OSNOVNA ŠOLA OLGE MEGLIČ PTUJ Olgica uvodnik OLGICA IN Ml Odgovorna urednica: Helena OCVIRK Urednik: Vojko JURGEC Uredništvo: Matjaž ALIČ, Brina BO H L, Laura BRICELJ ČELAN, Kaja GOLOB, Kajetan KELNERIČ, Lucija KOKOT, Sanja KOPŠE, Klara KRASNIČ, Marko LENART, Timotej MIKLOŠIČ, Ela MILOŠIČ, Klara MILOŠIČ, Evelina PALUSHAJ, Taša ROJKO, Alja ROZMAN, Teja SABOTIN, Maša SARIČ, Vid ŠALAMIJA, Mark TAVČAR, Ana VINDIŠ, Alin ZADRAVEC Sodelovali: Alenka ŠTRAFELA, Nina KOLARIČ Mentor IP-TISK in ID šolski novinarji: Vojko JURGEC Fotografije: ID Foto & video Mentor ID Foto & video: Peter MAJCEN Lektorica: Vlasta MLINARIČ Oblikovanje: Peter MAJCEN, Vojko JURGEC Priprava za tisk: Peter MAJCEN Naslovnica: Maša SALEMOVIČ, 3. a Tisk: Kelnerič Aleksander s.p. Naklada: 300 izvodov ISSN 2385-9369 (tiskana izdaja) ISSN 2463-9605 (spletna izdaja) Izdala: OŠ OLGE MEGLIČ PTUJ Prešernova 31 2250 Ptuj Tel.: 02 749 20 10 Faks: 02 749 20 11 e-pošta: groupl.osmbom@ guest.arnes.si Spletna stran: www.olgica.si Facebook: www.facebook.com/ olgica.ptuj A OSNOVNA ŠOLA OLGE MEGLIČ PTUJ Prispevke zbiramo na: solski.novinarji@olgica.si Dragi mladi bralci in bralke! Pred vami so že težko pričakovane zimske počitnice, za katere sem prepričana, da jih boste preživeli nasmejani in razigrani, saj potekajo v času norčavega pusta. Vem, da vaša domišljija in ustvarjalnost ne poznata meja, kar dokazujete pri uspešnem učnem delu in drugih dejavnostih v šoli. Zagotovo se boste v teh pustnih dneh prelevili v viteze, princese, čarovnice, klovne, različne živali ali junake iz risank ali filmov. Nekateri boste oblekli kurentovo obleko, ki je značilen in tradicionalen pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, ter pomagali preganjati zimo. Dragi učenci in učenke, še posebej sem vesela in ponosna na vas, da že vrsto let sodelujemo v pustnem karnevalu in na ta način ohranjamo pustno kulturno dediščino. Tudi letos se bomo udeležili pustne povorke, in sicer kot »vremenoolgičarji«. Za vašo udeležbo se vam iskreno zahvaljujem. Ob tem bi se zahvalila tudi vsem mentorjem, učiteljem in staršem, ki so se trudili in pomagali pri izdelavi pustnih kostumov. Želim vam prijetno pustovanje. Zimske počitnice pa niso tiste ta prave počitnice, če jih ne spremlja šolsko glasilo Olgica in mi, katerega ne bi bilo, če ne bi imeli vestnih in marljivih šolskih novinarjev. Vsako leto njihova ljubezen in navdušenje do pisane besede pod vodstvom mentorjev rodi bogat sad - šolsko glasilo. Za to sem vam, dragi mladi pisci, neizmerno hvaležna. In kaj nam v branje ponuja že sedma izdaja šolskega glasila? Za nami je prva polovica šolskega leta, ki ste jo nekateri bolj ali manj uspešno zaključili. Tisti, ki ste svoje zastavljene cilje dosegli, jih poskušajte nadgraditi, tisti, ki pa ste bili manj uspešni, pa vam želim več volje, motivacije in vztrajnosti pri učnem delu. Verjamem, da vam bo uspelo. V glasilu so zbrani literarni prispevki, pesmi, likovni izdelki in fotografije učencev od prvega do devetega razreda. Na šoli in izven nje se je zvrstilo veliko zanimivih dogodkov, veliko je bilo tekmovanj iz znanja, športa in natečajev z različnih umetnostnih področij. Šolski novinarji so s pomočjo drugih učencev vse dosedanje dosežke in vsa dogajanja na šoli budno spremljali in o njih sproti poročali na šolski spletni strani ter v šolskem glasilu. Še posebej sem ponosna na naš prejeti naziv Naj kulturna šola, ki nam gaje podelil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Naziv smo prejeli za večletno aktivno delovanje na kulturno-umetnostnem področju. Ta naziv j e dokaz, da smo na pravi poti. Obenem pa pomeni tudi zavezo, da bomo s kulturnimi dejavnostmi nadaljevali. Dragi mladi bralci in bralke! Želim vam veliko prijetnega in doživetega branja. Pri branju ne hitite, ampak si za branje vzemite čas. Bodite pozorni na vsako stran glasila, kajti le tako boste lahko doživeli svojo Olgico in še naprej ponosno prepevali šolsko himno »Olgica je naša šola...«. Helena Ocvirk, ravnateljica Olgica poroča PRVI ŠOLSKI DAN Maša Sarič, Alja Rozman in Klara Milošič, 9. b Po prekratkih počitnicah smo šolarji v četrtek, 1. septembra 2016, znova sedli v šolske klopi. Tudi na Olgici ni bilo nič drugače. Prvi smo se ob 8.30 v šolski telovadnici zbrali učenci od 4. do 9. razreda. Najprej nas je vse prisotne lepo pozdravila naša ravnateljica, ga. Helena Ocvirk. V svojem govoru je še posebej izpostavila nas, devetošolce, ki se bomo s tem šolskim letom poslovili od naše Olgice. Po uvodnem delu v telovadnici smo se skupaj z razredniki odpravili v učilnice, kjer smo dobili urnike in druge pomembne informacije o novem šolskem letu. Za konec smo se še posladkali s sladoledom. Medtem pa so telovadnico zasedli naši naj mlajši Olgičarji, in sicer učenci od 1. do 3. razreda. Tudi njih je najprej pozdravila gospa ravnateljica, nato pa so se vsi skupaj izjemno zabavali ob norčavosti bratov Malek. Po njunem nastopu so bili posebne dobrodošlice deležni naši prvošolčki. Učenci so se nato skupaj z razredničarkami odpravili v učilnice, kjer so se tudi oni posladkali, in sicer prvošolčki s torto, učenci 2. in 3. razreda pa, tako kot mi, s sladoledom. Prvi šolski dan je hitro minil in že smo se zadovoljni in veseli po ponovnem srečanju s prijatelji in sošolci odpravili domov. ŠOLA V NARAVI Teja Sabotin in Ela Milošič, 5. b Šola v naravi je trajala od 5. septembra do 10. septembra 2016. Prvi dan je bil za nas zelo razburljiv saj smo se udobno namestili v naše sobe. Ko smo se namestili v sobe, se je 5. b podal na raziskovanje v Triglavski narodni park, 5. a pa se je razgibal v nordijski hoji. Potem smo se lahko tudi malo posladkali s sadno-zele-njavnim krožnikom. Drugi dan je bil zelo vznemirljiv, saj smo odšli na pohod po Karavankah. Nato se je vreme poslabšalo, zato smo se odločili, da se gremo kopat v bazen. Bilo je zelo zabavno, saj smo pripravili različne točke na vodi. Ocenjevali so nas učitelji in na koncu smo razglasili zmagovalca. Tretji dan je bil zelo naporen, saj smo se podali na lov za Kosobrinom. Razdelili so nas v ekipe po 3 učence. Dobili smo liste, ki so nas vodili po gozdu od točke do točke in postavljali vprašanja. Po gozdu smo iskali slike ter reševali uganke. Vsi smo srečno prispeli na cilj. Potem se je 5. b odpravil veslat s kanuji na jezero Jasna. Učiteljica nas je naučila, kako veslati in na koncu pospraviti kanuje. 5. a razred se je medtem odpravil na Li-znjekovo domačijo, kjer smo lahko videli, kako so živeli v starih časih. Četrti dan smo se 5. b odpravili v naravni rezervat imenovan Zelenci. Raziskovali smo po potoku in reki ter iskali žuželke. Učiteljica nam je povedala, da se žuželke skrivajo pod kamni. Pokazala nam je, da naj v posodo podrgnemo kamen in živali se bodo odcepile ter začele plavati v vodi. Nekatere živali so bile tako majhne, da smo jih morali gledati s Olgica poroča povečevalnim steklom. Med živalmi so bili tudi zajedavci, ki so poskušali poškodovati drug drugega. Medtem ko smo mi opazovali živali, so se učenci 5. a zabavali v vožnji s kanuji. Zadnji, peti dan, smo vsi bili žalostni, saj smo morali oditi. Vsi smo se zelo zabavali in za nas je bila to najboljša šola v naravi. KIMAVČEVI DNEVI Maša Sarič in Klara Milošič, 9. b V okviru Kimavčevih dni, ki nosijo ime po mesecu kimavcu, tj. septembru, smo v petek, 9. septembra 2016, na naši šoli gostili folklorno skupino Ardeleana iz Romunije. Ob 12.10 smo se učenci od 1. do 9. razreda zbrali v šolski telovadnici, kjer so nas že čakali člani omenjene folklorne skupine, oblečeni v tradicionalne narodne noše. Ob spremljavi treh romunskih muzikantov so odplesali dva tradicionalna romunska plesa, ki sta nas vse gledalce zelo navdušila. Nastop, ki je še prehitro minil, smo nagradili z velikim aplavzom. Po nastopu smo se odpravili nazaj k pouku, plesalce pa smo pogostili s kosilom. MNOŽIČNI TEK ZA OTROKE_______________________ Učenke 5. b V petek, 16. septembra 2016, smo se učenci od 1. do 5. razreda naše šole udeležili najbolj množičnega teka za otroke. Podali smo se na naš peš most in se razvrstili po razredih. Ker imajo starejši prednost, smo s tekom začeli učenci 5. razreda, zadnji pa so tekli naši prvošolčki. Preteči smo morali sto metrov. Vodili so nas trije športniki - atleti. Pri tem teku ni bilo pomembno tekmovanje, ampak sodelovanje. Ko smo se vrnili v šolo, smo razmišljali o aktivnem načinu življenja in o poštenosti v športu. Preživeli smo zelo zabaven športni dan. MEDNARODNA NAGRADA ZA IZVIRNO PRA-VLJICO “SOVA OLGA” Jana Sever, 9. a V soboto, 17. septembra 2016, sem se skupaj s starši in mentorico mag. Renato Debeljak udeležila prireditve v mestu Schwanenstadt v Avstriji, ki je potekala kot zaključek mednarodnega otroškega in mladinskega literarnega natečaja Na krilih metulja in laboda, na katerega so se lahko prijavili učenci s svojo lastno knjigo - pravljico. Po temeljitem razmisleku sem se odločila napisati prav posebno pravljico z naslovom Sova Olga ter jo obogatiti z lastnimi ilustracijami. Na natečaju je sodelovalo 199 knjig iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije ter kar pet jezikov: nemščina, italijanščina, slovenščina, bosanščina in afganistanščina. Še posebej sem ponosna na svojo pravljico, saj sem zanjo prejela posebno nagrado žirije. S tem sem dobila dodaten navdih za nadaljnje literarno ustvarjanje. VARNI V PROMETU Zoja Filip, 4. a V ponedeljek, 19. septembra 2016, smo se učenci četrtega razreda odpravili na dan odprtih vrat na Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj (ZŠAM). Tam smo si najprej ogledali zelo zabavno igrano predstavo, v kateri je nastopil čarodej, ki nas je zabaval z različnimi triki. Po predstavi smo prisluhnili poučnemu predavanju “Varnost v prometu”. Prejeli smo lepa in uporabna darilca, in sicer bidon za vodo in odsevnike za varnost v prometu. Spoznali smo delo policistov in preizkusih, kako se počutijo prekrŠkarji, ko jih policisti vklenjene v lisice zaprejo v policijski kombi. Nato smo se okrepčali z dobro malico ter polni vtisov in novega znanja odpravili nazaj v šolo. Dan mi je bil zelo všeč, saj je bil zabaven, hkrati pa sem se naučila veliko novega. v 1. TEHNIŠKI DAN ZA UČENCE OD 6. DO 9. RAZREDA_________________ Klara Krasnič, Evelina Palushaj in Alin Zadravec, 7. b V sredo, 21. septembra 2016, smo imeli učenci 4. ter učenci od 6. do 9. razreda tehniški dan. Ob 8.20 smo se odpravili v šolsko telovadnico, kjer smo se udeležili enournega predavanja o poklicu steklopihača. Izvedeli smo, da je poklic steklopihača v Sloveniji zelo iskan, saj se zelo malo mladih odloča za ta poklic. Gospod nam je praktično predstavil, kako iz stekla izdelati različne izdelke. Po zanimivi predstavitvi smo se po razredih razdelili v 4 skupine. Učenci 9. razreda so ostali v telovadnici, kjer so tudi sami dobili priložnost, da se preizkusijo v pihanju stekla. Vsak si je tako izdelal svoj stekleni okrasek za božično drevesce. Učenci so se lahko pomerili tudi v nagradni igri, v kateri so najboljši prejeli steklen obesek v obliki solzice. Učenci 6. razreda so se po predavanju odpravili v učilnico, kjer so imeli predstavitev Šolskega centra Rogaška Slatina. Tam so izvedeli veliko zanimivosti o omenjeni šoli, kot tudi o poklicu optika. Učenci so se lahko pomerili v kvizu in si na koncu lahko preverili, kako dober vid imajo. Učence 7. razreda je po predstavitvi poklica steklopihača čakala predstavitev Biotehniške šole Ptuj. Izvedeli smo veliko o kmetijstvu, živinoreji ter o šoli sami. Dijakinja Biotehniške šole nam je s poskusom pokazala, kako ugotoviti, koliko sladkorja je v jabolku, izmerili pa smo tudi količino v v | ogljikovega dioksida v prostoru. Učenci 8. razreda pa so se po predstavitvi v telovadnici odpravili v učilnico, kjer se jim je predstavila Ekonomska šola Ptuj. Izvedeli so veliko zanimivega o šoli, o poklicu ekonomskega tehnika, za učence pa so pripravili tudi zabaven kviz. Po vsaki prestavitvi smo se skupine zamenjale, tako da se je do konca tehniškega dne vsaka skupina udeležila vseh štirih predstavitev. Na tem tehniškem dnevu smo spoznali veliko novega, zato nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. ULICE OTROKOM Učenke 5. a V četrtek, 22. septembra 2016, smo se tudi učenci Olgice vključili v vseslovensko akcijo »Ulice otrokom«. V okviru te akcije se za en dan zaprejo ulice v bližini vrtcev in šol in avtomobilski hrup zamenjajo otroški glasovi. Učenci od 1. do 5. razreda smo tako za nekaj ur ta dan zasedli Murkovo ulico, kjer smo po cesti in pločnikih risali s kredami, se igrali z gumitvi-stom, kolebnicami, obroči, twister-jem in drugimi družabnimi igrami. Bilo je zelo zabavno, saj smo se lahko brez skrbi in strahu pred nevarnost- Olgica poroča OBISK RADIOAMATERJEV___________________ Kaja Golob, 5. b Učenci 5. razreda se pri družbi učimo o oblikah druženj. Eno izmed neobveznih druženj na Ptuju je tudi Radioamatersko društvo Ptuj. In prav zato smo se v petek, 23. septembra 2016, učenci 5. razreda odpravili na ptujski grad, kjer nas je pričakal predsednik kluba, g. Sandi. Gospod nam je najprej opisal radijsko anteno. Nato smo se odpravili v stolp. Tam so nam povedali in pokazali, kako se kliče druge postaje po svetu. Najbolj zanimivo pa nam je bilo, ko smo vzpostavljali zveze z različnimi postajami po svetu. Uspeh smo priklicati radioamaterja iz Danske. Druženja z radioamaterji si še želimo, zato se bomo gotovo udeležili mi prometa igrah na svežem zraku. tudi lova na lisico. Olgica poroča 1. ŠPORTNI DAN Alja Rozman, 9. b V zgodnjem jesenskem času se vsako leto učenci od 1. do 9. razreda odpravimo na pohod po haloški planinski poti. V torek, 27. septembra 2016, smo se nekaj po osmi uri zbrali na šolskem dvorišču, od koder smo se odpravili na Zadružni trg, kjer so nas že čakali avtobusi. Ti so nas nato odpeljali proti različnim lokacijam Haloz. Naši naj mlajši, prvo in drugošolci, so svoj pohod začeli blizu OŠ Zavrč ter pot nadaljevali v smeri Vrbanjšč-ka, Sv. Ane in Borla. Tretješolci so skupaj s četrtošolci svoj pohod pričeli na Vidmu, od koder so nadaljevali proti Dravinjskem vrhu ter vse do šole v Podlehniku, kjer se je njihov pohod zaključil. Učenci petega in šestega razreda so iz avtobusa izstopili v Naraplju ter se peš odpravili do Janškega vrha in Doklec, kjer jih je ob koncu športnega dne počakal avtobus in odpeljal proti šoli. Sedmo in osmošolci so svoj pohod začeli z občudovanjem narave ob podlehniškem ribniku od koder so se po levi strani sprehodili do Viničarskega muzeja mimo vodohrama do Popovcev. Tudi devetošolci nismo počivali, saj smo se peš povzpeli od Stare grabe do Rudijevega doma pod Donačko goro ter nazaj. Športni dan se je za vse še posebej lepo zaključil, ko so naše noge dobile nekoliko počitka med vožnjo nazaj v šolo. 1. KULTURNI DAN ZA UČENCE 8. IN 9. RAZREDA_______________________ Alja Rozman, 9. b, in Ana Vindiš, 8. b V ponedeljek, 3. oktobra 2016, smo imeli učenci 8. in 9. razreda prvi kulturni dan v tem šolskem letu, ki je bil tokrat zgodovinsko obarvan. V okviru projekta Dediščina gre v šole smo namreč spoznavali “življenje na gradu nekoč”. Devetošolci smo pričeli svoj kulturni dan v knjižnici Ivana Potrča, kjer smo si ogledali razstavo o hišah v Prešernovi ulici. Po malici smo se odpravili v stare zapore, kjer smo si ogledali tekstilno in lesno delavnico. V tekstilni delavnici so nam pokazali, kako se barva in suši tekstil ter kako se obnavlja stare tapiserije. Posamezne tapiserije so nam tudi podrobneje predstavili. Izvedeli pa smo tudi, daje ptujska delavnica ena naj bogatejših s starimi tapiserijami. V lesni delavnici smo izvedeli več o obnovi lesa ter si ogledali nekaj obnovljenih kosov pohištva. Naš kulturni dan se je nadaljeval na ptujskem gradu, kjer smo se sprehodili skozi razstavo glasbil. Ogledali smo si lahko tudi piščal tibia, ki je ena redkih ohranjenih primerkov na svetu. Osmošolci smo se najprej odpravili na grajski hrib, kjer smo si ogledali okolico gradu in izvedeli marsikatero zanimivost o gradu, ki je prej nismo poznali. Sledil je obisk delavnice tapiserij ter ogled razstave v ptujski knjižnici Ivana Potrča. Ob vrnitvi v šolo smo nato v likovni delavnici ustvarjali inicialke. 1. KULTURNI DAN ZA UČENCE 4. IN 5. RAZREDA_____________________ Kaja Golob, 5. b V ponedeljek, 3. oktobra 2016, so imeli učenci 4. razreda 1. kulturni dan. Dva dni kasneje smo ga nato imeli še mi - petošolci. Oboji smo se odpravili na ptujski grad. Ko smo prispeli, smo si ogledali dve maketi gradu. Ena maketa je prikazovala star ptujski grad, ena pa sedanji grad. Nato smo se razdelili v dve skupini. Dobili smo tudi zemljevide. Našo skupino je vodila gospa Kelnerič. Najprej smo se odpravili do dvorišča. Tam smo si ogledali vodnjak in slišali uganke. Potem smo se odpravili do konjušnice, od tam pa do žitnice, kjer smo srečali radioamaterje. Ko smo končali z ogledom gradu, smo odšli v knjižnico Ivana Potrča, kjer smo si ogledali razstavo slik o zgodovini hiš v Prešernovi ulici. Ta kulturni dan mi je bil zelo všeč in bi ga z veseljem ponovila. TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE___________________ Šolski novinarji Tudi v tem šolskem letu smo se udeležili projekta Teden kulturne dediščine z naslovom »Lovimo trenutke preteklosti«. V okviru le-tega smo se lotili raziskovanja življenja na gradu nekoč. Učenci od 1. do 3. razreda so si tako na ptujskem gradu ogledali zbirko fevdalne stanovanjske kulture in zbirko orožja in uživali v pravljični urici, kjer so prisluhnili pravljici »Kraljična na zrnu gr aha«. Učenci od 4. do 6. razreda so si prav tako ogledali ptujski grad, spoznali njegovo podobo skozi stoletja ter podrobneje spoznali še okolico gradu. Učenci od 7. do 9. razreda pa smo se podrobneje seznanili z restavriranjem v restavratorskih delavnicah za tekstil, kovino in les. Obiskali smo tudi razstavo zgodovine Prešernove ulice v knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Devetošolci pa smo si ogledali še zbirko glasbil na ptujskem gradu. V šoli smo pripravili tudi lepo razstavo, kjer smo na ogled postavili našo ustvarjalnost. V okviru projekta smo si ogledali tudi predstavo šolskega dramskega krožka z naslovom »Kaj se skriva za velikim trebuhom?«. Projekt smo zaključili s posebno prireditvijo za učence in starše. KAJ SE SKRIVA ZA VELIKIM TREBUHOM Matjaž Alič, 4. a V ponedeljek, 10. oktobra 2016, smo si učenci od 4. do 9. razreda ogledali predstavo dramskega krožka šole z naslovom »Kaj se skriva za velikim trebuhom«. Predstava se dogaja v gradu, kjer je poseben dan za kralja. Sluga Cvaki se dela neumnega in ko sam ostane na odru, začne kovati načrt, kako priti do zaklada. V grad pridejo trije fantje iz prihodnosti in srečajo tri hčerke, ki želijo očetovo pozornost, ki jo on daje zakladu. Dekleta odklenejo zaklad skupaj s tremi fanti in v njem najdejo knjigo prihodnosti. Pri dejanju jih zaloti kralj in pride do pretepa. Tega prekine mati, ko pokliče otroke. Predstava je bila zelo zanimiva in zabavna, zato smo nastopajoče nagradili z velikim aplavzom. GO-CAR-GO NUTEL-LA CAR V ČAKOVCU Neja Veit, 9. a, Anej Podgorelec, 9. b V sredo, 12. oktobra 2016, je potekalo mednarodno srečanje ekstra-mobilov na 1. osnovni šoli Čakovec na Hrvaškem. Udeležila se gaje tudi naša ekipa z ekstramobilom “Nutella car”. Ekipa, ki smo jo sestavljali Jaka Pšajd, Bor Žarkovič Preac, Neja Veit, Nika Fridauer in Anej Podgorelec, smo se skupaj z mentorico, go. Vido Lačen, na pot podali ob 7.30 zjutraj in okoli 8.45 ure prispeli v Čakovec. Tam je najprej sledilo ogrevanje (poizkusne vožnje) in nato še pravo tekmovanje. Tekmovanje se je odvi- Olgica poroča jalo v dveh disciplinah, in sicer v slalomu in v vožnji po klancu navzdol z metom žoge na tarčo. Prav tako smo imeli priložnost s posebnimi očali, ki nam jih je nadela hrvaška policija, preizkusiti, kašen vid imajo vinjeni ljudje. Svoje znanje smo preizkušali še v prvi pomoči in se naučili uporabljati defibrilator. Srečanje je bilo ekipi v veliko veselje, saj smo spoznali nove prijatelje. Po končani tekmovalni preizkušnji je sledil vodeni ogled mesta Čakovec, na katerem smo si ogledali grad Čakovec in staro mestno jedro. Po končanem ogledu smo se napotili domov. Skupaj smo preživeli čudovit dan, poln novih izkušenj in lepih doživetij. TEDEN OTROKA NA OLGICI______________________________ Manja Sabotin, Maša Travnikar Preac, 9. a V okviru tedna otroka smo na naši šoli tudi letos izvedli številne različne dejavnosti. Ob zabavnih aktivnostih v podaljšanem bivanju za naše najmlajše Olgičarje, smo se lahko zanimivih delavnic udeležili tudi mi, starejši učenci. Olgica poroča V delavnici peke palačink, ki je bila zelo dobro obiskana, smo spekli kup slastnih palačink, ki so napolnile naše lačne želodčke. Čeprav so se nekateri učenci prvič preizkusili v peki palačink, ste lahko prepričani, da so se vsi zelo dobro odrezali. Tudi naša druga delavnica, to je delavnica ličenja, je bila zelo dobro obiskana. Tam so učenke od 5. do 9. razreda izvedele mnogo zanimivega o ličilih, spoznale so osnove ličenja in tudi njegove slabosti. Prav tako pa so izvedele več o primerni negi kože v najstniških letih. Nič manj obiskani nista bili niti delavnica obdelave lesa ter likovna delavnica, kjer so nastali številni izvirni izdelki. Teden otroka smo odlično preživeli in z veseljem bi ga še podaljšali, saj smo se v dobri družbi zelo zabavali. TEHNIŠKI DAN Sara Deska in Jakob Val Mogu, 6. b V četrtek, 20. oktobra 2016, smo imeli učenci od 1. do 9. razreda tehniški dan v okviru katerega smo izdelovali izdelke za bazar. V obeh oddelkih 1. razreda in v 3. b so učenci izdelovali snežake, jelenčke ter božičke iz kuhalnic. Učenci 2. razreda ter 3. a so izdelovali snežake in smrečice iz sladolednih palčk. V 4. razredu so izdelovali novoletne aranžmaje iz naravnih materialov, kot so storži, vejice iglavcev, listi, lupinice kostanjev in žirov ter drugih materialov, kot so bleščice, kamenčki, modelčki za peko, plastika ... V 5. a so iz blaga šivali ptičke, ki so jih kasneje napolnili s sivko ter žogice, ki so jih napolnili z bombažem. Učenke in učenci 5. b so izdelovali smrečice in zvezde iz razrezanih vej in barvali kamenčke za igro “križec, krožeč”. Učenci 6. razreda smo izdelovali okraske in nakit iz časopisnega papirja s tako imenovano “quilling” tehniko. Isto tehniko smo uporabili še za izdelavo lepih voščilnic. V 7. razredu so iz šeleshamerja izdelovali darilne škatlice ter suhe bidermajer šopke. Učenci 8. in 9. razreda so prvi del tehniškega dne namenih poklicni orientaciji, v okviru katere so se jim predstavile nekatere ptujske srednje šole, in sicer Gimnazija Ptuj, Elektro in računalniška šola Ptuj ter Strojna šola Ptuj. Drugi del tehniškega dne so nato tudi oni namenih izdelavi izdelkov za bazar. Osmošolci so izdelovali mandalo na voščilnici in drobižnice, devetošolci pa so okraševali kozarce in izdelovali usnjene mošnjičke. Ta tehniški dan je bil nekoliko drugačen, saj so delavnice za učence od 6. do 9. razreda vodile dijakinje Biotehniške šole Ptuj ter Ekonomske šole Ptuj, ki so nam predstavile, kako posamezen izdelek narediti, nato pa so nam po potrebi tudi priskočile na pomoč. Z veliko dobre volje so tako na ta deževen jesenski dan nastali številni lepi izdelki, ki smo jih ponudili našim obiskovalcem na božičnem bazarju. VAJA EVAKUACIJE Marko Lenart in Timotej Miklošič, 5. a V ponedeljek, 24. oktobra 2016, smo imeli vajo evakuacije. To pomeni, da smo praktično preizkusih, koliko časa bi potrebovali, da bi vsi zapustili šolo, če bi prišlo do požara. Za razliko od preteklih vaj evakuacij tokrat nismo vedeli, kdaj natančno bo izvedena. Vedeli smo le, da bo v tekočem tednu. Tako je kmalu po začetku 3. šolske ure, in sicer ob 10.35, za 30 sekund zazvonil šolski zvonec. Hitro smo se postavili v ravno vrsto, nato pa smo skupaj z učitelji po natančno določenem vrstnem redu zapustili šolo. Zbrali smo se na “varnem mestu”, in sicer na šolskem igrišču, kjer so nas učitelji še enkrat prešteli in nadzornikom sporočili število učencev. Ko so nadzorniki ugotovili, da v šoli zares ni več nikogar, smo se lahko znova vrnili k pouku. Naša vaja evakuacije je bila zelo uspešna, saj smo vsi učenci in zaposleni šolo zapustili v 4 minutah in 7 sekundah. Take vaje so zagotovo zelo koristne, saj se z njimi naučimo, kako pravilno ravnati v primeru nevarnosti. PLAVALNI TEČAJ Tretješolci V času med 24. in 28. oktobrom 2016 smo imeli učenci 3. a in 3. b razreda obvezni 20-urni plavalni tečaj. Tečaj je potekal v Termah Ptuj, vsak dan 4 šolske ure. Tečaja se nas je udeležilo 38 učencev. Za nas so poskrbeli strokovno usposobljeni plavalni učitelji Plavalnega kluba Kurent. V Terme Ptuj smo se z učiteljicami v vsak dan iz šole odpravili peš, tam so nas prevzeli plavalni učitelji. Po končanih dnevnih dejavnostih smo se v šolo ponovno odpravili peš. Plavalni tečaj smo z navdušenjem obiskovali. Spoznali smo zakonitosti vode in osnovne plavalne tehnike. V vodi smo se tudi veliko igrali. V plavalnih veščinah smo zelo napredovali, vsi učenci smo plavalci. Veseli smo, da smo imeli plavalni tečaj v mesecu oktobru, saj imamo takoj po tečaju še počitnice. POHOD NA MENINO PLANINO______________________ Planinci Olgice Zadnjo oktobrsko soboto smo planinci Olgice, in sicer Vita, Maša, Filip, Žaš, Taj, Tristan, Jure, Kristjan in Aleks skupaj z mentorico Darjo Brlek, izkoristili za pohod na Menino planino. Sonce nas je že zjutraj razveselilo s svojimi sončnimi žarki in nas grelo cel dan. Naša pot se je začela pod planino Biba in nadaljevala do doma na Menini planini, od koder se nam je odprl lep razgled na naj višje vrhove Kamniško Savinjskih Alp. Najvišjo točko, 1508 m, smo osvojili na Vivodniku. V A ■ DELAVNICE S STARŠI Mark Tavčar, 4. b V ponedeljek, 7. novembra 2016, smo na naši šoli pripravili delavnice za učence in starše, na katerih smo izdelovali različne izdelke za bazar. Zbrali smo se v šolski jedilnici, kjer smo izdelovali adventne venčke, božične voščilnice in izdelovali božične okraske s slikanjem na dno plastenk. Na delavnicah so nam zraven nekaterih učiteljic naše šole pomagale tudi dijakinje Biotehniške šole Ptuj ter Ekonomske šole Ptuj. Bilo je zelo zabavno in nastalo je veliko lepih izdelkov. ŠOLSKI PARLAMENT Evelina Palushaj, 7. b V ponedeljek, 14. novembra 2016, je na naši šoli zasedal šolski parlament. Udeležilo se gaje po pet predstavnikov vsakega oddelka od 6. do 9. razreda. Zbrali smo se ob 13. uri in na obisk povabili g. Andreja Pešca, ki je prevzel vodenje parlamenta. Prisotni sta bili tudi ravnateljica, ga. Helena Ocvirk, in ga. Mateja Simonič, ki na naši šoli izvaja projekt Olgica poroča Popestrimo šolo. Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila »Otroci in načrtovanje prihodnosti«. G. Andrej Pešec nam je zaupal veliko svojih življenjskih izkušenj in tudi učenci smo se pogovorili o prihodnosti in izmenjali različne ideje o omenjeni temi. TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Sanja Kopše, 8. b V petek, 18. novembra 2016, smo imeli vsi učenci naše šole naravoslovni dan. Dan smo pričeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, in sicer s črnim kruhom z maslom in medom, jabolkom in mlekom. Učenci od 6. do 9. razreda smo zajtrkovali v šolski jedilnici, mlajši učenci pa v svojih matičnih učilnicah. Po zajtrku smo nadaljevali z različnimi dejavnostmi. Naši naj mlajši, to so učenci od 1. do 3. razreda, so se pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom naučili pripraviti pogrinjek, po zajtrku pa so se učili še o pomenu zajtrka in zdrave prehrane. Na obisk so povabili tudi čebelarja, g. Božička, ki jih je poučil o pomembnosti čebel za okolje ter pridelavi medu. V ustvarjalnih delavnicah so nato ustvarjali na temo zdravja in zdrave prehrane. Prvošolci so tako slikali panje, drugošolci so izvajali možgansko telovadbo, tretješolci pa izdelovali prehransko piramido. Četrtošolce je obiskala ga. Lenart, kije učencem predstavila pridelavo domačega masla. Skupaj so nato pripravili skutni namaz in jabolčni kompot. Učenke in učenci 5. razreda so se odpravili na kmetijo Hrga v Juršincih, kjer so si ogledali kmetijo ter nato pripravili še domači sadni jogurt. Tudi šestošolci so svoj dan posvetili hrani. Obiskali so Pekarno Ptuj, kjer so si ogledali proizvodnjo pekovskih izdelkov in se tudi sami preizkusili v Olgica poroča gnetenju testa in oblikovanju pletenic, kasneje pa so v šoli pripravili še sadno solato. Učenke in učenci 7. razreda so se učili o spolni vzgoji. V delavnicah so tako najprej izvedeli nekaj več o spolnosti, nato pa še o AIDS-u. Mi, osmošolci, smo se pogovarjali o alkoholu. Ga. Simonič nam je pripravila delavnico na temo “Znam reči NE”, v kateri smo se seznanili z nevarnostmi pitja alkohola. Pozabavali smo se s pantomimo in reševali delovne liste. Tema druge delavnice je bila “Zloraba alkohola”. Devetošolci so govorili o drogah. Kriminalista sta jim v delavnici “Zloraba drog” predstavila nekatere droge in učinke le-teh na življenje tistih, ki jih zlorabijo. Posledice zlorabe drog pa so si nato lahko ogledali v poučnem filmu Slepilo. POLICIST LEON SVETUJE_________________________ Teja Sabotin, 5. b V ponedeljek, 21. novembra 2016, nas je petošolce v okviru projekta »Policist Leon svetuje« obiskal policist, g. Rojko. Povedal nam je nekaj stvari o varnosti, in sicer da smo po navadi sami odgovorni za svojo varnost. Poudaril je, da moramo biti v avtomobilu zmeraj pripasani. Izvedeli smo še, da lahko v avtomobilu sedimo na sprednjem sedežu, ko smo visoki 150 centimetrov. Povedal nam je, da je policist za svojo varnost opremljen z razpršilcem, pištolo, palico in lisicami. Dovolil nam je, da se omenjenih stvari, razen pištole, tudi dotaknemo. Vsi smo policista z zanimanjem poslušali in se naučili veliko novega. 2. ŠPORTNI DAN ZA UČENCE OD 6. DO 9. RAZREDA______________________ Evelina Palushaj in Alin Zadravec, 7. b V četrtek, 24. novembra 2016, je za učence od 6. do 9. razreda potekal 2. športni dan, na katerem smo se učenci preizkusili v različnih športnih disciplinah. Učenke in učenci 6. razreda so se ob 8.20 odpravili v Terme Ptuj, kjer so imeli preverjanje znanja iz plavanja. Sedmošolci smo se v Termah Ptuj preizkusih v igranju tenisa, pri katerem smo se zelo zabavah. Nato smo se odpravili proti mestnem stadionu Ptuj, kjer smo se preizkusih še v kegljanju. Tudi osmošolci so se preizkusih v dveh disciplinah, in sicer v bowlin-gu ter v streljanju. Učenke in učenci 9. razreda pa so se nekaj časa potih v fitnesu, kjer so lahko razgibali prav vse mišice svojih teles, nato pa so se tudi oni, tako kot osmošolci, sprostili ob bowlingu. SMETARSKE IGRE Ela Milošič, 5. b V petek, 25. novembra 2016, smo si petošolci ogledali smetarske igre, ki so potekale v središču mesta. Na igrah so se pomerile ekipe Komunale Ptuj, Komunale Maribor ter Javnih služb Ptuj in Javnih služb Maribor. Pomerili so se v različnih zabavnih igrah. V prvi igri je eden od članov ekipe moral z lopato preložiti zemljo iz kesona v kanto za smeti. V drugi igra je član ekipe ločeval plastenke po barvah. Zma- govalna ekipa je tako lahko priigrala nagrado za šolo v svojem kraju. Učenci smo navijali za vse tekmovalce in jih glasno spodbujali. ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI__________________________ Ana Vindiš, 8. b V petek, 25. novembra 2016, smo se nekateri učenci od 6. do 9. razreda udeležili ogleda muzikala v angleščini z naslovom »Aliča v čudežni deželi«. Ob 17. uri smo se s parkirišča pod gradom z avtobusom odpravili proti II. Gimnaziji Maribor. V muzikalu, ki sicer temelji na istoimenski knjižni predlogi, smo spoznali Alico, ki jo je v Čudežno deželo zvabil beli zajček. Tam se je srečala s številnimi zanimivimi junaki, ki so vsi imeli eno skupno lastnost, in sicer vsi so bili prismuknjeni. Na svojem potovanju po Čudežni deželi se je Aliča naučila marsikaj novega, mi gledalci pa smo uživali ob odlični igri in petju mladih igralcev. Na koncu smo jih zato nagradili z velikim aplavzom. Muzikal nam je bil vsem zelo všeč in še na poti domov je bil glavna tema naših pogovorov. 37. DAN ŠOLE____________________ Brina Bohi in Ana Vindiš, 8. b V torek, 29. novembra 2016, smo s slavnostno prireditvijo proslavili že 37. dan naše Olgice. Ob 17. uri so v nabito polni šolski telovadnici ugasnile luči in ob zvokih srčnega utripa so na oder stopili učenci mladinskega pevskega zbora in otvorili prireditev s pesmijo Sr-čeva. Nato sta vse prisotne pozdravila voditelja, Monja in Bor, ki sta nam predstavila tudi rdečo nit letošnje prireditve »Zdravi, zadovoljni, uspešni«. Na oder sta povabila ravnateljico, go. Heleno Ocvirk, ki je spregovorila nekaj besed. Vse prisotne sta nagovorila tudi župan Mestne občine Ptuj, g. Miran Senčar, ter ravnateljica pobratene šole OŠ Duro Ester iz Koprivnice na Hrvaškem, ga. Sanja Prelogovič. Po govorih so oder zavzeli naši drugošolci, ki so publiko navdušili s svojo »zumbo«. Za njimi sta na oder stopila dva učenca 8. b, ki sta se spraševala, kaj je v resnici na dnu prehranske piramide. To uganko so takoj zatem razrešili učenke in učenci 3. a in 3. b, ki so vse prisotne na zabaven način poučili o pravi prehranski piramidi. Čeprav se tudi prvošolci navadno držijo prehranske piramide, pa so nam s plesom dali jasno vedeti, da imajo najraje čokolado. S plesom so nas za njimi navdušili tudi četrtošolci kot tudi plesalke 7. a razreda. Nekje na polovici prireditve so učenci 6. b poskrbeli za kratek oddih s svojim Frutek oglasom. Učenke in učenci 6. a so se predstavili s kratko igro »Dvorana bo naša«, v kateri so se na kratko predstavili s plesom, ra-pom in gimnastiko. Petošolci so nas popeljali v svet ritma s prav posebno točko, v kateri so za tolkala uporabili tulce in nekatere druge izdelke iz kartona. Skupina učencev interesne dejavnosti ples, ki si je nadela ime Olgičini žurerji, se nam je predstavila z veselo plesno točko, takoj za njimi pa nas je v smeh spravila Pika Nogavička iz 6. b v skeču »Pika gre na čajanko«. Na prireditvi se nam je z eno točko predstavila tudi naša pobratena šola iz Koprivnice; učenec te šole, Šimun Benedikt Kopričanec, je zapel pesem »Moje zlato«. Nato so na oder stopili učenci 9. a, ki so nam sporočili, daje za zdravje še posebej pomembno gibanje. Dečki so zanj poskrbeli s fitnesom, dekleta pa s svojim plesnim nastopom. Kulturni program so s pesmijo Nikoli slabe volje zaključili naši pevski zbori, ki so jih, tako kot vse druge točke, gledalci nagradili z bučnim aplavzom. Pred koncem je na oder znova stopila ga. ravnateljica, ki se je za dolgole- tno delo na Olgici s šopkom zahvalila učiteljici likovne umetnosti, ge. Leonidi Kralj, ki se s koncem tega koledarskega leta poslavlja od nas, saj se odpravlja v pokoj. Čisto na koncu sta Monja in Bor vse prisotne povabila na dobrodelni bazar v šolsko jedilnico. PRIREDITEV OB DNEVU INVALIDOV Brina Bohi, 8. b V petek, 2. decembra 2016, smo ob dnevu invalidov gostili gospo Alenko Kos. Učencem 8. in 9. razreda je povedala svojo življenjsko zgodbo in nam predstavila knjigo z Olgica poroča naslovom Drugačnost, ki govori o posebnih super junakih, ki se vsak dan borijo z drugačnostjo. Predstavila nam je vsakega posebej in nam povedala njihove življenjske zgodbe ter nam hkrati razložila, da je drugačnost nekaj lepega in zanimivega. Nato smo si pogledali kratek film o znanem plavalcu Darku Duriču, v katerem nam je sporočil, da kljub vsem oviram, na katere naletimo, lahko vsak uresniči svoje sanje in postane, kar si želi. Prebrala nam je tudi odlomek iz knjige in nam med branjem delila marjetice. Na koncu smo na lističe napisali, kaj se nas je najbolj dotaknilo, gospa Alenka pa je nato izžrebala tri lističe z mislimi in avtorje teh misli nagradila s presenečenjem. Ob koncu predstavitve smo jo nagradili z velikim aplavzom. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Šestošolci V ponedeljek, 12. decembra 2016, smo se šestošolci odpravili na Roglo, kjer smo preživeli pet dni v zimski šoli v naravi. Ko smo prispeli, smo odložili našo prtljago v prečudovitih bungalovih ter razpakirali. Po kosilu smo se razdelili v tri skupine, in sicer v skupino A, B in C. Skupina A seje odpravila na zahtevnejšo progo, skupina B na manj zahtevno progo in na krožce, skupina C pa je pričela z učenjem osnov smučanja. Smučali smo približno 2 uri. Ob koncu smučanja smo bili že nekoliko utrujeni, a vseeno zadovoljni. Nato smo se odpravili v bungalove in do večerje Olgica poroča / y ostali v njih. Naslednje jutro smo se zbudili ob 7.30, se uredili in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se oblekli v smučarsko opremo in odšli smučat. Smučali smo do kosila, ki je bilo zelo okusno. Po kosilu smo nadaljevali s smučanjem po dolgih in zanimivih progah. Po zaključenem smučanju smo se odpravili v bungalove, kjer smo imeli nekaj časa za počitek. Po kratkem počitku smo se oblekli v kopalke in odšli na kopanje v hotel Planja. Po večerji je sledilo pospravljanje bungalovov in ocenjevanje sob. Tudi tretji dan smo se po zajtrku odpravili na smučišče. Po daljšem smučanju smo se popoldne spočili in se nato odpravili v telovadnico, kjer smo igrali odbojko, košarko in mali nogomet. Predzadnji dan smo se znova razdelili v tri skupine. Skupina A je odšla smučat na Uniorč-ka, skupina B je odšla na Planjo in skupina C na Košuto. Po zaključku smučanja smo se odpravili na adrenalinske sani, ki so bile fantastične. Po večerji smo se odpravili v disko in tam plesali do poznih večernih ur. Kaj kmalu je bil tu že peti dan, ko smo že razmišljali o slovesu od Rogle in se odpravili proti domu. Šola v naravi nam bo zagotovo še dolgo ostala v lepem spominu. PRIŽIG MESTNIH LUČI Vid Šalamija, 4. a V ponedeljek, 5. decembra 2016, si je tudi naše mesto nadelo praznično preobleko. Pred mestno hišo se je namreč odvijal prižig mestnih lučk. Na prireditvi j e nastopil mešani pevski zbor. Županu so lučke pomagali prižgati skavti. Prireditev je bila zelo zanimiva in zabavna. Še posebej zabaven je bil škrat Matjaž, ki nam je na koncu razdelil mandarine. PREDAJA HRANE ZA MALE ŽIVALI Matjaž Alič, 4. a V petek, 9. decembra 2016, smo na obisk povabili predsednico Društva proti mučenju živali Ptuj, go. Kristino Pšajd, da ji predamo hrano za male živali, ki smo jo zbirali od začetka oktobra, ko praznujemo svetovni dan živali. Tudi letos smo nabrali veliko količino hrane, ki bo društvu še kako prav prišla. V šolski knjižnici smo predajo pospremili še s kratkim kulturnim programom. Emma je zapela pesem Naš kuža, Vid je deklamiral pesem Tačka, ki jo je sam napisal, Zoja pa je prebrala pravljico, ki jo je prav tako napisala sama. Programje povezovala Isa. Besedo smo dali tudi ge. Pšajd, ki nam je povedala veliko zanimivih zgodb. Bili smo veseli, da smo tudi letos z dobrodelnostjo naših učencev pomagali mnogim zavrženim živalim. DRSANJE NA ME-STNEM DRSALIŠČU Ela Milošič in Teja Sabotin, 5. b Učenci 5. b smo v torek, 13. decembra 2016, preživeli uro športa nekoliko drugače. Odpravili smo se na ‘mestno drsališče’ na Novi trg. Z veseljem smo obuli drsalke in se podali na umetni led. Bilo je zelo zabavno, saj smo lahko drsali celo šolsko uro. Bili smo priča tudi nekaj padcem, a ni bilo hujšega. Kar malo žalostni smo bili, ko je bilo drsanja konec in smo se morali odpraviti nazaj v šolo. OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELITO_______________________ Maša Sarič, 9. b Že tretje leto zaporedje družba Radio Tednik Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in osnovnimi šolami Olge Meglič, Mladika, Ljudski vrt in Breg pripravila prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Letos je prireditev za vse omenjene šole potekala v športni dvorani naše šole, in sicer v sredo, 14. decembra 2016. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah: mlajši učenci (od 1. do 5. razreda) in starejši učenci (od 6. do 9. razreda). Vsaka šola je na tekmovanje prijavila šest nastopajočih, po tri v vsaki kategoriji. Na prireditvi so tako vsi nastopajoči pokazali svoje pevske talente in izjemno navdušili obiskovalce. Iz naše šole, ki se je predstavila kot zadnja, smo nastopile Nuša Arnuš, Emma Sartor in Neja Gajzer v kategoriji mlajših učencev ter Naja Fridl, Kaja Rutar in Maša Sarič v kategoriji starejših učencev. Vse nastopajoče smo dale vse od sebe in odlično odpele svoje pesmi, a žal je na vsakem tekmovanju tako, da vsi ne morejo napredovati v naslednji krog. Po končanih nastopih je tako strokovna žirija razglasila tiste, ki se jim je uspelo uvrstiti v polfinale. Iz naše Olgice sta se naprej uvrstili Emma Sartor in Naja Fridl. PRVOŠOLČKI NA PARNEM VLAKU Maša Sarič, Klara Milošič, Taša Rojko, 9. b Četrtek, 22. december 2016, je bil za naše prvošolčke še posebej čaroben dan, saj so se podali na zanimiv izlet - skupaj z učiteljicami so se namreč odpravili na ogled parnega vlaka za otroke. Zjutraj so se sprehodili do železniške postaje na Ptuju, kjer so se vkrcali na čisto pravi parni vlak. Tam jih je sprejela pravljična gospa Tina, ki jih je popeljala v magično deželo. Nekaj naših prvošolčkov smo povprašale, kaj jim je bilo najbolj všeč na obisku parnega vlaka. Nuša nam je povedala, da ji je bila najbolj všeč pravljica, Mini pa je bilo najbolj všeč, ko so si šli ogledat lokomotivo. Na Oskarja je največji vtis naredila peč, medtem ko je Jaka povedal, da so mu bili še posebej všeč vagoni. Taju je bilo najbolj zanimivo, ko je skozi dimnik prišel božiček. Vsi pa so si bili edini, da je bil obisk parne lokomotive odlično doživetje. PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Kaja Golob, 5. b V petek, 23. decembra 2016, ob 8.30 smo se vsi učenci od 1. do 9. razreda zbrali v šolski telovadnici, kjer smo imeli prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Prireditev se je začela s slovensko himno, nato pa so nas trije voditelji popeljali skozi zgodovino naše države. Program so popestrili z nekaj recitacijami in tremi pevskimi nastopi. Najprej nam je Kaja Rutar ob glasbeni spremljavi Aneja Podgorelca zapela pesem Slovenija od kod lepote tvoje, za konec pa smo slišali še dve lepi slovenski pesmi: najprej nam je Maša Sarič zapela pesem Zgodba o prijateljstvu, nato pa še Kaja Rutar Za Slovenijo živim. Anej Podgorelec, predsednik šolske Oljita poroča skupnosti, in Neja Veit sta nato z zabavnim kvizom preizkusila znanje najmlajših Olgičarjev - naših prvošolcev. Ti so se zelo dobro odrezali, zato smo jih tudi uradno sprejeli v skupnost učencev OŠ Olge Meglič, kar smo potrdili z bučnim aplavzom. Vsak od njih je prejel manjše darilce ter posebno potrdilo. Pred koncem nas je vse pozdravila še gospa ravnateljica, ki nam je vsem skupaj zaželela lepe praznike. ŠPORTNI PLESNI DAN Učenci I. VIO Učenci od 1. do 3. razreda smo imeli v torek, 17. januarja 2017, športni dan. Obiskale so nas učiteljice za ples iz plesne šole Mambo. Najprej smo se ogreli in nato pričeli z učenjem plesa. Vsak razred se je naučil svoj ples, le 3. razredi so plesali skupaj. Vsi pa smo se naučili tudi ples iz risanke Ledeno kraljestvo. Ob koncu športnega dne smo se dobili v veliki telovadnici in vsak razred se je predstavil s svojim plesom. Za zaključek pa smo še zaplesali skupni ples. Ugotovili smo, daje tudi ples naporen šport in zanj potrebuješ veliko kondicije. Preživeli smo zelo lep dan. Olgica poroča RAKETA V GARAŽI Mojca Pulko, 7. b V torek, 17. januarja 2016, je bila na naši šoli predstavitev projekta Raketa v garaži, ki jo pripravlja podjetje Talum. Obiskala nas je mladinska pisateljica Janja Vidmar, ki je bila povezovalka programa. Predstavili so nam, kako v Talumu poteka delo z roboti. Izvedeli smo še, da sodelujejo s svetovno znanimi podjetji, kot so Mercedes, Bosch in drugi in da izdelujejo iz aluminija nosilce za motorje številnih znanih avtomobilskih znamk. Ogledali smo si nekaj videoposnetkov in si morali zapomniti kar največ podrobnosti, da smo nato znali odgovoriti na zastavljena vprašanja. Učencev nas ni bilo veliko, še posebej deklet, saj me smo bile le tri. V igrah smo tekmovale proti fantom in vsi tekmovalci smo za nagrado prejeli USB ključke. v obliki kreditne kartice. Janja Vidmar nas je vse nasmejala s svojo duhovitostjo in nam na koncu še pokazala stol iz aluminija, ki ga izdelujejo v Talumu. Za konec smo dobili knjigo »Raketa v garaži«, ki jo je napisala prav ona, Janja Vidmar. PRESENEČENJE IZ FRUCTALA______________________ Vita Lazič, 6. b Ob letošnjem 37. dnevu naše šole smo se na posebni svečani prireditvi s svojimi točkami predstavili učenci od 1. do 9. razreda. Rdeča nit letošnje prireditve je bila »Zdravi, zadovoljni, uspešni«, zato smo se učenci 6. b odločili, da se obiskovalcem naše prireditve predstavimo s priredbo oglasa za Frutek. Oglas smo posneli med pripravljanjem sadne solate na naravoslovnem dnevu. Odločili smo se, da naš oglas delimo tudi z zaposlenimi v podjetju Fructal. Na naše elektronsko sporočilo so se zelo hitro odzvali in nam sporočili, da jim je bil oglas zelo všeč. Še več - poslali so nam tudi darilo, in sicer sokove Pingo, ki smo jih z veseljem popili, ter različne družabne igre. Zelo smo jim hvaležni, hkrati pa tudi veseli, da jim je bil naš oglas tako všeč. ANGLEŠKI PROIEKTNI DAN Maša Sarič, 9. b V četrtek, 2. februarja 2017, smo se učenci, ki imamo izdelan individualiziran program za nadarjene pri tujem jeziku angleščina in tisti, ki so v tem šolskem letu dosegli vidnejše dosežke na tekmovanjih iz znanja angleščine, udeležili angleškega projektnega dne z naslovom Visiting Maribor With Count Dracula. Ob 8. uri smo se zbrali na parkirišču pod gradom, od koder smo se z avtobusom odpravili proti Mariboru. Vsak učenec je dobil zadolžitev, da v angleščini predstavi eno od turističnih znamenitosti. Tako se je naša »angleška turistična pot« začela na Piramidi, kjer smo izvedeli nekaj osnovnih podatkov o Mariboru. Pot smo nadaljevali do zaledenelih Treh ribnikov, nato pa skozi zasnežen mestni park vse do akvarija in mestnega paviljona. Ustavili smo se na trgu generala Maistra, občudovali mariborski grad ter seveda ponosno ugotovili, da je naš (ptujski) nedvomno veličastnejši. Za nekaj trenutkov smo obstali na Grajskem trgu pred znano kavarno Astoria, se sprehodih do Frančiškanske cerkve vse do trga Leona Štuklja, kjer so velikokrat kakšne prireditve. Žal se na dan našega obiska ni nič doga- Olgica poroča jalo. Pot nas je vodila mimo Stolne cerkve do Glavnega trga, kjer smo se fotografirali pred Kužnim znamenjem. Na koncu naše turistične poti pa smo občudovali Lent - naj-starejši del mesta. Krasna skupinska fotografija je nastala pri štiristoletni trti, ki je naj starejša trta na svetu. Pri posameznih znamenitostih smo se vsakič zaustavili in prisluhnili sošolcem, ki so nam o njih nekaj povedali. Pot smo zaključili v Narodnem domu, kjer smo si ogledali predstavo v angleščini z naslovom Dracula, in sicer v izvedbi gledališke skupine American Drama Group Europe. Gre za priredbo znamenitega dela Erama St oker j a postavljenega v sodoben čas, ko se soočamo s številnimi ekološkimi težavami. Čeprav je predstava obravnavala precej resno tematiko, je bila lahko gledljiva in na čase tudi kar zabavna. Ob koncu smo igralce nagradili z bučnim aplavzom, nato pa se odpravili nazaj proti domu. Angleški projektni dan nam je omogočil, da angleščino uporabimo na nekoliko drugačen način kot po navadi in vsi smo si bili edini, da bi tak dan še kdaj z veseljem ponovili. KULTURNI DAN IN PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTUR-NEM PRAZNIKU Kaja Sabotin in Ela Milošič, 5. b V torek, 7. februarja 2017, smo imeli učenci od 4. do 9. razreda kulturni dan. Zjutraj smo se zbrali v učilnicah, kjer smo prvi del kulturnega dne namenih spoznavanju Prešernove uglasbene poezije. Poslušali smo nekatere njegove pesmi (npr. Kam, Neiztrohnjeno srce, Železna cesta, Zdravljica idr.), ki so jih uglasbili različni avtorji. Reševali smo tudi delovne liste. Po malici smo se odpravili v Mestni kino Ptuj, kjer smo si ogledali animirani film z naslovom Bučko. Film govori o dečku Bučku, ki je izgubil starše in zato moral v sirotišnico. Tam je spoznal nekaj otrok, od katerih je imel vsak svojo žalostno zgodbo. Hitro so se spoprijateljili. Na koncu se je skupaj s Kamilico, prijateljico iz sirotišnice, preselil k policistu in postali so srečna družina. Po končanem filmu smo se vrnili nazaj v šolo in se udeležili kulturne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Na prireditvi so nam nastopajoči predstavili Prešernovo življenje, prav tako so recitirali ali zapeli nekatere njegove pesmi. Ob koncu prireditve je bila podelitev pesniške zbirke Prvi koraki, ki je letos izšla že triindvajsetič. Gospa ravnateljica nam je zaželela lep kulturni praznik in nas spodbudila, da skupaj s starši ta dan obiščemo kakšno kulturno ustanovo. Po prireditvi smo se v učilnicah pogovarjali o filmu in pisali kritike. Ta dan je bil zelo zanimiv in vsi smo izvedeli nekaj novega. ZIMSKI ŠPORTNI DAN Šolski novinarji V ponedeljek, 13. februarja 2017, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda zimski športni dan. Izbirali smo lahko med tremi različnimi dejavnostmi, in sicer smučanjem, drsanjem in pohodom. Učenci, ki so izbrali smučanje, so se zbrali ob 7.30 na parkirišču pod gradom, od koder so se odpeljali na Ar eh. Lep sončen dan je poskrbel za odlično smuko vse do 13. ure, ko so se odpravili nazaj proti domu. Učenci, ki smo izbrali drsanje, smo se zjutraj najprej odpravili na malico, nato pa ob 9. uri proti Ledni dvorani Maribor, kjer smo že nekaj minut pred 10. uro lahko stopili na led. Ura in pol drsanja je zelo hitro minila in utrujeni smo se odpravili proti domu. Še posebej pa so bili utrujeni naši pohodniki, ki so se sprehodih po precej dolgi poti okrog Ptujskega jezera. Po vrnitvi v šolo so si številni pred odhodom domov še za trenutek spočili utrujene noge, nato pa se zadovoljni, da so storili kaj dobrega za svoje zdravje, odpravili proti domu. Olgica tekmuje Tudi v prvi polovici šolskega leta 2016/17 smo se udeležili številnih tekmovanj iz znanj, športnih tekmovanj, literarnih, likovnih in drugih natečajev. Ponujamo vam nekatere naše vidnejše uvrstitve. V SREDIŠČU Luka Hodnik, 7. h, je 26. novembra 2016 na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike prejel zlato priznanje. Iskrene čestitke Luku in njegovemu mentorju - g. Petru Majcnu! Nika Strašek, 8. a, članica TK Ptuj, je na državnem prvenstvu v tenisu v starostni kategoriji do 14 let dosegla odlično 1. mesto ter z zmago prevzela 1. mesto na lestvici Tenis Slovenija v kategoriji deklic do 14 let. Iskrene čestitke! TEKMOVANJA V ZNANJU Angleščina - 8. razred (mentorja: Vojko Jurgec, Ksenija Kovačič Žižek) 17. 10. 2016 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje: Kaja Matjašič, Andrej Majnik, 8. a, Sanja Kopše, Anže Hameršak, 8. h Angleščina - 9. razred (mentorja: Vojko Jurgec, Ksenija Kovačič Žižek) 20. 10. 2016 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na regijsko tekmovanje: Neja Veit, Sara Rosalia Gutschi, 9. a, Timi Valenčič, Špela Hrnčič, Jure Kekec, Tilen Vogrinec, Anej Podgorelec, Evelin Krajnc, Maša Sarič, 9. h 18. 1. 2017 - regijsko tekmovanje Srebrno priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje: Špela Hrnčič, 9. h Srebrno priznanje: Timi Valenčič, 9. h Špeli želimo obilo uspeha na državnem tekmovanju, ki bo 21. marca 2017. Astronomija (mentorica: Darja Šprah) 8. 12. 2016 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje: Luka Hodnik, Matija Papdi, 7. h, Glorija Šegula Šraj, 8. a, Matija Bojnec, 8. h, Maša Travnikar Preac, Neja Veit, 9. a, Anej Pogorelec, 9. h 14. 1. 2017 - državno tekmovanje Srebrno priznanje: Luka Hodnik, Matija Papdi, 7. h Biologija (mentorica: Slavica Marušek) 16. 10. 2015 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje: Jure Kekec, 9. h Cankarjevo tekmovanje (mentorica: Renata Debeljak) 9. 12. 2016 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na območno tekmovanje: Vid Kozel, Andrej Majnik, 8. a, Asja Katarina Mogu, 8. b, Sara Rosalia Gutschi, Monja Sabotin, 9. a, Anej Podgorelec, 9. b Geografija (mentorica: Branka Šijanec) 17. 1. 2017 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na območno tekmovanje: Sara Roasalia Gutschi, 9. a, Neja Veit, 9. a, Jure Kekec, 9. b Kemija (mentorica: Darja Lipovec) 16.1. 2016 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje: Glorija Šegula Šraj, 8. a, Jure Kekec, 9. b Logika (mentorica: Vida Lačen) 29. 9. 2016 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje: Vita Koren, 7. a, Vid Kozel, 8. a, Matija Bojnec, 8. b, Jure Kekec, 9. b Olgica tekmuje Matemček (mentorica: Marjeta Kosi) 11.11. 2016 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje: Matjaž Alič, 4. a, Nejc Strašek, 5. a, Stina Lah, 6. a, Luka Hodnik, 7. b, Vita Koren, 7. a, Nika Strašek, 8. a, Valentina Esih, 9. b 26. 11. 2016 - državno tekmovanje Srebrno priznanje: Matjaž Alič, 4. a, Nejc Strašek, 5. a, Luka Hodnik, 7. b, Vita Koren, 7. a Nemščina - 9. razred (mentorica: Brigita Podgoršek) 19. 11. 2015 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje: Sara Rosalia Gutschi, 9. a, Anej Podgorelec, 9. b Razvedrilna matematika (mentor: Peter Majcen) 6.10. 2016 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje: Alen Benko, Luka Hodnik, Matija Papdi, 7. b, Vid Kozel, 8. a 26. 11. 2016 - državno tekmovanje Srebrno priznanje: Alen Benko, Matija Papdi, 7. b, Vid Kozel, 8. a Zlato priznanje: Luka Hodnik, 7. b Tekmovanje iz znanja sladkorne bolezni (mentorica: Slavica Marušek) 14. 10. 2016 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje: Asja Katarina Mogu, Lucija Kokot, 8. b, Neja Veit, Mo- nja Sabotin, 9. a, Anej Podgorelec, 9. b 19. 11. 2016 - državno tekmovanje Srebrno priznanje: Asja Katarina Mogu, 8. b, Neja Veit, Monja Sabotin, 9. a Zgodovina (mentor: Dušan Lubaj) 1. 12. 2016 - šolsko tekmovanje Bronasto priznanje in uvrstitev na regijsko tekmovanje: Monja Sabotin, Neja Veit, 9. a, Jure Kekec, Alja Rozman, Anej Podgorelec, 9. b ŠPORTNA TEKMOVANJA Košarka (mentor: Dušan Lubaj) Članice ekipe (starejše učenke): Naja Fridl, 7. a, Nina Pliberšek, Alja Prša Derič, Nika Strašek, 8. a, Pia Gale, 8. b, Nika Fridauer, Gaja Elena Stanovnik, Neja Veit, 9. a, Taša Rojko, Alja Rozman, Kaja Rutar, Ina Skaza, 9. b 9. 11. 2016 - medobčinsko - starejše učenke: 4. mesto Člani ekipe (starejši učenci): Nejc Rozman, Nik Tavčar, 5. b, Tjaž Intihar, Jan Rebernišek, 6. a, Žiga Arnuš, Tilen Kopitar, Vid Kozel, 8. a, Matija Bojnec, 8. b, Tilen Rajh, Bor Žarkovič Preac, 9. a, Jan Merc, Jaka Pšajd, Timi Valenčič, 9. b 11. 11. 2016 - medobčinsko - starejši učenci: 2. mesto 7. 12. 2016 - področno - starejši učenci: 4. mesto Kros (mentor: Boštjan Kozel) 5. 10. 2016 - medobčinsko prvenstvo v jesenskem krosu (uvrstitve do 10. mesta) 7. razred: Anej Horvat, 7. b, 5. mesto 9. razred: Gaja Elena Stanovnik, 9. a, 2. mesto, Kaja Rutar, 9. b, 8. mesto Nogomet (mentor: Boštjan Kozel) Člani ekipe: Tjaž Sedič, Vid Šegula Šraj, 8. a, Anej Horvat, Etian Dane Pavlica, 7. b, Blaž Kovačič, Luka Osterc, 8. a, Matija Bojnec, Nino Kekec, Gal Žirovnik, 8. b, Bor Žarkovič Preac, 9. a, Jaka Pšajd, 9. b 15.11. 2016 - medobčinsko prvenstvo - starejši učenci: 4. mesto (v predtekmovalni skupini) Odbojka (mentor: Boštjan Kozel) Članice ekipe: Nika Milošič, 6. a, Vita Koren, Zarja Malovič, 7. a, Sara Arnuš, Nika Bratušek, Iris Krištofič, Kaja Matjašič, 8. a, Patricija Vindiš, 9. a, Valentina Esih, Klara Milošič, Kaja Rutar, 9. b 22.11.2016-medobčinsko prvenstvo - starejše učenke: 4. mesto v predtekmovanju Rokomet (mentor: Boštjan Kozel) Člani ekipe: Matic Berghaus, Jure Luka Kramberger, Jakob Val Mogu, Jure Peklar, 6. b, Miha Godicelj, 7. a, Žiga Arnuš, Blaž Kovačič, Luka Osterc, 8. a, Matija Bojnec, 8. b, Bor Žarkovič Preac, 9. a, Jaka Pšajd, 9. b 8. 11. 2016 - medobčinsko prvenstvo - starejši učenci: 3. mesto Šah (mentorica: Vida Lačen) 14. 12. 2016 - področno tekmovanje Dečki do 9 let: Rene Kramberger, 3. b, 8. mesto Dečki do 15 let: Luka Hodnik, 7. b, 8. mesto Olgica tekmuje NATEČAJI Na mednarodnem otroškem in mladinskem literarnem natečaju Na krilih metulja in laboda je Jana Sever, 9. b, pod mentorstvom mag. Renate Debeljak za svojo pravljico z naslovom Sova Olga prejela posebno nagrado žirije. Na natečaju je sicer sodelovalo 199 del iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije v kar petih jezikih - nemščini, italijanščini, slovenščini, bosanščini in afganistanščini. V Pedagoški akciji Zveze delovnih invalidov, ki smo se je udeležili tudi v tem šolskem letu, je bilo šest naših učencev nagrajenih s pisno zahvalo in knjižno nagrado ter njihovi prispevki objavljeni v Zborniku. Nagrajeni prispevki: - Eva Hvalec, 2. a (mentorica: Aleksandra Žarkovič Preac) - Zoja Čebulj, 2. a (mentorica: Aleksandra Žarkovič Preac) - Matjaž Habjanič, 2. a (mentorica: Aleksandra Žarkovič Preac) - Zaja Postružnik, 3. b (mentorica: Barbara Majhenič) - Jana Dokl, 5. a (mentorica: Simona Jakomini) - Marko Lenart, 5. a (mentorica: Simona Jakomini) - Tristan Merc, 5. b (mentorica: Darja Brlek) - Teja Sabotin, 5. b (mentorica: Darja Brlek) Tudi v tem šolskem letu smo se udeležili prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v organizaciji Radia Tednik Ptuj. Na prireditvi, ki je potekala 14. decembra 2016, v športni dvorani naše šole so nastopili predstavniki vseh ptujskih šol, in sicer po trije iz kategorije od 1. do 5. razreda in trije iz kategorije od 6. do 9. razreda. Za našo šolo so v kategoriji od 1. do 5. razreda nastopile Nuša Arnuš, 1. a, Emma Sartor, 4. a, in Neja Gajzer, 4. b. Nuša se je predstavila s pesmijo Line Kuduzovič - Prva Ljubezen, Emma je zapela Ditkino Ne bodi kot drugi, Neja pa nam je zapela pesem Svet je tvoj, ki jo sicer prepeva Nina Pušlar. Vsa tri dekleta so odpela odlično, a v polfinale se je lahko na žalost uvrstila le ena. To je uspelo Emmi. V kategoriji od 6. do 9. razreda so nas zastopale Naja Fridl, 7. a, Kaja Rutar in Maša Sarič, 9. b. Naja je zapela pesem Na vrh sveta, ki jo prepeva Donačka, Kaja To mi je všeč, ki jo prepeva Nina Pušlar, Maša pa nam je zapela pesem Zgodba o prijateljstvu skupine Čuki. Zapele so zelo dobro, a se je v polfinale lahko uvrstila le ena in to je Naja. V polfinalu, ki je potekalo 18. januarja 2016 na OŠ Kidričevo, sta obe naši predstavnici svoje delo odlično opravili in se uvrstili v finale, ki bo 18. februarja 2017 v športni dvorani OŠ Ljudski vrt. Posnetek prireditve si bomo lahko ogledali tudi v dveh posebnih oddajah na TV Slovenija. Obema našima predstavnicama iskreno čestitamo za odličen uspeh in jima želimo veliko uspeha tudi v finalu! ' ' Olgica sprašuje INTERVJU Z MATEJO SIMONIČ - IZVAJALKO PROJEKTA »POPESTRIMO ŠOLO« Sanja Kopše, 8. b Naša šola se je prijavila in bila izbrana na javnem razpisu za projekt »Popestrimo šolo 2016-2021«, ki ga izvaja gospa Mateja Simonič. S tem intervjujem vas želimo pobliže seznaniti s petletnim projektom Popestrimo šolo. Zakaj se je naša šola prijavila na projekt Popestrimo šolo? Naša šola se je prijavila na projekt predvsem zaradi njegove zanimive narave, ki dopušča raznolike vsebine in možnosti vključevanja vseh učencev. Učencem želimo preko raznih aktivnosti prikazati raznolikosti življenja, hkrati pa spodbuditi samoiniciativnost, ustvarjalnost, inovativnost, logično razmišljanje in raziskovalno naravnanost. Kaj je cilj projekta Popestrimo šolo? Cilj projekta je, da učencem ponudimo več tistega, kar ni v samem učnem načrtu in tako popestrimo šolo z izvajanjem raznovrstnih aktivnosti, preko katerih učenci poglabljajo svoje znanje, pridobivajo izkušnje in aktivno, ustvarjalno ter zabavno preživljajo svoj prosti čas. Aktivnosti prav tako omogočijo prepoznavanje učenčevih želja, talenta, sposobnosti, ki pa so bistvenega pomena kasneje pri njihovi poklicni poti in nadaljnjem življenju. Kakšna je vaša naloga v okviru projekta? Moja naloga j e, da kot multiplikator-ka POŠ (Popestrimo šolo) izvajam raznolike aktivnosti z učenci in se posvečam njihovim individualnim potrebam, primanjkljajem oziroma nadarjenostim, še posebej s spod- bujanjem bralne pismenosti, kompetence učenja učenja, kritičnega mišljenja, raziskovanja, inovativnosti, ustvarjalnosti, trajnostne naravnanosti, uporabe pametne tehnologije ter podjetništva in podjetnosti v povezavi s karierno orientacijo. Katere aktivnosti izvajate v sklopu projekta? V letošnjem šolskem letu imajo učenci možnost udeležiti se več aktivnosti. Izmed najbolj obiskanih sta aktivnosti Jaz tebi ...Ti meni (debatni krožek), kjer učenci krepijo svoje retorične sposobnosti ter zastopajo svoja stališča glede aktualnih vsebin ter jih argumentirajo. V okviru aktivnosti Zdravi, bolj zadovoljni in uspešni je Lonček kuhaj, kjer se učenci v sproščenem vzdušju preizkušajo v pripravljanju najrazličnejših zdravih, lokalno pridelanih kuharskih mojstrovin. Učenci še imajo zraven tega možnost obiskovati tudi druge aktivnosti, naštela bom le nekatere: Ko bom velik bom ..., - kjer se srečajo z različnimi njim zanimivimi poklici in preko njih spoznavajo lastne interese, potek izobraževanja, potrebne kompetence, možnosti zaposlovanja. Šolski parlament - učenci v okviru te aktivnosti predstavijo svoja mnenja, ideje, dileme o vprašanjih, ki so za njih pomembna v obdobju odraščanja. Ustvarjajmo - učenci ustvarjajo izdelke iz različnih materialov in skrbijo za okraševanje šole glede na aktualne dogodke. Učna pomoč - nudi se pomoč učencem, ki imajo težave pri razumevanju in usvajanju učne snovi. V prihajajočih šolskih letih se bo izvajala pestra paleta raznih zanimivih aktivnosti: Hola amigos, kjer se bodo učenci srečah s španskim jezikom, Senčno gledališče, Pomagajmo Čebelicam v mestu in še mnoge druge. Kdo vse se lahko udeleži zanimivih aktivnosti? Projekt je namenjen predvsem učencem od 6. do 9. razreda. Določene aktivnosti bodo namenjene tudi mlajšim učencem. Vse aktivnosti so brezplačne. Ali v okviru projekta šola sodeluje še z drugimi organizacijami? Pri izvajanju POŠ-a smo vpeti v okolje z javnimi zavodi (knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Ljudska univerza Ptuj, ptujske osnovne šole ...), gospodarskimi subjekti (Talum, Tenzor, Modni studio Barbara Plaveč ...) in nevladnimi organizacijami (Turistično društvo Ptuj, TIC, CID ...). Učenci tako pridobivajo izkušnje pri sodelovanju z ožjim lokalnim in širšim družbenim okoljem. Ali so učenci projekt dobro sprejeli? V dobrih treh mesecih izvajanja projekta so učenci ter tudi strokovni delavci izrazih svoje navdušenje nad izvajanjem projekta. Projekt se je izkazal za dobrodošlo popestritev naše šole. Kljub temu, da se je projekt začel izvajati med šolskim letom, so aktivnosti dobro obiskane. Kje lahko izvemo več o samem dogajanju v okviru projekta? Projekt je sledljiv na spletni strani šole (Projekti, aktivnosti), kjer si lahko ogledate tudi fotografije. Začetek aktivnosti je objavljen na oglasni deski šole. »U1Z. SVETOVNI MN ČLOVEKOVIM m/C Oltica in mi, m™»n is OI?ica speaks En^lish MY NEW BAND Stina Lah, 6. a My name is Stina. I’m 11 years old. My bands name is ‘Party Time’ We chose the name because we always play at the parties. slika Kustor Blaž, 2. a The band bas got six members. They are ali my friends and classmates. Tjaša is 12 and she plays the saxophone. Lina is 10 and she s the singer. Hana is 11 and she plays the lead guitar. Nikita is 11 and shes the drummer. Nika is 11 and she plays the bass guitar. I’m the keyboard player. We usually play pop mušic. Our most successful songs are ‘Bine Sky’ ‘Let‘s Party’ ‘Big Purple Flowers’ and ‘Green Hearts’ Sometimes we play rock and country mušic. Nika and Nikita write lyrics for rock songs and Hana writes lyrics for country songs. We rarely write lyrics for ballads or play ballads. I really like my band because we always have fun to-gether. We practise three times a week in my garage. We hope to play on a big stage one day. slika Zen Fenos, 2. a v CAN YOU GUESS? Ana Vindiš, 8. b Fm going to describe one of my classmates. She has long brown hair and shes as tali as me. She really has a funny laugh. Who is it? (**a) Now, heres a description of someone famous. She has long brown hair and she likes to wear it in a ponytail. Her vocals are as good as Christina Aguileras, but she isnt as tali as Christina. Who is it? (A****a G****e) Can you guess the animal as well? It can be tali or very small. You can pet it and it can do tricks if you train it. It can be as furry as a cat and it loves to play outside. What is it? (**g) This is my home town and it s older than the Capital city Ljubljana. I go to school here. What plače is it? (P***) I use this to clean my teeth and it works as good as an electric one. You can also use it to clean your tongue. What is it? (t********h) ALL ABOUT ME Vita Lazič, 6. b Hi! My name is Vita and my surname is Lazič. Fm ele-ven. My birthday is on 20th October. I live at Vičava 29 in Ptuj. Ptuj is a town in Slovenia. Drava is the river, which runs through Ptuj. I live with my mum Aleksandra, my dad Kristijan, my sister Iza and my dog Ajša. I like sports. Tennis is my favourite šport. I like to dance. I have dance lessons twice a week. But I don’t like fo-otball. Fm not good at it. Fm at Olga Meglič primary school. Fm in the sixth class. Fm good at Maths, PE, hi-story English and Slovenian. My best friend is Lia. She is also eleven. Shes my school mate. She takes dancing lessons twice a week and shes very good at dancing hip--hop. She likes to shop a lot. Her favourite subject is PE, but she doesnt like Slovenian. slika Zala Raušl, 4. b /II H/ Olgica speaks English MY FRIEND Evelin Krajnc, 9. b I think friendship is something everyperson looks at in a different way. To some, friendship is something im-p ort ant, something valuable, something they need and cant live without; to some, however, not so much. Ev-eryone has their own idea of what friendship should be like and what they seek in a person they call a friend. I personally took friendship seriously when I was young-er and any person that was remotely niče to me was my friend. I think I am a niče person, but I don’t take friendship easily. In the past, many people disappointed me, and thats why I dont get along with people who live in the same area as me. When younger, you look past their mistakes and how they treated you, when older, you choose not to and focus on more important things. To my fifteen-year-old self friendship means that you find a person who you really like, not in a romantic way, but in a friendly way, and that person likes you back. You hond through some common interests and learn more about them. I think a friend is a person who’s there for you. A person who says they understand mental illness and depression and then they run away when they show the first signs ofhaving one. And not a person who says they understand social anxiety and then dont talk to the person at ali when they have a panic attack. Sometimes, you have a wrong idea of people and then you’re just too disappointed when they prove you otherwise. Sometimes, when I say I have no friends, people roli their eyes and say thats not trne to make me feel better. When I say, I have no friends, it doesnt mean it s a bad thing. In fact, ifs not a bad thing at ali. I dont really need other people to get me through tough times or be there with me during good ones. Trn perfectly fine being by myself. My classmates always say they’re my friends. I dont know what friendship means to them but I dont think thats it. VVere classmates, we were put in this class to-gether nine years ago by coincidence and if I dont want to bate it in here even more than I do, I will not argue with them. That, however, does not mean we’re friends. More than h alf of the class doesnt even talk to me or have ever talked to me. Em fine with that, just stop say-ing you’re my friend. It really irritates me (or it might just be my anger issues talking). I have two really close friends. One of them is my sister Dolores. Shes been with me ever since I was born. We used to argue a lot when we were little, but not anymore. When she left for her high school in Maribor, I became really depressed. As I said, I never really bad any friends and she was the only person I could talk to. VVhile she was away, we texted a lot. Em now in class nine and she is in her last year of high school and we stili only have each other. And not being able to use my phone during the break really sucks, because now I have to sit alone for 40 minutes every day thinking about how to make those twelve-year-olds shut up. My other really good friend is my dog. We got her in 2006. It was summer and I remember in details how we went to pick her up and got her home. Shes going to be eleven years old this summer; that is around sixty in dog years. I would be lying to myself if I said she was going to live for a long time. I absolutely bate to think about this, but death is inevitable. People think ifs funny when I say that a dog is my best friend, because they are unable to speak. Thats not trne; actions speak louder than words. Shes been with me her whole life and I c and imagine my life without her. My sister and I try to get as much time as possible with her and she will forever be my best friend. Now, you may think I have trust issues and I should open up to people more. VVhile that may be trne, I really dont need more than what I have. My sister listens to me when I cry on New Year’s Eve, because Min Yoongi is spending his New Year alone (because he was clumsy and hurt his ear). And I listen to her when she whines about two gays in a TV show. Right now watching Spir-ited away with my two friends is more than enough. slika Lea Julijane Ljubeč, 5. b Olgica razmišlja / ^ z;:' Tudi tokrat smo za vas pripravili dve slikovni križanki. Naši naj mlajši se bodo preizkusili v poznavanju živali, nekoliko starejši učenci pa v poznavanju slovenskih športnikov in športnic. OTROŠKA KRIŽANKA Reši križanko. V obrobljenem okvirčku boš dobil žival, ki jo nato narišeš v okvirček. Pripravila: Kaja Golob, 5. b Avtorici risbic: Ina Skaza in Alja Rozman, 9. b Olgica razmišlja MLADINSKA KRIŽANKA Prepoznaš sliko katere slovenske športnice v smo popačili? Če želiš ugotoviti, katera špor->3 tnica se skriva na sliki, reši križanko. V u Pripravili: Brina Bohi in Ana Vindiš, 8. b 1 2 3 j £ ■ 4 ; 2 5 1 6 j 8 i 9 10 & 11 o6 r Ov 12 ! P)? 13 | I \ 1 J ) \ z> / 14 I I \ y 15 16 17 1 1 Olgica ustvarja OSAMLJENA TINKA Zoja Filip, 4. a Tinka je deklica, ki nima prav veliko stvari tako kot drugi otroci. Ima samo svojo sobo, pet majhnih plišastih medvedkov, svoje šolske potrebščine in tri male oblekice za svojo staro barbiko Taro. Ima tudi rjavo-belo obleko, šest majic, tri pare kavbojk in dva para belih in črnih čeveljčkov. A za Tinko je to čisto dovolj. Ima prijazno, ampak strogo mamo Špelo in očeta Bojana. Tinka ima tudi dvomesečno sestrico Lučko. Tinka hodi v tretji razred. Vse, kar si želi, je, da bi imela prave prijatelje. Nikoli, ko stopi v učilnico, je nobena sošolka niti sošolec ne pozdravi. Minevajo dnevi, tedni in meseci, a nekega dne v učilnico skupaj z učiteljico stopi deklica Tanja. S Tinko sta si podobni in se hitro spoprijateljita. Kmalu se tudi ostali otroci pričnejo igrati s Tinko in Tanjo. Tinka in Tanja sta najboljši prijateljici in Tinka ni več nič osamljena. slika Kiara Šeliga, 1. b PRIJATELJSTVO Hana Holc, 6. a Če si sam, je hudo, rabiš družbo, da ti bo lepo. Družba ti da veselje, energijo in toplino, v družbi res se boš počutil »fino«. Tako v tvojem srcu ne leži več praznina, ampak veselje in toplina. Prijateljstvo je dar, ki ga ne dobiš z jezo in tako, da si car. Ni pomemben zunanji izgled, pomembno je, da si v notranjosti lep. Prijatelj vedno stal ti bo ob strani, tudi ti ga brani! Ne oziraj se nazaj, glej naprej in s prijateljem lepo se imej. NOVA PRAVILA Zoja Travni kar Preac, 2. b Zvečer se bom namesto spanja v kot skrila. Zjutraj si bom zobe s čokolado umila. Opoldan bom trikrat mamico razjezila. Popoldan pa atija razveselila. Četudi razglasila sem nova pravila, rada bi, da se mami ne bi jezila. slika Matjaž Alič, 4. a MOJA NOVA PRAVILA Nea Majerič, 2. b Raje kot da zvečer bi zobe si umila, bi s čokolado se mastila. Namesto da zvečer grem v posteljo spat, grem pred televizijo ležat. V mojih pravilih domača naloga se ne bo pisala, raje se bom z igračami igrala. To so moja nova pravila. slika Alja Sedič, 3. b DRUGAČEN JAN Zaja Postružnik, 3. b V' N _y "" Danes je nedelja. Vstanem in pogledam na uro. Gledam in odštevam. Čakam svojega prijatelja Jana. Star je toliko kot jaz. A je poseben. Nasmejan Jan je invalid. Prijatelj Jan je drugačen od mene. Rodil se je s telesno okvaro, ne more hoditi in je na vozičku. Je otrok s posebnimi potrebami. Rad igra košarko. Ta šport mu je zelo všeč. Ko pride k meni, sem zelo srečna. Skupaj se igrava igre z žogo in se veliko smejiva. Včasih greva skupaj v kino in se tam zabavava. Velikokrat mi pripoveduje, kako težko je biti na vozičku. Razumem njegovo žalost, hitro mu pokažem, kako ga imam rada in že se obmetavava z blazinami. Jan ima veliko srce, ki je včasih ob praznih pogledih tujih ljudi zlomljeno. Vendar je njegov nasmeh vedno iskren. Zato spoštujmo invalide ne glede na njihovo zunanjost, saj so prijazni in dobrosrčni ljudje. JAN IN MIHA Alja Sedič, 3. b Nekoč je živel deček po imenu Jan. Hodil je v drugi razred. Sredi leta jim je učiteljica predstavila novega učenca, ki mu je bilo ime Miha. Ker je bil na invalidskem vozičku, se nihče ni hotel igrati z njim. Le Jan se je opogumil in vprašal, če bi bila prijatelja. Miha je odgovoril, da z veseljem. Janje bil vesel. Med odmori sta se skupaj igrala. Po pouku sta Jan in Miha šla domov. Jan je potiskal invalidski voziček z Mihom. Za zahvalo pa je Miha povabil Jana k njemu domov ter mu pomagal pri domači nalogi iz matematike. Naslednji dan je učiteljica Jana in Miha določila za par pri izdelavi plakata. Bila sta vesela, da bosta skupaj raziskovala. Po pouku sta šla k Mihu domov in naredila najlepši in najboljši plakat na celem svetu. Nato sta šla v park in se igrala. Naslednji dan je bila sobota. Miha je Jana povabil na pico in ga prosil, če ga nauči kipariti. Jan, ki mu je kiparjenje šlo odlično, je Miha naučil izdelati lonček. V ponedeljek sta prijatelja v šoli predstavila plakat. Učiteljica je bila navdušena in ga dala na razstavo. Bila sta vesela in zadovoljna. Tako sta postala najboljša prijatelja. slika Ema Lah, 1. b NA VURBERGU Eva Ritonja, 2. b Na Krčevini pri Vurbergu 144 hišica stoji in v njej moj dedek z babico živi. Tam je polno živali: koze, putke in gosi tri, veliki pes in moja mačka - ljubezniva in igriva. Tam rožice cveto, sadje zori, ker to moj dedek iz srca goji, da se lahko babica skupaj z menoj veseli. slika Pia Peršuh, 1. b slika Alessandro Vajsbaher, 1. b KUŽA POPI Naja Škoda, 4. a Nekoč je živela deklica po imenu Maja. Maja je oboževala kužke, vendar ji mami in ati nista pustila imeti kužka. Nekega dne, ko se je Maja zbudila, jo je mama vprašala, kaj si želi za rojstni dan. Maja je rekla da nič, a mama je vedela, da si želi kužka. Ko je mama prišla po Majo v šolo, je rekla: »Pridi domov, bova spekli torto«. Mama je začela peči, Maja pa je napisala, koga bo povabila na rojstni dan. Drugo jutro je nesla vabila v šolo in povedala, da ima rojstni dan in da ga bo praznovala kasneje. Vse sošolke so bile vesele. Ko je prišla domov, je mama vprašala, ali bodo prišle vse sošolke in Maja je povedala, da bodo. Mama je rekla: »Pridi v sobo, tam te čaka darilo«. Maja je odprla darilo in notri je bil kuža. Tako je bila vesela! Psički je dala ime Popi. Vsak dan je pred poukom šla z njo na sprehod in bila je zelo odgovorna. Nekega dne, ko je Maja prišla domov, je mama rekla: »Pridi sem«. Mama je delovala zaskrbljena. Maja je mislila, da je kaj narobe s Popi, potem pa je prišla v sobo in videla pet čudovitih Popi podobnih mladičkov. Olgica ustvarja Maja je bila presrečna, a bo kmalu čas, ko jih bo morala oddati. Maja je bila žalostna, a je vedela, da grej o v dober dom in Popi ob njej jo je potolažila. Šli sta se igrat. Maja je imela Popi zelo rada in tudi mladičke je šla kdaj pogledat. Bili so presrečni v novem domu. VERJEMI VASE Hana Holc, 6. a Ne, reči na znam. Če kaj ti ne gre, poskusi to še enkrat storiti. Vztrajaj, ker mogoče boš potem znal veliko več narediti. Pa še pohvalo dobiš in se kaj novega naučiš! Takrat ponosen si lahko nase, ker si verjel vase. Tudi drugi bodo želeli in te prosili, kako bi oni to storili. Vedno verjemi vase, ne obupaj, stori to zase. In tako se izkaže, da volja in trud vredna sta toliko več kot OBUP. DOL S ČAROVNICAMI Jana Dokl, 5. a Čarovnice se smejijo in nas do kosti splašijo. Ko ponoči ura odbije, se čarovništvo razvije. Otroci začarani v miške v šolo odhitijo in mačke se za njimi zapodijo. V učilnici je strašen nered, saj miške prišle so spet. Veličastna čarovnica je naredila napoj, da njena mačka požene se v boj. slika Grega Markež, 2. b Olgica ustvarja LEDENI PLANET - L DEL: LEDENI PRIHOD Urh Šajtegel, 4. a Ta zgodba se začenja na polnoč v New Yorku. Vsi prebivalci New Torka so gledali v nebo. Gledali so legendarni ledeni planet, ki se pokaže enkrat vsako leto. Ko so ga z zanimanjem opazovali, se je zgodilo nekaj čudnega. Z ledenega planeta se je odlomil kos ledu in padel v mestni park. To so opazili le trije Ne-wyorčani, in sicer Urh, Rok in Zala. Naslednje jutro so odšli pogledat, kaj se je zgodilo. V ledu so opazili zamrznjeno zver, ki je nenadoma pomežiknila. V ledu je naenkrat zazevala velika razpoka. Zver je bila končno osvobojena ledenega zapora. Urh, Rok in Zala so zbežali v bližnji gozd. Ledena zver jih je pričela loviti. Ko so prišli do mesta, je pošast nenadoma bruhnila led in vse tri zmrznila. Stalili so se šele naslednji dan. Pogovarjali so se, kako bi vrnili pošast na ledeni planet, ampak niso se spomnili nobene pametne rešitve. Takrat so opazili v ledu zamrznjeno roko, ki je držala čudno napravo, na kateri je pisalo »POMANJŠEVA-LEC«. Pošast so pomanjšali, zaprli v kletko ter jo odnesli v klet. Konec v nadaljevanju z naslovom »Kralj ledenega planeta skuje maščevanje!« slika Nina Kekec, 3. b SESTRICI DARMA IN ZALA Darma Fenos, 4. a Nekega dne sta se sestrici Darma in Zala odpravili v gozd. Sprehajali sta se po gozdni jasi, ko sta naenkrat za- slišali »mijav, mijav«. Sledili sta glasu in pri drevesu zagledali škatlo, v kateri je bilo pet majhnih muc. Darma in Zala nista vedeli, kaj naj naredita. Poklicali sta mamo, ki jima je rekla, da naj vzameta škatlo z mucki in jo prineseta domov. Pot domov je tekla ob potoku. Vse je bilo mokro, saj je prejšnji dan deževalo. Zala je hodila čisto ob robu potoka. Spodrsnilo ji je in padla je v potok in močan tok jo je odnesel s seboj. Darma je bila pogumna, zato se odločila, da bo Zalo poiskala in rešila. Zraven je vzela tudi škatlo z mucki. Hodila je ob potoku in iskala Zalo. Med potjo je srečala prijateljico Emmo in skupaj sta poiskali Zalo. Našli stajo ob potoku. Bila je vsa premočena in skupaj so odšle domov. Mama je bila vesela, da je bilo z Zalo vse v redu. Mucke, ki sta jih prinesli iz gozda, so obdržali. Imeli so jih zelo radi in eno mucko so podarili Emmi, ki je je bila zelo vesela. slika Luna Žgalin, 2. a SKRIVNOSTNO BITJE V GOZDU Zala Raušl, 4. a Nekega jutra mi je mami naročila, naj grem v gozd in naberem drva za kurjenje. Čeprav me je bilo strah, sem s košaro odšla v gozd. Bila je prekrasna pomlad. Tako je bilo lepo, da sem čisto pozabila na strah. V ta gozd si nisem nikoli upala, saj mi je mama pripovedovala o legendi, ki pravi, da v tem gozdu živijo skrivnostna bitja. Nihče seveda tega ni verjel razen mene in triletne sestre Darme. Darma se rada igra z mano, a je takrat nisem hotela spraviti v nevarnost, saj bi se ji v gozdu še kaj pripetilo. Prihajal je večer in postalo me je vedno bolj strah. Naenkrat sem zaslišala glas: »Zakaj si prišla v ta gozd?« »Mama mi je naročila, naj grem po drva,« sem odvrnila. Iz teme se je prikazala vilinka, ki je jahala nekakšnega modrega tigra z belo--roza šapami. Vprašala sem jo, ali je bitje iz gozda. Prikimala je. Vprašala me je, kako mi je ime. »Zala,« sem odgovorila. »Kako pa tebi?« »Emma. In to je Sladkorček. Bi ga rada zajahala?« mi je odvrnila. Odgovorila sem: »Če lahko, bi ga.« Rekla je, da lahko. Najprej sem ga poskusila pobožati, a se je kar sam stisnil k meni. Zelo dolgo smo se igrali skupaj in čas je hitro minil. Rekla sem: »Zdaj pa moram domov. A ne skrbita, saj bom prišla vsak dan in spet se bomo skupaj igrali.« Vrnila sem se domov in nikomur ničesar povedala o tem, kar se mi je zgodilo. Vsak dan sem se vrnila v gozd, kjer sem se igrala skupaj z vilinko in Sladkorčkom. In še zmeraj o tem nihče nič ne ve. »Pa tiho, saj to je moja skrivnost!« slika Timotej Mlakar, 2. b MOJA MUCA Ela Gasparič, 5. a Moja muca Mica rada me ima, potepa prav se rada in rada se crklja. Zvečer z menoj zaspi, ob meni se zbudi, pomeni mi vse, saj moja muca je. slika Tia Srdinšek, 2. a ZIMA Teo Vidovič, 3. b Zima je zame najboljši čas v letu. Je letni čas, ko je vsa narava pokrita s snežno odejo. Je čas, ko se ptice selivke, kot so lastovice, štorklje in ščinkavci preselijo v južne kraje. Pozimi se kepamo, delamo snežake, igluje in se drsamo. Z neba padajo bele snežinke. Pozimi se moramo toplo opremiti zaradi mraza. slika Pia Peršuh, 1. b SONČNO ALI DEŽEVNO Emma Sartor, 4. a Na sobotni deževni dan, vedno sem zaspan. Gledam ven, kako dežuje, ko mačka na kavču poležuje. V ponedeljek sonce sije, nam ljudem zlata nalije. Vse hiše v mestu razsvetli, z neba zlate žarke nam spusti. Čez nekaj časa zgine za oblake in skrije svoje zlate žarke. V mestu ni več nič veselo, saj znova deževati je začelo. slika Vita Bezdrob, 3. a SNEG Matija Masten, 2. a Zunaj sneži in se že veselim. Pade ena snežinka, nato še ena. Nastane pravi snežni metež. Sneg je bel tako kot beli list. Iz snega se lahko delajo snežaki, snežne kepe in gradovi. Sneg mi je všeč, ker je bel in iz njega se lahko delajo gradovi. slika Ema Lah, 1. b ZIMA Nika Ure k, 7. a Zima j e prišla, že sneži z neba. Povsod je sneg, bel je ves naš breg. Sankat, smučat vsi hitimo, da zime ne zamudimo. Ko po hribu se spustiš, do dna hitro pridrviš. Olgica ustvarja Kepajo se otroci vsi, sosedje in prijatelji. Ko pa zima bo odšla, spet pomlad bo k nam prišla. SNEŽAK Nik Tavčar, 5. b Snežak v senci stoji, ker se lahko stopi. Snežak je samo za razstavo, ker ima tako lepo postavo! Ko snega več ni, snežak se stopi. Otrok se joče ker snežaka hoče. slika Zoja Travnikar Preac, 2. b SNEG Eva Eivalec, 2. a Bilo je mrzlo snežno jutro. Padla je prva snežinka in nato je začelo močno snežiti. Šla sem ven in zvaljala kroglo, potem še eno in eno. Mamico sem prosila, če mi prinese korenje, štiri zamaške, šal ter lonec. Nato je prišel Jonek in skupaj sva gradila snežene gradove. Odšla sva v hišo, da sva se ogrela. Ta dan mi je bil zelo všeč. slika Iva Holc in Enej Krapež Požun, 2. b Olgica ustvarja SNEG Eva Horvat, 5. b Zapadel je sneg, pobelil je celi breg. Bila sem vesela, od snežink čisto bela. S podstrešja sem privlekla sani, glejte jo Evo, kako po hribu drvi! PATRIK IN MANCA SE IZGUBITA Nejc Rijavec, 4. a Nekega dne se je družina Tratnik odločila, da grej o smučat. Manca ni znala dobro smučati, zato je padla skoraj pri vsakem zavoju. Patrik pa je obvladal smučanje, saj je bil nekoliko starejši. Skupaj sta se odpravila navzgor ob strmi progi, a sta zašla. Manca je bila neprevidna, zato je hudo padla in si zlomila nogo. Začela je jokati. Patrik ni vedel, kaj naj stori. Ni je mogel nesti, saj je bila pretežka zanj, zato sta sedla ob drevo. Patrik je rekel Manci, da gre po pomoč. Rekel še ji je, da naj miruje. Šel je ob progi navzdol in srečal gospo, ki jo je vprašal, če ima telefon. Gospa mu je posodila telefon. Patrik je poklical starše in povedal, kaj se je zgodilo. Starša sta kmalu prišla do njega, skupaj so pomagali Manci ter jo odpeljali v bolnišnico. Še isti dan je lahko šla domov in vsi so bili veseli, da se ni huje končalo. slika Živa Žnidarič, 3. a 9 y KAKO JE ZMAJČEK PREŽIVEL BOŽIČ Hana Kmetec in Pia Peršuh, 1. b Bilo je jutro in vsi so bili zelo veseli, saj se je bližal božični dan. Zmajček se je zbudil in šel v kuhinjo peč piškote. Navdušen je bil, samo en dan ga je ločil od božiča. »Van, zunaj sneži! Ampak preden se grem igrat,« si je mislil Zmajček, »moram napisati še pismo Božičku. Komaj čakam, da mu povem svoje želje in se grem nato s prijatelji kepat.« Napisal je pismo in se šel igrat. Nenadoma je zaslišal: »Hou, bon, bon«. Prestrašil se je in pobegnil v posteljo. Čakal je na svoje darilo. Ko je spal, se je po dimniku v njegovo hišo spustil Božiček. Dobri Zmajček je dobil lepo darilo. »Zima je lepa,« si je mislil. Ko je Zmajček srečal svoji prijateljici Hano in Pio, jima je rekel: »Tudi vidve bodita pridni v šoli, pa pride k vama Božiček z darili.« Hana in Pia pa sta si mislili: »2017 je tako najino najlepše leto, saj sva začeli hoditi v šolo. Zelo radi imava najine sošolce in učiteljici.« slika Gal Ki ar Žmavc, 2. b BOŽIČEK Nik Tavčar in Nejc Rozman, 5. b Ko Božiček skozi dimnik prihiti, vse pridne otroke obdari. Vsepovsod piškote in mleko dobi, nato pa hitro naprej odhiti. Jelenček Rudolf s sanmi, odnese ga v zimske dni, da vsem lepe praznike zaželi. / PRAZNIKI Iva Holc, 2. b Spet prišli so prazniki, vsak od nas se veseli. Smrečica naš dom krasi in z lučmi vse osvetli. Vsa družina zbere se, dobrot na mizi polno je. Komaj čakamo že vsi, da Božiček nas obdari. Radi se imamo, skupaj srečni smo. Vse kar si želim, je, da vedno bi bilo tako. BOŽIČNA NOČ Emma Lah, 1. b Na božični večer gremo v cerkev in ob polnoči pride Božiček. Pod okrašeno smrekico nastavi darila. Ko pridemo domov, pod smrekico vidimo darila in smo zelo veseli. slika Eva Hvalec, 2. a PS3 Nejc Rozman in Nik Tavčar, 5. b Ko zjutraj sem se zbudil, darilo sem odvil. Presenečen sem ugotovil, da ,PlayStation sem dobil. ,Fifo sem zagnal, da z Messijem gol sem dal. Ko Barcelonina zastava zavihra, pomeni, da je Real premagala. ,E1 Clasico' tako se je končal, ker Messi dva gola je dal. Tako moja igra se je končala, ko mama na mizo kosilo je dala. slika Teo Vidovič, 3. b KLŠ _ - MMM 4 ipi j _ 1 Nf ~ "im . j : 1 J z' U ... SLADOLED Ela Milošič, 5.b Ko vidim sladoled, ostanem brez besed. Sline se mi cedijo, komaj čakajo, da sladkor dobijo. Mmm, kako je odličen. Pri sladoledu moraš biti sebičen. RDEČA KAPICA V VELEMESTU Laura Bricelj Čelan, 4. a Nekoč je v stolpnici velemesta živela Rdeča kapica. Mama jo je poslala k babici in ji dala Big Maca zanjo. Ko je Rdeča kapica že bila na hodniku, je mama stekla za njo, saj ji je pozabila dati še kokakolo za babico. Rdeča kapica se je odpravila na pot. Nekaj čas je hodila, ko je nenadoma zagledala veliko senco. Bil je odvetnik. Skupaj sta odšla do babice. In glej ga zlomka. Ko sta vstopila v babičino hišo, sta srečala dva moška, ki sta hotela ugrabiti babico. Rdeča kapica in odvetnik sta brž poklicala policijo in ugrabitelja so odpeljali v zapor. Babica se je vsa srečna lotila Big Maca in kokakole, saj je bila že zelo lačna. Rdeča kapica se je odpravila domov. Ker je bila žejna, ji je mama dala kokto. Rdeča kapica je vzela kokto in svoj najnovejši mobilni telefon ter se odpravila v svojo sobo. In živela je svoje moderno življenje do konca svojih dni. slika Filip Berghaus, 5. b KAČA KLOPOTAČA Nik Tavčar, 5. b Nekoč pred davnimi časi, za devetimi gorami in za devetimi vodami, sta v majhni vasi živela mati in sin. Mati je sinu vsak večer pripovedovala pravljico o Kači Klopotači, ki je ujela kraljično in jo imela ujeto v veliki jami. Sinje odrasel in zleti ga je vedno bolj začela zanimati zgodba, o kateri mu je govorila mama. Ta mu je znova povedala vse, kar je vedela o zgodbi. Ko je bil star 22 let, je šel iskat kraljično. Potoval je en teden, da je prišel v mesto, kjer je bila ta jama. Olgica ustvarja Tri ure je hodil do jame, v kateri je bila kraljična. Fant je pogumno stopil v jamo in zagledal prelepo kraljično ter pred njo veliko strašno kačo. Približal se je kraljični in kača se je zbudila. Jezno je zasikala, fant se je prestrašil in zbežal iz jame. Odšel je v mesto, kjer je s srebrniki plačal prenočitev. V isti sobi je bil nek moški, ki mu je znal povedati vse o tej kači. Izvedel je, da gre kača vsako sredo ob 16. uri iz brloga po hrano v gozd. Fant je v sredo ob 15.30 prišel do jame. Kača ga je videla in jezno sikala, zato se je umaknil in skril. Ob 16. uri je odšla iz jame po hrano. Fant je stekel v jamo, zagledal kraljično, jo zgrabil za roko ter rešil iz brloga. Prečkati sta morala gozd, v katerem je bila kača. Ko se je fant p obliže srečal s kačo, je na njenem čelu opazil kristal. Vzel je palico in jo vrgel naravnost v kristal. Nekaj trenutkov se ni zgodilo nič. Pogledal je stran in ko je znova pogledal proti kači, je kar naenkrat ni bilo več tam. Na tleh je ostal le kristal. Pobral ga je. Fant in kraljična sta se zaljubila. Priredila sta veliko svatbo, ki sta jo plačala s kristalom. Srečno sta živela do konca svojih dni. slika Tisa Julija Golob, 2. a Olgica ustvarja TA PESEM Maša Sarič, 9. b Ta pesem je o morju, o lepoti njegove globine. Ta pesem je o pticah, letečih čez pečine. Ta pesem je o školjkah, ki se z biseri bahajo in o nežnem vetru, ob katerem zvončki zacingljajo. Ta pesem je o ljubezni, močni in nedolžni, ki v času praznikov, s toplino nas napolni. Ta pesem je o času, ki prehitro mine, ter o slanih solzah, ki gredo med spomine. Ta pesem je o nas, o našem je življenju, ki po poti vodi nas, k sreči in veselju. , _ , , J slika Zoja Čebulj, 2. a ZGODBA O ČRVIČKU POLDEKU Andraž Alič, 6. b Nekoč je na velikem vrtu živel črviček Poldek. Bil je naj večji črv na vrtu, zato so ga klicali Velikan. Poldek j e bil vesel, daje največji, a hkrati tudi žalosten, ker ni imel prijateljev, saj so se ga zaradi njegove velikosti vsi bali. Zato je sklenil, da bo odšel po svetu in si poiskal prijatelje. Še istega dne se je odpravil na pot. Poldek je potoval sedem dni in sedem noči, dokler ni prišel do velikega gozda. Tam je zagledal velike ptice in se hitro skril v luknjo v tleh. Nato je zaslišal nek glas. Pokukal je iz zemlje in videl velikega čuka. »Kdo si ti ?« je vprašal črviček. »Ime mi je Krempelj ček. Ime sem dobil po svojih velikih krempljih,« reče čuk, »in nekaj imam zate«. Poldek še vedno kuka izpod zemlje, a ga vseeno zanima, kaj ima Krempelj ček. »Kaj pa imaš to?« vpraša Poldek. »Čarobni list,« odgovori čuk. Črv Poldek se čudi, saj ne razume. » Čarobni list ti omogoči, da prideš, kamor koli hočeš,« reče čuk. »Res?« vpraša Poldek. »Da,« pritrdi čuk. Poldek prileze iz svoje luknje v zemlji. Tedaj zapiha rahel veter in čarobni list odnese na drevo. »Pojdi po listek,« reče Poldek. »Ne morem,« odgovori čuk, »ne znam leteti. Potujem samo s tem listkom.« Poldek je želel čuku pomagati, zato je splezal na drevo po listek in ga prinesel nazaj. »Izvoli,« je rekel Poldek. »Ne ne, obdrži ga. Ti si se potrudil in šel ponj«. Tako je Poldek dobil čudežni listek. Zaželel si je, da bi prišel na vrt s polno zelenjave in prijateljev. In želja se mu je takoj uresničila. Od takrat Poldek živi na tistem vrtu, se igra s prijatelji in ves dan lahko je zelenjavo, slika Gal Hlupič, 1. b slika Gal Hlupič, 1. b CIRKUŠKI KLOVN Stina Lah, 6. a Nekoč je živel skromen deček. Star je bil 7 let. Vsi so ga imeli za tepčka, saj ni vedel niti koliko je 1 + 1, tudi brati in pisati ni znal. Živel je v preprosti hiši z mamo in očetom. Nekega dne je v mesto prišel cirkus. Deček je malce postopal po mestu in zagledal plakat, na katerem je pisalo »IŠČEMO DEČKA STAREGA OD 3 - 11 LET, KI BO V CIRKU- SU KLOVN! « Že nekaj časa si je želel postati cirkuški klovn. Malo je premišljeval, potem pa se je odločil in si mislil: »MOGOČE PA MI LE USPE! « Čez tri dni je odšel na avdicijo. Moral je pokazati vse svoje vragolije: stojo, kako žonglira in vse, kar klovn mora vedeti. Odlično se je izkazal, zato je bil sprejet. S šefom so sklenili, da bo čez devet dni predstava. Do predstave je trdo vadil. Dan pred predstavo pa je bil grozen dan. Deček si je zlomil roko, medtem ko je vadil stojo. V trenutku se mu je svet postavil na glavo. »Kaj sedaj? Saj z zlomljeno roko ne moram biti klovn!« si je mislil. Odšel je na sprehod v gozd. Bil je ves potrt in žalosten, ker je mislil samo na cirkuški nastop. V gozdu je srečal prijaznega starca. Ta ga je pozdravil in vprašal: »Zakaj pa si tako potrt, fantič?« Deček je odgovoril: »Kaj ne bi bil potrt, če imam pa zlomljeno roko in bi jutri moral igrati cirkuškega klovna.« Starec mu je dejal: »Jutri boš lahko klovn.« Dečka je zanimalo, kako. Starec mu je razložil: »Če boš poiskal najvišje drevo v tem gozdu z luknjo v deblu. Noter pomoli roko in začutil boš, daje nekaj v njem. To stvar vzemi ven in ker so njeni žarki čarobni, ti bodo pozdravih roko. To je vse.« Ko je starec to izrekel, je izginil. Deček je hodil in hodil. Večerilo se je že. Nato je le prišel do tega drevesa, ki gaje omenil starec. V deblo je pomolil roko in ven potegnil svetilko. Posvetil si je na roko in roke ni imel več zlomljene. Žarki te svetilke so bili res čarobni. Odhitel je domov in naslednji dan bil zelo srečen, da je lahko nastopal v cirkusu. Nastop mu je šel zelo dobro, vsi so mu dolgo ploskali. Deček je bil res zelo dober klovn, ki je razveseljeval občinstvo, zato so ga vsako leto povabili v cirkuško predstavo. Tam se je naučil tudi seštevati, brati in pisati. Tako je živel srečno do konca svojih dni. V 'X