Pripravlja uredniški d^bor mladih. Pri tej številki sO sodelovali: Zulejka Paškulinr Ivan Žerjal. Metka ** Šinigoj; Mirjam Malalan.'Breda Susič. Sara Magliacane. Jasna Košuta. Andrej RAST .- mladinska priloga Mladike, ul. Donizetti 3. 34133 Trst rast. mladika @hotmail.com Černič, Eva Sancin, Maruška Guštin in ‘\ Ambrož Peterlin. Slike: Matej Susič in Tomaž Susič. Številko je uredila Breda Susič. Oblikoval Matej Susič. Tisk Graphart snc. obrtna cona Dolina 507/10 - Trst (tel. 040/832500) februar 2004 1-8 uvodnik 2 literatura 3-5 prometejev ogenj 5 MOSP in SKK 73 rs* Sl i Prazniki slovenske kulture z angleškimi popevk govori pesnikov, ki pišejo v ita Moderna ustvarjalnost in reciklaža... 8. februar te spreminja. “Zima” (1994), akvarel. Narod JE! To je čudežna resnica, polna skrivnosti, da bi mogel vse življenje zreti vanjo, in ji ne bi prišel do konca. Skrivnost ni v tem, kolik je, a da JE! Da ima v sebi zavest svoje eksistence, in ko to spozna, pomeni, da je začel živeti. V njem je človek, v njem je misel in zavest. Ali, bolje, zavest sem jaz, si ti, smo mi vsi, ki imamo korenine v teh zemljah, ki smo del tal, na katerih živimo, iz katerih smo izšli in v katere se bomo povrnili za vekomaj. To je usoda velike množice, tako velike, da je nihče ne more prešteti, iz vseh narodov, rodov in ljudstev in jezikov. To je nebeški raj, to je pesek morja in kaplja dežja... le kdo jo more prešteti? Zdi se kot pravljica, kot pesem: identiteta, zavest pripadnosti, medsebojno spoštovanje in poznavanje kultur, vse to je mavrica, ki nas povezuje v šopek na rodov. Njen lok se razpenja od zahoda na vzhod, od severa na jug in uprizarja svoje veličastvo. Največ krat se sploh ne zavedamo naše prave vloge v vsej tej uprizoritvi in ne slutimo, v kaj smo vključeni. A naposled se zastor odpre, in v tej igri življenja spoz na vsak svojo vlogo: uprizarjamo dramo človeštva in sodelovanja med narodi. Pisci, režiserji in igralci, to sm° mi sami, in kdor se še ni zavedal tega, ne ve še ničesar, čemu in zakaj živi, pa naj ima pol ducata doktoratov. Še tako velika količina znanja ne da tiste ga, kar starodavna modrost imenuje kultura. In v tej, še navidez majceni besedi, se vse vrti. To ni le skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja! Ne, to je množic no spoznanje, da obstaja naš narod, naša etnična identiteta, in da je ob njem še vrsta drugih narodov, ki iz generacije v generacijo prelivajo ljubezen do lastnih korenin. To je zavest, da je svet raznolik, da ni dalje na 8. strani o sem segel po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, to je obsežna izdaja v petih knjigah iz leta 1985, ki leži na polici moje omare, z namenom, da v njem poiščem besedo, ki je dandanes čisto vsakdanje rabe, me je čakalo zanimivo presenečenje. Beseda, ki sem jo iskal, je glagol reciklirati. V tej zajetni izdaji pa danes tako razširjena beseda sploh ni zabeležena. Misel, ki me je najprej ____________ spreletela, je seveda bila, da je beseda, ki jo jaz kot zamejski Slovenec prosto uporabljam tudi v slovenščini, v resnici kalk italijanskega izvora. Segel sem zato po Slovenskem pravopisu iz leta 2001, kjer pa je glagol reciklirati lepo zabeležen, skupaj z vsemi možnimi variantami (reciklaža, recikliran ipd.). Jasno mi je torej bilo, da je občeznan pojem našega vsakdanjika v resnici nekaj, kar še pred dvajsetimi leti ni bilo tako prisotno v družbi, da bi bilo z besedo zabeleženo v slovenskem slovarju. Pojem reciklaže pa je v zadnjih letih tako preplavil vse plati našega življenja, od pragmatičnega odnosa do narave do političnega življenja in kulture, da ga polnopravno lahko uvrščamo med tiste pojme, ki zaznamujejo našo sodobnost. Koliko je takih, predvsem med mlajšimi, ki bi lahkomiselno odvrgli časopis v koš za smeti, ko pa imamo po mestu posejane specifične nabiralnike. Isto velja za steklenice, zadnje čase vse bolj tudi za plastiko in druge materiale. Tako imenovana ekološka zavest si, čeprav pozno, vendarle počasi utira pot tudi pri nas, četudi je Italija kot vedno med zadnjimi, kar se tiče take pozornosti. Prav tako, kdo izmed nas bi najprej pomislil, da didžej, ki svobodno uporablja napev ali instrumentalni motiv iz nekaj let stare uspešnice, morda krši avtorske pravice? Plodno prevzemanje starega, že znanega, prevrednotenje pozabljenega je vsakdanja praksa današnje kulture, ne samo masovne. Če se osredotočim na tako ►► Metka Šinigoj Sel je popotnik skozi ATOMSKI VEK IN JE SANJAL... Priporočeno na literarnem natečaju SKK - MOSP 2003 Prišel je popotnik v atomski vek in bilo mu je vse tuje. Zelo dolgo je bil odsoten od tega sveta. Počutil se je, kakor da je spal celo življenje. Ko se je ravnokar prebudil iz te omame in prišel k zavesti, se je zaspano oblekel in krenil na pot. Cesta se je vila kot kurje črevo. Bila je sveže asfaltirana, ob robu pa je poganjalo zelenje. Po neštetih ovinkih je zagledal lepo, urejeno hišo. Okoli nje se je razprostiralo veliko dvorišče. Tu pa tam so že pokukali zvončki, medtem ko je ob hiši rasla velika češnja. Ob ograji je bilo komaj vsajeno grmičevje. Skratka, vse je bilo skrbno urejeno, kot vzeto iz škatlice. Priletni popotnik se je opogumil in potrkal na vrata. Na pragu se je prikazala lepo oblečena ženska in ga prijazno povabila, naj vstopi. Ko je popotnik prestopil prag, so ga prevzela nepoznana čustva. Streslo ga je pri srcu. Zavedal se je, da hiši manjkata duša in življenje, kljub temu, da je lepo urejena. Ljudje so namreč cenili zunanjost, niso pa poznali čustev. Ponudili so mu kavo v škatlici. Imela je nenavaden okus po plastiki. Ker je bil olikan, jo je s spoštovanjem popil, čeprav se je na dnu srca spraševal, kam je izginila toplina ob tisti dobri kavi, ki mu jo je mama tako skrbno pripravila in po kateri je tako prijetno in domače zadišalo. Po tem kratkem razmišljanju se je z mislijo vrnil v sedanjost, se zahvalil za prijaznost in se poslovil. Šel je popotnik skozi atomski vek in stopil dalje. Povzpel se je po stopnišču in vstopil v šolsko poslopje. Tudi tu mu je bilo vse tuje. V razredu ni bilo učiteljice, profesorja ali kogarkoli, ki bi nadzoroval učence. Vsak posameznik je sedel za svojo mizico in se pogovarjal z računalnikom. Učenci se med seboj niso poznali, vsak je bil zase. Tudi odmor so učenci preče-peli pred računalnikom in se igrali na video-igrice. Popotnik je z grozo spoznal, da v šoli niso poznali medosebnih stikov, kaj šele prijateljstva. Ko je zazvonil šolski zvonec, so se učenci pogovarjali z velikim računalnikom, ki je bil nameščen pred tablo in je nadomeščal učitelja. Popotnik se je poslovil od robotov in stopil na ulico. Šel je popotnik skozi atomski vek in se napotil naprej. Ulica ga je pripeljala v mesto, kjer so vsi hiteli in bili stresirani. Živčnost se je lotevala vseh. Majhne trgovine in tržnice je nadomestila veleblagovnica. Ljudje so se vročično premikali med obilno naloženimi policami, s hitrostjo metali razne proizvode v voziček in se prerivali do blagajne. Vse je bilo avtomatizirano. S pritiskom na gumb si bil takoj postrežen z raznovrstnimi izdelki. Ker je popotnik občutil praznino v svojem želodcu, je mimoidočega vprašal, kje lahko dobi gostilno. Odgovor je popotnika vznemiril, saj mu je ta povedal, da ne ve, kaj to pomeni. Popotnik je z zaprepaščenostjo spoznal, da ljudje nimajo časa, da bi se ustavljali v gostilnah, zaužili nekaj domače hrane in se mirno pogovorili o vsakdanu. Ker so preobremenjeni s tehnologijo, nimajo niti prostega časa za otroke. Popotnik se je tujcu zahvalil za pojasnilo in se odpravil dalje. Šel je popotnik skozi atomski vek in se zagledal v lepak, na katerem je bila upodobljena podoba nekega človeka in takoj je prepoznal Prešerna. Pod njegovim obrazom je bilo sporočilo, ki je opozarjalo na Prešernovo proslavo. Vstopil je v dvorano. Na platnu so predvajali življenjepis doktorja Franceta Prešerna. Nato so otroci mrzlo prebrali nekaj znanih pesnikovih pesmi. Popotnik se je z grozo zavedal, kako so otroci s takim recitiranjem pokvarili veličastnost poezij. Zato si je drznil sam stopiti na oder. Občuteno je deklamiral Vrbo, znano pesem našega največjega slovenskega pesnika. Občinstvo je ostalo presenečeno in istočasno prizadeto, saj ni še nikoli slišalo nekaj tako občuteno povedanega, da jih je presunilo. Po dvorani je zadonel močan in dolg aplavz. Ob zaključku proslave so vsi spraševali popotnika, kako to, da jih je med deklamacijo prevzelo po celem telesu nekaj nenavadnega, skoraj nenaravnega. Ta jim je razložil, da to imenujemo čustva. Čustvo je namreč nekaj, kar olepša življenje in naredi iz vsakega človeka nekaj edinstvenega in neponovljivega. Vprašali so ga, naj jih nauči, kaj so čustva. Takrat je popotnik spoznal, da človeštvo atomskega veka tega ne pozna. Prevzela ga je nepopisna žalost in čutil se je potrtega. Tedaj ga je majhen kodrasti otrok poprosil, naj mu pripoveduje o svojem mestu in družini. Osvestil se je in prepričal, da ni še vse izgubljeno. Dokler obstaja želja po znanju, je dolžan sejati znanje, ki jo je pridobil v svojem življenju, ljubezen do družine in ljudi, do narave in znanja, spoštovanje do vseh narodov in kultur. Šel je popotnik skozi atomski vek in je upal, sanjal in sejal... Dva nasveta za 14. FEBRUAR Namesto darilc darujte ljubljeni osebi svoj čas in skrb ter... preberite, kaj mislijo o ljubezni Tanja Romano, Sandra Vitez, Mateja Paulina, Janko Brecelj, Igor Gregori in Peter Verč. Ko se sprehajamo po ulicah, nas izložbe opozarjajo, da se bliža dan zaljubljencev... 14. februar: dan, ki torej spomni zaljubljence, da imajo partnerja (in s tem tudi skrb za pravilno izbiro darila), osamljene duše pa, da niso še našle prave osebe, s katero bi delile najlepše in nepozabne trenutke. Osamljene duše, pozor! Če mislite, da ste ob tem prazniku nesrečne in brez upanja, se krepko motite. Ne obupajte, saj ste (čeprav se tega ne zavedate) v boljšem položaju kot zaljubljenci. Nimate namreč morečih skrbi ob nakupu nepotrebnih (in večkrat po nekaj trenutkih že zavrženih) darilc ter drugih sladkarij, ki naj bi zadovoljile (in zredile) ljubljeno osebo in ji bile v dokaz močnega čustva, ki ga čutite samo zanjo. Če povprašamo naivne mladenke in brhke mladeniče za mnenje o dnevu zaljubljencev, je odgovor že povsem običajen: tipičen potrošniški praznik... Hvala Bogu se (skoraj) vsi tega zavedamo... Vsekakor, dragi zaljubljenci... čas ni ravno posrečen za kritike in zafrkavanja. Ljubezen je namreč vse ostale dni v letu povsem resna zadeva! Zaradi tega vam v dobi, ko še zrak stane, nudimo dva čisto majhna (in brezplačna!) nasveta. Prvi nasvet: ljubljeni osebi posvečajte toliko časa, kolikor ga premorete, saj bo samo ob vaši bližini razumela pravi pomen ljubezni, se povsem predala toku čustev, ki jo prevevajo samo ob pogledu na vas, in končno zaživela v svetu, ki ga čas nikoli ne spremeni, v katerem se skozi rožnato tančico prikaže samo boljša plat vsakega izmed nas. Če pa vaša polovica tega ne ceni in raje dobi darila, premislite, če je sploh vredna vaše skrbnosti in pozornosti! Pa še drugi nasvet: preberite (ne preveč resne) pogovo- re o ljubezni, ki smo jih pri Rasti pripravili z mladimi zamejskimi športniki in kulturnimi delavci nalašč za vse, ki 14. februar praznujejo na pristen način - pa tudi za tiste, ki ta praznik ne jemljejo preveč resno... Vas zanima, kdaj se je prvič zaljubila Tanja Romano? Ste morda radovedni, če se je Mateja Paulina kdaj zaljubila v kakega svojega profesorja ali trenerja? Kaj pa je z idejo in vero v večnost ljubezni? Ali vas zanima, kaj mislita mlada zamejska publicista o nedavno objavljenem rezultatu raziskave, češ da ljubezen traja povprečno 2-3 leta in se tako uvršča med vse ostale minljive potrošniške dobrine? In še najbolj žgoče vprašanje: katere lastnosti pri fantih so pomembne, da privlačijo Tanjo Romano, Sandro Vitez in Matejo Paulino, oziroma pri dekletih, da privlačijo Janka Breclja, Petra Verča in Igorja Gregorija? Dobro branje... in živela ljubezen! > TVOJA PRVA LJUBEZEN? TANJA ROMANO (italijanska, evropska in svetovna prvakinja v kotalkanju): Že v vrtcu... Vendar ne spominjam se točno v koga... Minilo je preveč let... MATEJA PAULINA (zmagovalka letošnjega svetovnega pokala v rolkanju): Na osnovni šoli. Kljub temu, da je bilo dolgo nazaj, se še dobro spominjam... zaljubila sem se v nekega fantka na osnovni šoli. Ali naj odkrijem njegovo ime? Ne, ne, bolje, da ne... niso še zreli časi (smeh)... JANKO BRECELJ (svetovni ekipni prvak under 21 v športnem ribolovu z italijansko reprezentanco): Na osnovni šoli... Vendar je bolje, da ne povem, kdo je bila... (smeh) Naj ostane skrivnost... IGOR GREGORI (publicist, urednik na Novem glasu): Prva je bila na srednji šoli. Pa ni bila srečna... Kot niti druga, tretja... (smeh) Vsekakor sem imel več izbire na srednji šoli kot na višji. Na višji je bil vsega kriv Kurt Cobain, grunge in moda trenutka... Moda, po kateri se sedaj oblačijo dekleta, je na primer veliko lepša, ►► «bolj privlačna kot je bila takrat. Tudi na srednji je bila lepša kot na višji, zato so me dekleta na nižji bolj privlačila kot na višji... PETER VERČ (publicist, predsednik ŠKD Rojanski Krpan): Na osnovni. Sicer pa sem prvo resnejšo (in srečnejšo) ljubezen doživel, ko sem bil star 13 let. Čeprav je to bila samo poletna zgodba, sem bil zelo vesel in presenečen, ker si po pravici rečeno nisem pričakoval uspeha. S pomočjo prijateljev pa mi jo je uspelo prevzeti. Prvi poljub je bil nepozaben... > Sl SE KDAJ ZALJUBILA V KAKEGA TRENERJA ALI PROFESORJA? SANDRA VITEZ (srebrna kolajna na evropskem odbojkarskem prvenstvu za kadetinje, srebrna kolajna na svetovnem odbojkarskem prvenstvu under 18): Ne, ne... Trenerja, ki sem jih imela do sedaj, sta bila precej starejša od mene. Lahko bi v njiju videla bolj očeta kot kaj drugega. V šoli pa sem v glavnem imela profesorice, samo en profesorje bil nekoliko mlajši. Res, z mlajšimi profesorji imaš gotovo drugačen odnos, vendar ne bi rekla, da je kadarkoli prerasel v kako ljubezen... Milsim, da ljubezen lahko najdeš le med fanti, ki so tvojih let. MATEJA PAULINA: Ni bil ravno moj trener... Nekoč sem se zaljubila v učitelja plesa... > Sl SE KDAJ ZALJUBIL V KAKO SVOJO PROFESORICO? KAJ PA V KAKO KOLEGICO PRI ŠPORTU? JANKO BRECELJ: V profesorico ne, nikoli! V športu pa ja, večkrat. > Sl SE KDAJ ZALJUBIL V KAKO SVOJO PROFESORICO? IGOR GREGORI: Zakaj pa misliš, da še sedaj vztrajam na univerzi?? (smeh)... > LJUBEZEN - MINLJIVA ALI VEČNA? TANJA ROMANO: Po mojem ljubezen traja več kot samo par let. Jaz na primer že 4 leta hodim s svojim fantom in sem še vedno zaljubljena. Zato mislim, da ljubezen lahko traja celo življenje. SANDRA VITEZ: V mladih letih je naravno, da ljubezni trajajo malo časa... Vendar upam, da raziskava, ki naj bi dokazovala minljivost ljubezni, ni preveč resna zadeva. Ljubezen iščeš celo življenje, torej ko se res zaljubiš, mora biti za vedno!! Ker moraš s tisto osebo živeti dalj časa, se navadiš, jo sprejmeš v celoti, torej tudi njene napake. Ljubezen mora torej trajati dolgo... Če ni tako, pomeni, da sploh ni bila prava ljubezen. MATEJA PAULINA: Mislim, da prava ljubezen ne traja samo 2 ali 3 leta. Če traja tako malo, pomeni, da je bila samo neka zunanja ljubezen, tista erotična ljubezen. Prava, globlja ljubezen pa traja gotovo celo življenje, ker predpostavlja, da se med seboj dobro razumeš in pomeni, da se boš vedno ljubil. JANKO BRECELJ: Po izkušnjah, ki sem jih imel do sedaj, bi rekel minljiva. Ljubezni so namreč trajale eno, dve leti. Ampak mislim, da če najdeš pravo osebo, traja dosti. Če je prava ljubezen, gotovo ne traja samo 2, 3 leta. IGOR GREGORI: Po mojem je odvisno od primera do primera. Po 2, 3 letih verjetno konča tista goreča ljubezen, potem pa je odvisno od inteligence obeh partnerjev... Ljubezen lahko gojita naprej na podlagi inteligence, ne več toliko na podlagi čustev... PETER VERČ: Ne vem... Treba bi bilo preizkusiti... do dveh let nisem nikoli prišel (smeh)... Lepo pa je verjeti, da lahko traja celo življenje! Katere dekliške značilnosti so všeč fantom, katere moške poteze pa so všeč dekletom? (foto T.Susič). > KAKŠEN MORA BITI FANT, ZATO DA TE OSVOJI? TANJA ROMANO: Nedvomno mora biti sončnega značaja, vesel in duhovit. Z njim se moram smejati... Kaj je naredil moj fant, da me je osvojil? Nič, bil je preprosto takšen, kakršen je. Imela sva enostavno srečo, da sva se našla... SANDRA VITEZ: Visok (smeh)...? Ne, se šalim... Biti mora duhovit, znati me mora spraviti v smeh. Z njim se moram počutiti v redu, sproščena, ne smem biti v zadregi, skratka znati mora ustvariti sproščeno vzdušje. MATEJA PAULINA: Simpatičen! Osvoji pa me, če opazim, da se briga zame, če skrbi in se zanima zame. > KAKŠNO MORA BITI DEKLE, ZATO DA TE OSVOJI? JANKO BRECELJ: Pametno! Imeti mora ljubezen do športa in biti čedna. IGOR GREGORI: Lepo! Zadovoljim se s tem, da je lepo... vsaj na začetku... Kot vidiš torej sploh nisem zahteven, zadovoljim se prav z malim, to je z estetskim užitkom. Dekle naj bi torej odgovarjalo mojim “estetskim težnjam trenutka”. Katere so trenutno moje estet- ske težnje? Moj Ideal ženske lepote je trenutno skandinavska blondinka (smeh)... Kakšne naj bodo njene značajske poteze? Všeč bi ml bila mentalno odprta punca... PETER VERČ: Vsekakor je pomemben značaj, ki bi moral biti tak, da se ujema z mojim. Všeč so ml družabna dekleta, taka ki tl delajo prijetno družbo. Glede fizičnih značilnosti nimam nobenih preferenc, mislim pa, da je poleg značajske važna tudi telesna privlačnost. Metka Šinigoj, Mirjam Malalan in Breda Susič MOSP in SKK NA PREHODU V NOVO LETO Ste mladi? Ste ustvarjalni? Slovenski kulturni klub in MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) sta torej organizaciji za vas! Na prehodu iz prve tretjine šolskega leta v drugo ali, drugače rečeno, iz starega v novo leto, se je dejavnost v Slovenskem kulturnem klubu in pri Mladih v odkrivanju skupnih poti odvijala v glavnem po krožkih, 17. januarja pa smo tudi priredili Dan odprtih vrat. Nastop gledališke skupine Marko Tavčar gost v Dijaškem domu časnikarskega krožka Časnikar Marko Tavčar razlaga članom krožka skrivnosti časnikarskega poklica (foto M. Susič). V dijaškem domu Srečko Kosovel se vsako leto odvija “domski dan”. Ob tej priliki smo igralci gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba prejeli povabilo, da s krajšim prizorom prispevamo k popestritvi večera, ki je potekal 12. decembra. Na odru smo nastopili s Petanovo igro “Enciklopedija humorja” v odrski priredbi In režiji prof. Lučke Susič. Igro smo ob priliki Drage mladih pripravili od črke A (aforizem) do črke F (farsa) in jo takrat tudi prvič predstavili publiki. Uprizoritev je s plesnimi točkami še popestrila plesna skupina Shalom, ki jo vodita Raffaella Petro-nio In Janja Žiberna. Dvorana dijaškega doma je bila nabito polna in publika nas je res toplo sprejela. To nam je bilo v veliko zadoščenje. Predstavo smo prvič ponovili novembra na Dnevu odprtih vrat, ki sta ga priredila MOSP In SKK. Trenutno se za gledališki krožek navdušuje 11 igralcev, in sicer Danijel Slmonettig, Manuel Zottich, Caterina Paoluzzi, Nina Žvab, Tina Šinigoj, Julija Berdon, Nastja Gherlanl, Marko Štrajn, Carlo Zennaro, Gregor Žnidarčič In podpisana. Januarja smo začeli z vajami za novo produkcijo. Maruška Guštin V torek, 13. januarja, je potekalo novo srečanje časnikarskega krožka. Pod vodstvom mentorice Brede Susič se vsak mesec zbirajo mladi višješolci in univerzitetni študenti, ki jih zanima spoznavanje medijev. Tokrat smo se skupinsko poglobili v analizo Intervjujev, ki se močno razlikujejo glede na to, za kateri medij so pripravljeni (časnik, revijo, radio ali televizijo). Srečanje je obogatil obisk radijskega in televizijskega časnikarja ter sodelavca pri Novem glasu Marka Tavčarja, ki je tečajnikom s prve roke nanizal glavne značilnosti novinarskega dela, še posebej pa se je zaustavil ob tem, kako se je treba na sam intervju pripraviti. Po njegovem mnenju je časnikarsko delo pravzaprav obrtniško, v smislu, da je bolj malo prostora za umetniški pristop in fantazijo, je pa izredno zanimiv poklic. Dober časnikar mora pred intervjujem spoznati področje, na katerem deluje Intervjuvanec, pred pogovorom se mora temeljito pripraviti: točke, okoli katerih se bo vrtel pogovor, morajo biti jasno začrtane, pri radiu in televiziji pa mora biti pozornost posvečena tudi minutaži. Člani časnikarskega krožka smo si v nedeljo, 25. januarja, privoščili družabno srečanje v Devinu, da smo spoznali tudi nekatere sodelavce Rasti z Goriškega. Ambrož Peterlin HOROSKOP za LETO 2004 NAŠI CALENDAR GIRLS IN BOYS A Dragi bralci Rasti! Na začetku leta (čeprav je že februar - no, ja..., pa kaj, ko čas tako hiti!), se tudi mi prilagajamo težnjam vseh najimenitnejših revij, ki svojim bralcem ponujajo koledarje in/ali horoskope. No, Rast prinaša med vas kar oboje: tudi mi imamo svoje “calendar girls in calendar boys”, pa še horoskop vrh vsega! Seveda moramo biti pri tem originalni, tako naših “calendar” deklet in fantičev nismo slekli do golega (če ne morda v prenešenem smislu... toda tudi to bolj za šalo kot zares...), saj mislimo, da so dovolj zanimivi tudi oblečeni! Tudi letos smo namreč izbrali 12 mladih zamejcev, ki so širši javnosti precej znani (na primer zaradi špornih ali drugačnih rezultatov), pa tudi nekoliko manj znani, saj mnogi za skupnost delajo morda za kulisami, tako da jih opazijo le nekateri. Vsi pa si po našem mnenju zaslužijo pohvalo, ker svoj čas, talent, navdušenje in energijo darujejo za našo skupnost. Horoskop je seveda strogo (ne)resna zadeva, v kateri se bo lahko prepoznal vsakdo, predvsem pa naše “žrtve”, t.j. naši “calendar girls in boys”... Dobro zabavo ob branju in uspešen začetek leta! OVEN (22. mar. - 20. apr.) Ambrož Peterlin - 18. april (odbojkar v ekipah Sloga Mult-invest U20 in Sloga C liga, dijak) Ovni ste impulzivni, dinamični in ciljate vedno više. Nimate prestanka, vedno se morate premikati in se z nečim ukvarjati. Včasih imate nagnjenje, da se postavite kot leader svoje skupine prijateljev, saj ste med drugim tudi ustvarjalni in dobri organizatorji. Ljubezen: navezali boste odlične prijateljske odnose s strelci, levi in tehtnicami. Vaša srečna barva bo rdeča. Nasvet: omejujte svojo egocentričnost, pikolovstvo in - včasih preoster jeziček. Letošnje leto bo v znamenju želje po vedno novih pustolovščinah. Pred vami je leto zabave in presenečenj. BIK (21. apr. - 21. maj) Daniel Piculin - 20. maj (jadralec pri SŠD Sirena: član državne mladinske reprezentance; z Jarom Furlanijem finalist na svetovnem prvenstvu v razredu 420 v Melbournu, dijak) Bik je znak lepote, moči in vztrajnosti. Tisti, ki ste rojeni pod tem znakom, brez večjih težav izpeljete vsak načrt, ki si ga zastavite, saj ste potrpežljivi, nikakor ne impulzivni. Delo pripeljete do konca, ne da bi se med potjo premislili ali dekoncentrirali. Letošnji srečni barvi sta zelena in modra, skratka barvi morja. Srečna kovina pa bo zlato!! Ljubezen: vaši idealni partnerji so kozorog, devica in škorpijon. Nasvet: ne upirajte se toku življenja in smeri vetra. Letošnje leto bo v znamenju strasti in vztrajnosti, kar vam bo omogočilo uveljavitev v vseh panogah. (21. maj - 21. jun.) Luana Grilanc - 8.junij (re-I žiserka, programistka, sodelavka na Radiu Trst A) Radovedni, nemirni in vse-| stransko aktivni dvojčki boste letos imeli kar dvojno mero de-1 la. Imate namreč sposobnost, da medtem ko se ukvarjate z nečim, že razmišljate o novem. Najbolje se boste Izkazali v aktivnostih, ki zahtevajo tekoče izražanje in učinkovit nastop. Ljubezen je prenašanje, kot sami včasih hudomušno pravite, tako da letos ne boste doživeli večjih sprememb; če ste singli, pa se vam obetajo zanimiva nova poznanstva. Nasvet: denarja ne boste imeli na pretek, zato bodite varčni. Tudi letos bodo na vrsti potovanja, mogoče ne v oddaljene, gotovo pa v zanimive in intelektuano stimulantne kraje. RAK (22. jun. - 23. jul.) Peter G us - 9. julij (violinist, član številnih orkestrov v zamejstvu, profesor violine pri SCGV Emil Komel, pevec pri MePZ Hrast in Musicum, bobnar pri skupini Floating points, študent računalništva) Raki ste umetniki. Ubadate se s celo goro stvari. Zanima vas glasba, ki je vaša prva ljubezen. Bavite se s tisočerimi hobbyji, zaradi številnih aktivnosti ste v javnosti zelo prisotni. Brez ►► DVOJČKI «skrbi. Ne mislite, da vas želimo primerjati z Berlusconijem. Aktivnosti, ki se jih namreč vi lotevate, vedno uspešno pripeljete do konca. In navsezadnje, označili smo vas za umetnike, ne za komike. Včasih ste nekoliko raztreseni. To se vam odpušča, ker je vaš dan natrpan do zadnje minute. In če si je malenkostno raztresenost v zadnjih letih dovolil veliki podjetnik, g. Tanzi, zakaj bi si je ne smeli vi? LEV (24. jul.- 23. avg.) Mateja Černič - 8. avgust (aktivna članica v skavtski organizaciji v GO, pevka v MePZ Hrast, zborovodja otroškega pevskega zbora v Doberdobu, študentka na pedagoški fakulteti) Levi ste dokaj ambiciozni. Nikoli se ne zadovoljite in ciljate vedno više. Tudi vi ste, tako kot raki, zelo zaposleni. Med neštetimi dejavnostmi komaj najdete kaj časa, da si oddahnete. Med vaše vrline moramo pripisati tudi kreativnost in življenjskost. Ste zelo odločni in se ne bojite novih izzivov. Pri vsem tem težavnem delu vam nedvomno prav pride prirojena trma. Ste tip osebe, ki bi si upali, če bi se vam to zdelo primerno, šarmantnemu Georgeu Cloonyju, ki trka na vaša vrata, reči “No party!”. In lepi George bi ostal z dolgim nosom pred vrati. DEVICA (24. avg. - 23. sep.) Elisa Komar - 1. september (Miss Alpe-Jadran 1998, Miss Trst 2000, manekenka, študentka na univerzitetnem diplomskem tečaju za “medicinsko sodelavko”) Devica je znamenje zemlje, vlada mu Merkur. Osebe pod tem znamenjem ste precizne in metodične, sočustvujete z ostalimi in jim rade pomagate. V ljubezni iščete zaupljivost in pozornost. Veliko vam pomeni estetika. Letos se vam obeta nemirno leto, v katerem boste imeli tisti, ki ste rojeni pod tem znamenjem, veliko priložnosti za novosti, potovanja, nove začetke. Včasih vam bo zaradi tega energija upadla, a boste znali vseeno kljubovati stresnim situacijam. Nasvet: izogibajte se depresivnih ljudi in iščite pozitivnost v vsaki stvari. TEHTNICA (24. sep. - 23. okt.) Mojca Milič - 6. okt. (sopranistka: solo in operna pevka) Tehtnice imate zelo razvit smisel za vse, kar je lepo. Rade imate udobje in razkošje, vendar se zadovoljite tudi z malim, saj ste preproste in nezahtevne osebe. Kot se da razbrati iz vašega simbola, iščete ravnotežje v vsaki stvari. To bo letos veljalo predvsem na področju dela. V medosebnih odnosih ste simpatični in prijetni, neradi ste sami, pač pa vam je všeč družba. Ljubezen: tehtnice ste običajno lepega videza in imate poseben šarm, zato z lahkoto očarate kogarkoli. Nasvet: včasih se zdite preskromni. Glede na “višine”, ki jih dosegate, je skromnost odveč. ŠKORPJON (24. okt. - 22. nov.) Cristlan Lavrenčič - 12. november (aktiven član v skavtski organizaciji v GO, amaterski slikar, pesnik, zmagovalec lanskega literarnega natečaja SKK, študent zgodovine). Škorpijoni ste pesniške duše. Pogosto iščete pomoč pri muzah navdiho-valkah. Radi se vživite v svoj svet, a le ko ste sami s seboj. V družbi se neradi izpostavljate in ostajate trdno zasidrani v realna tla. Živite svoje ideale in se zanje zavzemate, nikakor pa ne sanjarite v prazno. Da bomo jasnejši: vaše življenje vodijo plemeniti ideali, v vsakdanjem dogajanju pa ostajate realisti. Iz tega lahko (malo za šalo, še manj za res) izpeljemo zadnjo ugotovitev: s 100% gotovostjo lahko trdimo, da ne navijate za FC Inter, saj, kot smo že omenili, ne sanjarite v prazno in ste realisti (ne mazohisti!). (23. nov. - 22.dec.) Mira Fabjan - 9. december (pevovodkinja OPZ in MIMPZ Vesela pomlad, študentka pedagogike, smer muzikologija) Strelci ste živahni, optimisti, veseli, polni zaupanja in iskreni. Če ste si izbrali poklic, v katerem morate delati z ljudmi, boste imeli uspeh, saj se vsakomur takoj prikupite. Vaše komunikacijske in pomirjevalne sposobnosti se večajo premo sorazmerno z velikostjo zvončkov in tolkal: če pa bi postali ti premajhni, si začnite pomagati... s trobentami. Ljubezen: v tem letu se boste čutili posebno pogumni, zato bo čas primeren za sprejemanje odločitev, ki ste jih do sedaj odlašali. Nasvet: v tem letu posvetite kaj več pozornosti tudi samim sebi, ne nalagajte si preveč dela in se ne utrujajte preveč. KOZOROG (23. dec. - 20. jan.) Peter Špacapan - 5. januar (sodelavec Rasti in Novega glasa, skavtski voditelj, odbojkar v ekipah Sloga Multinvest U20 in Olympia D liga, študent medicine.) Kozorogi ste odločni, ambiciozni, vztrajni, realisti, delavni, a tudi skromni, saj včasih ne zaupate v lastne sposobnosti. Ste ►► STRELEC «zaprte narave, pač pa ste, ko se čutite sprejete, zelo družabni, nežni in prijazni. Letos boste kot vedno dosegli zastavljene cilje bodisi v delu kot v ljubezni. Nasvet: umirite se in vzemite si nekaj časa zase, saj si nalagate preveč odgovornosti. Zaupajte v sposobnosti drugih, tudi če so to dekleta!!! Ljubezen: če želite očarati ljubljeno osebo, pokažite svojo odločnost in vztrajajte (tudi s SMS-i), da si pridobite njeno naklonjenost. VODNAR (21. jan. - 19. feb.) Dimitri Brajnik - 24. januar (aktiven član SKD Štandrež, član rajonskega sosveta, likovni umetnik) Vodnarji ste originalni, nevsakdanji, pošteni in zvesti. Ste intelektualci, znate se poglobiti in iskati duhovno dimenzijo v vsaki stvari. Verjamete, da se da svet spremeniti na bolje in se znate tudi zavzeti za pravice ali dobro neke skupnosti. Potrebujete veliko mero svobode: letošnje leto bo v znamenju ustvarjalnosti in skoraj že nepotešljive želje po samostojnosti in svobodi. Nasvet: skušajte razumeti tiste, ki so se na- uvodnik -s1. strani meja med ljudmi, a da vsi izviramo iz ene biserne školjke, ki se lesketa v tisoče odtenkih. In ti odtenki nam pravijo, da je tu naš dom, da smo tu doma, kjer je del nas, kjer je naše srce. Svet obstaja zate in zame, svet obstaja za nas vse. Vsak od nas nosi v srcu tradicijo in kulturo svojega naroda, svoj materni jezik, vsak je del lastnega naroda, a narod vsakega od nas tvori raznolik šopek sveta; pogled nanj mora biti tak, da se ti srce nasmehne. V njem je cvetja vseh vrst, vseh barv in iz vseh krajev sveta. Marsikdo bi dejal: travnik je lep, tudi če je ves le rumen ali pa le rdeč. Bistvo pa ni to. Bistvo je v tem, da je svet raznolik, svet je poletje morja in sonca, v njem smo vključeni vsi v vrtiljak življenja in smrti. In z nami živijo naši narodi, naše etnične skupine, naše pripadnosti svojevrstni zgodovini. To preteklost, ki se kot reka preliva v sedanjost in v kateri sedaj živimo, moramo vsi skrbno čuvati. Pokojni senator Bratina je dejal: če čuvamo redke vrste živali in rastlin, zakaj ne bi ščitili tudi naše identitete in hkrati spoštovali identitete vseh drugih? Kajti le tako si lahko trdimo, da smo vredni imena, ki ga nosimo, pa naj si bo to, da smo Slovenci, Furlani, Italijani ali pa pripadniki kakega drugega naroda, saj smo vsi le ena jata ptic, ki leti v nebo prihodnosti, zarisane v prijateljstvu in vetru medsebojnega spoštovanja. Zulejka Paškulin vadili, da ste bili vedno na razpolago. Ljubezen: očarala vas bo oseba, ki bo razumela vašo potrebo, da ohranite nek prostor samo zase, in ki bo cenila vaš umetniški talent. feb. - 20 mar.) Ivo Cotič - 3. marec (odbornik pri SSO, načelnik SZSO-GO, bančni uslužbenec) Ribe ste samozavestne. Pred seboj imate jasno zastavljene cilje. Nanje gledate realistično. Vaše vesolje razsvetljuje zvezda severnica racionalnosti. Po naravi ste zaprti, a to vas v družbenem življenju ne omejuje. Radi imate mirno življenje. Svoje poglede utemeljujete na zavidljivo miren in racionalen način ter tako razorožite nasprotnika in tudi na druge vplivate sproščujoče. Poslušate narodnozabavno glasbo. Avseniki so po vašem mnenju še vedno najboljši (ob konkurenci pevca, kot je Klemen Klemen in skupin kot sta Game over ter Be-Pop na slovenskem glasbenem prizorišču, je vaša izbira nadvse utemeljena, če že ne nujna!). « uvodnik -s 1. strani imenovano vizualno umetnost, ki mi je bližja, je ta pojem še toliko bolj prisoten. Od Duchampovih ready made do sodobnih iskanj in poskusov ne gre brez soočanja s tradicijo, četudi je bila ta že tolikokrat zavržena. Na dnevnem redu so reinterpretiranje, kontaminiranje, recikliranje. Predvsem zadnja beseda, ko jo uporabljamo v povezavi z umetnostjo, ima nedvomno negativen prizvok. Takoj jo povežemo s pomankanjem originalnosti, pravega ustvarjalnega naboja. Vendar tudi tu je prav, da pogledamo vsak primer posebej. Taka praksa, ki je odraz sedanjosti tudi v umetnosti, ni a priori ne negativna ne pozitivna, nedvomno pa zahteva osveščenega gledalca. Znotraj današnjega sveta se je namreč sam pojem umetnosti v marsičem spremenil, tako kot vsa druga področja družbe je tudi ta vse bolj zaokrožen sistem s točno določenimi pravili. Že dolgo ni dovolj le obesiti sliko na zid! Za sodobno umetniško prakso so potrebni bodisi primerni prostori, primerna kritika, publikacije, osveščena publika. Tudi v našem zamejskem prostoru je pomembno, da se tega zavedamo. Posamezno umetniško delo vse bolj črpa svojo specifično vrednost iz nekega kontinuiranega in zavestnega odnosa do umetnosti, tako s strani avtorja kot okolja. Morda je danes še bolj kot kdaj koli prej potrebna resna, vsakodnevna predanost umetnosti, če ne želimo, da naše podobe utonejo v morju sodobne vizualne komunikacije, reciklirane ali pa ne. Ivan Žerjal RIBE (20.