C p u Naj Večji i dovcnski dnevnik ▼ Združenih državah Veli« za tk leto ... $6.00 »I leta.....$3.00 a ew York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i j GLAS NARODA The largest the United States. Dail j fa lamed every day List islovenskih .delavcev y Ameriki. •ad legal Holidays* 75,000 TELSFON: CHelsea 3—3878 NO. 208. — STEV. 208. Enured m Second Claw Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, H. Y., under Act of Oongrew of March 3, 1870 __NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 3, 1932. — SOBOTA, 3. SEPTEMBRA 1932 TSLEFOH: OHelsea VOLUME XXXX. — LITVIK ILUNOISKI MAJNERJ1 HOČEJO IMETI NOVO UNUO PETINTRIDESET TISOČ MAJNERJEV JE SKLENILO ZA VSAKO CENO IZSILITI SVOJ PROGRAM Z uradniki starih unij nameravajo prekiniti vse zveze. Pogajanja s premogovnimi baroni se bodo v kratkem začela. — Gibanje nameravajo razširit! tudi na državo Indiano in na druga premogovna okrožja. — V Franlc'in okraju morajo delati unijski majnerji proti svoji volji. Nemški fašisti so bili pomiloščeni GILLESPIE, 111., 2. septembra. — Zastopniki dvesto majnerskih lokalov v državi Illinois so danes soglasno sprejeli predlog, naj majnerji prekinejo vse zveze z uradniki Illinois Miners Union in United Mine Workers Union ter naj ustanove novo organizacijo. Na "Rank and File" konvenciji, ki je bila vče-f raj otvorjena, je bilo objavljeno, da se bodo vkrat- j kem začela pogajanja s premogovnimi baroni gle-j de nove plačilne lestvice ter da se bo tozadevno gibanje razširilo tudi na Indiano in na druga premogovna okrožja. Poročilo odbora, kojemu je bilo naročeno sestaviti program za organizacijo, se glasi: — Mi predlagamo takošnje prekinjen je vseh zvez z uradniki United Mine Workers of America in zahtevamo takojšnjo ustanovitev nove unije. GILLESPIE, 111., 2. septembra. Odpor unijah majnerjev proti $5 dnevne plače ter proti državnim in mednarodnim unijskim voditeljem neprestano narašča. 1 ) boj proti znižanju plač; 2) odstavitev John J i. Walkerja, državnega predsednika, in John L. 1 .ewisa, narodnega predsednika United Mine \Vorkers cf America; 3) majnerji morajo magari s silo vkorakati v Franklin okraj ter piketirati ta-mošnje majne. Ta okraj je na premogu najbogatejši v deželi. Unijski majnerji morajo delati v ta-kajšnih majnah proti svoji volji ter so pod neprestanim nadzorstvom oboroženih kompanijskih naje teže v. Dne 24. avgusta se je odpravilo proti Franklin okraju 25,000 majnerjev, njihovih žena in otrok.« Se predno so pa dospeli do cilja, so bili iz zasede. napadeni. Osem članov te karavane je bilo obstre-ljenih, več sto pa pretepenih s krepelci. Majnerji niso bili obroženi. James Cross, ki je eden izmed voditeljev, je rekel: — Nobenega premirja ne bo in nobenega kompromisa. Voditelji majnerjev v Indiani in Iowi bodo so delovali s svojimi tukajšnjimi tovariši. Na svojo stran bodo skušali dobiti tudi majnerje v Kentucky, in ce se jim bo to posrečilo, bo premogovna industrija na Centralnem Zapadu popolnoma paralizi-rana. Delegatje vseh lokalnih unij v Illinoisu se bodo udeležili tajne seje, ki se bo vršila jutri zvečer. Med majnerji vlada velika napetost. Majnerji govore o oboroženem pohodu proti Franklin okraju... nad Franklin okrajem letajo aeroplani in letalci mečejo lepake, v katerih pozivajo majnerje k vztrajnosti... ženske bojkotirajo trgovce, ki ne simpatizirajo s stavkarskim gibanjem. — Nobeno premirje ni mogoče,—je rekel Cross. — Naši voditelji so nas izdali ter se za našimi hrbti sporazumeli s premogovnimi baroni glede plačilne lestvice, ki je tako nizka, da delavec, ki je plačan po nji, ne more živeti kot se človeku spodobi. — V tej deželi je 40,000 majnerjev. Med njimi jih je 35,000, ki so se pridružili stavkarskemu gibanju. Le kakih pet tisoč jih dela in še ti so zaposleni v Franklin okraju proti svoji volji. Iz Franklin okraja smo dobili na stotine prošenj, v katerih nas tamkajšnji majnerji prosijo, naj jih rešimo. FARMERJI SE ŠE NISO POMIRILI Farmerj»i zahtevajo zadoščenje za 14 obstre-1 jenih tovarišev. — Sod-nijsko poslopje zastraženo. — Navzlic preklicu se stavka nadaljuje. Cherokee, Iowa, 2. .septembra. A* vidnem namenu. da hočejo ko-roka.ti v mesto, se je v bližini mesta izbralo ve«" sto stavkujočih far-merjev. da bi zahtevali, da so aretirani vsi oni. ki so -v sredo v spopadu med deputiji in farmerji ob-Ktrelili 14 farmerjev. Navzlic temu. da je voditelj Farmers Holiday Association, Milo Reno, preklical stavko za nedoločen čas. ali saj do 0. septembra. ko bodo {»overnerji prizadetih držav imeli svojo konferenco, se stavki nadaljuje t Omaha. Neb. in rajnih mestih v Iowi. Stavkarji pravijo, da bi spoznali najmanj pet deputijev. ki iso streljali, v jrru^o farmerjev. ki ko skušali ustaviti nek tovorni avtomobil. da ne bi peljal živež v Cherokee. Sodnijsko poslopje Cherokee o-krija straži 7;"» mož, katere je imenoval in oborožil šerif Arthur X. Tilton. Voditelj neke skupine stavkarjev. Llovd Xa-ngwin. .je rekel, da piketi nimajo namena napasti sodnijskega pr>slopja. Drugi pa zatrjujo. da so farmerji zaradi .streljanja tako razjarjeni, da bodo korakali v mesto iu zahtevali. da oblasti aretirajo može. ki so na motornih kolesih drvili skozi vrsto ipiketov in metali okrog sebe solzne bombe. Državni pravdnik R. O. Rodman je rekel, da je telefoniral go-vernerju >I)anu Turner-ju. ki mu je obljubil vso državno pomoč^ kadar bo treba. Piketlranje se nadaljuje v Omaha. Xeb. in straža deputijev je bila povečana na 86 deputijev, ker fšo .se farmerji zopet pričeli zbirati. Predsednik Farmers Holiday Asoeiation. Milo Reno, ki je vodil farmersko stavko, je naznanil, da bo stavka končana do septembra. ko se prične konferenca governerjev srednje-zapadnih držav. Piketiranje. dasi nekoliko zmanjšano, in samo po nekaj ur na dan. .se nadaljuje v Council Bluffs. Sioux City. James, Omaha. Fort I>edge in Cherokee. Ko je Milo Reno preklical stavko, so farmerji okoli Council Bluff* izjavili, da bodo zdržali na svojih mestih, dokler pekel ne zmrzne, vendar jih je nekaj ur zatem šerif P. A. Lainson s svojimi deputiji razgnal in po več dnevih prvi dan ni bilo videti na ee.sti nobenega piketa. Še vedno je ustavljen ves dovoz živeža na cestah ki vodijo iz Xebraske in South Dakota v Sioux City. Blizu Des Moins in Clinton, kjer je bilo ipred kratkim nekaj sopadov ni več piketiranja. Ra-zun v Sioux City in Cherokee so se farmerji pokorili odredbi svojega -voditelja Milo Reno, 23F* Zaradi postavnega praznika 13^" "Delavskega dne" ne izide v pondeljek O-las Xaroda. Prihodnja številka izide v 23F1 torek. 6. septembra. Uprava Gla« Naroda. ULTIMATUM KITAJSKI POPLAVA V TEXASU Rio Grande je prestopila bregove. — Voda j e povzročila za dva milijona dolarjev škode. Eagle Pass, Texas, 2. septembra. — Vsled težkih nalivov v ju-gozapadnem delu Texas so reke strahovito narasle. Dvanajst oseb pogrešajo, povzročena škoda pa znaša nad d-v a milijona dolarjev. Najbolj je narasla Grande med Del Rio in Laredo, Mehika. Prebivalci Piedras iXejyras so morali 'zapustiti -svojt — Voda v Rio Grande je dvaindvajset čevljev višja, kot je bila kdaj prej. Kadio postaja XER ne funkei-jonira več, ker je voda preplavila vse žice. 30 čevljev vir-ok zid pri Devils River je .skoro popolnoma razdejan. Most Southern Pacific železnice, ki vodi preko Devi lis River 13 mil zapadno od Del Rio. je razdejan. Poškodovan je tudi železniški most, vodeč preko Rio Grande pri Eagle Pass. NEWTON BAKER. PREDSEDNIK SPLOŠNE "RELIEF CONFERENCE" Washington, D. C., 2. septembra. — Predsednik Hoover je imenoval bivšega vojnega tajnika Xewtona Bakerja za predsednika splošne "Relief Conference", ki se bo sefštala rine 25. septembra ter napravila načrte za odpravo stiske. ki je zavladala po vsej deželi. Konferenco bo ofvoril sam predsednik. VAŽNI DRŽAVNI DOKUMENTI UKRADENI Washington, D. O., 1. septembra. — Policija je razposlala po vsej državi alarm, da niajde nekaj važnih dokumentov, ki so bili ukradeni iz avtomobila Herberta Feisa. gospodarskega svetovalca državnega departmenta. Japonska pošilja munici-jo v nemirne kraje. — Postavljen je "dan ponižanja". — Žalni dan za izgube Mukdena- London, Anglija, 2. septembra. Poročevalec lista "Daily Mail" v Peipingu poroča. da zastopniki tujih držav pričakujejo, da bo ,Ta-sponska vkratkem poslala kitajski vladi nov ultimatum, ker Kitajci šc vedno bojkotirajo japonsko blago v Sanghaju in drugih meistih. Isto poročilo pravi, da Japonci pošiljajo veliko zalogo mu niči je na Kitajsko. Šanghaj, Kitajska. 2. septembra. — K mnogim drugim kitajskim "dnem ponižanja" je nan-kingška vla'la dodala še en "dan ponižanja" s tem, da je naznanila. da bo na ta način obhajala IS. , september, katerega dne lanskega leta so Japonci zavzeli Mukden, j Vsa zabavišča bodo zapnta. po* templih bodo mrtvaški obredi za1 Kitajce, ki iw padli pri obrambi ftan»rhaja in obletnico bodo obhajali kot dan žalovanja. Naaiking, Kitajska, 2. septembra. — Xarodna vlada je naznanila. da bodo Kitajsko zastopali pri prihodnjem zasedanju Lige narodov dr. W. \V. Yen. dr. V. K. Wellington Koo in dr. Quo Tai-chi. ki so izvežbani kitajski diplomati. Toko, Japonska, 2. septembra. Četudi je list "Asahi" objavil, da i o Kitajci v enem tednu že dvakrat napadli Mukden. vojno ministrstvo temu ne pripisuje mnogo važnost L l~rad.no naznanilo pra vi. da je "Asahi" celi dogodek zelo pretiraval in dasi je bilo ponoči nekaj Kitajcev v bližini arze-nala. so jih japonski vojaki z lahkoto razgnal i. — Vse je mirno v bližini Muk-dena. — pravi vladno naznanilo, — Kitajski roparji niso dovolj močni, da bi mogli ur^pešno napasti mesto, zlasti še, ker so japonski letalci vedno na straži. Vojni minister general Sedan Araki je v poslanski zbornici rekel. da so kitajski roparji itn pričeli s svojim delovanjem in sicer, ker jih je k temu spodbudil prejšnji vladar Mandžurije, maršal Hsueh-liang. Upa pa, da Japonski zaradi tepra ne bo treba poslati novejra vojaštva v Mandžurijo. Rekel je tudi. da je prepričan, da je bil kitajski poveljnik v Man-, džuriji grerteral Ma C"an-šan 29. julija ubit. Mukden, Mandžurija, 2. sep-' tembra. — Japonski ^I^vni voja-! ški stan naznanja, da je 300 Ki-tajecv napadlo Mukden, toda so bili po dveurnem pouličnem boju pognani iz mesta. Napadalci so j pustili v mestu 25 mrtvih. Japon-1 ci niso imeli nobene izprube. ADOLF HITLER JE OSTRO NAPADEL NEMŠKO VLADO BERLIN, Nemčija, 2. septembra. — Smrtna obsodba petih nemških fašistov je bila izpremenje-na v dosmrtno ječo. Posebno sodišče v Beuthenu je izreklo smrtno obsodbo, ker so bili krivi političnega nasilja za časa nemških državnozborskih volitev. REV0LTA V EKVADORJU V glavnem mestu leži več sto mrtvih po ulicah. — Vsled neprestanih bojev mrličev n i mogoče pokopati. Guayaquil!, Ekvador, 2. septembra. — Ker se diplomatom tujih držav ni posrečilo doseči pre-j mirja nred vladrfimi četami in j uporniki, se boji za posest ekvadorskega glarvnega inesta Quito nadaljujejo. Porodila iz Quito naznanjajo, da vsled šestdnevnih bojev leži po mestih ulicah več sto mrtvih civilistov in -vojakov. Rdeči križ jih ne more odstraniti, ker divjajo 1 jut i boji med zveznimi vojaki in uporniki. Tekom kratkega pre-stanka v streljanju so z ulic odne-. sli 52 trplel. Osemdeset težko po-j škodovanih mož, žena in otrok je, dobilo zdravniško pomoč v prenapolnjenih bolnišnicah. Vsled razdejanih železnic in cest je v mestu veliko pomanjkanje mleka in drugega živeža.. Poskus za premirje med četami nova izvoljenega predsednika dr. Xaptali Bonifaz in sedanjega predsednika Baquerizo Moreno ni uspel, ker je Bolivarjev polk, ki je glavna opora upornikov, poskušal zajeti del mesta pod zastavo premirja. Časnikarska poročila, da so u-porniki podpisali premirje Ln evpre-jeli iza predsednika dr. Humbert o Albornoz, so bila. zanikana. Pred-sedjjik Moreno in njegovi ministri se nahajajo na varnem v mnogih tujih -poslaništvih. Mobilizacija vojaštva se nadaljuje in vsak dan odide na bojišče nekaj polkov vojakov. Prigla-šajo se tudi prostovoljci, katere bo vlada porabila, ako bi pe upor še dolgo nadaljeval. Angleška križarka l>urban je na potu iz Peru. da vzame na krov angleške podanike, ako bi bilo treba. OTROŠKA PARALIZA V PHILADELPHIA Philadelphia, Pa., 2. septembra. Ker se je pojavilo meseca avgu-H:a nad tristo slučajev otroške paralize, ne bodo šole odprte 6. septembra. 27 otrok je že umrlo za to boleznijo. OTROK SE JE PREŽIVLJAL TRI DNI Z JAGODAMI Danburxy, Conn., 1. septembra. ( Petletnega Dominika Tarnelo, ka-I terena so že tri dni pogrešali, so našli spečega v gozdu. Iskalo ga je več kot sto oseb. Fant je po-' zneje rekel, da se je preživljal z 1 jagodami. BOLIVIJA NOČE POPUSTITI Assuncion, Paraguay, 2. septembra. — Paraguavsko zunanje ministrstvo naznanja, da Paraguay ne prevzame tridesetdnevnega premirja z Bolivijo, dokler Bolivija ne odpokliče svojega. vojaštva iz utrdb v Gran Chaco. Zunanji minister trdi, da hoče Bolivija 'znižati šestdesetdnevno premorje na trideset dni. samo da dokonča svoje priprave za iwvo ofenzivo. RIBE SO DEŽEVALE Odkar je bila 27. avgusta izrečena smrtna obsodba, je bilo po celi Nemčiji mnogo političnih nemirov. VNem obtožencem bo najbrž© dovoljena nova obravnava pred navadnim sodiščem, ne pa pred posebnim sodiščem, ki sodi teroriste. Po razglašeni smrti razsodbi je zavladalo po Nemčiji veliko razburjenje in Hitler je v ostrih besedah obsojaj Hindenburgovo vlado zaradi ostrega naistopa proti faš/stom. Hitler je takoj po razsodbi poslal nemškemu kanclerju svojega posebnega zastopnika. ki je prosil kanclerja, da s^ smrtna obrvodba izpremeni. Zaradi mnogih fašistovskih na-fiilstev pred volitvami je bilo na odredbo predsednika Hindenbur-ga postavljenih vec posebnih so-diše. ki so imela nalogo zasledovati prPNtopke glede nasilstev. Protiteroristovska odredba je določala smrtno kazen za vsako osebo, kateri je bilo dokazano, da je bila udeležena pri kakem umoru. ki je bil posledica politične strasti. Po tej odredbi tudi ni bila dovoljena nobena pritožba na kako -višje sodišče, temveč samo naravnost na vlado. Po tej novi porrtavi je bilo pet Hitlerjevih pristašev- prvih obsojenih na smrt. Obsojeni so bili dvanajst dni potem, ko so umorili nekega komunista. Njih edina obramba je bila, da so bili on*ga dne pijani. Ministrski svet, ki je pomilo-stil obsojence, je izjavil, da dovoli pomiloščenje, ker obsojeni niso vedeli za novo odredbo predsednika Hindenburga. Postava je stopfla v veljavo samo poldrugo uro ipoprej, predno so stopili v hišo komunista Piertzucha in so ga ustrelili. Pomiloščenje je telo "velikega političnega pomena in kaže, da skuša kancler von Papen popuščati Hitlerju in da se nemški kabinet boji velikih posledic, ako bi bila smrtna obsodba izvršena. Malo pred kabinetno sejo je imel Hitler velik shod. na katerem je obsojal vlado. Med svojim govorom je mahal 2 rokami po zraku in dvigal pesti. — Predsednik Hindenburg more razpustiti državni zbor, — je vpil Hitler. — desetkrtt, stokrat, nam ni nič mar. Konečno bomo zmagali! Hitler pa je rekel, da narodni Bocijalisti v tej politični zmešnjavi ne bodo izgubili »voje glave. S povzdignjenim glasom je zakričal: — Vendar pa imam proti svojemu nasprotniku eno prednost: Hindenbrug je star 85, jaz pa 43 let. liti za rešitev trofičnemu viharju. Pri zadnjem tornadu je Jiamrea Palm Beach, Fla., 2. septembra, vihar vrgel na obnežje veliko Kdor je bil v skrbeh, kje bo do- množino rib, katere eo brezposeln bU zopet kaj jesti, se more zafrvft- fii v velike^ fteplg naferqli. ^ ------------UKDAY, BEPTEBCBEK 3, 1988 THE LAMPBT ILOTIV1 DAILY ia 9. S. A. OQcpocvtton IDfl h of Manhattan, of tbote officer«: T«k City. If. I. '6UI R1BODI H Ik* fMHi) Day Kzctpl Sondmya tad HoMdati o*k> l*to |n.oo| is jo teto valja lis« mm Am«rlkO|Za Hew Ygrk -MJMiSa pol leta .. fti pol tota fuwl Za laoaematro at. calo *«to-f7.oo fa ft—rt itu..............ai-aa< zm poi let*_______________________aajo •abacrlptlon Yearly $6-00. it on tehajm dan mrmnil nsdel] In pnmlkor. brm podplat la oaateoaO aa na prtobčujajo. Denar aal aa Ma- pottljstl po Money Order. Pri spremembi kraje naročnikov. ** aa nam ftadl prajteja blvallifte aaaaaal. da hllraja aajda* mo naatomika. KUODA", II« W. IVtta • tract, Nav Ink, if, I, Telephone: CHelaea 9—t97t / i s VOJAŠKI BONUS / Kratkovidni politiki morajo zopet enkrat žeti kar so sejali. Ker jim ni šlo za ničesar drugega kot edinole zato, da si pridobe ermvee glasov. s<> vojnim veteranom, tudi o-nim, ki niso bili nikdar v Franciji in niso nikdar ovohali smodnika, obljubovali deveta nebesa. Vojni veterani so verjeli tem obljubam in sedaj zahtevajo od politikov', naj jih čimprej izpolnijo. Tekom zadnjega kongresnega zasedanja je prišlo par tisoč veteranov v Washington, in parkrat se je bilo celo bati, da bodo vdrli v Belo hišo in v poslopje, kjer so zborovali odposlanci naroda. Administraciji je le potom izjemnih odredb uspelo, preprečiti napad na žepe davkoplačevalcev. Slednjič so bili veterani s silo izgnani iz Wasliingtona. Toda zdi se, da kampanja za takojšnje izplačilo bo-nusa, ki bo dozorel šele leta 1945, ne 'bo tako zlepa končana. Odločen nastop washingtonskih oblasti je veterane le podžgal k večji odločnosti in enotnosti. Iz vseh delov dežele prihajajo poročila, da bo prihodnja narodna konvencija Ameriške Legije s pretežno večino zahtevala takojšnje izplačan je bonusa. Pri tem se veterani ne bodo popolnoma nič ozirali na dejstvo, da je v deželi na milijone nezaposlenih, ki sicer niso bili v službi Strica Sama, pa so v isti meri upravičeni do podpore kot nezaposleni veterani. j* Nadalje ne bodo prav nič vjioštevali dejstvo, da primanjkljaj v zvezni blagajni od dne do dne narašča ter da je trf*ba v svrho pokritja tega primanjkljaja nalagati davkoplačevalcem vedno večja bremena. % Vsi poskusi administracije, da bi zatrla zahteve po ♦akojšnjem izplačilu bonusa, so ostali dosedaj brezuspešni. Tekom predsedniške kampanje in takoj ob otvoritvi novega kongresa bodo veterani z vso odločnostjo zahtevali, naj se jim izplača bonus v znesku dveh tisoč milijonov dolarjev. S to svojo zahtevo veterani precej tvegajo. Ako izgube bitko, bodo izpostavljeni nevarnosti, da izgube vse zakonodajne pridobitve ki so jih izvojevali v zadnjih letih. Vojnim pohabljencem nihče ne odreka izdatne pomoči, treba je pa tudi vpoštevati davkoplačevalce, ki že sedaj komaj zmagujejo ogromne davščine. Central City, Pa. I Prosim, da mi odstopite malo ■prostora v našem priljubljenem i listu G. N., da poročam, kako se' imamo slovenski trpimi tukaj v pennsvlvanskih gozdovih na visokih gorah Alleghany Mountain. Vročino imamo tako hudo, da je groza. Ne vem, če bo hujša vročina v peklu. Delamo od 2 do 3 dni na teden, zaslužimo pa le toliko, da. se preživim«. Če pa kakšen groš ostane, si človek privošči malo korajže. Tukaj je delal John Hiti že kakih 20 let pri vMeNeal Lumber Co. Star je bil 73 let, moči so mu o-pešale, da si ni mogel več ^am zaslužiti za hrano. Kot pošten mož je prosil, da bi ga dali v County Home, da ne bo na žulje drugih na stanovanju. Mi smo pa ukrenili drugače. Zbrali so se skupaj dobrosrčni rojaki m se dogovorili. da bodo šli okoli rojakov. Kakor dogovorjena, tako storjeno. Šli so Mr. Korošec in Mr. Požar na Lovdell, Pa., Mr. Xared in Mr. Rudolph pa v Central City in okolico. Ali ker so is! a-bi časi. smo sprevideli, da ne borne* mogli nabrati za vozni listek v staro domovino. Slednjič smo se dogovorili in sklenili, da naredimo piknik na Tony Vidmarjev! farmi 31. julija. Vsak po svoji moči so darovali in .prinesli za prazne želodce in suha grla. Najbolj se moramo zahvaliti klepetavim soprogam ter prijateljem in znancem za tako veliko udeležbo in mladim dekletom, ki so se tako lepo potrudile pri loncu in pni mokroti. Hva la Mr. Tonv Stefančiču za •vesele poskočniee. Hvala Mr. A. Zalarju. njegovi hčerki Anni, sestri Miss Slugar iz W. Va., ter prijateljem iz Kravn, Pa.: Mr. F. Naglic. Mr. in Mrs. Demšar. Mr. Bavdek. Mr. Pirman. Mr. Demoj-eo. Mr. Pečaric in Mrs. Levar za najboljše. Vse je bilo pri najboljši volji, samo ča.s je bil prekratek, pa Zpa-ge je manjkalo. Jais sem se ga bil tako nasrkal. da bi bil rekel mački botra, pa saj menda je bila. Tisti večer nič ne vem, kako je potekel. Pa mislim, da so me krstili. ker zjutraj, ko vstanem. moja ljuba ženica je kar z predpasnikom tresla kakor bi bolhe otepala, potem so se pa litanije začele. Saj si morate misliti, kakšne. Pa se ozrem skozi okno in v moje veslje zagledam, da prihajata .Tanesz in France. — Haha. — si mislim. — zdaj jo bomo pa izgnali, Trije se je ne bomo bali. pa .sem se prekleto motil. Xa svojo žalost vidim, da je tudi Mrs. Janez prišla. Potem je bil joj. Janez ni meni nič pomagal, ampak Mrs. Janez pa strašno dosti moji bab-niči. Potem ko sta se do dobrega skričali, sem se pa le moji ženici vseeno zasmilil. Nekaj prinese pod predpasnikom se malo nasmeje in mi reče: — Xa. pij. stari. da boš prej ozdravel, da boš šel vsaj jutri na silit. — Bilo je malo kislo in že precej gosto, pa je vseeno teklo po grhi. Bilo ga je pol galone. Vsak izkušen človek si more militi, kaj pol galo- ne natpravi s tremi bolniki. Prav hitro smo kc domenili da gremo v McNeal Town, da obiščemo se druge bolnike in našega Joška. Ko ga zagledom, se kar prestrašim. Gledal je kakor miš z moke in me -vpraša: — Si bil kaj bolan? Jaz mu odg-ovorim, da sem še. Pa Me kar izgubi Ln prinese kvart. m por tvori deloma delokrog držav-slanikov m vseh konzulov je bilo nPfra departmtnta. kaiti izdajanje 16. Skupni strošek državnega de- viz je stvar konzulatov. Kakor je partmenta je bil $8000 na leto. t znano je bilo levilo ppj^ljeneev Dandanes državni department j znižano sedaj ZH skoraj hl i»zpola»ga z več kot 70(f uradniki.' t() , vs]f.(1 ni,rP(ibe državnega de- r» ___* .. i • • • i , I _ ~ _ ]>artnienta. naj konzuli ne izdaje-plomatične zastopnike -v 50 ino-' zem-kih državah. Poslaništva in konzulati imajo 700 diplomatičnih i stva uradnikov in 3000 pisarjev. Letni | proračun departmenta znaša 17 milijonov dolarjev. jo viz nikomur, ki bi "utegnil pasti na breme javnega dobrodel- odelek itd. po 25c: 'Man- Snardar. Joe, Navadni Državni department v Wash-ingtomi ima 22 oddelkov (d i- • • y . 'visions). Se.storun oti tmga-mfgac je pokazal poznejšim učenjakom pot -v »krivnost elektrike. Koncem >rednjega veka je skušal napraviti *lari nemški menih Schwartz umetno zlato. Vsega vranča je in»*šal. pa mešanica ni bila niti main zlactu podobna. Ko je .pa nekega dne tolk»-l v mož-narju sol. oglje in žveplo, je naenkrat počilo in se strašno pokadilo. Zlata ni napravil menih Schwartz, pač j«» pa napravil smodnik tf*r s tem omojročd. » pogoj«. \ nrLftClU V AMERIŠKIH DOLARJIH i Za IspLa&llo $ 5.00 morat« poslati---$ 5 70 •» '» $10.00 " " ____$10J» •• " $15.00 " »»__$15.90 »» » $20.00 " " $21 00 . »» f $40.00 »' _ $41.10 »» »» $50.00 »» »• _ $51.90 Prejemnik: dobi i itarem kraja Uplačllo t dolirJUi. Hnpm MluMa lzvr§u|«fno pf» CAtLl LkTTER n prtatejMa« $1. ltf^TROPOIatTAN tfiAVIKL BXJREATJ «i WM+ M rrUKKT Alkw n. v. §vele. Frank Dežela n. Janez Svi-gey. Tony Zalar. Xa Central City. Pa., so darovali po $2: Toni Stražiser; po $1 : Všneene Maljevae. Frank Zorman. Jakob Žnidaršič; po ."»Oe: Andy Bratina. Frank Juko. ^like Penko. Man* 8kerl, John tLeban. I*aul Les. John Dar-niS. Louis iRudolph ; po 25e: Margaret Mihelčič, ^Ii-liael Dolar. Stanley Milavec: Andy Morel. (Xa Lovdell. Pa., so darovali po $1 : Frank Korošec, Frank Iler-šic< po 50e: Tony Sušteršič. Andv | VičiČ. Tonv Debevc. Tonv Uša-ben; j)o 25c: Joe Gnzel. Joe Meden, Joe ftušteršič. Joe Matieič. Vsega skupaj $177.91. V limenu Joliana Hiti se lepo zahvalimo vsem skupaj, kateri so pomagali na katerikoli način, GMar*u Naroda pa želim veliko u-speha m novih naročnikov, ker je najboljši slovenski list v Ameriki. 25-letni naročnik. Krayn, Pa. Tukaj si je končal življenje Andv Kašca. "Dne 30. avgusta je šel v majno >in bil nekaj ur v majni ter potožil bosu. da se ne počnti ameriški državljan Razoroženje je .stvar, ki je tudi delki so: Treaty Division fo med-i^n izmed poglavitnih proble-narodnih pogodbah^, zgodovinski]m«v državnega departmenta. Gospodarska važno** tudi d'-lne zaz-orožitve samo na morju je najbolj razvidna iz okolščine. da glasna bojna ladja stane približno 4<) milijonov dolarjev in križa rka 1* milijonov. Operacija istih stane na leto od $2.200.000 do 1 milijona 250,000 dolarjev. Ni čuda, da ivkatri vodft'i Aanerikanei lun-e-jo pretresati vprašanje izbrisa mednarodnih ilolgov le pod pngf>-jem. da evropske države znižajo svoje ogromne .stroške za vojno in mornarico. Zlasti vsled gospodarskih težav je tekom zadnjih dveh let nastalo kar 50 nenadnih »prememb v vladah po svetu. V desetih .--lučajih šlo je za spremembe vsled revolucije. Te spremembe in revolucije nalagajo na državni department rešitev raznih vprašani gl«'-de priznavanja zaščite ameriških državljanov in interesov itd. prpde v dot i ko v. državnim de-partmentom le tedaj kadar hoče pmtovati v inozemstvo. Tedaj stopi v zvezo s Passport Division ali njenimi (podružnicami v raznih mestih. Kar se tiče naturalizira-nih državljanov, živečimi v inozemstvu. državni department skozi konzularne in diplomatične za- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PlOREDkTI VESELICE, r, 1 Ij - , 1, 7ABAVE OGLAS U J T E .......- : * - • __ "GLAS NARODA'9 m čita «um fail cIan$trov pmc pm ▼•! SloTend ▼ nU 0K0U, ONE ZA OOASE se znun dobro. Ko se je vrnil domov, se je &ezul. *vzel v roko puško in se ustrelil. Doma ni bilo nikogar, da bi prepreči! tsamomor. Pokojnik je bil doma iz Soče na Goriškem. Sedaj gospodari Italijan čez njegovo rojstno grudo. Tukaj zapušča soprogo in enega sina. Kaj .je vzrok, da je šel v prostovoljno smrt. ni natančno znano. Pogreb je bil 1. septembra ob 2. uri ipopoldne. Lahka mu bodi tuja zemlja! Anton Tauželj, zastopnik li«ta. Naročite s« na "Glas Nirodt* — največ)! slovenski dnevnik f Zdra-ienlh driavab. Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati lotos t domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 Wast 18th Street - »ew York, H. T. I a na enem co in je dal neniu šivalnemu -troju. To je |e par primerov, pre«lno navedem svoj glavni argument, da imajo mabTikostni vzroki v«"as; velika posledico. Ali poznat** mojetra prijatelja Franka na Hribu ' \e vem. če ga poznate, kajti *v zadnjih desetih l^tih n»- h«»fli več v s!ov«risko družl»'». Vsako ^tp kvečjemu enkr-it ali (lvakrat v Brooklyn, da plač« društvo sicer je pa vedno doma in pri delu. Skoda, da ga ne poznate, ker ie res originalen <"lovek. Midva -»e vidiva teden «-nkrat. v so- boto popoMn** ali v nedeljo zjutraj in ob takih prilik ih m: marsikaj pove i', .svojega življenja - — kako je vojake služil, kako je pre-vandral ves vzhodni del Av-trij» in še Ogrsko za nameček, kako je iz Trsta vozari! v Argentino in kako je slednjič v Brooklynu pristal. — Ja. ja. — se oglasi pri takih prilika njegova boljša polovica — ves svet si obredel. fe delo ti ni bilo mar. Ali še veš. kako si hodil po Brooklynu delo iskatMarjan in pinakl sta ti šla »kI rok. ne pi delo. Toda Frank im* takoj pripravljen odgovor: — Vidiš. >tara. — pravi — če bil mlad delal, bi se v mladih letih popolnoma izčrpal, in bi sedaj na starost ne bil za nikamor. Tako sem pa v mladosti počival in zato na .starost lahko bitain vsakega dvajsetletnega fanta. Xo. star š» ni. okoli šestdesetih jih ima. pa je žrvahen in uren. da «e malokdo, ki je trideset let mlajši. more meriti ž njim. Vrhu hriba ima lepo domačijo, pred hfšo pa košato slovensko lipo. o kateri pravi, da je za noben denar ne da. Pred desetimi leti sva nekega poletnega popoldne sedela pod lipo in moževala. Pravil mi je o svojih doživljajih in vlekel kratko pipo. Po vejah so skakale drobne ptičice. do-čim f*va midva pila enega, še enega in še enega -za dobro zdravje. Ko je nabasal fajfo in parkrat potegniLrz nje. Ni je ptičica na veji dovolila neumestno šalo. Tako dobro je počiljala. da je v Fran-kovi fajfi naenkrat sumljivo za-čvrealo. Franku je kar sapo vzelo. Par trenutkov je gledal v fajfo. par trenutkov pa v pticko na veji. Nato se je "globoko zamislil in rekel: — Ka>ira. Poleg vse svoje lenobe je imel ptt izvrstne možgane, kajti s po irtV-jo svojih možganov je znal vse t^ko urediti, da je že kdo drugi iz-vi£il delo, ki je bilo njemu name-njcno. Xjegov namen je bil torej, živeti na koži drugega. TJSeveda, nekoliko ča.sa je šlo po v(tfji lenuha. Sramom« ,>e pa vedno mttnj bedakov dobilo, ki .xi opravljali delo namesto njega. Zato je |>a *h»dnji, globlje posegel v svoje nnžgane in začel študirati ua kakšen način hi *e k/ognil delu. ker mu ;«• kazalo, da navsezadnje bo mp-rtl poMeri in prijeti za delo, ako bo h'»tel živeti . Zatopljen v svoje misi i, s« je naenkrat spomnil irxrstne i ga pri|H>Ijali opomini iz ctloških let. Ko je bil Se mlad capin. ki je letal hu*ono$r. jro|i»j;lav H raztrgan * drugimi pobalini po (ivoriš«"ih in tratili okoli vaških hiš. je nekejr» dne do*(>eIa mala skupina potujočih komedijantov, ki m- imeli ukročenega reetlved« s se-loj. M»*dv*tl je znal plesati ali kar hi *p h«/j h reklo hoditi |>o zadnjih m.jrah. Komedijant sra je vodil na močni verižici, in za večjo varnost je ime! medved tudi nagobčnik, skozi katerega je kazal »voje nevarne zobe. Komedijant je Sel od hi-fte do hi3e in kadarkoli je začel u-darjati na boben. se je medved po-\f.pel na zadnje noge ter začel proizvajati svoj umetni pUv To je bilo neka j zelo zanimivega za vaško prebivalstvo, posebno za otroke. ki se jih je nabrala eela gruT-a ter so drveli za komedijantom in medvedom. Medved je na komedijantov ukaz plesal, knme- pločevinast ploh. ga zagradil z m o t«-be ne morem vzeti .s seboj. Veš, či j o ograjo, pod njim je pa skopal ti nisi za v mesto, pri najboljši volji te ne more vzeti s seboj. Medved je zopet žalostno obrnil pogled na svojega gospodarja, bil lačen ter si je gotovo mislil, da komedijant sklepa, kje bi dobil nekaj okrepčila zase in zanj. Toda dteežno luknjo, v kateri je toliko zakuril, da se je ploh segrel. Na-ii.rsto bobna je začasno zadostoval le.-en škaf. in .> teui je bila vsa priprava gotova. Ko je medveda spra-vii v ograjo, je začel tolči po dnu škafa, medved >e pa za njegovo rupotanje ni zmenil. Zato je pa zakuril pod plohom in zapet .začel tolči po dnu škafa. In glej «ja .spali.:. medved je začel urno premikati i-oge ter se s prvimi spenjati nav-irgor. misleč si tem olajšati vro^i-t;:> ploha. To se je tako dolgo ponavljalo. dokler ni začel plesati na (»I omili ropotanja po škafu, kajti zavedal se je. če takoj ne začne, bo dobil žerjavico pod noge. Lenuh je bil nei/srečno vesel, kajti bil je preskrbljen, postal je komedijant. >" »to si je še preskrbel pravi boben, močno verigo in nagobčnik za medveda in hajd na pot. Sel je od va-i do v a* i ter od mesta do mesta, vodil medveda na verigi ter tolkel na boben. Uspeli je bil več j nego si je sam mislil, denar se mu je množil, žepi so postali natrpani ter jih je spraznil, ko je vložil svoje prihranke v banko. To » je ponavljalo mesece in leta. — Komedijantu so iz nekdanjih pičlih groeev nara^tli zlati tisočaki. Toda on še ni opustil svojega posla. Hote! je > jMnnočjo medveda še več prihraniti in kadar se mu bo zdelo dovolj in ko Ih> prišel na drugo m.sel. Kj bi ga pripeljala še k bolj-, šemu zaslužku in h manjšem tru-\ du. tedaj bo ost a vil *»vojo obrt in Medveda vjiokojil. Meseci in leta so nadalje brze-la v brezkončnost. Komedijantovi tisočaki so se še bolj pomnožili. APARAT ZA SPOZNAVANJE PONAREJENIH BANKOVCEV Hijant pa spravljal denar, ki ga j»*; k«jti vlekel je obresti od obresti, pfejemal od ljudi. Končno je pa prišel čas. ko se je ( Ko se je/e omenjeni lenuh spom- naveličal, voditi medveda po vami prizora z medvedom, so se mu wh, trgih in mestih. Porodile so se /aunkrile oči. j mu druge novejše ideje v glavi. Zavzel >e je. da kolikor mogoče Nekega dne je šel počasnih ko-hwrrn tudi on začne nekaj takega, j rakc>v iz vasi v daljno mesto. Pot ifuio vrag je bil priti do medveda j«. !,j|a dolga in komedijant je imel n; ga ukrotiti. Po daljnem razmi- dovolj časa ua razpolago za premi-iljanju. je [ta tudi to ugarrko raz- šljevanje. Ko *ta stopicala z med-iciil. V goziiu je vedel za brlog in tudi na medveda je že naletel. Zatorej se je odločil, da se odpravi na lov na medveda. To pa ni smel biti lov s puško, kajti medveda j-? MIo treba ujeti ižvega. Z vso svojo zvijačo iu spretnim zalezovanjem. se mu je posrečilo jk> nekaj tednih ujeti mladeg« medveda. Z medvedom je imel mnogo sitnosti iu tudi del«. To mu ni bilo prav po volji, ampak se je zavedni, da bo dobil vse j>ovrnjeno neštetokrat, »umu d« medved odraste in da m» r.auči plesati. Precej časa je vzelo, dn je medvedek odr«sel in se izpre-ruenil v orjaškega medveda. Hra-ril g« je p« le toliko, d« ni fiostal pieobjenten. kajti znano je. da medved se da le h pičlim hranjenjem obvladati. . Ko ga je vpeljal v plesno šolo, ri bilo preveč truda. Znan mu je bii že stnr način, kako ne medveda uČt plesati. Pre*.ki4»el si je močan \tdom po dolgi prašni cesti, se je komedijant sam s seboj pogovarjal. Vi asi se je ozrl na svojega pohlevnega medveda in ga pogladil. — Medved uri razumel svojega gospodarja, kaj je sklepal v svojem razgovoru. gotovo je pa upal, da tudi njemu v prid kaj dobrega sklepa. zato se je v hvaležnosti ob-drguil ob koniedijantove hlače. — Komedijant ga je p« zopet pomladil za njegovo pohlevno obnašanje. nato pa nadaljeval v polgl«* nih beseda it; — Prišel je <"as. dragi mi spremljevalec in^ udani sluga. Ločiti se bov« morala, kajti prišel sem do zaključka, da mi je dovolj s teboj laziti okoli po svetu. Lepo premoženje .si mi pridobil. Ko ne bi bil tebe imel. bi bil morda lačen in raztrgan, tako imam pa lepega denarja naloženega v banki v mestu. Začel bom lepše življenje in skušal še nil drug način pomnožiti svoje bogastvo. Samo to mi je žal. ker ■■■■■MMMMi MiKifisiiwwiiunimiiiiiinMiii'iiiiwiniiiiiiiitc;^ Mali Oglasi V Hk * ; . imajo velik uspeh ii ■ 'i i • Prepričajte se! na medved se je varal in niti malo ni slutil, kam ga vodi |n»t. Cesta >e je dalje vila. preko «rri-čev. dolin in mimo globokih prepadov in nasipov. V nekem kraju je zaokrožila poleg velike skale, ki se je navpično vzpenjala več metrov visoko nad cesto. Pod skalo je bil pa istotako več metrov globok prepad, kajti cesta je bila kakor vklesana skozi skalo. Ko je komedijant dospel do o-menjen^ra prepada, se je ustavil, se vsedej na bližnji kamen, medved s« je pohlevno vlegel poleg njega in ga neprestano motril s svojimi očmi ter v nadi. da mu bo dal gospodar kaj za pod zobe. Komedijant je pa še dalje ffovoril sam s seboj, mahal in delal kretnje v. rokami ter koval načrte za bodočnost. Seveda medved ni vedel in ne slutil. da gospodar odločuje njegovo usodo. Po nekaj mniut počitka, komedijant naglo vstane in začne zopet govoriti medvedu. kot . svojemu h.ijrvestejšemu spremljevalcu. Pripovedoval mi jc v izrazitih besedah. kot bi ga medved v resnici razumel: — Dragi moj medvedek, tako sedaj je tvoja pot končana, ne bo ti treba več plesati in laziti |>o svetu z menoj in tudi ne več stradati. »laz bi ti kaj boljšega privoščil, pa to ti ne morem ustreči, ne h lini pa tudi. da bi drugemu prišel v roke in da bi te nadalje vodil po svetu, zato je najboljše, da je troja pot končana za vedno. Po teh besedah ga je še nekajkrat pogladil in potreplal. Nato ga jt pa peljal h kraju ceste, kjer je zijal globoki prepad. — Poglej dragee, kako je glo-1 oko in kako robato kamenje leži ;:dolaj. vse to bo pripomoglo, da ne boš dosti trpel in končane bodo vse težave, ki si jih prestal. Medved se boječe približa robu prepada in bojazljivo pogleda v globočino. Istočasno pa že prejme močan sunek od komedijaiitove noire. Trenutno se je znašel in oble-. ž;.i na dnu prepada s polomljenimi j udi. Komedijant pogleda navzdol in k< opazi da medved ni še mrtev, vzklikne: — Ubogi siromak! Ne boš se dolgo mučil. Nato je v bližani pograbil debel kamen in ga vrgel na medveda. Močan sunek težkega kamna, je pripomogel, da je medved obležal nepremično in prestal vse muke za vedno. — Tako sedaj upam. da ne trpiš več! Nisem tako brezsrčen, da bi te pustil umirati |>očasne smrti v prepadu! Po teh besedah se komedijant odstrani in io urnih korakov ubere proti bližnefnu kolodvoru. Do-.-.pevši na postajo, krene v restavracijo, si naroči potrebnega okrepila ter si pošteno nabaše želodec s pijačo in jedačo. Nato počaka na vlak, ki je v kratkem času prisopihal na postajo in se odpeljal ž njim v daljno mesto. V mestu si je kupil lepo- vilo z ■obsežnim vrtom in udobno živel. Z denarjem, ki ga je zaslužil s pomočjo medveda, je nadalje špekuli ral ter hotel priti še do večjega bogastva. Od tistih davnih dni, ko se je bil lenuh izpremenil v komedijanta, so se komedijanti silno razmnožili. Pozicijo medveda so pa podedovali revnejši delavski ljudje. iglično nagrado, kakoršno je nekoč prejel meti ved, komedijanti dandanes dajejo ljudem, s katerih pomočjo So si nakopičili svoje bogastvo. Karel Bnrghrdt, ravnatelj madžarske državne penezarae Je predložil J)udimpcštanskemu policijskemu ravnateljstvu avtomatično tehtnico, za kovance, izum mladega, doslej neznanega igralca !$omlaya, čigar naprava omogoča. da se ponarejeni novci spoznavajo nino**o hitreje kakor z dosedanjimi sredstvi. Aparat je tako urejen, da ima za vsako vrsto novca posebno odprtino. Tehtnica reagira le v primeru. če ima novec pravo težo. Čle tehtnica ne deluje je znamenje, da je preizkušeni novec ponarejen. Madžarska državna kovnica je prepričana, da je dobila z napravo Atile Somlava v roke pripomoček. ki bo zelo olajšal poslovanje pri preiskovanju novcev. Xa-rodna banka -v Budimpešti in poštna hranilnica sta naročili več izvodov nove tehniee, ki jo bodo uvedli. Če se bo obnesla v praksi tudi v drugih drža va h. NEVIDNI ZID ZOPER TIHOTAPCE Siemensove tovarne v Berlinu so zgradile aparat, ki deluje z ultra-rdečimi žarki in avtomatično »poroča stražnim postajam oh meji. da je tu in tu neki človek prestopil mejo. Zlasti v boju proti tihotapcem utegne imeti nova naprava velik pomen. Njen nedostatek je b* -v tem. da registrira prestop je po vsakem večjem bitju, človeku. divjačini ali psu. V ostalem gre za priprave, ki so jih doslej v manjšem obsegu rabili za optie-no-električno varovanje bančnih, dragnljarskih in podobnih prostorov. UMOR STAREGA SAMCA V vasi Luki Desni blizu Siska je bil umorjen S5-letni posestnik Stjepan Jagatič. Opoldne je klicala sorodniea Katja (Vsaiik na obeti iu ker ga ni bilo od nikoder, ga je šla iskat. Našla ga je v izbi. kjer je navadno spal. mrtvega. Okrog vratu je imel zadrgnjen jermen, usta je imel zama-šena z robcem, roke in noge pa zvezane z debelo žico. Kraj njega je ležala debela palica, (ire namreč za roparski umor. ker je imel starec pri ^ebi precej denarja. ki ga je dobil za živino in seno. m S s flj a r VAMPIRJI »pisari EMILE GABORIAU i M N s VELEMESTA i — Davi sem še upal, Roza. Bil sem prepričan, da še ni vse izgubljeno, iii, tebe sem tolažil da bo že bolje. Zdaj pa vidim, da sem se bridko motil. Dolga sta oba molčala. Paul jc bil preveč zatopljen v svoje težke misli, da bi opazil zaničljiv pogled, s katerim ga je merila Koza. * — No, lepo kašo sva si skuhala! — je dejala končno. — Kaj bo z nama ! — Kaj vem ! Hiti na svetu sam, — je mrmral PauK — osamljen, izgubljen, ne imeti sorodnika; prijatelja nikogar! — Niti belira nimava več, — je zagodr-njala Koza oeitajoce, — prejšnji teden sem prodala zadnje eunje. drv ni ver,včeraj /.jutra j sva zadnjič jedla. Nenadoma je Paul odložil svršnik- in ga vrgel na stol. — Evo odnesi tole v zastavljalnico! Mlada žena se ni ganila. — To je vse. kar imaš iu kar naj bi naju rešilo bede i — je vprašala. — Posodijo ti dobre tri franke, si bova? kupila vsaj malo drv in kruha. — Kaj pa potem? — Potem... Bomo že videli. Razmišljal bom, potrudim se ddbiti službo. Za kaj mi pa gre.' Samo za to. da pridobim na času. Xa koncu koncev bom pa le zlomil usodni obroč ki me stiska Pride uspeh, z njim pa denar. Toda znati morava čakati. Ta čas so se odprla vrata podstrešne so- zdl.zni]ju kajti slinlimihl S(. jo lia 1)ismo. bice m na pragu se je pojavil moz, zroč na Rozo in Paula z očetovskim smehljajem. X zadregi se je ozrla na starca, potem je Bil je visok in nekoliko upognjen. Od lMl P1^ stil,<» zrcalo, si ^pravila samo ri-im »jno pomagal i. hko poškodovan, tem | zlasti sosedje v istem hotelu. Ko sem zvedel, lili ranjeni ostali trije, da sta v stiski, sem takoj pomislil: Tema bori s smrtjo. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslani jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogo Če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Gltfi Kftod*'* Mislila je, da privleče tsarec iz žepa mošnjo in jima ponudi polovico svojega premoženja, vsega skupaj dva tri franke. Tudi Paul je mislil tako, vendar ga je pa starčeva plemenitost globoko ganila; vedel je dobro, da dobi denar pod gotovimi pogoji čudodelno moč. — Ah, kaj bi mogli storiti za naju ? — je vprašal z mehkim glasom. — Kdo ve? In oče Tantaine se je po teh besedah odpel suknjo, privlekel iz notranjega že])a u-mazau papir, ga odvil in položil na mizo. — Bankovec za pet sto frankov! — je vzkliknila Roza presenečeno. — Seveda, gospodična, — je odgovoril starec zmagoslavno. Paul je molčal. Ce bi bili na naslanjaču, v katerem je sedel, pognali popki in se razvili v liste, bi ne bil bolj presenečen. Kdo bi mogel slutiti pod capami tega starca toliko denarja? Od kod neki ima ta bankovec. Misel na nekaj kaznjivega, v najboljšem primeru na tatvino^ je takoj šinilo v glavo bi ljudje njegove vrste metali v zrak petsto frankov { Za to plemenitostjo se gotovo skriva nekaj skrivnostnega in bi jo utegnil pošteno za vozit i. Zato je izjavil odločno: — Vse som dobro premislil in prišel sem do spoznanja, da bi ne bilo prav. če bi sprejel od vas toliko denarja. Kdo ve, ali ga bom mogel kdaj vrniti. — Dobro. Zdaj dvomit«' o sebi in to ni dobro kajti tako ne boste nikoli dosegli u-spehov. < e ste žr kdaj imeli smolo, je krivo to. da niste dovolj izkušeni. Odslej bo pa drugače. Zaupam -vam. Teh petsto frankov mi bost«* vrnili kadar briste mogli. s;«,j se ne mudi: pač mi boste pa plačevali del obresti in izpolnite mi menico. Pišite. — je nadaljeval: "S. junija plačam na račun gospoda Tan-taina... in tako dalje." NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ODA" HEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 3, 1932 LARGEST 8LOVZHS DAILY In U. B. A. Trpljenje ljubezni ROKAV B HYLJZHJA._ Za Glas Naroda priredil L FL SE 36 (Nadaljevanje.) 18. poglavje. Kako tih e ti gotovo bojiš — ne izprašuj dalje! Dovolj k njemu ne morem več! In boli me; kajti za marsikaj mu moram biti hvaležen. Toda nekaj ne morem pozabiti! Skoro bojim se ga. Mirko snpo gleda v nebo, ki je gledalo skozi listje dreves. — Ali boš sedaj povedal, kaj sem čutila pri vsakem njegovem pogledu? Ta človek nima srca; ledeno mrzel je in koraka preko mrličev! Nikdar mi nisi *vrjel — tvoj prijatelj ti je bil Bog — bolestno je Ila čutila, da dr. Grom ni Mirku nikdar govoril za njo. temveč vedno proti njej. — Nikdar ne bi mogla biti njegova prijateljica in nikdar ga ne bi ljubila, kot ljubim tebe, Mirko! Sramežljivo mu šepeče zadnje besede v uho. — Via. moja draga ! — Prime jo za glavo in jo poljubi. Tako redke so postale take ure. v katerih je bil njen ljubljenec popolnoma njen! Vedno mu je morala stati ob tstrani. Kako jo je mučrlo 'vprašanje o bodočnosti. Mirko ji ni nikdar govoril, kako hi to misli, ako bo tudi sama šJ^a ž njim v bodočnost. Mirko se nekoliko dvigne in si roke ovije okoli kolen: — Ali veš. kaj .sem si izmislil? Jeseni bova šla skupaj na planine — bre« vsakega crlja bova hodila dalje — — Do sreče, Mirko! O, kako lepo bo to! Zopet seni si prihranila nekaj denarja. Saj tudi ne bo mnogo stalo. Mirko, na to se že veselim! — Stoj, Via; stroške bom plačal iz dohodkov svoje drame. Končal sem jo. Dvakrat sem jo temeljito predelal, malo izpreme-nil in izboljšal. Zdaj samo prepisati na pisalni stroj in to ne bo vzelo mnogo Časa. Veselil j*em se tega dela — bolj kot film. Erika je imela prav! Najboljše, kar je v meni, sem viil v to delo. Še enkrat Ue bi mogel več tako pisati. — Gospa Erika — ji bolestno pride skozi usta, — da je tako naglo morala od tod — ' Mirko skoči pokonci. — Da! — pravi trdo, — pojdi, greva dalje! Spomin ga prevzame. Če je hotel ali ne — vedno je moral misliti na njo in na prijatelja. Vph njegov duh je bil tako napolnjen s tem spominom, da bi najrajši o tem govoril s tem tako razumnim dekletom. Toda zaradi Erike ni smel dregniti v nobeno stvar, ker je uganil vse samo s svojimi čuti. V»e je »videl jac>no pred seboj. Podoba se je vrstila za podobo — in naenkrat mu pride misel: česar ne moreš izgovoriti, to napiši! V romanu je mogel vse povedati. Mogel je obtoževati, mogel je oprostiti in prekleti! Načrt za njegovo novo delo je bil v tem trenutku izvršen! Vsled vročine in hoje sta se užejala. Ko prideta do neke gostilne, 'vstopita. Smejoča in vesela množica sedi pri čistih, pogrnjenih mizah pod košatim: kostanjem, česar belo in rdeče cvetje je ljubko gledalo iz zelenja. Godba je igralo o njegovi bolezni. Se važnejši pa so mnogi zi?aki, ki jih oko zdravnika odkrije na prvi pogled. Predvsem imajo vsi bolniki težko sapo. Ze preobilna debelost nas o\ ira v dihanju. Pa ne le to, tudi pri mnogih drugih boleznih opai/.u-jemo težko dihanje, posebno pri boleznih dihal. Zoženja v gTlu, golše, stari katarji sapnili vej, vodo v prsnem košu. zarastline pljučnih mren povzročajo težo sapo; prav-tako razne bolezni v trebuhu, o-t«-I-:line, voda. ki tišči nav.zgor na prepono. Težko sapo pa imajo tuli i bolnik vsled notranjega zastrup Ijtnja, Pr» vročici, sladkorni in ledvični bolezni itd. Vendar je težka sapa eden najvažnejših znakov slabega srca. Dihanje teh bolnikov ni vedno enako. Včasih je trajno pospešeno, spanju jih vrže težka sapa pokon-cu. Pri nekaterih se pa menja glo-I oko in pospešno dihanje z mirnimi odmori. Redki so bolniki > slabimi srci. ki bi ne tožili predvsem o pomanjkanju sape. Drugi, prav važen znak srčne oslabelosti >o otekline. Otekle noge vidimo tudi pri drugih bolez-| r.ih. Posebno pri ljudeh, ki so k temu nagnjeni. So namreč taki, ki.terim otečejo noge ob hudi vročini, ali če so trudni. Otekline vidimo tudi pri debeluhih, dalje pri ljudeh s krčniini žilami, s starimi runami na nogah, nosebno če morajo v svojem poklicu mnogo sta- ti. Opazimo jih tudi pri boleznih ledvic, jeter, oteklin v trebuhu, shiran ost i. Otekline, ki nastanejo vsled slabega srca, se od naštetih ne loči- Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. n METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS bij o tek. vsaka težja jed jim dela neprilike, odvajanje ni v redu. lia-di tega pogosto shujšajo. Srčne napake spoaiaim^ tudi p° modrikasti ali smrtno bledi barvi obraza. Na vratu opazimo močno utripanje velikih vratnih žil, ki nam pove, da s srcem nekaj ni v redu. Večkrat nam pripovedujejo bolniki še o drugih težavah. Vznemir-jih močno utripanje srca, l»ole-čine. neredno bitje, s podtikanje, tesnoba v prsih, nemir, nezavest itd. Vse te tožbe sme zdravnik še-jOj kajti vse so si podobne. Ce mo- le po prav vestni preiskavi in če le ("i:o tiščimo na oteklo mesto, se na- nm^-oče pa daljšem opazovanju pripravi jamica, ki se pa vsled jhhI- šteti k .srčnim neurazam, to je k kožne vode kmalu zgubi. Otekle tistim živčnim vznemirjenjem, ki r.oge ne povzročajo nobenih bole- • se odigravaja v oslabelem in neure-j j j enem živčevju. Posebno če nastopijo pri starejših, prej redno mir-'20. septembra: Le via than v septembra: VULCANIA V TRST 7. septembra: Majtftiic v Cherbourg Manhattan v Ua.re 8. septembra: flerensarSn v Cherbourg I»rt-sden v Cherbourg in Bremen Albert Balin v Cherbourg Id Hamburg 9. septembra: K v ropa v Cherbourg m v Breme« France v Havre Pennlfand v Havre 10. septembra: Coiitf tir ui-Je v Oenoro ^.Statendam v lloulogne gUr Mer Cham plain v Havre St. Lous v Cherbourg In Hamburg 11. septembra: Pennland v Havre 13. septembri: ■ _ Columbus v Cherbourg In v liremeL 14. septembra: ll«> d»- Fran re vx Havre Mauietania v Cherbourg Pres. Koose/*lt v Havre 1. oktobra: lie il' France v Havre ?5r«-m«*n v Oh«Tl»»urg in v Bremen Milwaukee v Cherbourg in v Hamburg IC'-ma v tienovo Ve*-ndxm v lfcnoleli lues, ali ki bolehajo na poapnenju žil, je treba pri presojanju vseh teh sim-promov velike previdnosti. Pogosto ne najdemo za vse te tožbe nobenega zadostnega opravičila in šele nacrla smrt nas prepriča, da je bila nedolžna nervoznost pravzaprav le težka bolezen srca. Taki slučaji nam jasno kažejo, da je skrbno opazovanje bolnika vse bolj 15. septembra: Bremen v Chorbour* |n v Bremen Hamburg v Cherbourg in v Hamburg 16. septembra: Olympic v Cherbourg Minnc-waska v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg Rochambrau v Havre Volendam v Boul'-gne iur Mer Augustus v Genovo Cherbourg V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnikn FRANCE D. Septembra ILE DE FRANCE //. S* ptembra ' opoldn*-1 1. Oktobra — 22. Oktobra PARIS 20. Si pt e in bra — i. Oktobra NIZKE CFNE DO VSFH DELOV JLGOSLAYIJE Za pojasnila in potne ust« vpri. iajte naše pooblaščene agent« tJroieh. J&ub 19 STATE STREET. NEW YORK . I . , _ , , , , važno, kot fizikalne preiskave. Te Poleg teh dveh znakov slabega , ,. .... , m ve ne bomo nikoli opustili, iz-srca imamo pogosto suh, trdovra - * 11 . , • • , - , . ' . . sjedke trkanja in poslusania na bo-ten kašelj. Pri vsakem najmanj- mo oceniH ter jjh orabm j sem prehladu se pojavi m ni se ?aikon-ni (li L moči lanebiti. Večkrat imajo bol-i n:ki celo krvav izmeček. Javlja se' našteti znaki srčnih bolezni pa tudi ]>ri telesnih naporih ali! lahko začasno ali z-a zmerom ziri-razburjenju. Bolniki so rejeni, ni- np.i° in sicer radi spremenjenega mtijo vročine kot jo imajo jetični,. življenja ali pravilnega zdravlje-tudi zdravniki jim .zagotavljajo, da! nJa-so zdravi na pljučih. Večkrat pa se s«mi ne zmenijo za ta kašelj. Tako ostane srčna napaka dolgo prikrita. Tudi v trebuhu nastopijo, posebno pri težjih obolenjih srca razne težave. Bolniki tožijo o bo-Icčinah v žlički, o napetosti in o boleči teži, ki jo čutijo v desnem podrebrju. To so jetra, ki otečejo pri telesnih naporih radi slabega ktvnega obtoka. Pa tudi prebavi-1 la trpijo vsled tega. Bolniki zgu 21. septembra: Paris v flavro 22. septembri: K t h t tea rt v Chcrb«.ur( in v Bremen Deutschland v Cherbourg in v Hambur* 23. septembra: Ma.je,sti'- v Ch«--rbour(f Western land v HhvT6 24. septembra: SATURN!A V TF.ST Lafayette v H*vre Rotterdam v Boulogne Pur .M»v Cleveland v Cliorbcur« in v Ham^urrf 25. septembra: Kuropa v Cherbourg in v Bremen Westernland v Havre 28. septembra: Pres .Harding v Havr« 29. septembra: B»rengtria v Cherbourg Cen. v. Steiib.-n v Bremen New York v Cherbourg tn v Harntm g 30. septembra: Homeric v Ch »rboi rg Minnstonka v Havre Do LJUBLJANE in nazaj 5159.-- TRETJI RAZRED Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba. .. Tedenska odplutja iz New Yorka.,. Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line M 39 Broadway, New York IVSE P ARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJSEK General Travel Servire 1359 Serom! Ave, New York. N.Y. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. t8th Street New York, N. Y. JJ POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN. Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...........................;.......(g Agitator (Kersnik) bro5. ................80 Andrej Hofer ......................................50 Beneška vedeievalka .........................35 Belgrajski biser ...............................35 Beli meeesen .....................................40 Bele noči, mali junak .........................60 Balkansko-Turšk;* vojska .................80 Balkanska vojska, s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................20 Blagajna Velikega vojvode .............60 Belfegor ..............................................80 Boy. (roman) ...................................65 Burska vojska ...............................40 Beat in dnevnik ...................................60 Božično darovi .................................iš Božja pot na Bledu ............................JJ0 Božja pot na Šmarni gori ................J50 Canlrar: Grešnik Lenard, broS..................7i Mimo življenja .............................80 Moje življenje _________________„..„..-75 Romantične duše ___________________60 Čarovnica .........................................J85 Cvetina Borograjska ......................45 Cvetke ................................................-25 Čebelica ______________________________________________J85 Črtice iz življenja na kmetih ________35 Drobiž, in razne povesti — Spisal MilCintki ....................„..60 Darovana, zgodovinska povest ........-50 Dekle Eliza ____________________________________40 Dalmatinske povesti _____________________35 Dolga roka........................................„...50 Do Ohrida in Bitoljs ______________________70 Doli z orožjem ---------------------------50 Dve sliki: — Njiva; Starka --------(MeSko) ....................................60 Devica Orleanska ..............................J50 Duhovni bo} -----------------------50 Dedek je pravil; Marinka in škra teljeki________________________4« Elizabeta ______________________________________35 FabijoU ali cekev t Katah—fcah...~45 fran Baron Trenk .................................35 Koreiska brala, poreat Iz milijonov Ki!ozofska zgodba ...............................60 * Koreji ......................................JO Kra Diavolo ........................................J»0 Krvna m v rta ....................................30 Gozdovnik ("J ZVKZKA) ..............1.20 Kmečki pnnt I Apikib ..............„...60 Goispodarica sveta .............................40 Kuhinja pri kraljici gosji nožirl ...50 Gostilne v stari Ljubljani .................60 Kaj se jc Markam sanjalo -...........25 Grška Mitologija ..............................1.— Kazaki ................................................60 Gusarji ...............................................75 Križev pot patra Kupljenika _______70 Gusar v oblakih ................................JO Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Hadži Mura* (Tolstoj) ..................40 Hči papeža, rez.................................1__ Hektorjev meč .................................J»0 Hedvika ...............................................40 Hudi časi, Blage duše, veseloigra .75 Heiena (Kmetova > ..........................40 Hudo Brezdno (1L zv.) .................35 flumorske. Groteske in Satire , vezano ......................................80 broSirano ....................................60 « » Izlet g. Broučka ..............................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60 Iz tajnosti pri rode ...........................J>0 Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ....._______________________________1.50 Igračke, broširano .....................-........80 Igralec _______________________________________________75 Jagnje-------------------------------------------JU) Janko in .Metka'(za otroke) .............30 Jemač Zmagovač, Med plazovi _______50 Jutri (Strug) trdo vex _____________________75 broS.__________________________________60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov. lepo vezanih .......-.......................10.— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ____________________________________75 Juan iMserija (Povesti is Španskega življenja ____________________________________JM1 Kako se sem jaz likal (AleSovec) I. zrezek ______________61 Kako sem se jaz »kal (AleSovec) II. zv. _____________61 Kako sem se jaz likal (AleSovec( IIJ. zvezek __________6« Levstikovi zbrani spisi .....................90 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romanre, balade In Ii cende« Tolmač (I^vstik .......70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................70 Trilo vezano ............................__ ljubljanske slike. IIi£nl lastnik, Trgorpc, K niK*i jski stražnik. ITra«lnik. Jezični doktor. (lostil-nic'iir, Klejictuljc, Naiakarca, Duhovnik, itd..............................60 l.ov na ženo (minan) .....................JM) Lucifer ..............................................L— .Marjetica ............................................JO Materina žrtev ....................................JO Moje življenje ....................................75 Mali I>ord _______________________________________Jt0 Miljonar brez denarjp .......................75 Maron, krščanski deček iz Libanona ..............-............................-25 Mladih zanikernežov lastni živo- topiš ____________________________—......75 Mlinarjev Janez .............................JO Musolino ..........................................;:-40 Mrtvi Gostač .....................................J3 Mali Klatež .....................-................„70 Mesija ................................................JO Malenkosti (Ivan Albrecht) .......-.25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ___________--.—......-25 Misterija, roman ............................ 1._ Možje ................................................ 1J0 Na različnih potih ..........................40 Notarjev nos, humoreska ................. 35 Narod, ki izmlra ___________________________40 Naša vra. II. del. 9 povesti ___________90 Nova Erotika, trdo ve« ___________,.„.7f