Št. 46 (16.083) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenii Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. nrv- 1 '• iskami 'Slovenija' pod VojsKir • naje ‘ oa v osvobojenem•••, *. . .... ; ,„a. Bil je edini • •H H»...t;?. i:: v | v -. sužnje:» TRST - f GORICA-Ucvv.v 1 CH)AD - Ul, Ristori 28 - Tel. , _______________ - m POSIMNAPLAČANA V GOTOVH f 500 LIK Spedlzlone In abbonamento postale 45% •FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax(040)363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA TOREK, 24. FEBRUARJA 1998 Z mirom so zmagali vsi Bojan Brezigar Kot običajno, je Slo tudi tokrat za daj-dam. Sadam Husein je popustil pri inšpektorjih, v zameno pa je dobil obljubo, da bo lahko podvojil, Ce ne celo potrojil prodajo nafte. Vendar dogovora, ki ga je Koli An-nan sklenil včeraj v Bagdadu, ni mogoče zreducirati na to kupčijo. Dejansko je Generalnemu sekretarju ZN uspelo iztržiti sporazum, ki bo skoraj gotovo preprečil novo vojno. Slednje menda ni hotel prav nihče, razen morda nekaterih krogov v Pentagonu, ki bi hoteli preizkusiti svoje najnovejše orožje. Kot vsakič, tako se tudi sedaj postavlja vprašanje, za kaj je pravzaprav šlo. Očitno je namreč, da je Sadam Husein izsiljeval Združene narode in z njimi ves svet, vprašljivi pa so cilji. Nekateri menijo, da je Sadam potreboval čas, da lahko prenese prepovedano orožje iz predsedniških palaC v druge kraje, kjer bi bilo varno pred inšpektorji Združenih narodov, drugi pa ocenjujejo, da je hotel Sadam doseči prav to, kar je dosegel: dovoljenje, da lahko na mednarodnem tržišču proda veC nafte. Kakorkoli že, prav Sadam je zmagovalec te diplomatske bitke: prepredi je vojno in zraven še nekaj iztržil. To seveda ne zmanjšuje vloge, ki jo je imel pri vsem Koli Arman. Pokazal je veliko spretnost in tudi odločnost, predvsem pa smisel za vlogo, ki jo morajo imeti Zdrtuženi narodi: da namreč sklepajo sporazume samostojno in da niso odposlanec ene strani. V trenutku, ko se je Arman odločil, da potuje v Bagdad, je imel verjetno že obljubo, da bo do sporazuma prišlo, Ce bi bilo že pretirano reci, da je imel sporazum v žepu. Pot sta pripravili ruska in francoska diplomacija, njegova naloga pa je bila, da pride do sporazuma, ki bi obema, Clintonu in Sadamu, omogočil dostojanstven umik. Na ta sporazum so pristale tudi Združene države Amerike. Možnosti, da bi vztrajale pri zahtevi po napadu, praktično ni bilo, saj bi Clinton sedaj ne mogel računati več na pomoč svojih tradicionalnih zaveznikov, zaCensi prav z Italijo. Sicer pa v VVashing-tonu že namigujejo, da je prav ameriški Vojaški stroj prisilil Sadama Huseina k sporazumu. Tudi ta teorija je vredna pozornosti, Čeprav je malo verjetna. Navsezadnje pa je sprejemljiva trditev, da so z mirom zmagali vsi, tako, kot bi rekli, da so z vojno izgubili vsi. BAGDAD / GENERALNI SEKRETAR ZDRUŽENIH NARTODOV USPEŠNO KONČAL MISIJO V IRAKU Annan iztržil mir Sadam Husein pristal na inšekcije, Annan pa zagotovil povečanje kvote prodaje nafte Clinton pristaja na sporazum, zahteva pa njegovo spoštovanje - Danes zaseda VS ZN RIM / FLICK SPROŽIL DISCIPLINSKI POSTOPEK Colombo na zatožni klopi Plaz kritik za milanskega tožilca - Tim »čiste roke« brani kolega RIM - Pravosodni minister Giovanni Maria Flick je včeraj sprožil disciplinski postopek proti milanskemu tožčilcu Gherardu Colombu, ki je v intervjuju za Corriere della sera dejal, da »nova ustava ne sme temeljiti na izsiljevanju«. Milanskega sodnika so zaradi vsebine intervjuja kritizirali Številni politiki (med njimi Mancino, Violante in D’Alema), mnogi pa so bili včeraj tudi tisti, ki so ga branili. Na 2. strani Februarska inflacija nad pričakovanji RIM - Po podatkih, ki so prišli sinoči iz prvih sedmih vzorčnih mest, naj bi se inflacijska stopnja februarja povzpela na 1,8%, potem ko je januarja znašala 1,6%. V primerjavi z januarjem so se življenjski stroški zvišali v povprečju za 0,3%, na prvem mestu pa je Bologna z 0,7-odstotnim zvišanjem zaradi podražitve vstopnic za nogometne tekme. Med ostalimi Šestimi mesti prednjači Trst (+0,4%), kjer so se v primerjavi z januarjem najbolj povečali izdatki za prevoz, in to zaradi podražitev storitev mehaničnih delavnic. Na 25. strani BAGDAD - Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in iraški podpredsednik Tarek Aziz sta včeraj dopoldne v Bagdadu podpisala sporazum, ki naj bi preprečil novo vojno v Zalivu. Besedilo spo- razuma bodo objavili danes, znano pa je, da je Irak pristal na inšpelcije Združenih narodov, v zameno pa naj bi ZN pristali du. Odmevi na podpis sporazuma so od vsepovsod pozitivni. Predsednik Clinton je sinoči napovedal, da ZDA pristajajo na sporazum, zahtevajo pa njegovo popolno izvajanje. Zato bo ves ameriški vojaški stroj zaenkrat ostal v Zalivu in, Ce Irak ne bo spoštoval obvez, bo Irak -tako Clinton -nosil zelo hude posledice. Na 3. strani Violante: rešiti vprašanje zaščite TRST - V odgovoru deželnemu tajniku Slovenske skupnosti Martinu Breclju je predsednik poslanske zbornice Violante med drugim zapisal, da je zastopanost manjšin v izvoljenih inštitucijah bistven element vsake ustavne ureditve, a da se vprašanje novega volilnega zakona v Furlaniji-Julijski krajini nanaša na institucionalno in politično področje Dežele FJK. Brecelj je Violanteja opozoril, da je pri delni reformi volilnega zakona Dežela FJK pokazala škandalozno neobčutljivost do pravic naše manjšine. Na 4. strani Skrb za šolarje s posebnimi potrebami TRST - Na sedežu tržaške pokrajine so včeraj dopoldne podpisali programski sporazum za šolsko in družbeno integracijo šolarjev š handi-capom oziroma s posebnimi potrebami. Podpisali so ga predstavniki pokrajinske in vseh tržaških občinskih uprav, šolskega skrbništva ter podjetja za zdravstvene storitve. Sporazum bo veljal tri leta, z njim pa so se podpisniki obvezali, da bodo vsak na svojem področju storili vse, da bi handikapiranci uživali pravice, ki jim pri tičejo. Na 5_ strani Občina Sovodnje odobrila proračun GORICA - Sovodenjski občinski svet je z glasovi svetovalcev večine in ob vzdržanju opozicije odobril letošnji proračun. V razpravi so svetovalci namenili največjo pozornost investicijam, ki jih namerava občinska uprava uresničiti v tem letu in med katerimi je najpomembnejša realizacija novega nogometnega igrišča. Kljub načelnemu soglasju za objekt je bilo nekaj pomislekov na račun zahtevnosti investicije. Na 23. strani PUST / NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM Danes višek pustnega slavja V nedeljo miljski pust - Jutri pustni pogreb na Kontovelu TRST, GORICA - Pust se bo danes poslovil z zadnjimi pustnimi rajanji in veselicami. 2e v preteklih dneh pa so si pustni veseljaki dali duška. V nedeljo so številna društva priredila v okoliških vaseh kopico rajanj za predšolske in šolske otroke, medtem ko so zvečer pusto-vali odrasli. Tudi letos je miljski pust privabil v obmorsko mestece kakih 30 tisoč ljudi, ki so se lahko celo popoldne nagledali velikanskih vozov, živobarvnih kostumov in vsakovrstnih domislic. Seme so preplavile mesto, živahno pa je bilo tudi v Bregu in na Krasu, kjer so godbe na pihala razživele vasi ob tradicionalnih koledovanjih. Danes bo sprevod vozov v Trstu, jutri pa bodo že na vrsti pustni pogrebi. Največ za- nimanja velja za pogreb na Kontovelu, M slavi častitljiv jubilej: tridesetletnico. Vdova Neža Zeljetova se bo od soproga Tinjeta poslovila, kot vedno, na Mlaki. Na Goriškem se je pustno dogajanje v nedeljo osredotočilo na dve prizorišči. V Romansu je na tisoče ljudi sledilo 32. sprevodu pustnih vozov in skupin. Zmagal je voz iz Starancana z alegorijo z indijskega podkontinenta. Na goriškem gradu so lutkarji in poulični gledališčniki zabavali otroke in odrasle, skupina iz Krmina v zgodovinskih kostumih pa je obudila pravcato srednjeveško vzdušje. Danes bosta Anzoletova oporoka in pustni sprevod v Tržiču, na obzidju goriškega gradu pa se bo ob mraku pojavila prikazen Bele dame. Na 6., 21., 22 in 28. strani ZOI v Nagonu končane Na vrsti je Sati Lake Ci1y Z razkošnim prikazom japonske le tudi zaradi izredno slabega vreme-folklore so se v nedeljo v Naganu na. Italija je osvojila deset kolajn, končale 18. zimske olimpijske igre. V povsem praznih rok pa je ostala Slo-zgodovino bodo šle kot najbolje or- venija. Naslednje zimske olimpijske ganizirane, v spominu pa bodo osta- igre bodo leta 2002 v Salt Lake Cityju. RIM / PO INTERVJUJU MILANSKEGA DRŽAVNEGA TOŽILCA ZA MILANSKI CORRIERE DELLA SERA Pravosodni minister Fiick je sprožil disciplinski postopek proti Colombu D'Alennci: Colombove teze so povsem zgrešene - Tim »čiste roke« se je strnil okoli sodnika MILAN - Doslej je bil samo raziskovalec korupcije in obtoževalec kommpira-nih. Od včeraj je tudi sam na zatožni klopi z obtožbo, da je obrekoval parlament. Italijanski pravosodni minister Giovanni Maria Fiick je namreč sklenil, da sproži disciplinski postopek proti milanskemu državnemu tožilcu Gheradu Colombu, ki je v nedeljo v intervjuju za Corriere della sera med drugim poudaril, da »nova italijanska ustava ne sme temeljiti na izsiljevanju«. V kratkem sporočilu pravosodnega ministrstva je rečeno, da je pravosodni minister Fiick poslal glavnemu tožilstvu pri kasacij-skem sodišču kopijo intervjuja z zahtevo, naj razišče primer in začne disciplinski postopek. Fiick, ki je že v nedeljo zelo ostro obsodil vsebino intervjuja, je Co-lomba obtožil, da je »zlorabil svoj položaj sodnika, da bi motil izvajanje ustavno zajamčenih dejavnosti«. Pravosodni minister dolži Colomba, da je kršil »dolžnost rezerviranosti in korektnosti«, da je spregledal navodila ministra samega, tožilčeve izjave pa »težijo k diskreditiranju ne samo dejavnosti, ampak tudi avtonomije dvodomne komisije za ustavne reforme in same vlade«. Disciplinski postopek, ki ga je sprožil včeraj minister Fiick, ni bil nepričakovan, potem ko sta skupno s Fli-ckom ostro obsodila intervju milanskega tožilca predsednik senata Nicola Mancino in poslanske zbornice Luciano Violante. Predsednika obeh domov parlamenta sta med drugim zapisala, da »ni mogoče zavreti dela dvodomne komisije s poskusom deligitimi- ranja vsega parlamenta«. Dodala sta, da s svojimi trditvami »Colombo ni prispeval k iskanju najprimernejših prijemov za zaščito neodvisnosti javnih tožilcev«. Violante je še ostro dodal, da »zgodovina italijanske družbe ni zgodovina izsiljevanja«. Zboru kritikov milanskega državnega tožilca se je pridružil tudi predsednik dvodomne komisije Massimo D’Alema, ki je v intervjuju za L’Unita poudaril, da so Colombove »teze povsem zgrešene«. Dodal je, da »ni naključje, če delo dvodomne komisije napada tako Cossiga kot Colombo. Cossiga in Colombo sta dva aspekta zelo hudega napada na reformo in tvegamo tudi kak zastoj«. Na podoben ton sta bili uglašeni tudi oceni poročevalca reforme o pravosodju Marca Boata in Pietra Folene (vodi pravosodni resor D SL), po katerih pa Colombo ne bo zavrl reformnega postopka. O neumestnosti Colom-bovega intervjuja je govorila tudi predsednica vsedržavnega združenja sodnikov Elena Paciotti, po kateri je Colombo sicer zelo dober preiskovalec, medtem ko kot pohtolog ni na isti ravni. Ce so se v nedeljo oglasili predvsem kritiki milanskega tožilca (svojega sodelavca je branil samo šef milanskega tožilstva Francesco Saverio Borrelli), je bilo včeraj veliko ljudi, ki so branili milanskega sodnika. Med prvimi prav bivši predsednik republike Francesco Cossiga, ki je sicer dejal, da je Colombov pogled v skladu z justiciahsticnim pogledom milanskega tima »čiste roke«. Z nasprotnega brega pa je ocenil kot »odlo- čno prekomerno« reakcijo Mancina in Violanteja podtajnik v ministrstvu za javna dela Gianni Mattioli, s Colombovo analizo je soglašala velika večina poslušalcev levičarske radijske postaje Italia Radio, medtem ko je poslanec Dinijeve Italijanske prenove Natale DAmico dejal, da »po odmevih sodeč je Colombo zadel v črno«. Predvsem pa so se okrog Colomba strnili člani tima »čiste roke«, ki so z Ildo Boccasini poudarili, da soglašajo z njegovo analizo in so izzvali pravosodnega ministra, naj tudi proti njim sproži disciplinski postopek. Polemike se bodo nada-' Ijevale tudi v prihodnjih dneh, dialog med sodstvom in politiko pa bo spet težavnejši. Razmišljanje o neprozornih kompromisih MILAN / BLIZU OSREDNJE POSTE Truplo novorojenke v smeteh Preiskovalci iščejo mater in tiste, ki so jih pri porodu pomagali MILAN - Ko je kot vsako jutro hotel odvreči smeti v zabojnik, je njegovo pozornost pritegnila nenavadna vrečka. Nekaj ni bilo v redu. Zato je nekoliko pogrebel po smeteh. Presenečenje je bilo srhljivo: iz vreče sta pokukali okrvavljeni nožiči. V vreči je bilo namreč truplo novorojenke, ki ga je kdo odvrgel kar v smeti. Poštni uradnik Francesco Natella, ki je včeraj kot vsako jutro nesel smeti v zabojnik blizu pošte, je o pretresljivi najdbi nemudoma obvestil policijo, vendar za dete ni bilo več pomoči. Po prvih izsledkih sodnega zdravnika je novorojenka, ki je bila svetle polti, umrla okoli polnoči. Zaenkrat ni znano, ah je umrla med porodom ali pa jo je kdo še živo odvrgel v smeti. Na trupelcu je bila še popkovina, v vreči pa nekaj krvi. Ce je novorojenka umrla že med porodom, bi mati in tisti, ki so ji pomagali, obtožena samo prikrivanja trupla, v nasprotnem primeru pa bi bila obtožba umora neizogibna. Policija je že začela s preiskavo v milanskih bolnicah, da bi preverila, ali so sprejeli na zdravjenje žensko zaradi krvavitev ali vsekakor zaradi komplikacij zaradi poroda izven bolniških struktur in brez zdravniške pomoči. Do večera pa je bilo raziskovanje neuspešno. Primer novorojenke, ki so jo našli mrtvo včeraj blizu milanske pošte in železniške postaje ni osamljen. V zadnjem letu so zabeležili v Italiji kakih deset podobnih primerov, samo v dveh primerih pa je hiter poseg rešil življenje zapuščenim novorojenčkom. MILAN - V Italiji deluje »družba izsiljevanja«, ki je nagniti sad neprozornih kompromisov v zadnjih dvajsetih letih. Gre za življenjsko krepko družbo, ki je prisiljena spet prevzeti v lastno režijo »igro« politike, da bi lahko preživela. In tudi dvodomna komisija za ustavne reforme je sad te stvarnosti, pravzaprav je edina pot omenjene združbe, da prikrije preteklost. In zaključek je bil grenak: »Nova ustava ne sme imeti kot temelj že omenjenega izsiljevanja«. To je med drugim povedal v intervjuju za Corriere della sera milanski državni tožilec Gberardo Colombo (na telefoto Ap), ki je eden od vodilnih sodnikov milanskega tima »čiste roke« in kot državni tožilec že nekaj desetletij raziskuje primere korupcije (razkril je med drugim delo tajne fr amazonske lože P2). Po odmevu, ki ga je imel intervju v italijanskem političnem svetu, Colombo včeraj ni hotel dodati ničesar vsaj do nastopa na okrogli mizi, ki jo je priredila revija Micromega.. Toda bučen odmev in ostra obsodba najvišjih predstavnikov parlamenta in pravosodnega ministra, ga ni preveč razburila. Colombo je v intervjuju sicer predpostavil, da so njegove samo ugotovitve splošnega značaja o pravosodju in o načinu, kako je vodeno, in nočejo pogojevati dela in razmišljanja parlamentarcev. Vendar ta predpostavka ga ni zaščitila pred reakcijami. Colomba je že v nedeljo zvečer odločno branil šel milanskega državnega tožilstva Francesco Saverio Borrelli, ki je poudaril, da ima po veljavni ustavi vsak državljan, tudi sodnik, pravico do svobodnega izračanja svojega mnenja. Po Borrellijevem mnenju Colombo ni samo sodnik z dolgoletno izkušnjo, ampak tudi človek z veliko kulturno razgledanostjo, njegove besede pa so samo prispevek k razmišljanju o reformi ustave in še zlasti k učinkovitejši pravosodni politiki. Srž problema pa po Borrellijevem mnenju niso Colombove kritike, pač pa dejstvo, da je korupcija še krepko prisotna in da država, ki želi postati normalna, ni sposobna učinkovitega boja proti temu pojavu. To je bila tudi smer razmišljanja Borrellijevega namestnika in koordinatorja tima »čiste roke« Gerarda D Ambrosia, ki je med drugim poudaril, da problemi pravosodja niso tisti, s katerimi se je spoprijela dvodomna komisija, ampak tisti zelo konkretni, s katerimi se soočajo vsak dan sodniki. Dodal je, da še ni bilo rešeno vprašanje, ki je povzročilo zastoj v sodelovanju s švicarskimi sodniki, sprememba 513. člena kazenskega zakonika je upočasnilo delo tožilstev in prav tako povzročajo težave določila o zlorabljanju pristojnosti. D Ambrosio pa je menil, da bi intervju lahko imel negativne posledice. Zato bi bil on na Colombovem mestu raje molčal. NOVICE ALBANIJA / PO NOČI OGNJA IN PUSTOŠENJA FIRENCE / V NOČI NA NEDELJO, Tornado pustošil na Floridi ORLANDO - V tornadu na Floridi je včeraj umrlo vsaj 26 ljudi, močne nevihte pa so poškodovale ali uničile večje število zgradb ter električno napeljavo. Enajst ljudi je izgubilo življenje v grofiji Seminole, je povedala tiskovna predstavnica šerifa omenjene grofije. Največ škode naj bi nevihte, povezane z vremenskim pojavom El Nino, povzročile blizu letališča Sanford severovzhodno od Orlanda, hiše in premične domove pa so poškodovale tudi drugje. Najmanj 13 ljudi je umrlo v grofiji Osceola na jugovzhodu, kjer je bilo poškodovanih vsaj 200 objektov. (STA/AP) Pogajanja brez Sinn Feina BELFAST (STA/AFP) - Severnoirska mirovna pogajanja se nadaljujejo, na njih pa ne sodeluje politično krilo Irske republikanske armade Sinn Fein, ki je bilo za dva tedna izključeno iz pogajanj. Sočasno pa se je na pogajanja vrnila za štiri tedna izključena protestantska stranka UDP. Ta je bila izključena zaradi sodelovalnja mihce UFE, ki jo predstavlja, v več spopadih na Severnem Irskem. V središču severnoirskega mesta Portadovm, kjer živijo večinoma protestanti, je včeraj eksplodiral avtomobil bomba. Eksplozija je povzročila precejšnjo gmotno škodo. (STA/AFP) Znova pokoli v Alžiriji ALŽIR - Na zahodu Alžirije je bilo tunorjenih 13 pastirjev, poroča neodvisni alžirski časnik Liber-te. Po navedbah časnika so 12 pastirjem v starosti od 15 do 65 let v mestu Frenda' v noči na nedeljo prerezali vratove, eden pa je bil ubit v bližini mesta Chlef. Odgovornost za umore pripisujejo islamskim skrajnežem. (STA/dpa) Upor v Skadru trajal le 24 ur Tirana je ukrepala s trdo roko in vzpostavila red - 40 aretiranih TIRANA - Nov poskus revolta, ki se je v noči na nedeljo vnel v Skadarju, političnem in gospodarskem središču severne Albanije, je trajal manj kot 24 ur. Včeraj ga je zadušila vrnitev pregnane pohcije, ki je aretirala 40 upornikov, povzročiteljev neredov, uničevanja, požigov javnih poslopij in ropov v bankah in trgovinah. Leto po uporu v Vlori, katerega val je odplaknil tiranskega predsednika Salija Berišo, žarišča nemirov še vedno tlijo pod pepelom, tisto, kar najbolj vznemirja, pa je spoznanje, kako malo je potrebno, da se žerjavica ponovno razplamti. Skadarska policija je morala ponoči zbežati in prepustiti mesto razbojnikom in terori- stom, prebivalstvo pa se je z lani naropanim orožjem zabarikadiralo v hiše in se tokrat ni spustilo na ulice. Odbor za nacionalno varnost, ki se je nujno sestal pod vodstvo premiera Fatosa Nana, se je v odgovor na zahtevo po odstopu vlade odločil za napad po kopnu in iz zraka. Začel se je opoldne in brez težav prebil barikade upornikov, še posebno ker sta jih dva helikopterja presenetila izza hrbta in jim ustvarila vtis, da so obkoljeni. V nekaj minutah so se teroristi razbežali, kolona oklepnih vozil pa je zapeljala v mesto brez prehvanja krvi. Pohcija je ujete upornike jih označila kot prekupčevalce in tihotapce, povezane s kriminalnim podzemljem, medtem ko je notranji minister Čeka dejal, da so bili v nerede vpleteni tudi teroristi iz Črne gore in tuje tajne službe, ki hočejo destabilizirati Albanijo. Pietro Pacciani umri zaradi srčnega infarkta FIRENCE - Pietro Pacciani je umrl za posledicami srčnega infarkta. Tako je sporočil sodni zdravnik Giovanni Marello, ki je opravil obdukcijo na truplo človeka, ki je bil osumljen, da je »florentinska pošast«. Pacciani, ki je bil na prvem procesu oproščen, nato pa spet preiskovan zaradi kopice umorov v okolici Firenc, je umrl na svojem domu v noči od sobote na nedeljo. Njegovo truplo so odkrili v nedeljo dopoldne, potem ko so sosedi opozorili karabinjerje, da Paccianija ni videli že nekaj časa. Potem ko je bil oprošen na prvem procesu, je Pacia-ni živel sam v svoji hiši v kraju Mercatale Val di Pesa. Zena in hčerki so ga namreč zapustile, ker niso več mogle prenašati njegovega nasilnega ravnanja. Kmalu po oprostitvi na prvem procesu pa je bil Pacciani spet preiskovan. Temelj za dodatno preiskavo je bilo priznanje enega od njegovih domnevnih pajdašev, Giancarla Lottija, ki je orisal okoliščine številnih zločinov »florentinske pošasti« in priznal sodelovanje skupaj s Paccia-nijem in upokojenim poštarjem Mariom Vannijem. Pacciani naj bi po njegovem pričevanju streljal proti parom, ki jih je trojica zalezovala v okolici Firenc, Varmi naj bi jih nato obdeloval z nožem, Lotti pa naj bi bil v glavnem na straži. V enem primeru pa naj bi na Paccianijev in Vannijev pritisk tudi sam streljal proti žrtvam voyeurskega nasilja. Državni tožilec Paolo Canessa je včeraj zjutraj na drugem procesu proti domnevnim »pošastim« zahteval obsodbo na dosmrtno ječo za Maria Varmija in 21 let zaporne kazni za Giancarla Lottija, o Paccia-niju pa je dejal, da je tožilstvo zbralo še dodatne dokaze o njegovi odgovornosti, vendar »človeška pravica je bila prepozna«. SPORAZUM V BAGDADU Torek, 24. februarja 1998 Kofi Annan in Tarek Aziz ■ ■ mhB ■ ■ ■ sklenila sporazum, ki naj bi preprečil novo vojno v Zalivu ■ ■ ■ ■ H 1 ■g m BAGDAD - Generalni sekretar ZN Kofi Annan in iraški podpredsednik Tarek Aziz sta včeraj zjutraj na novinarski konferenci sporočila, da je bil sklenjen dogovor o pregledu iraških predsedniških palač, vendar pa nista za to določila nobenega datuma. Annan je pojasnil, da dogovor odpravlja ovire glede izvajanja resolucij ZN. Izrazil je upanje, da bo Varnostni svet dogovor podprl, medtem ko je iraški podpredsednik zagotovil, da bo Bagdad sodeloval z ZN pri izvajanju dogovora. Aziz je pojasnil, da prednostna naloga za Irak ostaja odprava mednarodnih sankcij, vključujoč prepoved izvoza nafte. Kofi Annan je tudi izrazil upanje, da se bo mogoče z dogovorom, ki ga je danes podpisal s podpredsednikom iraške vlade Tankom Azizom, izogniti ameriškemu napadu na Irak. Annan meni, da naj bi bil omenjeni dogovor sprejemljiv za Varnostni svet ZN. Dogovor, ki ga je generalni sekretar Kofi Annan podpisal z Irakom, predvideva, da naj bi Annan določil posebno skupino, ki bo pregledala predsedniške palače na »natančnih izhodiščih«. V sporočilu za javnost, ki so ga objavili po sestanku, ki ga je vodil iraški predsednik Sadam Husein, je zapisano, da iraške oblasti menijo, da je dogovor z ZN o pregledu predsedniških palač »uravnotežen«. Po poročanju uradne iraške tiskovne agencije INA naj bi omenjeni dogovor dajal »več kredibilno- sti« Iraku kot pa ZDA in Veliki Britaniji. Annan ni želel govoriti o vsebini dokumenta. Povedal je le, da ga bo danes predložil Varnostnemu svetu ZN. Predsednik Združenih držav Bill Clinton in člani ameriške administracije so za zdaj zadržani glede sporazuma med generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom in iraškim predsednikom Sadamom Huseinom. v VVashingtonu sporazuma zaenkrat niso hoteh komentirati in predsednik Clinton očitno čaka na poročilo Kofija Annana Varnostnemu svetu ZN. Pač pa je včeraj preplula Sueški prekop je preplula še ena ameriška vojaška ladja, ki je na poti v Perzijski zaliv, kjer se bo pridružila ameriškim pomorskim silam. Na ladji je 60 ton vojaške opreme. Sueški prekop so pred tremi dnevi prečkale tri ladje britanske vojne mornarice. Vse so plule proti Zalivu. V Bagdadu je bilo včeraj več zborovanj, na katerih so udeleženci izražali veselje ob sklenitvi sporazuma med Irakom in ZN. Množica, ki je vzklikala v podporo voditelju Sadamu Huseinu, je ploskala tudi generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu, ko je izstopal iz iraškega ministrstva za informiranje, kjer sta imela s podpredsednikom iraške vlade Ta-rekom Azizom novinarsko konferenco. Iraški predsednik Sadam Husein je v pogovora z ruskim odposlancem Viktorjem Posuvaljukom poudaril »velik pomen« vloge ruskega predsednika Borisa Jelcina pri iskanju diplomatske rešitve krize v Iraku, poroča uradna tiskovna agencija INA. Ruski zunanji minister Jevge-nij Primakov pa je dogovor označil za pomemben dogodek, ki naj bi okronal skupna prizadevanja Rusije, Francije in Kitajske za mimo rešitev iraške krize. Ruski predsednik Boris Jelcin je po pogovorih v Bagdadu dejal, da je bila iraška kriza »praktično rešena«. Husein je povedal, kar je imel povedati, je dodal Jelcin. Ruski predsednik ni izključil možnosti, da ima Irak določene količine kemičnega orožja. Dodal pa je, da ,bo v zvezi z nadaljnjimi inšpekcijami ZN v Iraku razpravljal Varnostni svet ZN in tudi sprejel odločitev. Jelcin je poudaril, da si je Rusija neprestano prizadevala za mirno rešitev spora, in pohvalil prizadevanja zunanjega ministra Jevgenija Primakova za diplomatsko rešitev krize. Zunanji ministri Evropske unije so v Bruslju pozdravih vest, da je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan med obiskom v Bagdadu izposloval sporazum z Irakom, in poudarili, da je bil takšen izid možen le zaradi trdne odločenosti, ki jo je pokazala mednarodna skupnost. »Ce ne bi bilo pritiska, rešitev ne bi bila možna,« je izjavil predsedujoči .srečanju, britanski zunanji minister Robin Cook. Ta je Na sliki: stisk roke med Kofijem Annanom in Tarekom Azizom po podpisu sporazuma (Telefoto AP) povedal, da je Husein pristal na večkratne inšpekcije spornih objektov in predsedniških palač. S tem je bil dosežen »zelo dober napredek«, je dejal Cook, vendar opozoril, da se je treba pred dokončnim izrekanjem najprej seznaniti s podrobnostmi v Bagdadu izposlovanega sporazuma. Podrobnosti dogovora z Irakom bodo znane šele potem, ko bo Annan predvidoma jutri o rezultatu obiska v Bagdadu poročal Varnostnemu svetu ZN. Vodje diplomacij EU so sicer poudarili željo po diplomatski rešitvi krize in ocenili, da mora dogovor z Irakom postati del resolucije Varnostnega sveta ZN. »Na ta način bo popolnoma jasno, na kaj je Sadam Husein pristal, tako da ne bo možno sklicevanje na napačno interpretacjo dogovora,« je menil Cook. Unija se je zadnje tedne soočala s kritikami, ker ni zavzela skupnega stališča do iraške krize, na kar je svet EU opozoril tudi Evropski parlament. Predstavniki britanskega predsedstva, na katerega so le-teli očitki opazovalcev, da ne oblikuje predloga za skupno stališče, opozarjajo, da dokončnega stališča nihče ne more zavzeti, dokler ni seznanjem s podrobnostmi sporazuma, izposlovanega v Bagdadu. Od držav evropske petnajsterice je samo Velika Britanija pristala na sodelovanje z ZDA v morebitnih letalskih napadih na Irak. Nemčija, Španija, Danska, Italija, Nizozemska in Belgija so poleg politične ponudile različne stopnje logistične in politične podpore. (C.R., STA) ITALIJA Ugodne ocene RIM - Komaj je stopil na letalo, ki ga je iz Bagdada odpeljalo v Pariz, je glavni tajnik OZN Kofi Annan telefoniral predsedniku italijanske vlade Romanu Prodiju in mu izrazil globoko zahvalo za odločilno podporo, ki jo je Italija nudila njegovi diplomatski misiji v Iraku. Prodi se mu je zahvalil za njegovo izredno zahtevno in učinkovito akcijo. Svoje zadovoljsvo nad uspehom Annanovega posega pri Sadamu Huseinu je med srečanjem s kolegi Evropske unije v Bruslju izrazil tudi zunanji minister Lamberto Dini. Po njegovem mnenju so sporazumi, ki jih je dosegel Kofi Annan, oddaljili nevarnost vojne v nedogled. Dini je tudi pripisal Italiji pomemben delež pri tem diplomatskem uspehu. Spomnil je na skupni dokument, ki sta ga podpisala Jelcin in Prodi med obiskom ruskega predsednika v Italiji, s katerim naj bi odprla pot mirnoljubni rešitvi iraške krize. Dini je tudi zaželel, da bi OZN po izteku inšpekcij v Iraku in po uničenju orožja za množično uničenje sprejela novo resolucijo, s katero naj bi preklicala mednarodne sankcije in embargo proti Iraku. Podpis sporazuma med OZN in Irakom so v Italiji ugodno ocenili Demokratična stranka levice, podtajnica v zunanjem ministrstvu Patri-zia Toia in zeleni. Bertinotti (SKP) je izrazil zadovoljstvo, zaskrbljen pa je bil, ker je menil, da bi lahko ZDA ne upoštevale dogovora. Pisanu (Forza Italia) pa je ugotavljal, da je Sadam klonil ne zaradi obotavljivega italijanskega stališča, pač pa zaradi trde roke ZDA, Velike Britanije in Nemčije. RIM - Zadnja iraška kriza se je začela 23. oktobra 1997, ko je varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 1134, s katero je Iraku zagrozil s sankcijami, če ne bo v celoti sodeloval z inšpektorji ZN. Irak se zahtevi ni uklonil in je 29. oktobra ukazal izgon ameriških inšpektorjev. 12. novembra je sicer Varnostni svet zahteval preklic tega ukaza, a ga je dan kasneje Irak vseeno izvršil. Po ruspem posredovanju so 20. novembra iraške oblasti pristale na vrnitev vseh inšpektorjev, tudi ameriških, vendar je 23. novembra Bagdad prepovedal inšpekcije v vladnih palačah, češ da gre za objekte, ki so kočljivi za iraško suverenost. 12. januarja 1998 je Irak zaostril odnose s tem, da je odpovedal spremstvo in torej zaščito inšpektorjem, ki jih je vodil American Scott Ritter, katerega so v Bagdadu obtožili vohunstva. Tri dni kasneje, 15. januarja so ZN odpoklicali inšpektorje iz Iraka. Bagdadske oblasti do teden dni kasneje, točneje 21. januarja, predlagale zamrznitev ogledov predsedniških palač vse do konca tehničnih po- gajanj o razorožitvi, vendar ZN tega predloga niso sprejeli. ZDA so samostojno stopile na prizorišče 24. januatja, ko so napovedale, da bodo posegle samostojno, če bo Sadam Husein vztrajal pri prepovedi inšpekcij. Rusi so na to napoved reagirali dva dni kasneje s stališčem, da oboroženi napad ni sprejemljiv in tudi ni koristen. Napadu nasprotuje tudi Francija, ki je 4. februarja poslala svojega odposlanca v Irak, ZDA pa so vztrajale in 5. februarja začele krepiti svojo vojaško prisotnost v Zalivu. Dan kasneje sta ZDA in Velika Britanija napovedala, da bosta, če bodo diplomatski poskusi neuspešni, napadli Irak tudi brez sodelovanja dragih držav. Na obzorju se je torej porajala grožnja z vojno, ki je začela zaskrbljati ves svet, tudi papeža, ki se je 8. februarja zavzel za preprečitev vojne. Napetost pa je naraščala in 9. februarja je Kofi Anan odpovedal svojo misijo na Bližnjem vzhodu. Medtem pa je bilo opaziti zaskrbljenost tudi v Iraku in, medtem ko so se formalno začele priprave na vojno, je 11. februarja Tarek Aziz predlagal dostop inšpektorjem do 8 predsedniških palač, vendar pod posebnim nadzorom ZN. V ZDA pa so vztrajali, da inšpektorjem ni mogoče postavljati nobenih pogojev. Istega dne sta se v Rimu Prodi in Jelcin zavzela za diplomatsko rešitev krize, v odgovor pa so ZDA napovedale, da se bo vojna operacija imenovala »puščavski grom«. Dva dni kasneje, 13. februarja, je Clinton dejal, da ruski »ne« ne bo zaustavil napada, istega dne pa sta Rusija in Francija predlagala misijo Kofija Annana v Bagdad. V Iraku so predlog sprejeli in 14. februarja uradno povabili Annana z namenom, da pride do dogovora o rešitvi krize. Anan pa je v Bagdad najprej poslal skupšino strokovnjakov, ki so začeli 15. februarja ugotavljati, v katerih predsedniških palačah bi bilo lahko skrito orožje. 16. februarja so se oglasili tudi Kitajci, ki so dejali, da je treba nameniti vso pozornost prizadevanjem za mir. Italijanski premier Lamberto Dini je bil ta dan v VVashingtonu, kjer je po srečanju z Albrightovo dejal, da imata Italija in ZDA iste cilje, v Parizu pa je Chirac ocenil, da je mogoče doseči sporazum, ki bi bil sprejemljiv za vse. Proti uporabi sile sta v Moskvi objavili skupno stališče tudi Rusija in Kitajska, jelcin pa je poudaril, da bi bila uporaba sile zadnja in najnevarnejša možnost. Okrog iraških oblasti se je torej začel sklepati obroč, ki je silil Sada-ma Huseina k sporazumu. Da je bilo tako, je potrdil tudi Kofi Annan, ki je 18. februarja dejal, da obstajajo možnosti za preprečitev vojne. Mfedtem ko so se ZDA vztrajno pripravljale na napad, je 19. februarja Annan v Parizu po srečanju s Chiracom dejal, da obstajajo stvarne možnosti za dosego sporazuma. Annan je 20. februarja odpotoval v Bagdad in rešitev spora je bila na vidiju že dan kasneje, ko so ZDA sicer pozvale vse Američane, naj zapustijo Bagdad, vendar uradno sporočile, da se opredeljujejo za diplomatsko rešitev krize. V nedeljo, 22. februarja se je Annan tri ure pogovarjal s Sadamom Huseinom, včeraj zjutraj pa sta z Azizom podpisala sporazum. PREDSEDNIK POSLANSKE ZBORNICE / PISMO SLOVENSKI SKUPNOSTI Violante: Rešiti je treba vprašanje zaščite Vprašanje deželnih volilnih pravil zadeva Deželo FJK »Zastopanost manjšin v izvoljenih institucijah je bistven element vsake ustavne ureditve, ki med svoja načela uvršča enakopravnost in enako dostojanstvo vseh državljanov, pri čemer obravnava kot nalogo Republike odstranitev ovir, M dejansko omejujejo svobodo in pravice manjšin. Vendar se specifično vprašanje novega volilnega zakona, ki je bil odobren 16. decembra 1997, nanaša na institucionalno in politično področje Sveta in Dežele Furlanije-Julijske krajine.« Tako je med drugim zapisano v pismu, ki ga je predsednik poslanske zbornice Luciano Violante 30. januarja poslal tajniku Slovenske skupnosti Martinu Breclju, potem ko ga je slednji opozoril, da je deželni svet 16. decembra lani odobril delno refomo vohlnega zakona, s katero pa je zelo zaostril pogoje za # vstop v deželni svet, tako da je samostojno politično zastopstvo slovenske manjšine dejansko nemogoče. V pismu, ki ga je Brecelj poslal tudi predsedniku republike, predsedniku senata, predsedniku ministrskega sveta ter zunanjemu ministru, je tudi poudarjeno, da v italijanski pravni ureditvi že obstajajo določila, ki nekaterim manjšinam zagotavljajo zastopstvo v izvoljenih tele- sih, prisotnost slovenske manjšine pa je eden od glavnih razlogov, zaradi katerih je ima Dežela Furlanija-Julijska krajina posebno avtonomijo. V pismu je še zapisano, da tudi dvodomna komisija ni pokazala pripravljenosti za priznanje minimalne zagotovljene pristonsoti jezikovnih manjšin v parlamentu. Violante v odgovoru na zgornje trditve nadalje pravi, da po drugi strani obstaja ustavni in državni nivo problema, ki ga je treba nedvomno načeti: »Priznana ustavna zaščita, posebno na podlagi 3. in 6. člena osnovne listine, je bila v zvezi s slovensko manjšino v vseh treh pokrajinam, kjer je pristana, doslej brez organskega zakonskega inštrumenta. V komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice trenutno razpravljajo o dveh zakonskih osnutkih; AC 3826, ki so ga vložili Di Bisceglie in drugi (sklenjeno je bilo, da ima sedaj besedo poročevalec, v pričakovanju, da ga priključijo drugim zakonskim osnutkom s tega področja) ter AC 229 poslanca Caverija (o njem so že poročati, trenutno se z njim ukvarja ožji odbor).« Violante še navaja, da je poslanska zbornica že nekaj mesecev zaposlena z raznimi zakonskimi osnutki (sedmimi), ki obravna- vajo različne jezike in kulture v naši državi: »Gre za osnutke, ki naj bi uresničili ne samo 6. člen ustave, temveč tudi Evropsko listino o deželnih in manjšinskih jezikih. Prva komisija poslanske zbornice trenutno obravnava poenoteno besedilo (AC 169), in sicer na ravni poročevalca, zadnje zasedanje na ravni ožje komisije je bilo 20. januarja, nakar je 29. januarja urad predsedstva komisije določil datum za predstavitev popravkov, in sicer 11. februar.« Violante ugotavlja, da predsedniku poslanske zbornice prav gotovo ne pripada ocenjevanje vsebine besedil, »vendar je nedvomno treba zapolniti to zakonsko vrzel, ki treja že preveč let. Vsekakor mislim, da izdelava organ- skega osnutka za zaščito manjšin, tako v Furlaniji-Julijski krajini kot tudi drugje, ne sme kot prioritetni cilj imeti izgradnjo ločenih območij znotraj deželne skupnosti, temveč mora zagotoviti, da se vsi kulturni, družbeni in gospodarski vidiki posameznih "manjšinskih” realnosti lahko izražajo in so zastopani, da lahko gredo skozi vsakršno politično formacijo. Državna skupnost in deželne skupnosti XXI. stoletja,« zaključuje predsednik poslanske zbornice, »bodo morale postati družbe, ki priznavajo razlike kot bistvo pluralizma in vrednosti posameznih identitet, družbe, kjer se soočanje in dialog nanašata na kulturne vrednote in družbene ter gospodarske posebnosti.« ____VIDEM / V SOBOTO IN NEDELJO_ Poziv katoličanom k aktivnemu nastopu Na srečanju videmske škofije je imel eno od glavnim poročil msgr. Marino Gualizza VIDEM - V soboto in nedeljo je v prostorih inštituta Tomadini v Vidmu potekalo dvodnevno škofijsko zasedanje o socio-potitični angažiranosti katoličanov. Srečanje je bilo sklicano drugič, potem ko je videmska škofija imela o tej tematiki široko posvetovanje že ob koncu maja 1993. Zasedanja se je udeležilo kakih 400 delegatov, predstavnikov župnijskih skupnosti in je bilo tokrat posvečeno predlogom furlanskih katoličanov za prenovo družbe in Dežele. Bilo je povsem jasno tempirano na junijske deželne volitve, glede katerih se je furlanska Cerkev že pred časom opredelila, da v tako pomembnem trenutku ne namerava stati ob strani. VIDEM / DE2ELNI ODBORNIK PUIATTI Spodbudni rezultati o azbestu Mario Puiatfi je govoril o prizadevanjih Dežele na tem področju VIDEM - Medtem ko se pripravljajo na začetek druge etape »načrta o azbestu«, torej na popis vseh objektov, v javni ali zasebni lasti, v katerih je prisotna ta človeku nevarna snov, so se pričeli stekati prvi rezultati o pregledu industrijskih in orbtniških objektih, ki so na srečo spodbudni: posebno nevarnih primerov niso zabeležili, samo 6-5% pregledov je potrdil prisotnost azbesta pri napravah za ogrevanje. Tako je med drugim dejal BTP BUONI DEL TESORO POLffiNNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Desetletne obveznice BTP se koristijo s 1. novembrom 1997 in zapadejo 1. novembra 2007. ■ Desetletne obveznice nudijo lemo 6% bruto obresti. Obresti so izplačljive dvakrat letno: l.maja in 1.novembra vsako leto trajanja posojila. ■ Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,50%. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v 'časopisju. ■ Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančilih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 25. februarja. ■ Desetletne obveznice BTP se koristijo s 1. novembrom 1997; ob vplačilu (2. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic). ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ BTP se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. odbornik za okolje Mario Puiatfi, ki je orisal prizadevanja Dežele Furlanije-Julijske krajine za zaščito prebivalstva pred nevarnostjo, ki jo predstavlja prisotnost azbesta, katerega so v gradbeništvu uporabljali posebno v obdobju med 1965 in 1983. Puatti je pojasnil, da s popisom želijo le zbrati podatke, ne pa kogarkoli kaznovati, nakar je govoril o odlagališčih: v tem trenutku je pomembno, da najdemo nova odlagališča, je menil Puiatfi, pri celovitem orisu izvajanja načrta, odobrenega decembra predlanskim, pa je posredoval tudi podatke o železniških vagonih, ki pridejo v poštev v zvezi z varnostnimi postopki (v osmih občinah FJK jih je 137). Izhodiščni ton je srečanju dalo uvodno poročilo nadškofa Alfreda Battisti-ja, ki je poudaril potrebo, da se katoličani in Cerkev neposredno zanimajo za politična dogajanja. Kajti po škofovi oceni je celoten politični razred doživel polom in zapadel korupciji tudi zaradi tega, ker je bila Cerkev preveč oddaljena od politikov. Msgr. Battisti se je navezal na obdobje po potresu, ko je Furlanija s strnjenimi močmi uspela izpeljati rekonstrukcijo. Za podobno rekonstrukcijo gre po nadškofovih besedah sedaj v deželni politiki, da se lahko na podlagi obnovljenega sistema vrednot izpelje tudi družbena prenova. Škof je pozval katoličane k aktivnemu nastopanju v političnem življenju in je govoril o »solidarnostnem federalizmu«, ki naj temelji na Cerkveni socialni doktrini. O kakem »četrtem političnem polu« na srečanju sicer ni bilo govora, nihče pa tudi ni kategorično zanikal možnosti, da pride do nastanka neke nove politične stranke ati gibanja, o katerem že mesece vztrajno krožijo kaj več kot le govorice. Govor je bil o Deželi, ki naj pridobi večjo avtonomijo in primarne pristojnosti na področjih šolstva, kulture, rabe jezika in gospodarstva, izražena pa je bila tudi potreba po takem volilnem mehanizmu, ki bi zagotavljal stabilnost. Zasedanje je odobrilo tudi dokument, ki predlaga ustanovitev nekakšne Pokrajine" za gorsko območje, upravno pa naj bi bila Dežela še nekako razmejena na tržaško metropolitansko območje, nato pa na Furlanijo, z avtonomijami Goriške, videmskega in pordenonskega območja. Med organizatorji srečanja je bil tudi Giorgio Bankič, urednik beneškega petnajstdnevnika Dom in direktor pastoralnega sveta špetrskega dekanata. Vprašati smo ga za kratko oceno posveta.«Posvet je bil po pričakovanjih ploden z idejami in dobro obiskan. V tem trenutku je namreč furlanska Cerkev edina, ki celovito razmišlja o prihodnosti naše dežele. Pri tem daje glas vsem komponentam v deželi, poudarja prisotnost tako Furlanov kot Slovencev, »je dejal Bankič in podčrtal, da je bila prisotnost različnih komponent v deželi pravzaprav osnova tega srečanja. «V tej škofiji živijo Furlani, Slovenci in Nemci in prišel je čas, da se to tudi v politiki vidno in dosledno upošteva, da se uresniči ustava in se ta problematika dejansko obravnava v vidiku izgradnje, nove Evrope, »je še dejal Bankič,«o tem in o potrebi po trdnih povezavah s Koroško in Slovenijo sta v svojih poročilih govorila tudi direktor odbora za sociopolitična vprašanja Marino Qualizza (na fotografiji) in direktor škofijskega pastoralnega sveta Luciano Birri.»(D.U.) ______KOROŠKA / IGRE BREZ MEJA 2006_____ Haiderjev ultimat Aussen/vinklerju Zvedeti želi za vsebino pogodb s Slovenijo in FJK CELOVEC - Sef avstrijskih svobodnjakov Joig Haider nadaljuje s svojo močno strankarskopolitično obarvano kampanjo proti odgovornim za organizacijo in izvedbo skupne kandidature treh dežel za ZOI 2006 na trojmeji Avstrija-Sloveni-ja-Furlanija Julijska krajina. Na tiskovni konferenci včeraj v Celovcu je desničarski populist predsedniku organizacijskega komiteja za kandidaturo za »igre brez meja« Michaelu Ausservvinklerje postavil ultimat, da čimprej predloži pogodbe s Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, iz katerih bo jasno razvidno, v kakšni meri sta obe deželi pripravljeni organizacijsko in finančno podpreti ta zahtevni projekt. Ce Ausservvinkler tega ne bo storil v nanaj-krajšem času, se bo zavzel zato, da bi »olimpijske posle« prevzel .(svobodnjaški) namestnik deželnega glavarja Karl Heinz Grasser, je zagrozil Haider. Na novinarski konferenci navzoči Grasser je tudi takoj potrdil, da bo to rade volj e tudi storil... Ausservvinkler je v prvi reakciji zavrnil izjave obeh svobodnjaških prvakov in ju pozval, naj se resno zavzameta za uresničitev načrta »iger brez meja« in naj je ne zlorabljata v strankarskopolitične namene. Kot že pred dnevi, je Ausservvinkler vnovič poudaril, da so pogajanja oz. pogovori s partnerji tako v Sloveniji in tudi v Furlaniji-Jutijski krajini v polnem teku. Po njegopvi oceni ni nikakršnega razloga, da bi svobodnjaki morati skrbeti, da se omenjena partnerja ne bi posvetila skupnemu projektu s potrebno angažiranostjo. Haiderjeve najnovejše izjave (-pred dobrim tednom dni je vodja svobodnjakov ostro napadel tudi Slovenijo in ji očital, da ni zrela za kandidaturo za ZOI 2006, ker ne priznava nemške manjšine - op. med.) je zato treba ocenjevati v luči bližajočih se deželnozborskih volitev, ki bodo predvidoma 7. marca 1999, je še dodal Ausservvinkler. Vnovič je izrazil prepričanje, da bo zamisel »iger brez meja« prodrla tudi na zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja (-MOK) septembra leta 1999, ko bodo dokončna izbrati organizatorja ZOI 2006. Ivan Lukan TRST Torek, 24. februarja 1998 5 POKRAJINA TRST / PROTEST OPOZICIJE 0 proračunu ponovno jutri Zasedal je tudi tržaški občinski svet Opozicija je ostro protestirala, ker ni imela na razpolago vseh dokumentov, ki bi ji omogočali poglobitev raznih vprašanj in s tem razprave: manjkalo je celo poročilo nadzornikov, a še prej, v delu v komisijah, nekateri odborniki sploh niso predstavili programskih smernic. Na sinočnji seji tržaškega' pokrajinskega sveta, ki je pričel obravnavo o proračunu, je tako po uvodnem splošnem poročilu odbornika za proračun Battistija (govoril je tudi odbornik za javna dela Marini, ki je predstavil naCrte za letošnje leto) prišlo do prekinitve razprave in do sestanka načelnikov svetovalskih skupin. O proračunu bo ponovno govor jutri, načelniki svetovalskih skupin pa so se sinoči domenili, kako bo razprava potekala, dejansko so se dogovorili o metodologiji. Razprava naj bi se zaključila že jutri ali najkasneje v četrtek. Že v jutrišnjih jutranjih urah pa bo opozicija v Domu pristaniških delavcev na Nabrežju sklicala tiskovno konferenco, na kateri bo podrobno obrazložila svoje stališče o proračunu in programskih smernicah. Sinoči se je sestal tudi tržaški občinski svet, ki je med drugim imel na dnevnem redu začasno upravljanje letošnjega proračuna in pa občinski davek na zasedbo javnih površin, tako imenovani »tosap«. Začasno upravljanje proračuna so odobrili, kot so odobrili tudi ukinitev davka »tosap« v tistem delu, ki je nalagal plačevanje za sonCne zavese, tako imenovani »davek na senco«. Občinski svet pa ni sprejel zahteve gradbenikov, da bi ukinil davek za zasedbo javne površine tudi v primeru, ko to površino zasedejo zaradi opravljanja raznih gradbenih del, pri čemer na primer pride tudi do začasnega odlaganja raznega materiala. Na vsak način ho o davku »tosap«, ki zapade prihodnje leto, še go-vo, saj so že sprejeli obvezo, da začnejo razpravo o novem pravilniku. Sinočnja seja je prinesla tudi slovo od občinskega tajnika Fabbra, ki je odšel v zasluženi pokoj: v zadnji pozdrav so mu občinski svetovalci prisrčno zaploskali. POKRAJINA / PODPISAN PROGRAMSKI SPORAZUM Koordinirana skrb za prizadete Solarje Sodelujejo občine, šolsko skrbništvo in javno zdravstvo Na sedežu tržaške pokrajinske uprave so včeraj dopoldne podpisali programski sporazum za šolsko in družbeno integracijo učenčev in dijakov s handicapom oziroma s posebnimi potrebami. Podpisali so ga predstavniki pokrajinske in vseh tržaških občinskih uprav, šolskega skrbništva ter Tržaškega podjetja za zdravstvene storitve. Sporazum so pripravljali skoraj dve leti. Veljal bo tri leta, prvo od katerih bo poskusne narave. Z njim so se podpisniki obvezali, da bodo vak v okviru svojih pristojnosti in po svojih možnostih delovali za to, da bodo ucenci in dijaki s posebnimi potrebami dejansko uživali pravice, ki jim pri tičejo. Pri tem bo sodelovala tudi tržaška otroška bolnišnica Burlo Garofolo, ki je na tem področju posebno strokovno in organizacijsko usposobljena. TRST / OCENA PREDONZANA (WWF) Zakaj Barduzzijeve ni bilo na soočenju o urbanistiki Odgovorni za teritorialna vprašanja pri deželni delegaciji Svetovnega sklada za naravo (WWF) Dario Predonzan je objavil daljšo izjavo za tisk, v kateri komentira odsotnost tržaške občinske odbornice za urbanistiko Ondine Barduzzi na javni razpravi okrog tržaškega regulacijskega načrta, ki jo je WWF skupno z drugimi krajevnimi naravovarstvenimi organizacijami priredil 18. t.m. v Trstu. Barduzzijeva je tedaj odmanjkala zato, ker je tržaški občinski odbor sklenil, da naj predstavniki občine ne zavzemajo uradnih stališč o sporu z Deželo okrog tržaškega regulacijskega načrta, vse dokler se ne bo o njem izreklo deželno upravno sodišče. Predonzan poudarja, da je takšen sklep tržaškega občinskega odbora pavno neutemeljen, saj o upravnem sporu se ne smejo javno izrekati sodniki, ne pa sprte strani. Po njegovem je treba zatorej omenjeni sklep tolmačiti ali kot implicitno priznanje pomanjkanja argumentov ali pa kot akt čiste arogance. Illy in njegovi naj bi si s sporom z Deželo skušali kovati politični kapital za deželne volitve TISKOVNA KONFERENCA SKR zamiznili zakon o prevozih Prihodki bi morali kriti 35 odstotkov stroškov, kar je »nemogoče« Junija bi moral stopiti v veljavo deželni zakon o javnih prevozih, ki naj bi pomenil pravo revolucijo v tem sektorju. Pogojnik je obvezen, saj se v teh dneh množijo stališča, ki zagovarjajo odložitev izvajanja zakona za vsaj eno leto. Zakon je odobrila deželna skupščina maja lani, da bi sprostila javne prevoze in omogočila njihovo privatizacijo. Med redkimi, ki so takrat zaman dvignili svoj glas proti takemu zakonu, so hili svetovalci Stranke komunistične prenove. Včeraj je tržaška SKP priredila tiskovno konferenco, na kateri so deželni svetovalec Fausto Monfal-con, pokrajinski svetovalec Dennis Visioli in občinski svetovalec Jacopo Venier obrazložili, zakaj je deželni zakon v sedanji obliki neizvedljiv. »Po zakonu bi morali prihodki kriti vsaj 35 odstotkov vseh stroškov, kar pa je na deželni ravni nemogoče,« je obrazložil Monfalcon. »Normo bi lahko uresničili le v tržaški pokrajini, ki je v primerjavi z drugimi zelo majhna, proge so relativno kratke in tudi polno zasedene zaradi visoke urbaniziranosti teritorija. Nikakor pa ne bi mogli meje 35 odstotkov doseči v Furlaniji, kjer peljejo avtobusi z maloštevilnimi potniki v oddaljene kraje, zaradi Cesar so stroški neprimerno večji.« SKP ni edina, ki je kritična do spornega zakona. Tudi goriška pokrajina se je soglasno izrekla za enoletno prekinitev izvajanja zakona. V tem obdobju naj bi poiskali druge, primernejše rešitve, je poudaril Monfalcon. Sporazum v konkretnem predvideva, da bo za dosego omenjenega cilja prišlo do koordiniranega planiranja šolskih dejavnosti z zdravtvenimi, družbenimi, kulturnimi, športnimi in rekreacijskimi uslugami in storitvami. V njem je poudarjeno, da mora priti do povezave med vzgojnim, rehabilitacijskim in socializacijskim vidikom že od vsega začetka pri družinah, kakor je tudi poudarjeno, da morajo vse te dejavnosti težiti k temu, da naposled pride do delovne integracije prizadetih. Sporazum nadalje podčrtuje prioritetno skrb za tiste učence in dijake s posebnimi potrebami, ki se nahajajo v posebno težkem položaju, poleg tega pa tudi določa obveznost, da pristojne ustanove in uprave imajo na razpolago ustrezno specializirano osebje.Kot sta ob podpisu sporazuma poudarila predsednik Pokrajine Renzo Codarin in odbornik za socialno varnost Manfredi Poiluc-ci, bo pokrajinska uprava pri izvajanju sporazuma igrala vlogo koordinatorja. Podpisani sporazum zadeva ne le človeško zelo delikatno in pomebno področje, apak tudi količinsko dokaj razširjen pojav. Omenimo naj le, da je na šolah vseh vrst in stopenj (izvzeta je univerza) na Tržaškem kar 336 otrok oziroma mladih s posebnimi potrebami. Gre konkretno za 28 predšolskih malčkov, 165 uCencev osnovnih šol, 94 dijakov nižjih srednjih šol in 49 dijakov višjih srednjih šol. Zainteresiranih je skupno 60 šolskih zavodov, v katerih je 148 podpornih šolnikov ter s polnim urnikom ter nekaj part-tim-skih. V podrobnejšem pregledu v otroških vrtcih deluje 14 podpornih vzgojiteljev s polnim urnikom, 74 v osnovnih šolah, 41 v nižjih srednjih šolah in 19 v višjih srednjih šolah. V višjih srednjih šolah je tudi nekaj partimskih podpornih uCnih moči. V četrtek dražba na Dolgi kroni Živinorejska zadruga »Dolga krona« obvešča, da bo 26. februarja t.L, ob 10.30. v hlevu na Dolgi kroni dražba za prodajo 100 krav-molz-nic plemenske rjave pasme. Kdor jih želi kupiti, mora predložiti ustrezno dokumentacijo pred dnevom dražbe na Kmetijsko nadzomištvo v Trstu. Obrazce in morebitna navodila lahko dobite v uradnih Kmečke zveze, že nekaj dni prej. Svečanost v spomin na Eugenia Curiela V spominskem parku pri Sv. Justu bo danes ob 11. uri svečanost v počastitev spomina Eugenia Curiela, zlate kolajne odporništva in vodje Mladinske antifašistične fronte, ki so ga nacifaši-sti zverinsko umorili v Milanu 24. februarja 1945. DOPOLDNE / HUMANISTIČNA STRANKA Protestna manifestacija pred ameriškim konzulatom Humanistična stranka bo priredila danes dopoldne protestno manifestacijo pred ameriškim konzulatom v Trstu. Člani stranke bodo protestirali proti ameriškemu vojaškemu posegu v Iraku in izrazili svojo solidarnost iraškemu narodu. V tiskovnem sporočilu, ki ga je ob tej priložnosti izdala stranka, je zapisano, da hočejo Združene države vojno, pa Čeprav je Sadam Husein klonil njihovim zahtevam. Stranka tudi zelo kritično ocenjuje stališča italijanske vlade, ki dejansko podpira ameriško administracijo. Zato poziva vse mirovnike in demokratične sile, naj se udeležijo manifestacije, ki se bo zaCela ob 11. uri pred konzulatom v Ul. Roma 15 pod geslom : Ne vojaškemu posegu v Iraku. K manifestaciji se je pridružilo tudi Združenje za mir, ki bo tudi sodelovalo na nedeljski manifestaciji pred ameriškim oporiščem v Avianu. Prav jutri bo Stranka komunistične prenove na tiskovni konferenci na sedežu Dežele orisala namen in pomen vsedržavne manifestacije za mir, ki bo potekala v nedeljo v Avianu. Prisoten bo tudi vsedržavni tajnik SKP Fausto Bertinotti. Krožek Miani in Trieste futura Predstavniki Krožka Miani so se pretekli teden srečali z upravnim svetom in podpredsednikom združenja Trieste futura ter predsednikom Zveze indu-strijcev Federicom Pacorinijem. Na srečanju je bil predvsem govor o razvojnih možnostih mesta. NaCrt Trieste futura predstavlja eno od teh, seveda pa bi se morali zanj zavzeti širši družbeni in politični krogi. Krožek Miani je medtem obnovil svoje vodstvene organe. Častni predsednik je Leo Valiani, predsednik pa Maurizio Fogar. ZA ŠOLNIKE V glavni dvorani tržaškega liceja Galilei se nadaljuje izpopolnjevalni teCaj zgodovine za profesorje višjih srednjih šol v naši deželi, ki ga prirejata Inštitut Gramsci in deželna ustanova IRRSAE. Tokrat je tečaj posvečen letom fašizma in se je začel prejšnji Četrtek (na sliki), vendar žal ni bil deležen udeležbe, ki si jo takšna pobuda zasluži. Druga runda predavanj bo na vrsti v četrtek, 26. februarja, z začetkom ob 15.30, ko bosta profesorjem (želeti je, da bi bil odziv številnejši - tudi s strani slovenskih šolnikov) govorila prof. Marina Cattaruzza s tržaške univerze o »Fašizmu v obmejni deželi« ter prof. A. Cadioli z milanske univerze o »Sredstvih javnega obveščanja in založništvu v obdobju fašističnega režima«. NOVICE Misija beograjskih finančnih izvedencev se je začela v Trstu S srečanjem na Tigovinski zbornici, kjer so se pogovarjali s tržaškimi bačniki, se je vCeraj dopoldne začela misija delegacije srbskih finančnih institucij v Italiji. V jugoslovanski delegaciji, ki jo je spremljal genralni konzul ZRJ v Trstu Petar Pavič, sta direktorja beograjske in črnogorske borze, družbe Money Market iz Beograda, predstavniki brokerskih družb in direktorji vseh glavnih bank. Namen obiska je, da bi zbrah informacije o možnostih finansiranja malih in srednjih podjetij ter o razvoju trga mešanih kapi-talov v Italiji. Med drugim se je izvedelo, da se tržaška CRTrieste Banca zanima za možnost odprtja svojega predstavništva v Beogradu, pri čemer bi lahko sodelovala tudi pordenonska finančna družba Finest (ki je že partnerica tržaške banke v njeni zagrebški hčerinski banki) in srbska Beobanka. Srečanja o regulacijskem načrtu V devinsko nabrežinski občini se nadaljujejo javne skupščine, ki jih občinska uprava prireja ob sprejetju Splošne variante k občinskemu regulacijskemu načrtu, da bi prebivalstvu orisala vsebino načrta in pojasnila tehnične aspekte v zvezi s predvidenimi novostmi. Jutri ob 18. uri bo javna skupščina v bivšem otroškem vrtcu v Ribiškem naselju, v četrtek ob isti mi pan nabrežinski občinski knjižnici. Odobritev bilance Promotrieste Zbor članov konzorcija Promotrieste, ki vodi kongresno dejavnost tržaške Pomorske postaje, je odobril poslovni obračun za leto 1997 in predračun za letošnje leto. Oba dokumenta presegata milijardo lir vrednosti računovodskega upravljanja. Torek, 24. februarja 1998 TRST Z — \ 1 I— ... ‘l SKD IVAN GRBEC / OBČNI ZBOR jjjl—i JUTRI PUSTNI POGREB NA KONTOVELU Bogata setev in žetev škedenjskega društva i Kar 22 prireditev v preteklem letu Pretekli petek je imelo KD Ivan Grbec iz Skednja redni občni zbor. Poročilo o delovanju društva je podala predsednica Deva-na Cemic, blagajniško pa Blanca Furlan. Občnemu zboru je predsedoval Aljoša Žerjal, zapisnicarka pa je bila Jole Germani. Društvo je bilo v pretekli sezoni zelo dejavno. Poleg že ustaljenih srečanj in večerov je nudilo svojim elanom vrsto drugih pobud, ki so pripomogle, da se je bolje povezalo z drugimi društvi. V okviru društva sta se nadaljevala tečaj slovenskega jezika in teCaj šivanja ljudskih noš. Predsednica je v svojem poročilu naštela kar 22 raznih prireditev, med temi nastope ženskega peyskega zbora na reviji Primorska poje, v Murski Soboti, v dvorani Primo Rovis, v Sežani, v Trbižu, božični koncert v Kortah nad Izolo, nastop na Prešernovi proslavi itd. Društvo je imelo že vrsto drugih lepih in zanimivih večerov, kot na primer srečanje z moškim pevskim zborom Doberdob, ki ga sestavljajo slovenski lovci, gostovanje KD Rovte-Ko-lonkonvec z igro »J’n še smo lete«, gostovanje GOS Albin Bubnič iz Milj, predstavitev novih knjig, pa še udeležilo na pomembnih spominskih svečanostih. Dejavnosti društva je bila posvečena tudi oddaja »Naše stezice«, ki jo je posnela Televizija Koper; društvo pa je imelo tudi nekaj intervjujev na Radio Opčine. Letos se je KD Ivan Grbec vpisalo v Zadrugo Primorski dnevnik. Za prihodnji mesec ima na programu proslavo 8. marca s sodelovanjem Nerine 'Švab ter dve razstavi: prva bo posvečena priznani operni pevki Kseniji Vidal, po rodu iz Skednja in razstavi del Pavla Hrovatina. V aprilu bo društvo predstavilo knjigo Claudie Černigoj o »fojbah«. V tem mesecu se bo zbor udeležil tudi svečanosti pred spominskim obeležjem pri Sv. Ani in revije »Primorska poje«. V maju bo imelo društvo članski večer, izlet, pa še nastop zbora v Križu. V juniju bo imel zbor koncert v Ljubljani; od septembra dalje pa so predvideni večeri diapozitivov o kraški ohceti, seminar za ZPZ, razstavo Mihe Renka, sodelovanje na Srečanju ženskih zborov »Zapojmo si pesem veselo«, nato pa tradicionalne praznike, kot so martinovanje in miklavže-vanje, predsilvestrovanje, pa še božični koncert ženskega zbora, ki ga vodi Ksenija Kos. Njo in zbor je ob koncu posebej pozdravil Aljoša Žerjal, ki je dejal, da gre hvala intenzivnemu in vztrajnemu delu zbora v zadnjih dveh letih in zborovodkinji, da je dosegel lep in pomemben napredek. NevaLukeš Neža bo na Mlako pospremila že tridesetega soproga Njen zadnji mož je (še danes) slavni brivec in zobozdravnik Tinje Pred tridesetimi leti se je vdova Neža Zeljeteva prvič žalostno poslovila od svojega moža, ki so ga pogrebci zažgali na kontovelski Mlaki. Neži ni vec uspelo najti življenjskega tovariša, ki bi preživel vec kot leto dni. Vsi njeni možje so bili pristni domačini, ki so ga seveda radi pili. Prav pitje ali pa neumne nesreče so vsako leto na pustni torek opolnoči odtrgali od Neže soproge, ki so ji jih vse prijateljice zavidale. Vseeno pa ni Neža nikoli pozabila, da mora ob žalostni priložnosti pogrebce pogostiti in z rajnim obresti vse kontovelske in proseške gostilne, v katere je pokojnik redno zahajal. Po tridesetih letih mora Neža spet pospremiti svojega zadnjega moža iz hrama žalosti pri društveni gostilni na Kontovelu. Tu so letos Neža in prizadeti sorodniki pripravih razstavo slik večine pogrebov in pustnih vozov sploh, pri katerih sta bila Neža in mož večkrat prisotna. Ob tej priložnosti vabi vdova vse ljubitelje pusta, da se do nedelje ogledajo razstavo v društvenih prostorih na Kontovelu. Užaloščena vdova poudarja, da je bil njen zadnji mož Tinje (Marfn), slavni brivec in zobozdravnik s kontovelske “Ulcke”, najboljši med vsemi, in vabi vse, ki so ga ljubih in ki ga bodo zelo pogrešah, da se dobijo v sredo ob 14.30 pri društveni gostilni na Kontovelu, od koder bo krenil pogrebni pustni sprevod. PJC PUST / PO NEDELJSKIH VESELICAH DANES VIŠEK PUSTNEGA PROSLAVLJANJA Rajanja za najmlajše in pustovanja po vaseh Pustno slavje bo danes doseglo višek, a tudi v prejšnjih dneh, predvsem v nedeljo so si pustne šeme in drugi veseljaki dali duška po mestu in po vaseh. Na svoj račun so spet prišli predvsem otroci. Naša športna in kulturna društva so priredila kopico pustnih rajanj in veselic, na katerih so se zbrali vsakovrstne živalice, princese, harlekincki, pajacki, ciganke, mušketirji in še bi lahko naštevah. Taka pustna rajanja so bila v nedeljo v Boljuncu, pri Domju, na Proseku, v Mavhinjah. Včeraj so se razveselili otroci v Skednju, in v Sempolaju. Danes bo vse živo v Lonjerju, v Ma-ckoljah ter spet pri Domju in na Proseku. Pust pa ne razživi le najmlajših. Ob njem postanejo razposajeni tudi odrasli. V številnih vaseh prirejajo ob pustu koledovanja. Tako je bilo v nedeljo v Dolini, kjer so pustne maske spremljali godci. Glasba je z akordi domačega orkestra odmevala tudi v MaCkoljah, medtem ko je na drugem koncu tržaške pokrajine, v devinsko-na-brežinski občini poskrbela za veselo nedeljo nabrežin-ska godba, ki je obiskala posamezne vasi, podobno kot je proseška godba storila na Proseku in Kontovelu. Po prvem sodelovanju na Kraškem pustu so šeme in harmonike zavladale tudi nad Prečnikom in dali duška svojemu veselju. Na slikah: zgoraj levo včerajšnje pustno rajanje v Sempolaju; zgoraj desno navihana nabrežinska godba na pihala; v sredini levo malčki na rajanju na Proseku; v sredini desno pustovanje v Prečniku; spodaj levo »makarena« v Boljuncu (vse foto KROMA); spodaj desno pustni godci v MaCkoljah (foto Magajna). TRST Torek, 24. februarja 1998 7 StLO^IEMSiK® Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane BratuZ Terrence Mc Nally MASTER CLASS Režija VITO TAUFER PREMIERA V petek, 27. februarja ob 20.30 REDA PONOVITVE V soboto, 28. februarja ob 20.30 RED B v nedeljo, 1. marca ob 16.00 RED C v sredo, 4. marca ob 20.30 RED D v četrtek, 5. marca ob 20.30 REDE v petek, 6. marca ob 20.30 RED F Iti) FRAN mmiNt priredi danesi 24. t. /rv. od 16.30 do- X9-80 Igrala bo skupina ADRIA KVINTET V A * 1 KD FRANCE ^ Bolu KD FRANCE PREŠEREN Bol junec ^Pr PUSTNI PLESI v ogrevanem šotoru pri gledališču DANES, 24. 2. 98 T višek pustne zabave s skupino 'p, California ples od 20.30 do 4.ure. 3 CENE VSTOPNIC KOT LANI! Jutri, v sredo, 25. februarja ob 14.30 bo PUSTNI POGR6B Zbirališče pri društveni gostilni na Kontovelu VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 24. februarja 1998 SERGEJ Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide ob 5.10 in zatone ob 15.13 Jutri, SREDA, 25. februarja 1998 TATRAS VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1024 mb ustaljen, veter 22 km na uro vzhodnik, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Anna Lammoglia, Tommaso Ferluga, Andrea Yamato Gresti. UMRLI SO: 85-letna Giovanna Gornici, 90-let-na Angela Scabar, 79-let-na Ofelia Bassa, 77-letna Eufemia Stocco, 80-letni Gnido Argentin, 81-letni Cesare Dolcetti, 82-letni Pasquale Palumbo, 86-let-ni Armido Russigna, 77-letna Rosalia Mauri, 64-letna Maria Goina, 45-let-ni Franco Cramestetter, 74- letna Grazia Marinelli, 60-letna Agata Senkic, 49-letni Marcellino Solaro, 75- letni Evandro Silva. I : LEKARNE Od ponedeljka, 23. do sobote, 28. februarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. delFOrologio 6 (začetek Ul. Diaz - tel. 300605), UL Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. delFOrologio 6 (začetek Ul. Diaz), Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Harry a pezzi«, r.-i. Woody Allen, i. Demi Moore, Robin VVilliams. EXCELSIOR AZZUR-RA - 15.15, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Alien, la clonazione«, r. Jean Pierre Jeunet, i. Si-gourney VVeaver, VVinona Ryder. AMBASCIATORI - 15.20, 18.40, 20.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »II collezionista«, i. Morgan Freeman. NAZIONALE 2-15.30, 18.30, 21.45 L'uomo del giorno dopo«, i. Kevin Kostner. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »»Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nicholson. NAZIONALE 4-15.30 »La Sirenetta«, risanka; 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Selleck. MIGNON - 16.00, 18.05, 20.15, 22.30 The Jackal«, i. Bruce VVillis, Richard Gere. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »II quinto elemento«, r. Luc Besson, i. Bruce VVillis. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ci šara la neve a Natale?«, r. Sandrine Veysset. Naš Elia je dobil bratca Rafaela Mami Ileani, očku Tomažu in bratcu EHi čestitamo, malemu Rafaelu pa želimo mnogo lepega v življenju nonota Ude in Mirko, teta Neda, stric Fulvio in sestrična Irene Urška puljenta in tehnični mojster sta zamenjala vlogi. Postala sta mamica in očka. Njuno družino je namreč osrečila mala Neža Neži želimo veliko sonca, sreče in ljubezni na njeni življenjski poti, Matejki in Tomažu, kot tudi nonama in nonoto-ma iskreno čestitamo tete in strici Primorskih zdrah Tomažu, Ileani in Eliji se je pridružil Rafael Čestitamo Vsi PiSCanci S PRIREDITVE IGRALKA MIRANDA CAHARIJA podaja na vseh osnovnih šolah in vrtcih openskega didaktičnega- ravnateljstva pravljico Hansa Ch. Andersena PALČIČA. Delo je dramatiziral in režiral Mario Uršič, za sceno je poskrbela Kata Kozlovič. Predstava želi vzpostaviti direkten kontakt s svojimi malimi gledalci, saj uporablja razred kot scenski prostor in predmeti iz vsakdanjega življenja postanejo gledališki rekviziti. Da bi se otroci čimbolj vživeli v dogajanje, so organizatorji predhodno posredovali šolnikom kratko pesmico, s katero bi s »Palčico« peli in z njo podoživeli zgodbico. KD LIPA - BAZOVICA vabi v Četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Gostovali bodo: skupina Metronom z lepljenko »Kaj bi bilo sonce brez ljudi« in harmonikaši GM. Priložnostno misel bo podala Matejka Grgič. □ ČESTITKE Ob rojstvu malega RAFAELA čestitajo mamici Ileani, očku Tomažu in bratcu Elii, novorojenčku pa želijo vso srečo teta Egidia, stric Emilio, bratranec Edi z Lili in Ma-nuelom. V Dolini hišica stoji, v njej mama GIZELA 80 let slavi. Iskreno ji čestitata sinova Bernardo in Rado z družinama. M IZLETI SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1. 3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291476 od 20. do 21. ure do petka. SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. marca ob priliki Zamejskega prvenstva avtobusni izlet na Zonco-lan. Vpisovanje bo jutri, 25. t. m. na sedežu kluba od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 299573 in 226271. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev, 27. februarja 1998 za učno osebje otroških vrtcev, nižjih in višjih srednjih šol in za upravno, tehnično in pomožno osebje ter 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih šol in za vodilno osebje. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. □ OBVESTILA GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo danes, 24. t. m. za skupno praznovanje pusta obiskalo Nabrežino Kamnolomi in ppntpr KD PRIMORSKO in PUSTNI ODBOR prirejata PUSTNO RAJANJE za otroke in odrasle danes, 24. t. m. od 16.30 do 24. ure v Srenjski hiši v Mackoljah. Poleg zabave ob veselih vižah narodnozabavnega ansambla se boste lahko med drugim tudi letos posladkali s sladoledom. Za vse je zagotovljena zabava. Ne zamudite! KD LONJER-KATINA- RA vabi vse male pustarje na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE ki bo danes, 24. t. m. od 15. do 18. ure v društvenih prostorih v Lonjerju. TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON - vedno bolj se čuti potreba po rednem slovenskem tečaju za zaročence. Zato bo tudi letos priprava na zakon za vse tiste, ki se želijo poročiti v cerkvi. Skupno bo šest srečanj. Tečaj pripravlja Marijanišče v okviru Duhovske zveze in ga vodi g. Tone Bedenčič. Srečanja bodo vsako sredo z začetkom ob 20.30 v Marijanišču. Prvo srečanje bo jutri, 25. t. m., zadnje pa v sredo, 1. aprila. Predavali bodo dr. Zvone Strubelj, zdravnica Mirjam Lisac, pedagog prof. Anton Ciglar, psiholog Viljem Ščuka, zakonca Lajovic in voditelj tečaja Tone Bedenčič. SK DEVIN vabi vse člane, da se udeležijo Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo na Zoncolanu v nedeljo, 1. marca. Prijave tajništvu, na tel. št. 2916004 do 21. ure 26. t. m.. Obvezna udeležba! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras vabi člane in simpatizerje na sestanek, ki bo v četrtek, 26. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu na temo Priprave na pokrajinsko programsko konferenco. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Skedenj-Carbola vabi člane in simpatizerje na sestanek, ki bo v četrtek, 26. t. m. ob 17. uri na sedežu krožka (UL S. Lorenze in Selva 4) na temo Priprave na pokrajinsko programsko konferenco. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje 44. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 27. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20/11 v Trst. Vabljeni člani društva. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA vabi člane na OBČNI ZBOR v petek, 27. t. m. ob 18.45 v prvem ter ob 19.15 v drugem sklicanju v čitalnici NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/L KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. SKD TABOR Opčine, Prosvetni dom - v soboto, 28. februarja 1998 ob 20. uri OB DNEVU KULTURE vabimo vas, da skupaj proslavimo teh NAŠIH PRVIH 30 LET v filmu, besedi in pesmi. SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 28. februarja t.l. bo na vrsti srečanje z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanji predvidevata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v tržaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od 10. do 16. ure, tel. 635626). SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 28. februarja na predavanje na katerem bo Niko Tul predstavil RAČUNALNIŠKE MREŽE IN NOVE ELEKTRONSKE MEDIJE. Začetek ob 18.30. KRIŠKI JUSARSKI ODBOR vabi člane na sečnjo suhih borov v kriškem gozdu, dne 28. t. m. ob 8. uri. Zbirališče pri spomeniku NOB. PD MACKOLJE prireja v torek, 3. marca predstavitev knjige z naslovom POLITIČNI CIKLON NAD ISTRO izpod peresa g. Milana Gregoriča. O Istri in vsebini knjige bo govoril sam avtor, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni! KRUT obvešča, da se bodo 3. marca začele tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cice-rone 8, v uradnih urah. Tel. št. 360072. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA prireja posvet VSEBINSKA IN FINANČNA PERSPEKTIVA KULTURNIH USTANOV SLOVENCEV V ITALIJI. V Trstu, 6. marca 1998 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. SKD CEROVE JE- MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ZENA. Večerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. št. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure. MALI OGLASI tel. 040-7796333 TEČAJ TELESNE GOVORICE in zaznavanja. Trst, 13., 14. in 15. marec. Tel. prof. Rupel, 0481-81827. ZA KNJIGOVODSTVO in uradniška dela na-splošno, nujno iščemo mlado dekle ali fanta z opravljenim vojaškim rokom, brez delovnih izkušenj. Zaželjeno uspešno opravljena matura na trgovski šoli, poznavanje komputerja, hitro dojemanje in splošna volja do dela. Popolni, ročno napisani curricu-lum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Albatros«. NUJNO IŠČEMO pridno in simpatično dekle, lepe zunanjosti za prodajo v trgovini z oblačili. Delovne izkušnje niso potrebne, prednost predstavlja dokončana višja srednja šola, po možnosti trgovska. Popolni, ročno napisani curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Red star«. PRODAM hišo na Krasu. Tel. 0431/968777. PRODAM Twingo, full optional v odličnem stanju, letnik ’94 (oktober). Tel. na št. 421412 v večernih urah. VINOGRAD dajem v najem. Tel. na št. 231578. NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 0038667-42250. PODJETJE, ki deluje na področju specializiranih storitev zaposli tajnico z odličnim znanjem slovenščine in italijanščine, z organizacijskimi sposobnostmi, dinamično in vedrega značaja. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Dinamična«. V CENTRU NABREŽINE oddamo v najem vpeljan bar-tobakarno-prodajalno časopisov. Za informacije tel. na št. 200278 ali 200219. PRODAM Mazdo 323 F, letnik ’92, 70.000 km, edini lastnik, nepoškodovano, črne barve, klimatska in stereo naprava, nove gume, za 11.500.000 lir. Tel. (0481) 32033 od 12.30 do 13.30. VPELJANO trgovsko podjetje išče predstavnika za Furlanijo-Julijsko krajino. Nudi vzorčno blago, provizije in plačilo stroškov. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, UL Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Predstavnik«. PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, 54.000 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel. 410476. FILATELISTI POZOR! Tržaške znamke ’45-’54 oddam - po specifikaciji -po dobri ceni. Pisno se OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka do sobote od 10. do 15 ure obrnite na Al Kocjan -Miramarski drevored, 263 - Trst. VSI GUŠTINI so vabljeni na prvo srečanje Guštinov, ki bo v restavraciji Križman v Repnu (Trst) v soboto, 21. marca 1998. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokličite do 14. marca na tel. št. 040-327395 (Nives Guštin) ali na 327124 (Vesna Guštin) od 18. do 20. ure. GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica v širši okolici Trsta. Informacije na tel. št. 228118 ob večernih urah. PRODAM KOMBI Volksvvagen Karavel, 8 sedežev, letnik '85, nov motor, tel. na št. 228311. NUDIM pomoč pri likanju na vašem domu. Tel. št. 327274. ISCEM DELO kot varuška in za nego starejše osebe. Tel. št. 00386-67-31229. PRODAM pustne obleke za odrasle in otroke. Kličite na tel. št. 040/228947 ob popoldanskih in večernih urah. KMEČKI TURIZEM Gruden - Žbogar (Sama-torca 47) obvešča, da je spet odprt ob četrtkih in petkih zvečer in ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 229191. ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 64, ima osmico odprto še do 5. marca. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti moža Rudija Biagija in hčerke Tatjane Taučer daruje Justa 100.000 lir za Novo Delo. V spomin na Marijo Bogateč (Kovačevo) darujejo Milko, Sandrino in Danilo Kobau 50.000 lir za MePZ Vesna. V spomin na Jušto Furlan vd. Colja darujejo Rožeta, Vasilij in Katja 50.000 lir za SK Kras. V spomin na Justino Colja darujeta Mirka Prašelj in sin- Valter 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob obletnici smrti očeta, daruje hči Marija 50.000 lir za Godbo Viktor Parma Trebče. t Tiho je odšla naša draga žena, mati in nona Rozalija Mauri por. Maver (ROŽA) Žalostno vest sporočajo mož Emilio, hčeri Miranda z možem in Sonja, vnuki Maurizio, Karmen in Paolo z družinami, sestra Jolanda, bratje Milio, Mirko in Tiberjo z ženami in drugi sorodniki Pogreb bo v četrtek, 26. t. m. ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunško cerkev. Krmenka, 24. februarja 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) ^ Torek, 24. februarja 1998 z ~r~ H TRŽAŠKO GLEDALIŠČE MIELA / ČAROBNA VALOVANJA h BERLIN / 48, FILMSKI FESTIVAL Tokrat gre »čarobno« brali kot »neobičajno« Zaključil se je zanimiv niz raznovrstnih prireditev Drugo tisočletje se je skoraj izteklo, vendar (si) človek še ni odgovoril na kopico vprašanj, ki jih strpamo pod skupni klobuk nepojasnjenega ali kratko magije, istočasno pa se je izkazalo, da človek tudi v znanstve-no-tehnološkem razvoju pojmovno ni prišel zelo daleč od prebliskov znanih in neznanih mislecev prejšnjih stoletij. To zelo kompleksno stvarnost je z vrsto prireditev v tržaškem gledališču Miela skušala priklicati v splošnejšo zavest zadruga Bonavventura. Po oceni organizatorjev je bil niz Čarobna valovanja, ki se je zaključil v nedeljo zvečer, uspešen, odziv občinstva pa zadovoljiv: izbrana tema namreč ne more priklicati v gledališče pravih množic, istočasno pa je »čarobnost« težko predstaviti, Ce nočeš zaiti v kakšne krvave ali izredno turobne prikaze. Vendar pa so Čarobna valovanja po besedah ene glavnih pobudnikov Rosselle Pisciotta dosegla glavni namen, tržaškemu občinstvu so ponudila neobičajne, včasih že izzivalne predstave, vsekakor takšne, ki jih v običajni gledališko-glasbeno-filmski ponudbi ni dobiti. Ce »magija« hote ni bila prikazana preveč turobno, predstave, ki so se v gledališču Miela zvrstile od petega do 22. februarja, razigrane ali vsaj vesele niso bile. V splošnem je bila manj obremenjujoča predzadnja predstava niza, in sicer Opera totale, ki jo je avtor Malleus označil za avdio-olfaktomi koncert. Kot je v petek zveCer pred začetkom koncerta zbranim povedal avtor in izvajalec, glasbene note ne morejo same prodreti do vseh Čutov. Zato je izbral razne vonje, ki naj posameznika z glasbo spremljajo na potovanju v njegovo notranjost. Njegov recept, ob glasbi-šu-mih in vonjih je pomembna tudi razsvetljava oz. temačnost s prebliski luči, se z enkratnim poskusom ni preveč obnesel, saj bi verjetno, ko bi poslušalci želeli doseči glavne izpostavljene rezultate (se pravi percepcijo nedoumljivega), bila potrebna veliko večja koncentracija in prepričanost. Vsekakor pa je glasbeni del Opere totale posnet na cd-ploščo, tako da je dostopen vsakomur, ki bi želel preisku-siti uspešnost Malleuso-ve pobude. Povsem drugače je bil zasnovan zaključni koncert, na katerem je nastopila skupina Kirlian ca-mera, ki sta jo ustanovila Angelo Bergamini in Emilia Lo Jacono (na sliki). Glasbena skupina, ki pri nastopih za sceno uporablja filmsko-televi-zijske posnetke (v Trstu je uporabilaposnetke o nastopu nacizma in portrete sovjetskih voditeljev), bi morala nastopiti že v prvem delu niza, vendar so koncert zaradi bolezni morali prenesti. V tričlanski zasedbi, z omenjenima »ustanovnima« elanoma fe igral še Ivano Brizzi, je skupina predstavila nekakšen izbor lastne temačne produkcije. bip Glavna nagrada brazilskemu filmu Prejel jo je Walter Solles za Glavno postajo V Berlinu se je v nedeljo s podelitvijo letošnjih nagrad zaključil 48. mednarodni filmski festival, že pred dnevi pa so francoski filmski zvezdi Catherine Deneuve izročili zlatega leva za življenjski opus. Predvčerajšnjim pa so podelili zlatega in srebrne medvede, s Čimer se je torej zaključil letošnji, 48. filmski festival Berlinale. Z zlatim medvedom je bil nagrajen brazilski film z naslovom Central do Bra-zil (Glavna postaja) v režiji VValterja Sallesa (na sliki z igralko Femando Montenegro, f. AP). Srebrnega medveda za najboljšo režijo je prejel Irec Neil Jordan za film z naslovom The Butcher Boy (MesarCek). Srebrnega medveda, nagrado žirije, so podelili ameriškemu režiserju Barryju Le-vinsonu za film s težko prevedljivim naslovom Wag the dog. S srebrnim medvedom je bila za najboljšo žensko vlogo v filmu Central do Brazil (Glavna postaja) nagraje- na brazilska igralka Fer-nanda Montenegro, srebrnega medveda za najboljšo moško vlogo pa je prejel ameriški igralec Samuel Jackson, ki je zai- gral v filmu z naslovom Jackie Brovvn. Francoski režiser Alain Resnais je prejel srebrnega medveda za izjemen prispevek k filmski industriji. (STA) Na Miljskem pustu večer s Teocolijem in Frassico Ob 45. obletnici miljskega pusta so organizatorji poskrbeh tudi za veC spremljevalnih predstav. Osrednja prireditev je bila v soboto zvečer, ko sta nastopila znana, predvsem televizijska komika, Teo Teo-cob ter Nino Frassica. Čeprav se je prav na sobotni večer temperatura kar pošteno znižala, se je dogodku odzvalo še precej pustnih veseljakov, ki so nestrpno čakah na nastop priljubljenih komikov. ZaCel je Teo Teocob s svojim zvestim spremljevalcem Armandom Celsom, znan kot »Ossario«, in pribbžno uro izvrstno uprizarjal prave improvizacije. Na oder je pokbcal celo nekaj ljudi iz publike in občinstvo se je ob tem dodobra zabavalo. Svoj nastop je zaključil z znanim likom gospoda »Caccama« in predal nadaljevanje večera kolegu. Siciljski igralec Nino Frassica se je predstavil kar s pravo skupino »The Plag-gers«, ki jo sestavljajo Mario Gilardi in Vittorio lue pri klaviaturah, Luciano Nevi pri bobnih, Ruggero Brunetti pri kitari in pevec Ciro Pagnin. Frassica je otvoril nastop z znanimi komadi iz zlatega obdobja Arborejevih varietejev na državni televiziji Rai, in sicer »Grazie dei fior«, »Vengo dopo il Tiggi«, pravo pustno »Cacao me-ravighao«, katerim so sledile že v besedilu »pomešane« »Le ragazze«, »Volare« (Modugno), dve pesmi Lucia Battistija (»Un avventura« in »Arrivederci«) in celo Jovanottijeva »Ciao mama« ter na koncu Finardijeva »Willy Coyote«. Ob petju pa je Frassica še dopolnjeval nastop s škeci. Prijetna pustna sobota, škoda le, da je mraz nekoliko okrnil zabavo, ki je trajala skoraj dobre tri ure. MogoCe bi bilo bolje, da bi tak večer priredih v dvorani. A. P. Začenja se Sanremo In je že spet tu, sanrem-ski popevkarski festival namreč. Ko bi sodih po izjavah, mu nihče ne sledi, vendar pa podatki o gledanosti pravijo drugače. Letos bo festival, ki se zaženja drevi, vodil komik VianeUo v spremstvu lepe, vendar italijansko ne govoreče Eve Herzigove in igralke Vero-nice Pivetti (na sliki). Na včerajšnji tiskovni konferenci so odgovorni za prvo televizijsko mrežo Rai naglasih, da bo petdnevni festival nedvomno potrdil dobre rezultate, ki jih zadnje čase v razvedrilnem programu dosega ta mreža. Midge Ure: težko pričakovan nastop, ki pa ni izpolnil pričakovanj občinstva V klubu Rototom v kraju Zop-pola pri Pordenonu smo bili priča že boljšim predstavam, saj smo na koncertu, ki ga je imel škotski glasbenik Midge Ure v torek, 17. februarja, takorekoC ostali praznih rok. Glasbenik, ki promovira turnejo »Beathe« s sponsorstvom velikana Svvatch, je sicer maloštevilni publiki predstavil zelo površen nastop. Koncert je trajal le uro in deset minut, vsega skupaj pa je bilo trinajst popevk. Petinštiridesetletni glasbenik je v preteklosti zaslovel najprej kot elan skupin Visage in Thin Lizzy, nato kot pevec (in tudi avtor popevk) znane new wave skupine Ultravox, ko je leta 1980 zamenjal bivšega vodjo skupine Johna Foxa. Leta 1984 je skupaj z Bobom Geldofom v dobrodelne namene napisal znano »Do they know it’s Christmas«, izkupiček je šel otrokom v Etiopiji, leto kasneje pa, vedno v sodelovanju z Geldofom, je organiziral znani dobrodelni koncert »Live aid«. Isto leto je zapustil skupino Ul-travox in zaCel solistično kariero. Izdal je štiri solistične plošče, zadnjo »Breathe« leta 1996. Ko je ta izšla, ni doživela pozitivnega odziva, leto dni kasneje pa grupa Svvatch prevzame prav popevko »Breathe« za glasbeno podlago svoje reklame. S tem je bil seveda popevki in plošCi uspeh zagotovljen, vendar pa ne bi posebej razpletali o tej malce zagonetni »kupčiji«, zato se raje vrnimo k torkovem koncertu. Na sporedu so bile predvsem popevke zadnje plošče škotskega glasbenika, za uverturo pa je izbral popevko »I see hope in the morning light« z albuma »Pure«. Atmosfera, ki jo je ustvarila glasbena, skupina, ki je spremljala solista, je bila izredno »škotsko« obarvana: glasbeniki so uporabljali tudi tipične ljudske instrumente, kot so npr. dude ter piščal »vvhistle«. Priznati moram, da se je skupina izkazala za dobro ubran ansambel, briljantnost izvedbe in tudi možnost zbranega poslušanja pa je zamorila katastrofalna tonska režija. Ker je Ure opazil, da je občinstvo nekoliko hladno, je med koncertom kar preskočil dve popevki in predstavil uspešnico »Breathe«, za kar mu je bilo občinstvo tudi hvaležno. Čeprav se je publika pred tem nekako predramila že pri popevki »Vienna«, povzeta iz njegovega delovnega obdobja pri skupini Ultravox, je koncert doživel nekakšen preporod le proti koncu nastopa. Sledili sta še zadnji dve popevki, ki jih je potegnil iz »klobuka Ultravoy«, in sicer »Hymn« in »Dancing vvith the tears in my eyes«, kjer mu je občinstvo celo pomagalo pri zborovskemu petju. No in s tem se je koncert že zaključil. Publika ga je vseeno priklicala na oder za kretek dodatek in vse se je v izredno kratkem času izteklo. Pan Tri novosti Mladinske knjige mladinskega leposlovja Založba Mladinska knjiga je včeraj v Ljubljani predstavila novosti mladinskega leposlovja. Urednik založbe Vasja Cerar je predstavil tri knjižne novosti. Zbirka Pisanice tokrat prinaša deli Naprej v preteklost avtorja Milana Dekleve z ilustracijami Igorja Ribica in Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca avtorja Dima Zupana z ilustracijami Matjaža Schmidta. V okviru zbirke Odisej pa je izšel krajši roman Mariie-se Arold Živeti boCem v prevodu Darje Er-bic. Naprej v preteklost je dinamična domišljijska zgodba o treh otrocih, ki potujejo skozi cas oziroma po slovenski preteklosti. Knjiga je obogatena z ilustracijami Igorja Ribiča in po besedah Vasje Cerarja zanimiva tako za oko kot domišljijo. Avtor Milan Dekleva je svoje delo označil kot potovanje v slovensko preteklost na humoren način, ki ga zazamuje tudi zgodovinska obarvanost. Delo Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca je že peta knjiga Dima Zupana, posvečena tema dvema junakoma in njunim prijateljem. Tokrat se je podjetnih fantov z Becirka lotila zlata mrzbca, buda bolezen, ki najbolj prizadene prijateljske odnose - zaradi sebičnosti, zarote in užaljenosti pride skoraj do krvavega pretepa. Drekec Pekec in Pukec Smukec odkrijeta učinkovito zdravilo za zlato mrzhco, pri tem pa ne spoznata le, da so Čebele res najbolj koristne živali, temveč tudi, da ni nič večno in da je vse zvezdni prah; tako kot sneg, kazenske naloge in bojna imena mine tudi marsikaj, od Cesar se nočemo posloviti. Humor je slogovna karekteristika avtorja Zupana oziroma njegova spretnost, s katero resnobnost naredi manj resno, humor pa smiseln, je dejal Cerar. Pisatelj Dim Zupan pa je pojasnil, da se v tem delu kaže razvoj v njegovem pisanju in rahlo dorašCanje otrok pri iskanju svoje otroške identitete. Knjiga Zaveti hočem je namenjena zlasti starejšim najstnikom in opisuje tematiko aidsa. Gre za literarno linearno in ganljivo pripoved o sedemnajstletni gimnazijki Nadine, ki od bivšega fanta prejme pismo, da je okužen z virusom HTV. Nadine dolgo odlaša z obiskom pri zdravniku, ko pa se naposled le odloči za pregled krvi, se izkaže, da je seropozitivna. Kako se bo spremenilo njeno življenje, kako bodo ravnali njeni straši, učitelji, sošolci? In nenazadnje, kako bo to spoznanje vphvalo na še ne povsem razplamenelo ljubezen? Tema knjige, kot pravi Vasja Cerar, je proC s predsodki. (STA) TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA DANES V PRILOGI Res uspešno kolo Nogometaši so se izkazali, posebno važne pa so bile zmage Primorja, Zarje/Gaje in Vesne. Stran 10 Matteo Ferualio vnovič prvak Borov plavalec je v Tržiču že četrtič osvojil naslov deželnega prvaka na razdalji 100 m prsno, tokrat med ju-niorji, blestela pa je tudi članica Adrie Vlasta Ušaj, ki je na 200 m hrbtno dosegla normo za nastop na državnem prvenstvu. Stran 11 Gor in dol Od naših državnih odbojkarskih li-gašev Val in Koimpex prosto padata-, igralke Koimpexa Nuove kreditne pa se končno vzpenjajo. Stran 12 Na glavni turnir Gajin tenisač Aleš Plesničar se je na mednarodnem turnirju Future v afriškem Togu prebil iz kvalifikacij. Stran 19 Dober veter Zastavonoša TPK Sirena Arianna Bogateč je zmagala na državni regah v kraju Civitanova Marche, zelo dobro pa se je odrezala tudi mlada Cu-pina jadralka Johana Križnič. Stran 19 NA SLIKAH ZGORAJ: Mladi smučar SK Devin Matej Cri-smancich, na sliki skupaj s trenerjem Martinškom, je novi deželni prvak v veleslalomu med naraščajniki ZGORAJ DESNO: Letošnji najbolj zanimiv košarkarski derbi v mladinskih kategorijah med naraščajniki Poleta in Bora se je končal s tesno zmago plavih SPODAJ: Tržaški Genertel je bil boljši tudi v povratnem derbijukošarkarske A2 lige SPODAJ DESNO: Kljub pustnemu času je bil pretekli konec tedna bogat z dobrimi rezultati naših športnikov.med srečnimi zmagovalci pa je bil tudi Rau-berjev Jadran Nagano v zgodovino po rekordih in vremenu Osemnajste zimske olimpijske igre v Naganu bodo sle v zgodovine kot največje v vseh ozirih doslej, prav gotovo pa se ne bodo zapisale kot najboljše. Japoncem sicer z organizacijske plati ni mogoče očitah prav ničesar, vendar pa je bilo vreme tisto, ki je najbrž , Naganu preprečilo, da bi se lahko pohvalil, da so bile zadnje zimske olimpijske igre v drugega tisočletja tudi najboljše v zgodovini. Snežni meteži, toča, dež, megla in za konec še potres so dodobra premešali program predvsem v alpskem smučanju, kjer so se odpovedi tekem kar vrstile. Kljub tem težavam je organizatorjem uspelo speljah celoten program tako, kot je bilo načrtovano, za kar nedvomno zaslužijo vso pohvalo. V tako neugodnih vremenskih razmerah niso potekale še nobene igre. Vendar je ob vsem tem potrebna drobna pripomba. Da je Nagano področje, kjer so vremenske razmere skrajno negotove, je bilo splošno znano. Kljub temu pa se je Mednarodni olimpijski komite odločil, da igre dodeli prav Japonski. Očitno svetovno prvenstvo leta 1993 v Mo-rioki na Japonskem, kjer zaradi vremena niso uspeli izvesti vseh tekem, ni bilo dovolj dobra šola. Kot pred petimi leti so tudi tokrat prevladali velikanski komercialni interesi, pri katerih je imel v obeh primerih glavno besedo japonski multimilijarder JošiaM Tsut-sumi, ki je lastnik številnih turističnih objektov v Naganu in praktično vseh zemljišč, na katerih so bila zgrajena olimpijska tekmovališča in tudi ostale infrastrukture od avtoceste do železnice. Kot je uspel pred petimi leti pre-pričah odgovorne pri Mednarodni smučarski zvezi, je Tsutsumi očitno znal najti pravi način, da je dosegel podporo MOK-a pri dodelitvi iger Naganu. Kar se športnega dela tiče, pa so bili daleč najuspešnejši tekmovalci in tekmovalke Nemčije, ki so osvojili 29 kolajn od tega kar 12 zlatih. S precej slabšim izkupičkom se lahko pohvali Italija, ki se do- mov vrača z desetimi kolajnami, med katerimi sta le dve zlati. Že pred igrami se je vedelo, da Lillehammerja, kjer so »azzurri« osvojili rekordnih 20 kolajn (7 zlatih, 5 srebrnih in 8 bronastih), ne bo mogoče ponoviti, toda kljub vsemu so vsi upali na nekoliko bolj obilen plen. Če pustimo ob strani sankače, ki so bili tradicionalni prinašalci italijanskih kolajn, pa so se olimpijske igre najbolj žalostno končale za Alberta Tombo. V dveh nastopih ni niti enkrat dokončal tekme. Povsem nasprotna ugotovitev velja za Deborah Compagnoni, ki je še enkrat dokazala, da da od sebe največ takrat, ko je to najbolj potrebno. Kaj lahko rečemo o slovenskem nastopu na OI? Da je šlo za neuspeh, ni nobenega dvoma. Slovenska vrsta je sicer dosegla nekaj uvrstitev prav blizu stopničk, izredno slab nastop alpskih smučark in smučarjev pa je prispeval k skrajno negativni oceni slovenskega nastopa v Naganu. Alpsko smučanje je bilo dolga leta glavni adut Slovenije, pa tudi ambicije pred Naganom niso bile majhne. Toda ambicije so eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Pristanek je bil trd, če se hoče preprečiti podobne potrese tudi v bodoče, pa je treba takoj začeti z zdravljenjem... Rado Gruden "Z----- Promocijska liga IZIDI 21. KOLA Aiello - Primorje 1:2, Capriva - San Luigi 0:4, Flumignano - Juventina OD, Lucinico - Monlalcone 2.0, Muggia - San Canzian 2D, Ponziana - Aguileia OD, Trivignano - Maranese 1.2, Zarja - Manzano 1 D. LESTVICA San Luigi 21 14 5 2 45:12 47 Monlalcone 21 11 8 2 27:12 41 Capriva 21 9 9 3 20:17 36 Zarja/Gaja 21 8 8 5 32:19 32 Lucinico 21 8 7 6 28:25 31 Manzano 21 7 9 5 21:17 30 Ponziana 21 7 7 7 18:18 28 Primorje 21 6 10 5 27:28 28 Maranese 21 7 6 8 21:24 27 Rumignano 21 6 8 7 18:17 26 Muggia 21 6 7 8 18:33 25 San Canzian 21 5 9 7 15:18 24 Aguileia 21 4 8 9 26:34 20 Juventina 21 2 11 8 15:27 17 Aiello 21 4 4 13 21:35 16 Trivignano 21 2 8 11 19:35 14 PRIHODNJE KOLO Apuileia - Muggia, Juventina - Zarja, Manzano ■ Ponziana, Maranese ■ Aiel-lo, Monlalcone - Capriva, Primorje -f lumignano, San Canzian - Lucinico, San) Luigi - Trivignano. PROMOCIJSKA LIGA / V 21 KOLU l.amoteiskaliga IZIDI 21. KOLA Rncančeri - Casionese 0.0, Futura - Gonars 2.1, Isonzo - Sovodnje 2.1, Lignano - Ruda 1:1, Opidna - Edile 1.2, Pro RumF cello - San Lorenzo 2.1, San Giovanni -Vesna 0.1, Staranzano - Pro Romans 0:1. LESTVICA Vesna 21 14 6 1 39.18 48 Isonzo 21 13 6 2 27:11 45 Futura 21 12 4 5 28:16 40 Pro Romans 21 9 10 2 26:15 37 Lignano 21 9 9 3 27:16 36 Sovodnje 21 8 7 6 22:14 31 San Giovanni 21 8 6 7 25:16 30 Ruda 21 8 6 7 18.23 30 Gonars 21 7 6 8 17:16 27 Pro Fiumicello 21 7 5 9 23:25 26 Opidna 21 5 7 9 19:25 22 San Lorenzo 21 4 8 9 16:26 20 Edile 21 5 4 12 20:44 19 Rncančeri 21 2 8 11 11:26 14 Castionese 21 2 7 12 10:23 13 Staranzano 21 2 7 12 11:25 13 PRIHODNJE KOLO Casthiese - S. Giovanni, Edile • Staran-zano, Gonars - Lignano, Romans ■ Rumi-cello, Ruda - Rncančeri, Slorenzo ■ Futu-ra, Sovodnje ■ Opidna, Vesna - Isonzo. 2. amaterska liga IZID119. KOLA Mladost — Breg 1:1, Načisone - Isonzo 2:1, Poggio - Zaule 2:4, Portuale - Sagra- do 4D, Primorec - Villesse 32, Roianese - Chiarbola 1:2, Villanova - Medieuzza 1D. LESTVICA Zaule 19 10 5 4 27:17 35 Načsone 19 10 5 4 24:14 35 Villanova 19 10 4 5 25:17 34 Portuale 19 8 8 3 25:17 32 Poggio 19 9 4 6 21:21 31 Roianese 19 8 6 5 2721 30 Primorec 19 8 4 7 26:27 28 Mladost 19 6 7 6 21:17 25 Medeuzza 19 5 7 7 22.23 22 Breg 19 4 8 7 13:19 20 Chiarbola 19 4 7 8 14:20 19 Isonzo 19 4 6 9 2129 18 Villesse 19 3 7 9 22:28 16 Sagrado 19 3 4 12 20:38 13 PRIHODNJE KOLO Breg - Roianese, Chiarbola - Villanova, Isonzo - Mladost, Medeuzza - Poggio, Portuale - Primorec, Villesse - Natisone, Zaule - Sagrado. 3. amaterska liga IZID119. KOLA Breg B - CGS1:0, Campanelle - Pieris B 5:2, Cus - Zarja 2.0, MontD.Bosco - Kras 02, San Vito - SanfAndrea 12, Venus -Union 2.0, Servola ni igrala. LESTVICA Campanelle 18 14 1 3 5721 43 SanfAndrea 17 13 3 1 55.13 42 CusTS 17 12 4 1 38:8 40 Kras 18 12 3 3 34:15 39 San Vito 18 10 3 5 30:17 33 CGS 18 7 6 5 2721 27 MontD.Bosco 17 7 4 6 37:32 25 BregB 17 6 3 8 27:31 21 Servola 17 4 2 11 26:44 14 Zarja/Gaja B 18 4 113 18:41 13 Venus 18 3 4 11 12:36 13 Pieris B 17 2 3 12 21:53 9 Union 18 1 1 16 7:57 4 PRIHODNJE KOLO CGS • Cus, Pieris B ■ Venus, SanfAndrea - Campanelle, Servola - San Vito, Union - Breg B, Zarja/Gaja - MontD.Bo-sco, Kras ne igra. Lep podvig Primorja v Aiellu Veselje v Bazovici tik pred koncem Juventina zamudila lepo priložnost Za Zarjo Gaja je Ispiro edini zadetek dosegely 87. minuti Aiello - Primorje 1:2 (1:2) STRELEC ZA PRIMORJE: Pescatori 2. PRIMORJE: Babich, Bazzara, Crocetti, Guštin, Lovrečič, Stoka, Braini (Digovich), Leg-ghissa, Miclaucich (Štolfa), Lando, Pescatori. Proseško moštvo je ponovno premagalo direktnega tekmeca v boju za obstanek in tako doseglo tretjo zaporedno zmago. V povratnem delu je doseglo že 14 točk, in sicer toliko kot na koncu prvega dela prvenstva, zato je obstnaek v ligi vse bližji. Tekma z Aiellom je bila v prvem polčasu bolj izneCaena, v drugem pa je bilo Primorje edina ekipa na igrišču in bi lahko rezultat močno zaokrožilo v svoj prid. »RdeCe-rumeni« so tekmo dobro začeli in so po nekaj napadih povedli. Dolgo podajo je sprejel Pescatori, ki je z močnim diagonalnim volejem premagal nasprotnikovega vratarja. Vendar Aiello je kmalu zatem izenačil. Izkoristil je namreč edino napako obrambe, ki je vseeno bila skozi vso tekmo solidna in je pozitvno izpeljal protinapad. Tekma je bila za tem izenačena. Nekaj minut pred koncem polčasa pa je Pescatori uspel narediti še lepši gol kot prej. Po podaji Miclaucicha je v akrobatskem posegu drugič potisnil žogo v Aiellovo mrežo. V drugem polčasu je Primorje zapravilo cel kup priložnosti, da bi spravilo rezultat na varno. Najprej je Štolfa preigral tri branilce, toda vratar mu je strel odbil v kot. Vratar gostiteljev se je ponovno izkazal na lepem strelu Legiše. Niti Digovich ni imel sreče, saj je njegov strel zadel prečko. Legghissa je imel še eno priložnost, toda je s kratke razdalje streljal za las mimo vrat. V obrambi vsekakor ni bilo večjih nevarnosti, zato je zmaga povsem zaslužena. (Edvin) Zarja/Gaja - Manzano 1:0 (0:0) STRELEC: v 87.min. Ispiro ZARJA/GAJA: Faletti, Dussoni, Štrukelj, Cot-terle, Sclaunich, Tognet-ti, Ispiro (Ferluga), Varij en, Ribarich, Deste (Donaggio), Jurincich (Kalc). Zarja/Gaja si je zagotovila zmago prav v končnici srečanja, potem ko je vse kazalo, da bo ZBIRA B. RUPEL Kljub pustni nedelji so bili rezultati naših ekip odlični, saj so le Sovodenjci ostali brez točk. Enaka usoda je doletela tudi drugo postavo Zarje/Gaje, ki je sicer v anticipirani tekmi med tednom izgubila s Cusom. Od možnih skupnih 30 točk, v anhcipiranem derbiju sta Mladost in Breg igrala neodločeno, so nase ekipe osvojile kar 21 točk. To predstavlja najboljši izkupiček v letošnji sezoni. »Živio pust«, torej! V pričakovanju bomberja Di Donata, ki je poškodovan, je Ispiro, prav tako kot pred Štirinajstimi dnevi, z lepim golom zagotovil Zarji/Gaji 3 točke. Kaže pa, da štirimesečna izključitev ni ničesar naučila Tognettija, ki je bil v nedeljo že po 27 minutah igre izključen. Primorje je prišlo do tretje zaporedne zmage s prvima dvema goloma v povratnem de-lu prvenstva Pescatorija, ki je bil v prvem delu prvenstva že petkrat uspešen. S to zmago so se Prosečani obesli spodne-ga dela lestvice in sedaj imajo za petami že osem ekip. Juventina je igrala neodločeno, in to že enajstič. Položaj na lestvici je zato Se vedno kritičen, ker tudi Aquileia ni ostala praznih rok in je tako ohranila 3 točke prednosti. V nedeljo bo na sporedu v Standrežu derbi med Juventino in Zarjo/Gajo. Z nedeljsko, 14. prvenstveno zmago je Vesna izenačila rekord zmag v prvenstvih 1. AL, ki ga je dosegla v sezoni 1992/93 (trener Euro Petagna), ko je na koncu zasedla 3. mesto s skupnimi 39 točkami (14 zmag, 11 neodločenih rezultatov, 5 porazov). Zmage pa so takrat veljale 2 točki. Do konca prvenstva manjka Se 9 kol, zato bodo Križani ta rekord prav gotovo Se izboljšati. Primorec igra v povratnem delu prvenstva res s polno paro. V 6 tekmah je izboljeval kar pet zmag. Edino točko je prepustil le v derbiju z Bregom. Tre-benci, ki so ob koncu prvega dela prvenstva zaostajati kar za 13 točk za vodilnim Roianesejem, imajo sedaj le 7 točk zaostanka za prvouvrščeno dvojico Zaule - Natisone. Prijetno je presenetila tudi druga postava Brega, ki je prišla že do šestega uspeha. Lani pa je v prvem prvenstvu med amaterji dosegla le 4 zmage v 22 odigranih tekmah. Brežani so z nedeljsko zmago dosegli že 2 točki več kot lani, ko so jih skupno zbrati le 19. STRELCI NASH EKIP: 17 golov: Di Donato (Zarja/Gaja) ; 12: Sirca (Vesna) ; 7: Pescatori (Primorje), Sambaldi (Vesna); 6: P. Gergolet (Mladost), Blanos(Primorec), Mosca (Kras), Vrše (Zarja/Gaja B); 5: Miclaucich (Primorje), Silvestri, Versa (oba Vesna), Blau, Asselti (oba Breg B), Berce, Coccoluto, Sivagni (vsi Kras); 4: Deste (Zarja), F. Sambo, Businelli (oba Sovodnje), Canelli (Breg), Vitturelli (Mladost), Srebemich, Sorrentino (oba Primorec), Detise (Breg B). Sandro Babich (Primorje) ekipa iz Manzana odnesla iz Bazovice točko. Trdoživemu gostujočemu moštvu je tri minute pred koncem račune prekrižal Ispiro: lepo je prodrl z desne strani ter s točnim diagonalnim strelom premagal vratarja Cantaruttija. Zal pa se je domači napadalec v omenjeni akciji poškodoval in moral z igrišča. Tekma se je za naše pričela precej ugodno, v sredini polčasa pa so se stvari zakomplicirale po izključitvi Tognettija zaradi prekrška. Trener Tul je nekoliko spremenil taktično razporeditev svojih varovancev, ki so zaigrali preudarno in požrtvovalno. Priložnosti za gol praktično ni bilo, omembe vredna sta le strela Sclaunicha in Ju-rincicha, v obeh primerih pa je žoga končala za golom. V drugem delu igre so se gostje opogumili in spravili obrambo domačih v težave. Najlepšo priložnost je imel srednji napadalec Man- zana, njegov paraboličen strel pa je vratar Faletti mojstrsko ubranil in tako rešil svoje moštvo pred najhujšim. Po tej akciji sta obe ekipi zaigrali v glavnem na sredini igrišča vse do že omenjenega zadetka Ispira. (d.gr.) Flumignano - Juventina 0:0 JUVENTINA: Canta-rut, Manfreda, Marassi (La Vena), Stacul, Villa-ni, Giovannini, Kovic, Montina, Tabai, Braida (Gomiscek, Kaus), Devetak. Kljub dobri igri so ju-ventinci prišli z gostovanja »samo« s točko. Z dobro igro so naši spravili v težave nasprotnika, ki se je v prvem polčasu pretežno branil. V 23. minuti so Stan-drežci imeli zlato priložnost s Kovičem, ki je lepo preigral domačega vratarja in neverjetno zgrešil pred praznimi vrati. Sledil je protinapad domačinov, ki se je na srečo gostov neuspešno končal. Drugi polčas je bil ponovno v znamenju Standrežcev. Ze v 8. minuti so domačini rešili že narejen gol, saj je domači branilec žogo neverjetno rešil na gol-črti, tako da je ostal rezultat nespremenjen. Kmalu pa bi se uveljavilo staro nogometno pravilo, da če gol Zgrešiš, ga kmalu dobiš. Tako je tudi bilo, saj je Flumignano za las zgrešil gol v protinapadu. V 35. minuti pa je imel ponovno Kovic na svojih nogah »Juventini-no usodo«, a žal mu je vratnica bila usodna, tako da so Standrežci odnesli domov skromno točko, (j.g.) 1. AMATERSKA LIGA Kriška Vesna še naprej prva, smola Sovodenj Križani so v Trstu premagali močno ekipo S. Giovannija San Giovanni - Vesna 0:1 (0:1) STRELEC: Sambaldi v 7. min. VESNA: De Rota, Kri-scjak (Grassi), Giovini, Sambaldi, Soavi, Malusa; Lakoseljac, Stokelj, Sirca (Šušteršič), Sannini, Ko-stnapfel (Visentin). Kriška Vesna je v nedeljo v Trstu poskrbela za lep podvig. Tesno, toda zasluženo je premagala močno ekipo San Giovannija in tako ohranila prvo mesto na lestvici. Po nedeljskem uspehu je kriška ekipa še povečala svoje možnosti za napredovanje višjo ligo. Bojazen pred nedeljsko tekmo v Trstu se je razblinila že v 7. minuti, ko je Vesna pvoedla in s tem dosegla tudi zmagoviti zadetek. Kostnapfel je izvedel močan prosti strel, domači vratar je žogo odbil le do Sambal-dija, ki je brez težav potisnil usnje v mrežo. Vesnina naloga je tako postala izredno lažja, saj so poslej morali gostitelji napadati in se zato tudi nevarno odpreti v obrambi. Sicer pa je kriška obramba skozi vse srečanje mirno odbijala domače napade. Le enkrat so bili Svetoivančani izredno nevarni, ko je srednji napadalec Luiso neverjetno sam pred vrati zgrešil strel. In še beseda o sodniku: bil je zares odličen.Vesna se tako s tega gostovanja vrača z zlata vrednimi točkami. Za nedeljski uspeh je treba pohvaliti prav vse kriške nogometaše, ki so dah zares vse od sebe. Isonzo - Sovodnje 2:1 (1:0) STRELEC za Sovodnje: avtogol SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Tomšič (V. Pe-teani), Zotti, Bregant, Devetak, Bastiani, M. Petea-ni (Sambo), Černič (Ce-cotti), Fajt, Businelli. IZKLJUČEN: Devetak. Res škoda za Sovo-denjce, ki bi lahko prišli z gostovanja s točko, saj so se enakovredno kosah z drugouvrščenim Ison-zom. V drugem polčasu pa so pokazati celo nekaj več, a žoga prav ni hotela v domača vrata. Prvi polčas se je začel v znamenju domačinov, ki so vse tja do 20. minute stalno pritiskali na Sovo-denjska vrata in tudi zadeti v polno. Sovodenj-ska obramba je spregledala nasprotnikovega napadalca in vratar Gergolet ni imel kaj, tako da so domačini povedli. Po golu so se Sovodenjci nekoliko prebuditi in do konca polčasa zaigrali bolj zbrano. Po pričakovanju so Sovodenjci v drugem polčasu stopiti na igrišče z namenom, da odnesejo domov vsaj točko. A žal je bil kmalu izključen Devetak, kar je otežkočilo delo gostom. Kljub temu so naši nadaljevali z dobro igro in priložnosti so se vrstile ena za drugo. V 40. minuti pa hladna prha za naše. Minuto kasneje pa se je Cecottijev strel odbil v domačo obrambo, ki je zmedla vratarja, tako da se je žoga zakotalila v vrata, a žal prepozno. Domači so do konca zaigrati zbrano in zmaga je ostala na domačih tleh. Kljub porazu moramo za dobro igro pohvaliti celotno ekipo, ki je dokazala, da se lahko enakovredno bori tudi z ekipami, ki se borijo za uvrstitev v promocijsko prvenstvo. (j.g.) 2. AMATERSKA LIGA / V 19 KOLU Trebenski Primorec ne pozna zastojev V 3. AL: Kras zmagal v gosteh, Brežani pa doma premagali CGS in tudi... tradicijo 2. AMATERSKA LIGA Primorec - Villesse 3:2 (2:2) PRIMORCEV A STRELCA: Sorrentino 2, Blanos. PRIMOREC: Martellani, Cisilin, Pa-gliaro, Leghissa, Policardi, Naperotti, Santi, Sorrentino, Savino (Pertitz), Bu-lich (Srebemich), Blanos (Predonzan). Trebenci so očitno podcenjevalno začeli tekmo in tkao so tudi prejeti gol že v 14. minuti. Dotlej so igrali zelo lagodno v obrambi, premalo učinkovito v napadu. Prejeti zadetek pa je vendarle predramil Leonevo moštvo in tako je Sorrrentino stanje izenačil v 24. minuti, da bi devet minuti kasneje popeljal domače moštvo v vodstvo. Ko je ze kazalo, da se bo polčas končal z vodstvom gostiteljev, pa so gostje s prostim strelom nepričakovano izenačili. Med odmorom so si Primorčevi igralci »pogledali v oči« in stopiti nato na igrišče z resnim namenom, da premagajo nasprotnika. In res: že v drugi minuti je domače'mošžtvo z Blaano-som doseglo lep zadetek in tako povedlo. Do konca so imeti Trebenci še več priložnosti za gol, gostje pa le eno. Primorčeva zmaga je bikla zato pov- sem zaslužena. Od posameznikov v trebenski ekipi bi tokrat pohvaliti Roberta Sorrentina, ki je dobro igral na sredini igrišča, in branilca Leghisso. 3. AMATERSKA LIGA Montebello Don Bosco - Kras 0:3 (0:3) STRELCI: Scrigner, Mosca in Coccoluto. KRAS: Scrignar (Nardin), Chies, Scrigner, Bastianelti, Angelini, Bratovi-ch, Mosca, Norbedo (Suc), Coccoluto, mauro, Berce. Krašovci so potrditi trenutno dobro formo in po sredinem neodločenem izidu proti ekipi Campanelle so v nedeljo zanesljivo in visoko v gosteh premagati Montebello Don Bosco. Zmagovalec je bil znan že po prvem polčasu, saj so krasovci voditi s 3:0. Vse tri gole pa so dosegli po zelo lepih skupinskih akcijah. Strelci zadetkov pa so biti Scrigner, Mosca in Coccoluto. V drugem polčasu so krasovci v glavnem nadzorovati igro. Ko pa so biti nasprotniki nevarnješi v napadu, je dvakrat odlično posredoval vratar Nar- din, ki je v drugem polčasu zamenjal Scrignarja. BregB-CGS 1:0 (0:0) STRELEC: Camassa v 85. min. BREG: Bolcato, Braico, Luisa, Scibil-tia, Dagri, Marussi, Blau, Biondi, Paoli, Gargiolo, Camassa (Baburdi). Brežani so stopili na igrišče odločni, da osvojijo tri točke. Takoj so se vrgli v boj za vsako žogo in že v prvem polčasu s Camasso za las zgrešiti zadetek. Tudi v drugem polčasu so gostitelji imeti pobudo v svojih rokah in tudi številne priložnosti za gol. Predvsem Paoliju se je ponudila krasna »žoga«, gostujoči vratar pa je zelo lepo posredoval. Po stalnih napadih je Brežanom vendarle pet minut pred koncem srečanja uspelo povesti. Po uvajanju v igro se je žoge v kazenskem prostoru polastil Camassa, ki je v voleju z močnim udarcem prsenetil gostujočega vratarja. Bil je to tudi zmagoviti zadetek Bregove enajsterice. Po tekmi je bilo veselje v Bregovem taboru nepopisno. Fantje so si zmago zares zaslužili, saj so dali vse od sebe in premagali tudi »pustno tradicijo«, po kateri so dolinske ekip v tem času vselej izgubljale. ____SMUČANJE / VELIK USPEH ČLANA SK DEVIN_ Matej Crismancich deželni prvak Med naraščajniki je na Zoncolanu zmagal v veleslalomu Mladi štirinajstletni smučar Matej Crismancich (SK Devin) je v nedeljo v kategorji naraščajnikov osvojil deželni naslov v veleslalomu, kar je za zamejsko smučarsko gibanje prav gotovo eden največjih uspehov doslej. Na Zoncolanu je Matej progo presmučal v Času 1:03, 91 in za 28 stotink sekunde premagal favorita Andreo Capronia (Sci Cai). Na tretje mesto pa se je uvrstil Celaia (Cimenti) s Časom 1:04, 30. Matejeva zmaga predstavlja velik podvig, saj Matej ni premagal le smučarje iz ravnine, ampak predvsem “hribovce", ki so bili glavni favoriti za zmago. V nedeljo so vsega skupaj podelili 12 deželnih naslovov v kategorijah dečki in naraščajniki, tržaški smučarji pa so osvojili kar 6 naslovov. Matej se je odlično odrezal tudi v superveleslalomu, kjer je zmagovalni oder zgrešil samo za 12 stotink sekunde, od prvega ga je ločila manj kot minuta, pristal pa je na 5. mestu. Da je bil Devinov smučar res navdihnjen kaže v bistvu tudi 6. me- sto v slalomu (po nekoliko negotovi prvi vožnji), saj je bil tudi v tej zvrsti najboljši predstavnik tržaškega okrožja, zaradi Cesar si je po tekmi zaslužil čestitke prav vseh, poleg njemu pa je treba Čestitati tudi njegovemu trenerju Marku Mar-tinšku, vodstvu SK Devin in pa staršema Suzani in Francu, ki mu zvesto sledita. Matej se je s smučanjem zaCel ukvarjati že pri treh letih, pri šestih pa se je začel preizkušati v kategorji Baby - sprint. Smučanje pa ni edina Matejeva “ljubezen", saj trenira tudi košarko pri Košarkarskem klubu Bor. »Trenutno je zame pomembnejše smučanje, saj me v tej panogi podpira veliko ljudi, toda kljub temu rad treniram košarko, saj tudi tam dosegam dobre rezultate, poleg tega-pa se v ekipi počutim zelo dobro, saj smo vsi veliki prijatelji.« Si bil presenečen ob tako velikem uspehu? »V zadnjih mesecih sem bil v zelo dobri formi in sem na to tekmovanje odšel z voljo po dobrem dosežku, vsekakor pa nisem pričakoval, da bom osvojil celo prvo mesto.« Kako pa bi ocenil svoj nastop? »Proga je bila ledena, sneg zelo trd, konkurenca še precej moCna, toda to me ni prestrašilo, saj sem med spustom mislil le na idelano linijo in pa da bi progo Cim boljše speljal.« Kako bi ocenil svojo sezono? »To prvo mesto je zame zelo lep uspeh, saj sem se na prejšnih tekmovanjih uvrstil vedno okrog desetega mesta. Moram pa priznati, da je bil ta konec tedna izreden zame, saj sem presenetil tudi v super veleslalomu, kjer sem z desetega mesta prišel na peto, dobro pa sem se odrezal tudi v slalomu, kjer sem osvojil šesto mesto« Kaj ti ta rezultat pomeni za bodočnost? »Ta zmaga mi veliko pomeni, saj sem v začetku letošnje sezone premišljeval, da bi smučanje opustil, ampak po tem odličnem dosežku, sem se odločil, da bom še naprej vztrajal, mogoče še za kaka tri leta.« Kaj pa te Čaka sedaj? »Najprej imam trofejo Pinocchio in upam, da se bom uvrstil med prvih sedem, kajti samo ti imajo možnost, da se lahko preizkusijo na državnem prvenstvu. Že od majhnega sem sanjal, da bi tekmoval na državni ravni, pred dvema letoma pa sem zamudil priložnost, saj sem se na trofeji Pinocchio uvrstil na osmo mesto in za pičlo stotinko sekunde izgubil tudi možnost nastopanja na državnem prvenstvu.« (RAS) r PLAVANJE / ZIMSKO DEŽELNO PRVENSTVO n Feruglio vnovič prvak na 100 m prsno, Vlasta Ušaj z normo za DP Na 200 m hrbtno, kjer je zasedla 3. mesto Se ne šestnajstletni Borov plavalec Matteo Feruglio (na sliki desno) je na finalu zimskega dela deželnega prvenstva v TržiCu vnovič osvojil naslov deželnega prvaka na razdalji 100 m prsno. To je že njegov četrti naslov v tej disciplini in peti sploh, tokrat pa se je prvič uveljavil v kategoriji juniorjev. Tokrat je bil njegov uspeh nekoliko nepričakovan, saj se zaradi večdnevnega šolskega izleta na finale ni mogel optimalno pripraviti. Ker pa je znan po tem, da mu na tekmi vedno uspe dati vse od sebe, je bil tudi tokrat hitrejši od svojih tradicionalnih tekmecev, Bra-gagnina in Santarosse. Treba je vsekakor reci, da finale ni bil na kdove kako visoki ravni, saj je Feruglio zmagal v čtisu 1:12, 1, kar je skoraj za sekundo manj od njegove- ga osebnega rekorda. Drugouvrščeni Bragagnin je zaostal za štiri desetinke sekunde, Santarossa pa za šest. Čeprav Feruglio ni dosegel norme za nastop na državnem prvenstvu, pa bo na njem vseeno nastopil s povabilom »wild card«. Pravico do nastopa na deželnem finalu sta si od borovcev priborila tudi Miloš Kalc in Daniel Pettirosso, nastopil pa je samo slednji. Na 100 m prsno med dečki je v Času 1:19, 6 izboljšal svoj osebni rekord. Čeprav ni zmagala, se je v Tržiču v bistvu celo Se boljše odrezala »deklica« tržiške Adrie Vlasta Ušaj (na sliki levo). Čeprav šele prvo leto nastopa v tej starostni kategoriji, ji je na razdalji 200 m lubtno uspelo stopiti na zmagovalni oder. Zasedla je namreč 3. mesto, pomembnejše pa je to, da ji C as 2:33, 1 omogoča nastop na državnem prvenstvu, ki bo Cez dva tedna v Imperii. Trinajstletna Ušaje-va je opravila še druge štiri finalne preizkušnje in na vseh (50 prosto 31, 1, 200 mešano 2:44, 2, 100 hrbtno 1:13, 0 in 800 prosto 10:04, 00) dosegla uvrstitve tik pod vrhom, kar še enkrat potrjuje, da gre za resnično zelo perspektivno plavalko. SMUČANJE / NA TRBIŽU V PRIREDBI SPDT MLADINSKI NOGOMET/ NARAŠČAJNIKI IN NAJMLAJŠI Kljub pomanjkanju snega uspela ženska slaloma Potrudili so se tekmovalke, sodelavcih organizatorji. Predsednik SPDT Lojze Abram izroča Pokal Eurosava predstavniku zmagovalne španske ekipe (Foto Devan Cesar) Na Trbižu so bili prejšnji torek in sredo zadovoljni; tekmovalke, spremljevalci, predstavniki Promoturja, medna--rodni sodnik in sveda prireditelj Slovensko planinsko društvo Trst, kateremu je uspelo srečno izpeljati oba ženska FIS slaloma za trofejo »Treh arirodov«. Tekmi sta bili na sporedu že prve dni januarja, a jih je bilo treba odložiti zaradi pomanjkanja snega. Snežne razmere niti v zadnjem tednu niso bile idealne, kljub temu je vsedržavna smučarska zveza FISI nekaj dni prej priporočila izvedbo tekem. Prireditelj se je znašel v dilemi, ali bo vso zadevo izpeljal, Ce ne bo snega kot je kazalo in ali se bo prijavilo zadostno število tekmovalk po januarski odpovedi, ko je bilo prijavljenih 14 državnih reprezentanc. Glede snega in proge so si skrb prevzeli predstavniki družbe Promotur, ki so se zelo potrudili in usposobili progo Prie-snig, da je zdržala za ves Cas trajanja tekem. Obeh slalomov se je udeležilo nekaj nad sto tekmovalk iz sedmih držav. Skromno Število v primerjavi prejšnjih dveh let, a upoštevati je treba, da so tekmovalke po januarju imele tudi druge obveznosti, nekaj dobrih slalomistk pa je nastopalo na 18. zimskim olimpijskih igrah v Naganu. Vsekakor je bilo tekmovanje na Trbižu na višku. V prvem slalomu si je zmago zagotovila Italijanka Barbara Milani, za katero se je uvrstila Avstrijka Eva VValkner, tretja pa je bila Svedinja Karin Huttary. Tekmovalke so se v prvem dnevu tekmovanj potegovale tudi za pokal Alpen Balkone, ki ga je dobila italijanska reprezentanca. V drugem ženskem slalomu so bile zelo borbene španske smučarke, ki jim je le za las ušla trofeja »Treh narodov«. To so ponovno osvojile Italijanke, Španke pa so odnesle pokal Eurosava. Posamezno je prvo mesto osvojila Avstralka Kathrin Nikolussi, poldrugo sekundo je bila počasnejša Španka Ra-quel Rienda Contreras, tretje mesto pa je zasedla Avstrijka Karin Trup-pe. Zmagovalka prejšnjega dne Milanije-va ni nastopila. V ekipni razvrstitvi je bila prva Italija, sledili sta Španija in Avstrija. Na koncu se je vsem odvalil kamen s srca. Proga je zdržala, tekmovalke so bile kar vesele z doseženimi rezultati, spremljevalci zadovoljni in prirediteljem je le uspelo podeliti tretjo »Treh narodov« in tako ohraniti kontinuiteto tega tekmovanja dvojnega ženskega FIS slaloma v organizaciji Slovenskega planinskega društva Trst. (L.A.) Šestnajst golov Primorja in Zarje/Gaje NARAŠČAJNIKI Primorje - Latte Carso 9:0 (5:0) Strelci: Martini (2), Cemjava (2), Longo, Primosi, Berce, Mase, Špacapan. Primorje: Jaš Gregori, Guštin, Kapun, Grgič (Primosi), Batti, Zorna-da, Mase, Longo, (Škabar), Berce (Špacapan), Cemjava, Martini (To-lentino). Naša združena ekipa je končala prvenstvo z visoko zmago proti nemočni ekipi Latte Carso in ji nasula ker devet zadetkov. Za prva dva zadetka sta poskrbela Martini in Berce že v prvih minutah igre. »RdeCe-rumeni« so pokazali res lep nogomet in bili v vseh elementih igre boljši od nasprotnika, saj sam rezultat pove svoje. V prvem polčasu so naši fantje kar petkrat premagali nemočnega vratarja in tako je bilo praktično tekme konec. Naša enajsterica se je razigrala tudi v drugem delu igre. Za gole v drugem polčasu so poskrbeli Longo, Primosi, Špacapan in v zadnjih minutah je Cemjava s prostega strela zaokrožil izid na 9:0. Čeprav so naši fantje zabili kar devet zadetkov so zamudili še veliko zlatih priložnosti, tako, da bi bil rezultat lahko še višji. Naj omenimo, da je po večmesečni odsotnosti spet stopili na igrišče Kapun, ki je igral solidno. To je bila zadnja prvenstvena tekma, sicer so naši nogometaši na trenutnem prvem mestu na lestvici s točko prednosti pred ekipo Espe-rie, ki pa ima tekmo manj in ni še znano, kdo bo letošnji pokrajinski prvak. Kakorkoli že je naša ekipa končala prvenstvo neporažena; ima najboljši napad in najboljšo obrambo, prejela je samo šest zadetkov. Ze osmega marca bodo naši nogo- metaši odigrali mirni prevenstvo z ekipami iz Posočja v dveh skupinah. Sleidl bo polfinale in finale za deželni naslov Upamo, da se bo naša ekipa tudi v tem delu prvenstva izkazala, (gr. Jaš) Ostali izidi: Domio - Cgs 3:1, Chiarbola - Zaule 1:1, Esperia -Mont./D.Bosco 3:0. Vrstni red: Primorje 40, Esperia 39, Opicina 30, Zaule 21, Mont./D.Bosco 20, Domio 16, Latte Carso 14, Chiarbola 9, Cgs 6. NAJMLAJSI Chiarbola - Zarja/Gaja 0:7 (0:2) Strelci: Merlak (2), Švara (2), Kante. ZARJA /GAJA: Meriggio- li, Milic, David Gregori, Kante, Ra-seni, Pilat, Merlak, Aleš Gregori (Bachi), Strajn, Švara, Milkovič. Kljub zelo okrnjeni postavi - tokrat so se edstavili na igrišču le z dvanajstimi igralci - je združena ekipa visoko premagala tržaško ekipo. Razlika na igrišču je bila vec kot vidna, saj so naši nogometaši bili v vseh elementih boljši. Ugoden je bil že začetek, saj so naši takoj v prvi minuti prišli v vodstvo z Merlakom, ki je preigral obrambno vrsto in zadel v polno. To je dalo našim nogometašem zaupanja in zaigrali so zelo dobro v napadu. V sredini polčasa so podvojili z go-„ lom Kanteja, ki se je lepo znašel v kazenskem prostoru, preigral vrsto branilcev, streljal precizno proti vratom in zadel. Drugi polčas je bil še živahnejši, naši nogometaši so bili še bolj učinkoviti ter so oblegali tržaška vrata z vseh stani. Se zlasti proti koncu tekme so se naši fantje dobesedno razigrali, saj so dali kar pet zadetkov. Se posebno sta prišla do izraza Pilat in Švara, ki sta dala po dva gola, Merlaku pa je uspelo prav ob sodnikovem trikratnem žvižgu zaokrožiti tokrat«hokejski izid« na 7:0. O nasprotniku naj povemo le to, da je samo enkrat dokaj resno zaposlili našega vratarja Me-riggiolija, ki pa se ni dal presenetiti. Torej tokrat res uspešna pustna nedelja za naše fante, (-d.gr.-) Ostali izidi: Mont./D.Bosco - Domio A 2:1, Cgs - Latte Carso 6:2, Domio B - Esperia 2:1, San Luigi B - Roianese 1:0, Zaule - Ponziana B 0:4. Vrstni red: Cgs 40, Mont./D.Bosco 37, Ponziana B 31, San Luigi B 27, Zarja/Gaja, Roianese 26, Domio B 25, Esperia 19, Latte Carso 12, Domio A, Chiarbola 11, Zaule 2. DEŽELNI MLADINCI Izidi: Capriva - Pro Romans 2:1, Itala S.Marco - Muggia 0:3, Juventi-na - Ronchi 2:2, Manzanese - San Luigi 4:1, Monfalcone - San Sergio 5:1, Ponziana - San Canzian 4:2, Pro Gorizia - Sangiorgina 2:2, Seve-gliano - Rivignano 3:2. Vrstni red: Manzanese 57, Sevegliano 50, Monfalcone 47, Ponziana 44, San Sergio 38, Muggia, Sangiorgina 37, Pro Gorizia 34, San Luigi 32, Ronchi 28, Itala S.Marco 23, Capriva 20, San Canzian 19, Rivignano, Pro Romans 13, Juventina 7. POKRAJINSKI MLADINCI Izidi: Domio - Costalunga 1:0, Opicina - Lucinico 0:1, Latte Carso - Edile 1:0, Vesna - Chiarbola neod., Portuale - Fogliano 2:2, Zarja/Gaja -Primorje neod., Mont./D.Bosco -Mossa 1:3. Vrstni red: Latte Carso, Mossa 43, Zarja/Gaja 33, Costalunga 31, Domio 29, Opicina, Primorje, Portuale 26, Vesna, Lucinico 24, Fogliano 18, Edile 15, Chiarbola 7, Montebello/Don Bosco 2. MOŠKA BI LIGA / PO PORAZU Z OCCHIOBELLOM DEŽELNE LIGE / PO NEGATIVNEM PUSTNEM KOLU Nihanja v igri, stvar športne kulture! Trener De Morchi našteva olajševalne okoliščine, vendar je do svojih tudi kritičen Pomeni gladek poraz z II Pozzom konec sanj o napredovanju Olympie? Sami porazi pri fantih - Obstanek Soče in Vala vedno bolj vprašljiv - Borovke na drugem mestu B2 LIGA / PRI SLOGI Moška in ženska ekipa si izmenjujeta vlogi »Zmago smo nasprotniku dobesedno podarili. Occhiobello je dobra ekipa, a v soboto nikakor ni blestel. Zal je pri nas prišlo na dan, da zaradi bolezni nismo bili optimalno pripravljeni. Vsekakor je to prišlo do izraza bolj kot bi bilo treba.« Trener De Marchi je bil s sobotnim nastopom va-lovcev nezadovoljen. Lahko kar zapišemo, da je bil jezen: »To je že vprašanje Športne kulture. Ni mogoče, da v storilnosti tako nihamo. Fantje se morajo zavedati, da Bi liga ni B2 ali C liga. To velja za nekatere standardne igralce, Se bolj pa za rezervne.« Trenerjeva analiza tekme je, kot vedno, zelo natančna: »ZaCeh smo slabo, bili smo prepočasni, tako da nismo mogli izvajati tistih kombinacij, ki nam omogočajo, da zlahka pridemo do menjave servisa. Aleš Feri je igral dobro, toda poznalo se je, da ni ni na višku moCi, on je zelo »fizičen« igralec, tudi Igor Florenin je bil med tednom bolan. Nasprotnik je kmalu razumel, kje so nase hibe. Četrti set smo dobesedno podarili. Z blokom smo sicer ustavljali njihove napade, toda v organizaciji protinapada smo bili absolutno pomanjkljivi,« meni Valov trener. Ker igra Val (žal) v daleč najbolj izenačeni skupini Bi lige, je njegov položaj zdaj Se bolj negotov. Razlika med vrhom in dnom je res minimalna, o Čemer priCa tudi neverjetna zmaga zadnjeuvršCenega moštva Mestre proti Lugu. Naj povemo Se, da bo naslednji Valov nasprotnik v italijanskem pokalu Viserba. Pri Slogi sta si moška in ženska ekipa v zadnjih dveh tednih zadeli izmenjavati vlogi. Dekleta so se po drugi zaporedni zmagi končno začela vzpenjati na lestvici. Na 11. mestu so dohitele tako bolonjski Baricella kot Teodoro iz Ravenne, ob najugodnejšem razpletu bi se lahko že v prihodnjem kolu potegnile iz najbolj kritičnega položaja. Ekipa Koimpexa Nuove kreditne je bila do pred nedavnim rezultatsko povsem na tleh, vendar pa njen sedanji preporod poznavalcev pravzaprav ne preseneča. Tudi sobotna tekma z Giovolleyjem je namreč pokazala, da je večina tekmecev v figi povsem v dometu Slogine Sesterke. Fabrizijeva in tovarišice so zaigrale presenetljivo sproščeno in v bistvu brez večjih težav odpravile nasprotnice, ki so imele pred tekmo na lestvici Štiri točke vec od njih. V prihodnjem kolu Čaka naSe igralke v gosteh spet zelo važna tekma, saj se bodo pomerile s Teodoro, torej spet z neposrednim tekmecem za obstanek. DmgaCe je z moško ekipo. Cacevi igralci sicer ne igrajo slabo, ampak so v Chioggi doi-veli že Četrti zaporedni poraz. Njihov .položaj na lestvici se je po tem kolu zelo poslabšal zaradi presenetljive zmage Si-sleyja v Vidmu proti VBU in pričakovanega uspeha San Mi-guela proti Moglianu. Oba ta nasprotnika sta zdaj na lestvici prehitela Koimpexovo ekipo, ki nikoli ni bila se tako nizko na lestvici kot sedaj - namreč na 13. mestu. Seveda pa je prvenstvo Se zelo dolgo, k sreči pa Čaka zdaj Slogino ekipo vrsta na papirju lažjih nastopov, na katerih pa bo nujno potrebno doseči Cim-vec zmag. Pustno kolo-je bilo za naSe deželne predstavnike precej neuspešno, saj smo zabeležili le dve zmagi (Bor Friulexport in 01ym-pia Kmečka banka), porazov pa je bilo kar sedem. V moški C ligi so bili že drugič zapored poraženi vsi naši predstavniki. Igralci 01ympie Agrarie Terpin so bili gladko poraženi v Pradamanu in so se tako morali posloviti od drugega mesta na lestvici. Goričani so nastopih sicer v okrnjeni postavi, ker je bil njihov najboljši tolkaC Simon Terpin izključen kar za tri kola. Njegovi soigralci bodo morali stisniti zobe ter ohraniti mirno kri, Ce se hočejo Se naprej potegovati za napredovanje. Mogoče pa je trenutno celo že prepozno, saj ne kaže, da bi vodilni Eltor popuSCal (v soboto je skoraj brez težav premagal Prevenire), Goričani pa imajo že Sest točk manj, v boju za napredovanje pa imata S. Vito in II Pozzo trenutno večje možnosti. Za SoCo Unitecno pa je bil sobotni poraz proti tekme- Manuel Devetak (Soča) cu za obstanek, Riguttiju že Cetri zapored. Očitno derbija z Borom nista prinesla sreče goriškim ekipam, saj tako Soči kot 01ympii po zmagi z Borom ni uspelo vec zmagati. Veliko bolj zaskrbljujoč pa je trenutno položaj Co-ticevih varovancev, saj se zaradi porazov proti direktnim konkurentom za obstanek vedno bolj pri-bližujejo dnu lestvice. Tudi Soča je nastopila brez Kledeja in tako ponovno dokazala, da je brez njega in Ferija, ki že od začetka januarja ne igra, popolnoma brez moči. Na srečo sta poražena zapustila igrišče tudi Itely Faedis in Rojale-se. Borovci so tudi izgubili, a z igro sploh niso razočarali. Plavi lahko sedaj igrajo popolnoma sproščeno in brez skrbi, saj je že dalj Časa jasno, da so obsojeni na izpad. V ženski C ligi je spet zmagala 01ympia, ki je sedaj v zelo dobri formi. Corsijeva in ostale so se z gladko sobotno zmago istočasno maščevale Cas-saccu za pekoč poraz iz prvega dela prvenstva in na tretjem mestu dohitele Tarcento, ki je s porazom proti Fiume Venetu dokazal, da je zašel v krizo. Ob Tarcentu in 01ympii ima 22 točk Se Porcia, ki je po hudem boju premagala Je-ronciceve varovanke. Val Imsa Zadružna kreditna banka Sovodnje zadnje Čase igra zelo dobro, toda na noben naCin mu ne uspe doseči novega para točk. Kar se tiče vprašanja obstanka, pa bo valovke gotovo razveselila vest, da bodo Čedad kaznovali z odvzemom dveh točk, ker v soboto ni prišel v Bagna-rio Arso, kjer bi moral igrati proti zadnjeuvrSCeni Juvenihi. V D ligi je zmagal le Bor Friulexport in tako dohitel Staranzano na drugem mestu. Colonijeva ekipa je tako v tem trenutku naša najvišje postavljena ekipa, že v naslednjem kolu, ko igrajo proti Gonarsu, ki Boru in Staranzanu sledi na tretjem mestu, pa bo jasno, kakšne so Borove možnosti za osvojitev končnega drugega mesta. Upajmo, da bodo Ažma-nova ih ostale ponovile dobro igro, ki so jo pokazale na srečanju s Staran-zanom in spet slavile. Sava je gladko izgubila proti Codroipu, tako da se je njen položaj na lestvici nekoliko zakompliciral. Slogasice bodo morale spet premagati nekatere boljše ekipe v ligi, da se otresejo dna lestvice. Pričakovan je bil poraz Našega praporja, ki je proti vodilnemu na lestvici nastopil v močno okrnjeni postavi, poraz valovcev pa bi bil lahko v boju za obstanek odločilen, saj gladek poraz proti tekmecu za obstanek gotovo ne pomeni nic dobrega. Veselje Koimpexovih igralk po sobotni zmagi je bilo na višku BOR / PO USPEHU S STARANZANOM V BOJU ZA NAPREDOVANJE Naš primarni cilj je še vedno obstanek v ligi Po Šestih zaporednih zmagah so se Borove odbojkarice povzpele na drugo mesto na lestvici D fige . Ce bi ta položaj ohranile do konca prvenstva, bi si lahko v dodatnih srečanjih z drugouvrščeno iz A skupine priborile napredovanje v C ligo. Cilj društva je bil pred prvenstvom goli obstanek, zato smo vprašali Borovega tehničnega direktorja, Igorja Možeta, Ce vodstvo že razmišlja o napredovanju: »Nas primarni cilj ostaja Se vedno obstanek, ki si ga nismo Se matematično zagotovili, Čeprav trenutno zgleda, da ta ni pod vprašajem. Ce ekipa igra, kot zna, lahko premaga kogarkoli, tudi Virtus. Na žalost pa velja tudi, da lahko ob slabi igri ah kaki odsot-nosh zgubimo prod večini ekip. Ko smo v prvem delu nekaj tekem igrah brez Ažmanove, ki je za nas nedvomno nenadomestljiva, smo vsakič poraženi zapustili igriSCe. Takrat je bil nas obstanek v ligi močno pod vprašajem.« Drugo mesto je vsekakor dosegljivo... Drugo mesto je v našem dometu, Ce bo ekipa kompletna, kajti na žalost nimamo dovolj enakovrednih zamenjav, kar velja zlasti za centra. Vsekakor nam drugo mesto Se ne zagotavlja napredovanja. Morali bi se spopasti z drugouvrščeno iz A . skupine in sploh ne vemo, kakšna je kvahteta ekip v tej skupini. Ce bi pa kljub vsemu napredovali, bi bilo to nedvomno veliko presenečenje, predvsem zato, ker je letos naša ekipa nekoliko šibkejša kot lani, ko smo zmagah v 1. diviziji, poleg tega pa smo imeli s tehničnega in organizacijskega vidika letos precejšnje probleme. < Mislite s tem na zamenjavo trenerja? Ja, Čeprav nekateri mishjo, da je ključ naših zadnjih uspehov prav v zamenjavi trenerja. Mislim, da ni tako. Odločilna je bila predvsem vrnitev Ažmanove, ki je ekipi koristna ne samo zaradi svoje igre, ampak tudi s psihološkega vidika. Njene mlajše soigralke so bolj mirne, Ce ona igra, in niso pod tako velikim pritiskom. Glede na to, da je trener Marko Coloni nekoliko spremenil postavo, pa ne moremo vedeti, kaj bi se zgodilo, Ce bi v kompletni postavi igrali s prejšnjo postavo. Lahko bi prav tako zmagah, lahko pa tudi ne. Ob tem, da smo bili prisiljeni zamenjati trenerja (prejšnji trener Sore se je preselil na Dunaj, op.ur.), pa ekipa zaradi nerazpolozljivosti telovadnice tudi premalo trenira, da bi si lahko zastavljali visoke cilje. Ob tem pa zaradi delovnih obveznosti Marko ne more voditi vseh treningov, tako da ga v glavnem nadomešča Ažmanova, včasih pa jaz. Lahko ta ekipa nastopa v C ligi? Mislim, da bi bilo potrebna Se kaka ojačitev, da bi si lahko mir- no zagotovih obstanek v C ligi, kjer je nivo gotovo precej višji kot v D ligi, nad katero sem nekoliko razočaran. Borov cilj mora vsekakor biti C figa in mislim, da bomo lahko ta cilj v kratkem tudi dosegli, Ce ne letos, pa naslednje leto, ko bodo igralke Se malo napredovale. Ce bi se pa vrnile nekatere igralke, ki nastopajo v višjih figah s Slogo in 01ympio, bi bil ta cilj gotovo Se lažje dosegljiv. Kako pa kaj mladinski sektor? Mladinski sektor bo treba popolnoma reorganizirati. Trenutno se z njim premalo ljudi ukvarja, malo je igralk, malo je trenerjev, tako da je nivo naših mladinskih ekip gotovo nižji kot je bil pred leti, ko smo se uveljavljali na pokrajinski in deželni ravni. Nekoliko bolje obetajo naraSČajnice, s katerimi pa bo treba Se veliko in predvsem dobro delati. Kakšna je po vasem bodočnost zamejske ženske odbojke? Brez sodelovanja bodočnost gotovo ne bo rožnata. Mislim, da bo Cez nekaj let združevanje sil potrebno že, Ce bomo hoteli zamejci imeti ekipe, ki bodo konkurenčne v C figi, katere nivo se bo z leti verjetno zvišal. (T. G.) Na sliki (z leve proti desni): Antonella Faimann, Ivana Flego in Saška Ažman -dobra volja je na mestu! Moška BI liga IZID115. KOLA Mantova - Sassuolo 0:3 (8:15,10:15, 16:17), Viserba ■ Valdagno 0:3 (9:15, 9:15, 5:15), Boomerang - 2 Castelli 3:0 (15:7,15:8,15:1), La Goriziana Kmečka Banka - Occhiobello 1:3 (10:15,8:15, 15:7,15:17), Mestre - Logo 3:0 (15:10, 15:13,15:12), Mirandola - Red Level 32 (15:3,2:15,156,8:15,15:13), Concesio ni igral. LESTVICA Boomerang 14 10 4 32:18 20 Lugo 13 9 4 3022 18 Sassuolo 14 9 5 3020 18 Red Level 14 8 6 3221 16 Mirandola 14 8 6 3328 16 Viserba 14 8 6 2629 16 Concesio 13 7 6 2826 14 Occhiobello 14 7 7 3025 14 La Goriziana KB 14 7 7 3027 14 Valdagno 14 7 7 2829 14 Mantova 14 6 8 2328 12 2 Castelli MN 14 3 11 20:36 6 Mestre 14 1 13 6:39 2 PRIHODNJE KOLO Valdagno - Mirandola, Occhiobello ■ 2 Castelli, Concesio - Mestre, Red Level - Goriziana KB, Logo - Visereba, Sassuolo Boomerang, Mantova ne igra. Moška B2 liga IZID115. KOLA Pontelongo - Noventa 3:1 (15:10,4:15, 15:7,15:4), VBIU - Sisley 2:3 (15:6, 13:15,17:15,13:15,10:15), Oderzo-ldealVolley 3.0 (15:10,15:13,15.9), De- bei Bonadc - Koimpex 39 (16:14,15:8, 15:10), Futura - Riviera Brenta 39 (15:4, 15:5,15:6), Laguna Light - Mec&Gre-gorVs 3:1 (10:15,15:8,15:9,155), San Miguel-Mogliano3.2(6.15,13:15,15:6, 15:10,15:13). LESTVICA Laguna Light 15 13 2 41:12 26 Oderzo 15 13 2 40:15 26 Mec&Gregot/s 15 11 4 39:18 22 VBU 15 10 5 3525 20 Debei Bonadc 15 9 6 3324 18 Noventa 15 8 7 29:30 16 Futura 15 7 8 2829 14 Riviera Brenta 15 7 8 2729 14 Ideal Volley 15 7 8 2629 14 San Miguel 15 5 10 25:40 10 Sisley 15 5 10 22:38 10 Pontelongo 15 4 11 22:36 8 Koimpex 15 4 11 20:37 8 Mogliano 15 2 13 15:42 4 PRIHODNJE KOLO Sisley - San Miguel, Koimpex - Ideal Volley, Pontelongo - Futura, Riviera -Laguna Light, Mogliano - Debei Bona-cic, Mec&Gregory's - VBU, Noventa -Oderzo. Ženska B2 liga IZID115. KOLA Teodora-Vignola 2.3 (15:5,10:15,6:15, 15.5, 9:15), Castenetto - Albatros 3:1 (15:10,7:15,156,159), Baricella 2000-Ottica Tomasini 2:3 (12:15,13:15,159, 15:8,10:15), Doki - SGM Consulting 32 (13.15,7:15,15.4,15:4,15:8), Koimpex N.Kreditna - Giovolley 3.0 (15.5,15:9, 15:11), Conegliano - Camst 0:3 (11:15, 14:16,14:16), Corlo - Granarolo 3.2 (15:10,7.15,10:15,15:11,16:14). LESTVICA Vignola 15 14 1 4321 28 Albatros 15 11 4 38:16 22 Castenetto Sedie 15 11 4 3623 22 Camst 15 10 5 3921 20 Otlica Tomasini 15 10. 5 3724 20 Granarolo 15 9 6 3625 18 Corio 15 8 7 3132 16 Conegliano 15 6 9 29:32 12 Dolo 15 6 9 23:33 12 Giovolley 15 5 10 2235 10 Baricella 2000 15 4 11 22:36 8 Koimpex N.Kreditna!5 4 11 23:38 8 Teodora 15 4 11 23:39 8 SGM Consulting 15 3 12 14:41 6 PRIHODNJE KOLO Albatros - Corlo, SGM Consulting - Otlica Tomasini, Teodora - Koimpex N.Kreditna, Giovolley - Conegliano, Granarolo -Doto, Camst - Castenetto, Vignola - Baricella 2000. SKLEPNA SLOVESNOST / IGRE V NAGANU SO KONČANE Za konec veličasten prikaz japonske folklore Leta 2002 bodo olimpijske igre v Salt Lake Cityju v Utahu NflGANO 1 9 9 8 OLIMPIJSKA PRILOGA PRIMORSHdGR DN&NIHR JUAN ANTONIO SAMARANCH / SPET BESEDE HVALE Najbolje organizirane igre NAGANO - Z razkošnim ognjemetom japonske folklore so se v nedeljo zveCer po krajevnem Času v Naganu končale 18. zimske olimpijske igre. Na olimpijskem stadionu v Naganu je veličastno slovesnost ob koncu zadnje zimske olimpiade v tem stoletju spremljalo 50.000 gledalcev, pred televizijskimi zasloni po vsem svetu pa še približno dve milijardi. Ob 19.04 po krajevnem Času (11.04 po srednjeevropskem Času) je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch izrekel tradicionalne besede: »S tem so 18. zimske olimpijske igre končane.« Hkrati je Spanec mladino z vsega sveta pozval, naj se čez štiri leta ponovno zbere v Salt Lake Cityju. Glavno mesto ameriške zvezne države Utah bo med 9. in 24. februarjem 2002 gostilo prvo olimpiado novega tisočletja. Ko je ob 19.13 v Naganu ugasnil olimpijski ogenj, je številne obiskovalce sklepne slovesnosti zajela otožnost. Pred očmi japonskega cesarja Akihita in njegove soproge Mičiko so športniki iz 68 držav ob spremljavi tradicionalne japonske glasbe še zadnjič vkorakali na olimpijski stadion v športnem parku Minami. Slovensko zastavo je nosil alpski smučar Drago Grubelnik. Sledil je 20-minutni spektakel, v katerem je 900 prebivalcev Na- gana popeljalo občinstvo skozi mešanico tradicionalnih, lokalnih festivalov »matsuri«, s katerimi ljudje v tej pokrajini še vedno vsako leto prosijo bogove za srečo in zaščito. Najprej so plešoče dek-lice in slovesno okrašeni konji ter otroci na stadion prinesli svetišče »o-mikoši«. Sledil je nastop bobnarjev »taiko« ter tradicionalni ples mask v podobi ogromnih levov »šišimai«, s katerimi Japonci po prastarem izročilu izganjajo zle duhove. Za konec festivala tradicionalne japonske kulture so nad stadionom zazvenele nacionalne himne Grčije kot domovine olimpijskih iger, Japonske ter ZDA, kjer bo naslednja zimska olimpiada, hkrati pa so na drogove dvignili tudi zastave teh treh držav. Potem pa je župan Na-gana Tasuku Cukada vrnil predsedniku MOK Samaranchu olimpijsko zastavo, ki je 16 dni plapolala nad mestom. Samaranch pa je zastavo izročil županji Salt Lake Qtyja Deedee Corradini. Preden sta guverner prefekture Nagano Goro Jošimura in Samaranch še zadnjič nagovorila udeležence olimpijskih iger, so bili gledalci deležni še kratkega, pisanega vtisa Salt Lake Cityja: ogromne imitacije so simbolizirale gore, sneg in puščave te ameriške pokrajine, preko stadiona so galopirah kavboji, sledila jim je poštna kočija in na koncu so se na video steni pojavih otroci iz Utaha, ki so vzk-likali: »See you in 2002«. NAGANO- Osemnajste zimske olimpijske igre v Naganu se bodo v zgodovino športa zapisale kot najveCje, vendar pa ne kot najboljše. »Svetu ste predstavili najbolje organizirane zimske olimpijske igre,« je na sklepni slovesnosti pohvalil Nagano in Japonsko predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Predvsem vremenske nevšečnosti in s tem povezane težave so zadnji olimpiadi tega stoletja odvzele priložnost, da bi jo Samaranch tako kot Lil-lehammer leta 1994 označil za »najboljše zimske olimpijske igre v zgodovini«. S skupaj petimi zlatimi medaljami, med njimi 100. na poletnih in zimskih olimpijskih igrah skupaj, so bili gostitelji tudi po športni plati nagrajeni za svoja prizadevanja za izvedbo iger. Niso si zaslužili, da »tenki« (vreme) ni sodelovalo in da je »šigure« (nenadni preobrat vremena) kar 13-krat poskrbel za odpovedi tekem v alpskem smučanju ter po enkrat v deskanju na snegu, bia- tlonu in bobu. Snežni meteži, toča, dež, megla, strele, grmenje in vrh vsega potres z močjo 5. stopnje po Richterjevi lestvici - v tako neugodnih vremenskih pogojih niso potekale še nobene olimpijske igre. Kljub temu so na prizoriščih športnih bojev ter otvoritvene in sklepne slovesnosti našteti približno 1, 27 milijona gledalcev. Za najuspešnejše moštvo v Naganu veljajo nemški športniki, ki z Japonske odhajajo z dvanajstimi zlatimi, devetimi srebrnimi in osmimi bronastimi medaljami. To na kakšni zimski olimpiadi ni doslej uspelo še nobeni državi. Sledijo Norvežani, ki so v Naganu osvojili deset zlatih, deset srebrnih in pet bronastih medalj ter Rusi z devetimi zlatimi, šestimi srebrnimi in petimi bronastimi medaljami. Le enkrat, leta 1964 v Innsbrucku Sovjetski zvezi (13), je kakšni državi uspelo osvojiti več kot enajst zlatih olimpijskih medalj. Le enkrat samkrat je kakšna država - leta 1988 v Calgaryju SZ - tako kot letos Nemčija zbrala 29 medalj. Med športniki je daleC najuspešnejši olimpijec Bjoern Daehlie. Tridesetletni Norvežan je z nedeljsko zmago v smučarskem teku na 50 kilometrov osvojil svoje tretje zlato v Naganu in se povzpel nad vse športnike, ki so se od leta 1924 udeležiti kakšnih zimskih olimpijskih iger. Njegovih osem zlatih in štiri srebrne medalje bo najverjetneje ostalo zimski rekord za večno. Med največje športnike druge zimske olimpiade na Japonskem za Sapporom leta 1972 sodi tudi Rusinja Larissa Lazu-tina, ki je v petih tekmah osvojila pet medalj in s tem postala najuspešnejša udeleženka iger v Naganu. Redke blesteče zvezde iger, na katerih sta sodelovala rekordna 2302 športnika iz 72 držav, so se zbrale predvsem na progah za alpsko smučanje. Tako kot Nemka Katja Seizin-ger je tudi Avstrijec Hermann Maier osvojil dve zlati medalji in hkrati uprizoril sceno, na katero je čakal ameriški televizijski velikan CBS: spektakularen padec. »Herminator« iz Avstrije se bo tako poleg šele 15-letne. ameriške zmagovalke v umetnostnem drsanju Tare li-pinski uvrstil med tiste redke športnike, ki bodo lahko svoje zlato v velikem slogu pretopiti v denar. Pri Rusih je opaziti, da so se športne sile osredotočile na manjše število športnih disciplin: osem od devetih zlatih medalj so pobrali umetnostni drsalci in tekačice na smučeh. Se bolj nazoren je primer Nizozemske: vseh enajst medalj so osvojiti hitrostni drsalci. Na ZOI v Naganu so se prvič predstavili ženski hokej, curling in deskanje na snegu. Pri slednjem je prišlo do groteske, ko je izvršni odbor MOK kanadskega zmagovalca v veleslalomu Rossa Rebaglia-tija zaradi uživanja marihuane najprej diskvalificiral, nato pa so ga pred mednarodnim športnim sodiščem ponovno razglasili za zmagovalca. Primer jasno kaže, da se bo moral MOK v prihodnje odločneje posvečati športnim zahtevam olimpijskega gibanja. Ne bodite v zadregi, izberite pravega. Razred C in razred E, Kompressor in Turbodizel. Organizacija Mercedes-Benz F.LLI NASCIMBENspa Ul. Nereo Martinelli, 10 MIUE (TS)-Tel. 040/232277 Ul. 1° Maggio, 117-TRŽIČ (GO)-Tel. 0481/486278 ODPRTO TUDI V SOBOTO ZJUTRAJ Torek, 24. februarja 1998 o NAG ANO 1998 SMUČARSKI TEK / 50 KILOMETROV PROSTO STATISTIKA / PO ŠTEVILU KOLAJN V ZGODOVINI ZOI Se tretje zlato odličje v Naganu za Daehlieja Na cilj je prišel povsem izmučen - Drugouvrščeni Šved Jonsson je zoostolzo 8 sekund - Volbuso osvojil 5. mesto HAKUBA - Norvežan Bjoern Daehlie, ki je z zmago v smučarskem teku na 50 kilometrov osvojil svoje tretje zlato odličje na ZOI v Naganu, se je po prihodu v cilj zgrudil od izčrpanosti. Smučarski tek na 50 kilometrov, ki ga je po težavnosti mogoče enačiti z maratonom na poletnih olimpijskih igrah, zahteva popolno fizično pa tudi taktično pripravljenost. Daehli, absolutni rekorder v osvojenih olimpijskih odličjih na zimskih olimpiadah, saj jih ima skupaj že 12, od tega osem zlatih in štiri srebrne, je po zmagi dejal: »Se nikoli v življenju nisem bil tako utrujen.»Na ZOI v Albertvillu leta 1992 je osvojil tri zlata odličja, v Lillehamerju leta 1994 pa dve. Norvežan je v Naganu poleg treh zlatih osvojil tudi eno srebrno odličje, čeprav začetek ni bil obetaven: na prvem teku na 30 kilometrov se je uvrstil šele na 20. mesto. Vodstvo na najdaljšem, 50-ki-lometrskem teku je Daehli prevzel osem kilometrov pred ciljem. S časom dve uri, pet minut in 8, 2 sekunde se je uvrstil pred Šveda Niklasa Jonssona (oba na sliki AP) in Avstrijca Thomasa Hoff-manna, ki je nekaj časa celo vodil. Drugouvrščeni Jonsson je za Daehlijem zaostal borih 8, 1 sekunde, presenetljivi Hoffmann na tretjem mestu pa 53, 6 sekunde. Zmagovalec smučarskega teka na 30 kilometrov na olimpijskih igrah v Calgaryju pred desetimi leti Aleksej Prokurorov je vodil v prvi tretjini proge s 3, 7 sekunde pred Hoffmanom, Daehli pa je bil po prvi tretjini šele na šestem mestu z več kot pol minute zaostanka. Na dveh tretjinah proge je Norvežan začel pospeševati in prehitel Hoffmana. V ciljni ravnini pa je potekal dvoboj med Daehlijem in Jonn-sonom, ki je štartal trideset sekund pred tekmecem. Kakih 800 metrov pred ciljem je Jonsson pospešil in Daehlija prehitel za približno 50 metrov, vendar to ni bilo dovolj za zmago. Od teka na 50 kilometrov so kolajno pričakovali tudi Italijani. Toda Fulvio Valbusa je osvojil peto mesto, eden od adutov v taboru »azzurrov« Pietro Piller Cottrer pa je med tekom padel in izgubil precej časa, tako da je bil na koncu šestnajsti. Maurizo Pozzi je bil deveti, Silvio Fauner pa deseti. Rezultati: 1. Bjoern Daehlie (Nor) 2:05:08, 2; 2. Niklas Jonsson (Sve) 2:05:16, 3 +8, 1; 3. Christian Hoffmann (Avt) 2:06:01, 8 +53, 6; 4. Aleksej Prokurorov (Rus) 2:06:41, 5 +1:33, 3; 5. Fulvio Valbusa (Ita) 2:06:44, 3 + 1:36, 1; 6. Thomas Alsgaard (Nor) 2:07:21, 5 +2:13, 3; 7. Johann Muehlegg (Nem) 2:07:25, 3 +2:17, 1; 8. Vladimir Smirnov (Kaz) 2:07:26, 4 +2:18, 2; 9. Maurizio Pozzi (Ita) 2:08:13, 2 +3:05, 0; 10. Silvio Fauner (Ita) 2:08:44, 3 +3:36, 1; 11. Anders Bide (Nor) 2:11:06, 9 +5:58, 7; 12. Alois Stadlober (Avt) 2:11:22, 4 +6:14, 2; 13. Lubomir Buchta (Ceš) 2:11:34, 8 +6:26, 6; 14. Herve Balland (Fra) 2:11:55, 9 +6:47, 7; 15. Andrej Nutrihin (Rus) 2:12:21, 9 +7:13, 7; 16. Pietro Piller Cottrer (Ita) 2:12:37, 9 +7:29, 7; 17. Petr Michl (Ceš) 2:13:08, 3 +8:00, 1; 18. Jeremias Wigger (Svi) 2:13:50, 5 +8:42, 3; 19. Ivan Batory (Sik) 2:13:54, 5 +8:46, 3; 20. Mathias Fredriks-son (Sve) 2:14:05, 9 +8:57, 7 itd. - uvrščenih je bilo 62 tekmovalcev, štirje niso štartali, trinajst pa jih je odstopilo med tekom. Norveški tekač najuspešnejši Doehliejo najbrž ne bo nihče uspel zriniti s i. mesto - Med 25 Tombo edini smučar NAG ANO - Bjoern Daehlie je najuspešnejši udeleženec zimskih olimpijskih iger. Tridesetletni Norvežan je z zmago v smučarskem teku na 50 kilometrov v Naganu zabeležil že osmo olimpijsko zmago in tako število medalj, ki jih je od leta 1992 zbral na olimpijskih igrah, povečal na dvanajst. Daehlie je tako prepričljivo utrdil prvo mesto na lestvici najuspešnejših udeležencev zimskih olimpiad. Rusinja Ljubov Jegorova zaseda z dvema zlatima in eno srebrno olimpijsko medaljo manj drugo mesto na lestvici. VRSTNI RED PRVIH 25 OBDOBJE 1. Bjoern Daehlie (Nor) 1992-1998 2. Ljubov Jegorova (Rus) 1992/1994 3. Lidija Skoblikoca (SZ) 1960/1964 4. Clas Thunberg (Fin) 1924/1928 . Larisa Lazutina (Rus) 1992-1998 6. Bonnie Blair (ZDA) 1988/1994 7. Erič Heiden (ZDA) 1980 8. Raisa Smetanina (SZ/SND) 1976-1992 9. Sbrten Jemberg (Sve) 1956-1964 10. Galina Kulakova (SZ) 1968-1980 11. Ivar Ballangrud (Nor) 1928-1936 12. Gunde Svan (Sve) 1984/1988 13. Jevgenij Grišin (SZ) 1956-1964 Aleksander Tihonov (SZ) 1968-1980 Nikolaj Cimjatov (SZ) 1980/1984 Matti Nykaenen (Fin) 1984/1988 Johann Olav Koss (Nor) 1992/1994 18. Li Kjung Cun (JKo) 1994/1998 19. Thomas VVassberg (Sve) 1980/1984 20. Karin Kania-Enke (NDR) 1980-1988 Gunda Niemann-Stimemann (Nem)1992-1998 22. Veikko Hakulinen (Fin) 1952-1960 23. Eero Maentyranta (Fin) 1960-1968 24. Vegard Ulvang (Nor) 1988/1992 25. Alberto Tomba (Ita) 1988-1994 Ricco Gross (Nem) 1992/1994 DISCIPLINA Z S B smučarski tek 8 4-smučarski tek 6 3-hitrostno drsanje 6 - -hitrostno drsanje 5 11 smučarski tek 5 11 hitrostno drsanje 5 -1 hitrostno drsanje 5 - -smučarski tek 4 5 1 smučarski tek 4 3 2 smučarski tek 4 2 2 hitrostno drsanje 4 2 1 smučarski tek 4 11 hitrostno drsanje 4 1-biatlon 4 1- smučarski tek 4 1-smučarski skoki 4 1-hitrostno drsanje 4 1-short back 4-1 smučarski tek 4 - -hibostno drsanje 3 4 1 hibostno drsanje 3 4 1 smučarski tek 3 3 1 smučarski tek 3 2 2 smučarski tek 3 2 1 alpsko smučanje 3 2-biatlon 3 2 - ODMEVI / PISANJE ČASOPISOV 0 uspešnosti olimpijskih iger so mnenja deljena Za nekatere je bilo več slabih kot dobrih stvari - V Španiji dokaj prizanesljivi - Najbolj navdušeni so bili Švicarji NAGANO - Po končanih zimskih olimpijskih igrah v Naganu na Japonskem v svetovnem časopisju krožijo različna mnenja in občutki. Angleški The Times je tako danes zapisal, da so igre zapustile mnogo razdvojenih priokusov in da nekaj vseeno ni bilo v redu. Mnogo bolj prizanesljiv je bil španski El Pais, ki je poudaril, da bomo igre lahko pomnili le po slabem vremenu in škandalu z marihuano. Drugi španski časopis Marca je bil-še prizanesljivejši, saj je izpostavil dejstvo, da je bila organizacija popolna, zaradi česar so bile tudi igre uspešne. Norveški Aftenposten se je »zapičil»v Samarancha ter zapisal, da je pred štirimi leti Juan Antonio Samaranch razglasil igre v Lillehammerju za najuspešnejše v zgodovini. Za te je trdil, da so najbolje organizirane, Norvežani se torej veselijo te bistvene nianse. »Igre so dokazale, da na Japonskem ni mogoče pripraviti dovolj dobrih smučarskih tekmovanj. Le mednarodni olimpijski komite je to ignoriral,« je izopostavila italijanska Gazzetta dello Šport. »Pločevinasto kolajno za Samarancha, za komisijo za boj proti jemanju nedovoljenih poživil in poklicne športnike. To so igre za pozabo,« je bil še bolj kritičen Corriere della Sera. Nič manj prizanesljivi niso bili niti v Franciji. »Ob koncu tisočletja bi pričakovali kaj boljšega kot to, kar se je dva tedna dogajalo v deželi zelenega čaja in dolgočasja. Simbol vsege tega je navdušenje organizatorjev nad izjemno visokim obiskom na internet strani -simbol pasivnega konzu-miranja iger,« je kritično zapisal Le Figaro. Zadovoljni z igrami so bili v Švici, saj sta tako Zueri-cher Tagenszeiger kot Basler Zeitung pudarila, da so Japonci prebrodili kulturno pregrado in pripravili izjemne igre. »Vreme je bilo nemogoče, gledanost še slabša, ameriška hokejska ekipa pa katastrofa, vendar če vse to pozabimo, še vedno ostajajo lepi trenutki,« so zapisali pri VVashington Postu. ZOI 2002 / V ZDA Olimpijska zastava odslej plapola v Salt Lake Crlyju (po 68 končnih odločitvah) Država Z S B Sk. Nemčija 12 9 8 29 Norveška 10 10 5 25 Rusija 9 6 3 18 Kanada 6 5 4 15 ZDA 6 3 4 13 Nizozemska 5 4 2 11 Japonska 5 1 4 10 Avstrija 3 5 9 17 Južna Koreja 3 1 2 6 Italija 2 6 2 10 Finska 2 4 6 12 Švica 2 2 3 7 Francija 2 1 5 8 Češka 1 1 1 3 Bolgarija 1 0 0 1 Kitajska 0 6 2 8 Švedska 0 2 1 3 Danska 0 1 0 1 Ukrajina 0 1 0 1 Belorusija 0 0 2 2 Kazahstan 0 0 2 2 Belgija 0 0 1 1 Avstralija 0 0 1 1 Velika Britanija 0 0 1 1 Z-zlato S-srebro B-bron HOKEJ NA LEDU / PO ZDA IN KANADI JE V FINALU PADLA TUDI RUSIJA Češka prvič v zgodovini osvojila olimpijski naslov Hašelc in Svoboda nacionalna junaka - Praga je ponorela Češka - Rusija 1:0 (0:0, 0:0,1:0) Sodniki: McCreary (Kan), Scapinello (Kan), Ronnmark (S ve). Strelec: Svoboda (Pate-ra, Prochazka, 49.) Kazenske minute: Češka 8, Rusija 4. NAGANO - Češki hokejisti so uresničili veliki sen in prvič osvojili zlato medaljo na olimpijskih igrah. Potem ko so z olimpijskega turnirja zapored izločili reprezentanci ZDA in Kanade, so se v velikem finalu maščevali Rusom za poraz v predtekmovanju z 1:2 in osvojili zlato medaljo. V finalu so Cehi ponovili »recept« s polfinalne tekme s Kanado: dve tretjini trda, nekoliko previdna igra in dobra obramba na čelu S skoraj nepremagljivim vratarjem Dominikom Haškom (na sliki zgoraj desno z zlato kolajno) , nato pa zadetek in branjenje pridobljene prednosti. V polfinalu jim to zadnje sicer ni povsem uspelo, saj so v predzadnji minuti prejeli izenačujoči gol, in so si finale priborili šele po napornem podaljšku in izvajanju kazenskih strelov, proti Rusiji pa se je izšlo; en zadetek je ob obranjeni lastni mreži zadostoval za zmago. Novi češki nacionalni junak je Petr Svoboda, ki je v 49. minuti premagal ruskega vratarja Mihaila Stalenkova. Zasluge za zmagoviti »zlati gol« Češke pa imata tudi Pavel Patera, ki si je v boju z Aleksejem Jašinom zagotovil plošček, in Martin Prochazka, ki ga je nato lepo podal do Svobode. Kasneje so Rusi sicer silo- vito pritisnili, da bi dosegli izenačujoči zadetek, a je bil drugi češki junak, vratar Dominik Hašek, ponovno nepremagljiv. Češki hokejisti na klopi za rezervne igralce so zadnje minute tekme z zadržanim dihom spremljali soigralce na ledu, ki so s fanatično borbenostjo preprečevali Rusiji, da bi prišla do izenačenja in podaljška, takoj po koncu tekme pa so obkolili gol svojega vratarja Haška, rokavice, palice in čelade so poletele v zrak in huronsko slavje se je lahko začelo. Češki uspeh je nekoliko presenetil predvsem severnoameriške poznavalce in ljubitelje hokeja. Prvič v zgodovini so prekinili tekmovanje v ameriški ligi NHL zaradi OI, predvsem v pričakovanju uspehov severnoa- meriških moštev v boju z Evropejci. Prav Češka je imela v svojem moštvu najmanj igralcev te lige izmed reprezentanc velike šesterice. Tako Kanadčani kot Američani so bili na papirju veliki favoriti, pa tudi Rusi, čeprav brez nekaterih največjih zvezdnikov Aleksandra Mogilnega, Igorja Lario-nova, Vjačeslava Fetisova in Vjačeslava Kozlova, so bili med kandidati za zlato kolajno. V NHL so vse podredili enemu cilju -dokazati, da lahko Kanadčani v popolni postavi z največjimi zvezdniki brez večjih težav uženejo vsakogar. Ni jim uspelo -ne samo, da so izgubili v polfinalu s Češko, ostali so celo brez kolajne. Vse tri medalje ostajajo evropskim reprezentancam. Češka, Rusija in Finska so Kanadčanom in Američanom pokazale, da tudi v sodobnem hokeju ne igrajo samo milijoni dolarjev in slavna imena, ki se zberejo na velikem tekmovanju. Borbenost, načelo vsi za enega, eden za vse, kolektivni duh in čast braniti barve svoje države so bile odlike, ki so tokrat najbolj krasile evropska moštva. Cehi so imeli vse to in osvojili zlato medaljo. Takoj ko je znak sirene označil konec srečanja, je Praga ponorela. Desetti-soči navijačev so na glavnih mestnih trgih in ulicah v Pragi proslavljali zgodovinski uspeh Cehov na olimpijskih igrah. V središču mesta je bil postavljen velik zaslon, na katerem so lahko navijači spremljali boj za olimpijsko zlato medaljo med Češko in Rusijo. TOTONAGA / ZMAGOVALEC JE ZNAN Radio Opčine izkoristil padec Pielra Piller Cottrerja na 50 km Openci so slavili v fotofinišu pred Radiom TS A in Primorskim dnevnikom Odločitev je padla. Padel je tudi Pietro Piller Cottrer in sanj Primorskega dnevnika, da bi v fotofinišu odnesel zmago v igri »Totona-ga«, je bilo konec na spolzkem snegu Hakube. Piller Cottrer je namreč zaradi tega precej zaostal, z njim pa tudi Primorski. Padec pa je Radiu Opčine prinesel odločilno prednost, čeprav je treba športno priznati, da so se Openci izkazali tudi pri ostalih napovedih in je njihova zmaga zato tudi povsem zaslužena. Pokazali so najbolj »stalno formo« in razen redkih strelov v prazno so bili stalno med najuspešnejšimi napovedovalci. Na drugo mesto se je zadnji dan povzpel še drugi »mikrofonski« medij, medtem ko so se morali ti- skani mediji zadovoljiti z mesti od tretjega do petega. V zadnje kolo so tri redakcije šle skoraj poravnane. Zato so hila pri vseh pričakovanja velika, govorilo pa se je celo o možnosti podaljškov in nato kazenskih strelov. Toda od vsega tega ni bilo nič. Pri zadnji napovedi je PD povsem ustrelil mimo pri uvrstitvi Pietra Piller Cottrerja na 50 km in zato dobil čisto ničlo, med- tem ko so bili vsi ostali uspšenejši, predvsem pa se je Radio Opčine najbolj približal dejanski uvrstitvi italijanskega tekača in tako že odločil igro. Dokaj izenačene so bile ostale napovedi, pri čemer pa sta le Radio Opčine in Radio Trst A pravilno napovedala zmago Bjoerna Daehlia na 50 km in zato dobila čisto desetico. Hokejski finale je bil kot običajno prava loterija, golov pa je bilo najmanj doslej. Na koncu lahko tudi ugotovimo, da je bila igra precej dolgo zelo izenačena, za končno zmago pa so se potegovale štiri redakcije, medtem ko je Novi Matajur že kmalu po začetku igre zaostal? Tik pred koncem je nato iz boja za prvo mesto izpadel še Novi glas, o prvih treh mestih na vrhu pa so nato odločale malenkosti, prav pri teh pa so bili pri Radiu Opčine najbolj natančni. TOTOMA Olt p&m DNEVNIK HmoTSA STV, ►- Novi Matajur Radio Opčine Dnevne točke 28 jff_33 te 23 26 35 Skupne točke 416 g 419 399 339 427 Kljub zgodnji uri, tekma se je začela ob 5.45 zjutraj po srednjeevropskem času, so se najbolj vneti hokejski navijači začeli zbirati že sredi noči. Marsikdo je prvi del noči preživel v lokalu ali restavraciji, v katerih lastniki seveda niso hiteli z zapiranjem, nato pa se je napotil v Stare misto. Po podatkih policije je tekmo pred velikim zaslonom na trgu in v okoliških ulicah spremljalo več kot 70.000 športnih navdušencev, ki so kriče proslavili zmago svojih ljubljencev. Po tekmi se je množica (na sliki AP) preselila na Venčeslavski trg, tradicionalno prizorišče množičnih zborovanj. Tokrat ni bilo demonstracij, bilo je le pravo ljudsko slavje. Šam- panjec je tekel v potokih, odmevale so piščalke in avtomobilske sirene, ljudje, ogrnjeni s češkimi zastavami, so objeti plesali, peli, pili in kričali. Na ljudski veselici v Pragi so policisti zamižali kar na obe očesi. Voznikom, ki so se z glasnim trobljenjem prebijali sko- zi nepregledno množico veseljakov, so pomagali utirati pot. Nekemu mladeniču, ki je z avtomobilom zašel v cono za pešce, so policisti zastavili vprašanje, kdo je dosegel zmagoviti češki gol. Po pravilnem odgovoru je smel nekaznovano odpeljati naprej... INTERVJU / POGOVOR Z MARIOM ČUKOM Japonci so prijazni in gostoljubni ljudje Olimpijske igre v Nagonu so bile po eni strani »človeške« po drugi strani po razvodenele Časnikar Marij Cuk je v preteklih dneh vsak dan poročal za Radio Trst A in slovenski TV program pri RAJ neposredno iz kraja olimpijskih dogajanj, iz Nagana in ostalih krajev, kjer so potekale posamezne panoge olimpijskega tekmovalnega sporeda. Poslušalcem je posredoval zanimive in pestre vtise iz te daljne dežele in to ne samo strogo športne, ampak tudi take iz značilnosti dežele in življenja tamkajšnjih ljudi. Prav zato smo se za konec odločih še za pogovor z njim. Kako ste prestah časovno aklimatizacijo? Časovni zamik naprej ni predstavljal hude ovire, kajti v Nagano smo prišh po dolgem letu in potem po nekajurni vožnji, ki nas je prisilila v posteljo. Zato je dolg počitek omilil posledice osemurne razlike, ki jo občuti predvsem črevesje. Sicer pa je duhovito pomisliti, da sem tu en dan vsak dan pred vami in da se bom s prihodnosti spet vrnil v preteklost. Kako so delovale prometne zveze? Prometne zveze so po mestu delovale dobro, ker so uvedli olimpijske proge. Zelo naporno pa je bilo premikanje do tekmovalnih prizorišč, ki so bila precej oddaljena od Nagana. Počasnost avtobusov, nihče ne vozi hitreje od 50 ah 60 kilometrov na uro, je še podaljšala vožnjo. Velika težava pa je bila z vračanjem, saj so se avtobusi pomešali z večdesettisoC-glavo množico. Neskončno čakanje... Kako ste preživeli prosti čas? Prostega časa skorajda ni bilo, kajti olimpijske igre so skupek dogodkov in niso kot na primer svetovno prvenstvo v enem samem športu. Poleg poročanja za našo slovensko radijsko in televizijsko postajo so me vpregli še v neposredne prenose RAJ, tako da sem se oglašal z raznih prizorišč v živo. Mogoče tudi zaradi tega, kajti vedno so kolegi poudarjali moj izvor in tudi sam sem vsakič spregovoril milijonskemu občinstvu o naši manjšini in Sloveniji, bo vednost o naši narodni skupnosti večja. Nagano je le nekoliko večji od Trsta. Lahko potegnete kake vzporednice? Nagano je le za spoznanje večji od Trsta. Vzporednic ni in niti podobnosti. Mogoče le glede prometnih vozlov. Preseneča pa pestrost in bogastvo vsakršnih ponudb. Vaš vtis o Japoncih... Vtis o Japoncih? Izjemno prijazni in gostoljubni. Do onemoglosti pedantni in točni, tako da jih vsaka zamuda ali nepredviden zaplet vrže iz tira. Mimi so in potrpežljivi, nobene živčnosti. Moti le to, da dajejo ponaredkom skoraj isti pomen kot originalom. Tu mislim predvsem na razne izdelke, kjer prednjači plastika. Bi se lahko vživeli v tamkajšnje življenje in miselnost? Mislim, da bi se dalo brez težav vživeti v to družbo. Osvojiti je treba nekaj osnov njihove kulture in tradicije, kot pravzaprav povsod. Zal je globalizacija v smislu amerikanizacije čedalje bolj prisotna. Najbrž pa se nikoli ne bi naučil njihove abecede. Se sami imajo z njo težave. Vaš najlepši spomin, s katerim se boste vmih? Spominov bo veliko, prijetnih trenutkov tudi. A to bo prišlo v ospredje šele pozneje. Na izust bi lahko navedel dvoje: veliko garanje in zavest, prijeten občutek, da sem vendarle nepredvideno, a poudarjeno koristil naši skupnosti. Innajgrši? Ne najgrši spomin, ampak »nepredivi-den«: spremenljivost vremena je neverjetna in nepredstavljiva. A tudi boj s paličicami ob hrani bi zahteval svoj opis. Kako bi strnili v nekaj besedah svoj vtis o celotnih igrah? Definicij ne ljubim, še manj oznake. Pa vendar: po eni strani »človeške«, mirne in natančno prirejene, po drugi razvodenele in brez prave življenjskosti. vse olimpijske kolajne...vse olimpijske kolajne... Alpsko smučanje MOŠKI Smuk 1. Jean Luc Cretier (Fra); 2. Lasse Kjus (Nor); 3. Hannes Trinkl (Avs) Slovenci: 20. Jernej Koblar; Aleš Brezavšček in Peter Pen odst. Italijani: 6. Kristian Ghedina; 16. Wemer Pe-rathoner; Luca Cattaneo odst.; Peter Runggal-dier odst. Superveleslalom 1. Hermann Maier (Avs); 2. Didier Cuche (Svi) in Hans Knauss (Avs) Slovenci: 17. Jernej Koblar; 23. Peter Pen; 28. Aleš Brezavšček Italijani: 4. Alessandro Fattori; 15. VVerner Perathoner; 16. Kristian Ghedina; 19. Peter Runggaldier Veleslalom 1. Hermann Maier (Avs); 2. Stefan Eberharter (Avs); 3. Michael Von Gmenigen (Svi) Slovenci: S.Jure KoSir; 18. Mitja Kunc; 22. Jernej Koblar Italijani: 15. Matteo Nana; 16. Sergio Berga-melli; Patrick Holzer in Alberto Tomba odst. Slalom 1. Hans Petter Buraas (Nor); 2. Ole Christian Furuseth (Nor); 3. Thomas Sykora (Avs) Slovenci: 17. Matjaž Vrhovnik; Jure KoSir, Andrej Miklavc in Drago Grubelnik odstop Italijani: 11. Matteo Nanna; 16. Angelo VVeiss; Alberto Tomba ni startal v 2. vožnji; Fa-brizio Tescari odstop Kombinacija 1. Mario Reiter (Avs); 2. Lasse Kjus (Nor); 3. Christian Mayer (Avs) Slovenci: 7. Aleš Brezavšček; 8. Peter Pen Italijani: 4. Alessandro Fattori; 10. Erik Selet-to; Luca Cattaneo in Kristian Ghedina nista štartala v smuku ZENSKE Smuk 1. Katja Seizinger (Nem); 2. Pemilla VViberg (Sve); 3. Florence Masnada (Fra) Slovenke: 24. Spela Bračun Italijanke: 20. Bibiana Perez; 21. Alessandra Merlin; 26. Morena Gallizio; Isolde Kostner odst. Superveleslalom 1. Picabo Street (ZDA); 2. Michaela Dorfinei-ster (Avs); 3. Alexandra Meissnitzer (Avs) Slovenke: 24. Mojca Suhadolc; 30. Spela Bračun Italijanke: 11. Isolde Kostner; 22. Bibiana Perez; 23. Barbara Merlin 28. Karen Putzer Slalom 1. Hilde Gerg (Nem); 2. Deborah Compagnoni (Ita); 3. Zali Steggal (Aus) Slovenke: 11. NataSa Bokal; Urška Hrovat in Spela Pretnar odst. Italijanke: 8. Morena Gallizio; 15. Lara Mago-ni; Elisabetta Biavaschi odst. Veleslalom 1. Deborah Compagnoni (Ita): 2. Alextmdra Meissnitzer (Avs); 3. Katja Seizinger (Nem) Slovenke: 17. Alenka Dovžan; 18. Urška Hrovat; 20. Nataša Bokal; Spela Pretnar odst. Italijanke: 8. Sabina PanzaniiffijiLS. Karen Putzer Kombinacija: 1. Katja Seizinger (Nem); 2. (Nem); 3. Hilde Gerg (Nem) Slovenke: 24. Spela Bračun Italijanke: 5. Morena Gallizio; I^c ni štartala v smuku; Bibiana Pere? slalomu Smučarski teki MOŠKI 10 km klasično 1. Bjorn Daehlie (Nor); 2. Markuš Gandler (Avs); 3. Mika Myllylae (Fin); Italijani: 10. Silvio Fauner; 11. Fulvio Valbu-sa; 26. Marco Albarello; 28. Fabio Maj; 15 km prosto zasledovalno 1. Thomas Alsgaard (Nor); 2. Bjom Daehlie (Nor); 3. Vladimir Smimov (Kaz) Italijani: 4. Silvio Fauner; 5. Fulvio Valbusa; 13. Fabio Maj; Marco Albarello ni Startal 30 km klasično 1. Mika Myllylae (Fin); 2. Erling Jevne (Nor); 3. Silvio Fauner (Ita) Italijani: 5. Fulvio Valbusa; 7. Marco Albarello; 8. Giorgio Di Centa 50 km prosto l.Bjoern Daehlie (Nor); 2. Niklas Jonsson (Sve) 3. Christian Hoffmann (Avt) Italijani: 5. Silvio Valbusa, 9. Maurizio Pozzi, 10. Silvio Fauner; 16. Pietro Piller Cottrer 4x10 km: 1. Norveška (Sture Sivertsen, Erling Jevne, Bjoern Daehlie, Thomas Alsgaard); 2. Italija (Marco Albarello, Fulvio Valbusa, Fabio Maj, Silvio Fauner); 3. Finska (Kirvesniemi, Mylly-lae, Repo, Isometsae) ZENSKE 5km klasično 1. Larisa Lazutina (Rus); 2. Katerina Neumannova (CeS); 3. Bente Martinsen (Nor) Slovenke: 34. Nataša Lačen Italijanke: 9. Gabriella Paruzzi; 12. Stefania Belmondo; 21. Manuela Di Centa; 29. Sabina Valbusa 10 km prosto zasledovalno 1. Larisa Lazutina (Rus); 2. Olga Danilova (Rus); 3. Katerina Nemnannova (Ceš) Slovenke: 34. Nataša Lačen Italijanke: 5. Stefania Belmondo; 12. Gabriella Paruzzi; 17. Sabina Valbusa; 23. Manuela Di Centa 15 km klasično 1. Olga Danilova (Rus); 2. Larisa Lazutina (Rus); 3. Anita Moen-Guidon (Nor) Italijanke: 8. Stefania Belmondo; 14. Gabriella Paruzzi; 27. Antonella Confortola; 30. Karin Moroder 30 km prosto 1. Julija Cepalova (Rus); 2. Stefania Behnon-do (Ita); 3. Larisa Lazutina (Rus) Slovenke: 18. NataSa Lačen Italijanke: 10. Gabriella Paruzzi; 20. Antonella Confortola; Karin Moroder odst. 4x5km 1. Rusija (Nina Gavriljuk, Olga Danilova, Jelena Vjalbe, Larisa Lazutina); 2. Norveška (Bente Martinsen, Marit Mikkelsplass, Elin Nilsen, Anita Moen-Guidon); 3. Italija (Karin Moroder, Gabriellla Paruzzi, Manuela Di Centa, Stefania Belmondo) Smučarski skoki Posamezno, 90 m 1. Jani Soininen (Fin); 2. Kazuyoshi Funaki (Jap); 3. Andreas VVidhoelzel (Avs) Slovenci: 6. Primož Peterka; 38. Blaž Vrhovnik; 39. Peter Zonta; 42. Urban Franc Italijani: 32. Roberto Cecon Posamezno, 120 m 1. Kazuyoshi Funaki (Jap); 2. Jani Soininen (Fin); 3. Masahiko Harada (Jap); Slovenci: 5. Primož Peterka; 17. Blaž Vrhovnik ■mjm .n|. | Italijani: 22. Roberto Cecon Ekipno, 120 m 1. Japonska (Funaki, Harada, Okabe, Saito); 2. Nemčija (Hannavvald, Jaekle, Schmidt, Tho-ma); 3. Avstrija (Hoellvvarth, Horngacher, Schvrarzenberger, VVidhoelzl); 10. Slovenija (Peterka, Rihtar, Vrhovnik, Zonta) Nordijska kombinacija ZENSKE Veleslalom 1. Karine Ruby (Fra); 2. Heidi Renoth (Nem); 3. Brigitte Koeck (Avs) Slovenke: Polona Zupan odst. Italijanke: 4. Lidia Trettel; 6. Marion Posch; 7. Dagmar Mair Unter Der Eggen; 13. Margheri-taParini Half-pipe 1. Nicola Thost (Nem); 2. Stine Brun Kjel-daas (Nor); 3. Shannon Dunn (ZDA) Italijanke: 24. Pescosta Hitrostno drsanje MOŠKI 500m 1. Hiroyasu Shimizu (Jap); 2. Jeremy VVother-spoon (Can); 3. Kevin Overland (Can) Italijani: 9. Ermanno loriatti I lOOOm 1. Ids Postma (Niz); 2, Jan Bos (Niz); 3. Hi-royasu Shimizu (Jap) H Italijani: 14. Fabio Carta; 27. Ermanno loriatti. 1500m 1. Aadne Sondral (Nor); 2. Ids Postma (Niz); 3. Rintje Ritsma (Niz); Italijani: 23. Fabio Carta; 24. Ermanno loriatti 5000m 1. Gianni Romme (Nizj^Z. Rintje Ritsma (Niz); 3. Bart Veldkamp (Bel) Italijani: 9. Roberto Sighel lOOOOm 1. Gianni Romme (Niz); 2. Bob De Jong (Niz); lg3vRintje Ritsma (Niz); Italijani: 9. Roberto Sighel ZENSKE 500m 1. Catriona Le May-Doan (Kan); 2. Susan Audi (Kan); 3. Tomomi OkazaM (Jap) lOOOm 1. Mkrian Timmer (Niz); 2. Chris Witty (ZDA); 3. Catriona Le Mav-Doan (Kan) 1500m Af*;;. 1. Marian Timmer (Niz); 2. Gunda Niemann-Stimemann (Nem); S Chris Witty (ZDA) 3000m 1. Gunda Niemman-Stirnemann (Nem); 2. Claudia Pechstein '(Nem); 3. Anni Friesinger (Nem) Italijanke: llf Elena Belci 5000m 1. Claudia Pechstein (Nem); 2. Gunda Nie-mann-Stimemann (Nem); Italijanke: 9. Elena Belci Umetnostno drsanje 12. Slovenija (Tomaž Globočnik, Sašo grajf, Janez Ožbolt, Tomaž Zemva); ZENSKE 7, 5 km 1. Galina Kukleva (Rus); 2. Uršula Disl (Nem); 3. Katrin Apel (Nem) Slovenke: 12. Andreja Grašič; 36. Tadeja Brankovič; 59. Lucija Larisi Italijanke: 10. Nathalie Santer 15 km 1. Katerina Dafovska (Bol); 2. Jelena Petrova (Ukr); Uršula Disl (Nem) Slovenke: 5. Andreja Grašič; 35. Lucija Larisi; 36. Tadeja Brankovič Italijanke: 18. Nathalie Santer 4x7,5 km 1. Nemčija (Apel, Disl, Zellner, Behle); 2. Rusija (Akhatova, .Kukleva, Melnik, Romasko); 3. Norveška (Andreassen, Sikveland. Skjelbreid, Skjelbreid Hokej na ledu . MOŠKI 1. Češka, 2. Rusija, 3. Finska 1. ZDA;.2. Kanada; 3. Finska Bob Dvosed 1. Guenther Huber-Antonio Tartaglia (Ita) in Pierre Luaders-David MacEachem (Kan); 3. Ch-ristoph Langen-Markus Zimmermann (Nem) Stirised 1. Nemčija II; 2. Švica I; 3. Francija I in Velika Britanija I 14. Italija I (Huber, Tartaglia, Rota, Menchi-ni); 20. Italija II (Tosini, De Libera, Costa, Chia-nella); Sankanje Moški Posamezniki 1. Bjarte Engen Vik (Nor); 2. Samppa Laju-nen (Fin); 3. Valerij Stolyarov (Rus) ■■F Slovenctijpi. Roman Perko Italijani: 22. Andrea * l.lhfiflftfc obkircher; 26. Doris Preindl MOŠKI Enosed 1. Georg Hackl (Nem); 2. Armin Zoeggeler (Ita); 3. Jens Mueller (Nem) Italijani: 8. Rainer; 10. Norbert Huber Dvosed 1. Stefan Krausse-Jan Behrendt (Nem); 2. Chris Thorpe-Gordy Sheer (ZDA); 3. Mark Grim-mette-Brian Martin (ZDA) Italijani: 5. Brugger-W. Huber; 6. Plankenstei-ner-Haselrieder ZENSKE Enosed 1. Silke Kraushaar (Nem); 2. Anke Nie-demhuber (Nem); 3. Angelika Neuner (Avs) — Italijanke: 9. Gerda VVeissensteiner; 12. Nata- Ekipnp V1 1. Nq Lundbe eška (SkardZBraaten, Engen Vikji la, Mamiinenj; 3- Franc .Fuyi:' len, Mantila (Guillame. i I A Philippe Candeloro (Fra); Italijani: 23. Viadana; Zenske |Jg. Tara Lipinski (ZDA); 2. Mi (ZDi\); 3. Lu Chen (Kit); Slovenke: 23. Mojca Kopač Italijanke: |7. Bom^^je^. el le Kvvan m Curling MOŠKI .. A Švica; 2. Kanada; 3. Norveška SKE {Rus); 2,:f Akrobatsko smu 1. Okspna Kazakova-Artur Dmi ^ Elena Berožafa-Artur Siktiazulidz' Mandy Woetzel-Ingo Steuer (Nem) Plesni pari 1. Paša Gričuk-Jevgenij Platov (Rus); 2. Anje-lika KrilpviBpieg Ovsianikov; 3. Marina Ani: na-Gvvendal Peizerat (Fra) MOŠKI Grbine 1. Jonny Moseley (ZDA); 2. Janne Lahtela (Fin); 3. Sami Mustonen (Fin) Skoki 1. Erič Bergoust (ZDA); 2. Sebast (Fra); 3. Dmitrij Daščinski (Blr) Slovenci: 22. Miha Gale ZENSKE Grbine 1. Taeja Satoya (Jap); 2. Tatjana Mittermayer (Nem); 3. Kari Traa (Nor) Skoki iCNikki Stone (ZDA); 2. Xu Nlflfcm (Kit); 3. Colette Brand (Svi) Italijani: 6.'Barbara Fusar Poli-Maurizio gaglio; Biatlon DSKJ Deskanje MOŠKI Veleslalom 1. Ross Rebagliati (Can); 2. Thomas Prugger (Ita); 3. Ueli Kestenholz (Svi) Half-pipe 1. Gian Simmen (Svi); 2. Daniel Franck (Nor); 3. Ross Povvers (ZDA) le Einar Bjomdalen (Nor); Z.iFrode An-NorJ: 3. Ville Raikkonen (F** mci: 16. Jože Poklukar; 33. Tomaž Glo-40. Sašo Grajf: 42. Tomaž Zemva ,ani:ek Pieralberto Carrarj; 14. Wilfried ber; 3Š. Hubert Leitgeb;^p^Rene Catari- 20 km 1. Alvard Hanevald (Nor); 2. Pieralberto Carrara (Ita); 3. Aleksej Aidarov (Blr) Slovenci: 11. Tomaž Globočnik; 25. Sašo Grajf; 58. Janez Ožbolt; 62. Tomaž Zemva Italijani: 21. Rene Catarinussi; 41. VVilfried Pallhuber; 54. Patrick Favre 4x7, 5 km 1. Nemčija; 2. Norveška; 3. Rusija 9. Italija (Favre, Palhuber, Catarinussi, Carrara); gf.Sv zen; 1. Kanada; 2. Danska; 3. Švedska Hitrostno drsanje na kratki progi MOŠKI 500m 1. Takafumi Nishitani (Jap); 2. Y. An (J.Kor); 3. Hitoshi Uematsu (Jap); Italijani: Maurizio Camino in Fabio Carta izločena v četrtfinalu lOOOm 1. Kirn Dong-Sung (J.Kor); 2. Li Jiajun (Kit); 3. Erič Bedard (Kan); Italijani: 6. Fabio Carta; Michele Antonioli diskv. 5000m štafeta 1. Kanada; 2. Južna Koreja; 3. Kitajska 4. Italija ZENSKE 500m 1. Annie Perreault (Kan); 2. Yang Yang (Kit); 3. Gun Lee-Kyung (J.Kor) Italijanke: 5. Mara Urbani; Barbara Baldissera in Marinella Canclini izločene v kvalifikacijah lOOOm 1. Chun Lee-Kyung (J- Koreja); 2. Yang Yang (Kit); 3. Won Hye-Kyung (J. Koreja) 3000m štafeta 1. Južna Koreja; 2. Kitajska 3. Kanada * SELEKCIJE 1. ŽENSKA DIVIZIJA / NA TRŽAŠKEM Obvestila Naše so se izkazale Za Alpe-Jadran Mlade igralke Sloge Pizz. Veto so se Bregu Altra Trade oddolžile za poraz iz prvega dela Zelo slabo sojenje na koncu bolj oškodovalo gostje Prvouvrščeni S. Andrea je bil premočen za Slogo Mimo Eurospin Selekcijskega treninga v Gradišču za sestavo Zenske deželne reprezentance »un-der 16«, ki bo od 29. junija do 2. julija v Caorlah sodelovala na mladinskih igrah Alpe Adria (to je najveCje mladinsko Športno srečanje v srednji Evropi), se je udeležilo tudi sedem odbojkaric treh naših društev in sicer valovke Paola Uršič, Chiara Cej in Aleksija Am-brosi, Kontovelka Valentina Battigelli, slogaSice Petra Žagar, Jasna Kalc in Karin Crissani, nekaj je bilo upravičeno, nekaj pa neupravičeno odsotnih. Selektor Castagnaro in njegov pomočnik Stabile sta preverila znanje 34 igralk s tržaškega in goriskega območja, Vi-demčanke in Porde-nonCanke pa sta si ogledala že teden prej. Na prihodnjem treningu, ki bo predvidoma okoli velike noCi v Gorici, bo povabljen ožji izbor igralk. Čeprav selektor imen še ni razkril, lahko pričakujemo, da bo med izbranimi igralkami tudi kakšna Slovenka. Na nedeljskem treningu so bile namreč med boljšimi. 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A S.Andrea Computer discount - Mirna Eurospin A 3:0 (15:7,15:6,15:10) MIMA EUROSPIN A: Grilanc, JanCar, Mikolj, Pečar, Peterlin, Stopar, Savarin. Po predvidevanjih je bil prvou-vrSCeni S.Andrea za našo mladinsko ekipo premočan nasprotnik. Ekipa Mirne je tokrat nastopila v okrnjeni postavi, brez obolelega standardnega podajaca Milica (na sliki). Marjan Stopar, ki ga je nadomestil, je sicer svojo nalogo zadovoljivo opravil, obcesno pa se je vendarle poznala rahla neuigranost med igralci. Kljub porazu so naši fanjte opravili kar soliden nastop, izvedli veC dobrih akcij, vendar se izkusnejsi domačini, ki so vsekakor morali stalno igrati z najboljšo postavo, niso pustili presenetiti. (INKA) Ostali izid: Prevenire - Volley Club A 1:3, Rigutti ni igral. Vrstni red: S. Andrea in Volley Club A 10, Mirna Eurospin A in Prevenire 6, Rigutti 0. Skupina B Izida: Volley Club B - Old Cats 0:3, Le Volpi - Juha 1:3. Vrstni red: Trie-stina Volley 14, Old Cats in Mirna Eurospin B 10, Julia 8, Le Volpi 4, Volley Club B 0 (Mirna Eurospin B in Triestina s tekmo manj). 1. ZENSKA DIVIZIJA Sloga Pizzeria Veto - Breg Altra Trade 3:2 (8:15,15:7,15:3,12:15,15:11) SLOGA PIZZERIA VETO: Ban, Can-ziani, Cauter, Coretti, Crissani, Ferluga, Kalc, Prestifilippo, Mara in Tanja Sossi, Žagar. BREG ALTA TRADE: D. in M. Zeria-li, Laurica, Sancin, U. in I. Pettirosso, Sturman, Družina, Carboni, Mauro, Ro-della, Bet. V derbiju povratnega kola so se mlade slogaSice oddolžile brežankam za poraz iz prvega dela. Tekma je bila z agoni-sticnega vidika dobra, saj so tako ene kot druge igralke zaigrale res s srcem. Zal ne moremo mimo ugotovitve, da je bila vsekakor najslabša na igrišču sodnica, ki ji je tekma dobesedno ušla iz rok. S svojimi spornimi odločitvami je oškodovala zdaj eno zdaj drugo ekipo, v odločilnem tie breaku pa je bil neprimerno dolj oškodovan prav Breg, ki je sicer na začetku že visoko povedel in se je potem pustil ujeti in prehiteti. V prvem setu so visoko povedle gostje, ki so set brez težav tudi osvojile. Prav to jih je verjetno zavedlo, da so začele svoje mlade nasprotnice podcenjevati, vendar so jih slogaSice z odlično igro presenetile in brez težav slavile v drugem in tretjem nizu. Četrti je bil potem stalno izenačen, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, pri stanju 12:12 pa so se brežanke »odlepile« in tako dosegle igranje tie breaka. (INKA) Ostali izidi: Pallavolo TS - Virtus 2:3, S. Andrea - Juha 3:0, Killjoy - Prevenire 3:0 (Kontovel - Altura odigrana sinoči). Vrstni red: S. Andrea 20, Killjoy in Virtus 16, Kontovel in Sloga Pizzeria Veto 12, Breg Alta Trade 10, Prevenire 6, Juha 4, Pallavolo TS 2, Altura 0. SK DEVIN vabi vse elane, da se udeležijo Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo na Zoncolanu v nedeljo, 1. marca. Prijave v tajništvu, na tel. St. 2916004 do 21. ure 26. t. m.. Obvezna udeležba! SD MLADINA smučarski odsek - obvešča Člane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva - 17. pokala ZSSDI, ki bo v nedeljo, 1. marca na Zoncolanu, da potrdijo vpis na tekmo in prisotnost na predvideni družabnosh istega dne, najkasneje do petka, 27. februarja do 12. ure. Za informacije lahko pokličete na tel. St. 220793 (Lara), 220718 (Sonja) in 213518 (Ennio). SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. marca ob priliki Zamejskega prvenstva avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo jutri, 25. t. m. na sedežu kluba od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 299573 in 226271. SZ OLVMPIA organizira avtobusni izlet elanov in simpatizerjev ob priliki društvenega tekmovanja v sklopu Zamejskega prvenstva v nedeljo, 1. marca na Zoncolanu. Odhod ob 6. uri izpred Slovenskega športnega centra. Za vpis in informacije telefonirati v večernih urah v telovadnico (32310) ali Marjanu (538169) ali Ediju (535114) ZSSDI razpisuje tečaj za pridobitev naslova učitelja smučanja 1. in 2. stopnje. Vse informacije nudi urad ZSSDI v Trstu, tel. 635627. SK DEVIN obvešCa, da se nadaljujejo smučarski tečaji ob sobotah in nedeljah na snegu. Informacije nudi tajništvo, tel. St. 2916004. SPDG prireja 1. marca 1998 Slovensko zamejsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu v veleslalomu in super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo elani zamejskih športnih društev in klubov. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG Ulica Malta 2 (fax 531495) v Gorici, oziroma pri ZSSDI. Žrebanje startnih Številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. Moška C liga IZID115. KOLA San Vito ■ Faedis 3.0 (153,153,15:7), Mossa ■ Finvolley 0:3 (9:15,12:15, 10:15), Rigutti - Soča 3:1 (12:15,15:6, 15:3,15:13), Rojalese - Buia 2:3 (15.8, 15:7, 8.15, 6.15,12:15), Bor - Vivil 0:3 (3:15,13:15,13:15), Prevenire - Eltor 1.3 (12:15,15:11,13:15,15:17), II Pozzo-AgrariaTerpin 3.0 (15.9,15.7,15:10). LESTVICA Eltor Tubac II Pozzo San Vito Buia AgrariaTerpin Prevenire Vrni Latt. Friulane Finvolley Faedis Soča Unitecno Rojalese Rigutti Mossa Bor 15 13 2 43:10 26 15 11 4 36:18 22 15 11 4 38:19 22 15 10 5 34:22 20 15 10 5 33:22 20 15 10 5 34.24 20 15 9 6 3322 18 15 9 6 34:24 18 15 5 10 25:36 10 15 5 10 21:33 10 15 5 10 19:33 10 15 4 11 13:35 8 15 3 12 19:41 6 15 0 15 2:45 0 PRIHODNJE KOLO Finvolley - II Pozzo, Buia -Soča Unitecno, San Vito -Bor, Vivil - Prevenire, Agraria Terpin - Rojalese, Eltor -Mossa, Faedis - Rigutti. Ženska C liga IZID115. KOLA IMSABCC -Porcia 2:3 (15:8, 6:15, 13:15,15:7,17:19), Delser - Farra 3.1 (15:4,10:15,15:2,15:3), Kmečka Banka ■ Cassacco 3.0 (15:10,17:15,15:3), Vvil ■ Torriana 3:2 (9:15,13:15,15:6,15:5, 15:11), Furlanina - Tarcento 3.2 (14:16, 15:11,153,9:15,17:15), Alimentaria - B Meters 13 (15:12,6:15,10:15,3:15), Ju-venilia - Asfjr neod. (Asfjr se ni prikazal). LESTVICA BMeters 15 15 0 45:10 30 Vivil 15 12 3 39:15 24 Tracento 15 11 4 39:19 22 Kmečka Banka G0 15 11 4 40:20 22 Domovip Porcia 15 11 4 362122 Ub.Furlanina 15 9 6 3425 18 Val IMSABCC 15 6 9 27:31 12 Asfjr 14 6 8 2328 12 Alimentaria GO 15 6 9 23:30 12 Cassacco 15 5 10 22:35 10 Torriana 15 5 10 20:34 10 Farra 15 4 11 20:39 8 Ubeitas Delser 15 3 12 16:37 6 Juvenilia 14 0 14 2:42 0 PRIHODNJE KOLO Delser - Juvenilia, Torriana - Cassacco, Val IMSA - Furlanina, Tarcento - Alimentaria, Asljr - VMI, B Meters - Farra, Por-da-Kmečka Banka. MLADINKE / PLAV OFF Koimpex izločen Virtus so premagale »samo« s 3:2 Koimpex - Virtus 3:2 (11:15, 15:8, 10:15, 15:11,15:10) Koimpex: Kalc, Sossi, Furlan, Canziani, Cauter, Žagar, Ferluga, Kobau, Coretti, Crissani, Obad. V povratni polfinalni tekmi v play offu za napredovanje je sicer slavil Koimpex, vendar mu zmaga ni dosti koristila, saj je v prvi tekmi zmagal Virtus s 3:1. Tekme je bilo tako konec praktično že po tretjem setu, saj je vodstvo z 2:1 bilo Virtusu že dovolj za uvrstitev v finale za prvo mesto. Prav v teh prvih treh setih je bila igra tudi najboljša, saj so igralke obeh ekip pokazale največ. Ob tem naj omenimo, da so bile igralke Koimpexa že utrujene, saj so v skoraj enaki zasedbi pred to tekmo odigrale pet setov v prvi diviziji, a so se kljub temu vrgle v boj z vso vnemo. Kot rečeno, je bilo tekme praktično konec že po tretjem setu, v nadaljevanju pa je Virtus zaigral brez svoje najboljše igralke Morwayeve in tako Koimpexu olajšal pot do zmage. V drugem polfinalu igrata Bor Friulexport in Kontovel. V prvi tekmi so s 3:0 slavile bo-rovke, povratna tekma pa bo v petek, 27. ob 19.30 na 1. maju. (INKA) _________DEKLICE / NA TRŽAŠKEM________ Brežanke odbile napad Ome Kontovel B pregazil Slogo B - Sloga A se pripravlja na play off Skupina A Breg - Oma 3:0 (15:0,15:8,17:15) BREG: Zerilai, Gregori, Koren, Capponi, Plet-tersech, Špehe, Ferluga, Crevatin, Zerjul, Berzan, Blasevich, Vodopivec. Oma je bila Se edina ekipa, ki je lahko ogrozila Bregovo uvrstitev v play off. Breržanke nasprotnika niso podcenjevale in so tokrat igrale zbrano od začetka do konca. Bolj izenačen potek tretjega seta je treba pripisah dejstvu, da je trener Maver pri vodstvu z 12:4 omogočil vsem igralkam, da stopijo na igrišče, ne glede na igralno vlogo. V razburljivi končnici pa so Brežanke le ohranile mirnejšo kri od nasprotnic. Velja omenih krstni nastop v tej kategoriji mlade Viviane Vodopivec. Vrstni red: Altura in Breg 18, Oma A 14, Bor in Kontovel A 8, Npt in Sloga B 2 (Altura in Bor s tekmo manj). Skupina B Virtus - Sloga Pizzeria Veto 0:3 (1:15, 1:15, 0:15) Sloga Pizzeria Veto: Ban, Crissani, Kalc, Prestifilippo, Sossi, Žagar. Svoj zadnji nastop v izločilni skupini so slo-gašice opravile v zelo okrnjeni postavi, a so kljub temu svoje nasprotnice premagale v samih štiriindvajsetih minutah. S to novo zmago so kaj- pak Se potrdile svojo premoč v skupini, v kateri niso izgubile nobenega seta, zdaj pa jih Čakajo zahtevnejši nastopi v play offu, ki bo odločal o letošnjem pokrajinskem prvaku. (INKA) Ostah izid: S. Andrea A - Sgt 3:2. Vrstni red: Sloga Pizzeria Veto 18, Triestina A 10, Sgt in S. Andrea 8, Virtus B 4, Volley ’93 O (Triestina A in Volley '93 s tekmo manj). Skupina C Kontovel B - Sloga B 3:0 (15:4,15:1,15:1) KONTOVEL: Picciola, Visintin, ŽužiC, Kodrič, Antonin, Kocjna, Milkovič, Šemi, Košuta, Santini. SLOGA B: VVehrenfennig, Sossi, Šinigoj, Poh-len, Malalan, Kralj, Gantar, Dessi, Calligaris, Bo-gatez, Milkovič. Kontovelke so opravile s slogašicami v samih 36 minutah. Njihova zmaga je bila tokrat Se lažja kot na derbiju prvega dela prvenstva, saj igrajo Kontovelke iz tekme v tekmo bolj samozavestno, medtem ko so slogaSice tokat delovale boječe, kot da bi se že vnparej sprijaznile z gladkim porazom. Ostala izida: Triestina B - Oma B 3:0, S. Andrea B - Virtus A 0:3. Vrstni red: Kontovel B 20, Trieshna B 18, Virtus A 10, Ricreatori 6, Oma B 4, S. Andrea B 0 (Kontovel B in Ricreatori s tekmo manj). Ženska D liga SKUPINA B IZID111. KOLA Morarese - Gonars 1:3 (15:5, 3:15, 13:15,10:15), Del Doge - Sava 3.0 (16:14,15:1,15:4), Favento - SGT 3:0 (15:7,15:6,159), Staranzano - Bor Friu-lexport 2:3 (5:15,15:7,8:15,15:10,9:15), Tecnoinox ni igral. LESTVICA Favento 10 10 0 30:7 20 Staranzano 10 7 3 25:16 14 Bor Friulexport 10 7 3 22:17 14 Gonars 10 6 4 21:18 12 Tecnoinox 9 4 5 22:19 8 Del Doge 9 4 5 18:19 8 Sava Pneumatici 10 4 6 16:19 8 Morarese 10 2 8 11:27 4 Sgt 10 0 10 7:30 0 PRIHODNJE KOLO Staranzano - Favento, SGT - Del Doge,, Sava - Tecnoinox, Bor Friulexport - Gonars, Morarese ne igra. Moška D liga SKUPINA A IZID111. KOLA Azimut - Adi Ronchi 3:1 (15:12,12:15, 15:3,15:4), VBU - Travesio 3:2 (7:15, 15:6,11:15,15:5,15:8), Tomana-Re-manzacco 3:0 (15:8,15:10,15:11), De-mar - Naš Prapor 3:0 (15:6,15:4,15:3), NPT ni igral. LESTVICA Demar 10 8 2 26:8 16 Torriana 10 7 3 25:12 14 NPT 9 7 2 22:12 14 Azimut 10 7 3 25:15 14 VBU 9 7 2 23:14 14 Naš Prapor 10 4 6 15:22 8 Travesio 10 2 8 1327 4 Remanzacco 10 1 9 1028 2 Adi Ronchi 10 1 9 829 2 PRIHODNJE KOLO Demar - Torriana, Remanzacco - VBU, Travesio - NPT, Naš Prapor - Adi Ronchi, Azimut ne igra. Moška D liga SKUPINA B IZID111. KOU Futura - Casarsa 0:3 (5:15, 9:15, 7:15), Bulfet Toni - Sup. Europa 3.0 (15:10, 15:4,15:10), Club Altura - Fiume Venelo 3.1 (15:1,13:15,15:8,15:13), Corno -Val Koimpex 3.0 (15.6,15:7,16:14), Ma-niago ni igral. LESTVICA Fiume Venelo 10 8 2 26:9 16 CAltura 10 7 3 25:12 14 Buffet Toni 10 7 3 22:12 14 Maniago 9 5 4 18:12 10 Casarsa 10 6 4 20:16 12 Volley Como 10 5 5 22:19 10 Val Koimpex 10 4 6 1321 8 Futura 10 1 9 728 2 Sup.Europa 9 0 9 327 0 PRIHODNJE KOLO Como - Club Altura, Fiume Venelo - Sup. Europa, Buffet Toni - Maniago, Val Koim-pex - Casarsa, Futura ne igra. I fcltia $e8'maret‘" W , imate 2 tedna, Na razpolago darito: da ji poklonite Telole sansko KOŠARKA Torek, 24. februarja 1998 C LIGA / JADRAN NUOVA KREDITNA D LIGA / »RDEČA« IN »BELA« SKUPINA Po dragoceni zmagi je Bor Radenska slavil v zadnji sekundi, 2. V prvem polčasu je za naše zelo slabo kazalo (-12 v 20'), po odmoru pa je prišlo do popolnega preobrata (53:27!) Za jadianovce je bila sobotna zmaga bistvenega pomena, saj so dokazali, da so si takoj opomogli od poraza v Cittadelli in so premagali neposrednega tekmeca za vključitev v končnico za napredovanje v višjo ligo. Kljub pustnemu Času se je okrog igrišča pri BrišCikih zbrala za tekmo s Fagagno običajna množica, ki pa je morala z našimi fanti tudi tokrat trpeti vse do zadnjega, preden je konCno lahko izdatno in upravičeno slavila. Srečanje se je za naše pričelo vse prej kot spodbudno, saj so gostje izkoristili pustno razpoloženje »novotekabejevcev« in povedli z 0:9. V teku prvega polčasa naši nikakor niso uspeli ujeti pravega ritma, sam Stefan Samec pa seveda ni mogel kljubovati premoči Furlanov, ki so po zaslugi visokega Rovereja in na splošno visokih odstotkov pri metu zaključili prvi del s kar 12 točkami prednosti (36:48). Po odmoru je končno prišlo do zaželjene reakcije, Vatovčevi fantje so zaigrali izjemno, gostje pa so povsem »izgubili glavo«. Slednji so v drugem polčasu dosegli skupno 27 točk, zlasti med 32. in 37. minuto pa so le redkokdaj zabeležili kak koš. Tu gre seveda pohvala Jadranovi obrambi, ki je kljub dejanski odsotnosti običajnega stebra Marka Hmeljaka (zaradi gripe je le malo igral) delovala skoraj- David Pregare navdušil (Foto KROMA) C LIGA IZIDI 21. KOLA Bassano - Italmonfakone 8337, Castef franco - Rovigo 73:87, Conegliano -Caorie 101:78, Bravimarket - tatte Carso 94:73, Anite - Cittadella 57:77, Istrana -Ferrara 72:70, Jadran N.Kreditna - Faga-gna 89:75, Don Bosco ni igral. LESTVICA Cittadella 20'18 2 1575:1370 36 Italmonfakone 19 15 4 1561:1441 30 Don Bosco 19 14 5 1435:1348 28 Fagagna 20 13 7 1759:1505 26 Ferrara 20 12 8 1614:1543 24 Jadran NTKB 19 12 7 1435:1377 24 Conegliano 20 11 9 1544:1544 22 Bassano 20 8 12 1641:1652 16 Castelfranco 20 8 12 1542:1558 16 Rovko 20 8 12 1495:1548 16 Mita 20 7 13 1516:1587 14 Istrana 19 7 12 1312:1464 14 Caorie 19 5 14 1479:1518 10 Bravimarket 19 5 14 1425:1560 10 Utte Carso 20 4 16 1430:1728 8 PRIHODNJE KOLO Caorie - Don Bosco, Cittadella ■ Istrana, Fagagna - Bassano, Ferrara - Castelfranco, Italmonf. - Conegliano, Rovigo - Bravi-market LCarso - Jadran N.Kreditna, Mita ne igra. Mer 1904-Bor Radenska 85:86 (42:45) Bor: Filipčič 11 (3:6; 1:3; 2:2), Susani 2 (-; 1:2; -), Ve-linsky 6 (2:4; 2:4; -), Barini 5 (3:4; 1:7; -), Simonič 23 (5:6; 6:8; 2:3), Tomšič 5 (3:4; 1:1; 0:1), Rasman 10 (2:4; 4:6; -), Possega 14 (2:2; 6:7; -), Rebula 10 (-; 5:9; -). Trener: Furlan PM: 20:30 Za dve točki: 27:47 Za tri točke: 4:7 SON: 25 TRI TOČKE: Filipčič 2, Simonič 2 V tretjem kolu »rdeCe« skupine za napredovanje so borovci v gosteh osvojili nadvse pomembno zmago in potrdili prvo mesto na lestvici. Nedeljska tekma je bila resnično privlačna in dopadljiva, pričela pa se je zelo spodbudno za košarkarje Radenske (6:13 v 4’)- Domačini so kmalu nadoknadili zaostanek, v zadnji minuti prvega polčasa pa jim je celo uspelo izenačiti. V prvem delu se je pri naših izkazal zlasti Mamo Simonič, ki je bil najuspešnejši s 16 točkami. Drugi del srečanja je bil vseskozi zelo uravnovešen, saj je »belozelenim« odlično kljuboval Merjev strelec Pitteri, ki je v samem drugem polčasu dosegel kar 19 točk s 5 »trojkami«. Obe ekipi pa sta v splošnem imeli izredno visoke odstotke pri metu, tako da je bila igra zelo hitra in tekoča. V zadnji minuti so Furlanovi varovanci pridobili rahlo prednost 3 točk (81:84), 40 sekund pred koncem pa so gostitelji izkoristili le en prosti met (82:84). Na nasprotni strani so naši nerodno izvedb napad, Pitteri pa je 8 sekund pred iztekom s »trojko« povedel svoje v vodstvo (85:84). V zadnjem napadu so se Svetoivancani učinkovito prebih do koša, kjer so domačini ravno v poslednji sekundi z napako zaustavib Viktorja Tomšiča. Slednji je hladnokrvno usmeril skozi mrežico oba prosta meta in da brezhibno. Ob tem gre omeniti, da sta sodnika v teku drugega dela nekoliko spremenila smer sojenja, to pa je ob agresivni in navdušujoči igri Pregarca in soigralcev povsem potlačilo ekipo iz Fagagne. Ob koncu so naši poleg zmage uspeh celo spreobr-nih razliko v koših v dvojnem spopadu s Fagagno v svojo korist, tako da je bbo v Domu pristaniških delavcev po končani tekmi zmagoslavje popolno. Zmaga je bila namreč zaslužena, jadra-novci pa sedaj delijo 5.mesto na lestvici z Gallom Ver-deto iz Ferrare. V prihodnjem kolu bodo Oberdan in tovariši odigrak v Al turi derbi s Servolano Latte Carsom, ki sameva na dnu lestvice. Glede na to, da ima Fagagna tekmo več kot naši, pa je za Jadran Nuova Kreditna zdaj »playoff« bližji... Najboljši strelci naših ekip C LIGA Stefan Samec 285, David Pregare 263, Michel Grbec 238, Dean Oberdan 228, Sandi Rauber 180 D LIGA Stefan Persi (Cicibona) 274, Mauro Simonič (Bor) 216, Marko Uršič (Cicibona) 201, Stefan Turk (Kontovel) 181, Andrej Zuppin (Cicibona) 169 PROMOCIJSKA LIGA Marko Salvi 230, Borut Klabjan 200, Paolo Kralj 160 (vsi Breg) Hladnokrvni Tomšič podaril ekipi zlata vredni točki. Tokrat bi poleg že omenjenega Simoniča (23 točk, 8:11 iz igre, 5:6 prosb meti) pohvalili predvsem visoke igralce v boju pod košema, za res pomemben uspeh pa je po pravici zaslužna vsa ekipa, (nš) Adi Fanin Tennoidrau-kca-Cicibona Prefabbricati Marsich 67:47 (29:25) Cicibona: Stefančič 4, Persi 14, Pavhca 2, Dihssa-no, Zuppin 12, Uršič 4, Križmancie 7, Bandi 4. Trener: Bathlana Cicibonaši so v tem kolu v gosteh proti skromnemu nasprotniku krepko razočarali, Cm dan in nerazpoloženost pri metu pa nista mogla prinesti drugega kakor visok poraz, že drugi v »beli« skupini za obstanek v D ligi. V prvem delu so v nedeljo Prefabbricati Marsich še karpogumno držali korak z gostitelji, ki pa so v teku drugega polčasa onesposobili in dokončno pokopali naše po zaslugi Galaveme in Rovereda, ki sta bila najboljša strelca tekme s 17 točkami. V Ciciboninem taboru tokrat v splošni sivini ni žal nihče izstopal, saj sta jo trenerju Battilani nekatere odsotnosti in pust res pošteno zagodli. Upati je, da si bodo naši fantje po teh dveh spodrsljajih kmalu opomogli, že v prihodnjem kolu pa bo pomembno doma premagati Isontino. Promocijska liga IZID113. KOLA Romane® - Skyskrapers 93:103, Momo-Gio - Virtus 76:80, Petrolchimica - Stella Azzurra 92:86, Planet - Al Gioiello 54:57, San Vito - Breg 78:64, Soul Team - Medi- terranea 62:61. LESTVICA Momo GI6 13 10 3 1031312 20 San Vito 13 10 3 1016947 20 Soul Team 13 9 4 1017:906 18 Skyskrapers 13 9 4 1125:1047 18 Petrolchimica 13 8 5 917:948 16 Mediterranea 13 7 6 866:894 14 Breg 13 6 7 937:942 12 Virtus 13 5 8 956:967 10 Romane® 13 5 8 961:990 10 Planet 13 3 10 864922 6 Al Gioiello 12 3 9 851974 6 St Azzurra 12 2 10 855947 4 PRIHODNJE KOLO Breg - Civica Romane®. D LIGA RDEČA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE IZIDI 3. KOLA Forum Julil - Arte 69:79, Inter ■ Bor Radenska 85:86, Virtus - Perteole 69:72, Sangiorgina-Goriziana 81:85. LESTVICA Arte 3 3 0 242:199 6 Bor Radenska 3 3 0 274:249 6 Goriziana 3 2 1 243244 4 Perteole 3 2 1 236244 4 Virtus Ud 3 1 2 229213 2 Inter 1904 3 1 2 254251 2 Sangiorgina 3 0 3 217247 0 Forum Juli! 3 0 3 216264 0 PRIHODNJE KOLO Bor Radenska - Virtus, Inter -.Sangiorgina, Arte - Perteole, Goriziana - Forum Juli C2UGA Domovci v soboto proti SGT Domovi košarkarji bodo zaceli nastope za obstanek v C2 ligi v soboto, ko bodo v Trstu v 1. kolu igrali proti SGT ob 20.30. V tej skupini za obstanek igrajo naslednje ekipe; CUS Trst, SGT Trst, Robur Palmanova in Dom Rob Roy Agorest. V 2. kolu bodo domovci igrali doma proti Roburju (7.3.) , v 3. kolu pa spet doma (14.3.) proti tržaškemu CUS. D LIGA BELA SKUPINA ZA OBSTANEK IZIDI 3. KOLA Romans - Benniganls 67:73, Kontovel -Lega Nazionale 37:69, Isontina - Duke Pub 81:77, Termoidraulica - Cicibona Marsic 67:47. LESTVICA Lega Nazionale 3 3 0 230:163 6 Isontina 3 2 1 198:210 4 Kontovel 3 2 1 168:197 4 Termoidraulica 3 1 2 191:178 2 Benniganš 3 1 2 210215 2 Duke Pub 3 1 2 200:208 2 Cicibona Marsic3 1 2 174:186 2 Romans 3 1 2 183:197 2 PRIHODNJE KOLO Bennigabs - Termoidraulica, Kontovel -Romans, Cicibona Marsic - Isontina, Duke Pub-Lega Nazionale. PROMOCIJSKA L. Za Breg spet usodno pomanjkanje menjav San Vito - Breg 78:74 (32:37) BREG: Berdon 13, Schiulaz 3, Barini 12, Gob-bo, Klabjan 10, Salvi 26, Klanjšček 10. Trener: D. Salvi. PM: 28:46. PON: Salvi (35), Gobbo (36), Klanjšček (37), Klabjan (39). Brežani so že drugič zapored izgubili zaradi pomanjkanja zadostnega števila menjav. Zaradi bolezni in poškodb so vnovič nastopih zelo okrnjeni. Kljub temu in kljub pustnemu Času so zaigrah zelo dobro in bili na pragu zmage. Res odlično so tokrat igrali v obrambi, kar jim je omogočilo, da so si v drugem polčasu priigrali dvanajst točk prednosti. Zal pa se je istočasno tudi kopičilo število njihovih osebnih napak, tako da so proti koncu tekme drug za drugim začeti zapuščati igrišče. Zadnje tri minute so igrah v štirih, San Vito je izenačil, vsaka reakcija pa je bila nemogoča, saj je Breg zadnje pol minute imel na igrišču samo tri igralce. Brežani so vsekakor za nastop vredni pohvale, še za stopničko boljši pa je bil Marko Salvi. Zal pa se vrh lestvice zdaj spet oddaljuje. NARAŠČAJNIKI / NA VČERAJŠNJEM DERBIJU Borovci so po hudem in izenačenem boju po podaljšku ugnali poletovce Polet Metra - Bor Friulexport 81:83 (36:36, 71:71) POLET: Matjaž Suhadolc 3, Peric 11, Pavat n.v., Guštin 30, Grilanc, Ferfolja 16, Jerman, Berdon 4, Švab 8, Piccini 9, Vidali n.v., trener Vitez.. SON 17. 3T: Švab. BOR: Posar 14, Floridan 27, Miloševič 9, Sunjerga 6, Jevnikar 4, Dolhar n.v., Premru 9, Krčalič 2, Crismanci-ch 6, Pitacco, Mirčeta, trener Jogan. SON 16. PON: Premru (40). Včerajšnje srečanje naraščajnikov v domu »Ervatti« pri BrišCikih je bil pravi derbi dveh enakovrednih ekip, ki sta končali izenačen in razburljiv boj šele po enem podaljšku. Zmagah so borovci z dvema točkama razlike, potem ko nobena od ekip skozi vso tekmo ni imela prednosti več od 6-8 točk. Zadnje poteze regularnega dela tekme in podaljška so bile skoraj dramatične. V zadnji minuti regularnega dela so borovci vodili s 4 točkami prednosti. Poletovci pa so najprej znižali zaostanek na sami dve točki, v zadnji sekundi pa je Erik Piccini z dvema prostima metoma stanje izenačil in priigral domači ekipi podaljšek. Tudi v dodatnih petih minutah srečanja je bila igra izredno izenačena. Naposled pa so borovci le uspeli zmagati s koši Družine in Floridana. Za zelo lepo in izenačeno tekmo si prav vsi košarkarji obeh ekip zaslužijo pohvalo. Od posameznikov pa bi pohvalili predvsem poletovca Andreja Guština, ki je dal kar 30 točk, in borovca Iztoka Floridana, ki je dosegel 27 točk. Po tekmi je bilo v Borovem taboru seveda veselje nepopisno. Bolj potrti so bili poletovci, ki pa si nimajo ničesar očitati, saj so bili povsem enakovredni gostom in bi z malo več sreče bi lahko tudi zmagali. Naj omenimo tudi, da je tekmi prisostovalo precejšnje število gledalcev. Z včerašnjo zmago je Bor Friulexport utrdil svojo drugo mesto na lestvici in ima tako zelo lepe možnosti, da se uvrsti v deželno fazo. (N.S.) r TENIS / TURNIR FUTURE V AFRIŠKEM TOGU Aleš Plesničar se je kvalificiral Danes v šestnajstini finala LOME - Našemu zamejskemu te-nisaCu Alešu Plesničarju je tokrat uspel podvig. Na teniškem krožnem turnirju, veljavnem za točke ATP, ki se te dni odvija v Lomeju, glavnem mestu afriške države Togo, je v nedeljo v edini kvalifikacijski tekmi premagal v dveh setih domačega te-nisaCa s 6:1 6:3 in se tako prvič uvrstil na glavni turnir, kar mu prejšnji teden v Akri ni uspelo. Aleš se je v nedeljo na igrišču moral spopasti ne samo z nasprotnikom, ampak tudi z izredno vročino, saj so izmerili celih 48 stopinj celzija. Danes pa Čaka Aleša prva tekma glavnega turnirja. Žreb mu je za nasprotnika v šestnajstini finala spet določil tenisaca iz afriške celine. V primeru zmage bi si Aleš že prislužil novo, svojo drugo ATP točko. Gaj in tenisaC je že začel in tudi končal nastope v igri dvojic. Njega in njegovega švedskega partnerja sta s 6:2, 6:4 izločila predstavnika Južne Afrike. JADRANJE / DRŽAVNA REGATA EUROPA TRK Sirena osvojila vse tri preizkušnje Arianna Bogateč prva z dvema zmagama, eno je osvojil M, Guštin - J. Križnič presenetila Jadralci se počasi prebujajo iz zimskega spanja. To sicer ni bilo pravo spanje, ker treningov ni pravzaprav nikoli konca, toda športniki se šele z začetkom tekmovanj in medsebojnim merjenjem moči spet izpostavljajo reflektorjem javnosti in kritiki. Tako je bila konec preteklega tedna v kraju Civitanova Marche državna regata v razredu europa, na kateri je naša najboljša jadralka, tekmovalka Tržaškega pomorskega kluba Sirena Arianna Bogateč vnovič pokazala vso svojo moč V konkurenci 46 jadralk in jadralcev (fantje so bili pretežno iz vrst mlajših sil) je namreč premočno zmagala. Skupno so zaradi šibkega vetra izvedli samo tri regata, Arianna pa je zmagala prvo in tretjo regato, medtem ko je bila v drugi četrta zaradi počasnega Starta. Zanimivo pa je, da je tudi druga regata pripadla barkovljanskemu društvu, saj je na njej zmagal Ariannin klubski tovariš Miran Guštin, ki je sicer pristal na končnem 20. mestu, saj je bil na prvi regati diskvalificiran, na tretji pa je zasedel 14. mesto. Da je vsekakor šlo za izredno uspešen nastop zamejske jadralne šole, potrjujejo tudi uvrstitve mlade Cu-pine tekmovalke Johane Križnič, ki je pristala na odličnem končnem 7. mestu z uvrstitvami na 15., 9. in 9. mestu. Perspektivna Johana je bila druga najboljša med mladinkami. Kot rečeno je potek regate motilo pomanjkanje vetra. Tako so prvi dan izvedli le eno regato, v nedeljo pa sta izvedbo dodatne regate preprečila najprej brezvetrje, potem pa še izredno gosta megla, tako da so jadralce v pristan pospremili z zvočnimi signali, ker je bila vidljivost resnično enaka ničli. »Za Arianno je bil to koristen trening, saj ji je nastopanje v šibkem vetru ustrezalo, čeprav kajpak razmere res niso bile idealne. Miran Guštin je lahko zadovoljen z zmago v drugi regati, Johana Križnič pa me je res prijetno presenetila,« je nastop naših jadralcev v Markah ocenil sicer zdaj že bivši Sirenin športni vodja, a vedno prisotni Bruno Bogateč. KOŠARKA Mladi jadranovci bodo igrali v finalni fazi SgtB ni znal sprejeti poraza Jadran - SGT B 76:45 (41:30) JADRAN: Morelj 2, Furlani 2, Slavec 6, Jankovič 2, Rebula, Kralj 18, Oblak, Jogan, Ma-donia 11, Coretti 6, Kneipp 25, Volpi 4. V odločilni tekmi za osvojitev tretjega mesta, ki omogoča nastop v finalni skupini, je Jadran prepričljivo zmagal. Jadranovci so se nasprotnikov precej bali, saj so jih ti lani in predlanskim visoko premagati. A bojazni je bilo odveč, saj je Corbattijeva ekipa s Kraljem, Kneippom in Madonio na Čelu že od začetka povedla in nato prednost stalno večala. Za zmago je zaslužna vsa ekipa. Zal pa gre zabeležiti nešportno vednje nasprotnih igralcev, ki so med tekmo in po njej žaliti naše igralce z običajnimi protislovenskimi psovkami, ob pasivnem zadržanju ali celo podpori staršev. (Mitja Oblak) NAMIZNI TENIS / DR2AVNE LIGE NAMIZNI TENIS / DEŽELNE LIGE Kras Corium naredil prvi korak k obstanku Krasu Generali gre vse kot po olju Krasovim prvoligašicam gre vse kot po maslu. Vsem čerem so se do-selj v prvenstvu izognile, nekaj je bilo tudi olajšav, kot na primer odsotnost Regaldijeve tujke na zadnjem srečanju. Sedaj pa je Kras Generali pred tremi odločilnimi srečanji. Proti četrti Messini (na otoku je zumagal s 4:5) ga bomo videti v domačem srečanju. Sledil bo dvoboj s tretjim Coccagtiom in za zključek še z državnim prvakom Castellano. Da obdržijo svoje drugo mesto bodo morale biti Krtasovke v dobri formi kot se je zgodilo Novari (upajmo da ne) se lahko pripeti tudi v krasovem Tabora. Vanja Milic je v Novari igrala eno samo tekmo, ker jo je že napadala bolezen. V kolikor bo ekipo skužilo zdravje, saj je Kras Generali močna in homogena ekipa, se bomo lahko še naprej veselili uspehov edinega zamejskega prvoligaša. Bistvenih sprememb tudi po odigranem 11. krogu na last-vici ni. Zgornja polovica, ki zadeva Kras Generali oziroma play off, je ostala nespremenjena, preseneča pa zmaga Turina nad Messino. Izidi 11. kroga: Regaldi NO -Kras Generali 0:5, Temi - Lal Coc-caglio 0:5, Castellana - Muravera 5:1, Che Lin Messina - Poste Torino 4:5. Vrstni red: Castellana MN 22, Kras Generali 20, Lal Coccagtio 16, Ge Lin ME 12, Dopolavoro Poste TO 8, Muravera CA 6, Regaldi No-vara in Temi 2. ZENSKA A2 LIGA Manta Verzuolo - Kras Corium 4:5 Alessandrini - Nina Milič 1:2 (21:17,16:21,17:21). Durmitrache -Sonja Milic 2:0 (21:15, 21:18), Ca-rosso - Martina Mitič 0:2 (15:21, 19:21), Durmitrache - Nina Milic 2:0 (21:10, 21:15), Alessandrini -Martina Milič 1:2 (21:16, 16:21, 12:21), Carosso - Sonja Mitič 2:1 (19:21, 21:15, 21:18), Durmitrache -Martina Mitič 2:0 (29:27, 21:19), Carosso - Nina Milič 0:2 (13:21, 12:21), Alessandrini - Sonja Milic 0:2 (10:21,11:21). V vsako prvenstveno tekmo vso-pajo Krasove novinke v A-2 ligi s treni izgubljenimi točkami. To pa zato, ker se je vseh sedem konku- renčnih ekip ojačilo s tujo igralko. Z istim deficitom so krenile v dvoboj s postavo Mante, kjer jim je dejansko Romunka Anda Durmitrache pobrala tri točke. Iz gostovanja v Piemontu pa se je Kras Corium vrnil z zmago. Tekma je bila izrednega pomena za obstenek v ligi in Krasovkam je uspel ta velik podvig. Ker se tudi Manta otepa izpada se je dvoboj 11. koga spremenil v pravo maratonsko tekmo, polno nevarnih situacij. V tem težkem boju sta se še posebno izkazati 16-letna Nina in 14-letna Martina Milic (na slikah levo oziroma desno). Odsotno Dascio Bresciani pa je nadomestila Sonja Milic, ki sicer vodi dekleta v tem vse prej kot lahkem prvenstvu. Sestrični Mitič sta prispevali vsaka po dve točki. Proti prevetreni nasprotnici Angeli Alessandrini sta dosegli zmago v podaljšanem setu. Proti drugi igralki Christiani Carosso pa celo zmagati z gladkim 2:0 v nizih. Mlajša komponenta se je torej zares izkazala, saj je imela z isto nasprotnico težave izkušenejša Sonja Milic. Po njenem porazu in pri izenačenem rezultatu 3:3 je Martina Milic poskušala popraviti njeno napako. Namenila se je prmagati tujko in v tem svojem gorečem podvigubi bila skoraj uspela. Z veliko poguma je vztrajno napadala Romunko in ji bila enakovredna partnerica. Oba niza je tesno izgubila: prvega na 29:27! in drugega na 19 todd. Zmagovalno točko je osvojila Sonja Mitič. Zmaga nad Manto pa je bila le prvi korak k rešitvi. Kar tri ekipe z dna lestvice imajo sedaj enako število točk: Bocenski Recoaro, Manta Verzuolo in Kras Corium. Do konca prvenstva pa manjkajo le trije krogi. Zadnji, sredi marca, s Pink Cervi-nom, z vrha lestvice za krasovke ni dosegljiv. Rešilne točke lahko dosežejo proto Angeri to soboto na domačem igrišču. Potem jih čaka še dokončen obračun s spletkarskim Recoarom. Mlade krasovke igrajo tehnično dober namizni tenis. Upajmo le, da bodo zdrave. Na zanjem gostovanju se je počutila slabo Nina Milic in po preCuti noči tolikšnega uspeha v igri v krasovem taboru niso pričakovati. Po svojem prizadevanju in znanju, bi si krasovke zasluzile da ostanejo v ligi in si nabiralo sveže izkušnje tudi v prihodnji sezoni. Ostali izdi 11. kroga: A-4 Verzuolo - Recoaro Agostino BZ 5:3, Pink Cervino AO - Tramin 5:2, An-gera - Quattro Mori CA 1:5. Vrstni red: Quattro Mori CA 22, Pink Cervino AO 20, Tramin BZ 14, A-4 Verzuolo 12, Angera 8, Recoaro Agostini BZ, Manta Verzuolo in Kras Corium 4. ZENSKA B LIGA G. Masi BO - Kras Activa 0:5 Lodi - Stubelj 1:2 (22:20, 15:21, 15:21), Norcia - Rustja 0:2 (8:21,15: 21), Norcia, Nepoti - Stubelj, Ru-satja 1:2 (14:21, 21:17, 20:22), Ra-gazzini - Rustja 0:2 (8:21, 10:21). Nepoti - Stubelj 0:2 (9:21, 8:21). Iz gostovanja pri postavi Giovan-nija Masija v Casalecchio di Reno so se varovanke Robija Milica vrnile s peto porvenstveno zmago in se utrdile na 6. mestu. Domačinke so poslale v ring kar 4 igralke, med njimi tudi drugokategomico Angelo Lodi kar pa ni moglo zaustaviti kra-sovih igralk na poti k zmagi. Ze v ubvodni tekmi je Kristina Stubelj z odlično igro sprvila na kolena nasprotnikovo vpoklicalo drugokategomico Lodijevo. Stubljeva je igrala zelo dobro in zgleda, da so nasprotnice bolje ša cel jakostni razred postala njena specialiteta. Njena zmaga je potem intonirala tudi nadaljnji razvoj tekme. V posamičnih bojih je Irena Rustja slavila nad Norcio in Ragazzinijevo. V igri dvojic sta biti v gosteh Krasovki uspešni že petič v sezoni. Proti nasprotnikovemu paru Norcia, Nepoti sta v tretjem nizu izgubljali z 20:17, vendar sta na koncu iztzržiti zmago tudi v tem trdem dvoboju. Za konec je Kristina Stubelj z lahkoto strla odpor Ne-potijeve. Za obstenek v ligi pa se bodo Krasovke morale še močno potruditi. Napeto bo do konca prvenstva. V bližnji prihodnosti jih Čakata dva močnejša nasprotnika Adriatica Libertas v soboto z Zgoniku in Alto Sebino drugouvrščena ekipa. Lažje bodo lahko zadihale šele v tekmi z Verono ob koncu prvenstva. Ostati izdi 11. kroga: La Penice Spoleto - Alto Sebino 3:2, San Mar-co VR - Castellana 2:3, Adriatica Libertas - Juvenus RSM 0:5. Vrstni red: Juvenes RSM 21, Alto Sebino BR19, Castellana MN 18, La Penice Spoleto in Adratica Libertas AP 17, Kras Activa 16, G. Masi in San Marco VR 13. ZENSKA C1 LIGA K trem pozitivnim rezultatom v državnih ligah je edino ženska postava v C-l ligi doživela pričakovan poraz. S 4:1 so izgubile srečanje 11. kroga na gostovanju pri drugouvrščeni goriški Arrurri. Častno točko je osvojila Martina Zavadlal, ki si je s sedmo individualno zmago zaslužila ime prve igralke ekipe. Tretjekategomica Francesca Simio-nato je bila za krasovke iz deželnih lestvic prehuda ovira. Zal pa Martina Tretjak ni osvojila točke proti domačinki Maregi s katero je odigrala tri sete. V dojicah sta Martina Tretjak in Nadia Blasone klonile proti močnim nasprotnicam z 2:0. Osmi poraz pa Krasovkam ni omajal njihovega šestega mesta. Izidi 11. kroga: Azzurra GO -Kras 4:1, Castellana MN - CUS UD 2:3, Libertas Latisana - Sermeola PD 3:2, Chiadino TS - Primavera Buttapietra 1:4. Vrstni red: CUS UD 22, Azzurra GO 20, Primavera Buttapietra VR 19, Castellana MM 17, Chiadino TS 16, Kras Zgonik 14, Libertas Latisana 13, Sermeola PD 11. OJ.) Za Krasove fante nobena ovira ni pretežka MOŠKA C2 LIGA Kras - Sakura Ruda 5:0 Santini - L.Trevisan 2:0 (21:6, 21:3); Bole - C. Trevisan 2:0 (21:6, 21:15); Simoneta - Scridel 2:0 (21:16, 21:17); Bole - L. Trevisan 2:0 (21:7, 21:13); Santini - Scridel 2:0 (21:11,21:13) Za zmagovito Krasovo moštvo nobena ovira ni pretežka. V 11. krogu moške C2 lige gostujoča ekipa iz Rude Sakura ni bila dorasla zagonu in znanju naših fantov. Kra-sovi igralci so šibke nasprotnike na kratko odpraviti. Po dve točki sta prispevala Edi Bole in Peter Santini, enkrat pa je bil uspešen Bojan Simoneta. Tri kroge pred koncem prvenstva ima Edi v svoji zbirki kar 23 zmag, Bojan 16 in Peter 14. Kras v letošnji sezoni še ni bil poražen. Z nedeljsko zmago pa si je samo še utrdil svojo vodilno pozicijo. ZENSKA C2 LIGA Kras A - Fincantieri 1:4 Vidoni - ButteJli 1:2 (21:16, 6:21, 11:21); R. Ridolfi -Polti 0:2 (10:21, 11:21); Vidoni, Ridolfi - Vogrig, Polti 1:2 (18:21, 21:12,13:21); R. Ridolfi - Buttelti 0:2 (15:21,12:21) Vidoni - Vogrig 2:0 (21:9, 21:8) Združena tržaška ekipa, ki nastopa pod imenom Fin-cantierija in kosi med mlajšim pingpongaškim naraščajem, prihodnjo sezono ne bo več igrala v deželnem prvenstvu. Kot vodilna ekipa i je zagotovila napredovanje v državno Cl ligo. Njena prisotnost za dve Krasovi ekipi v tej ligi pa ima velik pomen, še zlasti za »starejšo« A-jevsko ekipo. Nabiranje izkušenj z igralkami, ki so za razred ati dva višje ne bodo šle v pogubo in so dragocen doprinos k razvoju Krasovih mlajših igralk. Giada Vidoni, ki je dosegla edino točko v srečanju 9. kroga in Roberta Ridolfi sta nuditi nasprotnicam dober odpor. Tretjekate-gomici Cristini Buttelti je Krasova deklica Giada Vidoni odvzela set, ni pa daleč čas, ko jo bo premagal. Roberta Ridolfi jo je že a ob drugi priliki, v nedeljo (pustno) pa je igrala manj zbrano. Proti nekdanji drugokategomici, veteranki Gei Polti, sta biti brez pravega orožja, pač pa sta odščipniti nasprotnicam set še v igri dvojic. Kras B - Cus Udine 2:3 Sardo - Gottardo 2:1 (8:21, 21:16, 24:22); R. Zavadlal -Modotto 0:2 (11:21, 10:21); Gerebizza, Zavadlal - Gottardo, Modotto 0:2 (20:22, 12:21); Zavadlal - Gottardo 2:0 (21:13, 24:22); Sardo -Modotto 0:2 (17:21,16:21) Veliko so se naučile tudi B-jevke, kar se opazi iz tekme v tekmo. V povratni tekmi z gostjami iz videmskega Cusa so izboljšale rezultat iz 4:1 na 2:3. Točko sta dosegli Sara Sardo in Roberta Zavadlal proti isti nasprotnici - Rositi Gottardo, a jim je športna sreča ponovno obrnila hrbet. Ze na gostovanju so krasovke zaslutile zmago in z gorečo željo so jo želel doseči doma, kar pa jim je ustvarilo le novo psihološko blokado. Sara Sardo je dosegla svojo prvo prvenstveno zmago z dodatkom 3. niza na set rezliki 22:24. Roberta Zavadlal pa tretjo zmago z istim rezultatom v drugem setu. Dvojica Gerebizza - Zavadlal je prvi izgubila prav tesno, zelo izenačeno moC nasprotnic pa je pokazal tudi zadnji dvoboj med Saro Sardo in Modutto-vo, ki se je razpletel v korist gostij. Morda pa bo sreCa prijaznejša mlajši Krasovi ekipi že v prihodnjem in hkrati zadnjem krogu v dvoboju s Seleno. Vrstni red krog pred koncem prvenstva: Fincantieri Trieste 14, Kras A (s tekmo manj) in Cus Udine 8, Selena Udine 2, Kras B 0. Q.J.) KOŠARKA / PO NEDELJSKEM DERBIJU Veliko zadovoljstvo v tržaškem tabom Tržaški Genertel pokazal značajno igro Goriška Dinamica »izpustila« lepo prednost Po nedeljskem derbiju v Gorici, ki ga je nepričakovano, toda zasluženo dobil tržaški Genertel, smo potipali pulz v obeh taborih. ANGELO BAIGUERA (general manager Generte-la). Si pričakoval tak razplet po začasnem visokem vodstvu Goričanov? »Računal sem, da bo prišlo do določene reakcije naših igralcev, saj so pokazali že na prejšnjih tekmah, predvsem proti Imoli in Livornu, da se zlahka ne predajo in da uspejo nadoknaditi tudi visoke zaostanke.« Lahko bi rekli, da je tokrat borbenost in zagrizenost vaših igralcev pre: magala bolj renomirane in tehnično podkovane domačine? »Prav gotovo je glavna značilnost naših igralcev, da igrajo vedno izredno zagrizeno in da si znajo tudi v najtežjih trenutkih medseboj pomagati.« Končno je torej Trst dobil ekipo, ki lahko navduši svoje navijače? »Seveda po dveh zares negativnih sezonah smo končno sestavih ekipo, ki nam daje veliko zadoščenja in s katero računamo tudi na prestop v Al ligo.« ALBERTO ARDESSI (general manager Dinami- ce in dolgoletni steber go-riške ekipe. Alberto, po vašem izrednem začetku je že zgle-dalo, da boste z lahkoto premagali Tržačane? »Po dobrem uvodu smo vsekakor nekoliko popustili, vendar bi poudaril, da je to zasluga tržaških igralcev, ki so najprej uspeli zaustaviti našega dotlej najboljšega igralca Cambridga, nato pa z dobro igro predvsem bekov premagati našo obrambo.« Precej težav ste imeli proti conski postavitvi nasprotnikov? »Najprej smo veliko žog podali našim centrom, ko pa so gostje nekoliko stisnili obrambo, naši zunanji igralci niso znali izkoristiti in so večkrat tudi popolnoma sami zgrešili mete. Ob tem pa je treba tudi poudariti slab dan naših play-makerjeV, ki niso uspeli spremeniti ritma v napadu.« Kakšne posledice bo lahko imel ta poraz? »Verjetno smo si danes zapravili končno drugo mesto na lestvici, ki bi v ”play-offu” predstavljalo veliko prednost, vsekakor pa je prvenstvo še dolgo in moramo dati vse od sebe, da dosežemo naš cilj, to je Al ligo.« ANTONELLO RIVA, najboljši italijanski strelec vseh časov, z več kot 13.000 košev v A ligi in še danes najboljši goriški bek. Kako opravičuješ dejstvo, da je tako izkušena ekipa zapravila visoko začetno vodstvo? »To se sprašujem tudi jaz, saj bi morah vsekakor boljeTizkoristiti začetno prednost in ne dopustiti Tržačanom, da že ob koncu polčasa nadoknadijo celoten znesek.« Je bil mogoče odločilnega pomena slab nastop vašega playmakerja? »Mislim, da smo vsi beki igrali nekoliko pod lastnimi sposobnostmi, saj smo predvsem v drugem delu imeli veliko metov na razpolago, ki pa jih nismo ustrezno izkoristili.« Ti si pravi veteran (letnik 1962 op.ur.), ki je s košarko dosegel vse. Kako doživljaš danes košarko, še vedno kot igro ah je to postala bolj poklicna obveznost? »Gotovo me mora košarka najprej privlačiti, saj bi v nasprotnem primeru z veliko težavo vstopil v telovadnico. Po sreči pa me igra še vedno navdušuje in to je edini recept za uspešno kariero. ALBERTO TONUT, »goriški« Tržačan. Najprej čisto retorično vprašanje, kako si doživ- Dinamica GO - Genertel TS 71:73 (32:31) DINAMICA: Johnson, Orsini, Tonut 8, Cambridge 31, Riva 20, Mian 4, Gray 8, Pol Bodetto, n.v. Makris in Bellina. Trener: Frates GENERTEL TS: Marič 15, Laezza 8, Guerra 11, Esposito 9, Ansaloni 2, Vianini 7, Semprini 3, Thomas 18, n.v. Giacomi in Miccoli. Trener: Pancotto PM: Dinamica 10:18, Genertel 24:34. MET ZA 3T: Dinamica 5:21 (Johnson 0:4, Tonut 2:2, Riva 2:8, Mian 1:4, Gray 0:3), Genertel 3:10 (Marič 1:2, Laezza 1:1, Guerra 0:3, Esposito 1:3, Ansaloni 0:1). PON: Gray v 37. in Thomas v 39. minuti. lajal ta poseben derbi? »Prepričan sem bil, da sem že preveč star in izkušen igralec, da bi lahko imel posebne občutke tudi v taki posebni tekmi, vendar sem se zmotil in moram priznah, da sem doživljal čisto posebne občutke.« Je mogoče negativno vplivalo na tvojo ekipo to, da ste bili favoriti in torej nekoliko bolj obremenjeni? »Ne, mislim, da smo vsi dah vse od sebe, res pa je da smo imeli velike probleme prod conski postavitvi in da smo preveč metov zgrešili.« Je bila mogoče odločilna velika agresivnost tržaške obrambe na vašega playmakeija? »Nedvomno smo tokrat bih dokaj pomanjkljivi na tej poziciji, za kar gre seveda velika zasluga agresivni obrambi gostov.« (L.S.) KRATKE VESTI - KRATKE VESTI Tenis: Sampras zanesljivo vodi NEW YORK - Američan Pete Sampras še vedno zanesljivo vodi na svetovni teniški lestvici ATP pred Cehom Petrom Kordo. VRSTNI RED ATP: 1. Pete Sampras 3.700; 2. Pe-tr Korda 3.437; 3. Patrick Rafter 3.332; 4. Jonas Bjorkman 2985; 5. Greg Rusedski 2.806, 6. Marcelo Rios 2.777; 7. Jevgenij Kafelnikov 2.765; 8. Michael Chang 2.686; 9. Alex Corretja 2.551; 10. Richard Krajiček 2.457. NBA: 0‘Neal se je ustrašil 17.238 žvižgajočih gledalcev ORLANDO - Jezerniki še naprej popuščajo. V včerajšnjem krogu severnoameriške poklicne košarkarske hge NBA so namreč podlegli v Orlandu. Shaquille 0‘Neal, ki mu je množica v dvorani njegovega bivšega moštva zmeraj, ko se je dotaknil žoge, glasno žvižgala, z 20 točkami in desetimi skoki ni mogel ustavih tokrat neustavljivega Nicka Andersona. Le-ta je namreč sedem sekund pred koncem zadel met za tri točke česar Kalifornijci niso mogh več poravih. Sonca iz Phoenbca, ki so se s tokratno peto zaporedno zmago prebila na drugo mesto pacifiške skupine, sta "rešila" Danny Man-ning in Dennis Scott. Nobeden od njiju ni začel v prvi peterki. Prvi je dal 17 točk, drugi pa je prispeval še dve "trojki" v zadnjem delu igre, kar je bilo dovolj, da so Arizončani še tretjič zapored v tej sezoni premagah moštvo San Antonia. Marko Milič je tokrat k zmagi prispeval bore malo, saj je igral le eno minuto, vendar ni zadel niti točke. IZIDI: New York - Houston 92: 74; Mihvaukee -Cleveland 79: 71; Toronto - Vancouver 113:105 p.p.; Orlando - L.A. Lakers 96: 94; Minnesota - Sa-cramento 113: 95; Indiana - Philadelphia 97: 92; Seattle - Denver 88: 68; Phoenix - San Antonio 97: 79; Miami - Golden State 90: 82; Portland - Boston 121: 96. Kanu podpisal do leta 2002 MIT.AN - Nwankwo Kanu je podpisal pogodbo z Interjem do leta 2002. Reprezentant Kameruna bo prejel milijardo in 300 milijonov lir na sezono. Poleg Kanuja je včeraj podpisal obnovil pogodbo z milanskim klubom do leta 2002 tudi Gigi Sartor. Turnir Viareggio: Torino zmagal VIAREGGIO - Torino je osvojil prvo mesto na mednarodnem mladinskem turnirju za Pokal Via-reggia. Turinčani so v velikem finalu za 1. mesto premagah brazilsko moštvo Irineu z 2:0 (0:0). V finalu za 3. mesto pa je Bologna po enajstmetrovkah preamgala Milan z 9:8 (1:0, 2:2). Kim Ho Chul zapustil Treviso TREVISO - Vodstvo odbojkarskega prvoligaša Sisley in trener Kim Ho Chul sta se sporazumno razšla, ekip pa bo do konca sezone vodil Daniele Bagnoh. -| ; Neoeumm meimm Hmumom nmum m urnim m______________________J— Lazio in Fiorentina bližja vrhu IZIDI 22. KOLA: Bari - Lecce 2:2, Bologna - Piacenza 3:0, Brescia - Atalan-ta 2:2, Fiorentina - Juventus 3:0, Lazio - Inter 3:0, Milan - Empoli 3:1, Napoli - Roma 0:2, Parma - Vicenza 2:1, Sampdoria - Udinese 0:3. VRSTNI RED: Juventus 48, Lazio in Inter 44, Udinese 42, Fiorentina, Parma in Roma 38, Milan in Sampdoria 34, Bologna 26, Brescia, Bari in Vicenza 23, Empoli, Piacenza in Atalan-ta 20, Lecce 12, Napoh 10. PRIHODNJE KOLO: Atalanta - Lazio, Juventus - Bari, Inter - Napoh, Bologna - Parma, Empoli - Udinese, Lecce - Milan, Piacenza - Sampdoria, Roma - Fiorentina, Vicenza - Brescia. Salemitana sama na 1. mestu IZIDI 23. KOLA: Ancona - Ravenna 0:2, Caghari - Verona 2:1, Chievo - Ge-noa 0:1, F. Andria - Castelsangro 1:0, Monza - Treviso 1:1, Padova - Luc-chese 1:1, Perugia - Venezia 2:0, Reg-giana - Salemitana 0:1, Reggina - Fog-gia 0:0, Torino - Pescara 0:1. VRSTNI RED: Salemitana 47, Venezia in Caghari 44, Pemgia 36, Genoa 34, Torino in Reggiana 33, F. Andria in Treviso 31, Verona 30, Chievo 29, Lucchese in Pescara 28, Reggina 27, Ravenna 26, Monza 25, Ancona 23, Foggia 2-2, Padova 20, Castelsangro 19. PRIHODNJE KOLO: Genoa - Torino, Foggia - Caghari, Lucchese - F. Andria, Monza - Reggina, Ravenna -Castelsangro, Reggiana - Chievo, Salemitana - Padova, Treviso - Pemgia, Venezia - Ancona, Verona - Pescara. Za Triestino je vrh vedno bolj oddaljen Albinese - Triestina 2:0 STRELCA:Rastelli v 53. min., Boliš 58. min. ALBINESE:Redaelli, Valenti N., Pela-ti, Biava, Mosa, Meneghel, Boliš (od 90. min. Locatelh), Imberti, Temelin (od 73. mi. Palazzi), Del Pr ato, Rastehi (od 83. mi. Valenti). TRIESTINA: Vinti, Benetti, Gambaro (od 61. min. Bambini), Modesti (od 74. min. Trosce), Sgarbossa, Birtig, Goti, Catelli, Tiberi, Riccardo, Hreva-tin (od 66. min. Zampagna). OSTALI IZIDI 23. KOLA: Blellese -Pro Patria 0:2, Cremapergo - Mantova 1:2, Mestre - Cittadella 0:4, Novara -Leffe 2:1, Ospitaletto - Varese 0:4, Sandona - Pro Vercelli 1:1, Solbiatese - Pro Šesto 1:1, Voghera - Giorgione 1:0. VRSTNI RED: Varese 47, Pro Patria 43, Triestina 38, Cittadeha 36, Mantova in Albinese 35, Voghera in Biellese 34, Sandona in Mestre 28, Leffe 27, Giorgione 26, Pro Šesto 25, Novara 24, Pro Vercelli 23, Cremapergo 21, Solbiatese 20, Ospitaletto 19. PRIHODNJE KOLO: Citadeha - Ospitaletto, Cremapergo - Novara, Giorgione - Mestre, Laeffe - Sandona, Mantova - Varese, Pro Šesto - Voghera, Pro Vercelli - Pro PAtria, Solbiatese - Albinese, Triestina - Biellese. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: XIX 111 212 12X2 DOBITKI: 13 (74 dobitnikov) 148.919.000 lir; 12 (2.775 dobitnikov) 3.968.000 lir. Totogol: 3 srečnežem nekja več kot dve milijardi lir PRAVILNA NAPOVED: 2 5 13 14 18 19 25 26 DOBITKI: 8 (3 dobitniki) 2.001.016.000 lir; 6 (1.382 dobitnikov) 3.254.800 lir; 6 (48.654 dobitnikov) 91.900. Totip PRAVILNA NAPOVED: 22 X2 X2 X2 22 1111; DODATNA DIRKA: 13 15; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov) jackpot 1.284.687.945 lir; 12 (2 dobitnika) 168.498.000 lir; 11 (83 dobitnikov) 4.060.000 lir; 10 (1.061 dobitnikov) 317.000 lir. Mash presenetil Teamsystem IZIDI 21. KOLA: Fontanafredda - Viola 92:74, Mash - Teamsystem 89:85, Cantu - Pepsi 72:61, Pompea - Kinder 73:87, Scavolini - Pistoia 85:82, Stefa-nel - Benetton 77:66, Varese - CFM 83:71 VRSTNI RED: Kinder 40, Teamsy-stem 34, Benetton 30, Varese, Mash in Stefanel 26, Fontanafredda 22, Cantu, Pistoia, Pompea in Viola 14, CFM in Pepsi 12, Scavolini 10. PRIHODNJE KOLO: Benetton -Cantu, CFM - Fontanafredda, Kinder - Scavolini, Pistoia - Varese, Pepsi -Stefanel, Pompea - Mash, Viola -Teamsystem. Izidi A2 lige OSTALI IZIDI 23. KOLA: Livorno -Fabriano 92:70, Imola - Caserta 93:80, Baronia - Serapide 90:80, Jesi - Sassa-ri 84:57, Montecatini - Montana 103:113, Cirio ni igral. Vrstni red: Livorno 38, Genertel 34, Dinamica 30, Imola 28, Montecatini in Montana 20, Faber 18, Jesi, Baronia, Cirio in Sassari 16, Serapide in Caserta 12. PRIHODNJE KOLO: Sassari - Cirio, Faber - Imola, Caserta - Livorno, Montana - Baronia, Serapide - Jesi, Montecatini - Dinamica, Genertel ne igra. V odbojkarski Al ligi Alpitour ohranil vodstvo IZIDI 18. KOLA: Jeans Hatil - Gabeca 0:3(7:15, 2:15, 6:15), Piaggio - Mede- na 0:3(9:15, 10:15, 9:15), Alpitour -Napoh 3:0(15:8, 15:8, 15:3), Forli -Padova 3:0(15:8, 15:8, 15:11), Mirabi-landia - Lube 0:3(8.15, 2:15, 3:15), Si-sley - Ferrara 3:0(15:9,15:2,16:14). VRSTNI RED: Alpitour 32, Modena 30, Sisley 28, Ferrara 24, Lube 22, Gabeca 20, Jeans Hatil 14, Padova in Piaggio 12, Mirabilandia 10, Forli 8, Napoh 4. PRIHODNJE KOLO: Gabeca - Alpitur, Piaggio - Cosmogas, Jucker - Mirabilandia, Conad - Com Cavi, Lube -Jeans Hatil, Časa Modena Sisley. 1.A SOL: Salonit še vedno brez poraza IZIDI 8.KOLA: Salonit - Zužemberg 3:0 (15:8, 15:7, 15:9), Kamnik - Fuži-nar 1:3 (15:11, 7:15, 14:16, 4:15), Pomgrad - Gradis 0:3(13:15, 8:15, 13:15), Bled - Olimpija 2:3(15:7, 13:15,7:15,15:13,8:15). VRSTNI RED: Salonit 16, Fužinar 14, Gradis 12, Olimpija in POmgrad 8, Bled, Kamnik in Zužemberg 2. 1.A SOL: Kemiplas odpravil Novo mesto Kemiplas - Novo mesto 3:0 (15:4, 15:10,15:9) KOPER- Kalčeve varovanke so pred domačim občinstvom v eni uri odpravile z Novim mestom in se tako povzpele na tretje mesto. Sobotna zmaga je bila zelo vžna, saj si Koprčanke ne smejo več dovoliti nobenega spodrsljaja. Toda odločilno bo prihodnje kolo, ko se bo vodilni Infond Branik spopadel prav z Novim mestom. V primeru zmage Novega mesta, Kemiplas ne bi imel več nobene možnosti se uvrstiti v finale, saj trenutno zaostaja za drugo uvrščenim Novim mestom za dve točki. OSTALI IZIDI 8. KOLA: Sobota -Infond Branik 0:3(5:15, 15:17, 6:15), Marsel - B&L Utrip 3:0(15:6, 15:7, 15:2), Krim - Ljutomer 2:3 (8:15, 14:16,15:13,15:9,11:15). VRSTNI RED: Infond Branik 16, Novo mesto 12, Kemiplas in Ljutomer 10, Sobota ’8, Krim in Marsel 4, B&L Utrip 0. Svetovni rekord Marie Mutole LIEVIN- Na dvoranskem atletskem mitingu v francoskem Lievinu je dvoranska svetovna prvakinja na 800m mozambiška atletinja Maria Mutola postavila nov svetovni rekord na 800 metrski progi. S časom 1:56, 36 je za štiri stotinke sekunde izboljšala dosedanji rekord Nemke Christine VVach-tel, ki ga je dosegla 13. februarja 1988. To je že deveti svetovni dvoranski rekord v letošnji atletski sezoni. Zmaga Schnydetjeve v Hannovru HANNOVER- Nekoliko presenetljiva zmagovalka WTA teniškega furnirja v Hannovru, z nagradnim skladom 450.000 dolarjev, je Patty Schnyder. Devetnajstletna Švicarka, ki ji je to druga zmaga na WTA turnirjih, je v finalu premagala prvo nosilko Čehinjo Jano Novotno s 6:0, 2:6 in 7:5. Izid: Patty Schnyder (Svi) - Jana No-votna (Ceš/1) 6:0, 2:6 in 7:5 Rusedski zmagal v Antiverpnu ANTVVERPNU - Britanec Greg Rusedski je zmagovalec ATP ten iškega turnirja v Antiverpnu, z nagradnim skladom mlijon dolarjev. V finalu je devetouvrščeni z ATP lestvice premagal lanskoletnega zmagovalca tega turnirja Švicarja Marca Rosseta s 7:6 (3), 3:6, 6:1 in 6:4. Izid: Greg Rusedski (VBr/5) - Marc Rosset (Svi) 7:6 (3), 3:6, 6:1 in 6:4. PRIREDITVE Torek, 24. februarja 1998 Jutri v Revmi predstavitev zbornika S Poklona do Toplice in revije Pretoki Jutri ob 20.30 bo v prostorih osnovne Sole »J. Abram« v Pevmi (pri Gorici) posebni kulturni veCer, na katerem bosta predstavljeni dve knjigi, in sicer zbornik o ledinskih in krajevnih imenih S Poklona do Toplic in nova številka revije Pretoki z naslovom Dileme zgodovinopisja. Avtor zbornika S Poklona do Toplice je goriski novinar Vlado Klemše, ki je zbral ledinska in krajevna imena celotnega območja Pevme, Oslavja in Stmavra. Zbornik je izdalo Kulturno društvo »Sabotin« iz Stmavra. Nova številka kulturne revije Pretoki z naslovom Dileme zgodovinopisja zajema tudi daljši zapis - izpod peresa Vilija Prinčiča -o gradnji in otvoritvi spomenika NOB v Pevmi (leta 1947). Večer v Pemi skupno prirejajo Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver, Kulturni društvi »Naš prapor« in »Sabotin« ter kulturna zadruga »Maja« iz Gorice. Ace Mermolja, gost goriškega Srečanja z avtorji Ace Mermolja bo v četrtek, 26. februarja, gost goriškega Kulturnega doma in to v okviru tradicionalnih »Srečanj z avtorji«, ki jih redno prirejajo že vrsto let. Ob tej priložnosti bodo predstavili zadnje Mermoljevo knjižno delo, Narod in drugi, ki je ravnokar izšlo pri založbi ZTT v Trstu. Srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) s pričetkom ob 18. uri. Na predstavitvenem večeru bodo sodelovali poleg avtorja še Rudi Pavšič iz Gorice, Martin Brecelj iz Trsta in Janko Malle iz Celovca. Prireditelja srečanja sta Upravni odbor Kulturnega doma in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice. V ljubljanski V ljubljanski Operi bo v četrtek, 26. februarja, premiera opere Giuseppa Verdija Ples v maskah v režiji Ika Otrina in z dirigentom Igorjem Švaro. Dramaturginja je bila Tatjana Ažman, za sceno je poskrbela Barbara Matul Kalamar, za kostume pa Marija Kobi. Vloge v omenjeni Verdijevi operi bodo odpeli Jure Kušar, Robert Vrčon, Ljudmila Vehova, Merita Juniku Qerkezi, Norina Radovan, Slavko Savinšek, Juan Vasle, Saša Gano, Venčeslav Zadravec in Rado Pančur. (STA) Ugo Čara razstavlja v galeriji Rettori Tribbio 2 V tržaški umetnostni galeriji Rettori Tribbio 2 bodo v soboto, 28. februarja, ob 18. uri, odprli razstavo nakita, črnil, mešanih tehnik in bronastih kipcev miljskega umetnika Uga Caraja. Razstava bo odprta do 13. marca, ob delavnikih (razen ponedeljkov) od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče V petek, 27. t. m., ob 20.30 (red A) slovesnost ob Štiridesetletnici gledališkega dela, ki jo praznuje Bogdana Bratuž z gledališko igro »Master Class« Terren-ceja Mc Nallyja. Režija Vito Taufer. Ponovitve v soboto, 28. t. m., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri (red C), v sredo, 4. marca, ob 20.30 (red D), v Četrtek, 5. marca, ob 20.30 (red F) in v petek, 6. marca, ob 20.30 (red F). Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 24. t. m., ob 20.30, premiera Goldonijevega dela »La guerra« v postavitvi Stalnega gledališča dežele Veneto. Režija Luigi Sqarzina. Predstava v abonmaju: odrezek 8 rumen. Ponovitev jutri, 25. t. m.,ob 16. uri (red E). Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča in pri UT AT v Pasaži Protti. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Od 3. do 25. marca bo na sporedu opera Juliesa Mas-seneta »Manon«. Dirigent Alain Guingal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi Blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). "Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 24. t. m., ob 16.30 ponovitev predstave: »...e fuo- ri nevica!«, ki jo je napisal in režiral Vincenzo Salemme. Danes, 24. t. m., bo ob 17.30 v dvorani Zavarovalnice Generali srečanje z igralci predstave »... e fuori nevica«. Vstop prost. Športna palača V torek, 10. marca, se bo predstavil Beppe Grillo. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 Jutri, 25. in v Četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatro di Sarde-gna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffe«. Režija Gigi DelTAglio, nastopa Paolo Bonacelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom Gorica Kinema - Gorizia Cinema: v Četrtek, 26. t. m., ob 20.45 film »Sladka prihodnost«, (Kanada 1997). Režija Atom Egoyan. Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288). V Četrtek, 26. t. m., ob 18. uri - »Srečanje z avtorjem«: predstavitev knjige A. Mermolje »Narod in drugi«. V petek, 27. t.m., ob 20.30 italijanska gledališka predstava »Senilitž« v postavitvi Stalnega gledališča FJK. ČEDAD Gledališče Ristori Danes, 24. t.m.,ob 2030: G. Rossini »La cambiale di matrimonio«. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine 5., 6. in 7. marca, ob 20.45 VVilliam Shakespeare: »Hamletas«. Nastopa Andrius Mamontovas. Teatro Contatto - Avditorij Zanon 11. in 12. marca ob 20.30 se bo predstavila skupina Teatro delVArchivolto z delom Daniela Pennaca »Monsieur Malaussene«. Režija Giogrio Gallione, nastopa Claudio Bisio. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 24. t. m., ob 20. uri, jutri, 25. t. m., ob 16. in 20. uri ter v Četrtek, 26. t. m., ob 16. in 20 uri filmska predstava: »Titanic« J. Camerona. V glavnih vlogah nastopata: Leonardo di Caprio in Kate VVinsled. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V četrtek, 26. t. m., ob 20. uri: Peter Barnes »Ni tako slabo kot zgleda«. Režija Jaša Jamnik. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 24. t. m., ob 20. uri v Klubu Lily Novy: Nekatere ljubezni - predstavitev zbirke trinajstih novel Vinka Moderndorferja. Vstop prost. V soboto, 28. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani-filmska predstava: »Mondo Bobo«. Režija Goran RušinoviC. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 24. t. m., ob 15.30 (abonma torek popoldanski) in ob 19.30 (abonma torek): Michael Tremblay »Nore babe«. SNG - Drama Danes, 24. t. m., ob 19.30: N. V. Gogolj »Revizor«. Predstava je razpodana. Mala drama: danes, 24. t. m., ob 20. uri: M. Duras »La mušica« (izven - konto). Lutkovno gledališče »Pustovanje pri lutkah«; danes, 24. t. m., ob 17.30. Vstopnice so v prodaji. Slovensko mladinsko gledališče V počastitev 100-letnice rojstva Bertolda Brechta bo danes, 24. in v petek, 27. t. m., ob 22. uri na sporedu predstava: Bertold Brecht »Galileo Galilei«. Režija Matjaž Berger. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 Koncert harmonikaša Corrada Rojaca, ki je bil napovedan v torek, 3. marca ODPADE zaradi bolezni in bo premeščen na kasnejši datum. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 2. marca, ob 20.30 bo nastopil American String Quartet. Na programu Haydn, Mozart, Beethoven. Gledališče Miela Svobodna glasba V soboto, 7. marca, ob 21. uri koncert skupine »The Original Klezmer Ensemble«. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 5. marca, ob 20.30 koncert pianistke Irine Plotniko-ve. Na programu Čajkovski. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA Avditorium Glasbeni festival Srečanja z jazz glasbo V Četrtek, 26. t. m., ob 21. uri prvi koncert, na katerem bo nastopil kvartet ameriškega trobentača Daveja Douglasa. Vstopnice dobite pri agenciji Appiani in pri UTAT v Trstu. SCGV E. Komel - Srečanja z glasbo Koncertna sezona 1997/98 V soboto, 28. t. m., ob 19.30 bo v komorni dvorani KG L. Bratuž nastopil Alessandro Arbo »Dionizova strast«. Glasba in estetika F. Nietzscheja. Kulturni dom V petek, 6. marca, ob 20.30 bo v okviru prireditev »Across the Border« nastopil kantavtor Massimo Bubola. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V petek, 27. t. m., ob 20.45 koncert glasbene skupine Collegium musicum. Dirigent VValter Themel. Na programu glasba VVolfganga Amadeusa Mozarta. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom Danes, 24. t. m., ob 22. uri: »Disco Inferno«- pustni žur. V soboto, 28. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) nastop italijanske skupine Sux; ob 24.00 (dvorana reggae) koncert italijanske skupine So Vibes. ______________SLOVENIJA_________________ DOBROVO V BRDIH Viteška dvorana Galerije Zorana Mušiča V petek, 27. t. m., ob 20. uri koncert Tria Lorenz ( za abonma in izven). LJUBLJANA SNG Opera in balet V Četrtek, 26. t. m., ob 20. uri premiera opere G. Verdija »Ples 'r maskah«. Dirigent Igor Švara. Ponovitev v soboto, 28. t. m., ob 19.30 (abonma sobota, izven, konto). Cankarjev dom V Četrtek, 26. in v petek, 27. t. m., ob 19.30 ob Gallusovi dvorani (oranžni ah nma I. in II.) nastop Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov, solist Anatolij Fokanov (bariton). _______________HRVAŠKA___________________ ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia. PalaCa Costanzi: še jutri, 25. t. m., je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 27. t. m. je na ogled razstava že preminulega umetnika Guida Tavagnacca. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 5. marca je odprta razstava v spomin na Federica Righija. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30, zaprto ob ponedeljkih. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Dvorana občinskega stencasa (Piazza Piccola 3): do 2. marca razstavlja Mauro Likar. Umik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Galerija Studio d’arte Nadia Bassanese: do 22. marca je na ogled razstava France Cattani in Raimonda Galeana »La stanza di van Gogh ad Arles«. KONTOVEL Trgovina »Dolce Divani« (Kontovel 531): do 9. marca je odprta skupinska razstava »L’arte riprende vita sul Carso«. Urnik: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. ure. GORICA Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva. TRŽIČ Srednja šola Randaccio: do 28. t. m. razstavlja Ivo Petkovšek. SAN VITO AL TAGLIAMENTO Galerija »Scaramuccia d’Artisti«: v soboto, 28. t. m., ob 17.30 otvoritev fotografske razstave Luče Cesca. Razstava bo odprta do 15. marca. Urnik: petek, sobota in nedelja 11.00-12.30 in 17.00-19.00. PORDENON Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3): na ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«. MILAN Združenje Italija-Kitajska (Ul. Bagutta 24): še jutri, 25. t. m., razstavlja tržaški slikar Bruno Gripari na temo »Prapori in enkavsti v tigrovem letu«. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov. Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka. Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. KROMBERK Grad KFomberk: do 15. aprila je na ogled umetnostnozgodovinska razstava z naslovom »Sakralna znamenja« - lesena plastika na Goriškem med pozno gotiko in renesanso. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 17. ure in ob nedeljah od 13. do 17. ure (zaprta ob sobotah in ponedeljkih). LJUBLJANA Modema glalerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja Karel Zelenko. Velika sprejemna dvorana CD: do 13. marca je na ogled razstava »Slovaška imaginativna fotografija 1980-95«. Vstop prost. Mala galerija:do 1. marca je odprta fotografska razstava Zoltana Nagyja »Sporočilo z juga«. NOVO MESTO Galerija Krka: do 31. marca je na ogled razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. GORICA Torek, 24. februarja 1998 PUST / V NEDELJO SE JE TUDI VREME POŠALILO Množični sprevodi vozov in veliko otroško veselje V nedeljo sta bili središči na goriškem gradu in v Romansu, danes pa bo v Tržiču - Otroška rajanja in avtoironija upokojencev Kislo nedeljo vreme v nedeljo ni pokvarilo pustnega razpoloženja na Goriškem. Mask in pustnega norčevanja je bilo na pretek vsepovsod, glavni prizorišči dogajanja pa sta bili dve, goriški grad in Ro-mans. Na gradu so tudi letos ponovili uspešno izkušnjo nastopov pouličnih gledaliških skupin, ki so privabili pravo množico obiskovalcev. Na Seghizzijevem trgu, kjer so pri kiosku rajonskih svetov ponujali štravbs in toplo vino, so nastopali lutkarji, rokohitrci, kabaretniki in drugi poulični gledališčniki, ki so očarali tako stotine našemljenih otrok kot njihove odrasle spremljevalce. Nenavadno zgodovinsko noto je praznovanju prispevala tudi krminska skupina, ki se že dolgo let ukvarja z zgodovinskimi animacijami. V notranjem grajskem obzidju in sobanah je tako ponovno zaživelo srednjeveško vzdušje: graščak se je sprehajal v spremstvu plemenitih dam in dvorjanov, po obzidju so se pojavljali vojščaki, veliko zanimanje pa so pritegnili tudi liki, ki so v živo ponazarjali nekdanje obrti in druga opravila. V Romansu je na tisoče ljudi sledilo že 32. pustnemu sprevodu. Drugo leto zapored je prvo nagrado za najlepši pustni voz prejela skupina iz Starancana z vozom»Namaste«, na katerem so uprizorili res lepo in dobro izdelano alegorijo z indijskega podkontinen-ta. Na drugo mesto sta se v ostri konkurenci devetih vozov uvrstili ex-aequo domača skupina iz Romansa z orjakškim Prodijem, ki na osličku jaha v Evropo, in skupina iz Fiumicella, ki je našla navdih v azteški kulturi. V sprevodu je bilo tudi pet pustnih skupin brez vozov: za najboljšo je žirija ocenila tržiško skupino Ladja Italija pluje v Evropo. Med številnimi pustnimi plesi velja omeniti petkovo družabnost go-riškega Društva slovenskih upokojencev v Gaglianu. Ob obilni pojedini in odlični glasbi so prhe dih tudi tekmovanje za izbiro najlepše maske: zmagal je par, ki se je z dokajšnjo av-toironijo preoblekel v... upokojenca, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila harlekin in klovn. Bučno slovo od pusta se obeta danes. Najbolj množične prheditve bodo v Tržiču, kjer bo sior An-zoleto opoldne na glavnem trgu prebral oporoko, sledila bo tradicionalna “can-tada” in ob 14. uri sprevod pustnih vozov in skupin. V Gorici bo glavna atrakcija prikazen Bele dame ob 18.30 na grajskem obzidju (slediti ji bo mogoče s Travnika). Zabavo za najmlajše ponujajo rajanja ZSKD v Kulturnem domu, KD Zupančič v Standrežu (od 15. ure dalje) in še kje, zaradi mimohoda mask pa bo Korzo v popoldanskih urah zaprt prometu. Na slikah (foto Bumba-ca), v smeri urinih kazalcev: “dvoživki”, ki sta prejeli prvo nagrado na sobotnem pustovanju na Komu; upokojenca preoblečena v... upokojenca; otroci strmijo v nastop lutkarja; sprehod “grajske gospode”; voz "Namastš" v Romansu NOVICE PREDSTAVITEV / REPORTAŽNI ZAPISI IN SPOMINI NEVE LUKEŠ KRONIKA / V RUFI Dr. Bruno Thomann na čelu enote za kardiokirurgijo 55-letni zdravnik dr. Bruno Thomann je bil imenovan za odgovornega na operativni enoti za kardiokirurgijo bolnišnice v Gorici. Izbiro je te dni, po zaključku natečaja, objavil glavni ravnatelj Zdravstvene ustanove Gianni Baratti. Dr. Thomann je že doslej opravljal pomembne naloge (med drugim je bil pomočnik primarija na oddelku za kimrgijo) na specifičnem področju. Pred leti je delal tudi v bolnišnici v Spilimbergu. Odgovorno nalogo bo opravljal za dobo petih let. Prisluhnili bodo željam in priporočilom potnikov Potniki, ki se bodo od danes posluževali letališča v Ronkah bodo s strani letališke uprave deležni posebne pozornosti. Ob vkrcanju v letalo bodo namreč prejeli polo s serijo vprašanj. Uprava letališča želi prisluhniti ugotovitvam, kritikam in željam potnikov, da bi lahko bolje organizhala dejavnost. Kritike in priporočila bodo zbirali mesec dni. Prireditev »Giocagin« v korist albanskih otrok Združenje UISP prireja v soboto, 28. t.m., ob 16. uri »praznik vseh športnih dejavnosti« pod geslom »Giocagin«. Prheditev bo v telovadnici ganskega Kulturnega doma v ulici Brass. To bo srečanje v znamenju gimnastike, aerobike, plesa in raznih drugih telesnih dejavnosti. Ob tej priložnosti bodo zbirali prostovoljne prispevke za UNICEF, ki jih bodo tokrat namenili uCencem osnovnih šol in malčkom iz vrtcev na območju Lezha v Albaniji. Drobci vsakdana se skladajo v mozaik Tankočutna novinarska opazovalka opisuje preteklost in sedanjost naše skupnosti V Katoliški knjigarni so v petek zvečer predstavili novo knjigo Delčki našega vsakdana novinarke Neve Lukeš. V imenu prirediteljev je zbrane poslušalce pozdravila Vida Bitežnik, avtorico in njeno delo pa je predstavil Danilo Japelj, urednik založbe Fontana, pri kateri je knjiga tudi izšla. Japelj je najprej spregovoril o literarni reviji Fontana, ki že deset let izhaja v Sloveniji in beleži vrsto znanih in manj znanih sodelovcev. Uredniški odbor revije si je kot osnovni namen postavil spodbujanje literarnih začetnikov k objavljanju, odkrivanje novih talentov in ovrednotenje lokalnih ustvarjalcev. V reviji dobijo seveda prostor tudi kvalitetni prispevki že uveljavljenih avtorjev. V tem okviru deluje založba Fontana, pri kateri je v prvi polovici lanskega leta izšla tudi knjiga Delčki našega vsakdana, ki je v zamejstvu doživela zelo velik uspeh. Neva Lukeš se s svojimi zapisi odkriva kot neumorna opazovalka dogajanja med nami, je poudaril Japelj. V svojih navidez drobnih Časnikarskih besedilih postavlja avtorica v ospredje socialne probleme, obenem pa s tenkočutnostjo spremlja kulturni utrip v zamejstvu. Knjiga je pravzaprav izbor Časnikarskih zapi- sov, ki jih je novinarka v teku desetletij objavljala v Primorskem dnevniku ali pošiljala v eter pri radijski postaji Koper. V njej niza Neva Lukeš bogate življenjske pripetljaje, ki nas silijo, da se zamislimo nad našo preteklostjo in sedanjostjo. Delčki našega vsakdana so tako knjiga spominov in vendar presegajo to razsežnost. Sama avtorica je na večeru pojasnila, da je skozi prizmo lastnega doživljanja dogodkov pisala o Slovencih in o svoji ljubezni do slovenskega naroda, predvsem zamejskega. Obudila je zatem spomine na začetke svoje novinarske poti, ki jo je večkrat peljala v Benečijo. S ponosom je povedala, da je prva kot novinarka in reporterka odkrivala Benečijo v času, ko je bil tam pritisk na kultruno in narodnostno delovanje izredno močan. Drobci tako nenehno govorijo o majhnem, večkrat tlačenem in ponižanem narodu, ki pa se ne da in ponosno vztraja, je še poudarila Neva Lukeš. Knjiga je napisana v reportažnem stilu, v njej pa se nam avtorica razkriva kot neutrudljiva zapi-sovalka resnice, ki doživlja novinarstvo kot poslanstvo. (nek) Na sliki (foto Bumbaca) Neva Lukeš in Danilo Ja- pelj Ranjenih pel odbojkarjev Trije fantje in dve dekleti, vsi odbojkarji pri raznih slovenskih društvih, so bili ranjeni v prometni nesreči v nedeljo okrog 4. ure zjutraj na državni cesti št. 56 pri Rupi. VraCah so se s pustovanja v Boljuncu. Peljali so se v oplu corsa, ki ga je upravljal 19-letni Robert Lutman iz Stan-dreža, v smeri proti Gorici. Na ravnem odseku ceste med Rup o in mirenskim prehodom je avto zaneslo v cipreso. V trčenju so bili poleg šoferja, ki se bo zdravil 30 dni, ranjeni vsi potniki v avtomobilu. Najtežje poškodbe je dobil 19-letni David Lukež iz Nove Gorice, ki se bo zdravil tri mesece. Ranjeni so bili še 18-letna Barbara Uršič iz Pev-me, 19-letni Jure Plesničar iz Standreža in 16-letna Erika Sfiligoj iz Podgore. Ponesrečencem so najprej pomagali nekateri mimo-vozeCi avtomobilisti, potem pa gasilci in dežurna ekipa službe za hitro pomoč. SOVODNJE / SEJA OBČINSKEGA SVETA ZDRAVSTVO / PO OSTRIH KRITIKAH NA OBČINI KINO Največja je investicija za nogometno igrišče Proračun za leto 1998 odobren z glasovi svetovalcev večine in vzdržanjem opozicije Baratti se zagovarja: »Upoštevati je treba izhodiščno stanje« V petek se je na redni seji sestal sovo-denjski občinski svet. Dnevni red je obsegal kar petnajst točk, med katerimi so bile najpomembnejše in najobsirnejše točke, ki so zadevale so odobritev programskega poročila uprave za obdobje 1998-2000, proračuna za leto 1998 in večletnega proračuna za triletje ’98-2000. Po odobritvi zapisnika prejšnje seje so se svetovalci lotili vprašanja določitve cen za dodelitev parcel v obrtniški coni, nato pa še določitve zemeljskih površin, ki bodo prišle'v poštev za stanovanja ali za terciarne dejavnosti. Največ pozornosti in diskusije sta kot rečeno izzvala programsko poročilo in proračun za leto ’98 ter za triletje 1998-2000. Obsežno poročilo je podal odbornik za finance Zdravko Kuštrin, ki je po krajšem pregledu splošnega stanja in or-ganika občinske uprave ocenil finančna sredstva, ki so predvidena za leto ’98. Naj tu navedemo le sledeči podatek: prihodki od prodaje dobrin in iz prenosov kapitelov ter prihodki, ki izvirajo iz posojil, naj bi znašali, okrog 3 milijarde 773 milijonov lir. Občinska uprava, je obrazložil Kuštrin, jih namerava uporabiti za obnovo in prilagoditev zakonskim predpisom zgradbe, kjer je sedaj županstvo, za informatizacijo osnovnih šol, razširitev in obnovo cest, okrepitev mreže javne razsvetijave, za turistične in naravovarstvene posege, za prenovo delovnih prostorov na pokopališčih v Rupi in na Peči ter za okrepitev in prilagoditev predpisom kurilnice v šoli na Vrhu. Finančno najzahtevnejši načrt pa je gradnja in obnova športnih naprav, točneje nogometnega igrišča. Strošek prvega sklopa del presega milijardo lir, kar je pri svetovalcih manjšine kljub njihovemu predhodnemu pozitivnemu mnenju o tem načrtu izzvalo precej pomislekov in nasprotovanja. O proračunu se je nato izrekel revizor Marzio Lamberti, ki je pohvalno ocenil prizadevanje upraviteljev na poti saniranja finančnega stanja občine. Proračun je vsekakor v skladu z vsemi zakonskimi predpisi. Sledilo je glasovanje. Proračun in programsko poročilo so odobrili svetovalci večine, opozicija pa se je vzdržala. Seja se je po tej dolgi razpravi o pro- raCunu nadaljevala z odobritvijo resolucije o bivšem konzorciju za oskrbo prizadetih (CPAR). Sledil je sprejem programskih smernic za načrt skupnega upravljanja storitev in služb z občinami, ki so na desni strani Soče. Svetovalci so nato sprejeli tudi splošne smernice za odobritev pravilnika zh ureditev služb. V skladu z zakonom Bassanini bo pravilnik moral naknadno odobriti odbor ob upoštevanju navedenih smernic. Točki dnevnega reda sta zadevali tudi določitev odškodnine za člane občinskih komisij (vsota ostane nespremenjena) in popravek v zvezi z osnutkom dogovora, ki dodeljuje goriški občini upravljanje socialno-skrbstvene službe v okrožju “Severno Posočje”. S tem popravkom nameravata občini Sovodnje ob Soči in Steverjan odpraviti vse omejitve na jezikovnem področju. V zvezi z gradnjo novega nogometnega igrišča, naj ob koncu omenimo še to, da je zadnja točka dnevnega reda zadevala prav začetek postopka za razlastitev zemljišč. 2e kakšen teden je javno zdravstvo ponovno predmet vročih polemik. Na ostre kritike na njegov račun, ki jih je bilo slišati med zadnjo sejo goriške-ga občinskega sveta, glavni direktor Zdravstvene ustanove Gianni Baratti odgovarja z daljšo noto. V uvodnem delu ugotavlja, da ima pač vsakdo možnost povedati svoje mnenje o uspehih in neuspehih reorganizacije javnega zdravstva, da pa so mnenja najbrž oblikovana na osnovi površnega poznavanja problematike in tudi “pozabljivosti”, ker ne upoštevajo stanja v zdravstvu izpred dveh ali treh let. Baratti ob tem navaja niz podatkov o prebivalstvu, stopnji hospitalizacije, begu pacien- tov iz goriških zdravstvenih služb itd. Reorganizacija se je pričela ob upoštevanju konsolidiranega stanja, navaja ravnatelj Zdravstvene ustanove. Prva skrb je bila povečati uspešnost dveh bolnišnic s tem, da se zniža hospitalizacija pacientov, ki se lahko zdravijo na domu in zmanjša število postelj. Število postelj se je dejansko znižalo za 108 (od 738 na 630) oziroma za eno sedmino. Znižala se je nadalje stopnja hospitalizacije, ki je leta 1995 znašala 245 promilov, lani pa le še 182 in se tako približala cilju 170. Uspeli so, trdi Baratti, v znatni meri (za okrog 20 procentov) zajeziti zudi beg pacientov drugam. RAZSTAVA / V POKRAJINSKIH MUZEJIH NA GRADU Podobe in zanimivosti Krasa Razstava je na ogled do 21. aprila letos - Sodelovanje z Goriškim muzejem V pokrajinskih muzejih na gradu je do 21. aprila odprta razstava o Krasu. Avtor je Andrej Mahnič, fotografske posnetke sta naredila Boris Blažko in Matjaž Prešeren. Pri realizaciji pobude so sodelovale občine Komen, Hrpleje - Kozina, Miren - Kostanjevica, Sežana in Turistično društvo Štanjel. Projekt so vodili in usklajevali pri Goriškem muzeju. Razstava želi preko fotografskih posnetkov, predmetov in tekstov posredovati zaokroženo podobo naravnih, kulturnih in drugih zanimivosti Krasa. Ogled je vsak dan (razen po- Sobotnega srečanja ob odprtju razstave sta se udeležila tudi predsed-nedeljka) od 10. do 18. ure. nik Pokrajine Brandolin in novogoriški župan Špacapan (foto Bumbaca) Ob teh podatkih ni mogoče mimo ugotovitev na demografskem področju. V treh letih se je za skoraj štiri odstotke povečal delež starostnikov (nad 65 let), za več kot osem odstotkov pa se je zmanjšalo število mladih do 14. leta. Baratti ugotavlja, da je kljub vidnim rezultatom reorganizacije treba narediti še marsikaj, zlasti v za razbremenitev bolnišnic in okrepitev služb in struktur na teritoriju. Povečevanje števila mest v posebnih domovih (od 55 na 90), kjer nudijo poleg zdravstvena.tudi splošno oskrbo (RSA), izpopolnjevanje in dograjevanje mreže za integralno oskrbo pacientov na domu, so dejavnosti, ki jim bodo tudi v letu 1998 namenjali veliko pozornost in ki bodo v končni fazi pomenile kakovostno spremembo v javni zdravstveni službi. Ob tem ne gre zanemariti preventive zlasti med mladimi in v družinskih okoljih. Dejavnost je razmeroma manj vidna javnosti, je pa zelo pomembna, poudarja ravnatelj, ki se rad zaustavi tudi pri navedbi znižanja povprečnega stroška za nabavo zdravil. To je po njegovem rezultat pospešenih naporov za osveščanje občanov - pacientov. Baratti v zaključnem delu izjave priznava, da je bilo na nekaterih področjih tudi nekaj težav in da se bodo zagotovo pojavljale tudi v prihodnje. Zagovarja pa se, da je to nekako v naravi stvari in da to so rezultati, po drugi strani, dovolj očitni. VRH / KULTURNI PRAZNIK V OSNOVNI SOLI Učenci o pomenu “besede” V gosteh so imeli pesnika in časnikarja Jurija Pajka Februar je mesec slovenske kulture, podvojenega rezmišljanja o našem odnosu do materinega jezika. Zato so se tudi vrhovski osnovnošolci želeli pokloniti spominu pesnika F. Prešerna. Dan slovenske kulture so proslavili z besedo in pesmijo. Da bi se približali pesniškemu ustvarjanju so povabili časnikarja in pesnika Jurija Paljka. Učenci so gostu najprej zape-li nekaj pesmi ob spremljavi flavt in harmonik; uprizorih so balado Povodni mož in podali misli o “Besedi”, ki nas povezuje v otroštvu z mamo, nas spremlja v odraščanju, nam pomaga sklepati prijateljstva, klicati v stiski pomoč, izražati ve- selje, žalost, skrbi, upanje, srečo... Sledil je prisrčen razgovor med pesnikom in učenci. Otroci so tako spoznali pesnikovo življenje, njegove zbirke, kaj vse ga navdihuje pri ustvarjanju pesmi. Paljk je priporočil učencem, naj z ljubeznijo in pogosto segajo po besedah, ki so jih zapisali in jih še pišejo naši besedni ustvarjalci, naj ljubijo lepo besedo lastne mame in spoštujejo besedo tujih govoric. Ob koncu je pesnik podaril učencem tretjo zbirko poezij Nedorečenemu. Proslavo je sklenil šolski zborček, nato je sledila zakuska, ki jo je pripravila g. Lilijana. (Mac) Analize tudi pri Janezu od Boga Zdravstvena ustanova sporoča, da bo v ponedeljek, 2. marca, začel delovati center za analize v bolnišnici Janeza od Boga na osnovi pogodbe z upravo te zasebne bolnišnice. Namenjen bo bolnikom v tej strukturi in tudi zunanjim uporabnikom, ki jim bodo prevzemali vzorce od ponedeljka do petka med 7.30 in 8.30. Nevšečnost je v tem, da bodo za plačilo ticketov in prevzem izvidov morali še vedno v splošno bolnišnico. V kratkem naj bi z informatsko zvezo omogočili koncentracijo vseh dejavnosti v bolnišnici Janeza od Boga. Koordinator novega centra za analize bo dr. Michele Milazzo. REVMA / JUTRI V PROSTORIH OS Predstavitev revije Pretoki in knjige o ledinskih imenih V Pevmi bodo jutri zvečer na pobudo rajonskega sveta, KD Sabotin, SKD Naš Prapor in zadruge Maja predstavili dve zanimivi publikaciji, ki obravnavata krajevno problematiko: zbornik o ledinskih imenih S Poklona do Toplice in revijo Pretoki s podnaslovom Dileme zgodovinopisja. Vlado Klemše bo predstavil zbornik o ledinskih in krajevnih imenih S Poklona do Toplice, ki ga je izdalo kulturno društvo Sabotin in je bil prvič predstavljen ob Dnevu slovenske kulture, 14. februarja v Stmavru. V knjigi so navedena ledinska imena treh krajev pod Sabotinom, Stmavra, Pevme in Oslavja. Knjiga s priloženim zemljevidom je rezultat terenske raziskave, pri kateri je sodelovalo okrog dvajset domačinov. Poleg tega prinaša knjiga veliko informacij o krajevnihin ledinskih imenih od sredine 18. stoletja dalje. V drugem delu večera bo govor o Pretokih in posebej o zadnji številki, ki prinaša zapis domačina Vilija Prinčiča o pripravah in gradnji spomenika NOB pred 50 leti. Večer bo v prostorih osnovne šole v Pevmi, jutri s pričetkom ob 20.30. Zveza slovenskih kulturnih društev vabi na Otroško Pustno Rajanje (ples, animacija, čarovnik, bogat srečelov) Kulturni dom - Gorica, danes, 24. 2. 1998, od 15. ure dalje GORICA vrrroRiA 117.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Came-ron, igrata Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet. VTITORIA 3 17.15-19.00-20.45-22.30 »In e out«. Kevin Kline in Matt Dillon. CORSO 17.00-19.30-22.00 »Qualcosa e cambiato«. J. Ni-cholson in H. Hunt. \M PRIREDITVE KD OTON ŽUPANČIČ prireja danes ob 15. uri otroško pustno rajanje v Kulturnem domu A. Budala v Standrežu. KD OTON ZUPANČIČ, PD STANDREZ in OS FRANA ERJAVCA vabijo na Prešernovo proslavo v petek, 27. februarja, ob 20.30 v župnijski dvorani A. Gregorčiča v Standrežu. SKRD JADRO vabi v petek, 27. februarja, na zanimiv večer z diapozitivi z Marjanom Likarjem iz Ronk. V besedi in sliki nam bo predstavil: Gallusovi kraji na Šentviški planoti in Zgornje Posočje. Začetek ob 20.30 na sedežu društva v Romjanu. SKD DANICA prireja 7. marca družabno prireditev ob dnevu žena. Prijave do 1. marca pri. Dolores Cemic tel. 882222. OB DNEVU ZENA bo v Standrežu družabnost na pobudo KD O. Župančič v soboto, 6. marca. Prijave pri Marti, tel. 21407. H] OBVESTILA SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL IZ DOBERDOBA prireja v petek, 27. februarja, ob 15.30 v glasbeni sobi OS v Doberdobu srečanje s članom deželnega vodstva Sergiom Puntinom, ki bo govoril o pokojninah, skrbstvu in zdravstvu. Kdor bo želel bo na srečanju lahko tudi obnovil članstvo. SPDG prireja 1. marca Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu v veleslalomu in super - slalomu. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG (Ul. Malta 2, fax 531495) ali pri ZSSDI. Žrebanje startnih številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. Prvega marca bo vozil tudi avtobus. Prijave v sredo od 11. do 12. ure ter od 20. do 21. ure na sedežu društva (tel. 33029). OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo danes, 24. in jutri, 25. februarja, anagrafski urad zaprt zaradi tehničnih problemov. U LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341. POGREBI Danes: 9.30, Adalgisa Cal-ligaris vd. Milani iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; 10.30, Ida Beltrami vd. Piemonte iz splošne bolnišnice v Fiumicello. moška oblačila ^ ul. Carducci 24 tel. 537561 NOVICE Srečen konec dveh gorniških pustolovščin VIDEM, BOČEN - Nedeljski odpravi dveh skupin mladih planincev sta se konCah brez hujših posledic. Mlade gornike so reševalci našli včeraj zjutraj in edini posledici sta bili premraženost in nekoliko strahu. V karnijskih hribih na območju Freone so pripadniki gorske reševalne službe in gasilci vCeraj dopoldne pomagali mladima planincema, ki sta v nedeljo zvečer v mraku zašla. Njune klice na pomoč so slišali turisti, ki so nato obvestili reševalce. Mlada planinca, 19-Letni Lorenzo Martin in 17-letni Lorenzo Vecile sta se v nedeljo dopoldne odpravila na Lovinzolo. Najprej sta prišla do planšarije Pre-saldon in nato še do Provinzole, nazaj grede pa sta zašla in sta se znašla na nevarnem območju. Ker se je že zmračilo, sta s klici na pomoC skušala priklicati pozornost, nato pa do jutra počakala na reševalce. Bolj nevarna je bila pustolovščina treh nemških gornikov, ki jib je v nedeljo poldne neurje presenetilo med plezanjem severne stene Gran Zebru. Z mobitelom so poklicali na pomoC, nato pa v steni prebih noC, dokler jim vCeraj dopoldne ni priskočil na pomoč helikopter gorske reševalne službe. V Furlaniji ogrožene etične vrednote VIDEM - Furlanija je nekoč veljala za »salt, onest, lavorador« (trdna v načelih, poštena, delavna), sedaj pa tradicionalne furlanske etične vrednote bledijo. Na to opozarja raziskava »Poslušanje Furlanije«, ki so jo vCeraj zjutraj predstavili v Vidmu na pobudo Etičnega observatorija (ustanovil ga je podjetnik Paolo Molinaro s prispevki Trgovinske zbornice. Fundacije Grup in Univerze). Študija temelji na razsikavi tržaškega zavoda Swg. Kar 78% intervjuvanih je ocenilo, da odnosi med državljanom in javno upravo »ne temljijo veC na poštenosti, transparentnosti in nepristranskosti«, 60% intervjuvanih pa je ocenilo kot »nezadostno« moralno raven podjetnikov. Večina intervjuvanih (54 odstotkov) je pripisala premajhno upoštevanje etičnih in moralnih vrednot »cinizmu družbe«, 28% pa sredstvom javnega obveščanja. Molinaro je med predstavitvijo dejal, da poglavje o kulturi jasno kaže na razkorak med nekdanjo ljubeznijo za družino in delo in novimi individualističnimi težnjami, v »kulturi pa je vse bolj prisotna nesprejemljiva poplitvitev«. Molinarov zaključek je bil, da je po podkupninski afere potreben etični kodeks podjetja, ki naj bi v furlanski družbi spodbudil tisto moralno iskanje, ki je tako razširjeno v najbolj razvitem podjetništvu«. Naloga observatorija pa naj bi bila slediti pojavom in spodbuditi debato, ki naj bi evidentirala rešitve. _______LJUBLJANA / 2ELEL JE STRANKI POJASNITI SVOJA STALISCA_ Minister Trt Turnšek znova pred glavnim odborom SIS Pred sejo je dejal, da bo stopil k premieru, če bo stranka zahtevala njegov odstop Drnovšek: Upošteval bom stališče koalicijskega partnerja LJUBLJANA - Obrambni minister Tit Turnšek je glavnemu odboru Slovenske ljudske stranke (SLS) v okviru sinočnje izredne seje tega strankinega organa vnovič pojasnil svoje poglede na zadevo Zavrč in z njo povezanimi dogodki, pa tudi svojo nedavno odločitev, da ne odstopi z mesta obrambnega ministra. Pred začetkom zasedanja glavnega odbora stranke je minister Turnšek na vprašanje, v katerem primeru bo odstopil, odgovoril, »da brez podpore stranke, kateri to ministrstvo pripada, ne more biti minister«. Po njegovih besedah je ta sestanek smise-len iz preprostega razloga, da je nujno, da se glavni odbor s težavami v stranki seznanja in do nekaterih med njimi tudi zavzame svoje stališče. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bo spor zaostril, pa je dejal, da je spor z vodstvom stranke že tako zaostren oz. je zaostren do te mere, da bolj ne bi mogel biti. Kot je dejal, mu je veliko do tega, da tudi glavnemu odboru pojasni določene stvari, ne le zaradi sebe, ampak v korist vse stranke. »Razčiščevanje problemov, Ce je stranka demokratična in Ce je to, za kar se označuje, ne more škoditi,« je dejal Turnšek in še menil, »da bo stranka nekatere zadeve zelo dobro razumela«. O tem, kaj bo, Ce ga bo glavni odbor znova pozval k odstopu in ab bo potem odstopil, pa je Turnšek dejal: »V tem primeru bom verjetno jutri (danes op.ur) stopil k premieru Janezu Drnovšek.« Predsednik stranke Marjan Podobnik pa je o zasedanju glavnega odbora dejal, »da gre v bistvu za izraz želje ministra Tita Turnška, da pojasni svoja stališča in poglede«. Po drugi strani pa se mora glavni odbor ponovno sestati tudi zato, je menil Podobnik, ker ni bil izpolnjen njegov sklep oz. stahšče izpred enega tedna o zahtevi po ministrovem odstopu. Obrambni minister Tit Turnšek namreč minuli petek - v nasprotju s pričakovanji SLS, katere elan je tudi sam - ni napovedal odstopa s svojega položaja. Glavni odbor SLS je zaradi incidenta pri Zavrču in dogodkov, povezanih z njim, Turnšku predlagal, naj odstopi. Minister Turnšek je na novinarski konferenci, na kateri je sporočil svojo odločitev, tudi povedal, da je sklep glavnega odbora -v katerem ga pozivajo, naj odstopi s funkcije, ki jo opravlja - v nasprotju s statutom stranke in pomeni grobo kršitev statuta. (STA) CCT CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. septembra 1997 in zapadlostjo 1. septembra 2004. ■ Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. marca in 1. septembra za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila konec meseca pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester. ■ Dohodki vrednostnih papirjev za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznesena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ CCT se lahko rezervirajo pri bančnih okencih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 25. februarja. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. septembrom 1997; ob vplačilu (2. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96. ■ Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banca dTtalia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic). ■ CCT se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. LJUBLJANA - Stališče najvišjega organa koalicijskega partnerja - Slovenske ljudske stranke - v zvezi z zahtevo po zamenjavi oziroma odstopu obrambnega ministra Tita Turnška bom upošteval kot predsednik vlade in Liberalne demokracije Slovenije, je v nedeljskem stališču do zamenjave obrambnega ministra napisal predsednik slovenske vlade in LDS Janez Drnovšek. Vprašanje zamenjave oziroma odstopa obrambnega ministra Tita Turnška je v zadnjem času sprožila Slovenska ljudska stranka, ki je ministra v vlado tudi predlagala. Razumljivo je, da minister za svoje delovanje potrebuje podporo tako predsednika vlade kot tudi svoje stranke. Pričakujem, da bo glavni odbor SLS celoten položaj pretehtal odgovorno in z vseh možnih vidikov.. Se vnaprej pa bi rad pojasnil svoje stališče in tudi stališče LDS v primeru, da SLS ne bi več podpirala svojega ministra. Vlada je koalicijska in lahko deluje le ob upoštevanju koalicijskih partnerjev. Obrambni minister lahko uspešno deluje le ob podpori vseh koalicijskih strank in njhovih poslancev v parlamentu, poudarja Drnovšek. Premier napoveduje, da bo s predsedniki vseh parlamentarnih strank nadaljeval že začete pogovore in aktivnosti o sodelovanju pri doseganju strateških zunanjepolitičnih in obrambnih ciljev slovenske države. S takšnimi aktivnostmi in prizadevanji bomo morali nadaljevati s tem ali z drugim obrambnim ministrom. Vsekakor pa drži, da prepogoste menjave obrambnega ministra ne koristijo SV in tudi ne našim prizadevanjem za vključitev v zvezo NATO. »To so tudi razlogi, da se doslej sam kot predsednik vlade nisem odločil za zamenjavo ministra Turnška,« je poudaril premier. Po dogodku v Zavrču se je v javnosti večkrat postavilo vprašanje o možni zamenjavi obrambnega ministra, stališče premiera na vprašanja novinarjev pa je bilo, da na podlagi razpoložljivih dejstev in spoznanj ne vidi dovolj elementov, da bi predlagal zamenjavo. Takšno stališče je premier Drnovšek, kot je zapisal v izjavi za javnost, nekajkrat izrazil tudi v pogovorih z ministrom Turnškom in vodstvom SLS. »Res je, da je dogodek pri ZavrCu pokazal na pomanjkljivosti v delovanju ObvešCevalno-var-nostne službe ministrstva za obrambo RS, vendar se je tega minister Turnšek zavedal in izražal pripravljenost za izvedbo vseh potrebnih ukrepov.« V izjavi predsednik vlade poudarja, da je bilo ministrstvo za obrambo v zadnjih letih pogosto deležno političnih in medijskih obračunov. Po njegovem je očitno, da posamezne politične skupine poskušajo prek svojih privržencev v MORS prihajati do različnih podatkov in dokumentov, ki bi lahko diskreditirali njihove politične nasprotnike; te dokumente ali podatke, ki so velikokrat tudi skonstruirani, pa prek medijev posredujejo v javnost. Takšno dogajanje slabo vpliva in meče slabo luC na MORS in na Slovensko vojsko, poudarja premier Drnovšek in izraža prepričanje, da velika večina pripadnikov SV in MORS želi delati odgovorno in strokovno brez političnih obračunov, kar je tudi v interesu vseh slovenskih državljanov in v interesu nacionalne varnosti. Doslej je premier, kot pravi, že nekajkrat pozval politike in politične stranke, da svoje obračune prenesejo na druga področja in da jih ne izvajajo tam, kjer gre za slovenske nacionalne interese. »Minister Turnšek je s takšno orientacijo soglašal, vendar mu v tem Času ni uspelo napraviti bistvenih premikov,« poudarja Drnovšek. Problem ima po njegovem mnenju globlje korenine in njihova rešitev je odvisna od zrelosti politikov, pa tudi novinarjev, kadar gre za vprašanja, kot so strateško zunanjepolitični in obrambni interesi. Tudi vključevanje v zvezo NATO bo možno le ob predpostavki, da znamo Čuvati svoje, pa tudi mednarodne strateške interese, je v svojem stališču do zamenjave obrambnega ministra še menil predsednik slovenske vlade in LDS Janez Drnovšek. (STA) SPETER / 2. IN 3. APRILA 9. Primorski slovenistični dnevi Obravnava slovenskega jezika na zahodni slovenski meji n SPETER - Primorski slovenistični dnevi, letni strokovni sestanek slovenistov, ki ga izmenično organizirajo slavistična društva Koper, Nova Gorica in Trst-Gorica-Videm bodo letos v 2. in 3. aprila v Spetru (Beneška Slovenija) v organizaciji SD Trst-Gorica-Videm. Kraj sestanka naj bi bil spobuda za trdnejše uzavešCenje tega zemljepisno obrobnega slovenskega območja v slovenistiki; posvet se bo zato osredotočil na probleme, ki so zanj posebej značilni, obenem pa bo - enako kot prejšnja leta - priložnost za obravnavo problemov slovenskega jezika na zahodni slovenski meji. Jezikoslovne teme: . slovensko-romanski jezikovni stik v zgodovinskih in sodobnih razsežnostih; . distribucija jezikov v javni rabi na obeh straneh meje: uradna raba jezika, javni napisi (toponomastika, poimenovanja podjetij in ustanov), pisno in ustno poslovanje s strankami; . zgodnja dvojezičnost, položaj slovenščine v šolah in govorne navade mladih; . interferenca in njene širše kulturne implikacije; . odnos med narečjem in knjižnim jezikom. Literarnozgodovinske teme: . ljudsko slovstvo, narečna literatura, stari in novejši slovenski rokopisi na zahodni meji; . beneškoslovenski in rezijanski avtorji; . Beneška Slovenija in sosednja Furlanija v slovenski književnosti; . pojem meje v slovenski literaturi. Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm sprejema prijave k aktivnemu sodelovanju do 7. marca 1998. Referati naj trajajo do 20 minut. Pisno oblikovani prispevki bodo kot vsa leta doslej objavljeni v reviji Primorska srečanja. Prijave z naslovom prispevka in tezami (do pol strani tipkopisa) pošljite na enega na-slendjih naslovov, kjer dobite tudi morebitna pojasnila: Živa Gruden, Zavod za slovensko izobraževanje, Ažlinska cesta 9, 33049 Speter/San Pie-tro al Natisone (UD); telV-faks 0432-727490 Majda KauCiC-Baša, Ul. Pisoni 11, 34126 Tr-st/Trieste, tel. 040 -575506, faks 040-369392 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / PO PODATKIH IZ PRVIH SEDMIH MEST Inflacija nekoliko višja od predvidene V primerjavi z januarjem +0,3%, glede na lanski februar +1,8% - Bologno podražil nogomet RIM - V nasprotju s predvidevanji raziskovalnih zavodov, je inflacijska stopnja v tem mesecu po prvih podatkih iz vzorčnih mest višja kot je bilo pričakovati. Z januarske ravni 1,6 odstotka naj bi se zvišala na 1,8 odstotka, in če bo tako, bo to najvišja mesečna stopnja po lanskem aprilu. Življenjski stroški so - po podatkih iz prvih sedem iz skupine enajstih vzorčnih mest - februarja v primerjavi z januarjem zvišali za povprečno 0,3 odstotka, medtem ko so inštituti, ki spremljajo makroekonomska gibanja, napovedovali mesečno zvišanje za največ dve desetinki odstotka, torej za največ 1,7 odstotka v primerjavi z lanskim februarjem. Med včeraj objavljenimi podatki izstopa tisti, ki so ga objavili v Bologni, kjer se je mesečna inflacija zvišala za 0,7 odstotka, in to predvsem na račun podražitve vstopnic za nogometne tekme. Letna inflacija se je v emi-lijanskem središču tako povzpela na 2,3 odstotka, potem ko je januarja dosegala le 1,6 odstotka. V ostalih glavnih mestih dežel je bila inflacijska rast manj izrazita, saj najdemo na drugem mestu Trst, kjer so se življenjski stroški v primerjavi z januarjem povečali za 0,4 odstotka, sledijo pa Turin in Firence z 0,3, Benetke z 0,2, na repu pa sta Perugia in Bari s praktično stabilno inflacijo oziroma s komaj zaznavnim 0,1-od-stotnim zvišanjem. Letna inflacijska stopnja je tako februarja v porastu v vseh naštetih mestih z izjemo Perugie, kjer se je znižala od januarske stopnje 1,2 odstotka na 1 odstotek, in Turina, kjer je ostala na januarski ravni 1, 9 odstotka. V Trstu se je zvišala od 1,4 na 1,5 odstotka, v Firencah od 1,8 na 2,1, v Bariju pa od 0,4 na 0,5 odstotka. Naštetih sedem deželnih središč sestavlja več kot 40 odstotkov Istatovega nacionalnega inflacijskega indeksa, s podatki, ki bodo danes prišli še iz ostalih štirih vzorčnih mest, pa bo zanesljivost projekcije 70-odstotna. Dokončni podatek o februarski inflacijski stopnji bo Istat objavil 6. marca. Kot smo zapisali, se je po teh prvih podatkih inflacija vrnila na najvišjo stopnjo od lanskega aprila, ko je presegla dva odstotka, vendar poznavalci zagotavljajo, da je temeljna dinamika življenjskih stroškov še naprej omejena, še posebno če upoštevamo, da je inflacijska stopnja februarja lani znašala 2,4 odstotka. O fiziološkem zvišanju inflacije je včeraj v prvem komentarju komaj objavljenih podatkov govoril tudi minister za industrijo Bersa-ni. Svetlo in temno ob prehodu no evro Elio Fornazarič Cim bolj se bliža čas, ko bo vzniknil evro in ko bo uresničena Evropska monetarna unija, čedalje večji postajajo v nekaterih krogih stare celine dvomi, ah bo to sploh pozitivno, z gospodarskega in socialnega vidika, za sklop držav, ki bodo dobile prve članske izkaznice, in pozneje še za preostale kandidatinje. Najmanj evroskeptikov je menda trenutno v Italiji, to je v tisti članici EU, ki je bila še nedavno tega nekje na koncu spiska možnih kandidatov v okviru prve runde. Vztrajno zategovanje pasu pa je pripomoglo k temu, da se je Italija v zadnjem času približala cilju in javno mnenje tudi pod vplivom stalnega »bombardiranja« s strani uradnih krogov si zdaj pričakuje, da bo Italija sprejeta v EMS brez zadržkov in da bodo njene žrtve primerno poplačane. Manjka sicer še zadnja beseda merodajnih evropskih organov, začenši z nemško Bundesbank, nekdanja trema, da bi Italija na skorajšnjem izpitu padla, pa je izginila. Zato pa se strah pred najavljeno monetarno ureditvijo Združene Evrope v zadnjem času povečuje v Nemčiji. Število evroskeptikov v tej državi se postopoma veča, in to v premem sorazmerju s številom brezposelnih državljanov, ki se že nevarno približuje petim milijonom. V tem vzdušju je seveda močno odjeknila vest, da je skupina 155 nemških docentov s področja ekonomije obijavilo »mini-fest«, v katerem se podpisniki zavzemajo za odložitev Evropske monteme unije, ker da države kandidatinje še niso uresničile pogojev za njeno izvedbo. In kateri so ti nedostatki? V glavnem naslednji trije: bilančni primanjkljaji še vedno presegajo 3% kosmatega notranjega produkta; javni dolgovi ne le da se ne zmanjšujejo, temveč se celo nasprotno večajo; in končno, brezposelnost se v vseh državah kandidatinjah neizprosno veča. Zanimivo je, da nemški docenti pripisujejo največjo zaviralno vlogo zadnji točki, to je nerešenemu problemu brezposelnosti. V Evropi je ta pojav zadobil že tolikšne razsežnosti -pravijo nemški docenti - da je skrajni čas, da se vsi skupaj resno angažiramo za njegovo rešitev. Države kandidatinje -poudarjajo še podpisniki manifesta - so se v zadnjih letih res potrudile, da so zmanjšale inflacijo in znižale obrestne mere, niso pa podvzele nobenega resnejšega ukrepa za zmanjšanje brezposelnosti. Se celo nasprotno: v prizadevanju za ukrotitev inflacije in znižanje obrestnih mer so se odločile za ekonomsko politiko, ki je močno zavrla kapitalne investicije in torej tudi možnost nastajanja novih delovnih mest. Vodilni italijanski listi, dnevniki in tedniki, ki pa so - tega ne smemo pozabiti - skoraj vsi brez izjeme v lasti indu-strijcev, obravnavajo manifest nemških docentov kakor da bi šlo za mnenje skupine umsko prizadetih važičev. Le tako naprej, Prodi! - je še pred kratkim odobravala vladno ekonomsko politiko Confindustria in le zadeva 35-umega delovnega tednika z Bertinottijem preprečuje, da bi takšno neomejeno odo- bravanje izražala tudi danes. Franco Modigliani, Nobelov nagrajenec za ekonomijo, pa se oglaša iz daljne Amerike in nasprotno poudarja, da imajo nemški docenti prav in da je res, da je ekonomska politika, za katero so se opredelile kandidatinje, da bi dosegle pogoje, ki jim jih postavlja maastrichtski sporazum, pogubno skrčila obseg zaposlenosti v Evropi. Skrajni čas je, da se stara celina zdaj spoprime s problemom delovnih mest, pa čeprav bi se morala zaradi tega v določeni meri odreči »monetarnemu prestižu«. Podobno stališče zagovarja tudi znani docent na harvardski univerzi prof. Galbraith. Vi v Evropi se vse preveč ukvarjate s postranskimi problemi, kakršen je na primer problem izbire predsednika bodoče Skupne evropske banke, zanemarjate pa neprimerno resnejše probleme, kakršno je prav vprašanje brezposelnosti - poudarja harvardski ekonomist. Galbraith gre v svojih izjavah še naprej in med drugim pravi, da bi bilo treba v Evropi, najbolje še pred uvedbo monetarne unije, poskrbeti za poenotenje državnih bilanc in za uresničitev enotnega evropskega davčnega sistema. To pa bi kajpak pomenilo enostavno odložitev »sine die« osnovnega problema monetarne unije. Galbraith gleda na Evropsko unijo tudi in morda predvsem skozi prizmo ameriških interesov, ki se v tem pogledu prav gotovo ne krijejo z evropskimi, njegov pristanek na manifest 155 nemških docentov pa ni zaradi tega nič manj zgovoren kot Modighanijev. _______________BANČNIŠTVO / DELNIČARJI BI HOTELI V NAJKRAJŠEM ČASU NAJVEČ IZTR2ITI___________ Banca Popolare Udinese bo šla v roke... najboljšemu ponudniku Do sklepa je prišlo predvsem zaradi sporov v vodstvu banke: nekaterui so bili za združitev treh furlanskih bank, drugi pa so se opredeljevali enostavno za pro- VHDEM - Se ena furlanska banka bo že v kratkem izginila. Po več kot stoletni Banca del Friuli, ki jo je pred leti kupila banka Rolo iz Bologne, na katere podružnicah v naši deželi je staro ime omenjeno le v podnaslovu, podobna usoda sedaj čaka tudi prav tako več kot sto let staro ljudsko banko Banca Popolare Udinese. Na izredni skuščini, ki je v soboto bila v videmski športni palači je nad 1.600 članov (zastopali so 3.048 članov) z veliko večino glasov sklenilo, da se banka proda najboljšemu ponudniku. Za takšno izbiro je bilo 2.454 glasov, torej dobrih pet šestin prisotnih. V videmski banki imajo nad 7.000 članov. Udeležba je tokrat bila zares izredna, kar je bilo tudi pričakovati. Prejšnji občni zbori so bili ob prisotnosti le nekaj sto članov v videmskih kinodvoranah. Na sobotnem občnem zboru člani niso glasovali upoštevajoč število deležev, ki jih vsak od njih ima. Pravila ljudskih bank namreč določajo, da ima vsak član samo en glas. Vseh deležev je v tej banki 22.689.087. Ni torej dano vedeti kdo je kako glasoval. Nekaj sto članov ima vsak po več kot 20.000 deležev, nekateri tudi 50.000. Doslej so delnice pri menjavi, ob obveznem soglasju upravnega odbora, veljale 12.000 lir vsaka. 2e tolikšna vsota nam pove, da so nekateri imeli kar veliko denarja v teh delnicah. Da je velika večina članov videmske BPU glasovalo za prodajo banke je treba razumeti v tem, da so se pojavile nekatere druge banke, ki jo hočejo enostavno kupiti. Štirje so ponudniki: ljudska banka Friul Adria iz Pordenona, Uni-credito (bančni holding v katerem so hranilnice iz Verone, Trevisa, Vidma, Trsta in Turina), Banco Ambroveneto in Banca Popolare Vicentina. Nekateri so ponujali 20.000 in tudi več lir za vsako delnico a vendar le za večinski paket delnic. Banca Popolare Vicentina pa hoče kupiti celotni paket in plačati za vsako delnico kar 24.000 lir. Ta ponudba je doslej najbolj ugodna. Ponudbe so bile znane že več mesecev. Upravni svet BPU je z odgovori odlašal. Iztržiti so hoteh več. Zato so obudili že nekajkrat propadli načrt za združitev treh preostalih ljudskih bank v Furlaniji: pordenonske, videmske in čedajske. Že pred leti je bilo že spora-zumljeno, da se združita videmska in čedajska ljudska banka, pa je pobuda pogorela le nekaj dni pred združitvenim občnim zborom. Bača Popolare di Cividale je potem šla v sodelovanje z Deutsche Bank, ki je zelo prisotna v Ita- liji. Pojavili so se tisti od Banca Popolare Friul Adria iz Pordenona in ponudih denar za odkup dela delnic videmske banke. V zadnjih dveh mesecih je prišlo do sporov tudi v upravnem odboru BPU. Predsednik Tonazzi je hotel zaigrati zadnjo karto. Na pogovore je povabil predstavnike ljudskih bank iz Čedada in Pordenona. Ustanovili naj bi enotno deželno ljudsko banko. Niso našli sporazuma v porazdelitvi vodilnih mest. Pravijo, da je Pordenon zahteval preveč (treba je vedeti da je med tremi bankami tista v Pordenonu vodilna). Deželni politiki so se hoteh vmešati v zadevo, pogrevali zamisel o enotni deželni banki, h kateri naj bi se kasneje pridružili tudi finančna družba Friulia in še kakšna banka javnega značaja. Bančniki sploh niso vzeli v poštev te ponudbe poli- tikov, od katerih so na sobotni skuščini nekateri spregovorih le zaradi tega, ker imajo v žepu kakšno delnico ljudske banke. Nečlani niso smeh v zbirni prostor. Sedanjemu odboru, do katerega so mnogi bili zelo kritični, so delničarji zaupali nalogo, da čimhitreje in čim-bolje izpelje prodajo banke. Očitno je, da si ljudje žehjo za svoje delnice dobiti denar, saj na brž ne bodo nikdar več imeh tako ugoiine priložnosti, da dobijo za vsako delnico dvojno ceno njene dosedanje cenitve. Ker ima BPU kar lepo število podružnic in tudi lepo število klientov je za marsikatero banko zelo zanimiva. Zato ni izključeno, da ne bo kakšna banka šla preko tistih 24.000 lir za delnico, ki jih ponuja Banca Popolare Vicentina. Denar je pač denar. Marko VValtritsch 23. FEBRUAR 1998 v URAH 2 valuta nakupni prodajni 5 ameriški dolar 1781,00 1816,00 m N nemška marka 975,00 995,00 2 funt šterling 2915,00 2970,00 0 švicarski frank 1202,00 1232,00 on fuga z TRST belgijski frank 46,75 48,75 < francoski frank 289,00 299,00 K danska krona 253,00 263,00 ' norveška krona švedska krona 230.00 216.00 240.00 226.00 SS2 kanadski dolar 1.243,00 1283,00 a portugalski eskudo 9,12 10,02 N nizozemski gulden 858,00 883,00 ec avstrjski šiling 137,50 142,00 o španska pezeta 11,12 12,22 < grška drahma 5,91 6,71 M irski šterling 2408,00 2488,00 z X\ japonski jen 13,45 14,35 1 BBk avstralski dolar 1146,00 1216,00 r_ Trn madžarski florint 7,00 9,00 % m w hrvaška kuna 255,00 275,00 v P , slovenski tolar 10,20 10,45 23. FEBRUAR 1998 v LIRAH 23. FEBRUAR 1998 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1778.00 978.00 289.00 859.00 46.90 2886.00 2410.00 254.00 6,00 1241.00 1205.00 137.90 10,15 1808,00 996.00 299.00 884.00 48,70 2976.00 2505.00 264.00 6,60 1276.00 1230.00 142,40 10,40 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1791,700 1949,730 986,350 294,190 2931,040 875,150 47,795 11,643 258,770 2451,220 6,235 9,634 1259,900 13,907 1219,670 140,180 235,940 221,990 324,020 MILANSKI BORZNI TRG 23. FEBRUAR 1998 INDEKS MIB 30: -0,31 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 21.621 -0,42 La Fondiaria 10.337 -0,16 Bca di Roma 2.387 +0,58 Mediaset 9.614 -0,66 Bca Fideuram 9.857 +0,45 Mediobanca 17.973 -0,22 Bca Pop.MI 14.375 -1,30 Montedison 1.811 + 1,00 Benetton 30.440 -1,39 Olivetti 1.775 +1,95 Comit 7.802 -1,77 Parmalat 2.879 +0,48 Credit Edison 6.576 11.761 +1,52 -0,36 Pirelli Spa 4.872 +0,24 Eni 10.524 -1,70 Ras 20.122 +1,59 Fiat 6.303 +1,09 Rolo 34.726 +1,20 Generali 50.796 -0,83 Saipem 10.123 -0,91 Imi 22.110 +0,96 San Paolo To 19.185 -0,18 Ina 4.773 +0,93 TIM 8.118 -0,77 Italgas 6.980 -0,79 Telecom Ita 12.065 -0,37 O ljubljanska banka Podružnica Milano 26 Torek, 24. februaija 1998 ■■ A JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA A. SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDISCE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA aBHrdE) ... V--- v-- --- -—I... 6*6 * VREMENSKA SLIKA Ciklon nad osrednjim Sredozemljem se počasi polni. Nad zahodno in osrednjo Evropo se krepi območje vi-sokelga zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka k nam nekoliko bolj suh zrak. (J 1020 1010 MOSKVA K0BENI AMSTERDAM 1/10 BERLIN 3/14 —LONDONo ^-----o™...... “'‘'‘■'S 3MA VARŠAVA V13 oBRUSEU ^ E oPARIZ 2/9 1/U DU0NAJ x, ŽENEVA 3/10 UUBUANA 4/ll_^ 0 MILANO 0 8/10 "a'' oKIJEV -/-, 1010 BEOGRAD 8/21 J020 O SPLIT -/-£) OSOFIJA -1/19 " A" DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.53 in zatond ob 17.44. Dolžina dneva 10.51. f LUNINE MENE'ŽS/ Luna vzide ob 5.10 in zatone ob 15.13. PLIMOVANJE Danes: ob 2.02 najnižje -19 cm, ob 7.49 najvišje 42 cm, ob 14.27 najnižje -58 cm, ob 20.57 najvišje 41 cm. Jutri: ob 2.40 najnižje -27 cm, ob 8.28 najvišje 47 cm, ob 14.58 najnižje -62 cm, ob 21.26 najvišje 48 cm. ..ATENE 6/J8 MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,1 stopinje C. V- BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo oslabela in le pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale manjše težave, ki se bodo kazale predvsem kot težave s koncentracijo. —< ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH 2 °C 500 m.............10 1000 m..............6 1500 m..............2 2000 m.............0 2500 m ...........-2 2864 m............-3 J DANES TRBIŽ S o o"1 NJSKZ S CELOVEC 1/10 o 1/8 KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ -3/6 ČEDAD—O 2/13 O KRANJ OVIDEM 5/14 —.N. GORICA 6/14 GORICA q S GRADEC -1/11 O S. GRADEC 1/10 MARIBOR o 1/12 CELJE 0 3/12 S LJUBLJANA POSTOJNA O 5/12 * . ORTOROŽ ^ - r\ reka N. MESTO 3/12 O ZAGREB 3/13 „ O s TRST 7/15 KOČEVJE x° S. V^^^RNOMEU, OPATUA PAZIN q REKA 6/15 ^5 ^ Danes bo v severovzhodnih krajih jasno. Tudi drugod se bo zmerno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala burja. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo zmerno do pretežno oblačno. Ob severnem Jadranu bo pihala burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Vino do 30 odstotkov zmanjšuje možnosti za smrt PARIZ - Po zadnjih ugotovitvah francoskega znanstvenika Sergea Renauda, ki je svetu že dokazal, kako je pitje vina dobro za srce, zaužitje dveh do treh kozarcev vina dnevno do 30 odstotkov zmanjšuje verjetnost smrti iz kateregakoli razloga. Vino ne varuje le pred srčnimi boleznimi, temveč tudi pred večino rakavih obolenj, poudarja Renaud. Njegova raziskava je zajela 34.000 moških srednjih let. Renaud pojasnjuje, da vino deluje proti srčnim boleznim in raku zaradi antioksidativnega delovanja polifenola v grozdju. "Vino je razredčena oblika alkohola, kar je pomembno za telo, in ob zmernem pitju med obroki ga telo lahko absorbira, " še pojasnjuje Renaud, vendar obenem opozarja, da imajo več kot štirje kozarci vina dnevno škodljiv učinek, saj se poveča nevarnost rakavih obolenj ter bolezni jeter. (STA/APJ Zadnjisončni mrk v tem stoletju CARACAS - Zadnji popoln sončni mrk v tem stoletju bo na ameriški celini mogoče videti v četrtek, 26. februarja, sredi dneva po tamkajšnjem času, in sicer v pasu nekaj sto kilometrov na severu Južne Amerike, so sporočili venezuelski strokovnjaki za astronomijo in astrofiziko. Mrk se bo najlepše videl, če bo opazovan z Galapagosa, skrajnega severa Kolumbije, severozahodne Venezuele ah z Antilov. Delno ga bo moč videti tudi iz ZDA, Argentine in Čila. Gre že za tretji popoln sončni mrk v Venezueli od začetka stoletja, naslednji pa je bo leta 2071. Naslednji in tudi sploh zadnji sončni mrk v 20. stoletju pa se bo zgodil 11. avgusta leta 1999. Viden bo na severa Francije, v Nemčiji, Turčiji in Indiji. (STA/AFP) Z živo ribo se je zadušil ACRON - 23-letni Michael Gentner se je zadušil, ko je skušal požreti 13 cm dolgo živo ribo. Michaelovi prijatelji so pokhcah nujno zdravniško pomoč, ko so videh, da se mladi pogumnež duši. Reševalcem je sicer uspelo iz mladeničevega grla potegniti ribo, vendar žal prepozno. Po ocenah pobcije je zelo malo verjetno, da bodo proti Michaelovim prijateljem, ki so nesrečneža spodbu-dih k smrtonosnemu poskusu, vložih obtožnico. (STA/Tanjug) Svetnik v pomofilmu RIM - Neki 83-letni itahjanski upokojenec je te dni nepričakovano dobil delo - igral bo v pornografskih filmih. Starčka je v neki diskoteki v Rimu, kjer je plesal v družbi vnuka, opazil režiser pornografskih filmov ter ga vprašal, ah bi imel kaj prdti, če bi nastopil v filmu skupaj z mladimi golimi dekleti. "Ali moram kaj plačati? " je vprašal Nilo Silvi. Režiser je na starčkovo navdušenje odgovoril, češ da ne, da mu bodo celo plačah. Edini starčkov pogoj za nastop v filmu je, da mu ni treba uporabljati kondomov. Glede nevarnosti okužbe z aidsom je Silvi dejal, da je sicer star, ni pa neumen, zato ve, da je za razvoj bolezni potrebnih več let, do takrat pa bo tako ah tako že mrtev. (STA/Tanjug) Usodni odtisi ušes LONDON - Londonska pobcija je roparja Calvina Sewella aretirala s pomočjo odtisov njegovih ušes. Tatič je namreč prislanjal uho na okna in vrata, da bi ugotovil, če so stanovalci doma. Pobcija je najdene odtise primerjala z odhtkom roparjevih ušes. Roparja so obsodih na leto dni zapora. (STA/Hina) Sto let, pa še vozi NEW DELHI - Za 105 kilometrov dolgo pot med indijsko prestolnico New Delhi in mestom Alvar potrebuje lokomotiva po imenu Fairqueen (pravljična kraljica) okoH šest ur. A vendar so vozovnice za salonski vagon, ki ga vleče za seboj, vedno razprodane. Razlog: lokomotiva je najstarejša še delujoča parna lokomotiva na svetu. Zgrajena je bila leta 1855 v nekem britanskem podjetju, vozila pa je za Vzhodnoindijsko družbo. Lokomotiva vozi le od decembra do februarja, sicer pa je spravljena v indijskem železniškem muzeju. (STA/dpa) Nemčija: več otrok - manj porok VVIESBADEN - V Nemčiji se vsako leto rodi več otrok. Leta 1997 se je rodilo 810.000 otrok, kar je za 2, 7 odstotka več kot leto prej, je sporočil osrednji urad za statistiko v VViesbadnu. Medtem pa je upadlo število porok. Največje povečanje števila rojstev beležijo na vzhodu Nemčije, kjer se je rodilo 7, 5 odstotka več otrok kot leta 1996, v zahodnem delu pa je povečanje števila rojstev 2,1 odstotno. Lani so v Nemčiji sklenih 421.600 zakonskih zvez, kar je za 2 odstotka manj kot v letu 1996. (STA/Hina/dpa) Rimsko cesto zavzela nova galaksija VVASHINGTON - Neka pritlikava galaksija je zavzela središče naše galaksije - Rimske ceste, potem pa jo je Rimska cesta razbila in vsesala, trdijo ameriški in britanski astronomi. Galaksija, ki so jo znanstveniki poimenovali Strelčeva, ker so jo opazili v ozvezdju Strelca, je približno desetkrat manjša od naše, njena masa pa predstavlja ti-\ sočinko mase vseh zvezd v Mlečni cesti, pravi strokovnjakinja s področja astrofizike Rosemary Wise z univerze John Hopkins v Baltimora. Najnovejši izračunih kažejo, da je Strelčeva galaksija najmanj desetkrat obkrožila našo galaksijo, preden jo je gravitacijska sila Rimske ceste vsesala vase. Po mnenju mnogih astronomov, bi lahko ta pojav povzročal nastanek novih galaksij, saj trdijo, da so največje galaksije, kot je na primer naša, pravzaprav rezultat spajanja večjega števila manjših, pritlikavih galaksij. Po izračunih, ki jih je pripravila ekipa VViseove, naj bi deset odstotkov zvezd v Rimski cesti v njenem zunanjem delu izviralo iz pritlikavih galaksij, ki so se v zadnjih osmih milijardah let stopile vanjo. (STA/Hina/AFP) Voznik preživel nesrečo pri 260 kilometrih na uro SINDELSDORF - Neki 21-letnik je v noči s petka na soboto na avtocesti Garmiscb-Partenkirchen-Muenchen pri hitrosti 260 kilometrov na uro zletel s ceste in se zaletel v drevo. 16-letna sopotnica je bila na mestu mrtva, voznik pa jo je odnesel le z lažjimi poškodbami in je v šoku, je sporočila pobcija. Kot je povedala predstavnica ene izmed nemških letalskih družb, ima letalo pri vzletu hitrost 280 kilometrov na uro. Očitno je voznik do konca "pohodil" plin, saj pobcija meni, da deset let star Audi Quattro hitreje ne more voziti. Sicer pa hitrosti nad 200 kilometrov na uro na omenjeni avtocesti niso nobena redkost, zato prihaja pogosto do tragičnih nesreč. (STA/dpa) Zunaj dež, spodaj zmešnjava KAIRO - Neobičajno obilno deževje je v Kaira povzročilo izpad električne energije, zaradi česar je prišlo do zmešnjave na prvi progi podzemske železnice, ki jo vsak dan uporablja več kot milijon in pol ljudi. Poškodovani električni kabH so povzročih zastoj na obeh končnih postajah proge, ki je sicer dolga kar 42 kilometrov, povezuje pa severni in južni del egiptovske prestolnice. V Kaira dežuje zelo redko, če pa že pride do padavin, so te zelo šibke, zato mestna infrastruktura ni ustrezno zaščitena pred okvarami, ki jih lahko povzročijo obilnejše padavine. (STA/AFP) Lažnega zdravnika po desetih letih razkrili LIZBONA - Portugalske oblasti so nedavno aretirale nekega lažnega zdravnika, potem ko je QSdeset let delal v eni največjih lizbonskih bolnišnic, kjer je svetoval bolnikom in so ga pravi zdravniki sprejemah za svojega kolega. Pobcija je pojasnila, da si je 43-letni "doktor" Dinis prisvojil dovoblinico nekega zdravnika iz bolnišnice Santa Maria, nanjo prilepil svojo fotografijo, zatem pa oblečen v belo srajco in s stetoskopom okob vratu vizitiral po vseh oddelkih bolnišnice. Vso zadevo je na koncu odkril nek pravi zdravnik, ki sicer dela na urgenci. 'Doktor" Dinis pod obtožbami sleparije, ponarejanja podatkov in njihove uporabe, uzurpacije položaja in kraje zdravil na prostosti in daleč od bolnišnice čaka na poziv na sodišče. (STA/AFP) Nemci pojedo največ kruha DUSSELDORF - Nemci so evropski prvaki v porabi kruha, saj ga je lani v povprečju vsak Nemec pojde) 84, 4 kilograma, je ta teden sporočila nemško združenje verig pekam. Toliko v Evropi ni pojedel nihče, niti Finnci z 72 kilogrami kruha na osebo, poudarja zveza, ki obenem navaja, da v Rusiji na leto pojedo 140 kilogramov kruha na prebivalca. Nemci imajo najraje bel kruh. (STA/AFP) Direktorja zaprli v pisarno MOSKVA - Zaposleni v neki tovarni za predelavo rib na ruskem daljnjem vzhodu so, razjarjeni zaradi več neizplačanih plač, direktorja podjetja zaklenili v pisarno in mu zagrozib, da bo tam ostal, dokler ne bo rešil težav s plačami. Po štirih urah so direktorja le izpustih iz pisarne, obljubil pa je, da bo problem nemudoma rešil. Delavci v omenjeni tovarni plač niso prejeh že šest mesecev. (STA/AP) Svetel zgled predsednika CARACAS - Ob rastočih cenah nafte se je venezuelski predsednik Rafael Caldera odločil za nenavaden korak. Meni namreč, da si mora vlada zatisniti pasove, in začel bo pri svojem lastnem. Kot pravi, bo svojo plačo letos zmanjšal za 10 odstotkov, isto pa bo zahteval od članov vlade in 4000 drugih najvišjih javnih uslužbencev. Caldera trenutno zasluži 950.000 bobvarjev (1845 dolarjev) na mesec, ministri pa 890.000 bobvarjev (1730 dolarjev). Inflacija, ki naj bi letos dosegla najmanj 25 odstotkov, bo dodatno oklestila njihove plače. Zaradi zmanjšanja funkcionarskih plač bo vlada prihranila okob 10 mibjonov dolarjev. (STA/AP) Tudi duhovniki niso "cepljeni" proti denarju BUKAREŠTA - Na pravoslavni teološki fakulteti v Bukarešti je izbruhnil škandal, ker so ne preveč tankovestni duhovniki od kandidatov za vpis na fakulteto v zameno za dobre ocene na sprejemnih izpitih prejemah podkupnino. Sinoda pravoslavne cerkve se je odločila, da bo odstavila dekana Constantina Comitescuja in vodstvo fakultete, kjer študbajo bodoči pravoslavni duhovniki. (STA/AFP) i RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.30 TV dnevnik £> RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.35 11.05 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 23.00 0.35 0.30 1.30 1.35 Euronews Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Gli imbroglioni (kom. It. ’63, i. VValter Chiari, Antonella Lualdi) Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.'55 Gospodarstvo Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi Giovan-na Milella) Variete: Solletico, vmes risanke Duck Tales, Pel di carota in nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi) Zakaj Sanremo je Sanre-mo? Glasba: 48. Festival italijanske popevke - 1. večer (vodijo Raimondo Vianello, Eva Herzigova, Veronica PIvetti) Dnevnik Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo - Mon-sieur Hulot Filozofija Nočni pogovori RAI 2 7.00 9.15 9.40 10.45 11.00 11.15 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 17.15 18.10 18.40 19.05 19.55 20.30 Variete za najmlajše, vmes risanke, 8.50 nan. Lassie Aktualno: Jaz pišem, ti pišeš (vodi D. Maraini) Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 - Medicina 33 Dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, Zdravje Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualno: Kronika v živo Dnevnik Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa - Heroji Risanke: Tom & Jerry Dnevnik 20.50 22,35 2340 TV film: Racket (dram., It. ’97, i. M. Placido, A. Pappalardo, S. Dainalov) Aktualno: Mistero in blu Dnevnik, Neon Kino, v parlamentu, vreme, šport m. RAI 3 6.00 8.30 9.00 10.30 121)0 12.30 14.00 14.50 15.30 17.00 18.30 19.00 19.55 20.10 20.30 22.30 22.55 0.30 1.10 Jutranji dnevnik, vreme Dokuemtni: Kras Film: Camilla (dram., It-Fr. ’54, i. F. Fabrizi) Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Metropoli Športno popoldne: no-ghomet, 16.15 tenis Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi 1’ ha vi-sto? (vodi M. De Palma) Dnevnik, deželne vesti Film: Gli sgangheroni (kom., ZDA ’92, i. J. Tur-turro, Bob Nelson) Dnevnik, pregled tiska, vreme Fuori orario, vmes nan. La matta dei flori RETE 4 M Nad.: Un amore di non-■ no, 6.50 Cuore selvaggio M Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 9.50 Peste e corna, 10.30 Sei forte, papa Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Un angelo e sceso a Brooklyn (fant., Sp. ’57) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: L’ uomo dalla cra-vatta di cuoio (krim., ZDA ’69, r. D. Siegel, i. C. Eastvvood, S. Clark) Film: II ritorno dei ma-gnifici sette (vestern, ZDA '66, i. Y. Brynner) | Pregled tiska S CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna odd.: Signore mie Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualno: Uomini e don-ne - Moški in ženske Oddaja o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaller) Teme iz aktualne kronike: Verissimo na licu mesta (vodi Marco Lior-ni), 17.45 Verissimo (vo- ITALIA 1 Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Spencer Film: Izgubljeni zaklad (pust., ZDA '97, i. R. Ca-radine. Lee Majors) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: A scuola con filoso-fla Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Xena in deset vojščakov Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: V osmih pod isto str - Steve, osvajalec src, 19.30 La tata Glasba: Sarabanda Film: Mortal Kombat (fant., ZDA '95, i. C. Lambert, R. Shou) Film: Arma non conven-zionale (fant., ZDA '90, i. D. Lundgren, B. Bemben) # TELE 4 (•) MONTECARLO gg 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka rero Rokomet Zoom Gorica Nogomet pUj Veri professionisti Zoom Gorica Film: Colpo grosso di Cristina Parodi) Em Kviz: Tira & Molla (vodi [HSj Paolo Bonolis) 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- Mk Dnevnik TG 5 nik, 13.00, 19.50 Šport Ifnfij Variete: Striscia la noti- Nan.: Ironside zia (vodita Ezio Greggio Aktualno: Candido in Claudio Lippi) Filmdl fantasma galante TV film: Ellen Poster (kom., VB ’35) (dram., ZDA '97, i. Julie Variete: Tappeto volante BlFB Harris, Jena Malone) Variete: Zap zap Verissimo - Zgodbe Aktualno: Quinto potere? Varioete: Maurizio Go- Film: Buli Durham stanzo Show (kom., ZDA ’88) NoCni dnevnik Film: Osacar insanguina- Striscia la notizia to (krim., VB ’73) Jr Slovenija 1 Oglasi TV prodaja Počitniški pr.: Risanka, 8.35 Telrime, 8.40 glasb, plesna pravljica: Skrivnosti kapitanovega dnevnika, 9.20 Brisi piši Mladinski film: Tajno društvo PGC (A. Ingolič) Tedenski izbor: Po domače Nad.: Savannah (ZDA, 8. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: dok. Odstiranja, 14.20 Odstiranja (pogovor) Prisluh nimo tišini Obvestila in oglasi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Otroški program. 17.50 Nad.: Ob jezeru (Fr.) Besede, 19.10 Risanka Dobro je vedeti TV Dnevnik, vreme, šport Oglasi Nad.: Gimnazija strtih src (Avstral., i. A. Dimitria-des, Abi Tucker, Scott Major, Salvatore Coco) Oglasi, napovedniki Mednarodna obzorja Oglasi, napovedniki Odmevi, kultura Vreme, šport, oglasi Nanizanka: Kdo je glavni (ZDA, 13. epizoda) Drama: Družabni večer (VB 1991, r. Harold Pintar, i. Barry Poster, Peter Hovvitt, Dorothy Tutin) Svet poroča Besede (ponovitev) Napovedniki TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Davorin Rojc, slikar Športni ponedeljek Nan.: To trapasto življenje (ZDA, 11. ep.) Napoved, videospot Dnevnik TV Primorka Policija svetuje Nan.: Grad pustolovščin Glasb, odd.: Pop rock svetr Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Dnevnik TV Primorka Jr Slovenija 2 7.45 8.00 9.00 9.20 9.45 10.45 13.45 15.05 16.00 16.35 17.25 17.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.05 20.55 21.30 22.15 23.25 23.30 0.30 0.35 Teletekst Vremenska panorama Nanizanka: Moesha (ZDA, 4. epizoda) Tedenski izbor. Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 20. epizoda) Nadaljevanka: Rodbina Mogadorskih (Fr., 9. del) Euronevvs Tedenski izbor. Film: Neznosna utrujenost (Fr. 1994, r.-i. Michel Blanc, Carole Bouquet, Charlot-te Gainsbourg) Studio City TV prodaja Nanizanka: V New Orleansu (ZDA, 7. epizoda) Nan.: Trdno v sedlu (21. epizoda) Nad.: Grad Hohenstein (Nem., 5. del) TV igrica: Kolo sreče Oglasi, napovedniki Videoring Oglasi, napovedniki Alfi Nipič (1. del) Nan.: Vprašanje zakonitosti (VB, i. I. Staunton, P. Barlow, J. Clyde, 7. ep.) Nan.: Sestre (ZDA, 13. epizoda) Drama: Eleven Men Against Eleven (VB, A. Hamilton, i. Timothy West, James Bolam) Napovedniki, oglasi Robert Cray (ponovitev koncerta) Napovedniki ® Koper 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.45 21.30 22.00 22.15 22.25 Euronevvs Nad.: Vzgoja srca (G. Flaubert, i. F. Fabian) Lutkovno gledališče Evropski kulturni magazin: Aliča TV šola Program v slov. jeziku: Milje in vozli TV stičišče Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport TV šola Dokumentarna oddaja Globus Pogovorimo se o... Vsedanes Dok.: Umetniki v svet Film: BMX Banditi (Av-sdtral. ’83, i. N. Kidman) Vsedanes - Tv Dnevnik Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenci za danes: I. Zrnec (pripr. Z. Tavčar); 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Je bila to mladost? (O. Petelin, r. A. Rustja, 4. del); 9.40 Turizem: v iskanju novih obzorij; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Naša pesem: APZ V. Vodopivec; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi -življenje Istranov v šavrinskih hribih, nato Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni orkester Pro a rte; 18,00 Igra: Onkraj mavrice (M. Mil-las); 18.40 Soft Musič; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17,10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Glasb. utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole- dar; 9.45 Svetovalna oddaja; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Mef); 22,00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori ; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Informativ- na odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lati-na; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda, vreme; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnmik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG l[| 45. IZVEDBA / V NEDELJO NASTOPILO OSEM SKUPIN Zabavni prikaz nerealnega sveta, bojazen pred peklom in neznanim MILJE - Miljskega pusta, kateremu so letos v naslov pridali že številko 45, prav gotovo ne more zaustaviti malce medlo vreme, ki je po sončnih dneh nastopilo v nedeljo, na dan velikega nastopa miljskih pustnih skupin. Meglica ni zmedla ne organizatorjev, ne nastopajočih in niti ne gledalcev, ki so se -kot je že desetletja dolg običaj - zgrnili v malo mestece in ga zasedli. Treba je povedati, da je občinska uprava navajena na pustni naval in se je nanj dobro pripravila. Za skupine pa predstavlja nedeljski nastop višek pustovanja, nanj se dolgo pripravljajo, zato ga skušajo podati razigrano, vendar pa tudi zelo skrbno, kar pomeni, da predstava primerno dolgo traja. Sicer pa od navadnih gledalcev ne terja stalne pozornosti, saj so razdalje med skupinami precejšnje, tako da je veliko pavz za pomenek, sprehod in tudi za pijačo in jedaCo. DrugaCe je za žirijo in za politike, ki jih je v goste povabil župan Dipiazza, skupine so se namreč Se posebej želele izkazati pred »tribuno oblasti«. Glavna tarCa je bil župan, ki si ga je najbolj duhovito izposodila skupina Mandrioi, najprej ga je giljotinirala, nato pa mu je očarljiva pevka odpela La vie en rose. Sicer pa ironija ni med glavnimi značilnostmi miljskega pusta, saj so skupine navdiha iskale predvsem v bolj pravljičnih ali v temah, ki so odmaknjene od aktualnosti. Zmagovita skupina Ongia je lahko v tem nekakšna izjema, saj se Je na svoj, povsem nerealen, način spraševala o koncu tega vraževernega tisočletja. Ce torej pri izbiri glavne teme skupine ne pokažejo velike izvirnosti, so pa izredno domiselne pri ponazarjanju izbranega naslova: tako je na primer skupina Trottola na temo luči in elektrike predstavila pester izbor lučk, svečk, baterij in podobnega, Mandrioi pa so prikazali veliko francoskih zgodovinskih likov in posebnosti. Za miljske skupine je nadalje značilna glasba v živo ob posneti, godbe na pihala so pravzaprav sestavni del nastopajočega ansambla oz. armade. Posebna postavka so kustumi, ki so bili glavni adut zmagovalke, saj so na ravni gledaliških. In kaj potem, Ce so povsem neverjetni, kot se med drugim dogaja tudi v operetah. hip Režijski pristop, domiselnost in izdelava kostumov, uporaba mašine-rij in splošni vtis: to so bile štiri glavni vidiki, ki so jih morali upoštevati člani žirije pri ocenjevanju nastopajočih skupin. Pri skupinah, v katerih sodeluje prava množica, je seveda režija velikega pomena, kot je že tradicija, pa v Miljah veliko pozornost dajejo kostumov in prav slednji so bili po splošni oceni glavni adut skupine Ongia, ki je letos zmagala že tretjič zaporedoma. 1. ONGIA (Millenium: med prerokbami, duhovi, magijami in vraževerjem ...naj se konca obdobje lahkovemežev); 2. MANDRIOI (W la France), TROTTOLA (...In bila je luč!); 4. LAMPO (Skupina Lampo v peklu); 5. BULLI E PUPE (Insettic Park); 6. BRTVIDO (VVelcome to Disney-land Milje); 8. BORA (Osem sijajnih). Na slikah (f. KROMA): pod naslovom letošnja zmagovalka, Ongia, ki se lahko ponaša z izrednim številom sodelujočih v različnih kostumih, na sliki pod prvo prav detajl ene od »podskupin«; pod tekstom veliki zlodej s kotlom za politike skupine Lampo; pod lestvico najboljših glavni voz skupine Brivido z velikim Mikijem miško; ob miljskem Disney-landu pa brata Lumie-re iz obširne pripovedi o luči skupine Trottola; in še spodnje fotografije, levo mlajši elani skupine Brivido, v sredini miljski župan Roberto Dipiazza, kateremu je vsaka skupina namenila šalo ali poklon, desno pa mali hudiček. Med značilnostmi miljskega pusta je namreč prav širok starostni razpon nastopajočih, otrok na sliki sploh ni bil med najmlajšimi, saj so v marsikateri skupini mamice sodelovale že z dojenčki, primerno našemljenimi in varno nameščenimi v vozičkih.