/
LETO XXVIII, številka 21, 18. oktober 1996 Cena 227,00 SIT
Lenarto v sejem na Rečici
Kakšna bo ljubenska osnovna šola
v_________________________________
j
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
ODDELEK SAMOPOSTREŽNE IN TEKSTILA tel. 843-847. 843-036
*	sladkor 50/1
*	Bar kava 100 g
*	Ariel Bio 3,6 Velika izbira nagrobnih gobe in posode za iket
*	komplet nožev Solingp
*	bunde od
*	mikice, puloverji...
*	škornji guma
*	nagradna akcija Adidas
109,00
165,80
1.019,00
EC
BLAGOVNICA GORNJI GRAD VAM NUDI PO AKCIJSKIH CENAH:
5.990.00
4.990.00
1.470.00
V ŽELEZNINI tel. 843-016
cement 50/1 apno
orodje MüLLNER
679.00
449.00
st
A /
100 del. kovček orodja
Q5.901T)
890
8.900
49.900 )
-	komplet ključev 8 kom
-	brusilni stroj MD 125 peči na olje od RADIO PHILIPS s CD
+ dvojni kaseter z daljincem 50.500 in še obilo ostalega blaga...
MOŽNOST PLAČILA NA VEC OBROKOV!
SE PRIPOROČA VAŠA BLAGOVNICA!
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d. d.
	Velenje
ŠTUDENTSKI TEKOČI RAČUN ? ? ?
Študentski čas, najlepši čas - zakaj bi ga "zapravljali" pred bančnim okencem?
Prejemate štipendijo, pokojnino, vam pomagajo starši, opravljate priložnostna dela? Denarja je seveda vedno premalo in prav zato ga je potrebno "obrniti" tako, da ga ne zmanjka tik pred koncem meseca, pa tudi dosegljiv naj bi bil ob vsakem času.
V LB SB Velenje d.d. vam ponujamo možnost otvoritve Študentskega tekočega računa, ki vam bo omogočil sodobnejši način gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja.
To po meni, da boste ob prvem prilivu na Študentski tekoči račun prejeli čekovne blankete in bančno kartico s tajno osebno številko, s katero lahko dvigate gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji, 24 ur na dan, 7 dni v tednu.
Ob korektnem poslovanju, vam po določenem času tudi na tem računu odobrimo prekoračitev dobroimetja in ne nazadnje:
vodenje Študentskega tekočega računa je brezplačno.
Vas zanimajo še podrobnosti?
Z veseljem vam jih bomo razložili ob vašem obisku v katerikoli enoti naše banke!
OPTIKA
Prodaja ortopedskih pripomočkov in sončnih očal
MATEJA LIKEB s.p.
Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240
N®^löVni@»
Oktet Rožmarin
foto: Ciril Sem
"H'
Posvet o lokalnem pospeševalnem centru za malo gospodarstvo
Občinski svet Mozirje kupuje zemljišče za VDC, dvorano in parkirišče
Otvoritev prenovljene knjižnice v nazarskem Frančiškanskem samostanu

Ljubenci
odločeni izboljšati pogoje šolanja svojih otrok
m
\ ;a
Intervju: l'" f : Niko. Purnat, sekretar občinskega sveta G. Grad
n
100-letnica Mozirske koče Golteh
UMDNWOVfl WttM)
Po štirinajstih dneh je pred vami nova številka Savinjskih novic. Za marsikoga težko pričakovana, saj spet prinaša paket vesti o dogajanju v dolini in malce izven nje. Če bi delali lestvico pomembnosti objavljenih novic, bi tiste na levi polovici te strani gotovo sodile nanjo oziroma v njen vrh. Že bežen pogled daje vedeti, da se v jesenskem obdobju letošnjega leta dogaja kar nekaj stvari, ki bodo imele daljnosežne posledice. Vključno z volitvami.
Jutri je 19. oktober, kar pomeni, da se odpravljamo na izlet z našimi bralci. O tem smo v zadnjih številkah precej pisali, zdaj pa je končno le napočil čas, da se odpeljemo na Dolenjsko in si njen delček tudi ogledamo. Navkljub dežju, ki nas je zvesto spremljal v dneh tehnične priprave pričujoče številke, verjamemo, da bo jutrišnji dan postregel z vedrino. V to, da bo razpoloženje prijetno ne glede na vreme, tako nihče ne dvomi, le ogled Novega mesta, Pleterij, Kostanjevice bo gotovo lepši, če nas bodo spremljali sončni žarki. Za udobno vožnjo bo poskrbel Izletnik Celje. O tem, kako smo se imeli, vam bomo seveda poročali.
Tako lepo kot udeleženci izleta Savinjskih novic se žal ne bodo imele odbojkarice Zgornje Savinjske, ki so novo sezono navkljub vsem težavam sicer začele, vendar so pogoji njihovega dela tako rekoč nikakršni. Obdržati se v najkakovostnejšem razredur slovenske odbojke pa je na tak način praktično nemogoče. Če niso urejena osnovna vprašanja glede delovanja kluba, potem tudi pravih rezultatov ne more biti. Seveda se ob tem postavlja tudi vprašanje, koliko je okolje prizadevanjem, da bi se stvari uredile, sploh naklonjeno oziroma koliko mu en takšen klub pomeni. Za razliko od marsikje drugje je takšne volje pri nas očitno (pre)malo. Posamezniki ne morejo storiti vsega. Res pa je veliko drugih pomembnih zadev, ki imajo tako ali drugače prednost, in kot kaže sedaj, bo klub tik pred tem, da končno zaigra pred pravo domačo publiko v pravi domači dvorani v Mozirju, izdihnil v svojem boju za preživetje. Ne verjamem, da ga je kasneje kdo še zmožen pripeljati iz "nule" do prve državne lige. Toda če nameravajo imeti v Mozirju takšen odnos do odbojkaric kot sedaj, ko jih s policijo naganjajo iz telovadnice, tudi v novi dvorani, potem je tako ali tako ves trud zaman.
Sedaj se je prava predvolilna tekma res začela. Stranke so že ali pa še bodo predstavile svoje kandidate v posameznih volilnih enotah, s katerimi računajo na kar največji uspeh. V uredništvu smo se glede na njihov interes odločili, da 6. novembra izdamo posebno številko Savinjskih novic, ki jo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v vseh petih zgorn-jesavinjskih občinah. V njej bodo imele možnost predstavitve vse stranke oziroma njihovi kandidati, ki se potegujejo za mesto v državnem zboru.
Naj ob zaključku tokratnega uvodnika čestitam bralcem ob Dnevu reformacije, prazniku, ki pride 31. oktobra, in vas še enkrat opozorim, da bo naslednja številka Savinjskih novic zaradi praznikov izšla v soboto, 2. novembra. Če je kdo od naročnikov morda ne bo dobil še tega dne, jo bo gotovo v ponedeljek, 4. novembra.
IMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p.. Savinjska cesta 4, Nazaije, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem, Vida Skok, Benjamin Kanjir, Uroš Kotnik, Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, dr. Maja Natek, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Igor Solar, Metod Rose, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove OE Nazarje. Tisk: Igea d.o.o.. Savinjska cesta 2, Nazaije. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306, e-pošta: savinjske.novice@siol.net. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica
Fosvet o lokalnem pospeševalnem centru za malo gospodarstvo
Devetega oktobra je Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica pripravila posvet v zvezi z organizacijo in delovanjem lokalnega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. 0 tem, da so zgornjesavinjske občine skupaj z obrtno zbornico in še nekaterimi drugimi institucijami kandidirale na razpis za ustanovitev takšnega centra, smo že pisali. Projekt se približuje realizaciji.
Kot je povedal direktor republiškega PCMG, Božidar Marot, so osnovne funkcije pospeševalnih centrov, ki se delijo na regionalne in lokalne, tri: nuditi podjetnikom	celovite storitve	na
enem mestu, pridobivati državna sredstva	za podjetništvo	in
opravljati	razvojno funkcijo	za
posamezna območja. V ministrstvu za gospodarske dejavnosti so predvideli 40 tovrstnih centrov po Sloveniji, vendar se jih je na razpis javilo kar 58. Odobrenih je bilo 47 vlog, med njimi tudi	zgornjesavinjska.	Po
ureditvi formalnosti in podpisu pogodbe o ustanovitvi lokalnega PCMG bodo do konca oktobra sklenjeni dogovori o usposabljanju koordinatorjev teh projektov in članov lokalnih iniciativ, ki naj bi potekalo do marca prihodnje leto. Dejanski zagon centrov je predviden junija. Obljubljena dva milijona tolarjev namenskih sredstev ministrstvo ne bo izplačalo takoj ampak po posameznih fazah.
Predsednik Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Franc Benda je povedal, da je sedež omenjenega centra predviden v zgradbi obrtne zbornice v Mozirju. Ni predvideno, da bi bil na centru kdorkoli redno zaposlen, pač pa so predvideni pogodbeni zunanji sodelavci za posamezna strokovna področja. Poleg orisa stanja na gospodarskem področju v dolini je Benda izrazil nezadovoljstvo zaradi "mačehovskega" odnosa regionalnega pospeševalnega centra v Celju.
Rudi Hramec, sekretar mozirskega občinskega sveta, ki je operativno pripravljal akte za ustanovitev centra, je opozoril, da je ena od ključnih smeri razvoja naše doline turizem in gostinstvo, kar bo treba na pravi način zajeti oziroma združevati. Kakšno pravno obliko centra predlaga država? Božidar Marot je dejal, da so centri večinoma javni zavodi, smiselno pa je ob tem ustanoviti tudi sklad za pospeševanje malega gospo-
darstva kot pravno osebo.
Na vprašanje gornjegrajskega župana Tonija Riflja, kakšne bodo stimulacije za tiste, ki bodo odpirali nova delovna mesta, direktorica velenjske območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, Štefka Kordež, ni dala povsem natančnega odgovora, kar je podkrepilo razmišljanje nekaterih udeležencev posveta, da je informiranje podjetnikov in obrtnikov preslabo. Prav tu naj bi lokalni pospeševalni center odigral izjemno pomembno vlogo.
Marko Lenarčič iz nazarskega podjetja EPSI je poročal, da deset turističnih subjektov iz doline resno razmišlja o skupnem nastopu in skupnem trženju. Tudi bodoči turistični zakon predvideva povezovanje na lokalnem nivoju, postavlja pa se vprašanje, ali je bolj primerno povezovanje v PCMG-ju ali izven njega. Tako Benda kot nazarski župan Ivan Purnat sta bila mnenja, da bi bilo povezovanje izven PCMG predrago, s tem razmišljanjem pa se je strinjal tudi Marot, ki je dejal, da je mogoče v lokalnem PCMG-ju združevati zelo različne izvajalce, seveda pa je potrebno imeti kvalitetne svetovalce. Prav po tej plati v republiškem PCMG-ju še posebej intenzivno delajo.
Udeleženci posveta so tudi ugotavljali, da so velik problem v Sloveniji garancije za kredite, na kar je Božidar Marot odgovoril, da bodo v ta namen formirali garancijske sklade. Menda se marsikje v tujini dobro obnesejo.
Zgornjesavinjski župani se bodo v kratkem srečali z državnim sekretarjem za turizem, Petrom Vesenjakom, in se z njim pogovorili glede povezovanja turističnih iniciativ, postopki glede ustanovitve lokalnega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo pa bodo potekali dalje v skladu s predstavljenim planom.
Franci Kotnik
Izmenjava mnenj je bila koristna za obe strani - lokalno in državno (foto: F. Kotnik)
posLome topo Rmacöe
1.	Od 25. do 27. oktobra 1996 bo v Bihaču potekal sejem gospodarstva IPUSK 96.
2.	Obveščamo vas, da bo v Splitu od 6. do 9, novembra 1996 potekal MEDNARODNI SEJEM ORODJA, STROJEV IN OPREME.
3.	Pri Centru za tehnološko usposabljanje so v teh dneh izdali prvo številko NOVE STROKOVNE REVIJE PROFESIONALNA PRODAJA. Revija je namenjena vsem, ki delajo v prodaji, vodijo prodajne oddelke, prodajnim zastopnikom... V kolikor ste zainteresirani, lahko prejmete prvo izdajo revije brezplačno z izpolnjeno naročilnico, ki je na voljo na Območni zbornici, ali direktno na tel. št. 061/342-671 in 301-133.
4.	Od 21. do 25. oktobra bo v Ljubljani potekala poslovna konferenca s podjetji iz ZRJ. Prijavite se lahko pri g. Robertu Kocmanu, GZS - Služba za ekonomske odnose s tujino, tel. 061/1250-122.
5.	Območna gospodarska zbornica za Gorenjsko organizira v g sodelovanju s Trgovsko industrijsko zbornico regije Somogy, pos-I lovno srečanje predstavnikov madžarskih podjetij iz treh regij -S Tolna, Fejer, Somogy ter slovenskih podjetij, ki bo na Bledu v S hotelu ASTORIA 22.10.1996 ob 9. uri. Seznam prijavljenih podjetij in prijavnice so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici, Velenje.
7.	Obveščamo vas, da bo 6. in 7. novembra 1996 na Bledu 43.
I Gostinsko turistični zbor Slovenije. Vabljeni so vsi (kuharji, slaščičarji, natakarji...), ki so pripravljeni aktivno sodelovati na razstavah in tekmovanjih.
8.	Obveščamo vas, da bo od 29. do 30. novembra 1996 potekala MEDNARODNA KONFERENCA O TUJIH VLAGANJIH V ALBANIJI.
9.	V okviru tedna LOMBARDIJE V LJUBLJANI od 25. novembra do 1. decembra 1996 bo potekala tudi SLOVENSKO-ITALIJANSKA POSLOVNA KONFERENCA, ki jo organizira Gospodarska zbornica Slovenije.
10.	Območna zbornica Celje organizira srečanje svetovalcev, delavcev, ki delajo na področju svetovanja podjetnikom in firmam, s svetovalci vseh regijskih zbornic Slovaške v Banski Bystrici, v torek 12. novembra 1996.
11.	23. oktobra 1996 se v Velenju ponovno prične VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA.
12.	V Splitu bo od 6. do 9. novembra 1996 potekal MEDNARODNI SEJEM ORODJA, STROJEV IN OPREME.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE. TELEFON: 063 856 920, FAX: 063 855 645.
Podjetniški kotiček
Gotovo ste sredi intenzivnega dela. Rok za oddajo obračuna prometnega davka za obdobje od 1.1.96 do 30.9.96 se izteka. Ker je ta mesec 20., ko je rok za oddajo obračuna, nedelja, bomo dokumentacijo lahko oddali še v ponedeljek, 21.10..
Pridobimo kar dva neverjetna dneva, ki bi ju, če ne bi delali v privatnem sektorju, ali če ne bi bili računovodski molji, gotovo ne šteli, saj sta to vendar po koledarju prosta dneva.
Današnji podjetniški kotiček bo malo iz dosedanjega konteksta pa vendar se mi zdi prav, da pogledamo tudi na to področje. Z namenom izboljšati stanje in predvsem sodelovanje odgovornih na lokalni ravni.
Ko sem te dni malo brskala po Informacijah Republiškega zavoda za zaposlovanje, sem se ustavila pri podatkih o brezposelnih, ki so v zadnji številki informacij objavljeni za mesec junij.
Za območje Upravne enote Mozirje so podatki takile:
Št. zaposlenih v gospodarstvu: 2.981
Št. zaposlenih v negospodarstvu: 533
Zaposleni pri obrtnikih: 642
Osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost: 518
Kmetje: 977
Delovno aktivno prebivalstvo: 5.651 Registrirane brezposelne osebe: 914 Aktivno prebivalstvo: 6.565 Stopnja brezposelnosti: 13,9
Stopnja brezposelnosti je tako na območju UE Mozirje višja od povprečja regije (11,3%) in je največja takoj za UE Radlje ob Dravi. Vsekakor stanje, ki zahteva še več angažiranja pri oblikovanju pogojev za hitrejše zaposlovanje.
Ko sem listala dokumentacijo podjetja v iskanju odgovora na vprašanje, kaj je bilo v obdobju mojega samostojnega dela v podjetništvu postorjenega, sem se ustavila ob zajetnem kupu dokumentacije, ki se nanaša na ljudi, ki so preko svetovanja v mojem podjetju pričeli opravljati samostojno dejavnost, ali so kakorkoli iskali nasvete pri opravljanju dejavnosti, bodisi s področja splošnega svetovanja, ekonomike, računovodstva, financ, davčne zakonodaje ali so pa potrebovali poslovni načrt ali investicijski program za pridobitev kredita pri tem ali onem kredito-dajalcu.
Številka samozaposlenih na seznamu podjetja VISING, ki deluje kot zunanji svetovalec Republiškega zavoda za zaposlovanje in Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Republike Slovenije, se samo v zadnjih treh letih približuje številki 100, temu je potrebno dodati še vse tiste, ki so iskali svetovalne storitve mimo omenjenih inštitucij in teh je prav gotovo še enkrat toliko.
V zadnjih letih je bilo veliko energije vložene tudi v uvodne podjetniške seminarje, kjer so potencialni kandidati za samozaposlitev dobili prve informacije o podjetništvu. Število Ie-teh je bilo zelo veliko. Veliki napori so bili usmerjeni tudi v usposabljanje za zaposlitev in samozaposlitev s področja vodenja poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, ekonomike in davkov. Teh tečajev se je udeležilo preko 300 ljudi.
Človek se za trenutek zaloti pri misli, ali ni morda dejavnost svetovalnega podjetja neke vrste proizvodnja novih enot malega gospodarstva, ki jih v zadnjih letih ni bilo malo. Pri tem človek začuti nek ponos, saj so se skoraj vsi, razen redkih izjem, obdržali v družbi delujočih.
Kljub temu, da smo Savinjčani smatrani kot dokaj zadržani in nedovzetni, lahko ugotovimo, da smo na tem področju dosegli velik uspeh.
Koncesija za svetovanje in izobraževanje s strani RZZZ in Pospeševalnega centra Ministrstva za gospodarske dejavnosti, je ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov tudi zametek delovanja novega lokalnega podjetniškega centra, kakršen naj bi nastal tudi na območju UE Mozirje in ki naj bi v svoji sredi združil domače strokovnjake, ki bi združno še bolj intenzivno pokrenili razvoj malega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini.
Upam samo, da bomo vsi, ki delujemo na pospeševanju malega gospodarstva, zmogli dovolj moči za družno delovanje, da v dolini ne bodo prevladali osebni interesi in zapiranje v lastne plotove, saj imamo vsi skupaj resnično še veliko za postoriti.
Če nam je seveda resnično do tistega, za kar se besedno velikokrat tako zavzemamo. Dejanja pa nemalokrat gredo svojo pot...
GOST TUR v Maribora
Zgornja Savinjska na razstavnem prostoru Alpskih cest
V	času od 7. do 12. oktobra je v Mariboru potekal Mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST TUR 96, na katerem je sodelovalo več kot tisoč razstavljalcev iz 16 držav. Sejem, v sklopu katerega se je zgodilo tudi 60 različnih strokovnih prireditev, si je v šestih dneh ogledalo 45 tisoč obiskovalcev.
Zgornja Savinjska dolina se je na omenjenem sejmu predstavila na razstavnem prostoru Alpskih cest v četrtek, 10. oktobra. Poleg prijetne podobe samega "štanta", za kar so se potrudili lučki turistični zanesenjaki pod vodstvom Jožice Bezovnik, je od 11. do 13. ure na odru pri hali G potekala javna predstavitev turistične ponudbe zgom-jesavinjskih občin. Vendar ne v klasični obliki dolgočasnega naštevanja, ampak v obliki kulturno zabavnega programa, v katerem so sodelovale predice iz Luč, njihov sokrajan Anton Mlačnik s citrami in mladi harmonikar Andrej Rak iz Mozirja. Program je vodila Boža Robnik Predstavitve Zgornje Savinjske doline so se udeležili tudi županja Anka Rakun in župana Toni Rifelj ter Mirko Zamernik.
Morda velja ob tem osvežiti spomin, kaj Alpske ceste sploh so. Turistično regijsko skupnost Alpski svet Karavank Kamniško Savinjskih Alp so leta 1994 ustanovile občine Kamnik, Kranj, Tržič, Domžale in Mozirje z namenom, da združijo turistično ponudbo in izdelajo turistične programe za ciljne skupine turistov. Z novo lokalno samoupravo so se v projekt vključile še občine Jesenice, Naklo, Preddvor, Šenčur, Vodice, Mengeš, Lukovica, Moravče, Gornji Grad, Nazarje, Luče, Ljubno, Žalec, Črna, Ravne, Mežica in Prevalje.
Turistična skupnost ima zaščitni znak in storitveno blagovno znamko Alpske ceste, ki združujejo turistično ponudbo 680 turističnih partnerjev s preko 980 različnimi izdelki in storitvami. Alpsko turistično ponudbo sestavljajo naravne znamenitosti, kulturno zgodovinske posebnosti z gradovi, muzeji, cerkvami in znamenji, etnološke in kulinarične posebnosti alpskega sveta s planšarstvom, bajtarstvom, kmečkim turizmom in krajinskimi značilnostmi ter športno rekreacijsko in zabavno ponudbo.
Turistična zanimivost Alpskih cest so planinska, pohodniška, ogled-niška, kolesarska, lovska, rečno jezerska, gorska kolesarska in avto transverzale ter ekološko turistični program izletov in ogledov preko 90 naravnih znamenitosti Alp.
V	sklopu GOST TUR-a je tudi letos potekala turistična borza. Le-ta se je kot spremljevalna prireditev prvič vključila v program sejma leta 1994. S tem sta temeljni priložnosti sejma, predstavitev in prodaja, dobili še dodatno - marketniško dimenzijo. Borza je namenjena le poslovni publiki in zato odmaknjena od običajnega sejemskega vrveža. Ponudniki - razstavljalci na svojih stojnicah vzpostavljajo stike s kupci - tour operaterji, jim predstavljajo svojo ponudbo in se do-
Pogled na razstavni prostor Alpskih cest (foto: F. Kotnik)
govarjajo o poslih. Letos je na borzi sodelovalo že 50 ponudnikov (lani 34), večinoma slovenskih, stojnice pa so prvič lahko zakupili tudi predstavniki iz sosednjih držav: Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Italije. Med drugimi sta na borzi nastopila tudi EPS1 iz Nazarij in RTC Golte.
Franci Kotnik
Cetfe
Nova tehnična baza AMZS
Pred štirinajstimi dnevi je bila v Celju, na Ljubljanski 37, odprta nova tehnična baza Avto-moto zveze Slovenije, ki je s sodobno opremo in estetskim videzom v ponos ne samo AMZS ampak tudi mestu Celje in njegovi širši okolici.
Dejavnost AMZS je v večjem delu določena z zakonskimi določili, mednarodnimi konvencijami, posebnimi pooblastili, multilateralnimi dogovori z zahodnoevropskimi avtomobilskimi klubi in članstvom v mednarodnih organizacijah AIT, F1A in FIM. S svojo dejavnostjo se Avto-moto zveza Slovenije vključuje v evropski sistem zagotavljanja čimvečje varnosti v cestnem prometu.
Med dejavnostmi AMZS velja na prvem mestu omeniti službo "Pomoč-informacije", ki ima tako kurativni kot preventivni pomen. Omogoča čimbolj nemoten in varen promet s tem, da odpravi okvaro na kraju samem oziroma odpelje vozilo v najbližjo tehnično bazo ali specializiran servis. Letno opravi služba "Pomoč-informacije" več kot 35 tisoč raznih intervencij. Službo je mogoče poklicati na telefonsko številko 987 ob vsaki uri vse dni v letu. Vsa vozila omenjene službe so opremljena z UKV postajami.
Poleg službe "Pomoč-informacije" in tehničnih pregledov vozil opravlja AMZS še vrsto pomembnih dejavnosti: od informacijskega centra, kjer se je možno oskrbeti s koristnimi informacijami za potovanja po Sloveniji in izven nje, do turistične dejavnosti, avto-moto športa, založniške dejavnosti itd..
Z novo tehnično bazo v Celju, katere gradnja se je začela 15. februarja letos, AMZS zaključuje serijo novogradenj (nove baze v Črnomlju, Kočevju in Mariboru), hkrati pa je z njo predstavila tudi novo zunanjo podobo in simbole organizacije. Kot je ob tej priložnosti dejal njen direktor, Boris Korbar, si bo AMZS v prihodnje še bolj prizadevala dvigniti tehnično osveščenost slovenskih avtomobilistov, da je potrebno motorno vozilo (sploh če je le-to starejše) ne samo enkrat letno, ob tehničnem pregledu, ampak vsaj še enkrat vmes preveriti, če je varno za uporabo v prometu. V zahodni Evropi je to že nekaj samo po sebi umevnega.
Franci Kotnik
Pregledi rodovniških kobil
V Sloveniji so v zadnjem času prisotne vse strožje zahteve po označevanju živali, saj se mora naše kmetijstvo prilagajati predpisom Evropske zveze. Označevanje živali, tudi konj, bo pri nas urejal poseben pravilnik, ki je še v
pripravi.
Vse kopitarje naj bi označevali s potrdilom o istovetnosti žrebeta in z identifikacijskim dokumentom. Do identifikacijskega dokumenta bodo upravičeni vsi konji rojeni v letu 1995 ali prej, z letom 1996 pa bo postopek izstavitve neposredno vezan na rodovniško dokumentacijo, namenjeno evidentiranju pripustov in žrebitev. Ta način označevanja kopitarjev naj bi postal obvezen s 1. januarjem 1998. Republiška strokovna služba v konjereji lahko pridobi podatke, ki omogočajo izstavitev Identifikacijskega dokumenta na rednih letnih pregledih rodovniških kobil, naraščaja in žrebic za sprejem v rodovnik.
V Zgornji Savinjski dolini je bil pregled kobil, naraščaja in žrebic v sredo, 25. septembra, na dveh lokacijah in sicer v Mozirju in Lučah. V rodovnik je bilo sprejetih 9 žrebic haflinške pasme in 2 žrebici slovenske hladnokrvne pasme. Ob tem velja poudariti, naj rejci kobil in žrebic upoštevajo navodila Republiške
Pregledi so bili natančni (foto: Ciril Sem)
službe v konjereji in se redno udeležujejo vsakoletnih pregledov živali na objavljenih preglednih mestih, saj drugače niso upravičeni do državnih intervencij za spodbujanje konjereje.
Kmetijska svetovalna služba Mozirje Marija Mikek
Nazarje
Gradnja mostu in kanalizacije
V Nazarjah v tem času potekata dve pomembni investiciji:	gradnja novega
mostu preko Drete pri gasilskem domu in gradnja kanalizacijskega voda ob Zadrečki cesti. Dela pri gradnji mostu izvaja Cestno podjetje Celje, v drugem primeru pa je to Podjetje za urejanje voda iz Celja.
KF
Izkop za kanalizacijo so pričeli pri Glinu (foto: F. Kotnik)
Občina Gornji Grad Attemsov trg 3
organizira v sodelovanju z GIZ Riedenburg za področje občin Luče, Ljubno, Nazarje, Mozirje, Gornji Grad
DAN MALEGA GOSPODARSTVA
v četrtek, 24.10.1996.
Program aktivnosti:
10.00	- 12.00 Sestanek predstavnikov občin s poslanci, predstavniki zbornic, predstavniki združenj in predstavniki regionalnih in lokalnih iniciativ.
12.00	- 15.00 Brezplačno poslovno podjetniško svetovanje občanom občin Luče, Ljubno, Nazarje, Mozirje in Gornji Grad.
15.00	Srečanje s podjetniki, obrtniki in predstavniki gospodarstva vseh občin. Na sestanku predstavnikov občin bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstva, pospeševalnega centra malega gospodarstva.
Občinski svet Mozirje
Nakup zemljišča za VDC, večnamensko dvorano
in parkirišče
Mozirski občinski svet se je prvič v “novi sezoni“ sestal v četrtek, 10. oktobra. Na dnevnem redu 14. redne seje je bilo kar 23 točk, katere pa so svetniki kljub njihovi obsežnosti uspeli obdelati v slabih šestih urah. Sejo sveta je v odsotnosti predsednika vodila Marja Ježovnik.
Najprej je bilo na sporedu nadaljevanje druge obravnave odloka o komunalnih taksah. V vmesnem času je bil opravljen popis objektov, na katere se nanaša omenjeni odlok, in izdelana analiza, na tej osnovi pa delno dopolnjen predlog odloka. Vsekakor je pomembna taksna oprostitev za napise na objektih, ki označujejo ime ali namembnost objekta (blagovnica, prodajni center, banka...). Odlok, ki je bil po razpravi sprejet, določa takse za reklamne napise, koriščenje javnih površin za pridobitne namene ipd. Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka, bo občina namenila za urejanje javnih površin.
Svetniki so po hitrem postopku sprejeli odlok o krajevni turistični taksi. Gre za nadomestilo odloka iz časa bivše občine Mozirje. Bistvena sprememba je predvsem ta, da zbrana sredstva predstavljajo v celoti prihodek proračuna občine in se nato delijo za posamezne namene na področju turizma in gostinstva. V razpravi so svetniki opozorili na kontrolo izvajanja tega odloka, saj bo le v tem primeru dosežen pričakovani učinek.
Člani občinskega sveta so opravili tudi prvo obravnavo spremembe uredbe o taksah za obremenjevanje okolja. Bistvo spremembe je v ureditvi plačevanja odvoza odpadkov tistih krajanov, za katere se je do sedaj namenjal denar tako imenovane kolektivne komunalne rabe (kontejnerski odvoz po krajevnih skupnostih). Novost je tudi ta, da se uvajajo takse za onesnaževanje okolja za tiste občane, ki okolje onesnažujejo z odplakami, pa do sedaj niso bili vključeni v sistem plačevanja. To naj bi vzpodbudilo priključitev "prizadetih" gospodinjstev na javno kanalizacijo, z zbranimi sredstvi pa se bodo sofinancirala nova kanalizacijska om-
režja. Kjer tovrstnega omrežja ni in ga ni smotrno graditi, bodo plačevali polovično takso. Svetniki so s predlogom sprememb načelno soglašali, vendar je potrebno pred določitvijo cen opraviti temeljito analizo odvoza odpadkov in njihovega ločenega zbiranja.
Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Mozirje je predstavil Andrej Presečnik. Omenjena akta sta osnova za pripravo in izvedbo javnega razpisa za dodelitev posojil, zato se je svet odločil za hitri postopek sprejemanja. Na predlog Antona Vrhovnika so bili med potencialne koristnike teh sredstev uvrščeni tudi kmetje za dopolnilne dejavnosti. V primeru nenamenske porabe bodo morali koristniki vrniti sredstva z zamudnimi obrestmi vred, namensko porabo pa bosta kontrolirali banka in pristojna komisija pri občinskem svetu.
Za potrebe varstveno delovnega centra, ki je sedaj v najemnih prostorih, je mozirski občinski svet sklenil kupiti hišo na Tratah v Mozirju. Prvi del kupnine, ie-ta znaša 150 tisoč DEM, bo plačan letos, drugi del pa prihodnje leto, pri čemer bo občina Mozirje skušala pridobiti k sofinanciranju tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ostale štiri občine.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o nakupu zemljišča za izgradnjo večnamenske dvorane. Lastnik zemljišča je mozirsko župnišče, za približno 4.000 kvadratnih metrov zemljišča pa bo morala občina odšteti okrog 92 tisoč DEM. Plačilo tega zneska se smatra tudi kot prispevek občine k obnovi sakralnih objektov. Nato so svetniki sprejeli še sklep o nakupu zemljišča za izgradnjo parki-
rišča ob Mozirskem grabnu. Letošnjo jesen naj bi bila opravljena sanacija grabna in zgrajeno parkirišče v makadamski izvedbi.
Ker je svetnica Romana Markelj napisala odstopno izjavo, je občinski svet sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju mandata. Njen naslednik bo Jože Kramer.
Glede ustanoviteljskih pravic javnih zavodov je svet podprl predlog župana Jakoba Presečnika, da se zobozdravstveni zavod s 1.1.1997 priključi zavodu splošnega zdravstva, katerega soustanoviteljice so zgornjesavinjske občine. Ustanoviteljica lekarne naj bi bila občina Mozirje. Vsaka občina zase bo ustanovitelj matične osnovne šole. Izjema je le nazarska občina, ki bo do izgradnje svoje popolne osnovne šole relacije z mozirsko in gornjegrajsko šolo urejala s pogodbo. Glede vzgo-jnovarstvenega zavoda naj se občine izjasnijo o svojih načrtih (občina Gornji Grad je medtem vrtec že priključila osnovni šoli), sicer pa naj bi bila ustanovitelj občina Mozirje. Enak princip naj bi veljal pri zavodu za kulturo. Presečnik je poudaril skupno željo županov, da se delitvena bilanca bivše občine definitivno zaključi do konca letošnjega leta.
Precej obsežna razprava je stekla v zvezi s predlogom o povišanju cen vzgojnovar-stvenih programov. Ana Kladnik, ravnateljica vrtca, je obrazložila nov sistem plačevanja, ki se od prejšnjega kar precej razlikuje in velja povsod po Sloveniji. Prehod na nov sistem bo potekal postopoma, zato bodo starši do letošnjega decembra, ko bo znani novi izračuni, plačevali akontacije, celoten prehod pa bo trajal vse do leta 1998.
Prav tako pestra razprava se je razvnela pri obravnavi predloga sklepa o prenosu mozirskega kabelsko-razdelilnega sistema v upravljanje Zavodu za kulturo Mozirje. Ker soglasnega mnenja o tem vprašanju ni bilo, še posebej nasprotujoči sta bili mnenji obeh svetov krajevnih skupnosti, je občinski svet naložil občinski upravi, naj razčisti nejasnosti z obema KS, nakar naj pripravi usklajen predlog.
V zvezi s pobudo iniciativnega odbora krajanov naselja Prihova za izločitev naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje so svetniki sklenili, da o njej ne razpravljajo, ker po njihovem mnenju ni bila podana v skladu z zakonskimi določili.
Franci Kotnik
iii n mmm HLZLHVNm mm
HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI,
ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV:
TERGLAV MILAN, POLZELA I37/A TEL FAX: 063-720-138 TEL 063-720-406
Cesta Ljubno - Luče
Bo cestnih zastojev konec?
Kdor misli, da se je misel iz naslova zapisala zaradi skorajšnje dograditve začete sanacije ceste Ljubno - Luče, bo gotovo razočaran. Izvajalec bo za letos načrtovana dela dokončal v novembru in porabil 93 milijonov tolarjev v letošnjem državnem proračunu odobrenih sredstev. Razliko do 247 milijonov, do te vsote so bila oddana dela, bo država izvajalcu zagotovila iz proračuna za leto
1997.	Rešitev, ki jo težko imenujemo s to besedo, pa vendar, je plod ogromnih prizadevanj župana občine Luče Mirka Zamernika.
Do tu je zgodba znana. Molk vlade in pristojnih resorjev o nadaljnji usodi ceste je prekinila suhoparna vest v Uradnem listu, da so na podlagi javnega razpisa izbrali izvajalca za preprojektiranje ceste s 5,5 na borih 5 metrov širine. Vzrok za ta ukrep gre menda iskati v izvedbi vodarskih ukrepov. Tako Direkcija za ceste RS, ki lučkega župana in vse prizadete prepričuje, da bi bila brez teh posegov cesta Ljubno -Luče že sanirana. Prav zaradi ocenjenih visokih stroškov se je država tudi odločila zožiti že tako komaj sprejemljivo širino ceste.
Težko je napovedati, kako se bodo zadeve odvijale v prihodnje. Ob znanem dejstvu, da so sredstva iz proračuna za leto 1997 že vnaprej porabljena, je lahko scenarij kaj malo rožnat. Po razmišljanju župana Mirka Zamernika tudi skorajšnje državne volitve, ko naj bi po logiki oblast poskušala biti všečna ljudem, niso dovolj velik vzrok za zagotovitev prepotrebnih sredstev, ki bi omogočala sanacijo v prvotno predvideni širini. Se torej lahko nadejamo, da bodo cestni stroji na trasi utihnili, to pa pomeni, da so zastoji za nekaj časa zopet preteklost? Kako in s kakšno prometno (ne)varnostjo se bodo soočali vozniki pa tako nikogar odgovornih ne skrbi preveč. Očitno tudi volitve niso več tisto, kar naj bi bile.
Edi Mavrič
Savinjskih novic bo zaradi praznikov izšia v soboto, 2. novembra 1996.
Banka Celje
Agencija (beri: ekspozitura) Mozirje po letu uspešnega dela
Banka Celje, trenutno peta največja slovenska banka, uspešno nadaljuje 130-letno tradicijo Celjske mestne hranilnice. Res se je njeno ime v tej dolgi dobi večkrat spreminjalo, vendar je banka vseskozi ohranjala svoje osnovne principe poslovanja.
V obdobju od leta 1971 do 1994 je banka delovala v sklopu sistema Ljubljanske banke, nakar je iz sistema izstopila in začela pod nazivom Banka Celje d.d. samostojno opravljati vse bančne posle. V Zgornji Savinjski dolini je bila Banka Celje prisotna do leta 1978, po nekajletnem premoru pa je bila lani jeseni znova odprta ekspozitura v Mozirju. Po preteku leta dni je napočil pravšnji čas za oceno poslovanja v tem obdobju in v banki so z rezultati zelo zadovoljni.
Stari varčevalci	so	se vrnili,	obseg
poslovanja ekspoziture je v nenehnem porastu, vedno več je tudi sodelovanja s pravnimi osebami. V ekspozituri opravijo za stranke praktično vse posle s področja bančnega poslovanja vključno s kreditiranjem. Prav po kreditih je bilo v minulem letu povpraševanje kar veliko.
2001. Glavnica se prične izplačevati po dveletnem moratoriju.
Po besedah vodje mozirske ekspoziture, Medarda Porta, je naložba v obveznice Banke Celje ekonomsko nedvomno dobra poteza, saj se pričakuje porast vrednosti nemške marke, poleg tega pa bodo imele obveznice, sodeč po prvi emisiji, tudi dobro donosnost na borzi. Glede varnosti naložbe so pomisleki odveč, saj za obveznice jamči Banka Celje z vsem svojim premoženjem. Nakup obveznic lahko fizične osebe opravijo v katerikoli ekspozituri Banke Celje, torej tudi v Mozirju, pravne osebe pa v sektorju zakladništva Banke Celje d.d., Vodnikova 2.
V svojih prizadevanjih za nadaljnji razvoj se je celjska banka pred nedavnim odločila za nakup banke Noricum s
Medard Port: "Čimbolj skušamo ugoditi željam in potrebam uporabnikov storitev" (foto: F. Kotnik)
Svojo ponudbo za fizične in pravne osebe je Banka Celje pred nedavnim dopolnila z drugo emisijo svojih obveznic. Za to potezo se je banka odločila, ker je želela povečati dolgoročne vire sredstev in ker jo je k temu vzpodbudil dober odziv na prvo emisijo obveznic. Obveznice druge emisije so navadne imenske obveznice, izdane v seriji s petletnim rokom zapadlosti, v apoenih po 100 DEM. Vplačljive in izplačljive so v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan vplačila oziroma zapadlosti kuponov. Obrestna mera je fiksna in znaša 7,5 odstotka letno. Obresti se bodo izplačevale dvakrat letno, prvo izplačilo bo marca prihodnje leto in zadnje septembra
sedežem v Ljubljani. S tem je Banka Celje prisotna tudi v glavnem mestu države, kjer se "vrti" največ kapitala. Sicer pa mora banka tako kot ostale slovenske banke delovati v okvirih, ki jih predpisuje Banka Slovenije.
Po prvem letu poslovanja so torej v Banki Celje z mozirsko ekspozituro zadovoljni. Dosežen obseg poslovanja jih sili v razmišljanje o prostorski in kadrovski širitvi. Medard Port poudarja, da skušajo pri svojem delu skušajo čimbolj ugoditi željam in potrebam uporabnikov storitev. Delovni čas imajo od 8. do 11. ure in od
14.	do 17. ure. Pokličete pa jih lahko tudi po telefonu 831-880, 832-847.
Franci Kotnik
Osnutek novega grba občine Mozirje
Komisija, ki jo je v ta namen imenoval mozirski občinski svet, je v sodelovanju z grboslovnim društvom Heraldica iz Ljubljane pripravila osnutek novega grba občine Mozirje, ki zajema elemente prvotnega mozirskega in rečiškega grba.
Oba omenjena grba sta bila podeljena s strani tedanjih državnih vladarjev in imata torej zgodovinsko vrednost in pomen, to pa je velika prednost v primerjavi z občinami, ki šele iščejo rešitve za podobo svojega grba.
Kot navaja Aleksander Videčnik,
je bil mozirski grb podeljen s strani nadvojvode Karla leta 1581 in je utemeljen v listini o podelitvi trških pravic. V Deželnem arhivu v Gradcu hranijo kopijo dvorne listine, na kateri je grb upodobljen v barvah. Originalna listina, ki jo je tedaj Mozirje dobilo, je bila uničena,
vendar je mozirski kronist Žiga Laykauf z nje točno prepisal opis grba. Upodobitev mozirskega dela novega grba odgovarja temu opisu.
Rečiški grb je bil podeljen s strani cesarja Rudolfa II v času od 1580. do 1597. leta. Natančen datum ni znan. Kopija
doslej ni bila odkrita, podobo grba pa so leta 1954 objavili v albumu Steirische Ortswappen. Glede na razpoložljive vire je upodobitev rečiškega dela novega grba ustrezna.
Osnutek predloga novega občinskega grba je na zadnji seji potrdil mozirski občinski svet.
Franci Kotnik
Ko se zbudim, bom že bogatejši
I	Za bogatenje ni vedno nujno potrebno trdo delo. Zadostuje že pametna
£	naložba. Svoj denar lahko naložite na milijon načinov, varnost naložbe pa
1	je marsikdaj vprašljiva. Ena izmed naiboli varnih investicij ie prav gotovo
a	nakup bančnih obveznic. Z nakupom obveznic Banke Celie iz druge
3?	emisije si lahko zagotovite reden priliv kapitala po svojih željah in
3	zmožnostih. Obveznice so izdane v apoenih po 100 DEM, letna obrestna
2	mera je fiksna in znaša 7.5%. Obresti se bodo prinosniku izplačale dvakrat
o	letno, obveznice pa bodo izplačane v petih letih. Vpisovanje in vplačevanje
obveznic se prične 15.9. 1996. vse informacije o obveznici in izdajatelju pa vsebuje Prospekt za izdajo obveznic, ki je na voljo na vseh vpisnih mestih. Obiščite nas in se pozanimajte o podrobnostih!
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
G| banka celje
V varnem zavetju tradicije
Občinski svet Gornji Grad
Na dnevnem redu štirje odloki
Po dvomesečnem odmoru bodo danes ob 18. uri nadaljevali z delom svetniki gornjegrajske občine.
Za uvod v obsežen dnevni red bodo obravnavali predlog odloka o ureditvenem načrtu prenove starega jedra Gornjega Gradu, nadalje jih čaka razprava o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih, predlog odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in osnutek odloka o najemanju poslovnih prostorov.
Zanimiva diskusija se obeta tudi pri obravnavi ostalih točk, svetnike namreč čaka obnova in potrditev premoženjske bilance občin Mozirje in Gornji Grad za leto 1995 in odločanje o številu članov ter izvedbi volitev v organe krajevnih skupnosti. O poteku seje bomo poročali v prihodnji številki.
Edi Mavrič
Otvoritev prenovljene samostanske knjižnice v Nazarjah
1. oktobra je bila v frančiškanskem samostanu v Nazarjah slavnostna otvoritev prenovljene knjižnice. Knjižnico, ki v svojih nedrih varuje okoli 5000 knjig, starejših od leta 1800, in okoli 5000 knjig, mlajših od leta 1800, je otvoril minister za kulturo RS, dr. Janez Dular, blagoslovil pa generalni vikar, škof Jože Smej.
V	knjigah je znanje preteklosti in mislecev, ki so v tej preteklosti delovali. Knjige so zaklad, ki ga zlato ne nadomesti, saj skrivajo v sebi več kot le minljivo lepoto, ki povezuje preteklost s sedanjostjo.
V	samostanu so leta 1752 ustanovili samostansko knjižnico, ki pa je bila med drugo svetovno vojno precej poškodovana. Od takrat so knjige romale iz enega prostora v drugega. Vse tegobe, pogojene s časom in političnimi sistemi, so knjige zdržno premagale z neomajno voljo bratov frančiškanov, ki so jih varovali pred zavojevalci časa.
Pred dvema letoma pa je gvardijan, p. Bernard Goličnik, s prošnjo za pomoč pri obnovi knjižnice stopil do takratnega ministra za kulturo, Sergeja Pelhana. S trdnimi argumenti v rokah in neizpodbitno vrednostjo in potrebo po obnovi je naletel na odobravanje in kulturni projekt obnove samostanske knjižnice se je pričel.
Kulturni projekt so podprli tudi svetniki
občine Nazarje in župan Ivan Purnat. Dve leti urejanja primernega prostora, po načrtih arhitekta Matije Suhadolca in njegove ekipe, s strani gradbenega podjetja Vegrad in mizarstva Vidmar sta obrodili obilni sad.
Knjige brez kataloga pa so klicale prof. Jara Dolarja, ki se je lotil srca knjižnice, knjig. Na svetlo je "priklical" vsebine in jim znova vdihnil dušo. Dragocene knjige, med njimi Dalmatinova Biblija,
Trubarjev Novi testament, inkunabule iz leta 1498, Lutrov prevod biblije iz leta 1535, zapis molitve v pariški izdaji latinske Nove zaveze iz leta 1578, kar je morda najstarejši katoliški zapis, pergamentni zapisi not, neum, ki so bili v rabi do 13. stoletja, in mnoge druge knjige so končno našle svoj prostor v sistematično urejenem prostoru. Ob predstavitvi je profesor izpostavil misel, da imajo kralji in knjige veliko moč. Toda kralji umrejo, knjige pa ostanejo, za kar je najlepši primer nova knjižnica, ki je postala pravi biser Zgornje Savinjske doline.
Generalni vikar, škof Jože Smej, je z željami, da knjižnica s svojo vsebino ne bi nikoli samevala, blagoslovil obnovljene knjige in prostor, kjer so našle svoj dom. Dr. Janez Dular, ki je skupaj z nazarskim županom prerezal simbolični trak, je ob tej priliki podaril samostanu Valvazorjevo knjigo Slava vojvodine Kranjske.
Oktet Savinjski Ave in skupina Nazaret,
ki ju vodi prof. Tadeja Cigale, ter skupina Sinaj in kantavtorica Janja Kolar so pripravili kulturni program, primeren času in dogodku. Pesem je zvenela med samostanskimi zidovi in dokazala povezanost pete besede s pisano. Program je s svojim celovitim pristopom povezoval Franci Kotnik, ki je s tem nastopom zaključil svojo dolgoletno dejavnost na tem področju.
Benjamin Kanjir
Ljubno ob Savinji
"Sporno" vračilo zemljišč agrarni skupnosti
V 20. številki Savinjskih novic smo v prispevkih "Referendum za občinski samoprispevek in "ne" agrarni skupnosti" in 'Vrnitev nekdanje lastnine?" poročali o prizadevanjih Agrarne skupnosti Ljubno za vračilo njenega premoženja. Na omenjena prispevka sta se odzvala pooblaščenec ljubljanske nadškofije Rajko Prepadnik in agrarna skupnost sama.
Agrarna skupnost Ljubno zanika navedbe v tretjem odstavku prvega prispevka, kjer avtor piše, da "skupnost zahteva ponovno vračilo nogometnega igrišča na Forštu, aktualno je vprašanje rekreacijskega in prireditvenega prostora v Vrbju, gozd v Savini in pas brežine Savinje in Ljubnice." Kot je razvidno iz zapisnika sestanka agrarne skupnosti z dne 6. junija 1996, le-ta zahteva vračilo pašnikov ob Savinji in Ljubnici v razmejitvi med vodo in privatno lastnino. Agrarna skupnost prepušča Foršt ljubenski občini v last in posest, prireditveni prostor Vrbje pa v brezplačno uporabo za čas prireditev ob Fiosarskem balu. Ob novi izmeri korita Savinje in Ljubnice naj bi se vrisale javne poti - dostopi do vode kot javno dobro. Na agrarno skupnost naj bi se vknjižile tudi struge in del dveh cest, ki ne služijo več svojemu namenu.
Rajko Prepadnik je reagiral na navedbe v drugem odstavku drugega prispevka, kjer je napisano, da "sedaj Cerkev uveljavlja pravico do lastništva nad nekdanjimi posestvi agrarnih skupnosti". Prepadnik je poudaril, da nadškofija ni zahtevala dodelitve posesti agrarnih skupnosti v Zgornji Savinjski dolini, temveč posesti, ki so ji bile tod z odločbo o nacionalizaciji vzete po drugi vojni. Šele pred nedavnim so iz sredstev obveščanja izvedeli, da so v Zvezi agrarnih skupnosti prepričani, da del domnevno cerkvenih posesti pripada vaškim skupnostim. Nadškofija ne nasprotuje zahtevam po vračilu omenjenih posesti, vendar bodo morale agrarne skupnosti pravico do lastnine nad njimi poprej dokazati.	KF
Slovenska ljudska stranka
Spoštovani!
Zopet so pred nami volitve v Državni zbor. Lahko bi rekli hvala bogu, kajti številne prevare, prestopi poslancev, združevanje strank itd. so tako popačili podobo sedanjega Državnega zbora, da ta že dolgo ne predstavlja več politične volje Slovencev.
Na letošnjih volitvah bo naš kandidat v Zgornjesavinjski dolini Jakob PRESEČNIK, župan občine Mozirje.
Njegovo kandidaturo je na zadnji seji soglasno podprl upravni odbor Zgornjesavinjske podružnice SLS.
Jakob PRESEČNIK se je rodil pred 48 leti v kmečki družini v Lenartu pri Gornjem Gradu. Gradbeno fakulteto je 1974. leta končal v Ljubljani, nato pa se je zaposlil v gradbenem podjetju Vegrad v Velenju. Kasneje je postal vodja proizvodne enote na Ljubnem ob Savinji in vodja projektivnega biroja v Vegradu. Leta 1990 se je aktivno vključil v odpravljanje posledic poplav v Zgornjesavinjski dolini ter kot vodja skupine za sanacijo poplav pri upravi občine Mozirje pomembno sooblikoval nadaljnji razvoj celotne Zgornjesavinjske doline. Januarja 1994 je bil izvoljen za predsednika Izvršnega sveta občine Mozirje, decembra istega leta pa kot kandidat SLS z veliko večino glasov za župana nove občine Mozirje.
Kot župan je z umirjenim nastopom in preudarno besedo ter odličnim poznavanjem razmer odločilno prispeval k hitri in učinkoviti razdelitvi pristojnosti in premoženja med občinami in upravno enoto. Vedno je znal prisluhniti tudi tegobam preprostih ljudi, pripravljen pomagati reševati njihove probleme, zaradi svojega smisla za humor pa je povsod prijeten sogovornik in dobrodošel gost.
Prepričani smo, da bo uspeh SLS in našega kandidata odvisen od dobre volilne udeležbe. Naši politični nasprotniki bodo skušali ljudi odvrniti od volitev, češ, saj so vsi enaki. Že nekaj časa nam vsiljujejo prepričanje, da je politika nekaj umazanega. V resnici pa pomeni politika urejanje javnih zadev; umazana je le tako dolgo, dokler dopustimo, da se z njo ukvarjajo "umazani” ljudje. Skrajni čas je že, da z letošnjimi volitvami postavimo prave ljudi na pravo mesto.
Jakob PRESEČNIK je zagotovo človek, vreden našega zaupanja!
Upravni odbor Zgomjesavinjska podružnica SLS
Za Slovenijo z ljubeznijo
n
IZ OBČIN______________________
Ljubenci odločeni izboljšati
Danes ni skorajda nikogar več, ki bi dvomil v to, da je postala prostorska stiska na Osnovni šoli Ljubno tolikšna, da jo je nujno čim prej odpraviti. Če je ne bomo, se bodo razmere v naslednjih petih letih še dodatno zaostrile, saj bo leta 2001 pričela veljati nova šolska zakonodaja, ki vpeljuje obvezno devetletno šolanje. Če imata sedaj dvoizmenski pouk dva razreda in ima četrti razred pouk v prostorih občine, bi v sedanjih prostorskih razmerah imeli leta 2001 (torej že čez kratkih pet let) vsaj še enkrat toliko učencev v dvoizmenskem pouku. Kaj pomeni popoldanski pouk za tolikšno število oddaljenih učencev, kot jih ima občina Ljubno, si lahko mislimo.
Številni novi šolski objekti po Sloveniji
V zadnjih dveh letih lahko sledimo, v kako velikem številu rastejo novi šolski objekti širom po Sloveniji. Vsi se prav dobro zavedajo, da je sedaj tisti čas, ko je potrebno pripraviti pogoje za uspešno delo generacij, ki prihajajo. Ljubenska osnovna šola je bila obnovljena pred dobrimi dvajsetimi leti. Takrat je šolo obiskovalo nekaj več kot 300 učencev in učenk, danes je to število, padlo na 280, kar pa pomeni manjši padec, kot drugod po Sloveniji. Podatki kažejo, da bo šola tudi v bodoče imela 16 oddelkov, v katerih bo pač nekaj manj učencev, kar pa je samo dodatna prednost, saj je v manjših oddelkih mogoče bolj kvalitetno delati.
Razlogi za povečanje šole so zelo močni
Naštejmo samo najpomembnejše razloge, ki kličejo k povečavi šolskih prostorov in ki so “krivi”, da lahko ljubensko šolo štejemo med tiste na celjskem področju, ki delujejo v najslabših pogojih za delo:
-	dvoizmenski pouk;
-	skoraj 50'% učencev - vozačev;
-	šola ima en sam kabinet (BI - KE), tako da je pravočasna priprava za pouk zelo otežena;
-	na predmetni stopnji je osem oddelkov in le sedem učilnic in telovadnica. To pomeni, da ni niti ena učilnica prosta za suplence in da se morajo nekatere predmetne skupine seliti vsako uro iz razreda v razred;
-	šola nima knjižnice (ta je sedaj v učilnici slovenskega jezika, ki je vse ure zasedena, tako da knjižnica praktično lahko deluje le v jutranjih
urah in popoldne;
-	svetovalno delo (psihologinja, pedagoginja, logopedinja) se opravlja v skrajno neprimernih pogojih;
-	šola lahko o računalniški učilnici in medioteki samo sanja, čeprav je interes za tovrstno učenje in delo zelo velik;
-	zbornica je premajhna;
-	šola ima en sam prostor za čistilke (v velikosti Im x Im);
-	prav poseben problem predstavlja vrtec, ki deluje v prostorih šole. V dveh učilnicah, ki skupaj merita 70 m2 se gnete 50 otrok. Na enega otroka pride torej dober kvadratni meter prostora. V sedanjih prostorih
vrtca so neustrezne sanitarije (premajhno število sanitarnih elementov), ki so skupne za otroke in vzgojiteljice. Vrtec nima čajne kuhinje in pralnice, kaj šele s prostorom za vzgojiteljice. Tudi prostor za sprejem otrok (garderoba) ne ustreza minimalnim zahtevam za trenutno število otrok. Število vpisanih otrok se zaradi takšnih razmer že nekaj let ne veča, čeprav bi glede na povpraševanje lahko sprejeli še za en oddelek otrok. Vse našteto opravičuje naša prizadevanja po povečavi in adaptaciji prostorov osnovne šole in vrtca.
Povedati je še treba, da se zavedamo, da sedanja lokacija šole ni najbolj pos-
: IZ OBČIN
pogoje za šolanje
rečena, ker je šola stisnjena v osrčje kraja, toda nobeno tarnanje nad tem dejstvom nam ne bo dosti pomagalo. Ustrezne lokacije za novogradnjo na Ljubnem ni in tudi če bi bila, bi bila novogradnja glede na sedanje razmere veliko prevelik finančni zalogaj.
Zato smo pričeli uresničevati idejo, po kateri bi nadgradili novejši del šole ter adaptirali podstrešje starega dela šole in prostore kurilnice.
Kaj bi z adaptacijo pridobili
Z uresničitvijo teh načrtov bi pridobili:
-	sedem novih učilnic (441 m2);
-	knjižnico in čitalnico (75 m2);
-	računalniško učilnico in medioteko (75 m2);
fertffrattf
stva so že zagotovljena, čeprav je treba povedati, da Ministrstvo za šolstvo in šport z veliko zamudo pokriva svoje obveznosti. Pomembno pa je dejstvo, da država prispeva svojj del sredstev šele takrat, ko se prepričajo, da imajo svoj del sredstev zagotovljen tudi občine.
Kdaj se bo pričelo graditi
Lahko rečemo, da se je investicija že pričela, saj smo čez letošnje poletje že uredili novo centralno ogrevanje na lahka tekoča goriva (za kar je občina prispevala skoraj 6 milijonov SIT). Glavni del investicije pa je predviden za poletje leta 1997.
Za Ljubence to ne bo
lahek zalogaj
Za občino Ljubno to seveda ne bo lahek zalogaj. Vendar vodilne občinske strukture ne omahujejo. Tudi zato so se na občinskem svetu odločili za razpis referenduma za samoprispevek, ki bo predvidoma 22. decembra letos. S samoprispevkom za šolo bi zbrali kar lep kup denarja za realizacijo teh načrtov. Obremenitve ne bodo večje kot so bile pri prejšnjih samoprispevkih, tako da naši žepi ne bodo prehudo udarjeni. Županja in vsi občinski svetniki so pripravljeni obiskati vsako hišo, da bi ljudi tudi z osebnim stikom prepričali o po-membnosi in potrebnosti uresničitve zadanih načrtov.
Rajko Pintar
HfTfTFf®!
Hmläör : D O d D n:
ir rnrr^t?

ZAHocm roGiec
Zahodni pogled -----
-	kabinete za učitelje (120 m2);
-	še en oddelek vrtca (jasli);
-	spremljajoče prostore vrtca (čajna kuhinja, prostor za vzgojiteljice, sprejemni prostor, prostor za obolelega otroka, pralnico - vse skupaj 171 m2);
-	zobozdravstveno ambulanto za šolske otroke.
Iz vsega tega lahko vidimo, da smo pristopili k najbolj racionalni varianti širitve, ki še zadošča potrebam šolanja v naslednjem tisočletju.
Kako do potrebnega denarja
Tovrstne investicije se do leta 2000 delno financirajo iz šolskega tolarja. Slabo polovico predračunske vrednosti (ki znaša okoli 130 milijonov SIT) bo tako pokrila država, za drugo polovico pa mora sredstva zagotoviti občina. Državna sred-
fl
Niko Purnat, sekretar občinskega sveta Gongi Grad
Dosledno spremljati izvajanje sprejetih sklepov
Za tokratnega sogovornika zagotovo velja, da se z uveljavitvijo lokalne samouprave ni znašel na politično nepoznanem prostoru. V bivši občini Mozirje je opravljal funkcijo sekretarja za obrambo, v novo občino Gornji Grad je bil izvoljen za svetnika. Po imenovanju za sekretarja se je zaradi nezdružljivosti funkcij s svetniškega položaja umaknil.
Niko Purnat (foto: Sašo Bernardi)
SN: Gospod Purnat, kako bi na kratko predstavili svoje sedanje delo?
PURNAT:	Prvenstveno moram
skrbeti za pripravo raznoraznih gradiv in dokumentov, od vabil naprej, ki so neobhodna za normalno delo občinskega sveta. Poleg tega je moja naloga voditi pravni postopek, skladno z zakonom o pravnem postopku, v to področje sodi tudi skrb za notranje zadeve in priprava potrebnih aktov, ki so potrebni pri izvajanju kadrovske politike občine. Tu imam v mislih predvsem postopke okoli volitev in imenovanj	v	okviru	občinskih
pristojnosti. Prav tako bi mogoče kazalo omeniti sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, da ne izgubljam preveč besed okoli zaščite in reševanja ter vojaško mobilizacijskih zadev. Tu stvari nikakor niso dorečene. V zadnjem času je dodatna naloga priprava	oziroma	urejanje
problematike, ki se nanaša na odlagališče Podhom.
SN: Kaj pa delo občinskega sveta? Nekako na polovici mandata je gotovo čas tudi za tozadevno oceno.
PURNAT: Lansko, torej prvo leto je minilo predvsem v sprejemanju aktov, ki so za delovanje organov sveta še kako potrebni. S tega vidika je bilo leto uspešno, res	pa	je,	da je bilo
zaradi nejasne vsebine oziroma možnosti delo sveta zgolj okvirno. Za letos lahko rečem, da je program sveta konkreten, nikakor pa ne kaže pozabiti na težave, ki	so	vse	prevečkrat
povezane z nedorečeno zakonodajo. Zadevo torej, ki je nad pristojnostmi občinskega sveta. Če hočete konkretno. Veliki napori so se in se še vlagajo v tako imenovane skupne zadeve. Se vedno nerealizirana delitvena bilanca, kjer se zadeve na papirju hitro uredijo. Vendar je to premalo. Za gornjegrajski svet lahko rečem, da tekoče sprejema sklepe, ki jih pripravi medobčinska komisija za delitveno bilanco. Imam občutek, da v ostalih občinah ni vedno prave pripravljenosti. Čeprav je delitvena bilanca v večini podpisana ostaja realizacija nedorečena. Denarne zadeve so urejene,	odprto	je vprašanje
premičnin, zemljišč, prav tako se prepočasi rešujejo ustanoviteljske pravice.	Tu ni	primer samo
komunalno podjetje.
SN: Kot da ni prave volje priti do dna tem vprašanjem. Je mogoče resnica tudi v tem, da hoče Mozirje tudi v novi realnosti ohraniti vodilno vlogo?
PURNAT: Zakaj ni prave volje? Po mojem mnenju so se nove občine,	vključno	z našo, začele
prekmalu lotevati lastnih nalog. Za samostojno delovanje pa je vendarle prvi pogoj razrešitev predhodnih, skupnih vprašanj, ki nas vežejo in nas bodo tudi v bodoče. Mozirje je pač največja občina in ob vseh spremembah gotovo nekaj izgublja. Zato ne kaže biti naiven in pričakovati, da bo ona gonilna sila razreševanja	odprtih	vprašanj, če
hočete lahko tudi problemov.
Največja napaka je izvirna, namreč takoj bi se morali o teh stvareh dokončno dogovoriti. Kar se tiče Občine Gornji Grad, smo pripravili pismo o nameri, podali smo svoja razmišljanja, želeli smo pripombe, vendar ni nihče odreagiral. Največji problem je Komunala. Kljub vsemu se velja zavedati, da bo potrebno odprta vprašanja spraviti z dnevnega reda. Brez tega bodočega skupnega dela in sodelovanja ne vidim.
SN: Z dovoljenjem, vrniva se h konkretnim rezultatom sveta. Ljudi pač zanima, kaj je bilo postorjeno konkretnega? PURNAT: Težko vprašanje. Delo občinskega sveta je predvsem odločanje in sprejemanje naprej pripravljenih aktov. Res je, da do sedaj s strani svetnikov večje pobude ni bilo. Gre pač za začetno delovanje, ki rabi utečenost in čas, da ne govorim o stroki. Svet je pač samo normalen kreator občinske politike in dogodkov, ki se odvijajo na terenu. Rezultati na terenu so vidni skozi angažiranje občinske uprave in raznih odborov. Področje cest je zagotovo eno od področij. Če se na kratko dotaknem še odborov, ki delujejo pri občinskem svetu, ne morem mimo ugotovitve, da bodo morali imeti strokovno podlago. Ne gre za podcenjevanje, vse se odvija na volunterski osnovi, zato je od njih težko pričakovati kvalitetno in izvedbeno delo.
SN: Sliši se očitek, da se preveč ukvarjate s raznimi komunalnimi zadevami in sicer na račun družbenih dejavnosti.
PURNAT:	Gotovo se premalo
zavedamo, da niso rezultati merljivi samo z dolžino novih oziroma obnovljenih cest. Potrebno se bo potruditi in ohraniti dosežen standard iz preteklosti.
V tem je vloga sveta, skrb za ohranjanje ravni življenja, ki ga plačujemo skozi davek. Kultura, sociala, izobraževanje, osnovna komunalna dejavnost so elementi, kjer se tako ali drugače najde večina ljudi. Denarja iz zagotovljene proračunske porabe je zagotovo premalo, zato ga bo potrebno s kvalitetnimi programi pridobiti iz republiških sredstev.
SN: Kako bi kot “star vojak“ komentirali dogodke okoli načrtovane izgradnje radarjev na Menini?
PURNAT: Občinski svet se je do tega vprašanja dovolj hitro odklonilno opredelil. Mogoče je bil premalo dosleden pri oblikovanju načrtovanih sklepov. V kolikor je bilo občutiti naelektreno klimo občanov, bi morali svetniki več časa prebiti na terenu. Tudi odbor bi moral biti formiran prej. Osebno menim, da so bile stvari znane že na nivoju bivše občine, več ali manj odgovornih ljudi. Mogoče bi takrat še lahko učinkovito odreagi-rali. Zadeva radar je bila aktualna vsaj že leta 1993. Svet bo moral biti pri spremljanju realizacije sklepov bolj dosleden in načelen. Sprejeti sklep mora tudi zaživeti. Župan in službe so dolžne sklepe realizirati, če to ni mogoče, je potrebno zadevo vrniti v drugačno oblikovanje sklepa.
SN: Mogoče želite povedati še kaj?
PURNAT:	Skušajmo prid do
tega, da sprejemamo dobro in skupaj spreminjajmo, kar je potrebno. Pri tem je treba biti strpen in moder. Čas pač ni naš zaveznik. Odnosi in ostale pozitivne vrline zahtevajo vzdrževanje, če ne poglabljanje, sicer zbledijo in nimajo pravega pomena.
Edi Mavrič
j Miselno bitje nosi v genih zasnovo genija in norca. : j Razpoznavnost obeh je združena v povprečnosti is- ! j tovetenja z genijem in bežanja od norca. Imenuje se j j človek.
Edi Mavrič Savinjčan :
IB.__________________________________________________wi
Rečica ob Savinji
Lenartov sejem
Turistično društvo Rečica ob Savinji je v spomin na 41 minulo nedeljo priredilo Lenartov sejem. Kot je znano, je je sejemska dejavnost v kraju zamrla.
Člani rečiškega turističnega društva so po lanskoletni uspeli prireditvi Lenartov sejem še obogatili. Takole ga je doživel Aleksander Videčnik, ki je organizatorjem pri tem veliko pomagal:
Tržani na sejmu (foto: Ciril Sem)
"Rečiškim turističnim delavcem res ne manjka delovne vneme! Ni dolgo tega, ko smo občudovali razkošno razstavo doma narejenega cvetja, ki je potem potovalo v Celovec in tudi tam našlo svoje občudovalce, že je za nami Lenartov sejem, ki se je res tudi "prijel1'. Seveda vsega tega ne bi bilo brez skrajne delavoljnosti turističnega društva in nenazadnje širšega kroga Rečičanov, ki prizadevno pomagajo, da stvari res dobro potekajo.
Lenartov sejem je torej v narodopisnem pogledu odlično uspel. Posrečeni so bili novi (stari) liki kot Cigana Pavle in Urška, krošnjar in seveda oba policaja, ki sta sicer svoji vlogi odlično odigrala že na prvem sejmu. Tokrat so prireditelji prenesli kraj glavnega dogajanja pred šolo, kjer je res posrečen prostor za te namene. Prav zanimivo je bilo prisluhniti mimogrede (starejšim, ki so Cigana še poznali), kako so ogovarjali Pavla in Urško, kje da imata kopico otrok, kje bosta spala, kaj bosta jedla in podobno. Spomin na davne dni je tako spet odstrt! Skratka, narodopisno prireditvi ni kaj očitati, nasprotno, zasluži oceno - odlično!
Seveda je treba misliti še na razne dopolnitve samega sporeda, saj se je tokrat prav čutilo, kako so obiskovalci komaj čakali na otvoritev in, denimo, zaslišanje Cigana Pavla... Nikoli pa ni nekaj tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše, to je vodilo rečiških
Največ pozornosti sta bila deležna Pavle in Urška (foto: Ciril Sem)
-letnico prvih sejmov na Rečici in podelitve trških pravic bila Rečica nekdaj živahen sejemski trg, po drugi vojni pa
zagnancev, ki želijo trgu dati spet veljavo, ki jo je nekoč imel. In prav je tako, saj pri tem uspevajo.
Toda sedaj je čas, da razmislijo na Rečici tudi o tem, kako s sejmom zaslužiti. Kajti stroški so veliki, prihodki pa skromni. Taka prireditev se v svetu in že tudi pri nas lahko dobro proda. Treba bo misliti pač poslovno in morda pričeti s prizadevanjem, da bi ta sejem postal "rokodelski" za vso dolino in še preko njenih meja. Ima vse osnove za to. Potrebno bo sodelovanje z obrtno zbornico, ki bo zagotovo našla razumevanje za takšno usmeritev sejma. Imamo nešteto primerov v domovini, ko takšni sejmi odlično uspevajo in so postali neka stalnica v življenju kraja. Zakaj torej ne bi zmogli tega pridni Rečičani? Če so bili doslej skromni, naj bodo poslej prodorni tudi v tej smeri. Seveda mora pri tem ostati stalnica v programu dosedanja narodopisna usmeritev. Prepričani smo, da so Rečičani na pravi poti in da so že doslej pridobili sloves v domovini. Tudi s tem, ko ne dovolijo kičaste ponudbe na sejmu, so si pridobili ugled in naklonjenost javnosti, predvsem kulturne. Domačini pa tako na vse kriplje pomagajo, pa ne le rečiški, tudi prebivalci sosednjih vasi sodelujejo, to je bilo letos čutiti in je pomenilo pestrost dogajanja. Naj torej čestitamo prirediteljem z željo, da se jim bo poslej njihova pridnost tudi poplačala, ne le moralno, tudi gmotno!"
KF
Denar za telovadnico
Osnovnošolci v Mozirju kljub svoji številčnosti nimajo telovadnice. Prav tako manjka ta objekt ostalim prebivalcem Mozirja in okolice. Načrtovana izgradnja večnamenske športne dvorane bo zagotovo doprinesla velik delež k razvoju kraja in k rasti športnih aktivnosti v kraju in celotni Zgornji Savinjski dolini. V petek so predstavniki SKD Mozirje s predsednikom GD Mozirje predali prva denarna sredstva svoji krajevni skupnosti oziroma občini.
Denar za večnamensko dvorano bo vsekakor
prišel še kako prav (foto: Ciril Sem)
Denar, gre za bolj simbolično vsoto 150 000 tolarjev, je bil zbran na vrtni veselici s srečolovom. Tisti, ki ste se takrat zabavali ob glasbi skupine Čuki in ste kupili srečko, ste že prispevali majhen delež v sklad za izgradnjo večnamenske dvorane. Vrednost 500 dobitkov je bila 100.000 tolarjev, s prodajo vseh srečk pa je ostalo v blagajni 150.000 tolarjev. Zanimivo pridobljen denar, ki v primerjavi z načrtovanimi potrebami 250 milijonov tolarjev pomeni kapljo v morje, vendarle pa obenem tudi začetek. Zupan občine Mozirje Jakob Presečnik je izrazil željo, da bi sredstva za gradnjo zbirala krajevna skupnost v vlogi pravne osebe.
Krajani bodo s svojo podporo lahko veliko pripomogli, da bo objekt ne le zrasel ampak tudi zaživel. Skupni interesi malih in velikih, krajanov in države, bodo v letu 1997 začeli ustvarjati novo podobo prostora za boljšo prihodnost.
Slavica Slapnik
m
KULTURA IN ORGANIZACIJE
Zveza kulturnih organizacij Zgornja Savinjska dolina Kulturno društvo Rečica Župnija Rečica
VABIJO NA
SREČANJE CERKVENIH
PEVSKIH SKUPIN
ŽUPNIJ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
V NEDELJO, 20. OKTOBRA 1996, OB 15. URI,
V ŽUPNIJSKO CERKEV REČICA OB SAVINJI.
PRISRČNO VABLJENI!
Vstopnine ne bo!
Ljubitelji likovne umetnosti se predstavijo
Galerija Mozirje je spet dobila novo podobo. Za svoj razstavni prostor so jo uporabili zgornjesavinjski ljubiteljski likovniki. Pestra in zanimiva razstava ponuja na ogled dela petnajstih amaterskih ustvarjalcev.
Vrata razstave so se odprla v petek, 11. oktobra. Polno galerijo obiskovalcev je v imenu Zavoda za kulturo pozdravila Vladimira Planovšek.
Malce strokovno obarvan in predvsem vzpodbuden nagovor je razstavljalcem namenila akademska slikarka Terezija Bastelj. Izpostavila je v delih odsevajočo raznoliko starost, izobrazbo in stopnjo nadarjenosti likovnikov. Njihova dela so nastala iz različnih vzrokov. Nekatera zato, da bi ugajala, druga so globoko izpovedna, tretja spet zaradi navdiha narave. Vse to pa daje zanimivost in pestrost skupinski razstavi. Druženje ter izmenjava znanja in izkušenj skupini likovnikov pomaga na začetku in pri nadaljnjem zorenju. Njihova skupna ljubezen do likovnega izražanja bi po mnenju njihove »svetovalke« Terezije Bastelj lahko prerasla v društveno dejavnost, kar bi pomenilo začetek predstavitve ustvarjanja širši javnosti. Lepo je, da razstavlja svoje slike 18-letno dekle in občudovanja vredno, ko si lahko v istem prostoru ogledamo dela 83-letne gospe.
Kulturni program so prispevale Milka Trbovšek s svojimi izpovednimi pesmimi skupaj s hčerko Natašo, ki jih je recitirala, ter Mira in Mojca Lenko, učenki Cite Galič, z igranjem na citre.
Zahvala za trud pri pripravi razstave gre akademskima slikarjema Tereziji Bastelj in Lojzetu Zavolovšku. Vse do
25.	oktobra bo razstava odprta vsak dan od 16. do 18. ure v soboto in nedeljo pa od 9. do 12. ure. Svoja dela razstavljajo: Branko Rupnik, Ljubno; Milka Trbovšek, Ljubno; Franc Lesjak, Velenje; Ante Blaževič, Ljubno; Milan Cerar, Ljubno; Mira Kranjc, Mozirje; Pepca Platovšek, Ljubno; Anka Rakun, Rečica; Katja Orešnik, Ljubno; Marjana Verbuč, Mozirje; Alojz Fužir, Varpolje; Marja Rupnik Šerbela, Ljubno; Maja Lesjak, Velenje; Anton Rakun, Šentjanž.
Slavica Slapnik
Jesenska pesem
Razvrana zarja in nebo ožarja dan.
Meglice za naju v daljave beže.
Prekletstva nerojenih trosiš zaman, razgaljene brazde po samotah leže.
Meglica vsrkava moč ploditvenih duhov, prstenje mrličev praznine zastira; ubite so čuti stoterih plodov, trajnost izruta brezmočno umira
in spremlja čas telesnih dni trohnobo v breztelesnost jesenskih cvetov, polju zoranem rojeva tesnobo, krvavo škropljena prihodnost rodov.
Edi Mavrič Savinjčan Prostovoljno gasilsko društvo Nova Štifta
Vse se vrti okoli rdečega petelina
Gasilci iz Nove Štifte se še kako dobro zavedajo, da je delo z mladimi garancija za uspešno in dolgoročno perspektivo društva. Rezultati, s katerimi se lahko pohvalijo pionirske in mladinske desetine, so gotovo odraz pravilnega pristopa.
Tudi zadnje tekmovanje, ki ga je organizirala Gasilska zveza Slovenije izvedli pa gasilci iz Črenševec v Prekmurju, dokazuje, da se delo z mladimi še kako obrestuje. Tekmovanje mladih gasilcev na temo "Vse se vrti okoli rdečega petelina'1 je učenkam Jani Tratnik, Romini Suhoveršnik in Andreji Repenšek prineslo enajsto mesto v državnem merilu. Ob podatku, da je sodelovalo 64 šol iz vse Slovenije, uspeh gotovo ni zanemarljiv. Tembolj, ker so gasilke iz Nove Štifte na nek način reševale čast tako Zgornji kot Spodnji Savinjski dolini. Bile so namreč edine. Tudi zato je zadovoljstvo mentorja Jožeta Encija, ki ob pedagoški pomoči Marte Tesovnik skrbi za gasilski podmladek, upravičeno veliko.
Škoda, ker se ob vzgledu Nove Štifte ne ojunačijo še kje po društvih, ki zaokrožajo gasilsko celoto doline. Nikomur ni tuj pregovor, da prav na mladih svet stoji. Novaštiftnim gasilcem se zaupanje v mlade prav gotovo hvaležno obrestuje.
Edi Mavrič
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA ORGANIZIRA PREGLED GASILSKIH APARATOV:
NOVA ŠTIFTA:	20.	10.	1996	OD	8. DO 12. URE
GORNJI GRAD:	27.	10.	1996	OD	9. DO 12. URL
BOČNA:	27.	10.	1996	OD	13. DO 15. URL
PREGLEDI APARATOV BODO V GASILSKIH DOMOVIH
e -mail:
savinjske.novice@siol.net_____________
ORGANIZACIJE
Praznovanje stoletnice Mozirske
koče
Natanko pred sto leti, to je 5. oktobra 1896, so mozirski planinci, na takrat Golčki planini, slovesno otvorili svojo kočo. Ta koča je bila šesta planinska koča na območju Slovenije. Po sto letih se je na Mozirski planini zbralo veliko prijateljev te koče z namenom, da obeležijo njeno častitljivo starost.
Srečanje mladih na Menini
Sobota, 21. september. Nič kaj prijazno vreme, ki pa smo ga letos že navajeni. Kljub megli in rosenju pa je na pobočjih Menine že v zgodnjih jutranjih urah živahno. Da, mladi se ne ustrašimo vremena. Kakšno pa bi bilo Srečanje mladih na Menini planini, če bi se ustrašili vsake kapljice?!
Mladinska komisija (MK) pri Planinski zvezi Slovenije praznuje letos lep jubilej - 40 let organiziranega ukvarjanja z mladimi. Njeno delo obsega vzgojno izobraževanje mladinskih planinskih vodnikov, mentorjev planinske vzgoje, ter inštruktorjev planinske vzgoje. Poleg tega so širom Slovenije znane tudi različne akcije: Ciciban planinec, Mladi planinec, tekmovanje Mladina in gore, kjer uspešno nastopajo tudi Zgornjesavinjčani, in nenazadnje tudi akcije posameznih mladinskih odsekov kot so planinske šole, taborjenja, izleti, zimovanja... Tudi v počastitev tega jubileja smo se zbrali na Menini. Bil pa je tudi dan čistih gora in s svojim zgledom smo pokazali visoko ekološko zavest.
Po kulturnem programu, ko je Peter zaigral nekaj veselih na harmoniko in ko so osnovnošolci pod vodstvom Marte Tesovnik zapeli "Z zakrivljeno palico v roki", ter recitirali doživetja na Menini, smo šli še na Vivodnik. Nov razgledni stolp nam sicer ni nudil razgleda kot je v jasnem vremenu, kar pa razpoloženja nikakor ni moglo pokvariti. Pri planinskem domu se je namreč pričelo družabno tekmovanje, ki je obsegalo vlečenje planinske vrvi in met gojzerja v daljino.
Bilo je lepo in v dolino smo se vračali z zanosom v srcu, saj se je pri Planinskem domu na Menini planini zbralo preko 270 mladih iz naslednjih planinskih društev: Boč, Braslovče, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Slivnica pri Celju, Šoštanj, Rečica ob Savinji, Vojnik, Zabukovica, Žalec, ter seveda mi domačini.
Shod sta organizirala in finančno podprla PD Gornji Grad in Mladinska komisija meddruštvenega odbora Savinjske. Obljubili pa smo si, da se drugo leto srečamo kje drugje, čez kakšno leto pa mogoče spet na Menini, če le ne bo nepotrebne radarske navlake!
Zdeni Puntat
Najmlajši na Veliki planini
Tudi v vrtcu v Šmartnem ob Dreti so se odločili, da bodo sodelovali v akciji Mesec športa. Tako so se v soboto, 28. septembra, odpravili na pohod na Veliko planino.
35 pohodnikov, med katerimi so bili otroci, njihovi starši in drugi krajani, se je z avtomobili odpeljalo do Kranjskega Raka, nato pa so peš krenili na Malo in Veliko planino. Lepo sončno vreme, krasote jesenske narave in vožnja s sedežnico so jim pomagale premagati vse ovire in jih prepričale, da se na Veliko planino še vrnejo.	MM
Slabo vreme je privabilo v soboto na Mozirsko planino nekaj manj planincev, kot je bilo pričakovati. Najbolj vnetih prijateljev planin in Mozirske koče, zbralo se jih je okoli 250, pa slabo vreme ni zadržalo. Kljub manjšemu številu je bilo vzdušje med njimi primerno trenutku, ki jih je pripeljal. Mozirski župnik, Ivo Suhoveršnik, je v kapeli Kristusa dobrega pastirja, ki stoji v bližini Mozirske koče, obudil spomin na graditelje koče in vse žrtve gora. Njihov pomen je bil v krepitvi slovenstva in slovenske zavesti, ki je v gorah in meglicah še bližje Bogu in njegovi skrivnostni prisotnosti.
Slavnostni govornik, predsednik planinskega društva Mozirje, Jože Kumer, je predstavil burno zgodovino Mozirske koče. Prva koča, v velikosti 4 krat 5 metrov, je bila požgana 5. avgusta leta 1942, na njenih temeljih pa je že jeseni 1945. leta zrasla nova. To je uničil gozdni požar leta 1950, ki je takrat opustošil kar 60 hektarjev planine. Že mesec dni po požaru je na istem mestu zrasla lesenjača s petdesetimi ležišči. Prej kot v enem letu pa je na tem mestu zrasla nova postojanka.
S kočo se je od vsega začetka slabo gospodarilo. Nedemokratični odnosi in želje po dobičku so botrovale neuspehom ter zanemarjale samo kočo in njeno obnovo. Višek centralističnih teženj pa je bil dosežen s pravno dvomljivim sklepom Okrajnega sodišča v Šoštanju z dne 14.
12.	1953, po katerem so bile vknjižene vse nepremičnine, ki so bile pred 1.4. 1941 last Savinjske podružnice SPD, izključno v last Planinskega društva Celje. Mozirsko planinsko društvo je s tem izgubilo vse, kar bi mu pravno in zgodovinsko pripadalo.
Pred 12 leti pa je prišla Mozirska koča nazaj v last pravim upravičencem, to je PD Mozirje. Začela se je dolgotrajna obnova prostorov, ki skorajda niso bili sposobni pod svojo streho sprejeti utrujenih gornikov. Prostovoljno delo zagrizenih članov društva je obrodilo sadove v teh dneh, ko so bili prenovljeni prostori predani v uporabo. Ob visokem jubileju so domačini iz Šmihela postavili tudi nov razgledni stolp, visok 10 metrov. Postavili so ga na Visoki Boskovec, ki je najvišji vrh Mozirskih
planin.
Slovesnost so z ubrano pesmijo, ki je opevala lepoto slovenskih planin, popestrili člani mešanega pevskega zbora iz Mozirja pod vodstvom prof. Tonija Acmana in recitatorka, Judita Marovt. Sobotne slovesnosti se je udeležilo veliko planincev sosednjih planinskih društev, ki so prinesli darila in čestitali starki za njen jubilej. Manjkal ni niti mozirski župan, Jakob Presečnik, ki se je v svojem govoru ozrl na vzpone in padce stoletne gospe, ki je velikokrat spreminjala svojo podobo.
Govor predsednika PD Mozirje Jožeta
Kumra (foto: C. Sem)
Temna senca dneva je bila samo neudeležba predstavnikov Planinske zveze Slovenije. Res, da se je predsednik zveze, Andrej Brvar, opravičil zaradi obveznosti. Toda, tako visok jubilej, ki ga je letos praznovala tudi koča na Kredarici, bi si zaslužil prihod predstavnikov višjih organizacij. Tako pa je ostal občutek manjvrednosti in nespoštovanja do vseh tistih, ki jim niso mar le Triglav in podobne visoke gore.
Benjamin Kanjir
Otvoritev prizidka h Kocbekovemu domu
V soboto, 14. septembra se je na Korošici pod Ojstrico kljub slabemu vremenu zbralo okrog 41 planincev, ki so prisostvovali otvoritvi novega prizidka h Kocbekovemu domu na Korošici. Prizidek je postavilo in opremilo Planinsko društvo Celje, ki je v obnovo doma in prizidek vložilo v petih letih okrog 22 milijonov SIT, od leta 1992 do leta 1996.
Planinska postojanka se ponaša z ugledno zgodovino. Prvo planinsko zavetišče je na mestu sedanjega doma postavil profesor graške univerze Johannes Frischauf. Otvoritev prizidka tako predstavlja tudi počastitev 120-letnice postavitve prve planinske koče na Korošici. Do prve svetovne vojne je bila last nemškega planinskega društva (DOEAV), ki jo je leta 1912 obnovilo. Po prvi svetovni vojni jo je sprva upravljala in pozneje postala lastnica Savinjska podružnica SPD. Obnovila in razširila jo je leta 1929, ko jo je poimenovala v Kocbekov dom na Korošici, po Francu Kocbeku, dolgoletnemu načelniku Savinjske podružnice SPD. Drugič so jo razširili še leta 1935. Po drugi svetovni vojni upravlja in oskrbuje postojanko Planinsko društvo Celje, ki jo je obnovilo leta 1973 in leta 1996. Vse letnice teh dogajanj na domu so označene zunaj oz. znotraj doma in predstavljajo svojevrsten življenjepis te stavbe. Najbolj zanimiv je seveda ostanek trama z letnico 1876, ki je vgrajen za vhodnimi vrati. S takšnim častitljivim ostankom se ne more pohvaliti menda nobena planinska posto janka v Sloveniji.
Z obnovo doma se je moralo pričeti že leta 1992 zaradi dotrajanega tramovja v jedilnici doma. Pozneje so bili obnovljeni še drugi spalni pros-
tori. Z zgraditvijo novega prizidka so se pridobili solidni prostori za oskrbnike doma, zgrajena in opremljena je bila prostorna soba s 30 ležišči za uporabo doma tudi v zimskem času, pridobitev je tudi prostor za garderobo in pomožni prostori. Upoštevane so tudi ekološke zahteve za delovanje postojank: v domu je zgrajeno novo suho stranišče na osnovi novih ekoloških zahtev za visokogorske postojanke in naprave za uporabo sončne energije.
Kot smo že omenili, je društvo vložilo v obnovo in razširitev okrog 22 milijonov SIT (250.000 DEM). Planinska zveza je iz sredstev proračuna Republike Slovenije za visokogorske postojanke prispevala 29% sredstev, člani planinskega društva so opravili nad 5000 prostovoljnih ur, kar znaša okrog 10% vrednosti investicije. Ostala sredstva je društvo pridobilo ob pomoči raznih delovnih organizacij in z dohodkom iz oskrbovanja svojih planinskih postojank, kar zahteva še dodaten trud in mnogo prostovoljnega dela članov planinskega društva.
S prenovo in razširitvijo Kocbekovega doma na Korošici so planinci dobili sodobno, prostorno in ekološko primerno planinsko postojanko v visokogorju Kamniško Savinjskih Alp.
Planinsko društvo Celje
9
Levo zgoraj. Združeni!
Članice, člani, simpatizerji, volivci ZLSD!
Danes, v petek, 19. oktobra 1996, bo v Delavskem domu v Nazarjah ob 16. uri
PREDSTAVITEV KANDIDATKE ZA DRŽAVNI ZBOR
Jerce Mrzel
Ob 18. uri bo sledila promocija njene nove CD plošče.
m
Vabljeni!
ZDRUŽENA LISTA
i l n i h demokrat
Drugo odprto pismo
vsem, ki so prebrali prvega dobre ali slabe volje in ki sem ga obljubil v 14. štev. Savinjskih novic Kar precej bralcev SN se mi je zahvalilo za prvega in mi k njemu čestitalo, le eden, bolj stare sorte je izrazil bojazen, da sem prizadel g. Drnovška in g. Kučana. Seveda ne ve, da ko bi bila tako mehkega srca bi že davno odstopila potem kolikor sta jih že slišala na svoj račun. Plesnikov Peter, znani varuh lepe in čiste Logarske doline je pa ocenil moje pisanje za otročje. Ker sem že toliko star, menim, da si lahko privoščim tudi kaj otročjega. Sicer pa včasih tudi neumni ali otročji ljudje znajo kaj vprašati, kar jim deset modrih ne zna odgovoriti. Ker mi uredništvo SN daje le malo prostora bi vse drugo odložil za po volitvah in danes odgovoril in pokramljal le s piscem ki se je v 15. štev. SN skril za k.o. Zveze borcev Solčava, da bi skupno odkrila kdo je bil kriv ali sokriv požiga Solčave I. 1944.
Na vabilo predsednika g. Kučana je prišel v Slovenijo papež. C. Kučan je ob tej priliki izjavil, da obstajata o preteklosti dve resnici, papež pa, da ena, a da je več pogledov na njo. Da bi uskladili stališče obeh avtoritet predlagam, da bi o požigu Solčave malo pokramljali. Neimenovani pisec je naštel nemške vojaške enote ki so se na izzivanje partizanskega vodstva v Solčavi odzvale in se prišle maščevat. Požiga torej niso opravili Volksšturmovci, nevojaške enote, nahujskana drhal, ki bi požigala vse kar bi ji prišlo na pot, ampak redna vojska in zato Nemčija odgovarja za vso škodo. Nemcev v Solčavi že en čas ni bilo več in zakaj je bila mazaška izzivalna akcija sploh potrebna? Nemci so po vojaško napravili načrt kaj bodo požgali in kaj ne. Zato tudi niso prestopili mostu čez Savinjo in so požgali le vas in zaselek Gmajno. Kateri zaselek so torej obranili partizani kot piše pisec v SN štev. 15? Dveh strelov in slovenske komande: 1. četa tja, 2. četa tja, četudi bi bilo to res, bi nikakor ne moglo preplašiti vojaštva. Od Gmajne do Logarske doline niso
požigali, s seboj pa so gnali ljudi, močnejše naprej na Koroško, stare in otroke pa so prepustili v oskrbo Podbreški kmetiji. Govori se tudi, da so jih strpali v hotel Sestre Logar, da bi vse skupaj požgali in le na prošnjo Ravnčarjeve Micke, ki je bila kuharica pri družini Skoberne v Celju, ta pa v sorodstvu z generalfeldmaršalom in vrhovnim poveljnikom vojske v Jugoslaviji von Erauchitschem, so to namero opustili. Požgali torej niso treh domačij v Matkovem kotu, treh v Podolševi in treh ob meji z mežiško dolino. Te tri so še naknadno prišli požgat iz Črne. Tako je bil vojaški načrt Nemcev izpolnjen in Solčava neobranjena požgana.
Neimenovani pisec v odgovor meni navaja "da je bil odpor proti Nemcem nemogoč. Vse vojaško sposobne partizanske enote, da so bile takrat izven Solčave." Ta navedba ne drži. Po kmetijah v Robanovem kotu je bilo polno partizanov. Pri Stogleju na meji Solčave je bil v času požiga celoten štab IH. bataljona koroškega odreda ki je imel tam gostijo s plesom. Tudi pri več drugih kmetijah so imeli zabavo s plesom, komandir na Havdejevem je pa od časa do časa hodil na bližnjo razgledno točko gledat kje že gori in kje še ne. Raduha je bila rdeča od sija požarov. Partizani, med njimi tudi domačini so hoteli iti reševat ljudi in imetje, a niso smeli. Posamezni begunci iz Matkovega kota in Solčave so pritekli prosit za pomoč, a so bili surovo zavrnjeni. Narod je strašno trpel, obupoval brez kakršnekoli pomoči od nikoder. Kmet Strevc si je v obupu prerezal vrat. Le slutili so, da hoče boljševiška oblast izprazniti Solčavo in jo spremeniti v gozdno-lovski rezervat. Po dveh letih boljševiškega "osvobajanja" in gradnje sovjetske republike Jugoslavije je bilo tudi Titotu dovolj in je v skrbi tudi za svoj položaj udaril in na Golem otoku prevzga-jal najbolj goreče, manjši pa so se mu izmuznili do današnjega dne.
Valent Vider Solčava
Spominsko srečanje na Čreti
Petega oktobra je na Čreti spet zaživelo. Namesto rafalov in eksplozij granat, ki so pred 55. leti kalili mir te lepe planote, so ta dan odmevale partizanske pesmi.
Vsi udeleženci srečanja smo ob pripovedovanju prvoborca Ivota in povezovalke programa podoživljali potek tistega boja.
Na Hitlerjev ukaz: "Naredite mi to deželo nemško", je bil odgovor čete partizanov prvi frontalni boj z okupatorjem in to
prvi v takrat okupirani Evropi. Redčijo se vrste borcev. Namesto njih pa prihajajo sinovi, vnuki in že pravnuki. S ponosom je držal prapor deset letni pravnuk nekdanjega borca.
Tudi slabo vreme ni pokvarilo veselja ob srečanju soborcev, prijateljev in znancev. Ob slovesu je bilo slišati: "Prihodnje leto se spet vidimo na Čreti."
Vera Poličnik, Sp. Rečica 34
Audi A3 PREDNOST JE V TEHNIKI !
Pa smo dočakali! Uradno predstavitev in začetek prodaje novega malčka na slovenskem tržišču. Kvaliteta, moč, udobje, zanesljivost in sama znamka so njegove odlike. Torej: Audi A3 kot atrakcija in ekstravaganca!
Uradna predstavitev novega modela Audi A3 je bila izpeljana v okviru Avtocentra Meh, ki je največji predstavnik grupacije VW-Audi na območju občine Velenje. Avtocenter Meh Velenje sc lahko pohvali z. dolgoletno tradicijo in s kvalitetnim delom in pristopom do strank. Pri njih ste vedno zaželeni! Ali kupujete nov ali rabljen avto, iščete servis za VW ali Audi, hočete popraviti karamboliranega konjička, kredit, leasing ipd., to je to: VW-Audi center za vas, ki vas ne bo razočaral! Za vsako vprašanje vam najdejo odgovor. Treba je poudariti, da je bila predstavitev novega modela A3 na visokem nivoju v Domu krajanov v Konovem. Manjkala ni niti glasba (oktet Konovo), niti zakuska, plesna skupina Diesel in par manekenk pa so zgolj polepšale prijeten večer, kjer smo si vsi ljubitelji Audija lahko ogledali novi model A3 attraction, ambiente in ambition. Testne vožnje so bile na voljo v okviru delovnega časa Avtocentra Meh.
In še nekaj o novincu.
A3 je nekako konkurenca najmočneje zastopanemu srednjemu razredu, v katerem so golf, astra, megane, bravo/a, čeprav bo od njih odstopal predvsem po ceni in se bo tako približal BMW-ju compact. Vsak si pač želi v tem prodajnem segmentu odrezati določen kos pogače in tako je nastal A3. Resje, da bo A3 za svojo ceno nudil skorajda popolno opremo kakor tudi kvaliteto, ki je tako ali tako že hišna značilnost podjetja iz Ingolstadta. A3 bo nastopal v treh kompletih opreme, za doplačilo pa lahko dobite, kar hočete, le denar je potrebno pokazati. Da sc razumemo, vsak komplet je malce dražji!
Attraction (osnovni komplet) obsega: dve zračni vreči, ABS, alu platišča, e-ogledala, zadnje šipe se odpirajo navzven, voznikov sedež nastavljiv po višini, e-sprednje šipe, popolnoma pocinkana karoserija, volanski obroč nastavljiv po višini in globini, zložljiva zadnja klop, servo volan, zavorni diski spredaj in zadaj, varnostni pasovi nastavljivi po višini z zategovalnikom, pod sprednjima sedežema predal za drobnarije, centralno zaklepanje, barvna stekla Ambition (dodatno k attraction): sopotnikov sedež nastavljiv po višini, pred krajo varovana platišča, sedeži, ki se po zlaganju vrnejo v prvotni poiožaj(Easy-entry), zadnji sedež zložljiv in deljiv, športno podvozje, športni volanski obroč, športni sedeži in prestavna ročica v usnju.
ambiente (dodatno k attraction): po višini nastavljiv sovoznikov sedež, pred krajo varovana platišča, sedeži, ki se po zlaganju vrnejo v prvotni položaj (easv-
entry), zadnji sedež zložljiv in deljiv, daljinsko CZ, osvetljena ogledala v senčnikih, naslonjalo med prednjimi sedeži s predalom, volanski obroč v usnju, prestavna ročica v usnju, sedeži oblečeni v aleantaro.
Če se splača k osnovemu modelu attraction kaj dokupiti, so to gotovo sedeži, ki se po pregibu vrnejo v enak položaj, kot so bili prej Ostalo paje stvar okusov in želja. Motorji bodo sledeči: 1.61-100 KM, 1.8I20V- 125 KM, 1.8 T 150 KM in diesel 1.9 TDI z 90 KM, v programu paje celo nekaj čez 200 KM, vendar v bližnji prihodnosti. Podvozje je osnova za golfa četrte generacije, je precej klasično, vendar ponuja odličen kompromis med udobjem in zanesljivo lego na cesti. Zaenkrat boste vstopali v avto le skozi dvoje vrat, kdaj kasneje pa vam bodo vstop olajšala tudi zadnja vrata. Sama oblika bo stvar okusa kakor tudi cena, ki se bo pri nas gibala od 33.697 DEM dalje za osnovni 1.61 model attraction. Nasvet:
Priporočilo o nakupu se giblje v smeri 1.6 I motorja ali 1.9 TDI motorja. Najmanj se pridobi pri klasičnem 1.8 20V motorju, cena je višja, zmogljivosti pa komajda Za dirkače pa vsekakor l 8 T, ki vas popelje v višave, splača se dokupiti 16-colska platišča. Vse ostalo je stvar okusa in seveda globine žepa. Vtis z vožnje je sledeč: avto je zelo tih, nikjer ni nobenih "čričkov”, prostora je več kot dovolj, lega na cesti zelo nadzorovana in udobna, sedeži odlični, zavore dobre, motor 1.8 pa bi lahko bil bolj prepričljiv. Kljub 125 KM si upam trditi, da ga 1.9 TDI z 90 KM prekaša na vseh področjih. Ima manjšo porabo inje bolj elastičen.
Tl
rGOVINA ■ EN
5	^
itfubno ob fei: S41-512
KOMPOT ANANAS---------139,90
RIŽ SPLENDOR! KG----119,00
SLADKOR 50 KG/1 ------104,00
ARIEL 3.6-------------949,00
JABOLKA ZA OZIMNICO -	-59,00
ZELJE ZA OZIMNICO------27,00
ČEBULA ZA OZIMNICO-----49,00
KORUZA V VREČAH JEČMEN V VREČAH NA ZALOGI NOVI PESNI REZANCI KRMILA V RIFUZI MLEKOVIT_______ 5.350,00
SVECE:
MALA KAPELICA-------75,00
SREDNJA PIRAMIDA----89,00
VELIKA PIRAMIDA----109,00
MAKSI (gori 5-6 dni) - - 170,00
NAGROBNI PESEK------ 550,00
MARMORNI PESEK------ 690,00
GOBE ZA IKEBANE-------149,00
B.P.D.	Z.P.D.
39,90	41,90
36,95	38,90
28.90	30.42
SAMOKOLNICE 4.400,00
BLAGO PRIPELJEMO NA DOM!
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
Ogrožena severna meja
dne 21. maja po Koroški in se bližali Črni. Pri tem smo zadeli ob močno sovražno predstražo, ki se je vgnezdila s strojnico pri Svelberju pred Črno. Vse telefonske naprave smo naglo prerezali in že se je pričelo težko zaželeno pokanje na obeh straneh. Sovražna strojnica je takoj stopila v akcijo. Z metanjem ročnih granat skozi okna hiše in s streljanjem iz pušk na sovražnike, ki so pribežali iz hiše, smo postojanko v kratkem boju uničili. Kakor smo pozneje zvedeli od domačinov, je sovražnik imel 4 mrtve in 7 ranjenih, mi pa smo imeli le enega ranjenega, eden naših pa je bil ujet, ko je obležal nezavesten za neko skalo blizu hiše. Ta je pozneje ušel iz ujetništva v Spittalu na Čehoslovaško, od tam pa s pomočjo našega konzulata srečno domov v Celje.
Velikanski hrušč in več kakor polurno oglušujoče pokanje je medtem že spravilo na noge okrog 150 mož močno sovražno posadko z več strojnicami v Črni, ki je prihajala svojim na pomoč v več strelnih vrstah. Tej veliki premoči smo se seveda umaknili v hribe nazaj proti meji, kamor so nas dlje časa Avstrijci zasledovali in streljali za nami. Ta naš pohod in praksa pri Svelberju nam je prinesla mnogo koristi. Tako smo zvedeli neposredno in z vso zanesljivostjo za moč in stanje sovražnikovih postojank, spoznali vse dohode proti Črni, uničili vse telefonske naprave iz Črne ven proti meji, videli in čitali razne pozive koroške vlade in zvedeli med potjo, da je sovražnik brez živeža, preživlja se le od pri kmetih nasilno odvzete hrane, da izvažajo svinec iz Mežice, Slovence preganjajo in mučijo ter podobno. Ostali dnevi so minili brez posebnih dogodkov, v znamenju priprav za splošen napad in pohod naših čet na Koroško.
Kar smo si že tako srčno želeli, to smo dočakali. Z nepopisno radostjo smo sprejeli 27. maja zvečer povelje za napad in vsa potrebna nadaljnja navodila. Še zadnje priprave, še poslednje inštrukcije, pregled opreme svoje straže, prisrčno slovo od kmeta Prepadnika, pod katerega gostoljubno streho sem s svojo stražo od 18. maja naprej živel, nato na mejo in naprej preko meje, da dosežemo določeno mesto
28.	maja ob 3.30 uri, ko bi se naj s kratko trajajočim, močnim našim topovskim ognjem presenetil sovražnik. Takoj nato bi napadli.
Mrzlično razpoloženi in v nestrpnem čakaju na pol četrto uro, smo čepeli na določenih mestih. Na obzorju se je že svitalo, ptički so se preplašeni ker smo se plazili skozi goščavo, začeli oglašati. Pol četrta ura je prišla, grmenje topov od vseh strani, še malo časa in že se je zganila 28. maja 1919 zjutraj vsa naša fronta ob meji od Podrožce preko Dravograda, obstoječa iz štirih napadalnih skupin, ki naj koncentrirano prodirajo proti Celovcu. Naša legija je pripadala Koroškemu odredu in to v sklopu celjskega pešpolka. Pri ofenzivi so sodelovali Srbi, Hrvati in Slovenci, prvič v bratski slogi za skupno, pravo svojo domovino. Še isti dan je padla po hudem artilerijskem in pehotnem boju Črna v naše roke. Sovražnik se je spustil z velikimi človeškimi in materialnimi izgubami v divji beg in se oddahnil za malo časa šele onstran Drave.
Celjski pešpolk, na katerega desnem krilu smo bili legionarji, se je posebno odlikoval. Črna je bila strašno razdejana. Cerkveni stolp od koder so po nas Avstrijci streljali, je bil proti vrhu poln lukenj, skoraj podoben situ, prebivalstvo hudo prestrašeno in zbegano. Nekaj ujetnikov in ranjencev smo spravili takoj v ozadje. Naše izgube so bile v primerjavi s sovražnikovimi prav majhne.
(se nadaljuje)
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ponovno smo v teh dneh ob naših pohodih ob meji trčili ob sovražne patrole, ki pa se niso postavile v bran, temveč so na naš ogenj iz pušk vsakokrat zbežale preko meje.
V svrho lažje izpolnitve dane naloge in da ščitimo naše kmete ob meji pred avstrijskimi roparskimi tolpami, da raziščemo tudi teren na koroški strani ter končno, da ugotovimo sovražne postojanke, je odredilo naše poveljstvo 18. maja, da postavi legija takoj v določenem rajonu na štirih točkah in to v bližini prelazov na meji, stalne straže po 16 mož, ki opravljajo tam svojo dolžnost. Določili so poveljnike tem stražam. Te straže so oštevilčili od desnega na levo krilo s številkami 1-4. Še isti dan so bile postavljene. Straži s številko 3 jugovzhodno od Grebena sem poveljeval podpisani.
Nastanili smo se pri kmetih v bližini označenih postojank. Moja je bila nastanjena pri kmetu Prepadniku. Straži je bil dodeljen tudi mitraljezec Jaka Robnik, hraber in pogumen vojak, doma iz Luč, ob njegovi strani je bil njegov rojak Albin Breznik iz Luč. Sedaj smo se začeli previdno spuščati preko meje v Koroško. Bili smo v stalni pripravljenosti, da nas sovražnik ne iznenadi.
Povsem enolično pa vendar niso minili dnevi do našega pohoda naprej. Moja in del sosednje straže št. 4 pod poveljstvom podporočnika Čančerja smo skupno patrolirali
Ob odkritju spominske plošče Celjski legiji na Ljubnem, 30. 7.1939
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
Postavili mejnik
Planinci so obudili spomin na otvoritev prve koče na "Golčki planini". Pred 100 leti so namreč zagnani mozirski planinci zgradili kočo velikosti 5 x 4 m s tremi ležišči. To je bila že druga slovenska planinska koča v našem predelu. Če upoštevamo časovni red, potem je Kocbekova koča na Molički planini prva v planinah našega območja in sploh prva na tedanjem Spodnještajerskem. Marsikdo bi rekel, kaj neki toliko govorimo o neki "kočici". Pa ni tako.
Tedanji časi so bili Slovencem zelo nenaklonjeni. Potujčevanje je bilo predvsem v predelu Spodnještajerske izredno nasilno. Nemško - nacionalni krogi so na vse načine stregli po življenju slovenskega naroda. V okviru njihovega planinskega društva so kar mimo vseh predpisov postavljali po planinah kažipote z nemškimi imeni vrhov in planin, označevali planinske poti in gradili nemške koče. V zemljevide so označevali nemška imena slovenskih gora in sploh vsega, tudi krajev. Seveda so pri tem imeli vso podporo v oblasteh, ki so bile nemške.
Nevarnost, da postane planinski svet ponemčen, je bila vse večja. V takem vzdušju so se postavili po robu tujčevemu nasilju pokončni slovenski izobraženci, ki so si kmalu pridobili med prebivalci planinskega sveta prijatelje. V naših razmerah je bil na čelu pokreta gornjegrajski nadučitelj Fran Kocbek.
Na njegovo pobudo so najprej ustanovili Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva v Mozirju in takoj pričeli z označevanjem poti, pridobivanjem pravic za urejanje planinskih poti in pozneje tudi zemljišč za gradnjo slovenskih koč. V Gornjem Gradu je tiste čase upravljal s škofijskim posestvom zagrizen Nemec, Hofbauer. Ta je lahko veliko slabega storil, saj je prav planinski svet bil v veliki meri škofijski. K sreči pa je bilo precej tudi slovenskega in kmetje so pomagali, kjer se je le dalo, slovenskim planincem.
V luči takih okoliščinah je treba gledati tedanja velika dejanja slovenskih planincev in glavnih organizatorjev planinstva. Poleg že omenjenega Kocbeka je še cela vrsta prizadevnih ljudi, ki bi zaslužili več spomina. Slovenski planinci so imeli tudi prijatelje med nemškimi. Tu je na prvem mestu dr. J. Frischauf, profesor iz Gradca. Vedno se je
Spoštovani bralci! Hvaležni smo, da nam tako pridno pošljate stare slike. Včasih so premalo opisane in zato skušamo ugotoviti kaj več o njih in niso takoj objavljene. Zato prosimo za potrpljenje in upoštevanje, da izhajamo štirinajstdnevno in torej nismo v stanju objavljati hkrati več slik kot dve. Še naprej bomo veseli Vašega sodelovanja, predvsem smo hvaležni za poslane dodatne podatke.
odločno postavil v bran slovenskih planincev, če so te v avstrijskih planinskih časopisih napadali. Leta 1865 je nemški planinec dr. Hoffmann v nemški planinski časopis med drugim zapisal "da je solčavski predel največji razbojniški kot v Nemčiji". Na to je dr. Frischauf odgovoril v avstrijskem planinskem časopisu, da Solčava pač ni v Nemčiji in da še ni naletel na pogostih popotovanjih v tem lepem svetu na razbojnike... Tujci niso izbirali sredstev pri blatenju Slovencev.
Res so bili začetniki organiziranega planinstva veliki borci za ugled in pravice svojega naroda. Zato je planinstvo vedno zavzemalo
častno mesto v narodnoobrambnih vrstah Slovencev. Skozi ta zorni kot moramo ocenjevati tedanje čase in prve začetke slovenskega planinstva.
Mozirska koča, čeprav tako mala, je bila mejnik, s katerim so slovenski planinci jasno povedali, da tujci nimajo kaj iskati s svojo napadalnostjo v naših planinskih predelih. Kot pošteni gostje so dobrodošli, kot potujčevala pa ne! Takšna dejanja in stališča pa v časih tuje oblasti pri nas niso bila niti enostavna, niti nenevarna - to imejmo pred očmi, ko se veselimo visokega jubileja Mozirske koče.
iščemo JEftart fotografu*-
Slika je bila posneta med pogozdovanjem. Poslala jo je Vera Brezovnik z
Skupina gozdnih delavcev. Domnevno gre za prevzem lesa. Zelo bi bili hvaležni, če bi bralci dopolnili podatke, kje je bila posneta slika in kdo je na njej. Sliko je poslala Tončka Kramer iz Zavodic.
NASVETI IN OGLASI
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Priznanja našim kmetijam
Nekaj o žitih in o ...
Kmečki glas je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo tudi letos izvedel akcijo "Živimo s podeželjem".
Pri ocenjevanju je bil velik poudarek na urejenosti domačij, ohranjenosti arhitekturnih značilnosti ter vklapljanju novo zgrajenih tipov hiš v podeželsko okolje. Glede smotrnosti arhitekture so pri prenovljenih stavbah in pri novogradnjah dajali poudarek funkcionalno rešenim povezavam stanovanjskega in gospodarskega dela kmetije (dvorišče, dovozi, poti) ter temu, kako je kmetija povezana s širšim okoljem. Komisija je pri ocenjevanju urejenosti domačij s cvetjem in zelenjem dajala prednost:
-	pospravljenosti dvorišča in vzdrževanju zelenic (čistoča, zloženosti lesa in drv ter gradbenega materiala ipd.)
-	urejenosti in vzdrževanju gospodarskih poslopij (hlevov, kozolcev, kašč, ut, gnojišč)
Pri ocenjevanju prilagojenosti zelenja in cvetja ter drugih zunanjih ureditev vaškemu okolju in krajini, pa je bil poudarek na:
-	urejenost oken, balkonov, teras in dvorišč s cvetjem in zelenjem
-	urejenost obhišnega vrta
(zelenjavno-okrasnega)
-	urejenost okolice domačije z zelenjem (sadovnjak, okrasni nasadi, travniki) - primernost ograj
-	primernost škarp in drugih podpornih zidov
-	primernost klopi in miz, senčnic ter brajd
-	primernost dovoznih poti, dvorišč (pesek, tlaki)
-	urejenost vodnih virov (vodnjakov, izvirov, potokov, napajališč)
Komisija je na podlagi ocenjevanja izbrala nekaj posebno lepih in zanimivih kmetij. Med njimi so 4 kmetije prejele Lipove liste, 11 kmetij pa je prejelo priznanja za urejenost in priznanja za arhitekturo.
Iz Zgornje Savinjske doline sta letos dobili priznanje kar 2 kmetiji, in sicer:
-	PRIZNANJE ZA ARHITEKTURO:
-	Jožica SUHODOLNIK, Logarska dolina 25, Solčava
-	PRIZNANJE ZA UREJENOST KMETIJE
-	Marija ROBNIK, Bočna 68, Gornji Grad
Vzorno urejeni kmetiji zaslužita čestitke in pohvalo. Želimo, da bi jim prejeta priznanja bila v spodbudo za nadaljevanje skrbnega in premišljenega dela pri urejanju njihovih domačij.
Kmetijska svetovalna služba Mozirje Bernarda Brezovnik
Neokrnjena žitna zrna imajo v sebi še' vedno življenjski potencial, njihova vrednost in energija sta neprimerno večji od vrednosti in energije obdelanih in prečiščenih žitnih zrn in izdelkov iz njih. Energija iz žit se sprošča enakomerno in počasi, deluje očiščevalno in zagotavlja dobro koncentracijo.
Riž - se je z Vzhoda razširil v Evropo. Največ energije in zdravilne moči daje rjavi riž kratkega zrna, dolgozrnati riž pa je primernejši v vročih mesecih. Ječmen - so gojili že stari Egipčani, ljudstva na Bližnjem vzhodu, v Evropi pa mostiščarji, stari Grki in Rimljani. O njem sta pisala že Hipokrat in Platon, ter ga priporočala zdravim in bolnim. Krepi živčevje, čutila, vezivno tkivo in pljuča, blagodejno vpliva pri vročinskih boleznih in omili škodljivo delovanje pri pretiranem uživanju mesa in maščob.
Proso - so poznali že v mlajši kameni dobi. Uspeva skoraj vsepovsod. Vsebuje med vsemi žiti največ rudninskih snovi. Krepi nohte in lase, lepša polt, dobro vpliva na čutila.
Oves - se je v Evropo razširil z Vzhoda. Vsebuje največ maščob med žiti. Krepi telo, obnavlja funkcije živčnega sistema, blaži nespečnost in živčnost.
Koruza - izvira iz Srednje Amerike. Je najbolj vlažilna in hladilna med vsemi žiti, zato je primerna predvsem poleti. Pšenica - je žito, ki so ga gojili že pred deset tisoč leti Grki in Rimljani. Polno vrednost imajo le cela pšenična zrna s kalčkom in z ovojnico vred. Polnovredna pšenica pospešuje jasnost mišljenja in daje človeku pokončno držo - kot je pokončna sama. S predelavo v belo moko je postala vir degeneracije v prehrani.
RŽ - so v Evropi gojili že v bronasti dobi. Daje moč, krepi mišice in nohte, lase, kosti in zobe.
Ajda - izhaja iz 5. stoletja, verjetno iz Kitajske. Krepi telesno zgradbo, predvsem mišice in kosti.
S predelavo in rafiniranjem okrnimo vrednost žita. Zato so med izdelki iz žit najboljši še kosmiči iz polnovrednih zrn, med pekarskimi izdelki pa tisti iz polnovredne moke. Žita naj prostorninsko zavzemajo 1/2 vse hrane.
Z žiti zaužijmo čim več zelen-jave. Vzhodnjaki delijo povrtnino v tri skupine: zelenolist-
nata, prizemna in korenasta zelenjava.
V skupino zelenolistnatih spadajo zeleni deli korenja, peteršilja, zelene, repe, regratovi listi, mlada čebula, drobnjak, špinača in blitva, por kreša, ohrovt, kitajsko zelje, solata, radič. Zelenjava iz te skupine dobro deluje na srce in pljuča. Prednost pred drugo zelenjavo naj ima poleti in spomladi.
K prizemni zelenjavi sodijo brokoli, brstični ohrovt, zelje in rdeče zelje, čebula, šalotka, buče in bučke, cvetača, repa, koleraba, kumare. Ta skupina dobro deluje na presnovo, na jedilniku pa naj bo predvsem jeseni.
H korenasti zelenjavi prištevamo korenje, črno in belo redkev, redkvice, peteršilj, zelenin in repinčev koren. Korenasta zelenjava ohranja odpornost in vitalnost, krepi miselno zbranost, daje moč živčevju in čutilom. Največ naj bi je pojedli pozimi. Zelenjava naj predstavlja prostorninsko 1/3 vse zaužite hrane. Stročnice so pomemben vir beljakovin in rudninskih snovi, ki krepijo prebavo, krvni obtok in živčni sistem, varujejo pred srčnimi obolenji in rakom. Uživajmo več vrst fižola, graha, lečo, čečeriko, sojo in bob. Stročnice naj predstavljajo prostorninsko 1/10 zaužite hrane.
Semena in lupinasto sadje (kostanj, lešniki, orehi, mandlji) so energetsko izjemno bogati. Uživajmo sadje predvsem iz domačih logov v času naravnega zorenja.
Majhne količine nujno potrebnih maščob iščimo med ojji semenskega izvora.
Sladkorja dobimo dovolj že iz žit in sadja in je vsako dodajanje nepotrebno in še našemu zdravju škodljivo.
Pa še tri pravila za zdravo prehrano:
1.	Vsak obrok pripravimo sproti
v odmerjenih	količinah	brez
ostankov. Ne	jemo postane
hrane, se izogibamo konzervirane hrane,	izogibamo	se
zamrznjenih živil, uporabljamo sveža živila.
2.	Uživajmo sadje in zelenjavo v letnem času, ko dozori. Pozimi uporabljamo sadje in zelenjavo, ki jo lahko svežo shranimo v kleti, kisano, sušeno, soljeno ali shranjeno na tradicionalen način.
3.	Dajmo prednost domačemu
sadju in zelenjavi, ki uspeva v območju 800	km od	kraja
našega bivanja.
Pa veliko uspeha pri pripravi jedilnika, sami pripravi jedi - in dober tek!	_
im a ft ffftN Mozirie	in		S	:	
( IZÖLcS Ljubno	ob Savinji	
^ ° = ^ tel: 832 01 1		in 841 267
* peči "SIME" kombinacija: olje, plin	AR 3	62.933,00
	AR 4	72.978,00
	AR 5	84.236,00
* rezervoar za olje 3000 1		54.285,00
1 obločne črpalke "IMP"	1 "	9.670,00
		5/4”	9.970,00 j
HIT	illl "GRUNDFOS"	5/4"	12.295,00
* sobni termostati navadni	od	1.872,00 dalje 1
* bojler ji "LIKO” velika izbira	101 el.	9.999,00 i
	50 1 el.	15.355,00
	80 1 el.	16.335,00
	100 1 el.	19.685,00
80	1 komb.	22.615,00 j
100 1 komb. 25.290,00 Na zalogi kroglični ventili, nepovratni ventili in vsi fitingi za 1 ogrevanje in vodovod.		
vse cene so s prometnim davkom
- možnost plačila na več čekov brez obresti - 5% popust na gotovino - brezplačna dostava
IZOLES Mozirje se priporočamo za nakup BELKO Izoles Ljubno I 832-011___________________________________ 841-267
NASVETI IN OGLASI
Več zelenja na pokopališča
Proti koncu meseca oktobra naša pokopališča spet oživijo. Vsakdo želi urediti grob pred prazniki, ko se spomnimo naših pokojnih. Odcvetele poletne cvetlice bomo zamenjali z jesenskimi, prinesli šopke in ikebane in prižgali sveče v spomin naših pokojnih.
Kadar me pot zanese na pokopališče, vedno z veseljem pogledam lepo zasajene in urejene grobove. Naša pokopališča so na splošno zgledno urejena. Vendar pa imajo veliko pomanjkljivost, preveč je peščenih in kamnitih površin in premalo zelenja. Zato se v vročih poletnih dneh pokopališča tako razgrejejo, da moramo zalivati tudi dvakrat na dan, če želimo ohraniti posajeno cvetje. Da si prihranite nekaj dela pri kasnejšem vzdrževanju groba, vam predlagam, da zasadite zelene pokrovne rastline, ki naj nadomestijo pesek ali kamnite plošče. Primerni so bršljani, ki so na voljo v mnogih različicah
(različne oblike in velikosti listov, enobarvni ali pisani). Panešpljice bodo jesen poživile z rdečimi plodovi. Lepe so tudi plazeče trdoleske in zimzelen. Za posebej vroča ali sušna mesta so primerni različni kam-nokreči, homulice in sedumi, ki so prilagojeni na take pogoje. Pokrovne rastline naj pokrivajo dobro polovico površine, do 60%. Zasaditev še dopolnite z nižjo lesnato rastlino, ki naj ne zasede več kot četrtino površine. Izberite predvsem med iglavci, primerni so različni brini in pritlikavi borovci, lepa je tudi bodika. Poudarek zasaditvi bo dala skupina sezonskega cvetja, ki naj zavzema le do 15% površine. Pomladi zasadite enoletnice, jeseni pa prezimne dvoletnice: mačehe, nizke marjtice, spominčice. Zdaj je tudi čas za sajenje pomladi cvetočih čebulnic: žafranov, narcis, tulipanov, hiacint. Nasad sezonskih rastlin lahko nadomestijo cvetoče rastline v
posodah. Dolgo, mnogo dlje zdržijo kot šopek ali ikebana iz rezanega cvetja. Preko zime bo grob poživila plitva skleda z raznobarvnimi nizkimi grmiči iglavcev in zimzelenih listavcev, ki jih kasneje lahko zasadite na vašem vrtu. Tudi ikebana iz zelenih vejic iglavcev, vejic s plodovi in suhega cvetja bo dobrodošla.
In še nečesa vas moram spomniti. Ob prazniku mrtvih prižgemo pokojnim v spomin ogromno sveč, mene pa kot vedno skrbijo odpadki. Kajti večina ljudi kupuje sveče v
plastičnih lončkih s kovinskim "pokrovom. Tako vsako pokopališče pridela letno nekaj kontejnerjev nerazgradljivih odpadkov. Ali je to potrebno? Predlagam povratek k navadnim svečam ali pa si oskrbite svetilko na olje.
Ohranjeni arheološki spomeniki so priča, kako so se nekdanja, že izumrla ljudstva posvečala čaščenju in spominu svojih prednikov. Ohranimo to izročilo. Naj pokopališča postanejo zelene oaze, kjer se človek naužije miru in lepote!
Zeleni Franček
23
zlatarstvo

Zlatarstvo ROŽIC
Na trgu 7
v Grabnerjevi hiši v Mozirju
tel.: 063/832-200
V MESECU OKTOBRU 10% POPUST ZA ZAPESTNICE
Odprto:
NON-SPOP: 8:00.- / 9.00, soboto: 8.00-12.00
<2B>TOYOTA pooblaščeni prodajalec - servis
servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664
	Corolla 1,8 XLi Plus 4WD kombi
Karoserija:	kombi 5 vrat
Motor:	4 voljni 16V DOHC
Prostornina:	1 762 ccm
Moč:	81 kW/l 10 KM
Navor:	150 Nm/2600-3000 o/min
Hitrost: j	180 km/h
Pospešek:	11,2 s (od Odo 100 km/h)
Lastna teža:	1220 kg
Poraba:	7,2/9,3/10,9 1/100 km
Mere:	4260/1685/1440 mm
Karoserija: Motor: Prostornina: Moč: Navor: Hitrost: Pospešek: Lastna teža: Poraba: Mere:
RAV4 2,01 GX 4WD 5 vrat
s 5 vrati; tudi kot avtomatik 4 valjni 16v DOHC 1998 ccm 95 kW/129 KM 175 Nm/4600 o/min 1 70 km/h
10,4 s (od 0 do 100 km/h) 1260 kg
7,1/9,7/10,4 1/100 km 4115/1695/1660 mm
*	OSEBNA VOZILA
*	TERENSKA VOZILA
*	GOSPODARSKA VOZILA
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING
MLADI BOBENČEK
SPROSTITEV:
POMIRJEVALO ZA IMUNSKI SISTEM
Pred tabo je preizkus znanja. Vzameš svinčnik, odpreš
KNJIGO IN STRMIŠ V DEBELO TISKANE ČRKE. Še MOČNEJE ZGRABIŠ SVINČNIK, Sl PRIBLIŽAŠ KNJIGO IN SE SKUŠAŠ ZBRATI.
Sam sebi govoriš: "Ne obupaj: Uspelo ti boi"
Res, uspelo n je. Uspešno opravljen preizkus znanja. Izčrpan si, toda ponosen, ker si bil uspešen. Potem pa
PRIČNEŠ SMRKATI.
Smrkanje? Od kod pa zdaj to? Verjetno si se preliladil. Toda tvoja odpornost te po navadi ne pusti na cedilu. Ali je mogoče, da si staknil virus? Zakaj se mu tvoje
TELO NI UPRLO?
Verjetno zaradi preizkusa znanja. Preizkus znanja,
SKRBI IN PRITISK ZADNJE DNI SO TE IZČRPALI.
Raziskava je pokazala, da že najmanjši stres povzroči desetodstotni
PADEC NARAVNIH CELIC UBIJALK VIRUSNIH NAPADALCEV. DRUGA RAZISKAVA PA JE POKAZALA, DA STRAH MED PREIZKUSOM ZNANJA POVZROČI, DA PADE ŠTEVILO T- CELIC POMAGALK, KI BRANIJO TELO ZA POLOVICO. KRONIČNI STRES POVZROČI DOVZETNOST ZA OKUŽBE IN ZA ŠTIRIDESET ODSTOTKOV ZMANJŠA MOČ OBRAMBE.
SPANJE: -	. j
OBNAVLJANJE 1MUNSKÄA
SISTEMA	. *
. . ' %
Tvoj lmunsklslštem je "v službi" tudi, kadar ti spiš. Celo takrat, kJKr brodiš Skozi obdobja’ globokega' spanca
MED POSAMEZNIMI SANJAMI, SE TVOJ JMUNSKI SISTEM
obnavlja. Zbira vse beljakovine, maščobe in ogljikove
HIDRATE,’Ki Sl J ili ZA UŽI L ČEZ DAN, IN JIH POŠILJA V IMUNOLOŠKE'RESTAVRACIJE HITRE PREHRANE VSEPOVSOD PO
Telesu. Brez. konkurence mišičevja in drugih sistemov, ki ČEŽ DAN oitbGOČAJO DELOVANJE TVOJEGA TELESA, TVOJ IMUNSKI SISTEM ZDAJ KAR POŽIRA AMINOKISLINE, KI SO POTREBNE ZA PROIZVAJANJE BOJEVNIKOV - PROTITELESC IN NJIHOVEGA OROŽJA. J^gfeLR .Sl BUDEN, SE NAJPREJ NAHRANIJO VSI OSTALI DELI TVOJEÜpTELESA, KADAR PA SPIŠ, JE TVOJ IMUNSKI SISTEM V SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI NA VRSTI
prvi. Morda si zato tako zaspan, kadar si bolan. Mogoče potrebuje tvoj imunski sistem še kaj drugega. Naravna uspavalna tableta
•PROSTITEV IN SPANJE STA DVE BESEDI, KI GODITA IN PRISTAJATA PRAV VSAKOMUR. VEM, DATI SPANJE GRE ŽE KAR DOBRO OD ROK, VENDAR PA OBSTAJAJO TUDI TU DOLOČENA PRAVILA, KI GA IZBOLJŠAJO IN NAREDIJO UČINKOVITEJŠEGA. SPROSTITEV PA JE STO POČIVANJE, KI SE GA MORAŠ NAUČITI. I*RI UČENJU, DOBRI VOLJI IN ZDRAVJU TI BO (SPROŠČENOST VELIKO POMAGALA. TVOJA ODPORNOST IMA VAŽNO VLOGO V TVOJEM ŽIVLJENJU IN DOBRO JE, DA SPOZNAŠ, KAJ POMENI Bill ZDRAV, s PREJ PREDEN ZBOLIŠ. PA ZAČNIVA!

\>e\°
Tvoj imunski sistem te celo uspava, kadar se mora OBNOVITI.
Nasveti za dobro spanje •
Zagotovi si toliko .spanja,#o r ga potrebuješ, da se
OBNOVI TVOJA ZDRAVILNA ENf.RGlJA. *	.
PO,VEČERJI.SE IZOGIBAJ KOEFEINA (KAVA; ČAJ, KOLA;!.).
Ustvari si spalno zavBtje.- Svojo, posteljo uporabljaj
■SAMO ZA SPANJE. V' POSTELJE NIKAR NE BERI, NE GLEJ' TELEVIZIJE IN NE DELAJ,. .	''
Pred’spanjem, si privošči-zalogajček. Pred, spanjem nikar
«	*	*	p
NE JEJ VELJKO, PA TUDI LAČEN ,NE HODI SPAT. NAJBOLJŠI
m	:Šp
Zalogajček je, pravijo zdravniki, sendvič z maslom SIROM ALJ KREKERJI KJ JIH ZALIJEŠ'S KOZARCEM. MLEKA.
Vsak DAN SE ZBUJAJ OB ISTI URI.
Razgibavanje. Redno razgibavanje zjutraj ali zgodaj
POPOLDAN, NIKOLI PA UK PA PRED SANJ EM, LAHKO POSPEŠI SPANJE.
Spi TOLIKO, DA se BOŠ NASLEDNJI dan POČUTIL spočit, ne več j n nje manj. Izogibaj se drämanju.
Tvoja spalnica naj bo zatemnjena. Luč naznanja tvojemu telesu, kdaj je čas da vstaneš. Ugasni jo.
NAUČI SE SPROSTITI
Osredotoči se na naravno napetost v mišicah in jo poskušaj odpraviti. Za sprostitev potrebuješ miren
PROSTOR, UDOBEN STOL ALI POSTELJO IN OBLEKO, V KATERI SE NE POČUTIŠ UTESNJEN.
Nekajkrat globoko vdihni. Pri globokem dihanju dobiš
OBČUTEK, DA Z IZDIHOM IZDAHNEŠ STRES. V STOPALU LEVE NOGE SKUŠAJ ZAZNATI NAPETOST V DOLOČENEM PREDELU IN JO POSKUSI ODPRAVITI. VAJO PONOVI ŠE Z DRUGIM STOPALOM.
Nadaljuj z isto vajo z vsemi deli telesa, in sicer posebej
Z MEČI, Z BEDRI, S HRBTOM, Z RAMENI, Z ROKAMI, Z VRATOM IN GLAVO. V BLAŽENEM OBČUTKU SPROŠČENOSTI UŽIVAJ ŠE NEKAJ TRENUTKOV. CELA VAJA NAJ NE BO DALJŠA OD DVAJSET DO PETINDVAJSET MINUT. DVE VAJI NA DAN OKREPITA IMUNSKI SISTEM.
P.S. Vajo se nauči in jo vadi dokler ne postane vsakdanja navada.
AKO STRES ZAVIRA DELOVANJE IMUNSKEGA SISTEMA
Sprostitev se zoperstavi negativnim vplivom, ki jim povzročijo kemične
SNOVI V TELESU. RAZISKAVA JE POKAZALA, DA VAJE ZA SPROSTITEV LAHKO POVEČAJO ŠTEVILO T- CELIC POMAGALK ZA TRIDESET ODSTOTKOV.
Jesen	Jesen
Jesen rumena prihaja k nam spet, sadežev polna je že naša klet. Sonce ne greje več tako močno, zato postala ježe malo hladno. Listje odpada, travica rumeni, dnevi se krajši, dežekprši. Enkrat na leto pride k nam, dobra kot mati polni nam hram.
Jesen prihaja, poletje odhaja.
Veter veje maja, listje na drevju rumeni.
V sadovnjaku jabolka zorijo, na polju se pridelki debelijo.
Ptice selivke se v jate zbirajo, ker kmalu na jug poletijo.
Otroci v šole hitijo, da si znanja in modrosti pridobijo.
Matej Brezovnik
5.	razred, OS Rečica ob Savinji
Naš I. naravoslovni dan
Prvi naravoslovni dan v 2. razredu je bil zelo lep in poučen. Že v šoli smo se pomenili, kam bomo šli, kaj bomo delali in kaj si bo treba zapomniti. Naš cilj je bil Trogarjev sadovnjak.
Natalijin ati, dedek in teta Pavla so nam pokazali, kako naj delamo. Fantje so splezali na drevesa, obirali jabolka in tresli jablane. Deklice so po tleh pobirale sadje. Ko je bilo delo opravljeno, so odpeljali jabolka domov. Mi smo šli peš za njimi. Na dvorišču je stala starodavna preša. Narejena je bila leta 1922. Poleg stiskalnice je stal sadni mlin. Taje umita jabolka zdruzgal v sadno kašo. To so dali v prešo in zavrteli velik kamen. Vsakdo od nas je nekaj pomagal. Jaz sem tlačil kašo v preši z lesenim tolkalom. V podstavljeni škaf je začel teči sladek mošt. Trogarjevi so nam pripravili dobro malico, ki smo jo pridno zalivali s sladko pijačo. Sadne tropine - Štok bodo zalili z vodo. Dobili bodo odličen kis. Sadjevec bodo nalili v sode. V kleti bo ta postal močan mošt. V njem bo veliko alkohola, zato ga otroci ne bomo smeli več piti.
Delo v sadovnjaku mije bilo tako všeč, da bom nekoč postal sadjar. Hvala vsem Natalijinim domačim za čudovit popoldan.
Žiga Vrtačič,
2.	b OŠ Mozirje
Urška Mazej, 2.a
Na izletu
Izleta sem se zelo veselil. Zjutraj smo imeli deževno vreme. V Kamniku smo se ustavili, da smo se malo odžejali. Potem smo šli na Bled, tam smo si ogledali grad. Iz gradu smo imeli lep razgled na jezero in otok, videla se je tudi cerkev. Nato smo se prepeljali v Kranjsko goro, kjer nas je čakal vodič, da nas popelje v Kekčevo deželo. Tam so nas naložili v dva kombija in nas popeljali v hribe. Starši so nas čakali. V kekčevi deželi je bilo lepo. Kekec je premagal Bedanca, Pehta pa nas je lepo postregla. Potem smo imeli kosilo, nato smo se odpeljali domov.
Bilo mije všeč, izleta ne morem pozabiti.
Zdravko Ošep, 2. razred OŠ Blaža Arniča Luče, podružnična šola Solčava
V petnajstih letih obstoja so KUD Idijoti ustvarili kar nekaj zanimivih glasbenih izdaj. Prvi album so poimenovali Bolivia R'n'R. Temu je sledil album Mi smo ovdje samo zbog para in Glupost je neuništiva. Tudi po izidu albuma Megapunk Kud Idijoti niso počivali. Zdaj so udarili z novo malo ploščo Fuck. Prva pesem Sam biram frendove je narejena v tradicionalnem "idijotovskem" slogu. Sledi komad s političnim privdihom Politički podobna pjesma. Naj večja novost pa je zad Priljubljena ameriška pevka Wynonna je izdala svojo tretjo samostojno ploščo z naslovom Revelations. S to ploščo seje izkazala kot odlična pevka rokovskih gospelov. Njene pesmi ’
ljubezenske, optimistične, gospelovske in celo veseljaške. Pesem z naslovom My Angel is here je posvetila svojemu enoletnemu sinu Elijahu.
Koroški kantavtor Adi Smolar, ki je letošnje počitnice skupaj z ženo preživel v Logarski dolini, je že posnel petnajst skladb za novi album. Med drugimi: Saj te prime -pa te mine, Klošar, Če ne bi pil, Le pet minut, Časa ni... To bo Adijeva 5. kaseta in 3. kompaktna plošča. Kot pravi sam, je album takšne kakovosti, da ga bo težko presegel.
Na koncu pa še glasbena novica, ki ni čisto glasbena. Lahko bi jo poimenovali kar Slayer na udarcu. Starši treh mladoletnikov jim grozijo s sodnim procesom. Njihovi
otroci so namreč zverinsko mučili in ubili 15-letno deklico. Menili so, daje "satanova stvar".
Starši trdijo, da so otroci to storili pod vplivom njihove glasbe in "izvirnih idej".
Pa brez takšnih poizkusov, prosim!
Nagradno vprašanje:
Napišite ime skupine, ki pomaga Adiju Smolarju pri snemanju njegovih komadov!
Odgovor pošljite na dopisnicah na naslov našega uredništva do četrtka, 24. oktobra 1996. Čakata 2 walkmana!
Zadruga mozirje
ŠPORT
Zgomjesavinjska liga v malem nogometu
Kokarje povečuje prednost
Rezultati 6. kola - 4. oktobra:
1.	Foršt-Gamit : Solčava	1:2 (1:0)
2.	Kokarje : Policija	3:1 (0:1)
3.	Zg. Nazarje : Polda’s club	3:3 (3:1)
4.	Davidov hram : Zalugnca	1:1 (0:0)
5.	Vološki voli : Razborje	5:3 (3:0)
V	prvi tekmi šestega kola smo spremljali zanimivo srečanje med ekipama Foršt-Gamita in Solčave, ki se dobro poznata že iz HO-RUK lige na Ljubnem. Prav to poznanstvo je botrovalo odlični predstavi obeh ekip in končnemu uspehu Solčave, ki je predvsem v drugem polčasu dominirala na igrišču. Veliko je k zmagi Solčave z odličnimi obrambami prispeval njihov vratar Slavko Gregorc.
Zanimivo je, da mora ekipa Kokarij najprej prejeti gol, da lahko v nadaljevanju zaigra tako kot zna. To se je zgodilo tudi proti ekipi Policije, ki je v prvem delu povedla, v drugem pa so Kokarčani spet zaigrali kot prerojeni in s tremi zadetki zabeležili svojo peto zmago v novem prvenstvu. S tem so še povečali prednost na vrhu razpredelnice.
V	naslednji tekmi smo bili priča dvema, povsem različnima polčasoma, kjer so v prvem igralci Zg. Nazarij z dopadljivo igro nadigrali svojega nasprotnika, v drugem pa so Poldasi z igro na vse ali nič uspeli rezultat izenačiti.
Neodločeno se je končalo tudi srečanje med ekipama Davidovega hrama in Zalugnce. Kot da bi Zalugnčani upoštevali moje kritike na račun njihove forme (v prejšnjem komentarju), so tokrat zaigrali drugače in s svojo igro presenetili tudi igralce Davidovega hrama.
Da je ekipa Voloških volov trn v peti predvsem ekipam z vrha razpredelnice, so na svoji koži občutili še igralci Razborij, ki so bili do sedaj še edina neporažena ekipa v ligi. Voli so nasprotnikom spet vsilili svoj način igre in dokaj lahko prišli do druge zmage v jesenskem delu prvenstva.
Rezultati 7. kola - 11. oktobra:
1. Vološki voli : Zalugnca	4:2 (4:1)
2. Zg. Nazarje : Foršt-Gamit	2:5 (1:4)
3.	Razborje : Kokarje	1:3 (1:0)
4.	Policija : Solčava	0:2 (0:1)
5.	Davidov hram : Polda’s club 2:0 (1:0)
S svojo tretjo zaporedno zmago v jesenskem delu so se Vološki voli precej povzpeli na razpredelnici. Tokrat so brez večjih težav premagali Zalugnco, ki ji v dosedanjem poteku prvenstva kaže najslabše.
Po neuspehu ekipe Foršt-Gamita v prejšnjem kolu so tokrat Ljubenci spet zaigrali tako kot znajo in z domiselnimi akcijami dodobra napolnili gol Zg. Nazarij, ki se jim prav gotovo pozna odsotnost prvega vratarja. S to zmago so se Forštovci spet prebili na drugo mesto in slika iz lanskoletnega prvenstva se ponavlja.
V tretji tekmi sedmega kola smo spremljali "derbi" med prvo in drugouvrščeno ekipo Kokarij in Razborja. Kot ponavadi so igralci Kokarij spet prvi prejeli gol in šele potem zaigrali na vso moč. Naveza Hren -
N.	Blatnik je v drugem polčasu delovala res brezhibno in poraz Radmir-cev je bil neizbežen. S tem uspehom so Kokarčani na prvem mestu
LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE
ORGANIZIRA
2. LOKOSTRELSKI TURNIR "FORREST ROUND"
(TARČE ŽIVALI),
KI BO 26. OKTOBRA 1996 NA ZG. POBREŽJU TURNIR ŠTEJE ZA SL P IN I. DP.
VABLJENI!
pobegnili svojim zasledovalcem kar za pet točk, Razborčani pa so z dvema zaporednima porazoma zdrsnili na peto mesto.
Tudi Solčava igra iz tekme v tekmo boljši nogomet. Proti ekipi Policije so si Solčavani z umirjeno in domiselno igro zasluženo priigrali nove točke, kar jih z dobro gol-razliko vodi celo na četrto mesto razpredelnice.
Da Polda’s dubu v Zgornjesavinjski ligi res ne gre in ne gre, je pokazalo tudi srečanje z ekipo Davidovega hrama, kjer so zabeležili že svoj četrti poraz. Ravno obratno pa se dogaja s Hramovci, ki svojo konstantno dobro formo še stopnjujejo in tako ostajajo še naprej v konkurenci za najvišja mesta.
Lestvica po 7. kolu:
1. Kokarje	7	601	15:8	(+7)	18
2. Foršt-Gamit	7	412	24:13	(+11)	13
3. Davidov hram	7	412	13:11	(+2)	13
4. Solčava	7	322	14:9	(+5)	11
5. Razborje	7	322	16:12	(+4)	11
6. Vološki voli	7	322	17:17	(0)	11
7. Policija	7	214	13:18	(-5)	7
8. Polda’s club	7	214	9:15	(-6)	7
9. Zg. Nazarje	7	124	17:22	(-5)	5
10. Zalugnca	7	025	9:22	(-13)	2
Pari današnjega 8. kola: 17.00 Zg. Nazarje : Policija,	18.00	Davidov hram		: Foršt-Gamit,	
Solčava : Kokarje, 20.00 Vološki voli : Polda’s club, 21.00 Razborje : Zalugnca.
Komisar lige Franjo Pukart
Krajevna liga Šmartno ob Dreti
Rezultati 4. kola - 5. oktobra:
Želve : 3B 1:3, Bohinc : Vološki voli 2:5, Input : BAG 2:3, prosta ekipa Turky.
Rezultati 5. kola - 12. oktobra:
3B : Turky 2:4, Input : Bohinc 2:3, Želve : BAG 1:2, prosta ekipa Vološki voli.
Lestvica po 5. kolu: 1. Vološki voli 12, 2. BAG 9, 3. Input 6, 4. Bohinc 6, 5. Turky 6, 6. 3B 6, 7. Želve 0.
Krajevna liga Nazarje
Rezultati 8. kola - 5. oktobra:
Metka-Tragal : Pekel 1:3, Pobrežje : Wyatt 3:10, Zg. Nazarje ERBO : Kokarje 0:1, Mladost : Polda’s club 2:4, Odpisani :.Miš-Maš 3:2, Kokarje Quatro : Mesarija Bogner 5:3.
Rezultati 9. kola - 12. oktobra:
Miš-Maš : Kokarje Quatro 0:3, Polda’s club : Odpisani 4:0, Mesarija Bogner : Pobrežje 3:7, Kokarje : Mladost 2:2, Pekel : Zg. Nazarje ERBO 2:2, Wyatt : Metka-Tragal 3:4.
Lestvica po 9. kolu:
1. Polda's club 22, 2. Kokarje 20, 2. Kokarje Quatro 20, 4. Mladost 19, 5. Wyatt 17, 6. Zg. Nazarje ERBO 16, 7. Pekel 13, 8. Metka-Tragal 13, 9. Odpisani 10, 10. Mesarija Bogner 3, 11. Pobrežje 3,
12.	Miš-Maš 0.
Veteranska liga
Rezultati 5. kola - 1. oktobra:
Odpisani : BAG 4:1, Nazarje : TRG 0:1, Lumpi : Trnava 0:7.
Rezultati 6. kola - 8. oktobra:
TRG : Lumpi 4:3, BAG : Nazarje 3:5, Solčava : Odpisani 3:2.
Lestvica po 6. kolih:
1. TRG 15, 2. Odpisani 8, 3. Trnava 7, 4. Lumpi 7, 5. Nazarje 6, 6. BAG 6, 7. Solčava 3.
Liga malega nogometa Luče
Lestvica po 7. kolih:
1. Glorija 19, 2. Solčava 17, 3. Japles 16, 4. Luče 16, 5. Gamsi 11,
6.	Suše 8, 7. Struge 6, 8. Alpinisti 4,9. Krnica 3.	PF
ŠPORT IN OGLASI
Lokostrelski klub Mozirje
Dobri rezultati pred domačo tekmo
V soboto, 5. oktobra, je v Škofji Loki potekal letošnji zadnji lokostrelski turnir za slovenski pokal v disciplini 900 krogov. Med članicami je bila najboljša Bernarda Zemljak z 833 krogi pred Jožico Emeršič z 817 krogi. Pri kadetih je zmagal Grega Emeršič pred Sebastjanom Finkštom, v svoji kategoriji pa je zmagal tudi Dušan Perhač.
HO-RUK liga Ljubno ob Savinji
Rezultati 7. kola - 6. oktobra:
Solčava : Rastke 7:0, Savina : Glorija 3:1, C.V.R. : Foršt-Gamit 3:7, Trbiž : Jagri 1:10, prosta ekipa: Zalugnca.
Rezultati 8. kola - 13. oktobra:
Solčava : C.V.R. 3:3, Trbiž : Rastke 1:3, Gloria : Foršt-Gamit 5:2, Savina : Zalugnca 1:4. Prosta ekipa Jagri Lestvica po 8. kolu:
1. Zalugnca 22, 2. Jagri 17, 3. Gloria 16, 4. Savina 15, 5. Foršt-Gamit 14, 6. Solčava 14,
7.	C.V.R. 7, 8. Rastke 5, 9. Trbiž 4.
Liga malega nogometa Mozirje
Rezultati 6. kola - 6. oktobra:
Žabe : Motorčki 9:5, Podvrh : Ljubija 4:5, L. njiva : Hmeljar 4:5, Trnava : Policija 3:6, Trg : Poldas 3:7.
Rezultati 7. kola - 13. oktobra:
Trg : Policija 4:6, L. njiva : Žabe 6:4, Poldas : Podvrh 2:4, Ljubija : Motorčki 3:2, Trnava : Hmeljar 0:3 bb.
Lestvica po 7. kolu:
1. Poldas 18, 2. Hmeljar 18, 3. Policija 15,
4.	Podvrh 12, 5. Žabe 9, 6. Lepa njiva 9, 7. Ljubija 9, 8. Trg 7, 9. Motorčki 4 in 10. Trnava 2.
Liga malega nogometa Gongi Grad
Rezultati 5. kola:
Phenomena : ŠD Nova Štifta 4:1, Novo naselje : Davidov hram 5:2, Nova Štifta II : Pri Jošku 0:8, Gostišče Trobej : Joples 2:1. Lestvica po 5. kolu:
1. Novo naselje 15, 2. Gostišče Trobej 9, 3. Davidov hram 9, 4. Joples 9, 5. Pri Jošku 7,
6.	Phenomena 7, 7. ŠD Nova Štifta 1, 8. Nova Štifta II -2.
MGA liga
1.	kolo - 19. septembra:
Tehnologi : Elektromotor 1:2, Bela hiša : 11. štuk 0:3 b.b, Vzdrževanje : Skladišče 3:2, Montaža : QM 1:3;
2.	kolo - 26. septembra:
Skladišče : QM 4:4, Vzdrževanje : Montaža 2:3, Tehnologi : Bela hiša 3:0, Elektromotor :
II.	štuk 2:4;
3.	kolo - 3. oktobra:
Bela hiša : Elektromotor 6:0, II. štuk Tehnologi 0:5, Skladišče : Montaža 1:4, QM : Vzdrževanje 0:1;
4.	kolo - 10. oktobra:
Vzdrževanje : Tehnologi 7:2, Skladišče : Elektromotor 6:1, II. štuk : QM 4:4, Bela hiša : Montaža 6:2.
Lestvica po 4. kolu:
1. Vzdrževanje 9, 2. II. štuk 7, 3. Bela hiša
6,	4. Tehnologi 6, 5. Montaža 6, 6. QM 5,
7.	Skladišče 4, 8. Elektromotor 3.
Franjo Pukart
Z G 0 R N J E S A V IN J S KI ČASOPIS
e-pošta:
savinjske.novice@siol.net
Dan kasneje je bilo v Jevnici državno prvenstvo v disciplinah flaid in cloud. Mozirski lokostrelci so osvojili	kar šest naslovov
državnih prvakov, od teh Bernarda Zemljak tri v disciplini flaid. Nosilka bronaste medalje z letošnjega evropskega prvenstva je postavila tudi dva nova državna rekorda na 345 in 253 metrov ter zasedla še drugo mesto v disciplini cloud (ciljno streljanje na 125 m). Pri članih je bil odličen Dušan Perhač, ki je osvojil dva naslova državnega prvaka, eno drugo in eno tretje mesto, v ciljnem streljanja na 165 metrov pa je le za krog zgrešil državni rekord. Pri članih je bil v flaidu Roman Karničnik drugi, pri kadetih pa
je Sebastjan Finkšt na 301 m zmagal, na 314 m pa je zasedel drugo mesto.
Minuli vikend je v Ilirski Bistrici potekalo državno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu (arrow head). Pri članih compound je postal novi državni prvak Štefan Ošep, Dušan Perhač je bil z okvaro na loku deseti. Pri članicah sta se za naslov prvakinje borile Bernarda Zemljak in Jožica Emeršič. Po prvem dnevu je vodila Bernarda za 7 krogov, drugi dan pa je bila športna sreča bolj naklonjena Jožici, ki je na koncu zmagala s štirimi krogi prednosti.
Franci Kotnik
AVTO ZUNTER
AVTOSALON FIAT OKONINA 18
♦ Sk*****************************************
VABILO!
Vabimo Vas na predstavitev vozil NOVE GENERACIJE iz družine FIAT,
MAREA + MAREA
WEEKEND
v nedeljo, 20. oktobra 1996 ob 11. uri, v avtosalonu AVTO ŽUNTER v Okonini 18.
Nov design, nova tehnologija - Vaš partner varnosti, elegance in ponosa.
FIAT MAREA in MAREA WEEKEND na ogled in preizkus - testna vožnja!
Srečanje vseh kupcev AVTOSALONA AVTO ŽUNTER! tel. fax. 841-173!
Vljudno vabljeni!
PISMA BRALCEV, PREJELI SMO, KRONIKA, OGLASI
CINKARNA
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CCUG, fxo.
Vas prisrčno vabi v svojo industrijsko prodajalno v Ljubiji.
Ugodne cene:
• Belin (notranja zidna barvo)  od 80,30 siVkg
- Siko (fasadno barva) . od 253,00 sit/kg
f poktit (barvo ra borer,c in stTase).	od 768,00 sit/kg
Stalno v zalogi pa:
Parpen (za vgradnjo oken in vrat)
kine
■	Osnovno o
•	inlikorozijski premori (Kotocink, Teropox...)
■	Nivedor (lepilo za ploščice, zunanje+notranje)
•	Nivedor FM (fogirno moso)
-	Nivelan B (bavarski omel)
-	Nivelan V (valjikani omel)
■	Aquaslop (silikonsko impregnacija)
-	Hidrozon (za vse vrste hidroizolacij)
Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni!
Vsak delovni dan od 7.00 - 15.00, vse informacije no tel. 831-621
Odgovor gospe Kreft Anici
Razpis, ki ga omenjate in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44 v nobeni vrstici ne daje povoda, da se omenjeno projektiranje nanaša na našo občino. Ker pa vsi poznamo dogajanja v zvezi z radarji, sklepamo, da je objavljeni razpis morda mišljen za civilni radar, ki naj bi stal na Vivodniku Menine planine. Zato je reakcija župana Gornjega grada razumljiva in mu dajemo vso podporo.
Kar se tiče vojaškega radarja, ki naj bi stal na področju nazarske občine, pa takole: svet občine in župan sta rekla jasen NE k tej gradnji in o tem smo obvestili vse pristojne resorje na nivoju države. Še več, zahtevali smo tudi dodatna pojasnila, vendar povsod odgovora ni bilo. Ministrstvo za okolje in prostor v razlagi o postopku za postavitev radarja nakazuje tudi
Šolska vrata so se
Ne morem, da se ne bi tudi na ta način zahvalila mojim nekdanjim učencem za tako topel sprejem, ki so ga organizirali 28. septembra. Bilo je srečanje, katerega ne morem pozabiti. Hvala organi zatorjem tega srečanja in enako hvala vsem ostalim navzočim.
Pred 35 leti so udeleženci tega srečanja poslednjič prestopili šolski prag. V mislih so veselo vzkliknili: "Danes se konča naše trpljenje v tej mrki stavbi." Pred njimi so se odprla vrata šole z naslovom:	Pokaži, kako si se
možnost, da država preko Državnega zbora spelje postopek mimo soglasja lokalne skupnosti. Če bo prišlo do postavitve tega objekta, potem bo to gradnja brez blagoslova občine Nazarje. Seveda pa ne pričakujte in ne zahtevajte, da bodo člani sveta s predsednikom in županom na čelu šli ležat pod buldožeije ali kaj podobnega, kar je bilo slišati tudi na javnih tribunah in je še vedno vizija nekaterih. Navkljub vsem problemom in deformacijam, ki jih doživlja naša družba, verjamemo v pametno rešitev tega problema.
za Občinsko upravo Občine Nazarje Ivan PURNAT za Občinski svet Občine Nazarje Pavel BITENC
zaprla pred 35 leti
pripravil na resno življenje.
In ko sem stala med temi odraslimi “učenci", nisem mogla verjeti, da stojijo pred mano zreli ljudje - oni pred 35 leti nebogljeni učenci. Moje delo se je obrestovalo. Priznam, da sem bila pri učni vzgoji neizprosna. Spremljala me je pri tem želja -pripra viti te meni zaupane učence za življenje. Uspeh -na srečanju sem se pogovarjala z ljudmi, ki so srečni v življenju.
Še enkrat prisrčna hvala!
Minka Kvas Mozirje
Tovornjak v Savinjo
30. septembra so bili policisti ob 12.50 uri obveščeni, da se je zgodila prometna nezgoda v Lučah na obnovljenem mostu. Voznik tovornjaka, 21-letni Sebastjan Ž., ni uspel ustaviti svojega vozila pred mostom, po katerem je v tem trenutku pripeljal osebni avto, avto je najprej podrsal po ograji, nato pa se je vozilo s tovorom vred zvrnilo v Savinjo. Na srečo pri tem ni bil nihče poškodovan.
Traktor je pobegnil
1. oktobra se je zgodila nesreča pri spravilu lesa v Lenartu. Traktor brez voznika je namreč "pobegnil" po strmini navzdol in se pri tem močno poškodoval. Tudi tokrat se je na srečo vse končalo brez telesnih poškodb.
5. oktobra so bili mozirski policisti ob 7. uri obveščeni, da v bližini tovarne MGA Nazarje leži v jarku osebni avto, obrnjen na streho. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da se je z vozilom v zgodnjih jutranjih urah prevrnil Aleš K., ki pa se pri tem ni telesno poškodoval.
Vlom v Bistro T
7. oktobra zjutraj so bili policisti obveščeni, da je preko noči neznani storilec vlomil v Bistro T v Nazarjah. Odnesel je denar in nekaj drugih stvari. Za storilcem še poizvedujejo.
Zaprla pot motoristu
7. oktobra se je ob 16.50 uri zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti Mozirje - Radmirje, v križišču za Rečico. Voznica osebnega avtomobila je zaprla pot vozniku motornega kolesa, ki je pravilno pripeljal po desni strani vozišča, zaradi česar je le-ta padel in se lažje telesno poškodoval.
Vlom v Bistro Fani
V noči s 7. na 8. oktober je neznanec vlomil v Bistro Fani na avtobusni postaji v Mozirju. Iz notranjosti je odtujil manjšo količino cigaret, žvečilnih gumijev, čokolad, čipsa in večjo količino žetonov za igralne avtomate.
S ceste v drevo
9. oktobra se je ob 10.35 uri zgodila prometna nezgoda v Grašovijah. Marija G. iz Ljubnega je vozila osebni avto iz Radmirja proti Nazarjam. Na ravnem delu ceste je z desnim parom koles zapeljala na bankino, z bankine pa na travnik, kjer je po skoraj 100 metrih vožnje s prednjim delom vozila trčila v drevo. Pri trčenju se je voznica hudo telesno poškodovala.
Zbil otroka
9. oktobra je ob 12.30 uri mladoletni voznik kolesa z motorjem pri vožnji skozi Nazarje zadel otroka, ki je prečkal cesto. Otroka je vrglo v jarek in je pri tem dobil lahke telesne poškodbe. Policisti so ugotovili, da voznik kolesa z motorjem ni imel dovoljenja za vožnjo omenjenega vozila.
svetovanje in prodaja pripomočkov, Kocbekova 4, Celje tel.: 063 44 33 95 Lilekova 3, Celje tel.: 063 44 30 40
TESfLNSKO ZIAASKA FONMDBA
\ - ANTIREUMATSKO PERILO IN GRELNI I ŠČITNIKI ZA SKLEPE IN HRBTENICO I - ORTOPEDSKI VLOŽKI IN OBUTEV ZA I ODRASLE IN OTROKE
-	OBUTEV ZA DIABETIKE
-	KOMPRESIJSKE NOGAVICE ZA LAJŠANJE I TEŽAV PRI KRČNIH ŽILAH
-	KOMPLETNA PONUDBA ORTOPEDSKIH IN SANITETNIH PRIPOMOČKOV
-	NASVETI ZDRAVNIKOV SPECIALISTOV
-	PRAVNI NASVETI S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN DRUGIH OBLIK ZAVAROVANJ
-	SVETOVANJE IN IZDELAVA ORTOPEDSKIH VLOŽKOV IN ČEVLJEV PO MERI
VELIKA IZBIRA TERMOVEL UR JA:
*	jakne
*	telovniki
*	puliji
*	kape
*	trakovi...
Na trj 6333Q Tel.: 063
jVlpzirje^ 33A§31 9
981
-	JEANS HLAČE Z NARAMNICAMI ZA MALE IN MALO VEČJE OTROKE
-	FLANELA SRAJČKE
-	PLETENINE
‘Vzameš danes, plačaš JSW&1AXJW. j
Se priporočamo .
mtex
Šlandrov trg 41 a, 3310 ŽALEC, Tel./ fax: 063/715-931
Največja izbira talnih oblog v Savinjski dolini!
PONUJAMO VAM PREKO 200 VRST TALNIH OBLOG.
tekače, preproge, dekorativno blago, skaj, pluto, moltopren, namizne prte in predpražnike in kot
novost:
-	velika izbira zaves standardnih mer in po naročilu z raznim okrasnim blagom
-	tapiciranje sedežnih garnitur, stolov...
TALNE OBLOGE VAM NA VAŠO ŽELJO TUDI ZAROBIMO, PRIPELJEMO NA DOM IN POLOŽIMO!
Možnost plačila na 3 čeke in 5% popust za plačilo nad 50.000 SIT.
k drogerija®
Grabnerjeva hiša, Na trgu 7, 3330 Mozirje Telefon v lokalu: 063/ 832 541 int. 17
^ Tlflt/fj J
§j|p|| täliw W ^ssr ^
KO SI NARAVA IN LEPOTA / PODATA ROKE
OZNETIKE IN DARIL D 25. 10. 1996 DALJE
DROGERIJI MAXI,
18* “ nflSt M ; J»S S«

VNŽIRAMO!
SKI'J&P
Pričakujemo Vas
Express optik Jury Podgoršek Veleiye
Da boste bolje videli
Na Šaleški 16 v Velenju in na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu ima že nekaj časa svoja lokala express optik Jurij Podgoršek. Ker je Zgornjesavin-jčanom bližja in priročnejša prva lokacija, smo ga obiskali v Velenju in se prepričali, zakaj se vedno več zadovoljnih strank vrača k njemu.
Glavni razlog za uspešno delo Jurija Podgorška je kvaliteta, kar pomeni kvalitetno delo s kvalitetnimi materiali. Če boste pri Podgoršku naročili kontaktne leče, vam bo dobavil kontaktne leče zagorske firme Contact, ki kot edina v Sloveniji poleg trdih in poltrdih proizvaja tudi mehke leče. Omenjene leče niso konfekcijske, kar pomeni, da niso univerzalne, temveč so izdelane po naročilu za vsakega posameznika. Lahko so tudi barvne. Njihov rok trajanja je okoli dve leti.
Okulistične preglede imajo v optiki Podgoršek dvakrat tedensko, ob sredah in ob petkih, ob sredah predvsem
cene se gibljejo od 3.200 SIT dalje. Naročite lahko očala po recepturah kateregakoli okulista, seveda pa lahko prinesete tudi svoje okvirje. Očala vam bodo na vašo željo tudi rade volje popravili.
Na zalogi imajo pestro izbiro sončnih očal priznanih proizvajalcev Ray Ban, Police, Sting...
Sicer pa - pridite in se prepričajte, vas vabi express optik Jurij Podgoršek, delovni čas je od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do
18.30	ure od ponedeljka do petka, ob sobotah od
8.30	do 12.00 ure. Infor-
macije so vam na voljo tudi po telefonu 063/861-783.	EP
Vabljeni v optiko Podgoršek! (foto: KF)
za kontaktne leče. Rok dobave je kratek - tri dni, zelo sprejemljive pa so tudi cene.
Seveda lahko pri Juriju Podgoršku naročite tudi korekcijska očala. Njihov dobavni rok je štiri dni. V mesecu oktobru lahko izkoristite promocijsko ceno za nekatere okvirje, katerih
KUPON
S tem kuponom vam EXPRESS OPTIK JURIJ PODGORŠEK v času od 18.10.1996 do 18.11.1996 priznava
5-odstotni popust
pri nakupu korekcijskih očal.
Za posebne trenutke v vašem življenju - nekaj posebnega...
Ih ELEGANCE
BOUTIQUE
POLZELA 1
POROČNE IN SVEČANE OBLEKE * ACCESSOIRES * ELEGANTNI KOSTIMI, COCKTAIL MODA * ČEVLJI VRHUNSKE KVALITETE V BARVI, KI JO DOLOČITE VI
Odpiralni čas:	PO-PE 9.00-12.00, 15.00-19.00,
SO 8.00-12.00
Povabljeni v svet mode!
ULTRA, d.0.0. NAZARJE
Objavlja prosto delovno mesto
trgovke živilske stroke
z izkušnjami.
Informacije na tel. 832-806.
BASEBALL KAPE MAJICE
ra*vf71M34
A v ^tJskI:
OGLASI	
	
SALON POHIŠTVA
Selska 1C, Mozirje Tel. 832-946
Če še ne veste, v salonu pohištva 5IM50N, od tal do stropa za vaš dom, kvalitetne talne tekstilne in lesene obloge, prav tako kvalitetne tapete iz uvoza.
Ob veliki izbiri kuhinj, dobite zraven vso belo tehniko domačih in tujih proizvajalcev, ki sodi v vaš dom.
Kuhinjski aparati tudi v nerjaveči izvedbi, ki je vedno bolj iskana!
r
T WvjaAv
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o.
MOZIRJE
V vseh naših poslovalnicah z živili vam nudimo:
® veliko izbiro nagrobnih sveč
® bogat asortiman pralnih praškov po ugodnih cenah
za bližajoče se praznike vam priporočamo okusne suhomes Mesarije Sušeč.
AKCIJA
delke
Kava zlata mleta 100 gr SIR Gauda
kom 105*50 SIT kg 770,00 SIT
24« oktober * PRAZNIK KS ŠMARTNO OB DRETI in
570-LETNICA KRAJA
PROGRAM PRIREDITEV:
SOBOTA, 19. oktobra:
14.00	Otvoritev asfaltnega igrišča za rokomet in košarko v Račneku
15.00	Nogometne tekma
ŽENSKA SELEKCIJA SLOVENIJE : SPONZORJI KRAJEVNE LIGE
Sledilo bo popoldne s športnimi aktivnostmi (krajevna liga)
19.00	Nogometna tekma
ŽENSKA SELEKCIJA SLOVENIJE : MLADA EKIPA ŠMARTNEGA OB DRETI
20.00	Zabava s priznanim ansamblom SOBOTA, Z6. oktobra:
13.00	Pogostitev ostarelih krajanov SREDA, 30. oktobra:
16.30 Osrednja proslava ob prazniku KS Šmartno ob Dreti in 570-letnici prve omembe kraja
POZIVAMO KRAJANE, DA IZOBESIJO ZASTAVE!
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO OB DRETI
čestita ob krajevnem prazniku« 24. oktobru.
in S704etnici kraja
.
vsem svojim krajanom in jim želi tudi v bodoče čimboljše počutje tako v krogu njihovih družin kakor tudi v krajevni skupnosti.
Krajanom KS Šmartno ob Dreti
ČESTITAMO
ob krajevnem prazniku in 570-letnici kraja!
Uidi v prihodnje si bomo prizadevali za naš skupni razvoj.
Župan Občine Nazarje Občinski
Do razprodaje zalog posebno ugodne
Na trgu 36, Mozirje CC/7C.
fantovski puli
dekliška tunika termofiis
dekliška bluza
pliše volnena krila
otroška trenirka 1.900,00
zimske dekliške jakne
fantovske jakne
1.500.00
1.900.00
1.900.00
1.900.00
2.300.00
2.900.00
2.900.00
Ni več trpljenja, ne bolečine.
Življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata in starega ata
Alojza JANŽOVNIKA - Ljubota
iz Mozirja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala dr. Fiirstovi za njeno požrtvovalnost v njegovi dolgi bolezni. Zahvaljujemo se organizaciji ZB iz Mozirja in Rečice za vso pomoč in g. Esu za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi pevcem in g. Florjancu. Hvala g. Žviplju za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s tabo mama, bilo lepo je živeti, odkar utihni! je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
17. oktobra mineva leto,
odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama in prababica
Ljudmila
BEZOVNAK
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in ji poklonite cvetje in svečko.
___________________Žalujoči vsi njeni
BBUo je to srečanje tovarišev - veteranov, ko ste se zbrali, da obudite spomine na davne težke in slavne čase, ko ste se v borbah kot en borili in kalili za svobodo. Bilo je to srečanje, ki ste se ga veselili, ne vedoč, da bo to tudi zadnje slovo.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
Franca OREŠNIKA
11.12.1924 - 7.9.1996 iz Ljubnega ob Savinji
se prisrčno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala Lovski družini Ljubno za lepo opravljen pogreb, rogistom ter vsem lovcem sosednjih LD.
Zahvala občini Ljubno, borcem NOV, vojaškim vojnim invalidom in društvu upokojencev za udeležbo in govore. Obenem se zahvaljujem Godbi na pihala Zgornje Savinjske doline in pevcem iz Ljubnega ob Savinji.
Žalujoča hčerka Dragica in ostalo sorodstvo
Ob nepričakovani izgubi naše mame in
Frančiške
HRIBERNIK
roj. Špeh
iz Lenarta pri Gornjem Gradu
iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in za izrečeno sožalje.
Posebna hvala g. Francu Bezovšku za poslovilni govor, pevcem za zapete žalostinke in posebna hvala g. župniku Branetu Brezovniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
Pustite jo spati, pravim vam, pustite jo spati ali pa, pravim vam, se bodo brezna odprla.
Naj bo odslej vse končano med mahom in krsto... Pustite jo spati.
Pustite velike hraste okrog njenega ležišča.
Ne spodite iz njene sobe teh skromnih napol zbrisanih marjetic.
Pustite jo spati
(Robert Desnos)
Pred enim letom 02.11.1995 nas je zapustila draga mama in stara mama
Meta
KLEPAČ
iz Luč ob Savinji
Hčerka Metka, hčerka Branka z Bogdanom ter vnuka Vlado in Gabi
K Zaman je bi! tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Ob boleči in prerani izgubi ljubega moža in očeta
Draga
JELENKA, iur.
iz Rečice ob Savinji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ali pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala vsem sosedom, kolektivu Gostinstva Paka Velenje, Gostinstvu Gorenje Velenje in Komunali Mozirje.
Posebna zahvala dr. Kelemenu in njegovemu osebju za pomoč pri lajšanju bolečin v bolezni.
Zahvala GD Grušovlje, planincem, g. Petru Kolencu, KS Rečica ob Savinji, govornikom g. Kumru, g. Grudniku, g. Aubrehtu, g. Blažiču za izrečene ganljive besede, g. dekanu Vicmanu in g. župniku Luknarju za opravljen verski obred. Hvala g. Žviplju, pevcem in godbi za odpete in odigrane žalostinke.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči žena Marinka in hči Tadeja
POGREBNA SLUZBAMORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660. 720-662
OBVESTILA IN OGLASI
flldk 11 IwldT^
VETERINARSKO DEŽURSTVO
OD 14.10. DO 20.10. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417
OD 21.10. DO 27.10. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418
OD 28.10. DO 3.11. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 451-031,
SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: 0609-631-933
IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DELAVNIK OD 7. DO 8.30 URE. ^
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
V	soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. ^
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
NADZORNIŠTVO NAZARJE
OD 14.10. DO 20.10. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, 831-263 OD 21.10. DO 27.10. MAROLT MARKO, MOZIRJE, 831-877 OD 28.10. DO 3.11. JERAJ FRANC, PRIHOVA, 831-910.
V	PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 485-110, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
^ MATIČNA KRONIKA ZA SEPTEMBER 1996
ROJSTVA: Rodilo se je 9 deklic in 3 dečki
POROKE: 1. Reberčnik Roman, 1966, Spodnja Rečica 21 in Zagožen Ema, 1971, Spodnja Rečica 21; 2. Vodušek Lovro, 1965, Gornji Grad, Novo naselje 1 in Grčar Franja, 1954, Gornji Grad, Novo naselje 1; 3. Ermenc Boris, 1970, Radmirje 82 in Jurjevec Marija, 1973, Juvanje 1; 4. Tutič Miroslav, 1966, Ljubno ob Savinji, Foršt 25 in Tadič Ankica, Banja Luka, BIH; 5. Rodič Vladimir, 1960, Velenje, Stantetova ul. 16 in Debevec Ingrid, 1965, Koper, Vojkovo nabrežje 37; 6. Vačovnik Jakob, 1968, Mozirje, Na Tratah 49 in Bezovnik Žalika, 1975, Raduha 15; 7. Petek Marjan, 1966, Tirosek 16 in Urh Tanja, 1970, Tirosek 16; 8. Kolar Boštjan, 1971, Mozirje, Podvrh 14 in Vratanar Uršula, 1971, Juvanje 26; 9. Remic Janko, 1968, Prihova 45 in Mikek Elizabeta, 1975, Radegunda 32; 10. Punčuh Franc, 1967, Mozirje, Šmihelska c. 55 in Ledinek Marjana, 1971, Lepa Njiva 68.
SMRTI: 1. Orešnik Frančišek, 1924, Savina 37; 2. Mandl Sonja, 1914, Bočna 43; 3. Kos Bogomir, 1932, Luče 82; 4. Janžovnik Alojz, 1919, Mozirje, Praprotnikova 7; 5. Lojen Rafael, 1945, Raduha 9; 6. Šporin Franc, 1934, Rovt pod Menino 33; 7. Krznar Jožefa, 1929, Spodnje Kraše 39; 8. Jezernik Marija, 1919, Luče 72; 9. Klemenšek Mihaela, 1909, Podolševa 10; 10. Eržen Justina, 1906, Zavodice 11
FOTO LAJT
d.o.o.
Šalek 86, Velenje, 063/856-881 RAZVIJANJE IN IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI__
SLIKAMO
TERENU
POROKE IN VSE OSTALO.
KINO MOZIRJE
19720.10.1996
ZGAGA - komedija	,
Režija: Ben Stiller
Vloge: jim Carrey, Matthew Broderick
Ko se Steven Kovacs preseli v novo stanovanje, ponudi inštalaterju 5o dolarjev, da mu vgradi vse kabelske programe na TV. Toda Zgaga (instalater) noče denarja, temveč njegovo prijateljstvo, ki pa postane celo nevarno. Čudaški blaznež se vrine v njegovo življenje in stvari se pričnejo zapletati...
26./27.10.1996 ERASER - akcija Režija: Charles Russell
Vloge: Arnold Schwarzenegger. Vanessa Williams, James Caan John Kruger je vladni človek. Skrbi za zaščito prič. Življenja ogroženih varuje tako. da izbriše vse dokaze o njihovem obstoju. Njegovo delo je tajno, kljub temu pa ga odkrije Lee Cullen.. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20.00 URI IN NEDELJAH OB
j r. "uri lil i|||
KINO NAZARJE
19720.10.1996
LJUBEZEN V CVETJU - romantična komedija
Re/ipi Miilkii-I Guldenbeig Vloge: Christian Slater, Mary Stuart Masterson To je film o ljubezni, ki jo doživimo samo enkrat. Liza se ukvarja z bančništvom in je prava deloholičarka, dokler ne dobi skrivnostnega šopka cvetja od skrivnostnega občudovalca Lewisa... 26727.10.1396
JUMANJI - domišljijski spektakel Režija: Joe Johnson
Vloge: Robin Williams, Bonnie Hunt, Kirsten Dunst Alan Parish ie ini 26 let ujetnik igre Jumanji. Rešita ga dva otroka, ki pričneta igrati to igro. Toda za njima pridejo tudi vse zveri iz džungle in divji lovec, ki grozijo, tla bodo uničili mesto. Alan m otroka skušajo tešiti mesto, toda....
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB
KINO IJUBNO 01 SAVINJI
19720.10.1996
UKRADENA SRCA - romantična komedija Režija: Bill Bennett
Vloge: Sandra Bullock. Denis Leary, Stephen Dillane Frank in Roz sta par iz najnižjega družbenega sloja in preživljata navaden vikend na otoku, polnem razkošnih hiš, dragih avtomobilov in dragocenih umetnin. Pr; zadnjem podvigu, kraji dragocene slike pa se nekaj odločno zamaje...
26727.1Q.1996 BILKO DEBILKO - komedija Režija: Jonathan Lynn
Vloge: Steve Martin, Dan Aykroyd, Phil Hartman Steve Martin je Stg, Bolko - svobodnjaški glavni narednik (in glavni zabavljač), ki je bil zvit kot Pentagon. Bilko je rojen hazarder, še posebno, ko je rezultat vnaprej določen. Čeprav naj bi bil strah in trepet vojakov, ga najbolj skrbi, da vsi vojaki redno hodijo v čistilnico...
PREDSTAVE ŠO OB SOBOTAH OB 20.00 URI IN NEDELJAH OB 18. URI.
POKLIČITE NAS IN POGOVORILI SE BOMO VAŠIH ŽELJAH.
Vsak dan, razen ponedeljka od 10.00 do 22.00 ure
slastna in
EOStlUM M MZZHIA
pH KUMRU
Tol. 063/841-056 MOJ LOKAL NA LJUBNEM
6vtfk U kfmt
j Pravijo, da se vse začne in konča pri de-| jnarju. Da slednjega ni nikoli dovolj, a daj ■ tudi (po)kvari ljudi, če ga imajo preveč. Z| j vsem naštetim bi se lahko mirne duše strin-] Ijali po zadnjih dogodkih v naši solzni dolini,! j ko smo priča potegovanju za razna zemljišča! lin kupčijam z njimi. Nekateri bi radi dobiliI I nekaj nazaj pa istočasno tudi drugi trdijo,! Ida je tisto njihovo, zato je "hudič v jasli-« Icah", kot pravijo tretji. Spet četrti pa zal I mastne denarje kupujejo nekaj, za kar nek-! lomu drugemu ne bi bili pripravljeni odšteti! I niti polovice aktualnega zneska. A je vse! j lepo in prav, saj ne gre vznemirjati ljudstva,!
I ki spokojno čaka nove volitve. (NAJ RAZU-* IME, KDOR HOČE IN KAKOR HOČE)
Iv času intenzivnih priprav na volitve si je! (naš odgovorni umislil izlet na Dolenjsko.I j Menda je imel pri tem prste vmes tudi! (starosta naše gonilne ekipe in skupaj stal I skovala načrt, kako bi kopici nevedneževl (razkazala delček slovenskega grunta. Da sol j med izletniki radi tudi takšni, ki včasih! (zvrnejo kozarček ali dva, sta draga kolegaI I spregledala, zato se nam obeta izlet suhih! (ust. V kolikor bi bila predvidevanja napačna,! j bomo skesano poročali prihodnjič. (KO BI LEJ (BILO TAKO)
(Baje se namerava omenjenega izleta udele-| j žiti tudi tandem EM&SB. V tem primeru sel j za razvedrilo potnikov ni bati, saj kolega! j vedno kakšno krepko ušpičita, o kateri sej (potem še dolgo govori. Tako se je na sporn-jladanskem izletu mlajši član tandema skoraj! (oženil, in to sredi zidanice na hribčku. | Upati je, da mu osebe nasprotnega (tokrat ne bodo šle tako v nos ali mu že gredo. (ŽIVEL SAMSKI STANI;
Video - press deluje v vseh vremenskih razmerah - tudi nemogočih
C*t fcofenive && fmeo&vfe*tO' <ten£44tič*te
Piše: astrologinja Milena Zakrajšek
OVEN od 21.3. do 20.4.
Kljub temu, do se narava že pripravlja na počitek, vi še vedno Svite od spominov na bujno in lepo pomlad. Nekaterim se zdite malo otročji, spet dragi vas gledajo s pomilovanjem. Ker boste ta energija sami hitro začutili, boste poiskali družbo mladih ali pa velika starejših ljudi, skratka starostne ovire za vas ne bodo ovira in prav je tako. Pravil in klišejev, ki so si jih izmislili konvenrionalisli, je več kot dovolj, osebna svoboda pa lahko v zdravi meri spreminja svet v pozitivni smeri. V naslednjem tednu boste imeli dva srečno dneva, ki bosta naravnost idealno, da v mira promislite, pretehtate in se postavite na prava mesto. Zdravstveno ste v odlični formi, ker pa boste veliko delali intelektualno, je dobro, da si privoščite fizično vajo, kjer bo do izraza prišlo voša eksplozivna moč	V £	^
BIK od 21.4. do 20.5.
Do zadnjega niste verjeli, da se bodo stvari in dogodki tako čudna razpletli. Vedno znova se potrjuje, da se določene šivati ne da izpeljati po bližnjici, pač pa je za doseganje ciljev potreben določen napor in včasih tudi odpovedovanje. Pravzaprav ste ugotovili, da ste no nekaterih področjih, zlasti kar se tiče doma in obija, v blerem živite, uspeli zadeve ugodno izpeljati. Halo težje je bilo na drugih področjih. Ko se boste poslovno pogovarjali, se vedite neošabno, tab boste sigurno pridobili ljudi na svojo stran. Uspešnost v poklicu bo imelo tudi ugodne finančne posledice. Verjetno boste zelo zadovoljni, saj niste tolib pričabvali. Trenutno ni najbolj pametno razmišljati o večjih investicijah, saj ne bosle imeli na razpolago dovolj informacij.
DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Družinsko življenje pravzaprav ni tako dolgočasno, kot ste včasih mislili. Že res, da ste v zadnjem obdobju imeli precej opravkov in skrbi z različnimi stvarmi, vendar sle tudi sami začeli razu mevati drugačnost. Čeprav sovražite disciplino in vse. karbli vas omejuje bosle tu to pot morali sprejeti kol nujno zlo, ki pa ima seveda tudi dobre posledice. Naučite se poslušali, saj je to velib pomembneje, bt nenehno govoričenje, po čeprav morda govorite o stvareh, ki so vom zelo pomembne. Ta mesec boste tudi drage ljudi videli precej čina - belo... Toda dober teden za tem bosle zopet videli v barvah. Poklonite nebj barv tudi svojim prijateljem in ne pozabite družinskih Bonov, tudi tistih ne, ki so se vam v preteklosti zamerili.
RAK od 22.6. do 22.7.
Roki spadate med kardinalno znamenja, torej tisto, ki se učijo in se spreminjajo sbzi izkušnje. Tego vom v tem obdobju ne bo monjkalo, br boste zočutili jesensko, če ne že zimsb napetost, predvsem po nepojasnljivo žalost in nostalgijo. Tisti roki, ki ste bolj ustvarjalni in bolj umetniške narave, boste lobb notranji izziv izkoristili za pisanje in za umetnost. Notranjo nopelost je dostikrat labb potešiti tako, da jo izrazimo navzven. Tob se notranjo želja in predstavu spremeni v nebj stvarnega, lepega in bristnega. V nasprotnem primera se napetost, ki jo v tem čosu tvorijo planeti v kardinalnih znakih, lahko spremeni v glavobol in nezadovoljstvo. Ce boste neutolažljivi, si privoščite tolažbo tudi drugje; tam, kjer za vas nihče ne ve. l£V od 23.7. do 23.8.
leve bo v tem obdobju ustrezno prigonjal k delu, športu in aktivnosti planet Hars. Če ste obdobje prej počivali in se naslanjali na lovorikah drugih, je sedaj čos, ko boste začutili energijo in željo po lastni uveljavitvi in prihajajočo jesen izrabili zo razgibano delo v naravi. Zdaj, ko je sonce v znamenju tehtnice, je tudi čos, da zgladite in poravnate nekatere osebne spore in napetosti, ki so nostale med vami in vašimi bližnjimi. Obenem pa se zavedajte, da sle nekomu všeč in boste želeli to tudi izkoristiti. Toda previdno, bjti pri srčnih zadevah ne bže bili preračunljiv, saj se lahb na videz srečna ljubezen nesrečno konča. Zadnja dva dnevo-v tem obdobju se vam bo zdelo, do se nekje globob v vas skriva kanček intuicije. Poskusite, bb deluje.
DEVICA od 24.8. do 23.9.
Nekaterim jesen predstavlja konec obdobja, ali že kor bližajočo se zimo, vam pa v večini predstavijo bnec starih in začetek novih obveznosti, odgovornosti in skrbi, ob katerih bi marsikdo obupni. Aspekti planetov z vašim natolnim soncem sicer ne predstavljajo nekih posebnih izzivov, vendar po nekatere device občutite to stanje, kot stanje praznine ter nedoločljivega bnco in začetka. Postaja vam josno, da so se spremembe zgodile, bodisi po vaši volji ali po volji nekoga tretjega, in zdoj se nahajate na povsem drugačnih izhodiščih bt pred nedavnim. Nebj naslednjih dni boste kar precej utrujeni, izberite nov način dela in razgibavanja, da boste lažje zadihali in ponovno na novo zaživeli.
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.
Tehtnice se večinoma dobro počutite, čeprav vos tob rodo zebe. lepoto zgodnje jeseni ter sladkoba sodežev je še najbolj prevzelo ljudi, ki so rojeni v vašem znamenju. Ker znate tudi sicer uživati, kadar imate zo to čos, si boste tudi zdoj prav gotovo oddahnili po opravljenih obveznoslib. Ko boste čutili, da si nebj želite, to tudi storite, vzemite pot pod noge. Dobra volja in nasmeh bosto zo vami potegnilo še koga, ki je sicer že nekolib utrujen od vašega nihanja in sprememb razpoloženja, oli po boste nekje v neznanem razkrili neznanca, ki vam bo povedal nebj spodbudnih besed. Tudi v tem čosu ni pričakovali bj več umirjenosti, prej obratno, soj bo kazalec no vašem notranjem barometru neusmiljeno nihal po krivulji, gor in dol Pravo mero med dobrim in slabim je nekje vmes.
ŠKORPUON od 24.10. do 22.11.
Sanjarjenje vam ponavadi vzame kar nebj časa, zdaj pa je tu čus realnih in treznih odločitev. Ne samo intuicijo, tudi voš razum je lahb naravnost bleščeč, če se zadev lotite objektivno in ne čustveno, Če boste uspeli nebteie stvari in dogodb speljati na ta način in to do časa polne lune; boste zelo zadovoljni. Ker hoste imeli radi stvori pod nadzorstvom, vos bo občutek negotovosti nekoliko begol. Horsikdo ne ve, bb spretni in iznajdljivi znate biti, kmalu bodo nebteri čisto drugače mislili o vas, ko bodo izvedeli, koko spretno ste se izvlekli iz neb precej neobičajne situacije. Škorpijoni tretje dekade se boste počutili precej slabše, vendar zato nibr ne krivite vremena, sami najbolje veste, kje tiči zajec.
STRELEC od 23.11. do 21.12.
Strelcem običojno ne zmonjb idej, vendar v zodnjem čosu vaše ideje ne dobivajo stvarne in uporabne oblib. Včasih je bolje mirovati in si privoščiti bkšen počitniški oddih in pustiti čosu, do nam prave stvari pridejo nasproti. Ker običajno vi greste proti ciljem, vam je zdoj nekoliko težb sprijazniti se z dejstvom, da se lahb stvari in dogodki odvijajo po svoje. Čeprav ste bzmopolitsb duša, najbrž opožate, da lahb znance, prijatelje in nova poznanstvo sklepamo oli obnavljamo tudi doma. v neposredni bližini, in vam po avonture ni treba hoditi v tujino. Strelci prve dekade lahb opravite zelo dobre naložbe v Sloveniji. No splošno pa je tako, do jesenski in zimski čas zo sklepanje večjih poslov ne bosta primemo. Raje počobjle do bnar februarja. Ob lem pa pazite, da se družabništva ne spreminjajo v hrupna veseljačenja.
KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Že nebj časa se Neptun nahaja v vašem znamenju, pa čeprav lom ni doma. Pravzaprav v voš sicer precej stvaren in trden karakter vnaša nekolib več mehkobe in intiutivnosli, s pomočjo kolere ste v zadnjem času zlahka zablesteli in dosegli zadovoljive cilje. Ravno sedaj pa imate težave pri zastavljanju novih ciljev in nadaljevanju že začetih nalog. Vendar naj vas to ne skrbi preveč, saj ste običojno dovolj vztrajni, da pripeljete stvari do konca, le zadovoljstvo pri urejanju obveznosti vam manjka. Vzpostavite več medčloveških vezi in jih vzdržujte z veseljem, humorjem in prijaznim nasmeškom. Novih nalog pa si v tem obdobju ne privoščite, lahko se zgodi, do bi se napačno odločili, br vas bi kasneje močno obremenjevalo. Počabjte, do pade prvi mraz.
VODNAR od 21.1. do 20.2.
Vodnarji ste nekoliko opešali v ustvarjanju nemogočega, pač po ste zočeli uresničevati mogoče. Sicer se vam v tem obdobju ne bo dalo ukvarjati z banalnimi in vsakdanjimi stvarmi, soj je voš plavajoči duh v zadnjem čosu odplaval v drugo prostranstva. Vzdrževanje in ohranjanje stikov s tujci vam ne predstavlja težav, čisto drugače po je z ljudmi iz domače oli sosednje ulice. Zato je prav, da pazite, da se ne izgubite v navideznem svetu, bjti lom ni nikogar, ki bi vas privedel nozoj. No, do takrat pa bo tudi zvezdni čas že bolj naklonjen srečanjem realne vrste, ki so kljub vsemu temeljna podlaga stvarnosti. Zdravje bo zadovoljivo in tudi na finančnem področju bodo skrbi odveč.
RIBI od 21.2. do 20.3.
Ribe si že nekaj časa, tako kot običajno, zastavljate vprašonja, kob preživeti. V zadnjem čosu vam preživnine nebliko primanjkuje, zlasti ribam rojenim februarja. V začetku tega obdobjo bo nekatere ribe prevzelo somousmiljenje, tab, da se bodo zjokale nad svojo usodo in usodo sveta. Pravzaprav je slednja bolj negotova bt vašo lostno, saj ste se v končni fazi še vedno znašli in to zelo dobro, če le uporabite svoj notranji čut tako kot je treba. Ne bojte se pokazati šibkosti in potrebe po zaščiti. Obe lastnosti nista voši lastni, ampak sto povsem človeški, in br ne morate nasilja, lahko s svojo milino omilile tudi slabe in podle namene drugih ljudi.
♦♦♦
L.
iHorta site toli prat) to
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV PURNAT
Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109.
SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ
Šivalni stroji, elektronika, motorji, moduli. Nizka 37, tel./fax: 832-192.
BRUŠENJE REZIL IN ORODJA - BORO-WEISS s.p. Sp. Kraše 47, mobitel 0609 623 028.
CELOLETNI ODVZEM ODPADNEGA LESA
za mletje. Plačilo na 15 dni. TENRA d.n.o. - Lesno podjetje, mob. 0609 645 880
PRODAJA RAČUNALNIKOV PO KONKURENČNIH CENAH!
Nudimo Vam računalniško opremo po Vaših željah. Skupaj bomo sestavili poljubno konfiguracijo računalnika. Zelo ugodne cene!!! Dve leti garancije. Dostava na dom. ROSCOM računalniški inženiring, Ciril Rose s.p. Luče 88, 3334 Luče. Tel.: (063) 844-023.
TRGOVINA IN MIZARSTVO lukač sp. rečica
Vratna krila Lesne SL Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848.
KEMIČNA ČISTILNICA V MOZIRJU
Hitro in po konkurenčnih cenah vam kemično očistimo vse vrste oblačil, odeje, spalne vreče in podobno. Potrudili se bomo za vas! Tel. 832-610.
JAP d.o.o., 061 721-898
Prodaja in zastopstvo za trgovinsko opremo Tegometall za vse vrste trgovin, butikov in skladišč.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve, po konkurenčni ceni. Jožica Štiglic, Radmirje, tel. 841-029.
ELEKTRO MEHANIKA ČERNJAVIČ JANKO s.p.
Oljni gorilniki z montažo, nastavitvijo in meritvami, regulacije centralnega ogrevanja, peči na olje... ugodne cene. Popravila hladilnikov, zamrzovalnikov, PS, sušilnikov. Bočna 81, tel. 843-611.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE LJUBNO
Dobre in ustvarjalne igrače na naših policah za vaše otroke, tel. 841-084.
MIZARSKE STORITVE NA TERENU s.p.
Tesnenje oken in vrat, montaža rolet, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva, tel. 063/831-041.
Prodam traktorsko prikolico domače izdelave (ni kiper), cena 500 DEM, Milan Kumprej, Podter 9, Ljubno.
Prodam rolbo za čiščenje snega, stroj za ličkanje koruze in prikolico
za prevoz živine, tel. 831-855.
• * *
Prodam gozdarski vitel na 3 točkovni sistem, cena 300 DEM, tel. 844-170.
• • *
Prodam poravnalni skobelni stroj z leseno konstrukcijo, možnost uporabe krožne žage in vrtalne glave, tel. 843-300.
* * *
Prodam sod -	150 I - lesen,
rabljen, cena 10.000 SIT, tel. 831 -035.
* * *
Prodam motor automatic, usnjeno jakno in bundo (št. 38), tel. 885-103.
Prodam vespo PX200E, z dodatno opremo, belo. 1. 87, reg. do 3.7.97, ali menjam za Fiat 650 PGL, Štiglic, Radmirje 115.
» • *
Tomos 15 SCL, l. 85, kovinsko rdeč, reg. do 6/97, prodam. Cena 500 DEM, tel. 832-369.
Prodam 386 DX40, s CD-ROM in
soundblasterji, tel. 063-720-164.
* • *
Prodam računalnik Amiga 500 1,3, 1 Mb, miška, 2 joystika, literatura in 40 disket, cena 400 DEM, tel.
831-990, popoldan.
* * *
Prodam snowboard Goltes, Taipan, star eno leto, cena po dogovoru, tel. 063/844-423.
Lepo ohranjeno otroško kolo in motorno žago Huskvarna, prodam, tel. 844-479.
Dve 35-kilogramski plinski bombi zelo ugodno prodam, tel. 063 39-234.
• * *
Prodam peč za centralno kurjavo Feroterm in lisičje kože, strojene, tel. 832-143.
Prodam trajnožarečo peč Küpperbuch, motorno žago Homelite, gradbeno elektro omarico, tel. 843-240, zvečer.
» * *
Prodam sinthesizer - malo rabljen, cena po dog., tel. 832-419.
• • •
Ugodno prodam klavirsko harmoniko Melodija, 80-basno, dobro
ohranjeno, tel. 841-384.
• * •
Ugodno prodam hladilnik z zamrzovalnikom, tel. 843-398.
* • •
Globinski sesalec Vorwerk, skoraj nov, prodam za 700 DEM, tel. 831-694, zvečer.
• * •
Za ozimnico nudimo prvorazredna jabolka sorte ajdared, jonagold in gloster, tel. 831-048 ali 843-341.
Prodam 2 telici sivo ijavi A kont.,
breji 7 mesecev, tel. 841-082.
* * *
Prodam tri bikce, stare 10 dni, tel. 832-456.
» * *
Prodam bikca in teličko, oba simentalca, težka 100 kg, tel. 844-326.
* * *
Prodam kravo sivko, 4 mesece brejo, tel. 844-434.
Telico friziko, A kontrola, težko 150 kg, prodam. Žagar, Na pečeh 9, Ljubno.
Telici (350 kg in 110 kg) in bikca 100 kg, prodam za nadaljnjo rejo
ali za zakol, tel. 832-205.
* * *
Telico črno belo, brejo 8 mesecev, prodam, tel. 841-258.
Prodam 2 ovna (2,5 in 1,5 let) in 2 jagnjeta solčavske pasme, tel. 846-039.
* * *
Prodam kravo za zakol, tel. 845-137.
Prodam brejo kravo 8 mesecev, 5. tele, telico sivko, brejo 7. mesecev in 2 telički, stari 5 in 3 mesece, vse z rodovnikom, tel. 063 841-775.
• * *
Trosobno stanovanje v Nazarjah, 66 m2 + 13 m2 kleti, prodam tel. 832-984.
Daihatsu charade TD, L 89, reg. do 7/97, prodam, tel. 886-118 zvečer.
>
SESTAVIL:
METOD
ROSC
DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI
GOVORNIK
KONJSKI
TEK
ZASELEK V ZADREČKI DOLINI
BRŠLJANU
PODOBNA
SOBNA
RASTLINA
SEVERNO-ATLANTSKI-PAKT
JUŽNO-JEMENSKI PREDSEDNIK (HAJDAR AL)
ODKLADNINA
LEDENIKA
KOŠARKAR
KOMAZEC
SAVINJSKE
NOVICE
PREBIVALEC
ZDA
RODNOST
PRELAZ NA VELEBITU
ZNAK, KI ZNIŽA TON ZA POLTON
GORSKE
REŠEVALNE
SANI
škandinav;
MOŠKO IME
STARA
DOLŽINSKA
MERA
NAŠ SMUČAR (MATEJ)
JUŽNI
SADEŽ
TIP LA DIN EGA AVTOMOBILA
DAVNA DEŽE LA SABEJCEV
ŽENSKO IME
sPöJ ROKE
S TRUPOM
STOJALO S POLICAMI
PRIJETNA
DIŠAVA
TELESNA
POŠKODBA
PRIPADNIK
ARIJSKE
RASE
GRŠKO -RIMSKI ZDRAVNIK
SLOVENSKA UGANKARSK/ REVIJA
ZVONE
AGREž
hokkAJiNA
NA
HRVAŠKEM
FraNčosKT
KOMIK
(JACQUES)
KORALNI
OTOKI
NEPROFE -SIONALEC
OČE
ŽALOSTI NKE PRI
RIMLJANIH
MAROŠKI
TENISAČ
(KARIM)
VISOKA
KARTA
NENASIČEN OGLJIKO -VODIK
GLAVNO
MESTO
VENEZUELE
FRANCOSKO MESTO NA AŽURNI OBALI
MINI SLOVAR
J
ALAMI: Maroški tenisač (Karim) HONIR: Spremljevalec boga Odina
ATAS : Južnoj emenski predsednik (Hajdar al) VATEL : Stara dolžinska mera
- I
Rešitev prejšnje križanke:
Serapej, amarena, list, AD, gostišče, rana, star, Natan, Retija, Ajanta, tip, Kamčatka, Eak, ij, vres,
Endo, Tate, navedek, antena, INA, Šamir, trasa, arašidi, stud, Perekop, aker, Asa, oma, DARS.
r	...................... ■	........:.........................~ .1 : 1	....~~i
OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (nedeljsko kosilo za 4 osebe): Andreja Poznič, Luče 30; 2. nagrada (plošča za dve osebi): Francka Belak, Praprotnikova 8, Mozirje; 3. nagrada (višnjeve palačinke za 4 osebe): Špela Orešnik, Solčava 30a. Nagrade koristijo dobitniki v Gostišču Ranč Veniše v Lačji vasi. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 21. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do četrtka, 24. oktobra 1996, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispeva podjetje CAFFE-TROPIC iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica.
CAFFE-TROPIC PRAŽARIMA ŽALEC 714-385
Super akcija SVEŽE pražene kave ARABICA 790 SIT/kg
-	Posebno ugodna ponudba esspreso kave za gostince v Žalcu (8SO SIT Express).
-	Zdaj je čas za nakup jutinih vreč! (50 SIT/kom)
-	AKCIJA: Lešnikova čokolada 75 SIT)
Dobrodošli! N! VSAKA KAVA TROPIC KAVA
ZA RAZVEDRILO
ŽELELI STE VEDETI
(Odgovori na življenjsko najmanj pomembna vprašanja!)
Kaj je bilo prej, kura ali jajce? - Prej je bilo vse boljše.
Zakaj delavci zahtevajo boljše plače? - Zato ker so slišali, da v nekaterih državah jedo po trikrat na dan.
Kakšna je razlika med klepetom in opravljanjem? - Ko se srečajo tri ženske, imajo klepet, ko ena odide, ostane opravljanje.
Kako pri nas spoznaš intelektualca? - Ne premika ustnic, ko bere. Kakšna je razlika med dijakom in delegatom? - Dijak dviga roko samo takrat, ko kaj ve.
Kdo je politik? - Mož, čigar žena najde v avtomobilu modrček, vendar po daljšem pogovoru z možem pomiluje žensko, ki je modrček pozabila, zato ker brez modrčka ni več videti tako lepa!
Kateri politik je pameten? - Tisti, ki dvakrat premisli, preden nič ne reče.
Zakaj ni treba ugovarjati politikovemu mnenju? - Zato, ker je treba samo malo počakati, pa ga bo sam spremenil.
Zakaj politiku ni treba poklanjati knjige? - Zato, ker mogoče že ima kakšno.
Kakšna je razlika med slabim strelcem in slabim šoferjem? - Slab strelec ne zadene ničesar, slab šofer pa vse.
Kakšna je razlika med padcem z dveh metrov in padcem z dvajsetih metrov? - Pri prvem slišimo: »Bum! Aaaaa!«, pri drugem pa: »Aaaaa! Bum!«
Kaj je to: v sobi so štirje, a samo eden dela? - To so trije uradniki v pisarni z ventilatorjem.
Kakšna je razlika med snegom in standardom? - Sneg pada samo pozimi, standard pa vse leto.
Kakšna pa je razlika med planincem in cenami? - Planinec gre gor pa dol, cene pa samo gor.
Kakšna je razlika med pesimistom in optimistom? - Pesimist pravi, da ne more biti slabše, optimist pa pravi, da bi bilo lahko še slabše. Katera beseda se vedno izgovori napačno? - Napačno.
Kdaj seje Adam najbolj začudil? - Takrat, ko pod figovim listom ni našel fige.
Kakšna je razlika med samozadovoljevanjem in spolnim občevanjem? - Pri spolnem občevanju spoznaš več ljudi.
Katera bolezen je najhujša? - Ljubezen: zaradi nje morata kar dva v posteljo.
Kaj je tragična ljubezen? - Lahko bi, a nima s kom.
Kaj je komična ljubezen? - Ne more, čeprav nekoga ima.
Kaj je socialna ljubezen? - Lahko bi, ima nekoga, a nima kje.
Kaj je filozofska ljubezen? - Lahko bi, ima nekoga, ima prostor, a zakaj neki bi?
Kakšna je razlika med urednikom in oženjenim moškim? - Urednik pozna svoje sodelavce, oženjeni moški pa ne.
Kaj ima ženska spredaj, mož pa zadaj? - Črko »ž«.
Kakšna je razlika med vodo in dvojčki? - Pri vodi rečemo: »H20«, pri dvojčkih pa: »OH2 (Oh, a dva)?«
Jaruzelski ima dolgega, Ford kratkega, papež ga ima, a ga ne uporablja, žena pa ga dobi od moža - kaj je to? - Priimek.
Kakšna je razlika med avtom in pijancem? - Ko avto natanka, lahko pelje vse do morja, ko pa pijanec natanka, ne more niti čez cesto. Kakšna je razlika med bliskom in električnim tokom? - Blisk je zastonj.
Kam gre lahko ženska brez moškega spremstva? - Kamorkoli, le na matični urad težko.
Kakšna je razlika med devico in upokojenko? - Nobene, obe komaj čakata na prvega.
Petdeset jih je. Dva mislita na seks, drugi na jedačo. Kaj je to? -Poroka.
Petdeset jih je in vsi mislijo na jedačo. Kaj je to? - Zlata poroka. Petdeset jih je in vsi mislijo na seks. Kaj je to? - Sindikalni izlet. Kakšna je razlika med deklicami in dekleti? - Deklice računajo na prste, dekleta pa na noge.
Kakšna je razlika med volanom in vajetmi? - Vajeti ima konj med zobmi, volan pa v rokah.
vici po
gornjesavin/sKo
SAVINJČAN NA TV KVIZU
Voditelj kviza: »Torej, kandidat, za temo ste si izbrali nogomet.« Savinjčan: »Tako je!«
Voditelj: »In menite, da ste o temi dovolj poučeni?«
Kandidat: »Seveda, prepričan sem!«
Voditelj: »Torej prvo vprašanje: Koliko lukenj ima mreža v vratih?« ZA POLICAJA JE LJUBENČAN ŠEL
Prijavi se za sprejemni izpit, kjer ga vprašajo: »Kaj bi storil, da bi razgnal veliko in razbuijeno množico?«
Ljubenčan se počoha za ušesi in reče: »Ne vem, kako to delate pri vas. Pri nas doma bi snel kapo in začel pobirati prostovoljne prispevke.«
POGOVOR DVEH LUČANOV
»Janez, sedemdeset let že imaš, pa še vedno dobro izgledaš. Kako pa kaj počutje?«
»Na prvo še pridem, na drugo že težko...«
»Pri tvojih letih si privoščiš še dve ženski?!«
»Kdo pa je omenjal kakšne ženske? Jaz govorim o prvem in drugem nadstropju!«
PIJANI NAZARČANI
Just, Žan in Ferdo so se ves dan trudili pospraviti čim več z alkoholom obogatene tekočine vase. Na večer jim je uspelo; bili so mrtvo pijani.
»Danes smo pa zrušili vse rekorde!« je rekel Ferdo.
»Jasno! To je treba zaliti!« seje oglasil Žan izpod mize.
»Poba, jaz moram zdaj domov,« je Just prekinil pijansko veselje. »Zakaj, saj nimaš nobene sime babe doma?!« sta se njegova pivska bratca začudila.
Just se je dvignil do roba mize in rekel: »Ravno zato lahko grem, vidva se bosta morala pa še malo strezniti.« in je šel. Par metrov od gostinskega praga pa ga zadene avto. Just mora v bolnišnico. Odpelje ga rešilec, kaj kmalu za njim pa se na urgenci pojavita še njegova pajdaša, Žan in Ferdo.
»Ce bo potreboval kri, mu jo dava midva. Imamo isto krvno skupino. Rdeči merlot!«
MOZIRJANKA V AVTOŠOLI
»Kaj se nisva imela lepo?« vpraša inštruktor mlado voznico. »Povej, boš lahko kdaj pozabila na tole učno uro?«
»Odvisno kdo plača več, ti ali tvoja žena.«
BEPO IN ŠIMEN IZ TIROSEKA
»Bepo, dobro, da te vidim!« nagovori Bepota njegov znanec Cene. »Ali si prejšnji teden umrl ti ali tvoj prijatelj Šimen?«
Bepo premišljuje, nato pa reče: »Menda sem bil to jaz, saj sem Simna še včeraj videl.«
ZADREČAN V HOTELU
»No, to je vaša soba. Kako vam je všeč?«
»Dobro. Toda nikjer ni zasilnega izhoda.«
»Tudi ni potreben. Plačati morate vnaprej.«
PASTIR S SAVINJSKIH PLANIN V DOLINO PRIDE
V gostilni stopi k njemu znanec in ga pobara:
»Ambrož, slišali smo, da te Ančka toži za očetovstvo?«
»Ah, kaj bi to,« mimo reče star pastir.
»Ambro, saj jih boš imel letos že petinsedemdeset, če se ne motim!« »Pretiravaš, taje letos šele tretji!«
POZDRAVI LEPE BOČANKE
Žena je prišla na obisk k Jožetu v bolnišnico in mu dejala:
»Prinašam ti lepe pozdrave od tiste lepe, mlade sosede, ki se je sončila na terasi, ko si ravno moral na streho, da bi pravilno namestil televizijsko anteno...«
KMET IZ ŠENTJANŽA
...se odpravi v Celje po nakupih. Ko je kupil že vse potrebno, se v zadnjem trenutku spomni, da mora kupiti še past za lisico, ki mu krade kokoši. Zavije v trgovino, kjer naj bi to reč imeli in vpraša: »Prosim, ali imate pasti?«
»Imamo! Kako veliko bi radi?«
»Največjo! Pa pohitite, ker moram ujeti avtobus!«
»Tako velikih pa nimamo...«
Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil
R5 CAMPUS 5V 12/90	41000	815.249,00
R5 CAMPUS 5V 6/91	41000	808.760,00
R5 CAMPUS 3V 4/89	69000	674.436,00
R5 GTL 3V 10/85	117000	381.101,00
CLIO RN 1,2 5V 8/93	44000	1.267.603,00
CLIO RT 1,4 5V 7/93	47000	1.467.326,00
CLIO RN 1,2 5V 1/91	50000	1.066.968,00
R 19 GTS 5V 5/91	73000	1.363.828,00
R 19 RT 1,4 5V 10/94	67000	1.605.212,00
ŠKODA FAVORIT 136 L 3/90	40000	583.794,00
DAIHATSU CHARADE TS 6/91	82000	735.420,00
FORD ESCORT 1,4 C LX 6/91	53300	1.345.050,00
OPEL KADETT 1,5 TD 12/90	60100	1.310.074,00
MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO		
UGODNI OBRESTNI MERI.		
[ESU a.o.». Obrat Mozirje, tel. 831-020 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00		RENAULT
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Parižlje 1, 3314 Braslovče
Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441
EUROFIRE
m
Nudimo vam material za:
-	CENTRALNO OGREVANJE
-	VODOVOD
-	OPREMO KOPALNIC
UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 - 4 LET Z MINIMALNO OBRESTNO MERO
popust za takojšnje plačilo qip dostava na dom montaža
PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SE!
ULTRA
d.o.o. NAZARJE
vas vabi v trgovine v Mozirju, Nazarjah in Uarpoliu. Tokrat smo vam pripravili:
Ob Dnevu mrtvih pe/ek zo grobove
in pe/ebej ugodno nogrobne /veče
Do zaključka akcüe oz. do

9 /več = 990,00 SIT
Novo i
razprodaje zalog vam nudimo po ugodnih
-PIZZAŠUNKA	69900SIT -PLENICEPAMPERS ®V1
- SOL KUHINJSKA KAMENA 36,90 SIT - LENOR MEHČALEC Kj K0L0F0NIJAI KG	225,00 SIT ‘ ALWAYS VLOŽKI
Super AKCIJA ■ PERSII 3 KG po ceni	759
V^HAČAŠ 3
AKCIJA TRAJA OD IZIDA SAYIAJSKIII AOYIC DO YKUUCAO 30.10.1996!
TURISTIČNA AGENCIJA
A.
aja
Grad Vrbovec Razarje
(j^zdovni cai: o</ 9. t/o /5- UTč,
5.0(jota zafizto.
ŽIMA 96/97 NOVO Lin
DOLGA DM KROTKA
IPOTÖWJI NJA
Celje - skladišče D-Per
7/1996
5000003431,21
F * n<
CORN)I CRAP
COBISS ©
ŠOLA LETENJA VAM NUDI:
-	BREZPLAČNE POIZKUSNE TEČAJE
-	TEČAJE ZA ZAČETNIKE - L TEČAJI
-	NADALJEVALNE TEČAJE - A TEČAJI
-	POLETI V TANDEMU
INFORMACIJE: 063/843-296 0609/625-960
Milili radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAKŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
Mi	107,8 Mlu 1
OSREDNJO KNJ. CELJE