PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. Destale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 229 (9231)
TRST, petek, 3. oktobra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami. «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DANES ZVEČER BO POSLANSKA ZBORNICA POOBLASTILA VLADO, DA PODPIŠE SPORAZUM
Najširša možna večina od homunistov pa do liberalcev odobrava doseženi sporazum med Italijo in Jugoslavijo
V razpravo so doslej posegli Segre (KPI), Belci (KD), Ferri (PSDI), Anderlini (Neodvisna levica), Alesi (PLI) - Iredentistični nastop Bologne in Barhija (KD) ter histerična protijugoslovanska in protivladna ihta fašistov
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 2. — Poslanska zbornica bo jutri zvečer z najširšo možno Večino — od liberaicev do komunistov — pooblastila vlado, da for-nialno sklene že doseženi sporazum med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi meje in o sodelovanju. Razen govornikov v poslanski fazpravi so tako večino v svojih izjavah za italijansko televizijo napovedali tudi predstavniki vseh strank ustavnega loka: Piccoli (KD), Di Giulio (KPI), Mariotti (PSI), Biasini (PRI), Cariglia (PSDI), Giorno (PW) in Anderlini (Neod. levica). Po zaključeni razpravi v zbornici na vrsti senat, nakar bo sledil formalni podpis sporazuma, ki ga
k° moral parlament ratificirati.
Današnji začetek razprave v poganski zbornici o včerajšnjih «sporočilih» vlade je pokazal, da je b'l problem rešitve predolgo trajajočega spora z Jugoslavijo že zdavnaj zrel za dokončno ureditev. V vseh političnih skupinah, ki so zakopane v parlamentu — razen seveda fašistični — kot tudi v italijanskem javnem mnenju, je globoko prodrla zavest, da je obsto-ječa razmejitev med Italijo in Jugoslavijo dokončna in da je zato ®za o «demarkacijski črti» in o domnevni italijanski suverenosti nad bivšo cono B pravni in poli-lcn' absurd, katerega edina po-* edica je zaviranje razvoja dobrososedskih odnosov med obema državama ter dopuščanje možnosti bbčasnih provokacij tistih mra.čnja-skih sil preteklosti, ki vidijo samo v ohranjevanju žarišč napetosti niožnost in opravičilo za svoj obstoj.
Fašistom je danes še bolj kot včeraj spodletel poskus, da bi o-rnikano razpravo med političnimi silami spremenili v kaotičen prepir, v katerem bi ne prišla tako jasno do izraza njihova popolna osamljenost. Čeprav so prijavili k razpravi kar osem govornikov (za ostale strank.e razen. za. KD govori le po en zastopnik) ni niti eden od mi-sovskih predstavnikov, ki so doslej govorili (med njimi samozvani ^Dalmatinci» De Vidovich, Petronio in De Micheli Vetturi) znal predo-čiti parlamentu enega samega kolikor toliko resnega argumenta am-Pak samo že obrabljene in prazne fraze o «zaščiti svetih meja domo-yine» in naravnost histerično protijugoslovansko in protislovensko ihto. Stališče komunistov je pojasnil v yojem izčrpnem posegu odgovor-1 za mednarodna vprašanja KPI gre, ki je tudi napovedal, da bo vO°yu stranka glasovala v korist io q ui sporočil. Po drugi strani pa J begre tudi polemiziral z včerajš-p, izvajanji zunanjega ministra tumorja, kateremu je očital, da je razvoj italijansko - jugo-
obravnaval
Pozivu evropskih sindikalnih 0r9anizacij na stavko solidarnosti s španskimi antifašisti 'n v protest proti zločinski rrancovi diktaturi, ki je včeraj za 15 minut zaustavila delo Po vseh evropskih državah, s.a se pridružila tudi ured-",sk' kolektiv Primorskega nevnika in kolektiv Založništva tržaškega tiska.
slovanskih stikov preveč površno in hladno brez politične poglobitve. Predvsem pa je predstavnik KPI ugotovil popolno osamljenost fašistov in to ne samo v italijanskem parlamentu, ampak tudi v Evropi, kjer prav danes delavci vseh držav stavkajo v znak protesta proti španskemu frankističnemu režimu.
Tudi Segre, kot vsi predstavniki demokratič/iih strank, ki so danes nastopili, je poudaril, da je položaj v katerem se je znašlo italijansko prebivalstvo ozemelj, ki danes pripadajo Jugoslaviji, sad zgrešene in naravnost kriminalne politike fašističnega režima. Ta položaj pa bi danes bil mnogo slabši, kot je pokazal primer Nemčije, ko bi ne bilo odporništva, katerega zasluga je tudi, da je Italija sedla za mizo mirovnih pogajanj kot razmeroma enakopraven partner, ne pa kot poražena država.
Komunistični govornik je poudaril tudi novo mednarodno ozračje, v katerem prihaja do italijansko - ju-
Corrado Belci
goslovanskega sporazuma in ki je našlo izraz na helsinški konferenci. Sicer pa gre sporazum še dlje od helsinških načel ter odpira konkretne perspektive za sporazumevanje in sodelovanje med državama z različnim političnim sistemom. V okvir tega sodelovanja se postavlja tudi vprašanje reševanja problemov nacionalnih manjšin, kar pa bi bilo treba izvajati tudi na tistih o-zemljih, ki jih novi sporazum ne, zajema.
Nedvomen politični pomen ima dejstvo, da so nalogo, da osvetli stališče krščanske demokracije, po-
verili tržaškemu poslancu Belciju. Potem ko je opozoril na zgodovinske odgovornosti fašističnega režima, je Belci z razumevanjem in sočustvovanjem govoril o «bridkosti, ki jo danes občutijo istrski begunci in ki je vsega spoštovanja vredna», ki pa je žal v nasprotju s «shrovo realnostjo zgodovine», kot je dejal predstavnik KD. Zunanjepolitična linija vlade mora. namreč biti usmerjena v bodočnost, pa čeprav ob dolžnem upoštevanju nujnih žrtvovanj: prav zato je Italija stopila na pot iskanja globalnega in novega sporazuma, v duhu čim širšega sodelovanja in odprtosti v korist zainteresiranega prebivalstva. Tudi Belci je omenil nacionalne manjšine ter poudaril nujnost nadaljevanja izvajanja in izpopolnjevanja določb, ki jih je predvideval londonski memorandum.
Zanimiv in poglobljen poseg je v imenu PSDI imel Mauro Ferri, ki je s pravnimi argumenti utemeljil, da se je Italija odrekla nečemu, kar je bilo skrajno spo-rno in negotovo (suverenost nad cono B) v zameno za številne koristi, ki jih novi sporazum prinaša Trstu, deželi Furlaniji - Julijski krajini in državi sploh. Tudi Ferri je izrazil razumevanje za čustva beguncev, v polemiki s fašisti pa je dodal, da špekulacija s temi čustvi ne more biti dopustna. Podporo neodvisne levice vladnim sporočilom je napovedal poslanec Anderlini.
Fašistom je Anderlini priklical v spomin, da so odgovorni za drugo svetovno vojno in za to, da je Trst bil dalj časa v nemških rokah. Temelj dogovora z Jugoslavije — je še dejal Anderlini — je. politika popuščanja, in konferenca v Helsinkih.
Stališče liberalcev je orisal poslanec Alesi, ki je dejal, da je rešitev «mejnega vozla» med Italijo in Jugoslavijo bila nujnost. V tem okviru je izrazil upanje, da bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, za dosego «priznanja pravic beguncev in največje možne zaščite z ustreznimi jamstvi za narodne manjšine na obeh straneh meje». PLI bo pred ratifikacijo sporazuma skrbno preučila vladne odgovore in nato določila svoje zadržanje.
Zaradi popolnosti informacije moramo dodati, da najmanj dva demo-krščanska poslanca ne bosta glasovala za stališča vlade. To sta Tržačan Bologna in Neapeljčan Barbi, ki sta oba povezana z raznimi begunskimi organizacijami. Oba sta danes v posegu v razpravo pojasnila svoje stališče, po katerem je sporazum z Jugoslavijo «nepotreben in odvečen».
Na koncu še dve besedi o fašistih in posebej o «tržaškem» (v smislu, da je bil izvoljen v Trstu) poslancu De Vidovichu, ki je v svoji protislovenski ihti šel tako daleč, da je požig Balkana označil kot «pravično reakcijo tržaškega prebivalstva» na nekakšne «slovanske zločine».
TOM MARC
Sergio Segre
SPORAZUM ODRAŽA DUHA KONFERENCE V HELSINKIH
V	ZDA, Veliki Britaniji, SZ in OZN pozitivno ocenjujejo dogovor o meji
V	uradnih izjavah poudarek na «državniški modrosti» italijanskih in jugoslovanskih voditeljev
Mednarodna javnost je z zadovoljstvom sprejela vest o skorajšnjem dogovoru med Italijo in Jugoslavijo za dokončno priznanje državnih meja in premostitev dosedanjih sporov. Generalni tajnik Organizacije združenih harodov Kurt Wald-heim je izjavil, da je sporazum med Rimom in Beogradom pozitivno dejanje, ki predstavlja pomemben prispevek k dobrososedskim odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum — je dejal Walheim časnikarjem v stekleni palači — gre v korist miroljubnega razvoja tistega področja in je usmerjen po načelih temeljne listine OZN.
V	Londonu je glasnik «Foreign Officea» izjavil, da je dokončna rešitev problemov, ki zadevajo coni A in B naletela pri britanski vladi na vidno zadovoljstvo.
Londonski «Times» v svojem komentarju poudarja, da je «po 30 letih bilo zaprto tržaško vprašanje».
V	poročilu rimskega dopisnika ugotavlja britanski dnevnik, da je samo skrajna desnica napadla ta «zgodovinski dogodek, za katerega Italijani menijo, da je bil neizogiben».
V	poročilu iz Beograda pa Times poudarja predvsem misel, da se je «razblinila prikazen preteklosti».
V	Washingtonu so v «Siate De-
partementu» poudarili, da dosežen sporazum ocenjujejo kot «pomemben korak naprej k okrepitvi miru in varnosti v tem delu Evrope». Glasnik zunanjega ministrstva ZDA je še dodal, da je sodelovanje, ki ga sporazum predvideva, najboljši dokaz, da so politiki Italije in Jugoslavije ravnali z «državniško sposobnostjo». ,
Iz Moskve poročajo, da so dogovor o priznanju dokončnosti meja med Italijo in Jugoslavijo pozdravila glavna sovjetska lista, «Pravda» in «Izvestija». V komentarjih poudarja sovjetski tisk, da dogovor o-draža duh helsinške konference in
niiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
SKUPŠČINA POOBLASTILA PODPIS DOGOVORA 0 MEJI IN SODELOVANJU
Vse republike in pokrajine SFRJ odobravajo sporazum z Italijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Poročilu zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Miniča je v jugoslovanski skupščini sledila razprava. Objavili smo že poseg delegata SR Slovenije Vilfana, za njim pa so se v razpravi zvrstili še delegati ostalih jugoslovanskih republik in samostojnih pokrajin. Na koncu so člani skupščine s ploskanjem potrdili sklep, da bo jugoslovanska vlada zaključile dogovor z Italijo.
Delegat Socialistične republike Hr-vatske Dušan Rakovac je v razpravi najprej dejal, da ga kot Istrana posebej veseli, da bo prišlo do sporazuma o jugoslovansko-italijanski meji. S sporazumom bo uspešno operiran star zelo nevaren kronični čir, ki se tri desetletja od časa do časa pojavlja z zelo težkimi bolečinami včasih pa je grozil z najhujšim.
sedsko sodelovanje med našima državama pa je bilo vsestransko. Toda iredentistično fašistične aspiracije do našega ozemlja so bile vedno prisotne. Ne pričakujemo, da bodo s tem sporazumom te aspiracije premagane. Te mračne sile bodo tudi v prihodnje zavirale kolesje naših dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja med narodoma. Neofašisti prežeti z iredentizmom se ne bodo odrekli pretenziji do našega ozemlja. Lahko spremenijo samo taktiko boja po tistem starem pregovoru «volk spreminja dlako narave pa nikoli». Te nevarnosti se morajo zavedati vse demokratične miroljubne in napredne sile Italije, s tem pa moramo računati tudi mi. Prepričani smo, da bodo demokratične sile Italije uspešno obračunale s fašističnimi silami, ki sanjajo o Mussoliniju in delajo vse, da bi kolo zgodovine za
Zatem je hrvatski predstavnik de-1 vrtela nazaj. Morda bo kdo rekel, jal: «Meja med Jugoslavijo in Ita-1 da sem preveč poudaril iredentistič-lijo je bila tudi doslej med najbolj ] no fašistično nevarnost. To sem sto-odprtimi mejami v svetu. Dobro so-1 ril zato, ker mi v Istri zelo dobro
“"""""'■■■•n.....
iiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimim
Demokratična Evropa protestirala proti Francovemu terorju
danes1’n2' ~ ,V vsej EvroPi ie bil liudst,m an i solidarnosti s španskim titvi no).^ ter Protesta proti usmr-v i -h protifrankistov
Italiji simhni6- pob,ude je bila tudi v ki io • mbohcna 15-minutna stavka, raci i» pn?^0®^asila sindikalna fede-
zadevalaG,IL’ CISL in UIL in ki Je Ves VS0 • Proizvodno dejavnost.
vezavo inP? i3? Velial boikot za P0" jo šoj- telekomunikacije s Špani-
Pbpolnom3a 3j	v bistvu ostala
V	odrezana od Evrope.
di udeitA86 je več desettisočev Iju-orgamS ««Nacije, ki jo je CISL m TTTTnotna frderacija CGIL,
PridruždaUmi"H-M:!nifestaci;ii 80 86 PSI prt “lablTnska »banja KPI, organico	PDUP, katoliška
CONt ac«a «Comunione e libertà»,
3a noštn;?a*’i sindikalna organizaci-hiški c,J?- c3?lav.ce.v in številni tovarniški on ^ ?r-v3 ie stoPil na govor-zbornir-o T ta]?ik rimske delavske
evropske sinrì'w l™1'0, ki 36 pozval
sprožfio a d kal?e organizacije, naj no strli drufe Pobude, da bi dokonč-Evroni p°s ebnji fašistični režim v nitevPóaCarmlk) ie Predlagal zamrz-ne vzno“ 8 Španii° d« Ponov-žavi T 8naVltve svobode v tisti dr-
Sjfs-SUKSl
i»
diščnem T °Seb 86 ie na sre" ležilo "L rfu ?uomo v Milanu ude-šPanskih?Tf-aS*tacije proti zločinom zirala sinmt1Sit°V' Sll°d sta organi-CISL in ?mka?na federacija CGIL, ni Odbor v ter stalni protifašistič-~	^ uvodu, je spregovoril O-
(Nàdàìjevcmje na 6. strani)/
Tudi v Trstu je v okviru protifrankistične akcije, ki so jo proglasile sindikalne in druge demokiaiieiie oiganLacije, bil Ijudsai shod, ki se
ga je udeležila dokajšnja nuiožipa, ljudi
poznamo fašistični škorenj iz nedavne preteklosti.»
Hrvatski delegat je poseben pomen pripisal tistemu delu predvidenega sporazuma v katerem se določajo pravice narodnih manjšin. Ta sporazum, po besedah Dušana Rako-vaca zagotavlja, da bo slovenska manjšina v Italiji uživala nacionalne pravice in zaščito bolj zanesljivo, širše in globlje kot pa je bilo to urejeno s specialnim statutom. «U-spešna rešitev zaščite pravic in svoboden razvoj narodnih manjšin naših dveh držav je lahko primer drugim, kako je mogoče z obojestransko dobro voljo uspešno urejati pravice narodnih manjšin, kajti — kot nam je znano — okrog tega vprašanja i-mamo še težave z drugimi sosednimi državami», je tudi dejal hrvatski predstavnik Rakovac.
Tako kot delegata iz Slovenije in Hrvatske so tudi vsi drugi razpravljale! — Radmila Matič iz Bosne in Hercegovine, Vukalica Milutinovič iz Črne Gore, dr. Galaba Pali-kruševa iz Makedonije, Svetislav Popovič iz Srbije, Radovan Pejič iz Vojvodine in Sinan Hasani s Kosova — v celoti odločno podprli dosedanja prizadevanja jugoslovanskih in italijanskih predstavnikov za dokončno odpravo vseh spornih vprašanj med državama. Iz razpoloženja, ki ga je bilo mogoče razbrati iz vseh njihovih besed je popolnoma razvidna splošna želja delegatov jugoslovanske skupščine, da se začeto delo dokonča in da parlamenta ra tificirata pogodbene dokumente. Razpravljale! so v Svojih posegih razgrnili še nekatere zanimive poglede na obravnavane zadeve.
Delegatka iz Bosne in Hercegovine Radmila Matič je na primer spomnila, da se je ' Jugoslavija vedno zavzemala, da se morajo spodkopani odnosi in spori med evropskimi in drugimi državami reševati z mirnim sporazumevanjem in da morajo sploh odnosi med državami ne glede na njihovo velikost temeljiti na načelih sporazumevanja in pogajanja ne glede na spore in nastale nesporazume in napetosti v medsebojnih odnosih. Radmila Matič je nato dejala: «Svetu in nam v njem danes ni znana boljša in bolj učinkovita pot ali alternativa, ki bi pripeljala do istega cilja. Izražamo zadovoljstvo ker smo ostali dosledni tem načelom in vztrajali v našem konstruktivnem pristopu v odnosih s sosedno Italijo. Prav tako smo zadovoljni ker v sosedni Italiji — v spremenjenem nacionalnem in mednarodnem razpoloženju — večina italijanskega naroda želi isto in podpira prizadevanja svoje vlade za urejanje vseh pomembnih spornih vprašanj s sosedno socialistično Jugoslavijo. Tako kot bo ta dom dal soglasje za nadaljevanje pogajanj verjamemo, da bo s prepričljivo večino to povedal in potrdil italijanski narod.»
«Za pogajanja in resnično prijateljsko sporazumevanje sta potrebni dve strani — je nadaljevala Radmila Matič — ki se medsebojno upoštevata, ki sta iskreni v pristopu in namenu za iskanje obojestransko sprejemljivih rešitev, ki sta pripravljeni na popuščanje zaradi skupnih obojestranskih dolgoročnih interesov, pogledov, obojestransko obogatenih perspektiv in vizije bodočnosti trajnega prijateljstva in dobrega sosedstva. Vedno je boljše in močnejše če sami sosedi urejajo svoje medsebojne spore. Jugoslavija in I-talija bosta z dosedanjimi pogajanji in delom v zvezi s sporazumom odpravili hipoteko preteklosti. To zagotavlja pozitivne učinke sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, zagotavlja obojestransko vzajemno korist in pomembno prispeva k nadaljnji demokratizaciji mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov.»
Črnogorski delegat Vukalica Milutinovič je med drugim menil, da bo jugoslovansko-italijanska pogodba pozitivno vplivala na mnoga svetovna dogajanja. «Zato to ni samo pogodba oziroma sporazum naše države in Italije ampak sporazum vseh tistih sil, ki se danes borijo za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. Seveda bodo sile, ki tega sporazuma ne bodo pozdravile, takšne sile so nevarne tudi sami Italiji. To so fašistične in revan-šistične grupacije toda takšne konkretne akcije jih bodo pognale v izolacijo lastnega naroda ker so zakoni diferenciacije sile pri takšnih vprašanjih neizprosno na strani napredka nikakor pa ne na strani mračnjaštva in revanšizma. Dogovor o katerem govorimo je primer sožitja dveh sosednih držav z različnima družbenima sistemoma. To je ravno primer kako se je treba in kako se je mogoče sporazumevati tudi brez razsodnikov in brez razsojanja strani samo če sta za to dobra volja in iskrena odločenost,» je menil črnogorski delegat Milutinovič.
Potem ko so se za govorniško mizo jugoslovanske skupščine zvrstili delegati iz vseh šestih republik in obeh pokrajin in ker se nihče več ni priglasil k razpravi je predsedujoči seji, predsednik zveznega zbora Danilo Kekič predlagal sklep, da skupščina odobri poročilo in pooblasti zvezni izvršni svet za nadaljevanje dela do sklenitve pogodbenih dokumentov. Delegati jugoslovanske skupščine so sklep potrdili s ploskanjem in tako s svoje strani omogočili nadaljevanje jugoslovansko-ita-lijanskih prizadevanj, da z ustreznimi državnimi dokumenti za vselej odpravijo iz medsebojnih odnosov vse sence in neurejena vprašanja, ki so zavirala še uspešnejši, mirnejši in trdnejši razvoj vsestranskih dobrih sosedskih in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
VLADO BARABAŠ
smisel izjave o nedotakljivosti povojnih meja, kar je pomemben prispevek k pomirjevanju na evropski celini.
Francoski tisk, z redkimi izjemami, pozitivno ocenjuje dogovor o priznanju meja. «Le Monde» piše, da gre za dejanje «politične razumnosti», ki bo odpravilo še zadnje ostanke nacionalizma in revanšizma. «Priznati, da je Istra jugoslovanska», pravi ugledni francoski dnevnik, «pomeni pošteno priznati posledice vojnega poraza, toda ne samo to. Državi sta ravnali po načelih realpolitike in upoštevali narodnostna čustva obeh partnerjev».
«Le Monde» posveča dobršen del svojega poročila ustanovitvi proste cone v tržaškem zaledju in komentira, da bo to «ključ možnega razvoja tržaške luke».
Za «France - soir» gre predvsem za priznanje stanja, ki je «de facto» trajalo že desetletja in se nato spušča v običajna ugibanja o tem, kaj se bo zgodilo' «po Titu».
Senat odobril člene novega davčnega zakona
RIM, 2. — Senat je pozno zvečer odobril vse člene zakona o novih kriterijih obdavčevanja in spremembi sistema «davčnega združevanja dohodkov» zakoncev.
Zakon v celoti bo senat verjetno odobril že danes.
Glede «združevanja dohodkov» je senat sklenil, da bo ta sistem veljal zgolj za obdavčevanje dohodkov, ki so višji kot 8 milijonov lir. Do tega zneska bodo zakonci plačevali davke ločeno. Po 8 milijonih letnega dohodka pa zakon predvideva odbitke, in sicer 12% za deveti milijon, 8% za deseti milijon in 4'70 za ostali dohodek.
Med novimi normami, ki jih predvideva zakon, je tudi sistem «sa-moobdavčevanja», ki bo veljal za svobodne poklice in samostojne delavce, obrtnike itd. Gre, v bistvu za to, da bodo postavljeni slednji pred izbiro. Lahko bodo davke plačevali takoj ob predložitvi prijave in torej na osnovi prijavljenega zneska, ali pa pozneje, ko bodo davčni uradi prijavo pregledali
S L novembrom občutna
podražitev bencina
RIM, 2. — Minister za industrijo Donat Cattin je potrdil glasove o podražitvi bencina, ki so se širili že nekaj dni. Prva podražitev bo že s 1. novembrom, druga pa prihodnje leto, morda s 1. januarjem ali pa nekoliko pozneje. Po besedah ministra za industrijo bo datum za drugo podražitev odvisen v veliki meri od izvoznikov nafte, predvsem pa od tega kdaj in kako bodo uveljaviti sklep o 10-odstotni podražitvi petroleja.
Vprašanje je še, za koliko se bo bencin podražil s 1. novembrom. Donat Cattin je bil v tem pogledu nejasen, iz njegovih besed in iz vesti, ki so jih zbrali časnikarji, pa naj bi podražitev znašala od 15 do 20 lir, po drugi podražitvi pa naj bi cena bencina narasla r\ 350 iir.
Hkrati z bencinom se bo podražilo tudi plinsko olje in sicer za 15 do 16 odstotkov, kar bo bremenilo za okrog 15 milijard lir izdatke Italijanov za ogrevanje. Ne bo se pa spremenila cena kurilnega olja, ki je že itak najvišja v Evropi.
V zvezi s podražitvijo bencina je vsedržavna zveza prevozniških zadrug objavila kratko sporočik>> v katerem poudarja, da bi podražitev bencina sprožila nov inflacijski val, kar bi občutno prizadelo prevoznike ter posredno male industrijske obrate.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OB EVROPSKEM DNEVU SOLIDARNOSTI STRNJENA STAVKA IN VELIČASTNA MANIFESTACIJA NA TRGU GOLDONI
STALNO SLOVENSKO fiLEDALIŠCL V IRSTU
• •
Zupan Spaccini: Bridke izkušnje preteklosti utrjujejo našo zavest, da mora biti Trst stičišče za sodelovanje - Dolinski župan Edvin Švab o nujnosti aktivnega in borbenega antifašizma
Demokratični Trst je včeraj enotno manifestiral za svobodo v Španiji in obsodil brutalno nasilje fašističnega režima. Od 11. do 11.15 se je delo povsod ustavilo: po tovarnah, v trgovinah in na drugih delovnih mestih so ljudje za trenutek prestali z delom in njih misli so poletele v Španijo, kjer je položaj približno takšen, kot je bil pri nas, v našem mestu, med fašistično tiranijo.
Zvečer pa se je na Trgu Goldoni ta borbeni duh ponovno izkazal v veličastnem enotnem zborovanju, ki ga je priredila sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL. Na častni tribuni so bili prisotni sindikalni zastopniki vseh treh organizacij in raznih kategorij ter tajniki tržaških strank: za KPI Rossetti, za PSI Gher-si in za KD Rinaldi, župani okoliških občin, Švab za dolinsko, Pavel Colja za repentabrsko in Guštin za zgoniško občino, m-dtem ko je v Rimu zadržanega posl. Škerka zastopal podžupan devinsko - nabrežinske občine Caldi. Prisoten je bil tudi tržaški župan Spaccini, ki je po uvodnem pozdravu tajnika sindikalne federacije CISL Battelinija podčrtal, da je demokratični Trst vedno dvignil svoj glas proti zatiralcem in za svobodo narodov.
V tem ni nič retoričnega, je nadaljeval župan Spaccini, temveč to spada že v notranjo zavest. Samo tisti, ki je bridko občutil izgubo svobode, ki ve koliko solza in koliko krvi je potrebno v boju, da se ponovno izbojuje, razume sedanjo dramo španskega ljudstva. Naša dolžnost je, da počastimo pet žrtev španskega fašizma. Toda to ni samo stvar človeškega usmiljenja. Španska diktatura je tudi za nas rana. To je diktatura, ki zahteva nove žrtve, ki se otepa v smrtnih krčih, a nadaljuje s svojim strahotnim zatiranjem.
Ta diktatura bo padla zato, ker je pravična jeza zatiranih vedno strahotna in neustavljiva. Francov režim se je porodil pred štiridesetimi leti z zločinom in umira prav tako z zločinom. Ves svet protestira jasno in odločno, zato da bi Španiji zasijala svoboda.
Župan je nato dejal, da tudi pri nas fašizem poraja nasilje, atentate in uboje. Zaradi tega rečemo, ponovno, ne fašizmu, ne diktaturam in vsem tistim, ki fašizem podpirajo. Ko izrekamo obsodbo, se v Trstu zavedamo, da nismo nekaj posebnega, temveč da se je prvikrat celotna Evropa združila in na pritisk ljudstva obsodila strahotni zločin.
Župan Spaccini je nato prešel na obravnavo tragičnih izkušenj Trsta in izredne občutljivosti prebivalcev za življenjske vrednote, ki jih predstavljata svoboda in mir. To je še zlasti važno sedaj, ko se okrog nas vrše mednarodno pomembni dogodki, pa čeprav na drugačen način kot v preteklosti, ki je polna žalovanj in trpljenj.
Župan je v tej zvezi dejal, da tokrat ni čas, da obnovimo strahove preteklosti in vojne bolečine. Danes izražamo voljo, da zacelimo
rane in da delamo za današnji in jutrišnji mir. Zato potrjujemo, da mora biti Trst mesto, kjer se ljudje srečujejo, evropsko mesto, stičišče dveh različnih svetov, saj je sodelovanje važno za Evropo, nujno pa je za Trst, kar je osnovni pogoj za njegov obstoj in edina perspektiva za njegov razvoj.
Zupan Spaccini je nadaljeval, da ta čustva prav gotovo deli z veliko večino prebivalstva in da je prepričan, da bodo ta čustva prišla do izraza med svobodno razpravo, ki bo, po zaključku parlamentarne debate, v izvoljenih svetih dežele in Trsta. Tudi tokrat se bo izkazala volja, da brez miru za Trst ni jutrišnjega dne. Treba je upoštevati stvarnost, v kateri je lahko naša skupnost protagonist, zato da bomo gradili bodočnost skupaj z drugimi evropskimi narodi.
Za njim je spregovoril dolinski župan Edvin Švab, ki je dejal, da smo se zbrali zato, da potrdimo našo aktivnost in borbenost do mračnjaških sil, ki v interesu maloštevilnih zaustavljajo kolo zgodovine.
Edvin švab je nato rekel:
«Danes naše mesto objokuje, solidarizira in obsoja zločinski uboj španskih antifašistov. Pred 45 leti smo doživljali podobno Španijo na bazov-ski planoti, ko so iste mračnjaške sile, nasilno in za zgled ostalim, zločinsko pobile štiri slovenske fante, štiri brezpravne državljane in antifašiste. Minilo je 45 let od tistega jesenskega jutra, šmo v letu, ko ves svet proslavlja 30-letnico vojaške zmage nad zločinskim nacifašizmom. Življenje nas uči, da mračnjaštva in kali diktatorskega fašizma ni mogoče odpraviti z vojaško zmago. Teh 30 povojnih let nas je izučilo, da ni svoboda, enakopravnost, demokracija neka trajna pridobitev.»
Nato je dolinski župan podčrtal, da zavest o svobodi, enakopravnosti in demokraciji vedno bolj dozoreva v vseh narodih in državah Evrope in sveta. To pa ni dovolj, saj se mora naša ogorčenost in naša obsodba pretvoriti v konkretno dejanje:
«Besede in opredelitve, izrečene ob tem žalostnem dogajanju za španski narod, morajo najti svoje domovanje v naših šolah, v naših društvih, na delovnih mestih, v vseh organih oblasti od najmanjše občine pa do rimskih vrhov. Da gre utrip našega mesta v to smer, je zgovoren dokaz današnje zborovanje, ki predstavlja najširšo družbeno stvarnost.»
Ferri in Race o sporazumih
Izjavi po koprski in ljubljanski TV
Vršilec dolžnosti predsednika Unije Italijanov za Istro in Reko Luigi Ferri in predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race sta včeraj po italijanski koprski in po ljubljanski televiziji podala daljši izjavi o doseženih italijansko - jugoslovanskih sporazumih. Oba vodilna predstavnika pomemb-
nih manjšinskih organizacij sta u-godno ocenila dokončno ureditev mejnega vprašanja in z njo povezane sporazume, saj se tako utrjuje stabilnost in se ustvarjajo širši pogoji za še nadaljnje sodelovanje. Še zlasti pa sta se zaustavila na konkretnih vprašanjih, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji in italijansko skupnost v Jugoslaviji in v okviru stvarnih pogojev obravnavala vprašanja narodnostne zaščite.
Zaradi umorov v Španiji
Jutri v Sesljanu enotna protestna manifestacija
Jutri, v soboto, 4. t.m., bo na glavnem trgu v Sesljanu občinsko zborovanje v znak solidarnosti s španskim ljudstvom, ki ga prirejajo stranke u-stavnega loka v sodelovanju z občinsko upravo. Predlog za zborovanje, ki se bo začelo ob 17.30, so sprejeli načelniki svetovalskih skupin strank ustavnega loka na zadnji seji. Gre za prvo večjo enotno politično manifestacijo v Sesljanu.
Na govorniški tribuni med sinočnjo manifest acijo

VELIKO ZANIMANJE ZA NOVE GOSPODARSKE MOŽNOST!
Prvi umirjeni, toda pozitivni odmevi tržaških prebivalcev o vsebini sporazumov
Boljši pogoji za boj Slovencev za svoje pravice • Enotna fronta strank ustavnega loka
Po mestu, v tovarnah, na delovnih mestih je povsem mirno. Niso se izpolnila pričakovanja tistih, ki so napovedovali strahotne stvari, če bi tudi z italijanske strani uradno priznali obstoječo mejo. Predvsem so se oddahnili tudi tisti trgovci, ki so včasih le nekoliko preveč poslušali določene kroge, ki so jih plašili z nevarnostjo zapiranja meje. Uradna sporočila zunanjega ministra Rumorja in jugoslovanskega zunanjega ministra Minica so bila jasna in iz njih izhaja, da bo meja še bolj odprta ter da Se ustvarja nova industrijska cona, ki bo omogočila še tesnejše gospodarsko sodelovanje.
Na mejnih prehodih je bilo vse normalno. Promet se je odvijal redno. Morda je bila različica samo v tem, da so bili policisti na tej ali na oni strani še nekoliko vljud-nejši, ali pa je to samo vtis, ki nam ga je povedal nekdo, ki se je kot neverni Tomaž hotel sam prepričati, če je še vse po starem.
Seveda pa to ni bilo edino konkretno vprašanje, o katerem so prebivalci Trsta, mestne okolice in širšega področja dežele živahno raz-
NiiiuiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO ZVEZE ZADRUG IZ NAŠE DEŽELE
Dvodnevni obisk predstavnikov Zadružnih zvez iz SRS in SRH
Pogovor z odbornikom Maurom in dež. odposlanstvom - Ogled Delavskih zadrug in Kmetijske zadruge
Kakor napovedano, je včeraj dopotovalo v našo deželo odposlanstvo predstavnikov Zadružnih zvez iz SR Slovenije, ki jih vodi inž. A. Petelin, in iz SR Hrvatske, ki jih vodi R. Mazuran. V odposlanstvu, ki se bo zadržalo v Furlaniji - Julijski krajini še danes, so še član vodilnega odbora slovenske Zadružne zveze F. Magajna, predsednik sveta kmetijskih zadrug z obalnega območja D. Kocjan, ravnatelj zadruge Djurdevac Z. Perica in ravnatelj sa-vudrijske zadruge B. Panzin.
Dvodnevni obisk, za katerega je dala pobudo Zveza zadrug iz Furlanije - Julijske krajine, se je začel s sestankom na sedežu deželnega odbora za zadružništvo v Mi-ramarskem drevoredu, kjer je goste sprejel deželni odbornik za zadružništvo F. Mauro in kjer so bili zbrani zadružniki Poletto, Sorini, Gia-chetti in Borghi za deželno Zvezo zadrug, podpredsednik deželnega združenja zadrug dr. Micoli in deželni predsednik italijanske zadružne zveze Meneghesso.
V pozdravnem nagovoru je odbornik Mauro poudaril pomen sodelovanja zadružnih organizacij na stičnem področju, ki ga skupno predstavljajo dežela Furlanija - Julijska krajina, SR Slovenija in SR Hr-vatska.
Načelnik slovenskega dela odposlanstva inž. A. Petelin je poudaril, da se sedanji obisk Furlanije -Julijske krajine uvršča v niz stikov med zadružnimi organizacijami s tostran in onstran meje, ter izrazil pričakovanje, da se bodo ti stiki še poglobili in utrdili v prihodnje. Inž. Petelin je formalno povabil predstavnike zadružnih organizacij iz Furlanije - Julijske krajine, naj bi obiskali Jugoslavijo, željo po tesnejšem sodelovanju med tukajšnjimi in jugoslovanskimi zadružnimi organizacijami je izrazil tudi načelnik hrvatskega odposlanstva ini. Mazuran, ki je v tej zvezi o-
menil možnost, da bi se to sodelovanje v prihodnje razširilo tudi na zadružna gibanja v avstrijski Koroški in Štajerski.
Gostje iz Slovenije in Hrvatske so si popoldne ogledali novo samopostrežno trgovino Delavskih zadrug na Trgu Stare mitnice, kjer jih je pozdravil predsednik organizacije O. Fragiaco-mo s člani upravnega sveta, zvečer pa so obiskali prostore Kmetijske zadruge v žaveljski industrijski coni. Goste je pozdravil predsednik zadruge A. Markovič, ki je kratko povzel nastanek in razvoj zadružništva na našem področju in same Kmetijske zadruge. Srečanje v prostorih Kmetijske zadruge je potekalo v izredno prisrčnem vzdušju.
Danes bo jugoslovansko odposlanstvo obiskalo vrsto zadružnih obratov
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane, da bo tretja seja glavnega odbora v ponedeljek, 6. oktobra 1975 ob 20. uri v Ul. Geppa 9/1.
v Pordenonu, Rauscedu, Krminu in Terzu pri Ogleju, nakar se bo udeležilo zaključnega sestanka v vili Chioz. za, kjer je sedež Deželne ustanove za razvoj kmetijstva.
S. G.
Sestanek vodstev reškega in tržiškcga pristanišča
Včeraj so se na Reki sestali predstavniki reškega in tržiškega pristanišča, ki so razpravljali o možnostih konkretnejšega sodelovanja med obema lukama. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki goriš-ke in reške gospodarske zbornice ter gospodarske zbornice SR Hrvatske. Proučili so predvsem možnost zgradnje terminala metanovoda v Tržiču in na Reki ter povezavi o-beh terminalov.
Na sestanku so naglasili, da odpira sporazum med Italijo in Jugoslavijo nove možnosti za hitrejše reševanje raznih vprašanj, ki so doslej ovirala stvarno sodelovanje med pristanišči gornjega Jadrana.
pravljali. še zlasti Slovence je zanimala konkretna zaščita in uresničevanje narodnostnih pravic, ki izhaja iz črke in predvsem iz duha zapisanih mednarodnih obveznosti. V tej zvezi je Slovenska kulturno -, gospodarska zveza poudarila jasno stališče, iz katerega izhaja, da so se tako na mednarodnem planu, kot znotraj države, z utrditvijo demokratičnih sil, ustvarili novi, boljši pogoji. To velja za celoten kompleks vprašanj narodnostne zaščite, še zlasti pa so zanimive perspektive glede gospodarskega sodelovanja, pri katerem so slovenski operaterji že doslej odigrali zelo važno vlogo in ki jo bodo prav gotovo še utrdili v prihodnje.
Trst skratka sprejema novo stvarnost resno, brez posebnega navdušenja, toda kot novo stvarno možnost, ki odpira mestu pomembne gospodarske, politične in druge perspektive. Ureditev meje in ureditev odnosov med Italijo in Jugoslavijo vsekakor ne pomeni samo boljše odnose in sodelovanje, temveč je tudi resen element stabilnosti za vso Evropo.
Vse to pa tudi pomeni, da so se v Italiji na splošno, in tudi pri nas, s sporazumom utrdile napredne in demokratične sile, ki obstajajo v vseh strankah ustavnega loka in da so nazadnjaške sile potisnjene ob stran. To je seveda strateški rezultat nove politike in novih odnosov, katerega rezultati so trajni. Odprto pa je vprašanje taktične bitke, ki se bo vodila v prihodnjih dneh, predvsem v vseh krajevnih svetih: najprej v torek v deželnem svetu, nato v sredo v občinskem in končno v četrtek v tržaškem pokrajinskem svetu. Povsod je že ustvarjena trdna fronta strank ustavnega loka, ki bodo glasovale za enotne resolucije, s katerimi se bodo izrekle za odprto mejo in za sodelovanje. Prav povsod pa obstajajo tudi posamezniki in skupinice, za katere še ni jasno, kako se bodo odločili. Žal so tokrat točne — drugače običajno tendenciozne in izmišljene — vesti italijanskega dnevnika, da podžupan Giuricin še vedno vztraja na svojem znanem stališču, ki se približuje pozicijam neofašistov. Ni pa si mogoče niti zamisliti, da bi socialistični podžupan v torek glasoval skupaj s fašisti.
Vse kaže, da fašisti, niti skrajni desničarji, ki jih organizira Sar-dos Albertini, ne nameravajo prirediti nobenega javnega zborovanja. Očitno je bil propadli ponedeljkov poskus neofašistov dovolj zgovoren dokaz, kaj Trst v resnici želi. Zanimivo je tudi, da je do tega rezultata prišlo kljub izrednemu naporu dnevnika «D Piccolo», ki je včeraj ponovno pozval k reakciji in ki je posvetil temu vprašanju izredno pozornost.
ske dirke, ki ima sedež na Monte-bellu. Stavko so napovedali, ker vodstvo družbe noče spoštovati nove delovne pogodbe.
Protest staršev osnovnošolskih otrok iz Škednja
Starši otrok, ki obiskujejo osnovni šoli «De Marchi» in «D. Chiesa», so včeraj dopoldne uprizorili protestno manifestacijo zaradi izredno slabih pogojev v omenjenih šolah. Nekatere razrede so namestili v zasebnih stanovanjskih hišah in v občinskem rekreatoriju, šolski poslopji sami pa sta v izredno slabem stanju. Starši zato včeraj zjutraj niso pospremili otrok v šolo, temveč so se ustavili pred šolskim poslopjem in nato več ur popolnoma preprečili promet po Ul. Baiamonti. To je zaposlilo veliko število mestnih redarjev, ki so morali preusmerjevati vozila, okoli poldne pa sta se prišla razgovarjat s starši podžupan in odbornik za javna dela Giuricin ter odbornica za šolstvo Bennijeva. Obrazložila sta težave birokratskega značaja, ki se pojavljajo ob vseh ljudskih gradnjah, obenem pa sta zagotovila zanimanje, da se čimprej reši to pereče vprašanje.
Zaradi odsotnosti prevajalke
Predstavniki jusarjev zapustili sejo rajonske konzulte za vzh. Kras
Sinoči se je na Opčinah sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras.
Na dnevnem redu je bil, med drugim, razgovor s predstavniki vaških odborov za jusarska zemljišča, ki so na sejo prišli, a so jo takoj zapustili v znak protesta, ker ni bilo prevajalke in torej niso mogli govoriti v slovenščini.
Zaradi odsotnosti prevajalke so protestirali tudi slovenski člani konzulte in zahtevali, naj se o jusar-skih zemljiščih ne razpravlja. Tako so govorili le o openskem pokopa-1 lišču; tega vprašanja namreč zaradi j izredne aktualnosti niso mogli odložiti. O sinočnji seji bomo vsekakor še poročali.
PO UGOTOVITVAH MEJNE POLICIJE
V septembru čez mejo nad 4.000.000 prehodov
V primeri z lanskim letom narastla lako med-narodni kakor tudi maloobmejni promet
ŠOLA GLASBENE MATICE
Vaje otroškega in mladinskega pevskega zbora bodo letos vsak ponedeljek ob 18. uri v Kulturnem domu. Pričetek 6. oktobra ob 18. uri ter vsak torek ob 18. uri v šoli Glasbene matice — Ul. R. Manna 29. Pričetek 7. oktobra ob 18. uri.
Vabimo k čim številnejšemu obisku
• V nedeljo, 5. t.m. bodo stavkali uslužbenci tržaške ustanove za konj-
j
Promet na italijansko-jugoslovan-ski meji se še vedno stopnjuje: v preteklem septembru so mejni organi na Tržaškem našteli skupno 4,172.836 prehodov, medtem ko jih je bilo v lanskem septembru 3,337.023. Pri tem je narastel bodisi mednarodni promet s potnimi listi, bodisi maloobmejni promet s prepustnicami.
Iz pregleda, ki ga je pravkar izdala statistična služba mejne policije za tržaško področje, povzemamo, da je s potnim listom v preteklem mesecu stopilo čez mejo 2,363.663 ljudi (v istem mesecu lani 1,909.398), od tega 889.077 italijanskih in 1,474.586 tujih državljanov (v lanskem septembru so našteli 659.708 italijanskih in 1,249.690 tujih državljanov)
Maloobmejni promet pa je dosegel naslednje vrednosti: v letošnjem septembru je prekoračilo mejo 1,809.173 ljudi pd tega 1,121.073 prebivalcev z italijanskega in 688 095 prebivalcev z jugoslovanskega mejnega pasu. V istem mesecu lani pa je stopilo čez mejo 1,427.630 ljudi, od tega 955.963 prebivalcev z italijanskega in 471.667 nrebivalcev z jugoslovanskega mejnega pasu.
• Drevi ob 20. uri se sestane zgoni-ški občinski svet, ki bo obravnaval točke dnevnega reda, ki jih ni izčrpal na svojem zadnjem zasedanju.
Na Bledu posvet o zaščiti narave
Delegacija zadružnikov včeraj na deželnem odbomištvu
V hotelu «Golf» na Bledu se je včeraj začelo dvodnevno posvetovanje o zaščiti narave in o problemih vodnega načrtovanja in gospodarstva med odposlanstvom iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ki ga vodi deželni odbornik za naravo in kulturno imovino A. Mizzau in odposlanstvom iz SR Slovenije, ki ga I vodi sekretar sekretariata za urba-I nistiko ing. Boris Mikoš.
Na srečanju obravnavajo vprašanja skupnega interesa, ki se nanašajo predvsem na naravne parke ob skupni meji (v poštev prideta predvsem področje Krasa in park pri Belopeških jezerih), vprašanje dobav pitne in industrijske vode Gorici, vprašanje onesnaženja sladkih voda, ureditev struge Koritnice in pa vprašanje vodnega prekopa, ki naj bi v bodočnosti povezoval Jadransko morje z Donavo.
Škvadristični napad na dva antifašista
Po klavrni ponedeljkovi manifestaciji revanšističnih in nostalgičnih sil na Trgu sv. Antona in po celi vrsti iredentističnih napisov po celem Trstu je v torek zvečer ponovno prišlo do podlega izbruha škvadrističnega srda. Tolpa šestih neofašistov je namreč, po poročanju pokrajinskega tajnika Lotte Continue, v Ul. Ghega napadla mladinca omenjenega gibanja Fulvia Ferrija. Škvadristi so mladeniča brezvestno pretepli, tako da se je moral zateči po zdravniško pomoč. Potreboval je celo nekaj šivov na ustnicah. Vsekakor pa je Ferri med napadalci prepoznal dva znana desničarja «Tartine» in «Johnnyja».
Istega večera je v Ul. Carducci druga škvadra pretepla očeta simpatizerja Lotte Continue Bue. Mož se je namreč zgrozil zaràdi prepevanja fašističnih pesmi. To o-čitno ni bilo po godu fašistom, ki so ga napadli ter mu zagrozili s smrtjo sina, če tà ne bo odnehal s politiko. Bua je med napadalci prepoznal nekega Antoniuttija.
Ob teh dveh podlih napadih besnih škvadristov, ki se ne morejo spoprijazniti z realnostjo doseženega sporazuma glede cone A in B, poziva tajništvo Lotte Continue vse demokratične kroge na enoten nastop in na še jasnejšo osamitev revanšističnih sil.
Red C Red D
razpisuje
A B O N NI A
za jubilejno sezono 1975 - 1976
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
(prva nedelja po premieri)
(mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (sindikalni — druga sobota po premieri)
Red G (popoldanska predstava na dan praznika)
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
CENE ZA .iBONENTE:
premiera
Parter	I.	(sredinski sedeži)	16.J00	lir
Parter	TL.	(ostali sedeži)	12.500	lir
Balkon	4.000	lir
SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno.
Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledališč, italijanskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolago eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italijanskem stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine v Trstu.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 4. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 732487, TER OD 6. OKTOBRA DALJE V KULTURNEM DOMU OD 8. DO 14. URE
ponovitve 8.000 lir
8.000	lir
4.000	lir
Koncerti
V gledališču Verdi bo danes, ob 21. uri drugi koncert letošnje jesenske sezone. Dirigent B. Campanella, violinist M. Marin. Na sporedu skladbe Mussorgskega in Šostakoviča. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (telef. 31948).
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ vabi vse pevce in or-kestraše danes, 3. t.m., ob 21. uri na generalno vajo za nastop v Čedadu.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 3. oktobra TEREZIJA
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.43. — Dolžina dneva 11.38. — Luna vzide ob 3.49 in zatone ob 16.28.
Jutri, SOBOTA, 4. oktobra FRANČIŠEK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,7 stopinje, najnižja 18,7, ob 19. uri 23,4 stopinje, zračni pritisk 1020,5 ustaljen, veter 5 km severovzhodni, nebo jasno, vlaga 55 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 22,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. oktobra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 68-letni Tulilo Sarina, 77-letna Erminia Borghese vd. Magris, 71-letni Natale Kralj. 53-letna Caterina Fontanot por. Gleria, 61-letni Giordano Marši, 72-letna Maria Bartole por. Fragiacomo, 7Uetna Rosina Ellero por. Viola, 81-Ietni Angelo Chiurco in 86-letna Antonia Pecchiari vd. Ber-tocchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; INAM. Al Cedro, Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) All'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLIC)
Boljunec:	tet. 228-124:	Bazovica,
tel 226-155:	Opčine:	tel. 211 001:
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan. tel. 209-197: žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
Mi .
BANCA Dl-CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANK A
'V:	S. P. A.	■
■ TRST. - ULICA F. FlLzhlO - TS BI-lAF
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	685,50
h unt šterling	1395,—
švicarski frank	253,50
Francoski frank	153,-
Nemška marka	261,10
Avstrijski šiling	36,60
Dinar: debeli	33,50
drobni	33,50
	
HtmlMwMfi	
Ariston 15.30—21.30 «Scene da un matrimonio». Režija Ingmar Bergman. Igrata Liv Ullman in Bibi An-dersson.
Grattacielo 16.30 «Le malizie dl Venere». Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.30 «Il padrino» II. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Qui comincia l’avventura», Claudia Cardinale, Monica Vitti. Barvni film.
Nazionale 14.40 «Il padrino» II. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Lenny». Črno-beli film, D. Hoffman in V. Ferine. Prepovedano mladini - pod 18. letom.
Ritz 16.00 «I quattro dell’apocalisse». Fabio Testi, Tomas Milian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film.
Capito! 16.00 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Barali film.
Cristallo 16.00 «Yuppi du». A. Celenta-no. Barali film.
Moderno 15.30 «Poliziotto della Brigata criminale», barvni film, igra J. P. Beimondo.
Impero 16.00 «Il piatto piange». A. Macione. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «I desideri di Emmanuelle». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «L’esorcista». Ellen Bur-stin, Linda Blair, Lee Y. Cobb. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.45 «Profumo di donna». Vittorio Gasman, Agostina Belli. Barvni film.
Astra 16.30—21.45 «Grande Gatsby». Robert Redford, Mia Farow. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Cristina monaca indemoniata». Toti Achilli in Magda Ko-nopka. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.30 «Bruce Lee un cuore d’oro due mani d’acciaio». Barvni film.
Volta - Milje 17.00 «James Bond a-gente 007 ì’nomo dalla pistola d’oro»-
Prispevki
- - -
Ob priliki rojstnega dneva pok-Egona Puntarja darujeta Cveto in Elda 5.000 lir za športno društvo Primorje.
Družina Malalan iz Trebč izreka družini Kralj iskreno sožalje ob izgubi dragega moža in očeta.
člani ŠD Primorec izrekajo globoko sožalje odborniku Alfredu Kralju ob smrti očeta Dala.
Bivši borci NOB iz Trebč izrekajo globoko sožalje družini Kraij ob izSB’ bi moža in očeta Boža Kralja (Dalota)-
Prosvetno društvo in pevski zboi «Primorec» iz Trebč izrekata iskreni sožalje pevki Nerini in svojcem ot izgubi dragega očeta Božiča Kralja
Pogrebno društvo iz Trebč izreka ob izgubi svojega odbornika iskreno sožalje družini Kralj in svojcem P0" kojnega Dalota.
Dne 1. oktobra je preminil naš dragi
NATALE (DALO) KRALJ
Pogreb bo danes, 3. oktobra, ob 13. un iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah, kjer bo verski obred ob 15.30.
Topla zahvala primariju, zdravnikom in osebju I. kirurškega oddelka.
Žalostno vest sporočajo: žena Sabina, hči Nerina, sin Alfred z ženo Manzo, vnučki, sestri Justina in Viktorija, brat Miro ter drugi sorodniki
Trebče, 3. oktobra 1975
Pogrebno podjetje Zimolo
I.	WS
V PALAČI COSTANZI
Jutri otvoritev prve razstave kraških gob
V	umetnostni dvorani palače Co-stanzi bo jutri ob 17.30 otvoritev 1. razstave kraških gob. Prireditelj in pokrovitelj te pobude, ki je nekako novost za Trst in kj bo po vsej verjetnosti vzbudila precej zanimanja, je tržaška občina, organizacijsko breme pa sta prevzela še občinski naravoslovni muzej ter tržaška sekcija mikološke skupine «G. Bresa-dola». Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 17. do 20. ure in sicer do 12. t. m.
V	okviru te 1. razstave kraških gob bodo v veliki dvorani liceja Dante, Ul. Giustiniano 5, štiri predavanja o gobah. V torek, 7. t. m., bo o temi «Goboslovec pri iskanju gob» govoril Alberto Sessi, v sredo, 8. t. m., bo prof. Arturo Ceruti predaval o gobah v prehrani ter o njihovem pomenu za gozdno ekologijo,. v četrtek, 9. t. m., pa bo predavanje dr. Paola Coste o gojenju gob. Zadnje predavanje bo v nedeljo, ko bo o temi «Človek in narava» govoril inž. Bruno Getto. Prva tri predavanja se bodo pričela ob 19.30, zadnje pa ob 17. Na vseh bo tudi predvajanje diapozitivov. Vstop je prost.
Nazadnje naj še dodamo, da bo v teh dneh izšla knjiga prof. Renata Mezzene, direktorja naravoslovnega muzeja, o kraških gobah. Gre za žepno izdajo, v kateri je približno 200 barvnih ilustracij in ki je izredno jasna v razlagah.
Predstavitev 1. razstave kraških gob bo danes v časnikarskem krožku na Korzu 12 ob 11.30. Prisoten bo prof. Renato Mezzena.
KULTURNA DRUŠTVA, ZVEZA EMIGRANTOV in /./EZA PARTIZANOV ANPI IZ BENEČIJE
organizirajo v nedeljo. 5. oktobra, ob 15. uri v Teatru A. Ristori v Čedadu
PROSLAVO
30-LETNICE
OSVOBODITVE
PROGRAM
Svečani govori, recitacije in nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora s pesmimi odporništva iz vse Evrope pod vodstvom Oskarja Kjudra ter nastop glasbenika Antona Birtiča.
VSTOP JE PROST!
VELIKO PRIČAKOVANJE GORIŠKIH OBČANOV
REAKCIJA NA DEŽELNI ZAKON
Nfl DANAŠNJI SUI OBČINSKEGASVETfl.
V GORICI RAZPRAVA 0 UREDITVI MEJE	m
Obvestilo SGZ za trgovce
Slovensko gospodarsko združenje poziva ' še enkrat vse, ki so vpisani v bolniško blagajno trgovcev in ki niso še poslali bolniški blagajni prijave o dohodku podjetja za leto 1974, na podlagi katerega bodo uvrščeni v devetstopenjsko kategorijo, naj se čimprej zglasijo v u-radih združenja, ker je rok že potekel in zamudnike lahko urad uvrsti v posamezne kategorije po lastni uvidevnosti, se pravi, tudi precej više kakor bi ustrezalo njihovim dejanskim dohodkom, kar prinaša večje letne prispevke.
*1iiliiiii,m,iiiiii,iiiii,i,i,illi.m mn.........	inni miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuN,
DANES IN JUTRI NA REKI
in ki jo sestavljajo izvedenci za letalski promet iz Slovenije, Hrvatske, Štajerske, Koroške in Furlanije-Ju-lijske krajine.
Odposlanstvo iz naše dežele bosta vodila deželni odbornik za promet Cocianni in predsednik Deželnega združenja trgovinskih zbornic Lu-pieri.
• Danes, v petek, 3. oktobra bo ob 20. uri v krožku za politične in socialne vede «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 Sandro Canestrini govoril o novem disciplinskem pravilniku italijanske vojske.
VI srečanje o letalskih zvezah 2 Avstrijo, Slovenijo in Hrvatske
Vprašanje tarif na meddeželnih progah . Deželno odposlanstvo vodi odbornik za promet Cocianni
Danes in jutri bo na Reki VI. letno srečanje o letalskih zvezah hied sosednimi deželami, ki ga organizira Gospodarska zbornica SR Hrvatske v sodelovanju z Gospodarsko zbornico z Reke in z deželnim Združenjem trgovinskih zbornic iz * urlanije-Julijske krajine.
Srečanje, ki sledi prvim petim Podobnim sestankom v Trstu, Zagrebu, na Dunaju, v Vidmu in Gradcu, se bo odvijalo pretežno na otoku Krku, kjer je urejeno reško letališče, ki vzdržuje dnevne letalske zveze z Beogradom in Zagrebom ter dvotedenske zveze s Splitom,
Dubrovnikom, Amsterdamom in Varšavo.
Na Reki in na Krku se bodo zbrali tnyusxavnuci političnih in gospodarskih krogov iz dežele Furlanije-Ju-bjske krajine, avstrijske štajerske in Koroške ter iz Slovenije in Hrvatske, strokovnjaki za letalski promet in turistični delavci iz petih sosednih dežel. Prisotni bodo tudi zastopniki prizadetih letalskih družb Alitalia, Ati, Jat in Aua.
Osrednji del zasedanja bodo predstavljala tri poročila: ravnatelj letalskega podjetja Pan Adria iz Zagreba Slavijan Belamarič bo govoril 0 tehničnih problemih v ’ zvezi z vzpostavljanjem rednih letalskih 2vez med sosednimi deželami; pred-®e™jk Konzorcija za Julijsko letališče v Ronkah inž. Augelli bo ~azvu temo o sestavljanju tarif na meddeželnih progah; štajerski rav-atelj za turizem svetovalec Gais-.r Pa bo spregovoril o pomenu vzdrževanja meddeželnih letalskih ni Za f^vnčanje turizma, sta .fahljučku zasedanja bo pred-vrnk deželnega združenja trgo-vinskih zbornic dr. Tamaro iz Trsta Podal pregled dela, ki je bilo doslej pravljico na tem področju po prvem skupnem srečanju in zlasti po zadnjem sestanku v Gradcu 6.
®bra 1974. V bistvu bo to poki • °^el0 skupine strokovnjakov, je bila ustanovljena pred leti
* rianp«. v netek. 3. oktobra ob 16. uri bo na sedežu sindikata upokojencev CGIL v Ul. Pondares 8 skupščina bivših uslužbencev tržaške pristaniške u-stanove.
Vesti z onstran meje
V Pobegih komemoracija padlih pred 32 leti
Pred spomenikom padlih v krajevni skupnosti Pobegi - Čežarji je bila danes popoldne komemoracija v spomin žrtvam, ki so padle na današnji dan pred 32 leti. Takrat so motorizirane kolone Nemcev prodirale iz Trsta v vse smeri in neusmiljeno požigale vasi ter pobijale prebivalstvo. Pobegi in Čežarji so dali 180 borcev, ki so padli kot talci pod streli okupatorja ali umrli v koncentracijskih taboriščih.
Na komemoraciji, na kateri so bili tudi številni ljudje z onstran meje, je govorila predsednica tamkajšnje mladinske organizacije Karmen Jakomin. Opisala je dogodke pred 32 leti ter omenila napredek, ki sta ga ti dve vasi dosegli po osvoboditvi. Na koncu so zborovalci izrazih svoje ogorčenje proti smrtnim obsodbam petih španskih borcev.
L. O.
Seminar o vprašanjih obvezne šole
Koordinacijski center za demokratično upravljanje šole, ki ima sedež v Trstu, Ul. sv. Frančiška 4/1, prireja seminar za stanše in šolnike o vprašanju obvezne šole. Seminar se prične drevi ob 18. uri, ko bo Fabio Marchetti govoril o odnosih med šolo in krajevnimi u-stanovami. Nato bodo didaktični ravnatelj dr. Gasini ter tajnika vi-jih srednjih šol, knjigovodja Pesel in dr. Cantoni, govorili o upravnih šolskih organih in upravljanju šole.
Jutri dopoldne ob 9. uri bo dr, Gabriella Pacella iz Rima govorila o doprinosu, ki ga lahko nudijo šolski voljeni organi kulturni in didaktični preosnovi šole. Sledila bo razprava, ki se bo nadaljevala tudi popoldne. V soboto ob 9. uri bosta dr. D’Elisova in pokrajinski
zdravstvu v šoli in o vključitvi prizadetih otrok v obvezno šolo. Sledila bo razprava z zaključki seminarja.
Seminar bo na sedežu ENAEP v Trstu v Istrski ulici 57. V času zasedanja bodo v bližnji telovadnici skrbeh za otroke, katerih starši se žehjo udeležiti seminarja.
Realistična stališča vseh strank ustavnega loka bodo potisnila fašiste v popolno osamljenost - Fašistična gesla po mestnih zidovih
Danes ob 18.30 se v Gorici sestane občinski svet. Za to sejo so svetovalci dobili zajeten dnevni red, v katerem so v - glavnem nanizani sklepi občinskega odbora, sprejeti na podlagi pooblastila, ki jih bodo morah svetovalci odobriti. Toda bolj kol, odobritev odborovih -sklepov in odobritev ostavke fašističnega svetovalca Pedronija ter vstop svetovalca MSI dr. Ettora Romolija je_ pozornost javnega mnenja posvečena obnašanju občinskega sveta glede pravnega priznanja meje med Italijo in Jugoslavijo, vprašanja, ki ga posebno skrajna desnica umetno napihuje in ga izrablja za svoje politične špekulacije.
Na podlagi izjav, ki so jih vodilni politiki strank ustavnega loka dah beneškemu dnevniku, ne bi smelo na seji priti do nikakršnih presenečenj ter bi morah biti fašisti osamljeni. Goriški župan Pasquale De Simone je namreč za ta list izjavil, da brez gotovosti glede meje Gorica ne more napredovati. «Začasnost meje nam je povzročala izgubo dragocenega časa in tudi denarja,» je dejal župan ter s tem v zvezi omenil oddajo gradnje av-toporta, ne da bi sploh vedeli, če bodo na tistem kraju odprli mejo za mednarodni mejni prehod.
Tudi pokrajinska tajnika obeh levičarskih strank, socialist Mario Del Ben in komunist Tullio Paiza, sta podala ugodno izjavo glede sporazuma. Del Ben vidi v sporazumu
višjih srednjih šol v Gorici izraža svoj protest proti ukinitvi IV. in V. razreda državnega strokovnega zavoda za trgovino in zahteva, da pristojno ministrstvo prekliče svojo o-dločitev.
Dijakom zgoraj omenjenega zavoda je namreč onemogočeno doseči v Gorici diplomo višje srednje šole in torej nadaljevanje študija na univerzi, kar je za današnje pogoje potrebno, saj trgovske izmenjave, zlasti tu ob odprti meji med I-talijo in Jugoslavijo, zahtevajo strokovno sposobno osebje, ki obvlada slovenski in italijanski jezik.
Enotni dijaški odbor
Solidarnostni izrazi španskim rodoljubom
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je včeraj oklicala simbolično četrturno stavko v vseh goriških obratih v okviru med narodnega dneva solidarnosti s španskimi protifašisti in dneva boja proti Francovemu režimu. Na Goriškem ni bilo včeraj večje manifestacije, v kolikor je sindikalno vod-
stvo pripravilo že v ponedeljek v Tržiču manifestacijo, katere se je udeležila velika množica ljudi.
Simbolične stavke se je udeležil velik del slovenskih profesorjev, ki so se odzvali pozivu sindikata slovenske šole. šolniki so četrturno stavko izkoristili, da so dijake seznanili z bojem španskih rodoljubov proti Francovemu režimu.
Časnikarji obiščejo goriška Brda
Goriška Brda bo danes obiskalo okoli 200 italijanskih in evropskih časnikarjev, strokovnjakov na vinogradniškem področju. Ob tej priložnosti bo Agriturist pripravil v nekem lokalu srečanje z gosti, ka terim bodo orisali značilnosti teh vinorodnih krajev.
Deželna sredstva naj se uporabijo za šport, ne objekte šolskega in javnega značaja
V okviril sodelovanja med zadružniki je deželna komisija povabila v naše kraje voditelje zadružnega gibanja iz Slovenije in Hrvatske. Delegacija bo danes ob 16. uri o-biskala zadružno vinsko klet v Krminu.
Objava deželnega zakona o finansiranju palače za športno društvo UGG (800 milijonov lir za 20 let) še vedno vznemirja občane. Včeraj je svoje stališče do tega vprašanja objavila mestna sekcija KPI, v katerem se sprašuje, kako je mogla dežela s tolikšno lahkoto sprejeti zakon o gradnji športne palače za profesionalne potrebe, ko pa primanjkujejo v mestu najosnovnejše športne naprave šolskega in javnega značaja. Komunisti se sprašujejo, zakaj se gradi tako drag objekt, ko pa primanjkujejo stanovanja, ko ni urejeno vprašanje zdravstva, šolskih zgradb in otroških vrtcev. Komunisti se nadalje sprašujejo, zakaj je dežela s prioriteto sprejela zakon o gradnji tega objekta, medtem ko se požvižga na sleherno obliko demokratičnega programiranja ter prostorskega načrtovanja, vključno načrtovanja storitev.
KPI ugotavlja, da ne gre za prioritetno izbiro, ampak za privilegi-ranje profesionalnega športa v odnosu do amaterskega. Vehko koristneje bi bilo uporabiti halo ESPO MEGO, kakor je med drugim označeno tudi v regulacijskem načrtu.
Komunisti vidijo v naglici s katero hočejo objekt zgraditi, željo po zadovoljevanju lokahstičnih in re-
zdravnik dr. Fabiani ^ ^govorila odstranitev nevarnega žarišča na--.i.i	J—- — petogtj’ paiza pa uresničevanje du-
ha helsinške konference. Hkrati izraža Paiza upanje, da bodo demokratične sile sposobne zavrniti fašistično provokacijo.
Ugodno ocenjujejo sporazum tudi voditelji vseh meščanskih strank. Tako je pokrajinski tajnik KD Luigi Longo izrazil vero, da bo dosežen pravičen sporazum in da bo upošteval recipročne interese. Po njegovem mnenju bo ureditev meje pomagala odstraniti zapreke, ki so onemogočale nove oblike sodelovanja. Socialdemokrat Zucalli je za realistično gledanje in ukrepanje, čeprav dovoljuje možnost, da bo sporazum tudi boleč. Tajnik republikanske stranke Luciano Luciani zagovarja sporazum, do katerega je bilo potrebno priti s smislom za stvarnost in za medsebojno prijateljstvo, ter dodaja, da je dokončna razmejitev za Gorico bistvenega pomena.
Fašist Ermo Pascoli je bil izmed vseh drugačnega mnenja. Po njegovi oceni naj bi bile prednosti, ki naj bi jih imela Italija z dosego sporazuma, samo sladkorček, češ da bi morala te prednosti imeti že z mirovno pogodbo. Pač pa je nekoliko kasneje fašistični svetovalec razkril svojo pravo naravo, ko je rekel, da Italija ne bi smela podpirati sporazuma in počakati na Titovo smrt, ker naj bi potem nastal za Italijo ugodnejši položaj.
Fašisti skušajo priti iz osamljenosti z najrazličnejšim razpihovanjem nacionalističnih in iredentističnih čustev, od objave razglasa na svoji oglasni deski, kjer se v celoti pridružujejo stališču II Piccola ter pozivajo svoje pripadnike, naj ga berejo, do pisanja gesel po zidovih, v katerih blatijo goriškega nadškofa. Prav gotovo bodo skušali uprizoriti provokacijo tudi na današnji seji občinskega sveta, vendar so napredne sile budne in pripravljene, da vsako provokacijo, ki bi poleg drugega predstavljala žalitev omikanega in strpnega genskega prebivalstva, Italijanov in Slovencev, že v kali zatrejo.
Pritisk sindikata upokojencev na vlado
V sredo se je na svojem sedežu sestal glavni odbor pokrajinske federacije CGIL za upokojence ter je razpravljal o sporu med sindikati in vlado glede odobritve novih določil za upokojene državne uradnike. Skupno z ostalima sindikalnima federacijama CISL in UIL je glavni odbor sklenil, da bo promoviral širšo akcijo za obvestitev javnosti, da bi tako vlada CUupiej u-dobrila določila, ki so bila že sprejeta v okviru medministrskih razprav.
Glavni odbor pokrajinskega sindikata CGIL za upokojence je tudi sklenil prispevati po sto tisoč lir za odbor za solidarnost z demokratičnimi Španci in za odbor Italija -Čile.
Zaplenjeni časopisi Avanguardia operaia
V torek sta dva karabinjerja na Opčinah zaplenila letake in časopise, ki so jih delili predstavniki politične organizacije Avanguardia o-peraia. Ta ukrep sta orožnika upravičila z ugotovitvijo, da mladeniči nimajo dovoljenja za ... krošnjarje-nje. Avanguardia operaia v zvezi s tem dejanjem opozarja, da so že večkrat karabinjerji preprečili razdeljevanje letakov na Opčinah pod najrazličnejšimi pretvezami. Enkrat so tudi pridržali za 2 uri mlada predstavnika gibanja, seveda brez nikakršne formalne obtožbe. Zato Avanguardia operaia odločno protestira proti takemu početju, ki ga označuje kot nezakonito.
*"""""1'.......HM,..........
Včeraj je bilo na nabrežinski postaji skoraj dvesto vagonov uvožene živine
Protest dijaškega odbora zaradi ukinitve 4. in 5. razreda na trgovski šoli
številnim zahtevam, ki so bile izražene v političnih organizacijah, izvoljenih ustanovah, šolah in ki so privedle do parlamentarnega posega poslanca Albina škerka, naj se namreč obnovi nadaljevalni tečaj na trgovski šoli v Gorici, se je včeraj pridružil tudi enotni dijaški odbor, ki nam je poslal naslednje protestno pismo :
Enotni dijaški odbor slovenskih
V PRIREDBI DOMSKE SKUPNOSTI GOJENCEV
Na tridnevnem seminarju so se dijaki soočali z današnjo mladinsko stvarnostjo
Mladinci so razpravljali o vprašanjih, ki se pojavljajo v domski skupnosti, ter o odnosih z vzgojiteljskim kadrom - Izlet v Istro
V prvi polovici prejšnjega tedna je bil v dijaškem domu «Simon Gregorčič» v Gorici tridnevni seminar, ki ga je priredila domska skupnost gojencev. Seminarja se je udeležilo okoli dvajset višješoicev z Goriškega. Kot je v svojem pozdravnem govoru udeležencem seminarja poudaril ravnatelj doma Edmund Košuta, je bil namen seminarja ta, da se starejši gojenci doma zberejo še pred pričetkom šolskega leta in vnaprej programirajo dejavnost domske skupnosti. Poleg lega naj bi seminar služil ludi za analizo dosedanjega delovanja za pridobitev novih izkušenj ter za povečanje članstva domske skupnosti.
Prvi dan seminarja se je odvijal po sodobnih metodah skupinskega dela. Udeleženci so se razdelili v tri skupine, ki so obravnavale vprašanja o odnosih med šolo in dijaškim domom, o življenju in delovanju domske skupnosti ter o športni in rekreativni dejavnosti v dijaškem domu. Diskusija po skupinah je bila zelo koristna in zanimiva, saj so vsi udeleženci aktivno posegli v razpravo in s svojimi predlogi pripomogli k izoblikovanju programa za bodočo dejavnost.
Drugi dan seminarja je bil posvečen srečanju med udeleženci in vzgojitelji. Gojenci so seznanili vzgojitelje z opravljenim delom in s predlogi, ki so jih izoblikovali prejšnjega dne. Skupaj so skušah že vnaprej določiti, kakšna naj bi bila dejavnost domske skupnosti v novem šolskem letu. Tako gojenci kot vzgojitelji so bili mnenja, da bi se v bodoče delovanje domske skupnosti usmerilo v skupinsko delo: tak način omogoča večjo diskusijo in nudi gojencem možnost samo-odločanja pri vprašanjih, ki zadevajo njihovo življenje v domu. Udeleženci seminarja so še izrazili željo, da bi posvetili večjo pozornost športni dejavnosti, ki je bila v zadnjih časih, po njihovem mnenju, nekoliko zanemarjena. Vzgojitelji so se tudi zavzeli, da pomagajo go-jancem pri uresničitvi predloga, da bi v dijaškem domu priredili plesni tečaj in razne družabne prireditve, ki bi omogočile večjemu številu goriških mladincev, da obiščejo dijaški dom in se seznanijo z življenjem v njem. Razen tega so še sprejeli sklep, da v prihodnjem šol-
skem letu v domu priredijo razna predavanja, filmska predvajanja, kulturne prireditve in srečanja, tako da bi bilo življenje v domu čim bolj pestro in zanimivo.
Tretji dan seminarja so udeleženci in vzgojitelji izkoristili za skupni izlet po Istri. Najprej so si pri Divači ogledali Škocjansko jamo, ki se po svoji lepoti kosa s svetovno znano Postojnsko jamo.
Od tod so udeleženci seminarja krenili proti obali, kjer so si lahko ogledali obmorska mesta kot se I-zcla, Piran in Portorož. Nedaleč od tod, v Seči, so si ogledali zanimivo kiparsko razstavo «forma viva». Sončno popoldne izkoristili, da so se, morda zadnjič v letošnjih počitnicah, okopali v toplem istr-
skem morju. Na povratku iz Portoroža so se izletniki ustavili še v Kopru, odtod pa so se odpeljali v Trst, kjer se je izlet zaključil v prijetnem vzdušju. Želja vseh je bila, da bi kaj kmalu priredili še kako tako srečanje, ki nudi mladini možnost, da se združuje in se pogovori o svojih vprašanjih,
Marko Marinčič
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulich, tel. 72-480.
prezentančnih potreb, ki bi v odnosu na palačo ESPOMEGO predstavljal dvojnik, za katerega bi morala skupnost odštevati velike denarje za vzdrževanje in upravljanje. To pa pomeni, da so razlogi, zaradi katerih se nekaterim strukturam tako mudi zgraditi športno halo za košarko, samo navidezno ljudskega značaja. Z izgradnjo športne hale bi se v Gorici zaključila vsakršna nadaljnja športna gradnja, kar bi škodovalo demokratični rasti mesta, ter bi preprečevalo razvijanje športa po rajonih in vaseh. KPI predlaga, naj se vsedržavno prvenstvo v košarki vrši v palači ESPOME GO, sredstva za športno halo pa naj se porabijo za druge športne objekte, za katere naj se izdela načrt na podlagi predlogov rajonskih svetov in občinskega sveta v doriti.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Pippo, Pluto e Paperino alla riscossa». Barvna risanka.
CORSO 17.00—22.00 «L'eroe della strada». C. Bronson in J. Cobum. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.00—22.00 «Tom-my». O. Reed in A. Margret. Barvni film.
CENTRALE 17.30—21.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». S. Connery. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Esotika, erotika, psicotika». S. Venturelli in E. Remberg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Piedone a Hong Kong». Barvni film.
PRINCIPE 20.30 Glasbena predstava.
Nova Gorica
SOČA «Ljubimke», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Smrtonosna pista», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «V službi njenega veličanstva», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega orada
ROJSTVA: Licia Bemot. Antonella Narduzzi. Jarik Olivo, Isabella Sa-mer, Francesca Santarelli, Paolo Gabrielli, Annalisa Marini.
SMRTI:	70-letni glasbenik Luigi
Campolieti, 61-letna upokojenka Elsa Mucchiut. 66-letni upokojenec Alojz Beguš, 49-letni delavec Adelchi Giusto, 92-letni upokojenec Giuseppe Facchi-nato.
IIIIIIIIlilIllllllllllllIllIIIIIIIlIllllllllllllllllllIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllHIIIIUIIIIIIIIIIIIIklllllllB
TRGATEV SE NAGIBA H KONCU
boston6- n? nabrežinski železniški skrhlin-^6 12 ^neva v dan bolj za-Prospii/1066' Zaradi Prenatrpanosti reč ur,,-6 ln Ritenske postaje nam-Nabi-i?ava žeteznice preusmerja v živine T Pre^ejšnje število vozov goslaviip1 v?	uvaža ta Ju-
Preko m ' ■ ^ zadnjih dneh dospe niških ^eje P0Prečno po 350 želez-vozov dnevno, kar je precej
nad poprečjem in presega zmogljivosti proseške postaje ter struktur, s katerimi razpolagajo uvozniki in carina na omenjeni postaji.
Vprašanje povzroča v Nabrežini precej preglavic. Predvsem je treba povedati, da živine še ni pregledal živinozdravnik in bi bila lahko tudi okužena, obenem pa iz vo-
zov zelo smrdi, zlasti če se nekoliko zniža zračni pritisk. Vse to škodi okolju in vzbuja zaskrbljenost pri prebivalcih bližnjih vasi, še predvsem pa kvarno vpliva na zdravljenje v bližnjem nabrežinskem zdravilišču. Zato je nujno, da železniška uprava poišče drugačno rešitev in se ne poslužuje več nabre-žinske postaje za skladišče živine. I )
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V IKSTIl
razpisuje
ABONMA ZA GORICO
za jubilejno stilno 1975 - 1976
Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495, ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežu prosvetnih društev.
CEriE ABONMAJEV ZA SPDEM PREDSTAV
Prvi sedeži (parter in balkon) 10.000 lir Drugi sedeži (parter in balkon) 7.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kaieiemu vsak nadaljnji član doplač po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir.
V vzhodnem delu Brd že potrgali skoro vse
so letos grozdje
Letošnji pridelek je nekoliko slabši od lanskega - Večina briških vinogradnikov se ukvarja tudi s kletarjenjem in ustekleničenjem vina
Letošnja trgatev v vzhodnem delu Brd, na Oslavju in v Števerjanu, sfe nagiba h koncu. Naši vinogradniki so letos pričeli trgati že v drugi polovici septembra, tako da so trgači stopili med «vrste» približno deset dni prej, kot je običaj. Tako zgodnjo letošnjo trgatev je narekovalo slabo vreme, ki je že v poletnem času precej nagajalo. Vinogradniki so se namreč bali, da bi jagode začele gniti, če bi jih takoj ne potrgali. Vreme je namreč v prvi polovici septembra kazalo na dež. Ob pričetku trgatve pa so se pojavili lepi in sončni dnevi, tako da so bili briški vinogradniki vsaj delno poplačani za trud, ki so ga vložili pri svojem delu. Sončno vreme pa je ugodno vplivalo na samo trgatev, saj je grozdje dobro dozorelo in trganje je potekalo znatno hitreje.
«Letošnja letina», so nam dejali nekateri vinogradniki iz števerjana in z Oslavja, «vsekakor ni ena izmed najboljših, saj je muhasto vreme, ki je nagajalo že v poletju, preprečilo, da bi trte dobro obrodile. Zahvaliti pa se moramo lepemu vremenu zadnjih septembrskih dnevov, ko je grozdje lepo dozorelo. Med vrstami pa smo med trganjem dobili že precej gnilega grozdja. To je posledica dežja in večkrat tudi slabe lege vinogradov. Treba je namreč vedeti, da so vinogradi, ki so nasajeni v nižjih kotanjah podvrženi rosi, ki je uničila precej mladih grozdov.»
Ne samo deževno vreme, marveč tudi lega vinogradov je torej vplivala, da je letošnja letina nekoliko slabša od lanske in sploh neprimerljiva z predlansko, ko so zabeležili rekordno trgatev. Nekateri vinogradniki so se pritoževali, da bo letošnji pridelek tudi za 30 odst. manjši od lanskoletnega. Na splošno za letošnji pridelek lahko rečemo, da je le delno manjši od lanskega leta. Razlika pa bo predvsem v alkoholni stopnji, ki bo letos za eno do dve stopnji nižja.
Tretji vzrok za letošnjo ne naj-, boljšo letino pa ni odvisen od na-! ravnih pojavov, kot sta dež in rosa,
I marveč od večkrat prepoznega j škropljenja trt ali zgrešene upora-I be gnojil. Samo tako si namreč 1 razlagamo dejstvo, da imajo neka-
teri vinogradniki letošnji predelek enak lanskoletnemu, drugi pa celo za 30 odst. manjšega.
Ker so se letos nekateri briški vinogradniki prvič posluževali helikopterja za škropljenje trt, smo se pri njih pozanimali, ali' je tak način, ki ga je v Brdih omogočil Konzorcij za zaščito briških vin, boljši od običajnega. Povedali so nam, da je letošnji poskusni način škropljenja znatno hitrejši in tudi cenejši, ni pa tako učinkovit. Helikopter namreč leti 20-30 metrov nad trtami z določeno hitrostjo, kar seveda preprečuje, da bi se škropilo prilepilo na vsak list.
Konec tega tedna, ko bodo potr-
gali grozdje, se bo pričelo delo v kleteh. Kletarjenje je za naše vinogradnike tesno povezano z delom med nasadi. Večina kmetov v Brdih vino tudi ustekleniči in ga prodaja širom po Italiji. Za tako «dodatno» delo pa je seveda potrebnih več strojev za ustekleničenje vina, za etiketiranje in podobno, kar seveda pomeni dodatno finančno breme. Nekateri vinogradniki pa se niso o-prijeli tega dela in grozdje prodajajo kar na debelo (letos cenijo, da ga bodo prodajali po 230-250 lir za kilogram). Vedno manj pa je takšnih, ki pridelujejo samo vino in ga potem prodajajo na debelo raznim trgovcem in gostilničarjem.
Jožko Figeij v svojem vinogradu na Oslavju
3. oktobra 1975
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Vjekoslav Kaleh:
Čudoviti prah
Roman, po katerem je bil napravljen tudi istoimenski film o partizanskem življenju.
Po romanu hrvatskega pisatelja Vjekoslava Koleba Čudoviti prah izdelan istoimenski film smo že gledali v kinematografih. To dejstvo pa najbrž ne bo zmanjšalo zanimanja za knjigo, morda bo celo povečalo njeno privlačnost. Založba Mladinska knjiga je torej izdala slovenski prevod Kalebovega partizanskega romana in z njim predstavila pisatelja slovenski javnosti, ki Koleba ne pozna, čeprav sodi ta pisatelj med najbolj renomira-ne sodobne hrvatske pripovednike. Roman je prevedel Miroslav Ravbar, ki je očitno tudi avtor (nepodpisanega) uvoda. Ta uvod predstavlja avtorja slovenskim bralcem, obenem pa tudi karakterizi-ra Čudoviti prah.
Vjekoslav Kaleb (rojen je bil leta 1905 na Murterju pri Šibeniku in je bil po poklicu učitelj po osvoboditvi pa svobodni pisatelj) je predvsem avtor kratke proze. Začel je pisati novele in se je s prvo tiskano novelo pojavil v javnosti že leta 1938. Leta 1940 je izšla prva zbirka njegovih novel, nato leta 1942 druga zbirka. Po osvoboditvi je pod naslovom Brigada izdal tretjo novelistično zbirko, nato roman iz okupacije Ponižane ulice in kratek roman iz' Dalmacije, v katerem je prikazal italijansko okupacijo. Četrti zbirki novel je dal naslov Smrtni zvoki peti pa Nagel veter. Vmes je leta 1954 izdal poetičen partizanski roman ali daljšo novelo Čudoviti prah, katero dobivamo dvajset let po izidu tudi v slovenskem prevodu.
Roman Čudoviti prah bi morda prej imenovali partizanski potopis kot pa roman. Delo namreč nima klasične zgodbe romana, nima ne zapleta, ne razpleta, temveč pripoveduje o dveh partizanih, ki sta se po ofenzivi na Sutjeski izgubila in tavata nekje po Bosni, da bi prišla do svojih enot. Pravzaprav ta dva razhajkana partizana vesta, kje so njune enote, zato tudi več dni potujeta v določeni smeri, da bi se pridružila svojim tovarišem. Čeprav jima to pravzaprav ne u-spe, pa po mnogih peripetijah naletita na ljudi, ki ju dobro sprejmejo in ju izčrpana na nosilih odnesejo. To je že osvobojeno ozemlje in partizana sta tako rešena vsega najhujšega.
Preprost 'banijski kmet in delavec na žagi je pri prehodu reke izgubil hlače, ki si jih je slekel, da bi si jih ne zmočil. Tako hodi okoli v šoferskem jopiču in mu pravijo Goli. Drugi je dijak splitske gimnazije, imenovan deček. Ta dva sta glavna ‘protagonista pripovedi. Njuna pot, njuna doživetja na poti, srečanja s četniki, Italijani in Nemci z neprijateljsko nastrojenimi domačini, in njuni pogovori polni svojevrstne, preproste a nevsakdanje filozofije, to je vsebina (e knjige.
Dogajanje je pravzaprav skromno, njegova junaka sta sorazmero-ma prav malo zgovorna. Toda pisatelju je vendar uspelo napisati tekst, ki se kot neke vrste filmski scenarij, bralcu globoko vtisne v spomin.
Junaka pripovedi (in tudi drugi ljudje, ki nastopajo) sta prikazana v gibanju, kar je posebna odlika Kalebovega pisanja. Tudi skopost ali zadržanost pripovedi je posebna značilnost teksta, ki Pa ima zelo polno preproste filozofije, r. hlega humorja in duhovitosti m lepo izraža na eni strani trpljenje dveh preprostih partizanskih borcev, na drugi strani pa nujno hrepenenje in ljubezen do svobode.
Čeprav v obeh glavnih junakih prevladuje razum nad čustvi, pa vendar spoznavamo dvoje iskreno čutečih mlad.h ljudi, ki sta še vsa pod vtisom bojev, ki vrsto dni lačna pešačita po neznanem svetu, ki pa kljub preprostemu in skopemu izražanju trdno gerujeta v rešitev in bodočo zmago. Globoka etičnost obeh junakov, poetičnost nekaterih dialogov, skopost dogajanja in izražanja, pa vendar sugestivna moč pripovedi, to so poleg jasnih značajev in plastičnosti poglavitne odlike tega dela, ki je prejelo ob izidu tudi nagrado Zveze jugoslovanskih književnikov.
Prepričani smo, da bodo tudi slovenski bralci zadovoljni z delom in da je založba, čeprav z zamudo, storila prav, da je poskrbela za slovenski prevod tega originalnega partizanskega teksta.
Sl. Ru.
Kraški motiv: Slivno
iiiiiiiiiiiiumiiimMiiHiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiufiimiiiiiuiimiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimmiiii
RAZMOTRIVANJA LISTA «DIE ZEIT>:
Pisec Dostojevski demantira Freuda?
Sovjetski literarni zgodovinar Fjodorov objavil podatke, ki povsem spreminjajo dosedanjo «karakteristiko» ruskega klasika
«Bil je to zelo utrujen in bolehen človek, z nezdravo barvo polti in izmučenega ter izbraz-danega lica. Za seboj je imel sodni proces, na katerem mu je bila izrečena smrtna kazen, ker se je bil pridružil naprednemu gibanju. Prignali so ga celo na strelišče, kjer je do poslednjega trenutka čakal, da ga bodo prerešetali svinčeni izstrelki. Pustili so ga pri življenju, vendar so ga zato poslali v Sibirijo Fjodor Dostojevski je tedaj preživel strahotne preizkušnje. Toda že pred tem je preizkusil, kaj pomeni človeško trpljenje: v zgodnjih letih je izgubil mater, nato pa tudi očeta, zemljiškega posestnika, ki je strahotno pil in so ga ubili njegovi podložniki».
Tako beremo v nekem bolj ali manj uradnem življenjepisu. Toda nekateri podatki iz tega «uradnega» življenjepisa Dostojevskega pripadajo bolj fantaziji kot pa zgodovinski resnici. Take trdi sovjetski literarni zgodovinar Ge-nadij Fjodorov, ki je pred nekaj meseci objavil doslej neznane podatke iz življenja slavnega ruskega pisatelja in najožjih članov njegove družine. Po ugotovitvah Genadija Fjodorova, oče Dostojevskega Mihah Andrejevič ni bil bogat zemljiški posestnik in tudi ne skopuh, še najmanj na pijanec, pač pa siromašen kmet in bolan človek. Vrhu tega n:so ga umorili njegovi podložniki, pač pa je umrl naravne smrti, konkretno od kapi. Fjodorov torej s tem svojim odkrivanjem resnice ruši legendo, ki se je bila ustvarila o tako imenovanem sovraštvu med mladim Dostojevskim in njegovim očetom ter o posledicah tega sovraštva na vse njegovo literarno delo. Zgodovinska resnica o Do-stojevskem pa najbolj ruši «ugotovitve» slavnega Sigmunda Freuda.
Utemeljitelj psihoanalize, avstrijski znanstvenih Freud je 1928 o-bjavil študijo z naslovom «Dostojevski in očetomor». Pred tem je Freud prečital kratko študijo o psihologiji ruskega pisatelja, ki jo je napisal Neufeld. V tem delu naj bi bil Freud odkril podatke, ki da so mu nudili oporo za njegovo teorijo o odnosu med očetom in sinom. Svojo osnovno tezo je Neufeld utemeljil na spominih Ljubove Fjodorovne, hčerke Dostojevskega, ki so bili objavljeni leta 1920 in v katerih je ona potr-
Po vojni se je na plažah Emilie Rornagne zgrnilo že nad |u.i milijonov nemških turistov. Petmilijonti gost iz Nemčije je bil 15 letni Andreas Stemmler, ki mu je župan Riminija prof. N. Paglierani izročil nagrado v obliki kipca
dila verzijo o smrti svojega deda. To verzijo je v 30. letih preteklega stoletja posredoval javnosti mlajši brat Dostojevskega Andrej Mihajlovič. Ljubova Fjodorovna je prikazala svojega deda kot zemljiškega posestnika, pijanca in zelo avtoritarnega človeka, ki so se ga tudi lastni otroci bali. Ko je imel v rokah takšne podatke, je Freud sklepal, da je bil očetomor za Dostojevskega «najhujši šok v življenju» in vzrok njegove nevroze. Sicer pa je bil Dostojevski nagnjen k nevrozi, kot je to ugotavljal Freud. Nadalje je bil Dostojevski biseksualno predispo-niran in se je zato moral braniti pred «izredno surovim» očetom. Tudi njegova afektivna epilepsija ter stanje letargičnega sna, za katerim je zbolel že v otroških letih, vse to se vključuje v te patološke okvire. Dejansko, kot pravi Freud, so se napadi epilepsije pojavili pri Dostojevskem šele po šoku, ki ga je ori njem povzročil očetomor. Božjast je bila zanj neke vrste «kaznovanje samega sebe, ker si je želel smrti osovraženega očeta». Da b? podkrepil to tezo, je Freud poudarjal, da Dostojevski ni bolehal za epilepsijo v času, ko je bil na prisilnem delu v Sibiriji.
Freud je sprejel tudi Neufeldovo tezo, da se je Dostojevski v romanu «Bratje Karamazovi» poistovetil z Ivanom, posrednim krivcem za umor starega Karama-zova. Freud govori o «očitni povezavi» med zločinom v romanu in dejanskim morilcem očeta.
Toda literarni zgodovinar Fjodorov ruši to psiihoanalistično konstrukcijo in svoje argumente utemeljuje na uradnih dokumentih iz dobe smrti starega Dostojevskega ter na drugih preverjenih virih. Predvsem sta naravno smrt očeta Dostojevskega ugotovila in potrdila dva zdravnika, in to neodvisno drug od drugega, kar sta potrdili tudi dve sodišči.
Sovjetski literarni zgodovinar Fjodorov odklanja tudi nekatere trditve Ljubove Fjodorovne, hčerke Dostojevskega o njenem starem očetu. On trdi, da je bil Mihah Andrejevič Dostojevski cenjen zdravnik, ki ie žrtvoval zdravje in premoženje, da bi njegova dva najstarejša sina — Mihah in Fjodor — mogla obiskovati drago inženirsko šolo. Njegova žena je umrla, ko je bila stara 37 let, in mu je zapustila težko breme, da je moral skrbeti za nič manj kot sedem otrok, od katerih je najmlajši bil star komaj poldrugo leto. Kmalu zatem je Mihah Andrejevič prišel v težke finančne težave in hudo zbolel. Ni mogel niti več delati in je hkrati propadel tudi njegov poskus, da bi nekoliko uredi! svoje razmeroma majhno premoženje. Pred smrtjo je iz svojega naselja, pisal enemu izmed svojih otrok takole: «Sneg je padal vse do maja. Nato je nastopila vročina, velika suša in marsikaj slabega. Ne grozi nam le siromaštvo, pač pa tudi surova lakota».
Delo sovjetskega literarnega zgodovinarja Genadija Fjodorova o Dostojevskem so sovjetski kritiki in literarni zgodovinarji zelo pozitivno ocenili. Z ene strani so se v zvezi s to študijo zvedela nova zgodovinska dejstva iz življenja enega največjih ne le ruskih pač pa svetovnih klasikov, z druge strani so prav ta dejstva demantirala strukturo, ki jo je prikazal v enem svojih del Sigmund Freud. Pri tem pa velja dodati, da znanstvenih gledišč Sigmunda Freuda Sovjetska zveza, točneje njena znanost ne spreje ma nekritično. Psihoanalize sovjetska znanost namreč ne piiz nava kar tako.
NA NEDAVNEM ZASEDANJU 0 SLOVENSKEM SOLSTVU
Alenka Rebula-Tuta:
Kakšno kulturo naj posreduje slovenska nižja srednja šola
Na nedavnem zasedanju'o problemih slovenskega šolstva v zamejstvu, ki ga je organiziral institut SLORI, se je Alenka Rebula - Tuta lotila zelo aktualnega vprašanja, ki bi ga mogli označiti kot vprašanje vsebine pouka, torej vprašanja šole, ki naj bi študirajoči mladim in torej človeku nasploh dala ustrezno in življenjsko kulturno raven. V uvodu je Alenka Rebula - Tuta poudarila, da današnja nižja šola ne u-streza zahtevam, posebno ne o-troku, ki prihaja iz delavskih družin, ker da je sedanja nižja srednja šola šola meščanske družbe. Nato je svoja izvajanja nadaljevala u-poštevajoč nekatere predmete, začenši z zgodovino in v tem primeru konkretno dokazovala, kakšno zgodovino se dijak uči na sedanji šoli in kakšne bi se moral. Podčrtala je, da je zgodovina, ki jo danes sprejema dijak, sestavljena na napačnih postavkah, pač na dokumentih, ki jih je pustila uradna preteklost. In zato je predlagala, da naj bi se zgodovine u-čili drugače, bolj kritično. Preteklost mora biti izziv sedanjosti, ključ za kritično razumevanje. O-trok mora z dojemanjem preteklosti nekako skozi zgodovino priti do sedanjosti, ker nas preteklost poziva ali vodi v današnje dni in sedanjost išče odgovor za marsikaj v preteklosti.
Ko je obravnavala kot predmet zemljepis, je na primeru Sicilije navedla svoj način gledanja in konkretno prikazala, kaj Sicilija današnjih dni pomeni. Torej ne le neki omejeni zemljepisni pojem, pač pa skupek vprašanj, ki govori o vzrokih emigracije z otoka, ki odgovarja na vprašanje, kaj je mafija, kdo je na oblasti, kdo nadzoruje sicilske glavne banke, industrijo. Navedla je še vrsto takšnih in podobnih vprašanj in prišla do sklepa, da se na takšni osnovi «počasi premikamo proti jedru vprašanja, kaj je Sicilija in čigava je».
Nadaljevala je na primeru Sicilije še takole: otroka opozorimo, da je, da uživa sicilske pomaranče, ki stanejo 400 lir kilogram. Toda ve otrok, koliko dobi za pomaranče sicilski kmet? Na osnovi teh vprašanj in ustreznih odgovorov otrok spoznava, da obstaja med industrijo in položajem kmeta in delavca neločljiva vez in da ima vsaka stvar svoj vzrok. V zvezi z istim predmetom, torej z zemljepisom, je Alenka Rebula - Tuta navedla, kako Si zamišlja šolski izlet v Turin.
oziroma v turinsko predmestje, da bo ta izlet zares zemljepisni izlet.
Ko se je lotila vprašanja slovenščine kot predmeta, si je oziroma je najprej postavila vrsto vprašanj, ki seveda veljajo kot vprašanja dijaka oziroma učeče se mladine. Postavila si je vprašanja, zakaj je važno, da se u-čimo jezika, kaj je izražanje, ali lahko jasno razložimo svoje misli, če ne vemo govoriti, ali bi si otroci radi kaj opisali, česar mislijo, da ne zmorejo itd. Postavila ie tudi vprašanje, zakaj so nepismeni ljudje nesvobodni in to v zvezi s premiso, da «misliti dobro je pot k svobodi». In tu je nadaljevala: «Vživimo se v položaj nekoga, ki ne zna misliti s svojo glavo? Tu lahko tudi povlečemo na dan slovensko zgodovino in Prešerna. Zakaj je za zatiralce nevarno, če je podrejeni narod kulturen? Zakaj je bil Prešeren nevaren, zakaj so Pa zaničevali celo nekateri Slovenci? In kakšni Slovenci?»
Svoja izvajanja je Rebulova prenesla na področje umetnosti in je spet začela z vprašanji, kaj je u-metnost? Zakaj more Kosovel o-pisati bore tako lepo, dijak, razred pa ne? Kaj je umetniška govorica itd. Vsa ta vprašanja si Rebulova postavlja, oziroma jih postavlja kot način, kot vsebino snovi, ki naj se v šoli obravnava, da se pomaga otroku, dijaku k resnični kulturni rasti.
Ko preide na temo družbenih razmer in tehničnih problemov in problemov družbene vzgoje, omenja teme uvoza in izvoza, inflacije, kredita in investicij, delovne pogodbe in še marsikaj, kar so o-snovni pojmi sodobnega vsakdanjega dogajanja. Rebulova dobesedno nadaljuje: «Vse te misli sem vrgla na papir, da potrdim svojo začetno trditev, koliko je šolska kultura orodje za spoznavanje realnosti.»
Nato je Alenka Rebula - Tuta dodala, da je navedla le nekaj predmetov, da pa bi bflo treba obdelati še ogromno drugih snovi, tudi take, ki niso šolska snov, ki niso v šolskem programu, na primer zdravstveno vzgojo, držav-
ljanske pravice, problemi državljana kot potrošnika, prevlado mode, konsumizem, pa tudi zakonodajo, zadevo zapora, umobolnice, poboljševalnice itd. Podčrtala je tudi vprašanje političnih pravic Slovencev. Alenka Rebula - Tuta je prišla do sledečih ugotovitev: Medtem ko si večina ljudi misli, da lahko učitelji in profesorji na nižji šoli toliko vedo, kolikor učijo, je v resnici drugače, kajti vedeti morajo vsaj desetkrat več. Seveda mora zato imeti zelo dobro splošno kulturno raven in vsestransko izobrazbo, da se o poznavanju slovenščine niti ne govori. Svoja izvajanja je zaključila z ugotovitvijo, da je posredovanje kulture izredno težak poklic, da je poučevanje v nižjih šolah z določenega vidika še težje kot poučevati na univerzi. «Zato se mi zdi nujno potrebno, da se tako šolniki kot javnost zavejo, da brez sposobnih kadrov manjšina nima kulturne prihodnosti. Prepričana sem, da je vsa slovenska javnost dolžna, da si z budnim očesom upravlja svoje šolstvo, da šolnike podpira, da pa tudi od njih zahteva največ.»
«imiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumimiiiuiHimiiuiiiiimiiiiiiiiimiimmiiiiuiiiimiii
LELJA SANCIN:
Problem slovenščine pri nas
Lelja Rehar - Sancinova je v svojem posegu na zasedanju o slovenski šoli obdelala zelo aktualen problem. Govorila je o slovenščini v šoli in v tečajih slovenščine pri nas v zamejstvu. Podčrtala je, kako smo v neki čudni evforiji v prvih povojnih letih na našem področju zapravili neke svoje pozitivne posebnosti in se navzeli zgrešene tujosti in prišli tako do «u-metne slovenščine», ki je prodrla že v naše javno življenje, posebno v mestu. Ker so se tega navzeli tudi tisti, ki danes poučujejo na slovenskih šolah, ni pričakovati, da bi našemu človeku v tem 'pomagala šola. Posebno še zato ne, ker je pri nas le malo ljudi, ki resnično sledijo naglemu razvoju tudi na jezikovnem področju v matični domovini. V tem primeru se Lelja Sancinova sprašuje, kaj storiti? In pri tem ugotavlja, da jezikovna kultura ni plod nekajdnevnega, celo nekajletnega študija, temveč je to rezultat dolgotrajnega nadrobnega dela, Id je podobno tkanju najbolj dragocene čipke, ki ne bo nikoli dokončana, popolna. Lelja Rehar -Sancinova nadaljuje:
«Jezikovni pouk se ne začenja pri uri slovenščine. Začenja se prvi dan življenja v materinem naročju, razvija se med vrstniki, bogati se v otroškem vrtcu, oplaja v osnovni šoli, kjer mora otrok dobiti tudi že vse osnovno slovnično znanje, kjer mora v praksi že osvojiti slovensko sintakso. Nižja srednja šola pomeni že korak naprej, otrok mora počasi že prodirati v besedno umetnost, se uriti v preprosti stilistiki. Slovenska knjiga mu mora postati prijateljica, slovensko gledališče potreba. Spoznati mora že svojo vlogo v življenju narodne skupnosti: začutiti mora, da je njen pripadnik, še preden morda za vedno zapusti šolske klopi.
«Ds.novna in nižja srednja šola
iiiiiiiiiiiHiiimiiimmiiiimimiiiimiiiiiiiiifimiiimMiiHininiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiii
a. šaviu Novi učbeniki za šole v Porabju
Iz referata Andreja Šavlija o slovenski učni knjigi v Porabju na Madžarskem bomo povzeli le nekaj osnovnih vendar hkrati zelo pozitivnih in obetavnih podatkov. Učne knjige' za poučevanje slovenščine, ki so bile v Porabju, torej v tistem predelu preko jugoslovansko - madžarske meje, kjer živi sicer neštevilna vendar pa še vedno zavedna slovenska manjšina, na obveznih ali občih šolah, kot jim pravijo, vsebinsko še dobre knjige, toda preživela je bila njihova temeljna zasnova. Zato je založba učnih knjig v Budimpešti pred nekaj leti začela pripravljati in izdajati v sodelovanju z Državno založbo Slovenije v Ljubljani novo kolekcijo učnih knjig za pouk slovenščine na osnovnih šolah in načrt se je razmeroma hitro uresničil, ker je slovenska jezikovna vadnica za sedmi in osmi razred tik pred izidom, ali je te dni že izšla, letos je izšel priročnik za govorne vaje v vrtcih. S tem so dane možnosti za intenzivnejši in uspešnejši pouk slovenščine od otroškega vrtca pa vse do zadnjega razreda osnovne šole. Tako je Andrej Šavli podčrtal v uvodu k svojemu referatu, nakar je dal kratek pregled slovenskih učbenikov in priročnikov, k: so za šolarje na področju Porabja izšli v Budimpešti.
Priročnik za slovenske govorne vaje v vrtcih je izšel pri založbi učnih knjig v Budimpešti letos. Publikacija je bila izdana v skladu z vzgojnim programom za vrtce na Madžarskem, da imajo o-troci vseh narodnosti jezikovne vaje v materinščini. To pa je prvi in doslej edini slovenski tekst, ka-
terega so dobile v roke vzgojiteljice v vrtcih, ki vzgajajo v Porabju tudi slovenske otroke. Priročnik jim bo izborno služil, ker je tudi dobro sestavljen, vsebuje pa obsežne govorne vaje, razdeljene na tri skupine za nižjo, srednjo in višjo skupino, dalje u-ganke, pesmice, pravljice itd.
Učno osebje v Porabju, kjer i-majo slovenski učenci po štiri u-re pouka v materinščini, ima nadalje na razpolago jezikovni slikanici ter dva priročnika za prvi in drugi razred.
V prvem in drugem razredu je na Madžarskem na vrsti opismenjevanje, torej začetno branje in pisanje v madžarskem jeziku, zato se pouk slovenščine omejuje le na ustno izražanje, ker bi bil hkratni začetni pouk branja in pisanja v dveh tako različnih jezikih za učence orevelika obremenitev. Že omenjeni jezikovni slikanici sta izšli pri založbi učnih knjig v Budimpešti ob sodelovanju pokrajinskega zavoda za izdajanje učnih knjig v Novem Sadu ter s slovaško pedagoško založbo v Bratislavi.
Ista budimpeštanska založba je izdala tudi priročnik za pouk slovenskega jezika v prvem razredu občih šol ter priročnik za pouk slovenskega jezika v drugem razredu občih šol. Obe publikaciji sta izšli v okviru sodelovanja že omenjene madžarske založbe z Državno založbo Slovenije in so pri sestavi sodelovali madžarski in jugoslovanski avtorji.
Nadaljnji učbeniki, ki jih imajo na razpolago za poučevanje slovenskih otrok v Porabju, so slo-
PETEK, 3. OKTOBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Prigode z Jidesom Vernom 12.55 Človek in priroda
13.25 Vremenska slika
13.30 17.00 17.15
17.45
18.15
18.45
20.00
20.40
21.45
22.45
18.45
19.00
19.35
20.00
20.30
21.00
8.10,
17.20
17.50
18.05
18.40
19.10
19.30
19.50
22.10
22.45
19.55
20.15
20.30
22.00
DNEVNIK in Danes v parlamentu DNEVNIK
Program za najmlajše
Peluche in plava muca — lutkovni film
Program za mladino
Nautilus na poti proti Severnemu tečaju Portret avtorja: ATTILIO BERTOLUCCI Italijanska televizija je do pred nedavnim prikazala nekaj najbolj znanih italijanskih živečih umetnikov — slikarjev in kiparjev — sedaj pa se bo lotila predstavljanja italijanskih živečih pesnikov in pisateljev. Glavno besedo pri tem bo sicer imel Franco Simongini kot avtor oddaje, toda z občinstvom bo umetnike spoznava! Giorgio Albertazzi.
Program predvideva najprej predstavitev Attilia Bertolucci ja,, ki se je rodil 1911. leta v kraju San Lazzaro blizu Parme, živi in ustvarja pa v Rimu. Njegova zbirka poezij, ki je doživela največji uspeh, je «La Capanna indiana», sedaj pa Bertolucci dokončuje svoje veliko delo, roman v verzih Poljudna znanost: IRANSKI SVET
Italijanske kronike. Danes v parlamentu. Vremenska slika DNEVNIK
Srečanja 1975: ENO URO Z ITZHAKOM RABINOM Rabin je posebno zadnje čase stalno na dnevnem redu. Je to pač predsednik izraelske vlade, novejša zgodovina Izraela pa je dokaj burna, saj je v zadnjih letih prišlo na Bližnjem vzhodu pogosto do oboroženih spopadov, z druge strani pa je tudi diplomatski boj med Izraelom in Egiptom ter ostalim a-rabskim svetom potegnil v ples tudi številne druge dežele, tudi same Združene narode.
Sedanji izraelski premier Rabin se je rodil v Jeruzalemu 1922. leta. Tedaj Izraela kot države še ni bilo, saj je nastal šele po drugi svetovni vojni iti sicer leta 1948. Rabin je prvi predsednik izraelske vlade, ki se je rodil v domovini. Sedanji izraelski premier se je 1941. leta kot 19-letni mladenič udeležil zavezniškega napada na Sirijo, ki jo je bila zasedla vichyjska Francija. 1948. leta pa je bil, ob ustanovitvi izraelske države, med voditelji bitke za Jeruzalem v prvem izraelsko - arabskem spopadu. Leta 1953 je zaključil šolanje na britanski visoki šoli za častnike za vrhovni štab in 1964 je postal načelnik vrhovnega štaba izraelske vojske. Ta položaj je imel tudi v dneh šestdnevne vojne z Egiptom Glasbena prireditev DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
ŠPORTNI DNEVNIK PLANET DINOZAVROV
Prvo nadaljevanje znanstvene oddaje, ki govori o življenju na
zemlji pred kakimi 170 milijoni let
Medved Napo: LJUBAVNI NAPOJ — risani film
Neznana obzorja:' Voda in sol
DNEVNIK
PERZIJCI
Eshilovo delo je prevedel Mario Prosperi, za TV pa ga priredil Vittorio Cottafavi, ki je delo tudi režiral.
Eshilovo delo «Perzijci» je edina grška tragedija, ki obravnava neposreden zgodovinski dogodek. Gre za poraz Kserkse-sove vojske, ki mu je bil veliki grški pesnik priča
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00, 14.10 TV ŠOLA
Geometrija, Voda v rastlini, Ali ste vedeli? Železo, Elektrika v ozračju, TV vrtec, Mlekarstvo, Angleščina, Predšolska vzgoja
PISANI SVET
Prva oddaja v novem šolskem letu pride na spored danes. In kaj je ljubljanska TV pripravila novega?
Tokrat ji ni uspelo še upoštevati predloge mladih, saj so ti komaj začeli z novim šolskim letom in z novimi načrti. Zato so -»c ijuajc u ijumjansKe i v Kar urez povabita odpravili v Litijo k šolarjem, ki bodo na veder in zanimiv način prcuaia-vili svoj kraj Obzornik
Ansambel Lojzeta Slaka
UMETNOST NA JUGOSLOVANSKIH TLEH:
OD BAROKA DO NAŠIH DNI
Risanka
DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar HOLLYWOODSKI SPREVOD
Ameriški film izhaja iz leta 1939 in je svojevrstna antologija filmske ustvarjalnosti v Hollywoodu. Vendar to ni dokumentarni film, pač pa komedija, v kateri zgodba ni pomembna, zanimivi pa so odlomki starih burlesk DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Risanke za otroke DNEVNIK
BLAZNOST ČUTIL — Celovečerni film Glasba narodov
mu morata vcepiti ljubezen in spoštovanje do materinščine, ga u-sposobiti in usmeriti tako, da se bo, tudi če bo šolo zapustil, sam še naprej izobraževal v svojem jeziku. Seveda vsega tega ne more opraviti, profesor slovenščine.
Vse to tudi ni le njegova naloga.
Tudi jezikovna kultura ne nastaja le pri urah slovenščine, temveč pri vseh urah ... V višji srednji šoli pa nam jezik sploh ne bi smel več delati nobenih težav. V njem bi se morali dijaki sproščeno in suvereno izražati o vseh stvareh. Samo tako bi lahko uživali v lepoti umetniške besede.
Samo tako bi besedne umetnine tudi res doživljajsko sprejemali in razumeli. Predavanja profesorjev bi morala biti v vseh predmetih strokovno in tudi jezikovno na najvišji ravni. Samo na ta način bi dosegli, da bi dijaki segali tudi po slovenski strokovni knjigi, ko
bi oc hoteli^ v H.CU KajIJ. pVSTVIJLLl l'H
v cem spopolniti».
Lelja Sancinova po tem idealnem programu postavlja sledečo pripombo: «Tako bi moralo biti, če bi gledali stvar optimalno,»
Nato pa da dokaj porazno sliko, začenši s tem, kako že v otrokov svet vdirajo italijanski izrazi, kako nima slovenski otrok vedno jamstva za osvajanje svojega jezika celo v otroškem vrtcu né, kako stopa otrok v osnovno šolo z razmeroma siromašnim besednim zakladom in kako je to lanko tudi razlog za nekakšen jezikovni kompleks manjvrednosti, ki ga posredno sili v rabo italijanskega jezika.
Pri tem pa si Sancinova postavlja vprašanje, kdo je vsemu temu kriv in si hkrati odgovarja: «To niso obožbe na račun nikogar še najmanj posameznikov, temveč je to le ugotavljanje dejstev, mimo katerih hodimo skorajda brezbrižno ali celo z zavezanimi očmi že polnih trideset let.» Hkrati pa dodaja: «Prizadeti bi smeli biti kvečjemu tisti, ki to že vsa ta leta mirno gledamo, namesto da bi glasno in vztrajno protestirali.
Vsi tisti, ki so v teh letih dozoreli ali zrasli, temu niso niti najmanj krivi. Zanje je to le žalostna danost.»
Lelja Sancinova nato ugotavlja pomanjkljivosti tudi v tečajih slovenščine, v katere se po večini vpisujejo otroci «bivših» Slovencev to je ljudje slovenskega porekla, ki slovenščine sploh ne poznajo ali so jo pozabili ter tudi nekateri Italijani, posebno v zadnjih letih, ko se tečaji vrstijo in se vanje vpisujejo tudi italijanski profesorji in razumniki in javni delavci nasploh.
Na koncu svojega referata Lelja Sancinova poudarja, da če hočemo zajeziti jezikovno mlačnost, moramo nastopiti vsi in z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, zares vsi od najmlajšega do najstarejšega, od dijaka, do šolske vrtnarice in univerzitetnega profesorja, od amaterja do poklicnega gledališčnika, od tistega, ki piše politične uvodnike, do tistega, ki piše kulturna poročila. Samo od nas in našega dela je odvisno, ali bodo čez nekaj desetletij tu še živeli Slovenci.
ne boste imeli sreče. V čustvenih
TRST A
7.15, 8.15.	13.15, 14.15.	20.15
Poročila: 7.05 Jutranja glasba:
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.55 Priljubljeni pevci; 19.10 Slovenska lirika; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert:
21.40	V plesnem koraku.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Pisan glasbeni spored;
9.00	Folklorna glasba; 915 Pio šče; 10.35 Prisluhnimo jim; 11.30 Plošče Casadei; 11.45 Orkester;
12.00	Glasba po željah; 14 00 Kulturni pregled; 14.10 Plošče; 15.00 Slovenski ansambli; 16.45 Ansambel Lojzeta Slaka; 17.00 Kulturna panorama; 18.10 Orkestralne melodije; 18.00 Tops-pops; 18,35 Pevski zbori; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Zvok in glas;
21.35	Simfonični koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15.00	19.00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Izbran spored; 12.10 Poletni spored; 13.20 Strnjena 'komedija; 14.05 Vesela glasba; 14.40 Nadaljevanka, 15.10 Plošče za mladino; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.40 Glasbeno-
govorni program; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Koncert. II. PROGRAM
7.30,	8.30	13.30,	15.30, 19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama: 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Glasbeni spored;
12.40	Alto gradimento; 13.00 Hit parade; 13.35 Dva komika; 14.00 Plošče; 15.00 Neapeljske popevke,
15.40	Glasbeno-govomi spored :
17.30	Posebna reportaža; 18.35 Plošče; 19.55 Najnovejše plošče;
21.15	Dva komika; 21.29 Popoff;
22.50	človek v noči.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 10.00.	13.00	15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9 05 , Radijska šola; Jaz sem mala miška;
9.30	Jug. narodna glasba: 10-15 Kdaj, kam, kako in po čem?!
11.05	Po Talijinih poteh; 12.10 Revija orkestrov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Šopek melodij:
13.30	Priporočajo vam...; M-l0 Mladina poje; 15.30 Napotki za turiste; 15.45 «Vrtiljak»; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti.
17.20	«V imenu življenja, radosti in lepote»; 18.05 Ogledalo našega časa; 18.15 Zvočni signali; 19.4^ Ansambel Borisa Kovačiča; 19-J-Lahko noč, otroci.; 20.00 Stop-pops 20; 21.15 Oddaja o morju.
22.20	Zvoki iz logov domačim
23.05	Literarni nokturno;
Kvintet Charles Mingus.
23 15
ulili'11*
Horoskop
(Nadaljevanje m 6. strani)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobili boste vesti, ki vam bodo prekrižale načrte. Vsekakor ne obupajte. Prijeten večer s prijatelji,
BIK (od 21.4. do 20.5.) Podvizajte se, da vam nekdo pred nosom ne odnese delo in zaslužek. Kritike na račun ljubljene osebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možne so nagle spremembe v poslih, ki so se vam zdeli nedosegljivi. Poglobitev spora v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo mikavni predlogi, ki pa so za vas nesprejemljivi. Več razumevanja
do ljubljene osebe ne bo odveč LEV (od 23.7. do 22.8) Mirno in prijetno razpoloženje v jutranjih urah. Razmere vas bodo prisilile, da boste v družini odločno nastopih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Več samozavesti, da ne bi občepeli nekje sredi dela. Negotovost bi utegnila zrušiti obetajočo ljubezen.
TEHTNICA (od 23.9, do 23 10.) Poiščite si sodelavce, ki se na stvar spoznajo, sicer vam bo šlo narobe. Delali boste načrte ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če se ukvarjate s trgovino, danes
odnosih negotovost.
STRELEC (od 23.11. Nadaljujte po poti, ki
do 2012:) ste si J°
Nadaljujte po poti, iu 7; jut« začrtah. Svoja čustva t6® na realnosti in ne na željan.
KOZOROG (od 21.12.
Čeprav vam podtikajo	poti.
nost, vi kar krepko po sv j Nekoliko oddiha vam ne no dovalo.	.	. tQ 2.)
VODNAR (od 21.1. d° jgteno Razčistiti boste morah «m», nalogo. Ne spuščajte se P zahtevne diskusije.	Dan bj
RIBI (od 20.2. d« 203.) U na mogel biti ploden, tod izkušali sodelavce, ki vam d , sre-prekrižati račune. Prijetno
Čanje.
NOGOMET
EVROPSKA POKALNA SREČANJA
Juventus se uvrstil v 2. kolo \ ojvodina in Napoli izločena
Lazio po podaljških premagal s 3:0 Cernomorca - Hajduk brez težav
Prvo kolo v raznih evropskih nogometnih pokalih se je za italijanske in jugoslovanske ekipo končalo s polovično srečo. Tako Italija kot Jugoslavija sta izgubili po enega vidnejšega zastopnika: Napoli in Vojvodino. Vse ostale enajsterice Pa so se uvrstile v naslednje kolo.
Pokal prvakov
Juventus je igral proti CSKA iz Sofije. V gosteh je izgubil z 1:2, v rurinu pa so se Zoff in tovariši oddolžili za poraz in premagali ne-varn® .Bolgare z 2:0 ter se tako uvrstili v drugo kolo. Za Juventus sta dala gola Furino in Anastasi.
Hajduk pa je brez težav odpravi Floriano z Malte. Že v prvi tekmi v gosteh so Splitčani dali skromne-tnu nasprotniku pet golov, v drugem kolu pa so zmagali s 3:0. Za Hajduk so dosegli gole: Buljan, Djordjevid m šalov.
Od ostalih izidov naj bi omenili, da je Dinamo Kijev doma premagal le z 1:0 Olympiakos in se je tako uvrstil v drugo kolo, saj je v gosteh igral neodločeno 2:2.
Derby Country je odpravil Slovan Bratislavo s 3:0, v prv' tekmi je izgubil z 0:1 in se tako kvalificiral. Lanski prvak Bayern Miin-chen je doma premagal le s 3:1 luksemburško eldpo Jeunesse. Becken-bauer in tovariši so bili uspešnejši v gosteh, ko so zmagali s 5:0.
Pokal pokalnih prvakov
Borac iz Banjaluke se je brez težav uvrstil v naslednje kolo, saj je v prvem srečanju odpravil luksemburško moštvo Rumelange kar z 9:0.
_ Fiorentina je tudi v drugem srečanju zanesljivo s 3:0 premagala tur-sko ekipo Besiktos. Caso je dal dva gola. Casarsa pa je dve mi-nuti pred koncem tekme zapečatil Jzid na 3:0.
Oglejmo si še nekaj ostalih tekem tega pokala. Sovjetsko moštvo A-rarat, ki sodi med favorite, je na Cipru v povratni tekmi iztržilo le remi (1:1), potem ko je doma prelagalo Anorthosis z 9:0.
Atletico Madrid se je moral pošteno potruditi, da je izločil švicarsko ekipo Basel. V Madridu so španski nogometaši remizirali (1:1), v gosteh pa zmagali z 2:1.
2i.?TeSelne<5enje Pa je pripravilo Jstnjsko moštvo Sturm iz Gradca, ai. je izločilo Slavijo iz Sofije. V Prvi tekmi so Avstrijci izgubili z U;l, v povratni pa zmagali s 3:1.
Pokal UEFA
Kot je bilo predvidevati, je Na-P°li bil izločen. Torpedo iz Moskve Je namreč uigrana in telesno dobro Pripravljena ekipa. Napoli je v dru-8i tekmi iztržil le skromen remi tt:l). Sovjeti pa so v prvem srednjo zmagali s 4:1 in že takrat 0 bili skoraj gotovi zmagovalci Prvega kola.
Od ostalih italijanskih ekip naj nì- ?mendi velik podvig Lazia in nnm Sem Chinaglie, ki je proti čer-; - K ,rcu dal tri gole. To srečanje J Duo skoraj dramatično za itali-nnni ■ ^Sometaše. Do zadnje mi-- je bil namreč izid 0:0, tedaj je sodnik dosodil enajstmetrovko
domačinov: Chinaglia je edel na 1:0. Ker so v prvem sre-
čanju Sovjeti zmagali z istim izidom, so odrigali podaljška. Chinaglia je tako dosegel še dva gola in Napoli se je kvalificiral v naslednje kolo.
Uspešen je bil tudi Milan, ki je doma premagal Everton z 1:0. Gol je dal Galloni iz enajstmetrovke. Milan je kvalificiran, saj je v gosteh igral neodločeno brez gola.
Roma je v Bolgariji izgubila le z 0:1 z ekipo Dunava.
Kot je bilo pričakovati, neodločen izid v Novem Sadu ni zadostoval. AEK iz Aten je namreč v drugem srečanju s 3:1 premagal Vojvodino
in je tako tudi izločil jugoslovansko moštvo iz tega tekmovanja. Častni gol za Vojvodino je dal Rutonjski.
Drugi jugoslovanski zastopnik v tem pokalu, Crvena zvezda, pa se je uvrstil v naslednje kolo. Beograjčani so si kvalifikacijo priborili že v gosteh, ko so premagali romunsko moštvo Craiovo s 3:1. V sredo pa so v Beogradu igrali neodločeno 1:1 in se kvalificirali. Gol za Beograjčane je dal Filipovič.
VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI
Uradna predstavitev Pallacanestro Trieste
Vodstva tržaškega kluba računa na podporo navijačev Prvenstvo se bo začelo v nedeljo, 5. oktobra
Včeraj je bila v nekem tržaškem lokalu predstavitev oblastem in zastopnikom tiska novoustanovljenega društva Pallacanestro Trieste. Ob priložnosti je predsednik Pali. Trieste g. Goruppi v svojem pozdravnem govoru poudaril, da bo za njegovo ekipo letošnje prvenstvo A - 2 lige precej zahtevno z ekonomskega vidika, saj vodstvo moštvc ni še dobilo primernega abonmaja. V nadaljevanju je zahvalil društvo Ital-sider, ki je odstopilo dva mlada in V sinočnji povratni tekmi prvega j perspektivna igralca, kot sta Cecot-kola za pokal UEFA je Borac iz Ba- ti in BaccheDi, in vse igralce, ki njaluke v gosteh premagal luksem- bodo v bližnjem prvenstvu nastopali bursko ekipo Rumelange s 5:1.	1 zastonj. V glavnem sestavljajo to
FIRENCE, 2. — Danes je bil v Covercianu pri Firencah sestanek vseh treh italijanskih nogometnih zveznih trenerjev Bemardinija, Be-arzota in Vicinija. «Trojka» italijanske reprezentance je analizirala zadnje nastope italijanske izbrane vrste, obenem pa je začrtala program za naslednji dve zahtevni
pokalni tekmi proti Poljski in Ni- I lahko sprejme 10.000 gledalcev. Za zczemski.	I čelo se je strokovno delati, da bi
llllllll■llllllllllll■lllllllllllllllUlllUllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllmIllllIlllmInllUll||lIll■||||||||||||■lll|||Ullf|||||lI1■llllllllsJllllllllllllllllllHlllll■llllllllllllll|||||lIllllllllIunI^IlllllIlIllllllllllllllll^llllllllIllllllllll|||lllllMlfIllfIUlllllIllllllllllllllulUllllllllllllIUlllllllIllll|
Italijanski prvak Juventus je v sredo premagal CSKA iz Sofije in se je uvrstil v drugo kolo pokala prvakov. Turinčani so namreč zmagali z 2:0, potem ko so v prvem srečanju bili poraženi z 1:2
ekipo košarkarji bivšega Lloyd A-driatica, in sicer:
Beki: Walter Forza, Luciano Bassi in Sergio Bubnich.
Krila: Dorino lacuzzo, Riccardo Oeser, Franco Pozzecco, Gino Me-neghel, Zovatto, Cecotti, Bacchelli.
Centra: Livio Millo in temnopolti Amerikanec Lawyer Beutch Taylor, ki je za srečo hitro okreval po poškodbi v tekmi z Industromontažo. Ekipo pa bo vodil bivši trener Motori Plet Romano Marini. Že v prvih tekmah je novi trener pokazal veliko sposobnost in požrtvovalnost. Poleg tega je spremenil te igralce v tovariše in ustvaril pravo družbo prijateljev, ki se borijo in trudijo predvsem za ekipo. Vprašali smo ga za predvidevanja o bližnjem prvenstvu. Dejal nam je, da igralci merijo na dobro uvrstitev na sredini lestvice, čeprav ne skrivajo upanja za tretje mesto. Za fovorite te skupine nam je Marini označil beneško peterko Canon Prora, goriško Pa-triarco in Alco iz Bologne, ki jo vodi znani jugoslovanski trener Aca Nikolič.
Medtem se tržaški košarkarji vsak dan vestno pripravljajo na prvenstvo, ki se bo začelo v nedeljo, 5. oktobra. V prvi tekmi čaka domače fante težko gostovanje v Genovi proti tamkajšnjemu Athleticu.
EDKO
V ponedeljek je ŠZ Bor v okviru proslav 10-letnice košarkarskega delovanja priredilo zanimivo konferenco za naše in druge tržaške košarkarske trenerje. Predaval je Mirko Novosel, trener zagrebške Lokomotive in jugoslovanske državne reprezentance. Na sliki: Novosel in številni trenerji na stadionu «Prvi maj» v Trstu
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
V OKVIRU 10-LETNICE KOŠARKARSKEGA DELOVANJA ŠZ BOR
Mladinski mednarodni turnir s prvakom Lokomotivo Zagreb
Turnir bo jutri in v nedeljo v Dolini - Poleg Zagrebčanov bodo nastopili še Italsider Trst, Polet in Bor - Danes v Ajdovščini
V okviru proslav 10-letnice košarkarske dejavnosti bo ŠZ Bor jutri in v nedeljo priredilo še en zanimiv mednarodni košarkarski turnir. Tokrat pa bodo na vrsti mladinci.
Turnir bo v dolinski telovadnici. Kot izreden gost pa bo Lokomotiva iz Zagreba, ki je lani osvojila prvo mesto na jugoslovanskem mladinskem prvenstvu. Sam Novosel nam je dejal, da je trenutno zanimanje za košarko v Zagrebu izredno. Mesto je dobilo novo in moderno halo, ki
bali
anes bodo v Ziirichu izžre-n-,1 pare drugega kola v razlik evrops't^1 nogometnih poka-
nJ?010*5*1* bodo Pare osmine fi-, Pikala prvakov in pokala m, f-nif1 Prvakov ter šestnajsti-Tf!n?la Pokala UEFA.
lnon1Ju§0?1.0vanske in pet ita-
dr okip je napredovalo v Jm,o°*k0 0’ in sicer: Hajduk in rent ntU? (pokal Prvakov), Fio-nrviu3 \n Borac (Pokal pokalnih Prvakov), Lazio, Milan, Roma Lrvena zvezda (pokal UEFA).
V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI NA PROSEKU
Kras nepričakovano, a zasluženo premagal močno enajsterico Branika
Naši nogometaši bodo v kratkem odigrali še dve prijateljski tekmi: v ilirski Bistrici proti Transportu in na proseškem igrišču proti Izoli
Kra^ — Branik (Šmarje pri Kopru) 3:1 (2:1)
KRAS: Purič, R. Milič, Štoka (v 77. min. Rebula), Versa, žužič, K. Černjava, (v 46. min. Ukmar), (v 73. min. S. Husu IL), L. Milič, (v 70. min. Grmek), S. Husu L, Pa-nizzutti, Blazina, (v 25. min. M. Černjava), D. Guštin, (v 46. min. B. Guštin).
BRANIK: Viler, Brišar, (v 85. min. Malek), Morato, Stanič, Lju-bojevič, Cergol, (v 46. min. Pri-bac), Antulovič, Božič, (v 46. min. Malek), (v 70. min. Bogateč), Hrvatin, Bembič, Sabadin.
STRELCI: v 29. min. Antulovič, v 34. min. M. Černjava, v 42. min. in v 79. min. Panizzutti.
SODNIK: Fachin s Proseka.
Gledalcev: približno 80.
V sredo je bila na proseškem igrišču prijateljska nogometna tekma med Krasom in Branikom iz Šmarij pri Kopru. Kras je presenetljivo premagal goste, ki nastopajo v primorski ligi in so med glavnimi kandidati za napredovanje. Ekipi sta bili precej enakovredni, čeprav bi po rezultatu sodeč marsikdo mislil, da so igrali gostje podrejeno vlogo. Trener Gombač razpolaga s hitrimi igralci, ki so se z lepimi podajami večkrat znašli pred Puričevimi vrati. V zaključkih pa so bili precej neodločni in so premalo streljali na gol.
Pri Krasu smo opazili zanesljivej-
Ticner nogometne ekipe Krasa Sof-tič je doslej odlično pripravil ekipo
šo igro vsega moštva. Napad se je razigral zlasti potem, ko je trener Softič poslal na igrišče Marjana Černjavo, ki je dosegel najlepši gol na tej tekmi.
Precej dobro je ■ zaigral tudi Panizzutti, ki je dosegel drugi gol iz zelo težkega položaja. Tretji zadetek pa je isti igralec dosegel z efektnim udarcem iz prostega strela.
Igralci Krasa imajo že zadovoljivo kondicijo in so prednost dveh golov ohranili do konca tekme.
Trener in vodstvo Krasa sta na-
povedala še dve prijateljski tekmi z moštvoma iz matične domovine, in sicer v nedeljo, 5. t.m. v Ilirski Bistrici proti Transportu, in v sredo, 8. t.m. na Proseku z Izolo. V bližnji bodočnosti bodo sledila še druga srečanja z moštvi z onstran meje, ker skuša športni krožek navezati čimveč prijateljskih stikov in razširiti sodelovanje med obmejnimi športnimi društvi.
Bogdan Raubar
MOTOKROS
V	Tinjanu vse nared
V	Tinjanu je že vse pripravljeno za nedeljski motokros, ki ga organizira v sodelovanju s tovarno Tomos koprski Avto-moto klub. Danes so se ob progi zbrali številni gostje in predstavniki družbeno - političnih organizacij, ki so spremljali trening nekaterih domačih tekmovalcev. Postavili so tudi že tribuno, uredili boks za tehnične preglede vozil, štartno rampo in vse, kar je za dirko potrebno. Uradna otvoritev proge bo v nedeljo ob 13. uri, odprl pa jo bo predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram. Takoj zatem se bodo začele dirke za državno prvenstvo v kategorijah 50 in 250 kub. cm, za zaključek pa bo še mednarodna dirka v kategoriji 250 kub. cm.
L. O.
Od 10. do 20.11. v Odesi
Tradidonalni dvoboj med SZ in Jugoslavijo
Jugoslovani bodo nastopili z najboljšo postavo
Letos bo tradicionalni šahovski dvoboj med dvema svetovnima šahovskima velesilama, to je med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, v Odesi. Srečanje bo od 10. do 20. novembra in bo gotovo eno večjih svetovnih šahovskih predstav, saj bosta obe ekipi nastopili s popolnima postavama.
Medtem ko so Jugoslovani že najavili svojo reprezentanco, pa se za SZ še ne pozna imen, ki bodo zastopala «domovino šaha». Jugoslavija pa bo igrala z naslednjo reprezentanco:	Gligorič,	Ljubojevič,
Velimirovič, Ivkov, Parma. Planinc, Matanovič, Matulovičj Bukič in Vukič.
Reprezentanci bosta igrali po scheveniškem sistemu, to je na šestih deskah. Dovoljena pa bo ena rezerva.
Favorit za zmago je SZ, ki uvršča več izrednih velemojstrov, med katerimi tudi svetovnega prvaka Anatolija Karpova, poleg tega še iznajdljivega Tajla, Spasskija in druge.
Zanimanje za ta dvoboj je v obeh državah dokajšnje, saj se bodo spoprijeli res vrhunski velemojstri, o-benem pa bomo lahko videli, če se je «vrzel» med obema šahovskima reprezentancama zmanjšala
ŠD Zarja izreka svojemu odborniku Aldu Francu in družini ob izgubi dragega očeta iskreno sožalje.
PADALSTVO
EP — Skoki v vodo
Sovjet Ušnajcv letošnji prvak
V okviru evropskega padalskega prvenstva so bili danes v Portorožu na sporedu skoki v morje z višine 700 metrov. Udeležilo se jih je 93 padalcev in padalk, ki so morali najprej doskočiti v cilj ali pa se ga pri doskoku dotakniti, nato pa plavati še dvajset metrov do naslednjega cilja. Največ uspeha je imel sovjetski predstavnik Ušnajev, ki je osvojil prvo mesto in letošnji jadranski pokal. Drugi je bil Colling-wood iz Združenih držav Amerike. Najboljši Jugoslovan Humar je zasedel deseto mesto. Pri ženskah pia je osvojila prvo mesto Klabuch iz Zahodne Nemčije, druga pa je bila Šupljanova iz Sovjetske zveze. Slovesen zaključek prvega evropiskega padalskega prvenstva bo danes ob 16. uri v Portorožu.
L. O.
MILAN, 2. — Drevi bo v milanskem Palalidu zanimiv boksarski večer. Na sporedu bo namreč več a-materskih srečanj, najzanimivejši pa bo spopad profesionalcev v srednji kategoriji med Calcabrinijem in Du-ranom. Boksala bosta do 8 krogov.
članska ekipa sp>et prišla na vrh jugoslovanske košarke. Zato se je veliko truda piosvetilo predvsem mladini. Naj omenimo le, da nastopa v članski ekipi Lokomotive kar šest izredno perspektivnih mladincev.
Lokomotiva je torej tudi glavni favorit na tem Borovem turnirju.
Poleg Zagrebčanov bo igral tudi Italsider iz Trsta. Že lani so bili mladinci tega kluba najresnejši Borovi tekmeci za osvojitev enega od prvih dveh mest. Italsider je namreč le v tretji odločilni tekmi premagal Bor in se kvalificiral v deželni del tega prvenstva. Italsider trenira eden boljših tržaških košarkarskih delavcev Gianni Pituzzi.
Turnirja pa se bosta udeležili še dve naši ekipi: Polet in Bor.
Poletovci so letos dokaj zgodaj začeli s pripravami pod vodstvom trenerja Sergija Tavčarja. Poletovi mladinci so se že spoprijeli v prijateljski tekmi z Borom in so pokazali dobro pripravo.
Nazadnje še Bor, ki je tudi organizator tega turnirja. Borovci so začeli s pripravami 1. septembra. Trenirali so vsak dan, igrali so dve prijateljski tekmi s Poletom in Pallacanestrom Trieste.
Mladinski turnir Bora
Jutri, sobota, 4.10.
16.00 Lokomotiva — Italsider 17.30 Bor — Polet
Nedelja, 5.10.
9.30 Finale za 3. mesto 11.00 Finale za 1. mesto
Vse tekme bodo v občinski telovadnici v Dolini.
Borovi člani v Ajdovščini
V okviru 30-letnice osvoboditve bo danes v Ajdovščini mednarodni košarkarski turnir za člane. Poleg domačega kluba Fructal se bodo turnirja udeležili še Ilirija in Slovan iz Ljubljane ter Bor.
Žal, bodo «plavi» odpotovali v Ajdovščino z dokaj okrnjeno postavo, saj je pri nas danes delavnik in večina starejših igralcev bo zato morala ostati doma.
ODBOJKA
Jugoslovanska televizija je pokazala veliko zanimanje za letošnje 9. evropsko odbojkarsko prvenstvo. Organizatorji sami pa niso bili zadovoljni s prvotnim sklepom televizije, ki je bila pripravljena prenašati samo finalne tekme. Pri vsem tem organizator ni mislil na finančne ugodnosti, ki bi jih imel s prenašanjem tudi izločilnih tekem.
ampak v največji meri, da se bi letošnje evropsko prvenstvo, ki nosi siglo EPO-75 izkoristilo za propagiranje te vse bolj popularne igre tudi v Jugoslaviji. To pa še toliko bolj sedaj, ko je zadnja leta «plava» odbojka zašla v krizo.
Glede na tako veliko tekmovanje je televizija najboljši propagator za tiste prijatelje širom Jugoslavije, ki si številnih tekem ne bodo mogli neposredno ogledati. Prav zaradi tega smo že vnaprej gotovi, da bo dosežen kompromis in bodo prenašali tudi številne izločilne tekme tako v moški kot tudi v ženski konkurenci, ki ne bodo manj zanimive kot finalne. Nekatere bodo celo še veliko bolj privlačne in izenačene.
G.F.
NOGOMET
Godocha bo igral proti Italiji
VARŠAVA, 2. - Levo krilo poljske reprezentance Robert Gadocha bo igral v pokalni tekmi nroti Italiji.
Gadocha si je namreč med prijateljsko tekmo Nantes - Bayern poškodoval nogo in kazalo je, da ne bo mogel igrati dalj časa. Poljski nogometaš, ki pa trenutno igra za francoski ki ib Nantes, je kaj kmalu okreval in 26 oktobra vrste, obenem pa je začrtal proti italijanski venrezentanci.
;nm;sni.A
Športno združenje Bom v Gorici obvešča, da so se že pričeli redni treningi odbojke, ki se vršijo vsak ponedeljek in sredo ob 19.30 na odprtem igrišču v Dijaškem domu, Svetogorska cesta št. 84. ŠZ Dom vabi vse člane odbojkarske ekipe, naj se redno udeležujejo treningov.
« * *
ŠZ Bor obvešča odbojkarice, rojene leta 1960 in mlajše, da se bodo treningi začeli v ponedeljek, 6. oktobra ob 13.30, na stadionu «1. maj».
Posebno sa vabljena dekleta, ki bi se hotela prvič ukvarjati z odbojko.
« * *
ŠZ Bor sporoča, da se bo telovadba za najmlajše začela 6. oktobra, ob 16. uri na stadionu «1. maj».
* # *
ŠZ Bor sporoča, da se bo letošnji tečaj v minihasketu za letnike 1964 in mlajše pričel v torek, 7. oktobra, ob 16. uri na stadionu «1. maj».


St
I
«k
i
30.

Maj v deželi Sovjetov
ODKRITJE SREDNJE AZIJE

I
šani^e^OV0.P?ro Je napisalo 99 del iz najrazličnejših vpra-_ J znanosti ITT Im ì i CSXrv> /-\O+i	n i i m i 'TotrTo.rvt o r\r\c oVw» r\
mesto
Pomen za nadaljnji razvoj perzijsko-tadžiške literature
mesto vT““ m književnosti. Med njimi zavzema posebno Pomo °odelava vseh umetniških žanrov, ki je imela velik
dar in v Proti
^ ^	J J — —• V V^J W X ÌJJ.J o AS. W SSA W4.AAAS» JLA. W JLA VJL VA V VA A VJ ■
2av7ema™^eva j^tvarjalnost je zapletena. Pomembno mesto a- s aA° 7 n3ei religiozno-filozofske ideje sufizma. Ven-, StsV1Jna niegova dela pretkana z idejami humanizma P j , naPredni pesnik svojega obdobja nastopa fevdalni samovolji.
je mec* Pripovedjo o pesniku Navoiju sem zapisal, da ilUstra ••njlJTI..v Neratu dosegla visoko stopnjo umetnost miniat?1Je knh§.— predvsem kaligrafija in miniatura. Genij Karnal.	skkarstva je bil heratski umetnik - mojster
2emaio ln Be^zac^; ,P° prefinjenosti risbe in koloritu zav-^zhoda 1-‘,e®ove miniature prav posebno mesto v slikarstvu 2adu d fr\|Z\t0 malo slučajno ne pravijo danes Beh-mznolikr,« .Y2!10^. Njegovo ustvarjalnost odlikuje velika rriecl kat S • s!ze)e'v Ni slikal samo prečudovitih portretov, tr,._ . erimi so še posebej slavni portreti Navoija, sultana
^useina in Jemov na
®eJbani-Hana; ni slikal samo prizorov s spre-iz iiviipY dJTih fevdalnih vladarjev, temveč tudi prizore ture i,- -13 delovnega ljudstva. Takšne so, na primer, minia-1 uP°dabljajo gradnjo velike džamije Timura v
Samarkand: m edresa Šir-Dor
Samarkandu, katere razvaline so v našem času znane pod nazivom Bibi-Hanim. Velika dragocenost teh miniatur ni samo v slikarskem mojstrstvu, temveč tudi v tem, ker je Bezhad upodobil in nam posredoval v nazorni obliki proizvodne procese srednjeazijske gradbene umetnosti, pri čemer se mu je dobro posrečilo prikazati resnico o suženjskem delu.
Velika mojstra kaligrafije v Heratu sta bila Sutan Ali Mehšedi in Mir-Ali Katib, ki je boli znan pod imenom Rafiki.
Velik razvoj je doživela v Heratu tudi glasbena kultura. Med glasbeniki je bil še posebej slaven Kul Muhamed.
Tudi sam Navoi ni igral samo na nekaj instrumentov, temveč je tudi zelo dobro poznal teorijo kompozicije. Tako je do nas prišlo nekaj njegovih skladb, ki jih še danes izvajajo.
Takšen poznavalec in tenki poslušalec glasbe, že omenjeni pesnik Džami, je govoril, ko je razvijal naprej poglede na glasbo Abu Nasra Farabija (deseto stoletje) in Al Huseina (XV. stoletje), o makomah, češ da sleherna izmed njih ima svoj vpliv na poslušalca, mimo splošne lastnosti in vzbuja v ljudeh naslado. Izvajalci, je pisal Džami, morajo upoštevati svojstvo makomov in za slehernega izmed njih izbrati ustrezne verze, da bi bil splošen vpliv glasbe in verzov na poslušalca čim bolj aktiven in delujoč.
V Srednji Aziji so se v tem času zarodile tudi takšne pomembne tradicije kot gledališče, nastopi komikov, besedni dvoboji, žonglerji s porcelanastimi krožniki, plesalci z velikimi glinastimi posodami, akrobati in drugi igralci najrazličnejših žanrov, ki so svojo umetnost in spretnost posredovali ljudstvu, ko so nastopali po ulicah, bazarjih in trgih.
Ob koncu štirinajstega in v začetku petnajstega stoletja so torej v Maveranahru dosegle svoj višek umetnost, arhitektura in gradbena tehnika.
Samarkand so v tem času okrasili z novimi, veličastnimi poslopji, lepo zgrajenimi bazarji in mesto dopolnili s četrtmi obrtnikov najrazličnejših poklicev. Del teh velikih gradenj se je ohranil tudi do današnjih dni. Med njimi moramo omeniti čudovite mavzoleje v skupini šahi-Zinda, glavno džamijo Bibi-Hanim, grobnico Gur-Emir, kjer je pokopan Timur in njegovi nasledniki ter arhitekturni ansambel Registan.
Vse te prečudovite spomenike sem tudi videl. O slehernem izmed njih bi človek lahko napisal knjigo, tako lepi so, monumentalni in enkratni. Kajti prav v njih je tradicija gradbenikov in mojstrov štirinajstega stoletja do-
segla v naslednjem stoletju v njihovih naslednikih še večjo popolnost in globino. V gradbeništvu se je to pokazalo v gradnji široko zamišljenih arhitekturnih kompleksov in drznih planiranih rešitvah, v arhitekturi v iskanju novih oblik sorazmerij in konstrukcijskih rešitvah. V arhitekturi in umetnosti tega obdobja so se jasno odražali uspehi matematičnih ved. Načela ravnovesja, proporcionalnosti in harmonije, o katerih je bil pisal že Buharec Ibn Sina ali Avicena, so postali temelj graditeljstva, ki je prelomilo s tradicijo in začelo na široko uporabljati in izkoriščati matematiko.
In prav iskanja novih izraznih sredstev v arhitekturi so tu, v Samarkandu, našla svoj izraz tudi v polihromi dekoraciji, ki je dosegla v tistem času takšno lepoto, kakršne ni bilo moč videti na celotnem Vzhodu
S temi mislimi, spoznanji in ugotovitvami sem zapustil ostanke Ulugbekovega observatorija in pot nas je vodila k prvemu izmed velikih štirih arhitektonskih spomenikov Samarkanda, k skupini mavzolejev ali «mrtvemu mestu» Šahi-Zinda.
Kompleks grobnic samarkandske aristokracije šahi Zinda, kar pomeni v prevodu «živi car», leži na severnem robu Samarkanda, na pobočju starodavnega holma Atra-siab. Grobnice-mavzoleji so zgrajene okrog dozdevne grobnice muslimanskega svetnika Kusama Ibn Abasa o katerem so muslimani prepričani da je bil pravi prerokov bratranec. Zato je ta celoten kompleks še danes sveti kraj za romanje muslimanov. Ker so prepričani, kot pravi legenda, da je imel prerokov bratranec prav tu svojo zadnjo pridigo, potem pa je skočil v zapuščen vodnjak in med skokom vanj ni poškodoval niti pajčevine v njem Od tod tudi verovanje islamcev, da Kusam Ibn Abas še vedno živi tukaj in prav zavoljo tega nosi celoten kompleks mrtvega mesta naziv šahi-Zmda, to je živi car
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnapre): polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ Ziro raCun 50101-603-45361 «ADIT« * DZS » 61000 Ljubljani* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 10O lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5.P.I.
3. oktobra »75	^	* "*■
H
ZTT - Trst
ŠPANIJA JE BILA VES DAN PRAKTIČNO ODREZANA OD OSTALEGA SVETA
KOMENTARJI V JUGOSLOVANSKEM TISKU
Včeraj v vsej Evropi prolestna italijansko-jugoslovanski sporazum o «coni B»
stavka proti Francovi diktaturi l’ral,tiina uresaiSter helsinške po,itike “ Ma
Veliki ljudski manifestaciji v Rimu in Milanu - Brandt ostro kritiziral stališče ZDA glede usmrtitve 5 španskih rodoljubov - Evropski svet obsodil frankisiični! režim
(Nadaljevanje s 1. strani)
razio Crisafulli, član protifašističnega odbora, za njim pa so spregovorili Mario Colombo, tajnik federacije CGIL, CISL in UIL, Cesare Golfari, predsedzik lombardijskega deželnega odbora, podtajnik PSI Bettino Craxi ter član osrednjega vodstva KPI Renzo Crivelli. Spregovoril je tudi predstavnik španskih delavcev, ki so ga prisotni toplo pozdravili.
Protifašistične manifestacije so bile skoraj v vseh večjih italijanskih mestih. V Bariju je sprevod delavcev šel skozi središčne ulice do Trga Fiume, kjer je bil ljudski shod.
Dan protifašistične akcije, ki ga je v vsej Evropi proglasila evropska sindikalna konfederacija, je bil v Franciji označen s številnimi manifestacijami in stavkami, še zlasti na področju prevozov in telekomunikacij s Španijo. Na progi Pariz — Madrid in Pariz — Barcelona so odpovedali nekatere vlake, drugi pa so morali odpotovati z večjo zamudo. Že sinoči je brzec Pariz — Madrid, ki je odpotoval iz francoskega glavnega mesta točno ob določeni uri, prispel na cilj z večurno zamudo. Francoski senat je na predlog predsednika Pohera prekinil svojo sejo, da bi izrazil ogorčenje francoskega ljudstva ob usmrtitvi petih španskih protifrankistič-nih borcev. Tudi poslanska zbornica je prekinila sejo za četrt ure.
V Nemčiji so delavci prekinili z delom za dve minuti, v tem času pa so se poklonili spominu petih mladih žrtev Francovega terorja. Predsednik socialdemokratske stranke Willy Brandt je ostro kritiziral Združene države Amerike zaradi njihovega zadržanja do zadnjih španskih dogodkov. Brandt je po televiziji poudaril, da članice NATO niso enotno odgovorile, še zlasti zaradi različnega stališča ZDA. Biv ši zvezni kancler ni sicer izrecno omenil Združenih držav, dejal pa je da Atlantsko zvezo sestavljajo evropske, pa tudi severnoameriške države. Stališči obeh komponent NA TO, je dejal Brandt, sta tako različni, da sta v bistvu neuskladijivi.
Grške sindikalne organizacije so proglasile za danes 10-minutno stav-
SKSLflSTE... PRSI
Včasih je človeku v uteho, da nekoliko .potarna nad svojo usodo, naslovniki teh sentimentalnih in žalostnih izlivov pa so običajno najboljši prijatelji ali znanci. Zato naj se naši bralci ne hudujejo, če od časa do časa nekoliko potožimo nad nevšečnostmi in težavami časnikarskega dela, seveda pa naj nas pri tem ne jemljejo preresno, vsaj v tem primeru ne, ko gre za «škilaste prsi» neke striptizerke. ali — kot podnaslov — križev pot sodnega kronista.
Za kaj gre? Začnimo kar z dogodki. Pred dvema letoma je striptizerka Fatima Bajali, ki je sicer tunizijskega rodu, a razkazuje svoje obline v Italiji, sklenila, da morajo njene prsi nujno v «popravilo», saj so bile nekam preveč mlahave, da bi jih lahko vsak večer še razkazovala v «hudobnih» lučih žarometov. Rečeno - storjeno, se je dekle obrnila na tridentinskega kirurga Duilia Pollacci-ja, ki je veljal za človeka, ki dobro ve, kako se s kirurškim nožem taki stvari streže.
Kirurg se je lotil dela, odvzel, kjer je bilo preveč, dodal, kjer je bilo premalo, a vse kaže. da mu jo je kirurški škrat nekoliko zagodel. Tako vsaj trdi dekle, ki ni bila nič kaj zadovoljna s svojim na novo prikrojenim oprsjem. «To — prsi namreč — vsekakor ne more več na razstavo,» je pomislila in zahtevala od kirurga pošteno odškodnino v višini 70 milijonov lir, kar niso mačje solze devalvaciji, inflaciji in draginji na-vzVc.
O sporu, ki res ni bil vsakdanji, je obširneje pisal tridentinski list «Alto Adige», ki je, da bi nazorno prikazal storjeno zlo, definiral striptizer-kine prsi za škilaste.
Čemu pa tarnanje? Dr. Pol-lacci se je namreč nadvse užalil nad tako nespoštljivo defini&.io svojega restavracijskega dela, da je prijavil sodnega kronista in odgovornega urednika Usta sodišču zaradi obrekovanja, striptizerka in njenega odvetnika pa, ker sta zadevo razbobnala na štiri vetrove. Zgodilo se je tako. da je o neresni zadevi kot so «škilaste prsi» zelo strogo in resno razpravljalo tridentinsko sodišče. Proces se sicer ni še zaključil, ker bo sodnik izrekel svojo razsodbo 8. oktobra, javni tožilec pa je že imel zaključni govor in zahteval za časnikarja pogojno obsodbo na osem mesecev zapora in sto tisoč lir globe. Res, kaj vse lahko doleti človeka zaradi ženskega oprsja
ko v protest proti usmrtitvi petih španskih gverilcev. Atenska vlada je poklicala svojega veleposlanika v Madridu na posvetovanja, vladni glasnik pa ni povedal, kdaj se bo grški zastopnik spet vrnil v Španijo.
Sedanji politični položaj v Španiji in na Portugalskem ter odnosi med tema državama in državami zahodne Evrope so v središču razprave v jesenskem delu zasedanja parlamentarne skupščine evropskega sveta. Italijanski poslarTec Reale je poročal o frankističnem režimu v Španiji ter
ostro obsodil izvedbo smrtne kaznilnice, naj proučijo sodelovanje s se-nad protifrankističnimi borci. Dejal danjim španskim režimom, je, da so se upi, ki so še porodili po govoru španskega premiera Ariasa Navarra v parlamentu, izjalovili. Ob koncu je skupščina odobrila resolucijo, v kateri obsoja usmrtitev petih pro-tifašistov ter kršitev najosnovnejših juridičnih načel, do katere je prišlo med zadnjimi procesi. Poslanci obenem izražajo željo, da bo ministrski svet ponovno proučil sedanje sodelovanje med evropskim svetom in Španijo, obenem pa pozivajo države čla-
iiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiii
PO SREČANJU PREDSTAVNIKOV VLADE IN SINDIKATOV
Vse stavkovne pobude odložene do 9. oktobra
Na srečanju bodo obravnavali v celoti vsa vprašanja, ki se tičejo nameščencev javnega sektorja
RIM, 2. — Vsedržavna stavka državnih upravnih nameščencev, ki je bila napovedana za jutri, je odložena. Sklep je sprejelo danes nekaj po 21. uri vodstvo CGIL, na predlog tajništva federacije CGIL, CISL in UIL in ki so ga v celoti potrdile federacije prizadetih kategorij.
Enotna federacija železničarjev, ki je že načrtovala 24-urno stavko od 21. ure 7. oktobra do 21. ure 8. oktobra, je sprejela temeljno obrazložitev tajništva za odložitev vseh stavkovnih gibanj do 9. t.m. Vendar pa bo dala svoj dokončni odgovor šele jutri zjutraj, ker niso bili navzoči vsi člani enotnega vodstva. Tudi druge kategorije državnih uslužbencev (poštnih in drugih) so odložile vse stavkovne akcije do 9. okt.
Poziv za odložitev je naslovil na vse federacije delavcev in nameščencev v javnih ustanovah tajnik konfederacije CISL Ciancaglini zaradi sporazuma z vladnimi predstavniki. Svoj sklep je obrazložilo tudi tajništvo enotne federacije po sestanku vodstva federacije same. V sporočilu tajništva je rečeno, da je bil ta sklep sprejet po srečanju z vladnimi predstavniki na podlagi poročila, ki ga je vodstvu podal Ciancaglini. Zato so sindikati državnih uslužbencev, poštnih uslužbencev ter nameščencev državnega monopola sklenili, da bodo odložili vse akcije.
Vse te ukrepe sindikalnih organizacij državnih uslužbencev in nameščencev je treba povezati s sestankom, ki se je začel davi ob 10. uri v palači Chigi in na katerem so bili navzoči predstavniki vlade ter federacije CGIL, CISL in UIL. Vlado sta zastopala podpredsednik ministrskega sveta La Malfa in minister Cossiga, sindikate pa trije generalni tajniki Lama, Storti in Vanni ter konfederalni tajniki Marianetti, Ciancaglini, Spandonaro in Muci.
Po sestanku je bilo izdano skupno sporočilo predstavnikov vlade in .sindikatov, v katerem je rečeno, da bo vlada obravnavala skupaj s federacijo in s sodelovanjem vseh zainteresiranih partnerjev probleme, ki zadevajo delovne pogodbe, ki zapadejo letos. Na skupnem sestanku bodo obravnavali sploh vso problematiko nameščencev v javnih službah. Prav tako so se na sestanku sporazumeli, da bodo vse te probleme obravnavali v splošnem enotnem okviru, da bi na ta način postopno odpravili sedanje kaotično stanje na področju plač in mezd. V sporočilu je še rečeno, da bo treba čimprej pripraviti srečanja za dokončno ureditev vprašanja pokojnin javnih uslužbencev. V sporočilu je še rečeno, da so sindikati zahtevali, da bi bili nekateri sektorji državnih uslužbencev kot železničarji, poštni uslužbenci ter nameščenci monopolov deležni poviškov plač in mezd še prej kot bodo zapadle pogodbe. Vlada pa se glede tega ni še obvezala ter je izjavila, da bo dala svoj odgovor na sestanku s sindikati, ki bo 9. oktobra.
Glede zvišanja prejemkov javnih uslužbencev in nameščencev je kon-federacijski tajnik CISL Ciancaglini dejal, da bi se ti morali ravnati po zahtevkih industrijskih kategorij v tem razdobju obnavljanja delovnih pogodb.
Delegacija «Conf industrie» na Kitajskem
PEKING, 2. — Danes je prispela v kitajsko prestolnico delegacija i-talijanske zveze industrijcev, ki jo vodi Gianni Agnelli. Delegacijo so na letališču sprejeli voditelji kitajskega sveta za razvoj trgovinskih odnosov s tujino, funkcionarji ministrstva za trgovino ter korpora-
govinsko izmenjavo. V odgovoru pa je odv. Agnelli naglasil, da ima o-bisk predvsem politični značaj, saj lahko le politična volja obrodi uspešno trgovinsko izmenjavo. Predsednik zveze industrijcev je še posebej poudaril svoje zadovoljstvo zaradi prisotnosti predstavnikov kitajskih korporacij, med katerimi gre predvsem omeniti predsednike korporacij za uvoz tehnologije, industrijskih obratov in industrijskih strojev.
Zaradi zastopstva in razvoja odnosov med državama je delegacija «Confindustrie» najpomembnejša gospodarska delegacija, ki je obiskala Kitajsko, odkar sta Peking in Rim vzpostavila diplomatske odnose. Poleg Agnellija so v delegaciji podpredsednika Leopoldo Pirelli in Mario Corbino, ravnatelj ustanove Franco Mattei, predsednik odbora za zunanjo trgovino Merloni, gospodarski izvedenec Luigi Ferro
Valeric Rupper osvobojena
PARIZ, 2. — Po 48 urah ujetništva je bila snoči osvobojena 12-letna deklica Valerle Rupper, ki so jo banditi ugrabili v torek zjutraj, ko se je odpravljala v šolo. Za dekle so starši plačali dva milijona frankov (okrog 300 milijonov lir) odkupnine.
Takoj po osvoboditvi dekleta je policijski preiskovalni stroj stekel s polno paro in vse kaže, da so a-genti odkrili istovetnost • dveh roparjev, katerima naj bi bili že za petami. V pogovoru s preiskovalci je mala Valerle povedala, da so jo ugrabitelji omamili s kloroformom in da z njo riso ravnali zelo surovo, čeprav je imela ves čas obvezane oči.
Bombni atentat v Adis Abcbf
ADIS ABEBA, 2. — Silovita eksplozija, je v prvih jutranjih urah poškodovala veliko telekomunikacijsko središče v Adis Abebi. Človeških žrtev na srečo ni bilo, kaže pa vsekakor, da je gmotna škoda znatna.
Vesti iz etiopske prestolnice o eksploziji so še zelo skope, kaže pa, da je šlo za atentat. Teroristični izpad naj bi bil sad napetosti v Etiopiji, ki je posledica ostrega spora med vlado in sindikati. Kot smo poročali so sindikalne organizacije pred dnevi zagrozile s splošno stavko za nedoločen čas, če bo šla revolucija «rakovo pot», in so zahtevale takojšnjo demokratizacijo države. Vojaška vlada pa je na te zahteve odgovorila s strogimi opomini in s proglasitvijo izrednega stanja.
Kot rečeno je eksplozija znatno poškodovala telekomunikacijsko središče. Telefonske in telex zveze s tujino so bile dalj časa prekinjene, nato pa so jih znova vzpostavili. Spričo molčečnosti oblasti, ki niso o dogodku izdale še nobenega spo ročila, je težko sklepati tudi o škodi, ki jo je povzročila eksplozija.
Brodolom na Amazonki: pel deset mrtvih
MANAUS, (Brazilija), 2. — Petdeset mrtvih je tragični obračun brodoloma ladje «Freire II.» na A-mazonki okrog 100 km od mesta Manaus. Vzrok nesreče ni bil še ugotovljen kot tudi ni še znano število preživelih zaradi slabe radijske zveze med Manausom in ostalimi brazilskimi središči.
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 2. — Etoseženi sporazumi med jugoslovansko in italijansko vlado o ureditvi mejnih in drugih vprašanj so v celotnem jugoslovanskem tisku naleteli na izredno pozitiven sprejem, ki ga s tehtnimi besedami in razmišljanji poudarjajo vsi komentatorji. Ves današnji jugoslovanski tisk v celoti ali v izredno širokih povzetkih objavlja govor zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica v jugoslovanski skupščini, prinaša pa tudi poročila Tanjuga ali lastnih posebnih poročevalcev iz Rima o dogajanjih v italijanskem parlamentu.
Ljubljansko «Delo» na prvi strani seznanja bralce o doseženih dogovorih, medtem ko na tretji strani, kjer prinaša stališča, mnenja in komentarje, objavlja na dveh stolp-
cih komentar izpod peresa Jaka Štularja z naslovom «Novo obdobje odnosov z Italijo», člankar med drugim piše:
«Doseženi dogovor je dokaz, da sile, ki imajo dosti globlje zaledje kot njihova ezulsko - iredentistično-neofašistična predstraža, ne morejo več mimo dejstva, da je vzhodna soseda Italije notranje utrjena, zunaj pa obče priznana kot veljaven, samostojen subjekt z neprecenljivim zaledjem spreminjajočega se sveta.»
«Druga konstanta, ki je za Jugoslavijo aksiom — in zaradi tega za Slovence posebej pomembna — je neločljiva povezava nedvoumne meje s stanjem in napredkom narodnih skupnosti na tej in na oni strani meje.»
«Ko načenjamo to za nas in našo narodno skupnost v Italiji bistveno
vprašanje, je treba povedati: kar smo pripravljeni in kar smo dolžni dati pripadnikom skupnosti drugih jezikov v Jugoslaviji, pričakujemo tudi od druge strani. Takšna naravnanost pri nas, homogeno povezana z ustreznim napredkom slovenske narodne skupnosti v Italiji — na podlagi nezmanjšanih, že pridobljenih in zagotovljenih pravic — mora pri sosedi pognati korenine za čimprejšnjo globalno rešitev vseh odprtih vprašanj.»
Komentator ljubljanskega «Dela» tudi opozarja na posebno vlogo in odgovorno nalogo političnih sil u-stavnega loka v deželi Furlaniji -Julijski krajini, kjer živi celota slovenske narodne skupnosti v treh pokrajinah s tremi različnimi načini obravnave njenega položaja. «Delo», zaključuje komentar takole: «Odno-
GNUSNI ZLOČIN NEOFAŠISTIČNIH NASILNEŽEV PRI RIMU
Zaporni nalogi za tri morilce mlade Rosarie v vili pri Circeu
Preiskava odkriva soodgovornost drugih oseb, ki so bile vse povezane s skupinami fašističnih pretepačev
Rmn roparski izpad v Rimu
RIM, 2. — še neidentificirani ro-roparji so danes zjutraj ranili in o-kradli 64-letnega trgovskega potnika Eralda Tornatija. Banditi so se polastili kovčka z dragulji, katerih vrednost naj bi presegla pol milijarde lir.
Tornati se je davi peljal s svojim avtom BMW proti Rimu, ko se je v predmestju zaletel vanj fiat 132, i zkaterega so stopili trije roparji in začeli streljati na trgovskega potnika. Tornati se je zgrudil na tla v mlaki krvi, banditi pa so se polastili dragocenega kovčka in pobegnili. Svinčenke so zadele nesrečneža v razne dele telesa, a na srečo so vse rane lažje. Trgovskega potnika so sprejeli na zdravljenje v neko kliniko v Pomado, kjer so ga že operirali. Kaže, da bo o-kreval v. nekaj dneh.
Donatella Colas anti v bolnišnici
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Slovesnost ob odprtju pariškega avtomobilskega salona
PARIZ, 2. —- Danes popoldne so ob že tradicionalni gneči obiskovalcev odprli 62, pariški avtomobilski salon. Ironija usode pa je hotela, da so morali obiskovalci v «tempelj avtomobila» peš ali z javnimi prevoznimi sredstvi: drag bencin predvsem pa pomanjkanje parkirnih prostorov sta jih pripravila do tega, da so pustili avto doma. cij za uvoz in za izvoz.	Že to dejstvo je dokaz, da se
V pozdravnem nagovoru «prijate- danes avtomobilu ne obeta več tako ijem italijanske delegacije» je pod- j rožnata bodočnost, kot so mu jo na-predsednik sveta za razvoj trgovin-1 povedovali samo še pred nekaj leti, sk'h odnosov Li Jung-tin poudaril, ko je bil «boem» potrošniške druž-da je namen tega obiska olajšati ] be na višku. To so jasno dokazali
kjer so tovarne razstavile v primerjavi s prejšnjimi leti le malo novih modelov. Edina večja izjema je v tem pogledu nemška avtomobilska hiša Volkswagen, ki je bila k temu prisiljena, ker po 30 letih sloviti «hrošč» ne gre več tako dobro v prodajo. Izjemi sta tudi Mercedes in BMW, morda edini avtomobilski hiši, ki ju kriza ne tišči A da se povrnemo k pariškemu avtomobilskemu salonu: kot je že običaj razstavljajo v osrednjem paviljonu svoje avte francoske avtomobilske hiše. Med razstavljenimi
______________ ._o_. ______ _____ _	„	avti' mrgoli največ gledalcev pred
I stike med narodoma ter razviti tr-1 avtomobilski saloni zadnjih, dveh. letr .novostmi kot so - Renaultov-R -30,
Peugeotov Be'} in citroen CX «pal-las», ki pa spričo visoke cene predvsem pa velike žeje niso za vsak žep. Precej zanimanja je tudi za nove simca 3307 in 1308, ki sta dostopni vozili srednjega razreda.
Nekoliko ob strani je paviljon italijanske industrije, med katero še vedno prednjači turinski Fiat. Ta hiša si je lani zagotovila 4,1 odst francoskega avtomobilskega tržišča in je v rahlem vzponu kot se tudi dobro drži na celotnem evropskem tržišču s 17,3 odstotka prodanih avtomobilov. Največje zanimanje Sta vzbudila modela 131 in 128 3P, po-
leg že znanega fiata 127, ki. je naj- privoščijo le petičneži.
bolj prodan avtomobil v Evropi.
Najmanj novosti je za pariški salon pripravila nemška industrija, ki je že razstavila vse svoje nove modele na salonu v Frankfurtu. Med najbolj občudovanimi vozili pa je kljub temu nemški porsche (na sliki), ki vzbuja zlasti mladim sanje o dirkah in rallyjih. Nemška tovarna je tudi letos le nekoliko posodobila in bolje opremila svoje modele, ki gredo vsekakor še dobro v prodajo. Jasno pa je, da je večini usojeno «porsche» le sanjati, saj si avto, ki v najbolj ceneni izvedbi velja 11 milijonov Ur, lahko
RIM, 2. — Strahoviti zločin, ki so ga zagrešili 20-letni mladeniči v neki vili na področju Circeo ob morju, je še vedno v ospredju pozornosti javnega mnenja v Italiji ter seveda policijskih organov, ki preiskujejo zadevo. Smrt 19-ietne Rosarie Lopez in precej hude telesne poškodbe, ki jih je dobila 17-letna Donatella Colasanti, so globoko odjeknile v javnosti. Ogorčenje ljudi pa se še stopnjuje, ker so zločinci pripadali neofašističnim skupinam ter so bili znani kot nasilneži, čeprav v bistvu strahopetci.
Javni tožilec je že izdal zaporne naloge za Andrea Ghiro, Giovannija Guida in Angela Izza. Zadnja dva sta že v zaporu in ju je Donatella Colasanti spoznala, ko so ju policisti pripeljali pred njeno posteljo v bolnišnici, kjer se zdravi. Donatella je dejala, da se je rešila, ker se je delala, da je mrtva. Ker so zločinci mislili, da je res izdihnila, so se klicali z rojstnimi imeni: Andrea, Gianni in Angelo.
Policija je doslej aretirala dva obtoženca, medtem ko Ghiro še išče. Vendar pa je tožilec izdal še dva zaporna naloga, in sicer za Gianlu-co Sonnina in Maurizia Maggio, ki sta vsaj pomagala trem zločincem pri poskusu, da se znebijo mrtve Rosarie in domnevno mrtve Donatelle. Toda preiskava se vedno bolj širi. V policijskih krogih domnevajo, da je pri nasilnih dejanjih v vili pri Circeu sodelovalo še nekaj drugih mladeničev, ki baje vsi pripadajo višji rimski meščanski družbi, ali kot rečejo v Rimu «Roma bene».
Žaioigra dveh deklet se je odigrala od ponedeljka do torka. Slučajno šta dekleti iz Garbatelle spoznali nekega mladeniča, ki jima je dva dni pozneje telefoniral ter ju povabil na prijateljsko srečanje. Mladenič ni prišel na sestanek, bila pa sta navzoča Izze in Guido, ki sta odpeljala dekleti v vilo pri Circeu.
Mladeniči so postali takoj nasilni, toda dekleti sta se upirali. Kaj se je zgodilo potem, se še ne ve točno, ker šokirana Donatella ni utegnila izpovedati vsega, kar je doživela. Gotovo je le, da so ju mladeniči zaprli v kopalnico ter skušali s silo doseči pristanek na spolne odnose. Preživela Donatella je izjavila, da je videla, kako so zločinci večkrat potisnili Rosariino glavo v vodo. Obdukcija trupla nesrečnice je dokazala, da je Lope-zova umrla zaradi zadušitve (utopitve). Obdukcija je še potrdila, da je bila Rosaria večkrat posiljena. Kaj se je zgodilo s preživelo Donatello, se še ne ve. šele po pregledih bodo morda ugotovili resnico.
Gotovo je, da so bili zločinci prepričani, da so umorili obe dekleti in da jim ni preostajalo nič drugega, kot da se znebijo trupel. Zato so telefonirali svojim prijateljem, ki so se odzvali ter celo pustili na avtu, ki je bil parkiran v Ul. Pola listek s katerim so jih obveščali, da so jim pripravljeni pomagati (tedaj sta bili v prtljažniku že mrtva Rosaria in Donatella).
Zakaj so zločinci sklenili, da ubi jejo nedolžni žrtvi? Ker sta bila dva od njih, in sicer Izzo in Guido že v zaporu zaradi raznih prekrškov (rop in posilstvo), čeprav se jima je posrečilo, da se spričo družbenega položaja staršev vsaj začasno izmažeta iz zagate.
Vsi mladeniči, ki so sodelovali pri tem zločinskem in gnusnem podvigu, so pripadali neofašističnim skupinam, ki so se zbirale v baru Tortuga. Bili so nasilneži, ki so javno izpričevali svoja fašistična in nacistična čustva ter pretepali (če so bili dovolj močni) vse pripadnike levičarskih in naprednih gibanj.
si z našo sosedo na Jadranu stopajo v novo obdobje. Toda na pragu tega obdobja, ob sporazumu, ki je otipljiv dokaz stvarnosti in uresničljivosti načel helsinške listine, si je treba še enkrat povedati: stojimo na pragu, na začetku poti, zavedajoč se, kako težko je besede spremeniti v dejanja, pa vendar prepričani, da je tako mogoče.»
Zagrebški «Vjesnik» na prvi strani pod naslovom «Jugoslavija in I-talija dogovorno odpravljata spore» prinaša poročilo o včerajšnjih dogajanjih v jugoslovanski skupščini in napovedujejo objavo Miničevega govora na naslednjih straneh, medtem ko prav tako na prvi strani prinaša komentar svojega beograjskega urednika Ljuba Djoriča z naslovom «Zmaga realizma». Komentar «Vjesnika» med drugim piše:
«V letu dni, kolikor so trajala jugoslovansko - italijanska pogajanja (bila pa so zaupna, da bi se izognib slehernemu morebitnemu zunanjemu vpletanju v njihove teh kove), só premoč in zmago odnesli realizem, pobtična volja, da se težave odpravijo, in spoznanje, kolikšne koristi in pomembnosti za obe državi je odpravljanje ostankov preteklosti in zametavanje taktike u-metno odprtih vprašanj, ki so v bistvu že bila dokončno rešena. Po; govori so trajali dolgo, ker sta si obe strani prizadevali najti sprejemljive rešitve za ene in za druge.»
«Doseženi sporazum je politična odločenost obeh vlad — poudarja zagrebški «Vjesnik» — da se v najkrajšem roku, brez kakršnegakoli zavlačevanja ali taktiziranja dokončno in nepreklicno odpravijo z dnevnega reda vse tiste zadeve, ki so zastrupljale jugoslovansko - italijanske odnose. Seveda z doseženim dogovorom nihče ne izgublja in nihče ne dobiva, toda jugoslovansko -italijanski odnosi postajajo stabilne j-, ši, varnejši in bolj dolgoročni.»
Osrednji hrvatski dnevnik tudi o-pozarja, da sta zadovoljstvo nad sporazumom in podpora, ki mu jo dajeta jugoslovanska in vsa demokratična javnost Italije, razumljivi, saj sporazum krepi tudi mednarodne pozicije obeh jadranskih sosednjih držav in zmanjšuje možnosti za vmešavanje tretjih zaradi kakršnegakoli vzroka.
Vsejugoslovansko glasilo «Borba» objavlja uredniški uvodnik na prvi strani, kar se zgodi samo ob najpomembnejših notranjih in le redko mednarodnih dogodkih. Časnik, ki izhaja v Beogradu in Zagrebu, piše tole: «Vsekakor so doseženi trdni dogovori vlad Jugoslavije in Italije usmerjeni najprej v korist narodov obeh držav. Ne samo, da se z dogovori odpravljajo ovire za vse večje in raznovrstnejše sodelovanje, pač pa se z dogovori znatno utrjujeta stabilnost in mednarodni položaj ene in druge države, hkrati pa se zmanjšuje možnost za zunanje pritiske in vpletanja. Toda jugoslovansko - italijanski dogovori imajo velik pomen tudi z vidika krepitve miru in varnosti v Sredozemlju in Evropi. So najboljši primer, kaj vse je mogoče storiti z dobro voljo, razumevanjem in pripravljenostjo za vzajemno upoštevanje interesov. Lahko bi dobesedno rekli, da so dogovori obrazec za praktično izvajanje priporočil in sklepov konference o evropski varnosti in sodelovanju, pravzaprav da sodijo med prve zelo velike prispevke v uresničevanju duha in politike Helsinkov.»	VLADO BARABAŠ
* * rtMfcifmir
Minira.
Novi
učbeniki
(Nadaljevanje s 4. strani)
venska jezikovna vadnica za tretji in četrti razred občih šol, ki je bila sestavljena v okviru sodelovanja z Državno založbo Slovenije v Ljubljani in je pri njej sodelovalo več slovenskih avtorjev, nadalje slovenska jezikovna vadnica za peti in šesti razred občih šol, ki so jo sestavili isti slovenski avtorji in sicer Bogomil Gerlanc, Andrej Šavli in Venceslav Winkler, uredila pa sia J0 Gyula Szabò in Venceslav Wm-kler. Končno je tu še slovenska jezikovna vadnica za sedmi in °' srni razred, ki bo v kratkem izšla, ali Je že izšla pri isti madza skl založbi in v okviru enakega s delovanja z Državno založbo b venije.
Iz šavlijevega referata mamo končno, da obstaja med P dagoško akademijo v Mariboru _ pedagoško akademijo v Somu lyju na Madžarskem tesno lovanje pri usposabljanju UCI\JL kadra in da bo lektorat za sj° skl jezik na pedagoški aka<^® jp v Sombatelyju prav gotovo sadove, ki bodo kmalu vidni. drej Šavli svoje misli zaklj takole:	.	„10-
«Največja postavka P°u, .iteni venščine ob Rabi pa so in profesorji. Ni jih mn°f' g0-pravljajo veliko delo. Fr tovo je v veliki meri nJ1*1® .j 0 sluga, če se je nad slovenščino v Porabju začel tajati led.» ..
«Filozofska fakulteta v L ubua_ ni ima slovenske študente	_
rab j a in celo štipendisti turni in politični stiki ter ^ vanje med LR Madzarsk .	^
Slovenijo oziroma Jugostovijo. *
la, kulturna Sostova"ja’ sr|d-stiki nasploh, razna. dr.agaJ^se stva javnega obveščanja samo dobre perspektive, boj so, kot so bile nekdaj.»