•S??''
r<&
s~yicč&ce...
NO. 108
Ameriška Domovina
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
waf"
WmmaL
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JUNE 3, 1952
LETO LIU — VOL. LIU
M'ARTHUR ZA SEN..
TAFTA
General se je zdaj postavil odločno in javno ob stran senatorja iz države Ohio.
Gen. MacArthur se je v sedanji republikanski predsedniški kampanji postavil odločno ob stran senatorja Tafta iz države Ohio. Tozadevno odločitev je objavil ob priliki današnjih primarnih volitev v South Dakoti, kjer se bodo pomerili Taftovi in Eisenhower j e vi pristaši.
Gen. MacArthur, ki se je postavil tako odločno ob Taftovo stran, je poslal governor ju Leslie Jensenu, bivšemu poveljniku narodne garde v državi South Dakoti, sledečo brzojavko:
“Zelo Vam bom hvaležen za vsako pomoč, ki bi jo dali v S. Dakoti senotorju Taftu. Naročil sem že generalu Wedemeyer-ju, svojemu staremu in zaupanja vrednemu prijatelju, naj se z vami tozadevno pogovori. Prisrčne pozdrave! Douglas MacArthur.”
Gen. MacArthur je dal že prej razumeti, da daje prednost Taftu, s to brzojavko pa so skopneli zadnji tozadevni dvomi.
Ob začetku tekočega tedna i-ma Taft še vedno na svoji strani 420, Eisenhower pa 387 delegatov.
----o----
Komunisti so odredili za sredo 24-urno stavko v Parizu
Francoska delavska konfederacija je pozvala zdaj na stavko delavstvo iz Pariza in okrožja.
Skoraj 500 smrtnih nezgod koncem tedna
Našemu včerajšnjemu poročilu o smrtnih nesrečah do sobote zvečer dodaj emo, da znaša skupno število smrtnih nesreč, ki so se primerile na Spominski dan in potem v soboto in nedeljo, skoraj 500.
Avtomobilskih prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo: 320. Devet oseb se je’smrtno ponesrečilo v letalskih nesrečah, 92 jih je utonilo, 73 pa se jih je smrtno ponesrečilo na kak drug način.
------o-----
Vojaštvo v notranjosti tabora ujetnikov na otoku Koje
Vojaštvo je potrgalo komunistične zastave in napise ter popravilo vrzeli v ograjah iz bodičaste žice.
OTOK KOJE, Koreja. — Ameriški vojaki so z nasajenimi bajoneti vstopili v tri ujetniške predele, ograjene z bodičasto žico, kjer so potrgali-dol komunistične prapore ter zamašili v ograji vrzeli, ki so jih naredili vanje komunistični ujetniki. — Najprej so ameriški vojaki strgali dol napis, na katerem je stalo: “Mi ne bomo nikoli odstranili napisov!” Nato pa so se vojaki pričeli pomikati počasi naprej ob žičnati ograji, ki so jo gredoč popravljali.
Tekom prve ure njihove navzočnosti v notranjosti predelov, ni bilo nobenega incidenta. Na stražnih stolpih, ki so postavljeni okoli predela št. 605, je stalo vojaštvo ob strojnicah, ki so bile namerjene na ujetnike.
------o:-----
Preiskave o frnotržnih špekulacijah s krompirjem
STAVKA
V	MESNI INDUSTRIJI
Uslužbenci industrije zahtevajo boljše delavske pogoje in višje plače.
CLEVELAND. — Hišne gospodinje stoje pred perečim prp-blemom pomanjkanja mesa. — Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je zastavkalo 1000, članov AFL Retail Meat Cutters unije. Stavka je prizadela Fisher Bros. Co., Foodtown Inc., Bi-Rite Super Markets in PickN-Pay prodajalne, kakor seveda tudi večinoma manjših mesnic in grocerij, kjer prodajajo meso, Unija zahteva 5-dnevni delovni teden s 40-urnim delom brez okrnitve plače za ženske delavke, ki delajo 45V2 ur na teden in moške, ki delajo po 48 ur na teden v petih in pol dneh. Dalje zahteva unija $5 do $10 minimalnega zvišanja plače na teden ter skupno upravo zdravstvenih in dobrodelnih fondov. ----------o---
Vzhodna Nemčija grozi s pestjo "zapadnim imperialistom"
V	Leipzigu je paradiralo pred svojimi rdečimi bossi 100 tisoč nemške komunistične mladine.
BERLIN. — Po komunistih vladana Vzhodna Nemčija je nastopila v nedeljo v svoji največji militaristični paradi izza dni Adolfa Hitlerja. To veliko razkazovanje “mišic” se je vršilo v Leipzigu, kjer je paradiralo nad 100,000 članov komunistične Svobodne nemške mladine ob zaključku svojega četrtega kongresa. Paradirali so za svoje komunistične “bosse”.
PARIZ. — Po komunistih kontrolirana Francoska delavska konfederacija je pozvala delavstvo v Parizu in okolici na 24-urno stavko v sredo. Ta stavka naj bi bila v protest proti odločni in trdi politiki premierja Pi-nay-a proti komunistom. V pozivu delavcem je rečeno, naj za-stavkajo v protest “proti vojni — za mir, proti fašizmu — za svobodo, proti bedi — za vitalne zahteve delavstva.”
Na enak apel te Konfederacije, ki ga je izdala pretekli teden na 3 milijone delavcev po vsej Franciji, katere je pozvala na štrajk v protest proti aretaciji komunističnega voditelja Duclo-sa, ni bilo odziva. Ker ni hotela doživeti enake polomije, je konfederacija zdaj pozvala samo delavce Pariza in okrožja, kjer je znan “rdeči pas”.
Vremenski
prerok
pravi:
Danes deloma oblačno; popoldne in ponoči dežni prši. Ponoči bolj hladno.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 3. maja 1865 je bil rojen angleški kralj George V.
Preiskave so uvedene v mnogih večjih mestih od obale do obale.
WASHINGTON. — Vlada je začela preiskovati črnotržne razmere pri prodaji oziroma barantanju s krompirjem. Zdaj je že v teku 1,000 takih preiskav od Atlantika do Pacifika. Doslej je bilo justičnemu departmentu predloženih že 175 slučajev s priporočilom, naj dvigne napram njim obtožnico. Proti 75 ali 80 slučajem izmed teh se je že pričelo sodno postopanje.
Tozadevna preiskava je v teku že v mnogih večjih ameriških mestih, kakor v Clevelandu, Indianapolisu, New Yorku, Seattle, Rochesterju, Pittsburghu, Philadelphiji, Bostonu, Louisville, Raleighu, Detroitu in v Montgomery ju, Ala.
------o-----
Vlak zadel avtobus;
14 oseb mrtvih
TOLUCA, Mehika. — Na nekem železniškem križišču se je osebni vlak z vso slio zaletel v potniški avtobus, pri čemer je bilo ubitih 14, ranjenih pa 21 o-seb.
------o------
Končno je vendarle punčka!
BOSTON, Mass.—Mrs. Gerald Riley, žena mestnega inženirja, je povila hčerko, ki je prva deklica v Rileyjevi rodbini izza' leta 1889.
Eno polno uro ni bilo na radiu Vzhodne Nemčije slišati drugega kot ropotanje bobnov, sviranje vojaških koračnic in teptanje korakajočih nog, ko so komunistični oblastniki s svojih tribun gledali ta impozanten mimohod.
Celotna parada je bila vpri-zorjena v imenu “obrambe domovine proti ameriškim in za-padnonemškim imperialistom.” Govornik za govornikom je ožigosal kanclerja dr. Adenauerja, ki je podpisal z Zapadom mirovni kontrakt.”
-------o-----—
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
VEČNO ŽIVLJENJE. — Izšla je izpopolnjena izdaja tega naj-lepšega slovenskega molitvenika. Dobijo se tudi v naši pisarni. ($2, $2.50, $3.00, po pošti 25c več). Naročite ]ih lahko tudi za stari kraj.
VSTOPNICE za igro Rokovnjači so že v razprodaji. Vse so po $1. Kdor želi, da mu sedež rezerviramo, stane taka vstopnica $1.50 in se dobi samo v Slovenski pisarni.
VAJA za Rokovnjače: V sredo ob sedmih 5. dejanje, v četrtek pa 1. in 7. dejanje, tudi ob 7. — Prosim točnosti. — Vse igralce in pevce opozarjam, da je prihodnjo nedeljo ob 6 zvečer skupna in kompletna vaja na odru SND na St. Clair Ave. — Režiser.
Zaseg jeklaren je protiustaven!
češkoslov« ambasada i njeni konzulati so — gnezda špionaže
WASHINGTON. — Senatni notranji varnostni odbor je izjavil, da je Češkoslovaška uporabljala svojo ambasado in svoje konzulate v Ameriki kot “gnezda špionaže, ki so jo vodile po Sov jetiji dominirane dežele.”
Odbor je objavil pričevanje, ki so se postavili ob stran sodnika Blacka, pa so bili:
Robert H. Jackson, Harold H. Burton, Tom C. Clark, William O. Douglas in Felix Frankfurter.
Predsednik Truman je nato odredil, da se imajo jeklarne izročiti nazaj njihovim lastnikom, nakar so odšli jeklarji zopet na štrajk.	____
ki so ga podale v tekočem letu tri priče — Joseph Molnar, mlad Čeh in svoječasno FBI obveščevalec, Pavlina Svoboda, bivša tajnica na češkem konzulatu v New Yorku in Matt Cvetič, podtalni agent FBI ustančve.
Molnar je povedal odboru v podrobnostih o homoseksualnih orgijah v Washingtonu, h katerih eni je bil povabljen tudi on leta 1946. Povabil ga je Teo H. Florin, tedaj prvi tajnik češkoslovaške ambasade.
Molnar je dalje povedal, da ga je rekrutiral v češkoslovaški vohunski krog Vladimr Houdek, tedanji reprezentant Češkoslovaške pri Združenih narodih.
Kolizija vlaka in busa; 7 mrtvih
MELBOURNE, Avstralija. — V ponedeljek je bilo sedem oseb ubitih in 18 ranjenih, ko se je v neki vlak zaletel potniški avtobus, ki je bil natrpan z mladimi dijaki in dijakinjami.
NAJNOVEJŠEVESTI
CLEVELAND. — Takojšnje posledice stavke jeklarjev v Clevelandu bodo sledeče: — Sedem tisoč jeklarjev je že na stavki, nadaljni bodo sledili, ko v jeklarnah ugasnejo peči.
V industrijah danes še ni zastoja, toda bo nastopil vsak čas. Industrije bodo naredile inventar svojih zalog jekla. —
Prvo odpuščanje delavcev pri železnicah se bo pričelo danes. Število odpuščenih delavcev in čas njihovega brez- se sami ne moremo braniti
WASHHINGTON — Vrhovno sodišče je včeraj odločilo, da je bil zaseg jeklaren, ki jih je zasegel predsednik Truman dne 8. aprila, protiustaven.
Sodnik Hugo L. Black, ki je govoril tudi v imenu ostalih sodnikov, je vzdržal odlok, ki ga je podal federalni sodnik David A. Pine dne 29. aprila.
“Ustanovitelji našega naroda so položili zakone snujočo oblast samo v roke kongresa — tako v dobrih kakor slabih časih,” je rekel sodnik Black.
Glasovanje je izpadlo v razmerju 6:3; proti odloku večine so bili predsednik vrhovnega sodišča Fred M. Vinson ter sodnika Stanley F. Reed in Sherman Minton. — Sodni-
SEN. R. A. TAFT 0 POTREBI VELIKE LETALSKE SILE
Ideja borbe proti Sovjetiji na evropskih tleh, kjer smo številčno v manjšini v razmerju 10 proti 1, je pogrešna. — Potrebujemo zračno silo, ki bi dominirala ozračje nad Ameriko in lahko bombardirala sovjetska mesta.
WASHINGTON. — Senator rala zrak na Severno Ameriko in Robert A. Taft je v nedeljo po- v slučaju potrebe tudi lahko svaril pred napako, da bi našo bombardirala sovjetska mesta, •narodno obrambo naslonili na	------o
bajonete, ki bi si jih izprosili od nAnrtvOH ano| nanOTa Nemčije in Francije, namesto rUllUfCII a|JC! {JajIClCl
““ie odločno ,a-	M SVetOVHO
nikal, da bi bil on izolacionist ter hfaff(ua if) Hill' izjavil, da nikakor ne bi odpo- DlOlJlfU Hill
klical ameriških čet iz Evrope.
Toda ožigosal je administracijo, ker daje prednost Evropi. V svojem govoru, ki je bil oddajan preko radia, se je doteknil tudi generala Eisenhower j a ter dejal, da je opaziti stalno razkrajanje naše zračne sile v primeri s sovjetsko zračno silo, odkar je postal Eisenhower načelnik štabov.
Mesto da vodi administracija negativno in defenzivno politiko, naj bi raje poskrbela, da postanejo Združene države močne po svoji lastni sili in pravici.
“Priznati samo za trenutek, da
delja bosta odvisna od dolgosti štrajka.—Parniki bodo nadaljevali z dovažanjem železne rude, dokler bo zanjo kaj prostora na pomolih.
CLEVELAND — Dom unijskega uradnika Max Sieka od loca-la 181 Glaziers unije, je bil ponoči deloma porušen od bombne eksplozije.
BERLIN. — Angleži so ogradili z bodičasto žico sovjetsko ra-
tudi če bi bila kontinentalna Ev ropa pregažena, se pravi, negovati defitizem, kajti glede obrambe Evrope je še mnogo negotovosti”, je rekel senator Robert A. Taft.
“Nikoli ne smemo priznati, da je naša varnost odvisna od bajonetov, ki si jih izprosimo od Nemčije ali Francije. Naravno je, da si jih želimo kot svoje zaveznike v vojni s Sovjetijo. Na-
gleškem sektorju Berlina, ter jo tako izločili is sovjetske ob-
ravno je tudi, da smo pripravlje-!n>i, pomagati jim z orožjem, toda to ne sme biti primarna postavka naše politike, če bomo: močni sami po sebi, nas bodo — Položaj po- mnogi narodi zaprosili, naj jih manjkanja mesa postaja ved- sprejmemo za zaveznike, mesto no bolj pereč. Snoči je nad da bi moral državni tajnik na
lasti.
CLEVELAND
300 neodvisnih prodajalcev mesa sklenilo, da zapro vrata svojih mesnic, čim jim poidejo zaloge, ki so še na roki.
WASHINGTON. —• General D. D. Eisenhower je stopil v pokoj kot armadni general ter se je prostovoljno odpovedal svoji letni plači v vsoti $19,-541.
IRON WOOD, Mich. —• V tukajšnjem rudniku Republic Steel korporacije je pol milje glo-bodo pet premogarjev, ki jih je zasulo in jim je odrezan odhod iz rova. šestdeset ljudi reševalnega moštva si obupno prizadeva, da pride čim prej do njih.
Papež je govoril 500,000 vernikom ob zaključku Evharističnega kongresa v Barceloni.
BARCELONA, Španija. — Papež Pij XII. je izdal v nedeljo nov apel za svetovni mir. Govoril je po radiu vernikom, zbranim ob zaključku Evharističnega kongresa, katere je pozval, naj “gredo in prižgo plamenice svetega ognja bratstva in ljubezni, ki sta edina temelja svetovnega miru.”
Sv. oče je govoril v španščini, to je v enem izmed šestih jezikov, ki jih gladko govori. Njegov -govor je bil naslovljen na množico, ki je štela nad 500,000 vernikov, zbranih na Trgu papeža Pij a XII. kjer je bila darovana slovesna pontifikalna maša.
Pred papeževim govorom je povedal general Francisco Franco množici na trgu, da če bi se spet pojavila potreba, bi bila Španija zopet “prednja straža v službi Boga.”
kolenih prositi te narode za njihove armade, da nas branijo,” je rekel Taft. Dejal je tudi, da bi on pustil v Evropi ameriške divizije, ki so že tam, dokler bi ne bila Evropa dovolj močna, da sa more sama braniti. Napadel pa je idejo, da moramo ustvariti o-gromno armado in jo poslati v Evropo, čim se prične vojna. To' je docela zgrešena ideja, ker mo-
Poizvedovalni kolifek
Frank Bostianchich, ki je bil rojen nekako leta 1903 v Stepanji vasi pri Ljubljani, naj se o-glasi dr. Bogumil Vošnjaku, —■ 1706 — 21 St. N. W. Washington, D. C., radi važnega sporočila. Če kdo drugi ve zanj, se naproša, da sporoči ta naslov njemu, oziroma v Washington.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice ^
Graduacija—
V sredo 4. junija bo Miss Jean Lavrich, hčerka Mr. in' Mrs. Lavrich, 6209 Edna Ave., graduirala iz Notre Dame višje šole. Graduacija bo v Music Hall. — V petek 6. junija pa bo graduiral iz Law šole njun sin Frank. On pa bo graduiral v Euclid Ave. Baptist Church. — Čestitke obema kakor tudi njunim staršem!
Osmi dan—
V	sredo ob 8:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Marijo Jerak na 8. dan po njeni smrti.
Iz bolnišnice—
Frank Mlinar, cerkovnik pri Mariji Vnebovzeti, se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske in pozdrave.
Seja—
Podružnica št. 14 Slov. ženske zveze ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih.
V bolnišnico—
V	Marymount bolnišnico ja bila prepeljana Miss Bridget Resnik, 3599 E. 81 St., hčerka Mr. in Mrs. Jakob Resnik. Stanje ni nevarno. Mladenki želimo skorajšnjega okrevanja.
Redna seja—
Nocoj ob 7:30 bo redna seja društva Sv. Vida št. 25 KSKJ v navadnih prostorih šole sv. Vida. Pobiranje asesmenta se začne ob sedmih.
Vse hiše prodane—
Predsednik korporacije za izgradnjo novih domov na E. 61. in 62. cesti, Mr. Anton Grdina, sporoča, da so vse štiri hiše na E. 61. cesti, katere zdaj dodelu-jejo, že prodane. V par tednih se bodo že vanje vselile štiri nove družine. Hiše, ki jih je sezidal kontraktor J os. Demshar, so lične in so kupcem zelo po volji. Naselbina potrebuje novih hiš.
Nagrade SŽZ —
Pri podružnici št. 25 Slovenske ženske zveze so dobile nagrade sledeče: J. Golich, 1153 E. 61. St.; Danila Schultz, 108. St.; Anna Bandi, 6727 Edna Ave.; T. Zdonc, 1161 E. 60. St.; Mary Zadnik, 1122 Norwood Rd.; Mary Nosan, 6413 St. Clair Ave.; Marie Marin, 1160 Norwood Rd.; Mary Hočevar, 21241 Miller Ave.; Agnes Matjašič, 1162 Addison Rd.; Frances Oblak, 1235 E. 60. St.; Jennie Strnad, 1415 E. 51. St.; J. Vidmar, 1177 Norwood Rd. Zglasite se pri tajnici Otoničar, 1110 E. 66. St. in boste dobili svoje dobitke.
Aretacija socialistov v Indiji
BOMBAY, Indija. — Policija ; aretirala 11 socialistov, ki so
Iz raznih naselbin
McKEES ROCKS, Pa. — V soboto je preminul župnik pri cerkvi sv. Marka Rev. Joseph j Vrhunec v starosti 67 let. Danes je bilo truplo prepeljano v farno cerkev. Pogreb bo v sredo ob 10. uri s pontifikalno sveto mašo, ki jo bo daroval pittsbur-ški škof ob asistenci Rev. John Grudna in Rev. Francis Misia v cerkvi sv. Marka, nakar bo pogrebni sprevod krenil na pokopališče sv. Marka.
ra biti vsakomer jasno, da se mi si prizadevali naščuvati ljudi na
ne moremo zoperstaviti Sovjetski zvezi na evropski zemlji, — kjer smo številčno v manjšini v razmerju 10 proti 1.”
Taft je dalje rekel, da kar je res neobhodno potrebno, je, da imamo zračno silo, ki bi domini-
civilni odpor proti vladi.
Neznosna zima v Argentini
BUENOS AIRES, Argentina. Ne bo Še olajšanja	| Tukaj vlada silno ostra zima. —
WASHINGTON. — Vlada je temperatura je padlo na 22 sto-naznanila, da živila ne bodo nič pinj pod ničlo in visok sneg je cenejša v preostanku letošnjega zamel ter zaprl andske prelaze v leta.	| državo Čile.

Ameriška Domovina
20EE ^onrausv.
■ ■*•€■/» I%1—■•<>/%»■ -
«117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for
3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.____________________
No. 108 Tues., June 3, 1952
Zanimivo socialno gledanje
II.
Nasprotno pa se smatrajo zastopniki evropskega delavstva vedno kot sovražniki podjetnikov, tam sta dva tabora, k; zastopata vsak svoje interese in vsak svojo filozofijo in ki sta vedno sovražna eden napram drugemu. Joyce je na seji ugotovil napram zastopnikom evropske industrije in delavskih organizacij, da je Amerika daleč naprej pred Evropo v industriji, ker ameriški delavec smatra, da je sistem privatne podjetnosti tako soliden kot njeno vodstvo.Evropi je zastarela politika gospodarstvenikov povzročila, da iščejo delavci ozdravljenje v goljufivih teorijah socializma in komunizma. Ameriški delavec skuša doseči svoje cilje potom kolektivnih pogodb, ne pa potom nacionalizacije.
Zastopnik ameriškega delavstva, predstavnik ameriške CIO in član MSA je razvijal sorodne nazore kot zastopnik ameriškega kapitala. Povdarjal je, da je po študiju evropskih gospodarskih in socialnih razmer prišel do prepričanja, da je večina ljudstva tam omrežena z nazorom o vezanem gospodarstvu, kjer naj vlada določa industriji trg in stalne cene ter delavstvu plače, ki zadoščajo komaj za skromno preživljanje in ne dovoljujejo dviga življenske ravni. Radi tega je tudi produkcija v Evropi premajhna, ko glasom izkaza ECA 275 miljonov ljudi v Zapadni Evropi producira na leto le za 121 miljard dolarjev. Kakor zastopnik industrije in njegov delavski tovariš Golden, je tudi R. Oliver povdarjal, da bi morala Evropa več producirati, kar bi pomenilo za delavce boljše plače, nižje cene za konsumente in večje dobičke za podjetnike, v narodnem gospodarstvu pa naj bi strogo demokratične sile dale pobudo za povečanje produkcije.
Ves govor ameriškega delavskega zastopnika je bil fina, a uničujoče sodba in obsodba evropskega kapitalizma, še bolj pa obsodba socialističnih nazorov in socialističnega gospodarstva.
Zastopniki ameriškega delavstva in ameriškega podjetništva smatrajo, da bi morale Združene države eksporti-rati v Evropo način modernega sklepanja kolektivnih pogodb in tudi tehniko, ki se je pri tem izkazala v tej državi kot dobra. Kot je povdarjal zastopnik kapitala Joyce, je naš način pri sklepanju kolektivnih pogodb dejansko izraz vere v svobodo razprave, svobodo pristanka na kompromis in poravnave različnih interesov. To je čisto nasprotje napram nedelavnosti, ki jo povzroča v Evropi trdota indiistrijalcev in od marksistov vodenih delavskih organizacij. Zastopnik ameriške industrije je svaril Evropejce pred tem, da bi skušali dvigniti življenjsko raven potom političnih voditeljev, kar pogosto vodi k uničenju. Povdarjal je, da bi delavske strokovne organizacije gotovo več dosegle z direktnimi pogajanji z delodajalci kot pa potom političnega pritiska.
Tako se sedaj trudita tako ameriško delavstvo kot ameriška industrija, da bi prenesla naš način razmerja med delavstvom in kapitalom tudi v Evropo, da bi potom kolektivnih pogodb pričel tudi evropski delavec čutiti — kot čuti ameriški —, da tudi on spačfa kot enakovreden član k narodnemu gospodarstvu, da se tudi on udeležuje njenega vodstva in da se popolnoma priznava in upošteva prispevek delavstva pri doseženih sadovih celotnega gospodarstva. Kot je povdarjal zastopnik ameriških kapitalistov Joyce, sloni to sodelovanje na upoštevanju in spoštovanju delavčeve osebnosti. Žal so uradniki ECA morali ugotoviti, da mnogim industrijalcem v Franciji in Italiji manjka tega spoznanja o vrednosti delavčeve osebnosti v vsakdanjih odnosih industrije.
Zastopnik ameriške velike delavske organizacije CIO Golden je povdarjal, da se je dosegla v Združenih državah tako velika produkcija zadnjih 20 let, odkar je narastlo članstvo ameriških delavskih unij od 3 miljonov na 16 miljonov članov. Ameriški industrijalci so priznali delavcu pravico do organizacije in to je povzročilo več zaupanja in tudi več smisla za odgovornost pri delavstvu. Mnogo starega nasprot-stva je vsled tega izginilo, podjetniki so prišli do prepričanja, da je delavec njih vreden zaveznik, ki z njimi odkriva skrivnosti povečane produkcije.
Sedanji program pomoči Evropi potom ECA in MSA je v veliki meri sad sodelovanja ameriškega organiziranega delavstva, ki hoče evropejske tovariše privesti k boljši politiki in k boljši metodi v produkciji. Zastopnik ameriške industrije Joyce misli, da bo ta del Marshallovega plana najbolj uspešen, zlasti potem, ko bo nehala Amerika z direktno podporo.
Radi tega so ameriški delavski voditelji povabili zastopnike evropskih delavskih organizacij v okviru Marshallovega plana, da obiščejo Združene države in tu študirajo delo ameriških delavskih unij, način plač, kolektivnih pogodb in metod ameriškega dela.
Ti napori ameriškega delavstva se zdi, da so dosegli nekaj uspeha pri nekomunističnih socialističnih delavskih organizacijah v Evropi glede socializacije podjetij. Pri zadnji seji mednarodne socialistične organizacije so povdarjali koristnost ameriškega načina dela za povečanje produkcije.
Socialisti v Nemčiji so julija 1951 v svojem manifestu pokazali novo gledanje, ko so se odpovedali tako sedanjemu komunizmu kakor tudi marksističnemu načrtu o razrednem boju. Socialisti so se tudi odrekli dosedanjemu svojemu stališču in svoji dosedanji zahtevi po socializaciji, oziroma po-državljenju produktivnih sredstev. V manifestu so izjavili, da je izboljšano kapitalistično gospodarstvo možno in da se zlo kapitalizma zmanjšuje.
Tudi italijanski socialisti so se na svojem lanskem letnem zborovanju zelo približali mišljenju ameriških delavskih unij, da je najbolj uspešen način gospodarstva privatna ekonomija, združena s kolektivnimi pogodbami.
Tako poroča prof. Fitzgerald.
Če se bo ameriškemu organiziranemu delavstvu posrečilo odvrniti evropejske socialistične delavske organizacije od Marksovih, socialističnih, že davno zastarelih in ovrže-nih nazorov, bo ameriško delavstvo storilo Evropi in celemu svetu veliko uslugo.
BESEDA IZ NARODA
Spomnimo se spet na Mohorjevo!
New York, N. Y. — Zato je to delo za Mohorjevo, to resno treba tako zapisati, ker kar naj skrbi, še veliko bolj seveda skr-debelo drži, kar sem zapisal oni bi one tam v Celovcu! TRI knji-teden v Amerikanskem Sloven-1 ge so nam obljubili za prihodnje cu: Mohorjeva — pozabljena. . . | leto, in obljubili so jih za maj-Nekaj časa je teklo, potem je hno ceno $2.00. To so obljubili curljalo, začelo je kapljati — v zaupanju, da se bo najmanj zdaj pa še samo tu pa tam kaj 22,000 plačnikov, ali udov Mo-kane, kakor bi bilo le še — po horjeve oglasilo kot bi pihnil — pomoti.	pa je nastal tak zastanuek!
Pa bi moralo še teči, če hočemo, da bomo vsaj na lanskem stališču ostali. Oziroma na letošnjem, zakaj zdaj gledamo naprej v leto 1953. Pa ni nič razveseljiv ta pogled.
Ne moremo razumeti, zakaj je toliko letošnjih naročnikov ostalo na dolgu za leto 1953. Na) stotine je takih. Nekoč smo objavili številko 555., češ da še toliko — vsaj toliko! — nadaljnjih) plačil pričakujemo za leto 1953. Prepričani smo bili, da bomo kaj; kmalu številko lahko znižali na 444, pa do tega kar noče in noče priti. Smo še zmerom bliže 555 kot 444!
Nas pri Ligi, ki smo prevzeli
Ob odhodu
Nočemo še povedati, koliko jih je v resnici že plačalo. Predeni objavimo tisto (žalostno) števil-
ko, želimo še in še prav krepko opozoriti javnost na MOHORJEVO ZA LETO 1953. Menda ni: treba vse odkraja začeti razlagati, kaj nam MOHORJEVA pomeni ...
Naj samo to poudarimo: Mohorjeva te dni odloča, kaj bo mogla v resnici izdati za leto 1953. Na njeno odločitev močno vpliva, kar sliši od nas — od svoje1 podružnice pri Ligi v New Yor-ku. Ali naj kar vržemo puško v koruzo in sporočimo: Ne gre, pa ne gre . . .?
EN MESEC še ne mislimo kaj' takega narediti. VSAJ en mesec še ne! Zato pa poživljamo prav resno ljubitelje MOHORJEVE: Tekom meseca junija se zganite in tistih 555 naj pride zraven!. Domala vsi, ki ste za letos plačali in knjige prijeli, imate tudi Mohorjevo okrožnico v hiši, zraven nje pa koverto z naslovom, kam je treba poslati naročninoi za leto 1953. Storite to čimprej, lepo prosimo.
Če bi pa le kdo ne vedel, kam poslati, naj vzame na znanje tal naslov: Družba Sv. Mohorja c/o Liga K. S. A.
238 E. 19th Street New York 3, N. Y.
P. Odilo Hanjšek OEM, glavni poverjenik za Ameriko in Kanado;
P. Bernard Ambrožič, OFM, pomožni glavni itd.
Cleveland, O. — Najprisrčnej-ša hvala vsem našim sorodnikom in prijateljem ter prijateljicam za prisrčno odhodnico. Odhajava v stari kraj obiskat mojega ljubega, sedaj že zelo starega očeta. Dolgo, dolgo je že, kar sem bila tam, pa vendar človek se težko odloči za takoi pot. Srce me je vleklo, rada bi videla še enkrat svojega dragega očeta, če Bog da, se bo to tokrat tudi zgodilo.
Vam vsem pa, ki ste nam napravili tako lepo odhodnico, še enkrat iskren Bog plačaj, življenje se zdi človeku veliko lepše, če ima okrog sebe same prijatelje. Težko'jemlje od njih slovo, pa je nato še bolj vesel, ko jim more ob povratku stisniti roko.
ičte bi mi katera od prijateljih želela pisati, naj se oglasi na naslov A. P. Vel. Osolnik, št. 10, p. Rob na Dolenjskem, Jugoslavija.
Iskrene pozdrave in na veselo svidenje!
Anna Pelčič. ------o------
Francoski vojak dobi dnevno tri četrt litra vina
Francoski parlament je izglasoval soglasno zakon, ki poviša vojakom porcijo vina od % litra na % dnevno. Med predloži-telji zakona je bil tudi De Gaul-leov pristaš Gabriel. Segnat, po poklicu zdravnik, ki je na utemeljitev zakona takole odgovoril: “Vino vsebuje fosfate, glicerin, železo, rudnine in vitamine. Nudi organizmu živahnost in novih energij. Podpira prebavo. Izpodbuja delovanje možganov, izloča utrujenost in krepi voljo do dela. Vino vodi v blagopočut-je in ustvarja zaupanje v samega sebe.”
------o------
— Nova Mehika ima okrog 28 milijonov akrov gozdne površine.
* * *
— Prvi beli naseljenci so prišli v Novo Mehiko že 1. 1598.
Kulturni praznik
Letošnji 18. maj, ko je bila v Kolpingovem domu v Celovcu proslava stoletnice rojstva dr. Jakoba Šketa, je bil za vse koroške Slovence resnično kulturni praznik. Sam dr. Šket bi ga bil vesel, ko bi videl, kako močno živi njegovo delo v srcih in dušah slovenskega koroškega ljudstva. Sicer pa je bil v duhu med njimi.
Proslave se je udeležila’ vsa Slovenska Koroška. Iz vseh tneh slovenskih dolin Koroške so prihiteli rojaki. Tu so bili zlasti Sketovi učenci duhov, svetnik Tomaž Ulbing, dr. Zei-chen iz Št. Ruperta, tu je bil kanonik dr. Blumi, dr. Foltej Inz-ko z družino, dr. Luka Sienčnik z družino, dr. Jelen z družino, svetnik deželne Kmetijske zbornice Janko Ogris in še cela vrsta drugih odličnih gostov. Selani so prihiteli s posebnim avtobusom. Slavljenca so počastili malčki iz Št. Jakoba v Rožu, kjer je dr. SKet častni občan, ker je Št. Jakob v Rožu ovekovečil s svojo Miklovo Zalo. Tu so bile dekleta, ki so v ravnokar minulem tečaju obiskovale gor spodinjsko šolo v Št. Rupert.
Venček narodnih pesnii pod vodstvom gdč. Marice iz Rinkol je spravil vso dvorano v ogenj. Petje deklet iz vseh treh dolin pa je bilo izraz globoko doživete slovenske ljudske pesmi. Nastopil je tudi novi oktet “Slavček.” Pohvaliti je .treba dalje mlade dijake, ki so kar dobro zapeli Gregorčičevo pesem — “Bratje.” Rajanje po melodijah sloven, narodnih pesmi je navdušilo vso dvorano. Slavnostni govor je imel prof. Franc Inzko, ki je predstavil Šketa kot učitelja in človeka, ki je z vsem svojim delom služil slovenskemu narodu, predvsem pa njegovi mladini. Zala v haremu in Sirota Jerica pa sta posrečeno izpolnili program Sketove stoletnice. Brez teh bi kar nekaj manjkalo! To in še marsikaj
drugega lepega je bilo na sporedu akademije.
Zalin testament
Ne moremo si kaj, da v zvezi z zgornjim poročilom ne priobčimo iz pozdravnega pisma pisatelja K. Mauser j a, ki ga je poslal koroškim rojakom za Ske-tovo 100-letmco, naslednjih tehtnih misli, ki v polni meri veljajo tudi za nas na tujem:
“Spominski dnevi velikih mož so vselej praznik. Dvakrat praznik za narod, ki se ne more bahati s številčno močjo. Ravno ti prazniki so nam svetli glasniki, da je kultura, da je notranje življenje narodovo tisto, kar narod tudi v najtežjih obdobjih drži pokonci. Globoka srčna kultura, jezik, v katerem so že-brali in žobarih Zalini dedjte, to je zakladnica slovenskega naro-diča, ki je zakoreninjen v svojo sveto zemljo, kakor zlepa ne kateri narod. Visoko je treba dvigniti to zakladnico, trdno jo je o-graditi in stati ob njieni strani do zadnjega.”
Tinjski prošt Anton Benetek — 75 letnik
19. maja t. 1. je obhajal tinjski prošt Anton Benetek 75-let-nico rojstva. Jubilant je bil rojen 19. maja 1877 v Grižah pri Gelju. V mašnika je bil posvečen 19. julija 1906. Pastiroval je po celi vrsti koroških župnij, povsod so ga župljani vzljubili, ob 75-letnici se ga s hvaležnostjo in ljubeznijo spominja Vsa koroška Slovenija od Šmohorja do Pliberka. Čestitkam se pridružujemo tudi ameriški rojaki.
Borovlje
Zvezno ministrstvo za pravosodje na Dunaju je imenovalo dosedanjega vodja okrajnega sodišča v Borovljah dr. Jan. Gregorija za predstojnika bega sodišča. Obenem je bil novi predstojnik imenovan za deželnega sodnega svetnika. Dr. Gregor i velja za nepristranskega
j K sodobnim svetovnim problemom [
Od številnih dogodkov preteklega tedna v mednarodnem svetu, je vzbudil največ zanimanja pa tudi vznemirjenja podpis dogovora med zahodnimi zavezniki in Zahodno Nemčijo o medsebojnih odnosih — v Bonnu in z njim v zvezi podpis pogodbe o skupni evropski armadi v Parizu.
S podpisom dogovora v Bonnu, je Nemčija prenehala biti premagana in po vojskah zmagovalcev zasedena in upravljana dežela. Iz sovražnice je postala) s podpisom pogodbe o skupni evropski armadi zaveznica prvega reda.
Pogajanja za sklenitev enega kot drugega dogovora so se vlekla od pretekle jeseni. Ponovno; je že zgledalo, da so rešena vsa vprašanja, ko so se nenadno pojavile nove, skoro nepremostljive težave. Sovjeti so spretno spletkarili ter stavIj ali Nemcem zapeljive ponudbe. Vsaka sovjetska ponudba je vzbudila pri Nemcih nove in večje zahteve. Zapad je bil prisiljen popuščati, če je hotel spraviti “mirovno pogodbo” z Zahodno Nemčijo pod, streho. Prav v zadnjem trenutku, ko so bili zunanji ministri zahodnih sil že v Bonnu, so nastopile nenadno nove zapreke in nastala je možnost, da se' bo sklenitev te pomembne pogodbe zopet zavlekla. Na eni strani so Francozi zahtevali novih jamstev, da jih Amerika in Anglija ne bosta pustili na cedilu v slučaju, če bi hoteli Nemci izstopiti iz evropske armade, naj drugi strani pa so poslali Sovjeti noto, v kateri so Zahod svarili pred “sklenitvijo vojaške zveze kot priprave za novo vojno”.
Francoske zahteve ni bilo mogoče odkloniti, če naj ostane Zahod vsaj na zunaj enoten. Francozi so torej dobili, kar so zahtevali, na sovjetsko noto pa se v Bonnu zbrani zunanji ministri niso ozirali.
Poleg teh zunanjih težkoč, so pa težave bile tudi v sami Nemčiji. Nemci se, kot smo že nekajkrat omenili, za tako rešitev nemškega vprašanja niso navduševali in se ne navdušujejo niti danes, ko jim Sovjeti obljubljajo zedinjenje. Nemci se boje, da bo njih dežela vsled naraščajoče napetosti med Vzhodom in Zahodom v veliko večji nevarnosti, dokler ne bo nekega dne postala bojišče, na katerem bosta oba tabora merila svoje; moči, Nemci sami pa na eni kot drugi strani služili za hrano topovom. Pri tem se jim verjetno vzbuja v srcih slutnja, da je morda prav to želja njihovih nasprotnikov Francozov in Sovjetov. Kljub vsemu govorjenju o prijateljstvu in naklonjenosti ter o nujni potrebi po enotnosti v Zahodni Evropi Nemci sumi-
sodnika ter je zato tudi pri sloven. prebivalstvu Spodnjega Roža priljubljen.
Političen sestanek v Beljaku
V času od 10. do 17. avgusta letos se dobe v Beljaku avstrijski zvezni kancler Figi, zapadno nemški kancler Adenauer in i-talijanski ministrski predsednik die Gasperi.
ZDA in avstrijski nacisti
Na seji Zavezniškega sveta za Avstnjo je ameriški zastopnik ugovarjal proti zakonu, s katerim so pomiloščeni nacistični pripadniki (NSDAP), ki so se vrnili v zadnjem času iz ujetništva.
Avstrijska, gospodarska udeležba pri Trstu
Po poročilu celovškega Našega tednika je bila avstrijsko gospodarstvo v letu 1951. udeleženo pri skupnem prometu Trsta z 72 odstotki, m to pri uvozu z 62, pri izvozu pa z 62 odstotki. Potemtakem je bila Avsrija lani glavno gospodarsko zaledje Trsta.
jo, čeprav ne spregovore, da je to prijateljstvo zelo nevarno. — Edino strah pred komunizmom in sovjetsko nevarnostjo ter želja s pomočjo Zahoda “osvoboditi” pokrajine, ki so po zadnji vojni pripadle Poljski, so pripravili dr. K. Adenauerja do sklenitve tega dogovora. Vodja socialistične stranke Nemčije dr.. Kurt Schumacher je jasno povedal, kaj misli, ko je izjavil: “Kdorkoli odobri ta dogovor, preneha hiti Nemec!” Te besede izražajo resnično razpoloženje širokih nemških množic ob podpisu tega dogovora. Odklonilno stališče Nemcev pa kaže posebno! dejstvo, da sta se pozivu kanclerja dr. Adenauerja, naj se po: vsej Zahodni Nemčiji dan podpisa tega dogovora praznuje kot državni praznik, odzvale izmed! devetih dežel le dve.
Razpoloženje v Nemčiji kot V Franciji kaže, da bodo naj hujšal težave šele prišle. — Po vladah, sprejeti in podpisani dogovori morajo odobriti parlamenti vseh prizadetih držav. Pri nas in v Vel. Britaniji bo šlo verjetno vse gladko, nikakor pa ne v Franciji in Nemčiji. Obe ti vladi bosta morali računati z razpoloženjem naroda, ki prihaja do izraza v parlamentu. Prav nič čudno torej ne bi bilo, če bo ta dogovor ostal na papirju, nemško vprašanje pa se bo reševalo mimo njega. Moramo počakati, s čim bodo na to potezo Zahoda odgovorili Sovjeti, od tega bo namreč v veliki meri odvisno tudi razpoloženje Nemcev v času, ko bo prišel ta dogovor pred parlament.
* * *
General Eisenhower je prepustil vrhovno poveljstvo nad armadami Atlantske zveze generalu M. Ridgwayu in je prišel domov. Novemu poveljniku niso v Evropi pripravili nič kaj lep sprejem. Francoski komunisti so priredili v Parizu velike demonstracije, katerih namen je bil, po besedah francoskega notranjega ministra, polastiti se bblasti.
Iz Japonske prihajajo poročila o novih nemirih in komunističnih demonstracijah. Daljni vzhod je torej še vedno hudo boleča točka na svetovni politični pozornici. Vojne ujetnike na o-toku Koje so končno le vgnali. Bil je v resnici že zadnji čas. — Svet se je moral naši vojski smejati. Kako naj se neka armada, o kateri govorimo, da je najboljša armada na svetu, bori s sovražno armado in doseže uspehe, če ni niti v stanju krotiti svojih vojnih ujetnikov? se je verjetno marsikdo v teh dneh vprašal.
Mirovna pogajanja na Koreji se vlečejo iz dneva v dan. Zahod je popuščal, kjer in kolikor je le! mogel. Komunisti so našli vedno nove vzroke za zavlačevanje. Od vseh strani so v času pogajanj za premirje navlekli novih vojakov in novega orožja, tako da so danes severnokorejske in kitajske vojske na Koreji dale-ko številnejše od protikomunističnih sil. Pa ne samo, da so številnejše, so tudi odlično opremljene. Iz poročila, ki ga je dal gen. M. Ridgway ob svojem povratku z Daljnega vzhoda, izgle-da, da so sile Združenih narodov v stanju zavrniti ali vsaj vzdržati sovražni napad, nikakor pa niso dovolj močne, da bi izsilile kako vojaško odločitev. Po sodbi generala Ridgwaya je odločitev v rokah politikov.
Nekateri še vedno upajo, da bo le prišlo do premirja. Nedavno se je ponudila Indija, da bo posredovala pri komunistični' kitajski vladi, če bo to posredovanje rodilo uspeh, bo pokazala bodočnost. Mi na to veliko ne damo. Edina korist, ki bi jo to' posredovanje utegnilo prinesti, bo spoznanje indijske vlade (Nehru), da se je s komunisti težko pogajati in da z njimi ni dobro zobati češenj.
Q^om
//ft
/lMERI$Kyi DOMOVIIM/I

AMERICAN IN SPIRIT FORSIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Zaprte duhovne vaje za žene in dekleta v Torontu
Dekliška Marijina kongregacija bo tudi letos organizirala zaprte duhovne vaje za žene in dekleta. Vršile se bodo v domu duhovnih vaj (Convent of Our Lady of Cenacle — 318 Lawrence Ave., Toronto).
Začetek duhovnih vaj bo v petek 27.junija ali v soboto 28. junija. Sklep bo 30. junija ali 1. julija zvečer.
Točen začetek bomo sporočili vsaki prijavljenki pismeno. Zato prosimo, da nam vsaka javi tudi svoj točen naslov, ko se bo prijavila. Začetek je odvisen od tega, kateri dan bo delo počivalo zaradi državnega praznika (Dominion day), ki bo 1. julija.
Prijave sprejemajo: Voditelj Marijine kongregacije Rev. Dr. Jakob Kolarič, C. M., 131 Birchmount Rd. Toronto 13, Ont., dalje Miss Marica Bastic, 24 Churchill Ave. Toronto, Ont., in prednica Marijine kongregacije Miss Anica Lavriša, 24 Churchill Ave. Toronto, Ont.
Oskrbnina znaša za vse tri dni $10. (deset dolarjev), če pa katera ne zmore toliko, pa naj da $7 ali $8.
Duhovne vaje bo vodil Rev. Karel Wolbang C. M., bivši misijonar na Kitajskem, ki sedaj živi v USA. Mnogi ga poznajo že iz domovine ali iz begunskih taborišč v Italiji kot dobrega voditelja duhovnih vaj.	.	i
Ne odlašajte s prijavo. Duhovne vaje so vam potrebne. To čuti vsaka izmed vas, ki noče utoniti v morju materializma, ki pljuska okrog nje. Vsaka, ki želi ostati zvesta Bogu in idealom katoliškega dekleta in žene, bo storila vse, kar je v njeni moči, da! se bo duhovnih vaj mogla udeležiti.
Prijave se sprejemajo do 18. junija.
Pričakujemo, da se bo katera prijavila celo iz USA. ---------------------------o------------
Med Slovenci v Montrealu
Montreal, P. Que. — Slovenci enako pravico sebi in bližnjemu,
preprostemu in inteligentu. S treznim, prevdarnim razumom in poštenim srcem je pač možno sodelovati z vsakim, izvzemši z onim ne, ki teh lastnosti niti v najmanjši meri nimajo. Takim pravimo propalice. — Zavedajmo se, da je propalic med nami zelo malo (ne mislim samo v Montrealu) ter bodimo dejavni katoličani, izključujoč samopaš-nost, — v vedni odločenosti v pošteni družbi uveljavljati
v Montrealu smo spet dobili nekaj novih. Prisrčno pozdravljeni v naši sredi! Prepričani smo, da se ne boste počutili osamljene.
Naše Baragovo društvo si prizadeva, da bi se čim več ljudi udeleževalo skupnih svetih maš s slovensko pridigo in petjem. Vsekakor gre velika zasluga zlasti preč. g. Puharju, da je prišla do večje povezanosti in domačnosti, ki pride do izraza posebno pri odlično uspelih zabavah. —-Če kje, drži pri Slovencih v Montrealu, da ne poznamo medsebojnih sporov, ker se zavedamo človeškega dostojanstva, ki deli
svoje
predloge in načrte le z bistrino duha, ne pa z diktatom, ki je le posledica duševne slabosti.
Kot že rečeno, smo pri nas v Montrealu v glavnem na tej
- IRANSMUNDIAL --TORONTO
Podružnica slovenske potniške agencije v Kanadi
prodaja parobrodne in avijonske karte za potovanja v Evropo ali za obisk v Jugoslavijo preko Italije ali Francije; tudi za vse druge dežele; prodaja parobrodne in avijonske karte za svojce, ki jih hočete pripeljati iz Evrope; dobavlja kavo, moko in drugo hrano Vašim v Jugoslaviji hitro, točno in po najnižjih cenah (zahtevajte cenik) ;
izvršuje tudi denarna nakazila v vse dežele; izvršuje vse vrste prevodov in uradno potrjene prestave listin;
i daje informacije v zadevah imigracije in pridobivanja državljanstva.
i
Pišite ali telefonirajte na
IRANSMUNDIAL TRAVEL AGENCY
258 College St.	Tel.: Midway 4868
Toronto, Ontario
Ista tvrdka v Caracas-u (Venezuela) in v Genovi (Italia)
PISARNA dr. Ilije Brkoviča
IZVRŠUJE VSE POSLE
pri nakupu in prodaji nepremičnin, oskrbi prevode iz raznih jezikov, opravlja notarske posle, overi dokumente in testamente, izdaja polnomočja za stari kraj, preskrbi dokumente za vselitev v Kanado, vknji-žuje posojila na posest, zavaruje in izpolnjuje prijave za davke.
Oglasite še pismeno ali ustmeno.
Pisarna je odprta vsak dan razen v nedeljo od 9 zjutraj do 9:30 ure zvečer.
zdravi podlagi. Seveda, da bi se na zunaj kaj bolj reprezentirali s prireditvami in podobno, je skoro nemogoče. Nas je le okrog dvesto, kar jev zelo bornem razmerju z ogromnimi razdaljami. Montreal je zelo razsežno mesto.
Veliko jih zadržuje tudi delo ob neprikladnih urah. — Čeprav ljudje radi hodijo k slovanski službi božji v slovaško cerkev, vendar gre vsaj eden od družine, včasih pa tudi vsi v angleško ali francosko cerkev, ki je pred nosom.
Montreal lahko imenujemo z vso pravico lepo mesto, z modernim pristaniščem, ki je za new-yorškim največje v Severni Ameriki. Ponaša se s krasnimi parki kot Mount Royal, Lafon-taina itd. — Kulturno življenje je bujno, v nenehni tekmi za prevladujoč vpliv: angleški ali francoski. — V političnem življenju vodijo Francozi, dočim v industriji in trgovini igrajo drugo vlogo.
Posebna značilnost mesta pa je v tem, da ga krase številne, krasne cerkve, po večini katoliške. Biser med njimi je mogočna! bazilika sv. Jožefa, največja sv. Jožefu posvečena cerkev na svetu ter ena največjih cerkva na svetu sploh. Tu se zgrinjajo romarji v vedno večjem številu iz vseh delov Kanade in Združenih držav s kardinali, nadškofi ter škofi na čelu. Uslišanja so na( dnevnem redu. — Tudi Slovenci, radi poromamo k sv. Jožefu na hrib Mount Royal. — Naš rojak g. Matija Kozina se je nastanil tik pod njim. No, ta teden je naš Matija srečno diplomiral iz prava na katoliški L’Universite de Montreal.” Če upoštevamo, da je nad dve tretjini’njegovih,' kolegov padlo, mu moramo dati vse priznanje.
In končno, ali že veste, kaj je te dni v Montrealu predmet razgovorov? Dne 15. junija bomo imeli veselico na prostem na prijazni vzpetinici pri g. Popiku na 5324 Leduc Blvd.
S tramvajem št. 24 St. Denis se peljete do konca, nato presedete na št. 40 ter izstopite na postaji L’Archeveque, odkoder vas! popelje vodnik na lice mesta.
Odbor Baragovega društva je ukrenil vse potrebno, da se nobeden ne bo dolgočasil. To pot bomo imeli za prigrizek pristne kranjske klobase.
V slučaju slabega vremena se veselica preloži na naslednjo nedeljo t. j. 22. junija.
Sporočite svojim znancem in pridite v obilnem številu od blizu in daleč. — Ohranimo tudi to pot dober sloves, ki ga uživamo med drugimi narodnostmi!
I. R.
Liga v New Yorku pojasnjuje
Iz Kanade (seveda tudi iz Juž. volj, da le sam tako misli. Pred
Napredek naše proizvodnje jekla
Sudbury, Ont. — Načrti za povečanje proizvodnje jekla v Kanadi bodo skoraj gotovo zadovoljili težnje kanadske jeklene industrije, da bi se Kanada v tem oziru osamosvojila in pridelala
Amerike, Avstralije itd.) naprej in naprej dobivamo vprašanja, “pod kakšnimi pogoji se da priti od tam v Ameriko,” ali celo prošnje, naj ondotnim “novim” dobimo “sponsorje,” ki jih bodo spravili v Ameriko. . .
Liga je v svojih objavah v Amerikanskem Slovencu te reči že ponovno pojasnjevala, toda Amerikanski Slovenec ne pride v roke ljudem v teh deželah. Vsaj ne v velikem številu. Zato naj bo pojasnjeno tudi na tem mestu.
Ameriški begunski zakon je izgubil veljavo, ker je bil samo začasen. Zdaj je prepozno iskati sponsorje celo za tiste begunce, ki so se v treh deželah, ki jih je ameriški begunski zakon izrečno navajal: Avstrija, Italija, Nemčija. Kanada (z drugimi, ki smo jih zgoraj dejali v oklepaj), pa sploh ni bila nikoli med tistimi deželami, iz katere bi mogli priti begunci v Ameriko potom “sponsor jev.”
To se torej sliši popolnoma — brezupno . . .
Vendar pa ni še čisto zadnja beseda. Morda se bo bo mogel ta ali oni zmuzniti skozi odprtino, ki jo v naslednjem razlagamo.
Ameriški begunski zakon iz leta 1948 je bil dve leti pozneje nekoliko popravljen in razširjen. Po večini je tudi vse tisto že minilo, zakaj veljalo je samo za dve leti. Ena odprtina je pa le še ostala. Pazite!
Ta odprtina velja do sredi leta 1954. To je takozvana točka 3c omenjenem zakonu. In ta pove: Begunci, ki so po 1. septembru 1939, pa pred 1. januarjem 1949, zašli v razne dežele izven Avstrije, Italije in Nemčije, so še danes tam in se ne smatrajo za “firmly resettled,” lahko za-Drosijo ameriškega konzula v do-tičnih deželah, da jim izda vizo za Ameriko. Imeti morajo sponsor j a in pot si morajo sami plačati. če dobijo vizum, ga dobijo izven kvote.
To je torej tista “odprtina,” ki je pa majhna. Zakaj?
Domala vse je odvisno od izraza: Firmly resettled. Po naše oi se to morda reklo dokončno preseljen. Kaj se to pravi?
Domala vsi, ki ste si radi ali neradi izbrali Kanado za preselitev iz begunstva, ste imeli v mislih, da boste v Kanadi tudi ostali (razen če bi se kdaj vrnili domov.) Če niste imeli tega v mislih, ste vsaj pred oblastmi, ki! so vas “rešetale,” ravnali tako,, kot bi si Kanado izbrali za svojo^ “novo domovino.” Tako ste skoraj morali ravnati, zakaj kanadski agentje bi vas drugače niti sprejeli ne bili. Če pa vse to ne drži glede vas samih, pa gotovo drži glede oblasti, ki so vam pomagale do potovanja v Kanado.
Z eno besedo: Ko ste stopili na, kanadsko zemljo, ali vsaj ko ste
kom?
I
Nima nobenega pomena, da kdo to svoje prepričanje dokazuje z dolgim pisanjem na naslov* LIGE v New Yorku. Liga mu koncem konca lahko postane: ‘“sponsor,” ne more mu pa dati vizuma! Prepričati je torej treba najprej in takorekoč izključno le Ameriškega konzula v deželi, kjer dotični zdaj živi. Ko je konzul enkrat uverjen in obljubi vizum pod pogojem, da si kdo najde v Ameriki sponsorja • šele tedaj ima tak človek upanje, da se bo stisnil skozi odprtino, ki še ostane odprta do sredi leta 1954.
Zelo “praktično” vprašanje bi zdaj bilo: Kaj naj pa konzulu povem, da ga bom uveril? Kako, naj ga prepričam, da NISEM tu, kjer sem, “firmly” resettled?
Liga jako težko kaj svetuje. Konzuli so veliki gospodje in vsak ima svojo glavo. Seveda ima vsak tudi svoje srce — kolikor ga ima. Nekateri nočejo o tem sploh nič slišati. Drugi si dajo čudno hitro dopovedati. Konkretne primer: Nedavno sta; pisali dve stranki iz Brazilije: Konzul je rekel, da bo takoj izdal vizume, kakor hitro pokažemo, da imamo v Ameriki sponsorja. Dobro! Liga je takoj izdelala papirje pod lastnim spon-sorstvom. Trenutno še ne vemo, pa bomo kmalu videli, če bo konzul držal besedo. Vendar je pa tudi res, da je nekaj podobnih primerov uspelo — ljudje so že prišli v Ameriko pod točko 3c!
Torej: Kdor misli, da bi se mu utegnilo posrečiti, da pride v Ameriko pod 3c, naj si bo iz Kanade ali drugod, naj nikar ne napravi prvega koraka s tem, da piše Ligi! Seveda tudi ne kakemu svojemu sorodniku ali drugačnemu dobremu znancu v ZDA. Prvi korak je do Ameriškega konzula! Ako tam nisi ničesar opravil — ne pisari nikamor drugam, zakaj kdo ti more' pomagati, če konzul odbije?
Vse, kar smo doslej povedali, pa velja o tistih, ki bi skušali priti v Ameriko izven kvote. Vselitev na kvoto pa še zmerom ni izključena, čeravno silno otežko-čena. Prvič moraš vedeti, da spadaš pod jugoslovansko kvoto, pa magari si postal že kanadski državljan. Jugoslovanska kvota je majhna, pa tudi za dolga leta vnaprej oddana, če si voljan čakati, recimo kakih pet do sedem let, da tvoja številka pride na vrsto — dobro! Daj se registrirati pri ondotnem ameriškem konzulatu za Ameriko! Ne zadostuje ti pa v tem primeru kak “sponsor” v Ameriki, ampak moraš imeti predpisani “Affidavit of Support,” ki ti ga pa Liga ne more ne dati ne poiskati. Konzulat bo razložil vse drugo, kar je še treba vedeti v takem slučaju.
Prosimo, vzemite te reči na
Torontski velesejem
Toronto, 30. maja. — V ponedeljek 2. junija bo v Torontu otvoritev enega naj večjih velesejmov na svetu; to je po vrsti; peta otvoritev tako imenovanega “Canadian International Trade Fair.”
Torontski velesejm bo trajal deset dni; v tem času pričakujejo v prestolnico Ontarija okrog 35,000 kupovalcev, ki bodo trgovali s približno dva tisoč raz-stavniki. Uradniki torontskega velesejma pričakujejo, da bo letošnji velesejm največji, kar so jih bili imeli doslej.
Na 185.000 kvadratnih čevljih prostora bodo razstavljali svoje! proizvode ne samo Kanadčani ampak tudi mnoge inozemske tvrdke; med deželami, ki letos prvič nastopajo na torontskem Trade Fair bodo tudi Južna Koreja, Libanon, Haiti, Thailand, Perzija in Finska. Ameriške tvrdke bodo letos rabile na velesejmu še enkrat več prostora kakor so ga rabile lani. 150 koncernov iz Zapadne Nemčije bo razstavljalo letos v Torontu. To je prvič v zgodovini. Zanimivo! je, da angleške tvrdke ne bodo zastopane polnomočno; Angleži bodo potrebovali za razstavo svojih proizvodov le kako tretjino prostora, če primerjamo z njihovo lansko udeležbo.
Na torontskem velesejmu boste slišali govorice vsega sveta; in Videli tako različne proizvode! kakor so fino kovani rožni venci italijanskega izdelka skupaj z 112 ton težkimi kopalnimi stroji. Ti stroji bodo najtežji, kar jih je bilo kdaj razstavljenih na kanadskem Trade Fair. Ena zanimivosti na letošnjem velesejmu bo kanadski pribor za montiranje in popravljanje bicikljev; s tem priborom lahko povprečen sedemletni otrok sestavi ali popravi svoje kolo. '
------o—-----
Na otok Koje, s katerega so poročali o ponovnih izgredih se-
Kljub temu, da ima kanadska vlada, ki deloma podpira ta velesejm, vsa leta nazaj izgubo, upajo, da bo postal torontski Trade Fair donosno podjetje v bližnji bodočnosti in da bo pridobil na mednarodni pozornosti, kar bo predvsem koristilo dobremu glasu kanadskega trgovstva in industrije.
Molki dobijo delo
dobili v Kanadi prvo zaposlitev, znanje, da ne boste brez potre-vse jeklo, kolikor ga rabi, doma, ste takorekoč pred Vsem svetom be pisali Ligi in ji nalagali ne-je dejal podpredsednik jeklarske, dobili pečat: Firmly Resettled!
Naslov: 164 Ossington Ave.
Tel.: KE-3216
Toronto
korporacije Algoma v Sault Ste. Marie, Ont., g. Holbrook. V svojem govoru pred člani pokrajinske trgovske zbornice v Sudbury je dejal, da so bili prvi koraki'
To velja prav tako glede Argentine, Avstralije, itd. Tedaj — na žalost — Amerika vam je zaprta. . .
To brez dvoma velja za veliko
k povečanju proizvodnje jekla v večino, spet pa ne za vse. Eden vseh štirih jeklarskih tovarnah Mi drugi je le v takih okolišči-(dve sta v Hamilton, Ont., ostali nah prišel n. pr. v Kanado, da'
dve pa v Sydney, N. S. in v Sault Ste. Marie, Ont.) že storjeni in da se bo naša proizvodnja jekla povečala za 1,400,000 ton letno. Ta povišek pomeni, da bo Kanada potem pridelala vseh 5,500,000 ton jekla, katerega zdaj letno porabi, v svojih domačih
je zanj dosti očitno: NISEM; “firmly resettled.” Toda to svoje prepričanje mora z dokazi podpreti pred drugimi. Ni do-
tovarnah in ji ga ne bo treba uvažati iz Amerike, Anglije in drugih dežel.
potrebno pisarniško delo! gin tajnik.
------o-----
Kdo ima?
Kdo ima celotno Zgodovino slovenskega naroda, ki sta jo napisala dr. Josip Gruden in dr. Josip Mal?
Kdor jo ima in bi jo lahko pogrešal, naj jo proti primerni odškodnini odstopi slovenski knjižnici v Torontu.
Svojo pripravljenost naj sporoči ali knjige pošlje na Rev. dr. Jakob Kolarič C. M., St. Mary’s Mission House, 131 Birchmount Rd., Toronto 13, Ont., Canada.
vernokorejskih in kitajskih vojnih ujetnikov, je poslalo poveljstvo Združenih narodov ojačanje,. med katerimi je tudi večji oddelek Kanadčanov. Ujetniki so jih hrupno sprejeli s petjem komunističnih pesmi, z rdečimi zastavami in s psoykami. Kanadčani so bili dodeljeni k straži taborišča št. 85, blizu koder so pred nedavnim ugrabili ameriškega generala Dodda.
Transportni minister naše vlade g. Chevrier je sporočil V Spodnji zbornici, da je vlada odobrila načrte za prenovitev železniške postaje CNR v Windsor, Ont.
MALI OGLASI
Išče stanovanje
Stalno zaposlen delavec išče 5 ali 6 sob blizu sv. Vida ali sv. Jurija. Pokličite po 5. uri EX 1-4934, vprašajte za Bill (110)
Iščejo stanovanje
Mlad zakonski par išče 2 ali 3 opremljene sobe v St. Clair-ski okolici. Kdor ima kaj, naj pokliče UT 1-9246.	(112)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo na E. 120 St., severno od St. Clair Ave., vse prenovljeno—4 spalne sobe, za eno družino. Lahko pridete vsak čas. Nočem prekupčevalce. Kličite GL 1-6433.
(112)
Ledenica naprodaj
Proda se “Westinghouse” ledenica v dobrem stanju. Pokličite UT 1-2347.	(110)
Dekle dobi delo
Delo dobi dekle, ki je izku šena v “department store.” Dobra plača in ure.
Kalish Dept. Store
7010 St. Clair Ave.
(jun.3.5.)
'OLIVER"
potrebuje
DRILL PRESS OPERATORS (RADIAL AND SINGLE SPINDLE)
MILLING MACHINES (VERTICAL AND HORIZONTAL)
TURRET LATHE (LARGE AND SMALL)
ENGINE LATHE
SOLDERS
GISHOLT
SPRAY PAINTERS FINAL TESTERS ASSEMBLERS
(HEAVY NON-PRECISION)
Incemtiven zaslužek od začetka na incentivnem delu. Plačane počitnice in prazniki; točka glede življenskih stroških; avtomatičen povišek do srednje mezde. Mora biti pripravljen delati prvi, drugi ali tretji šift; 5% poviška za delo na 2. šiitu; 10% na 3. šiftu.
Employment urad odprt dnevno od 8 do 4:30 pop. in ob sobotah od 9 do 12 opoldne.
The Oliver Corporation
19300 Euclid Ave.
KE 1-0309
(109)
Turret Lathe Operators
Morajo biti zmožni in sami sestaviti delo precizno delo
Plača od ure in visok incentiven zaslužek 48 ur na teden
LE R0I C0.
CLEVELAND ROCK DRILL DIVISION
12500 Berea Rd.
(HO)
Ženske dobijo delo
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE izurjene
Delo ponoči, plača od ure Stalno delo v okolici East Cleveland na Euclid Ave.
Ohio Window Cleaning Co. 1230 E. 9 St.	CH 1-7515
:<*)]
Dekleta
Dekleta, 17 let in več stare, dobij'o delo v oddelku za zavijanje. Vas naučimo.
Menk Bros. Laundry
643 E. 103 St.
(109)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Moderna hiša, 8 sob, 7 akrov zemlje, 5 spalnih sob, velika stanovanjska soba, dvojna garaža, skedenj, kokošnjak, zunanji “fireplace,” sadovnjak. Pokličite BE 2-1544 v Walton Hills Village, Bedford, Ohio.
dll)
Iščejo stanovanje
Zakonski par išče 3 ali 4 neopremljenih sob. Pokličite med 11 zj. in 1 pop., telefon EN 1-6438. Vprašajte za Irene.
— (HO)
Stanovanje iščeta
Mlad zakonski par išče 3- ali 4-sobno stanovanje med E. 55 in E. 79 St. Oba sta zaposlena. Kličite po 5. uri zvečer EN 1-7928.	(111)
Išče stanovanje
Išče se sobo s kuhinjo, brez pohištva, za žensko. Naslov naj se pusti v našem uredništvu.	—(109)
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Ko je bil knez vojvoda ruski naletel na gospoda Skrzetuske-ga, sedečega na pogorišču Roz-logov, je že vedel o korsunskem porazu, ker mu je o njem v Sabotinu sporočil gospod Polanov-ski tovariš iz knežjega husar-«tva. Poprej se je knez mudil v Prziluki in je odtod poslal gospoda Boguslava Maškieviča k hetmanom s pismom vprašal, kam naj se dvigne z vso svojo silo. Ker gospoda Maškieviča dolgo ni bilo nazaj z odgovorom hetmanov, je krenil knez k Pe-rejeslavju, pošiljajoč na vse strani oddelke in obenem ukaze, da bi se polki, ki so bili še tupa-tam po Zadnjepriju razmetani, zbrali kar najhitreje v Lubnijih.
Toda prišle so vesti, da se je kakih deset kozaških praporov, stoječih na postojankah ob tatarski meji, razpršlo ali pa celo prešlo k vstajnikom. Tako je torej knez videl vse svoje site naglo oslabljene in se je nemalo grizel, ker ni pričakoval, da bi ga ti ljudje, ki jih je tolikokrat vodil do zmag, sploh kdaj mogli zapustiti.
Vendar je to, ko se je sešel z gospodom Polanovskim in izvedel o nezaslišanem porazu, pred svojo vojsko zatajil in je krenil dalje k Dnjepru, hoteč iti na stepo, sredi burje iif punta, da bi se maščeval za poraz, zatrl sramoto vojske ali pa da bi sam razlil kri. Sodil je pri tem, da se je moralo nekaj kronine vojske, ali celo veliki del rešiti pogroma. Če b' se ti mogli združiti z njegovo šesttisočno divizijo, bi se mogli meriti s Hmiel-nickim, upajoč zmage.
Dospevši torej v Pereslavje, je naročil malemu gospodu Vo-lodijovskemu in gospodu Kušlu, da bi razposlala svoje dragone na vse strani do Čerkas, Man-tov, Sierno, Bučač, Stajke, Tre-himirov, Ržiščev, da bi pobrali vse čolne in brode, kakršni so se nahajali v okolici. Potom naj bi se imela vojska prepeljati z tevega brega do Ržiščeva.
Odposlanci so izvedeli od beguncev, ki so jih tupatam našli, toda na vseh onih mestih niso našli niti enega čolna, ker je, kakor je bilo že omenjeno, polovico pobral veliki kronin het-
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American-S 1 o v e n i a n cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRAŠOVEC, Prop.
P.O. Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
ZULKH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD '	« ■ k
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
man za Krzečovskega in Bara-baša, ostanek pa je na desnem bregu uničila vstaška črn iz strahu pred knezom. Vendar je gospod Volodiiovski z devetimi huzarji prišel na desni breg, ker si je dal na hitrico zbiti brod. Tam je ujel nekaj Kozakov, ki jih je privedel pred kneza. Od njih je knez izvedel o veliki razsežnosti punta in o strašnih sadovih, ki jiii je že rodil kor-sunski poraz. Vsa Ukrajina do zadnje glave je vstala. Vstaja se je razlivala kakor povodenj, ki se vali po ravnini in z vsakim trenutkom dobiva večje in večje širjave. Šlahta se je bra-nj]ja po gradovih in gradičih. Toda od teh so bili že mnogi vzeti.
Hmielnicki je rasel vsak trenutek v sili. Ujeti Kozaki so cenili število njegovih vojsk že na dvestotisoč ljudi, a za par dni bi se mogte te sile še lahko podvojiti. Radi tega je ostal po bitki še v Korsunu, a obenem, izkoriščajoč trenutke miru, je uvrščal črn v svoje neštete oddelke.
Črn je delil na polke, za polkovnike povišal atamane in izkušenejše zaporoške esaule — odpravljal oddelke ali pa cele divizije, da bi jemali okoliške gradove. Ko je knez Jeremija vse to premislil, je uvidel, da radi nedostatka čolnov, katerih priprava za šesttisoč ljudi bi zavzela kake tri tedne, in radi sovražnikove moči, ki je zrasla nad vso mero, se ni mogoče prevesti čez Dnjeper v teh krajih, v katerih se ravnokar nahaja.
V vojnem svetu so bili gospod Polanovski, polkovnik Ba-ranovski, stražnik gospod Aleksander Baranovski, gospod Vo-lodijovski in Vurcel mnenja, da bi krenili na polnočno stran proti Černihovu, ki je ležal za gluhimi gozdovi, odondod šli na Lubeč in se šele tam prepeljali k Brahimovu. Bila je to dolga pot in nevarna, ker so za černi-hovskimi gozdovi proti Brahimovu ležala ogromna blata, preko katerih je bilo še za pehoto težavno hoditi, kaj šele za težko konjico, vozove in artil-jerijo.
Knezu je vendar ugajal ta svet. Želel se je še pred to dolgo in, kakor je mislil, nepovratno potjo tupatam na svojem Zadnjepriju pokazati, da ne bi takoj dopustili izbruha, da bi šlahto zgrnil pod svoja krila, da bi postrašil z grozo in zapustil med ljudmi spornim te groze, ki je ob gospodovi nenavzočnosti edina imela biti stražnik kraja in varuh vseh, ki niso mogli o-diti z vojsko. Razen tega so bili še v Lubnijih kneginja Gri-zelda, gospodične Zbaraške, knežje služahništvo, ves dvor in nekateri polki, posebno pehota; knez je torej sklenil, da pojde v Lubmja po poslednje slovo.
Vojske so se dvignile še ta dan, in na čelu gospod Volodi-jovski s svojimi dragonci, ki so, dasi brez izjeme vsi Rusini, vkovani v okove discipline in izpre-menjeni v regularnega vojaka, po udanosti prekašali skoro vse druge prapore. Kraj je bil še miren. Tupatam so se že stvori-le tolpe razbojnikov, ki so ropali-ravno tako po dvorih kakor po kmetih. Teh so mnogo po poti polovili in jih 1 potaknili po kolih.
Toda kmetje niso nikjer vstali. Glave so jim vrele, ogenj je bil v kmetiških očeh in dušah, oboroževali so se potihoma ter bežali črez Dnjeper. Vendar je še strah gospodoval nad gladjo
po krvi in umorih. To edino se je še moglo šteti za bodoče zlo znamenje, da so namreč iz teh vasi, po katerih se kmetje še niso dosedaj družili s Hmielni-ckim, bežali pred kneževimi vojskami, kakor iz strahu, da bi strašni knez ne čital z obraza, kar se je krilo v notranjosti, in jih takoj ne kaznoval. Kaznoval je tudi tam, kjer je našel najmanjše znamenje vzbujajoče se vstaje, in kakor je imel navado, da ni poznal mere ne v nagradi in ne v kazni, je kaznoval brez mere in usmiljenja.
Lahko je biio reči, da sta takrat blodila no obeh straneh dva volkodlaka — eden za šlahto — Hmielnicki, drugi za vstaško ljudstvo — knez Jeremija. Šepetalo se je med ljudstvom, da, kjer ta dva trčita drug ob drugega, potemni sol-nce in porde vode po vseh rekah. Toda do tega je bilo še daleč, zakaj ta Hmielnicki, zma-gatec pod Žoltimi vodami, zma-galec pod Korsunom, ta Hmielnicki, ki je v puh razbil kronine vojske, vzel v robstvo het-mane in stal sedaj na čelu sto-tisočev vojnikov, se je naravnost bal tega gospoda iz Lubnij, ki ga je hotel iskati za Dnjeprom.
Knežje vojske so bfle ravno prestopile Steporod, knez sam pa je ostal radi počitka v Fili-
povu, ko so mn sporočili, da so prišli poslanci Hmielnickega z listom in prosijo zaslišbe. Knez jim je velel, da se privedejo takoj. Vstopilo je torej šest Za-porošcev v podstarostin dvorec, kjer je bival knez, in vstopilo precej ošabno, posebno naj starejši med njimi, ataman Suha-ruka, svest si korsunskega pogroma in svojo sveže polkovni-šbe šarže. Toda ko so pogledali na knežev obraz, jih je objel takoj tako velik strah, da so padli pred njegove noge in se niso upali pregovoriti.
Knez, siedeč med najodličnejšim vileštvom, jim je velel vstati in jih vprašal, po kaj so prišli.
“Z listom od hetmana,” je odgovoril Suharuka.
Na to upre knez v Kozake oči in reče mirno, a poudarjajoč vsako besedo:
“Od roparja, lopova in razbojnika, ne od hetmana!”
Zaporošči so pobledeli, a bolje le posineli, spustili glave na prsi in stali molče pri durih.
Vtem je knez videl gospodu Maškieviču vzeti list in čitati.
List je bil pokoren. V Hmiel-nickem je že po Korsunu lis premagal Leva, kača orla, ker je vedel, da piše Višnioveckemu. (Samoil Veličko, str. 79. Hmielnicki je pisal knezu, “da bi se
torej radi tega, kar se je zgodilo s kroninimi hetmani, on, knez Višnioviecki, ne razžalil in ne bi svoje jeze na njega, Hmielnickega, izvolil iztresti.”) Potuhnil se je, da bi ga morda pomiril in potem tem laže udaril. Pisal je, kar se je zgodilo, se je zgodilo radi krivde Čaplinjske-ga, a da je bila tudi za hetma-ne sreča nemila, tedaj to ni njegova, Hmielnickega krivda, temveč temu so krive bolečine in zatiranja, ki jih trpe na U-krajini Kozaki.
Prosi vendar kneza, da bi se radi tega ne čutil užaljenega in mu izvolil odpustiti, za kar mu za vedno ostane postrežen in pokoren sluga, da bi pa pridobil knežjo naklonjenost za svoje poslance in jih rešil knežje strogosti, naznanja, da je husarske-ga poročnik a gospoda Skrzetu-skega, ki je bil zajet na Siči, odpustil zdravega.
Potem so sledile tožbe na o-šabnost gospoda Skrzetuskega, da ni hotel vzeti listov Hmielnickega na kneza, s čimer je njegovo hetmansko dostojanstvo in dostojanstvo vse zaporoške vojske zelo razžalil. Ravno tej ošabnosti in temu zaničevanju, kakršnega so vedno vajeni Kozaki od Lahov, je Hmielnicki pripisoval vse, kar se je zgodilo, počenši od Žoltih vod pa do Korsuna.
v,..--//-.','-	.

-
V blag spomin
1920 — 1943
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA BRATA
1887 — 1942
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE
1877 — 1949
i T t i t T7'
'•TI?
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
Stanley Jersan
ki je umrl 6. septembra 1943
Mary Jersan
ki je umrla 3. junija 1942
Frank Jersan
ki je umrl 13. julija 1949
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sreče solnce Ti ne ugasne, in bojni grom je ne kali.
Dolino solz si zapustila, preljuba naša mati mila, pred božjim tronom zdaj klečiš, uživaš sveti Paradiž!
In ko nam življenje mine, enostranska zarja sine,!
Vi nas k sebi povabite!
V raju, kjer kraljuje Večni, skupaj bomo večno srečni!
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad, pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš.
žalujoči ostali:
EDWARD, ANTHONY in HENRY, sinovi SOPHIE, MILDRED por. MOSTAR, hčere GLADYS, MARY, MARGIE, snahe ANTHONY, zet VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 3. junija 1952.
KEF AUER JE UGRIZNIL — Sen. Estes Kefauer postaja bolj in bolj priljubljen. Na sliki ga vidimo, ko se skuša z otroci, kdo bo preje pojedel kos dinje. Sicer mu ni uspelo, da bi v primarnih volitvah v Floridi porazil svojega tekmeca senatorja R. Russella, dobil pa je vendar toliko glasov, da svoj uspeh imenuje lahko “malo zmago.”
Po kratki in mučni bolezni je v Ljubljani ob zori dne 6. maja 1952 zapustila solzno dolino in odšla po večno plačilo moja nadvse ljubljena mamica, gospa
Adela Čokelj
J

rojena BRECELNIK
Ledena roka Ti zaprla je oči,
Zbledela so Ti lica nevesela,
Otrpnilo srce mogočno.
Poslednji Ti poljub na mrtva, lica Pošilja iz tujine sin, ki dobro ve, J Da zdaj si v božjem miru dotrpela,
O, mati mučenica . . .
žalujoči soprog BOGOMIR v Ljubljani, sin BOGOMIR, snaha MARA in vnuček MIRKO v New Smyrna Beach, Fla., ter OSTALO SORODSTVO v Ljubljani in Trstu.
_______-__________________h t±'£' • _ 'JV.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
ONA VIDI ZA OBA — Slepi kanadski vojni veteran David Ferguson iz Toronta, Ont., 35 let star, in njegova 28 let stara žena Patricia mahata v slovo, ko se vkrcavata na parnik, ki ju bo prepeljal v Evropo. David in Patricia mislita ostati pet mesecev v Evropi in jo prepotovati s kolesom po-dolgem in počez. Mož je zgubil vid v vojni 1.1944 v Franciji.