Inseratl ao sprejemajo iu volji tristopua vrsta : K kr., če h« tiska lkrat, 1 >> g 1 - ii ii »i i, . ii 16 n « n ii Pri večkratnem tiskanji ne sena primerno zmanjša. Rokopisi ne ne vračajo, nefrankovam« pisma se ne »prejemajo. Naročnino prejema opravništvo vadn nistraci ja) in eks) edicija na 8 arem trgu Ii. št. 16. Foliti!;m list n slovenski narod. Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr za polleta . . 5 „ — , za četrt leta . . •_> M 50 j V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velj/i 60 kr. več na leto. Vredništvo jo v Kravji dolin štev. '26. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in soboto. 0 III. Nihče se sicer ne nndja, že samo po du-hovskih senieniSčih za dijake, ko bi Se tako srečna bila, kar mahoma in za vselej vzročne vire pomanjkanju duhovnov zamašiti ; ali da je to naj bolje Bredstvo, moč onih virov zdatno zmanjšati, tega so si prevzvišeni prizadevatelji po vsi pravici svesti. Dobro vredjeno semenišče že samo po sebi ne le ne goji bedastega mnenja proti duhovstvu, kakor zunaj ložje nastaja, temuč ga tudi, ako se drugod povzročuje, v razumnem poduku in priličnem opozorjevanju lahko popravi; ono je zavetje pred silnejim vplivom slabih tovaršij in pred toliko nevarnimi priložnostmi, kterih se samosvojen prost mladeneč veliko težje ogne ; ono je slednj č za visoki poklic, ki tirja oblaženo seree in temeljito vedo, tudi pozitivno priprnvnišče, križe v dnevnem redu in še mnogovrstno k po božnosti napeljuje, pa tudi za duhovito izobra-ženje naj lepši priložnost daje in vel,ko pripomočkov na ponudbo ima, kakoršnih drugot nini rado primanjkuje. Temu namenu bi dijaška semenišča. se ve da, še In ondaj popolnoma ugajale, kadar bi šole doma imele, kakor u. pr. sloveči jezuiški vstavi. Tako obnovo je tudi tridentin-ski zbor v navedenem dekretu v mislih imel. in skušnja uči, da kjer je ta, sil) deloma, djansko izvrševana , dozdaj še ni bilo toliko slišati o pomanjkanju duhovščine. Po Ogerskein imajo po več krajih domaČe šole za sedmo in osmo, kar bodo v prihodnje tudi v Zagrebu vpeljali; v nektenh škofijah drugod po Avstri- janskem podučujejo doma za štiri višje, ali pa celo za sedem razredov; v Briksnu na to merijo, da bode domačemu šolanju tudi pravica javnosti podeljena, za kar imajo že zdaj pet duhovnov i/, posvetnih predmetov pravilno izprašanih in jih bodo v kratkem še družili ost m imeli. Kako bi se pripomočki dob. li, da bi se to tudi drugej kje izvršilo, bomo pozneje dali na pomen. Tukaj se nam vsiluje, dvoje predsodkov zoper take mladenš-nice zavrniti. Pravijo — in to si včasih tudi semenišniki sami prigovarjajo — da odgojevanje v „za-prtih semeniščih" ni pripravno za prihodnje javno delovanje; treba je življenje poznati, ka-koršno je v resuici, ne le v ideji; nikdo ne bo znal plavati, če v vodo ne gre; le „tenta-tus per omnia" — izkušen v vseh rečeh — bo zamogel vsem potrebam vstreči itd. — Horni velikani zgodovinski, Sikst, V., (iregor Vil , Inocuic XIII. 1 da ste tako nespretno in brez vspeha delovali na tem svetu, ker ste že v dijaških letih se v tihe zavetnišča bdi zatekli, ali saj večji del niladeniških študij tam zvršili 1 In uboge ve slovi če odgojišča Bec, Clugny, Citeaux, Alkala i. d.! življenje vaših učencev je za javnost bilo nepoznato in brez vpliva, n. p. Anzelma Kanterburškega, dike /a Angleško, Bernarda Klarevalskega, naj večje luči v dvanajstem stoletju, kardinala Ximenesa, vekovitega za španjsko zgodovino! — Dragi n.oj I Da koristno deluješ v duhovskem stanu, da boš svojemu pokhcu v raznih primerljejih kos, ti nikakor ni potreba, se prej po inlaku-žiili valjati. Spoznaval boš še reve človeške, posnmne in družbinske, dovolj zarano, 111 ako si se bil že zgodaj v načelih vtrdil, se ti pozneje ne bo toliko bati, da te — ostanimo pri podobi — na morju življenja krnica za seboj ne potegne. — Drugo, kar dijaškim semeniščem ugovarjajo, je to, da — njim ukljub — pomanjkanje duhovnov tudi po tistih škofijah nastaja, ki te zavode že imajo. Temu ugovoru skušnja res ne d;i vseskozi oporekati, in obžalovati je, da jih včasih od lepega števila po nižjih razredih do osme lo malo v semenišču ostane, in, kar je pa redko, še ti vsi ne grejo k bogoslovju. Ali kaj — tako le memogrede nasproti vprašamo — ko bi tudi teh ne bilo, to je, ko bi ne bilo semenišča ? — Ozri se na škofije, ki tega nimajo. Pa pretehtajmo vzroke tacega uhajanja, in ko to storimo, nam ui le ktero posamno semenišče 1111 mislili , temuč ti zavodi sploh, kolikor jih poznamo. Nekateri gojencev v sebi ne čutijo poklica za dtihovstvo, toraj se, pri hvalevredni tanki vestnosti, za časa odpovedo zavodu, kte-reniu je; poklic, za višjo duhovšnico priprav-Ijevalno vzgojevati. Drugi si želijo neomejenega kratkočasenja in sploh večje prostosti, kakor jim jo zavod odmerja. Da se taki trebijo, ni škoda. T11 ve-Ija: Oorruptio optimi — pessiraa. Ali nahajajo se tudi, zlasti po večjih mestih, taki pošteni, kterim je zunai zavoda za podučevanje prosta oskrb in zraven še kaj prislužka na ponudbo. S tem je lahko zmoči stroške za obleko 111 druge potrebe, zlasti ako vrh tega še štipendija pride, ki je zunaj ložje Vojska ali mir? Kako neki se bo končalo to bliščeče zborovanje berlinskih diplomatov? Hišni go-podar Bismark je zahteval najstrožejšo tajnost, da bi odstranil vsa časnikarska podpihovanja. V dunajskih listih pa čitamo čisto natančna poročila o kongresu, iz katerih spoznamo, da znajo dopisniki prav dobro rabiti svojo domišljijo. Jaz bi mislil, da bi bilo naj bolje, če bi ili plomatje povezali svoje cule in to reč prepustili žurnalistom, ki že zdaj dobro vedo, kakšne zaključke in posledice bo proizvel kongres in 111 ker diplomatje — še o zdanjem teku nič ne vnlo, ker morajo vsakrat domov poprašati, ali je dovoljeno ali ne, ali se sme ali ne to ali ono ukreniti. Se bo li kongres z mirom razšel ali ne, to jo zdaj prvo vprašanje. Jaz tudi nekaj vem, čeravno še nisem patentiran žurnalist, in za-toraj pravim, da se bo ustanovil mir. Če pa kaj zaključim, imam navadno dosti enakoini-slečih iu tudi dobro in tehtne vzroke. Te vzroke, ali da bolj učeno povem, praeinisse sem pa posnel iz poročil družili 1.) zato, ker sani nisem v Berlinu pri kongresu; 2.) pa zato, ker sem, kakor se včasih čuje, sploh malo izviren. Neizvirnost je pa dostikrat tudi dobra 11. pr. v ravno tem slučaji; če se ne vresniči moj zaključek o nr.ru, potem lahko rečem, da so bile praeinisse napačne 111 tako zvalim vso krivdo 1111 drugo. Tako je priobčil „Golosov" berlinski dopisnik dve važni reči, iz katerih se mora po vsej prav ci sklepati na mir. Prvič: Zborova sobana je obita z belimi tapetami, imajočimi zlate obreze. Kaj tacega nagne človeka k ve-selosti iu res potoča dopisnik, da so tapete proizvele prijeten vtis na zbor, vsled česar so se mirovni zalogi gotovo povzdignili. Smemo misliti, — pravi „Graždanin" — da ceni Pisnim k vednost in da zatoraj pripravi zraven sobane z belimi tapetami še nekaj sob z viA-njevimi in višnjevkastimi, ker imate te dve barvi dober vpliv v nekaterih okolščinah. Drugič: nada na mirni izhod je prešinila v tem trenutku navzočim, ko je vstojiil v sobano sam Boacomfield, pri katerim so — po besedah ,,Golovovega dopisnika — precej vsi zapazili oljkovo vejico mirno v podobi belega robca s črno obrobo koketno molečega iz levega žepa (prav nad srdcem). Vidite čitatelji črno barvo — narodno barvo prusko. Toraj je hotel on s tem naznaniti, da želi miru s Prusko ali kar je isto z Rusko! Toraj miri Pa to še ui vse. Pariški ,.Figam", alfa in ornega francoskega uma iu bistroumja je tako raznenadil Francoze, da Beaconsfield ne more več računati na zvezo ž njimi. Z velikanskim raznenadenjem, skoro s solzami v očeh se od-zivlje dopisnik francoskih,,Times" o lordu Bea-conslieldu tako le: Mislite si visocega, suhega Žida, kateremu manjka v rokah, kakor se kaže samo meha s starimi cunjami (navaden opravek angleških judov,) na katerega čelo padajo kakor čepovleki (kork/.i« her) kodri sivih las, kateri francoščino lomi in ima inanere , kakor se. na kontinentu (razumi: na Francoskem) ne. vidijo ali s kratka, predstavite si nekaj tacega, kar je, najbolj oddaljeno od tega, kar smo se mi navadili si predstavljati pri comme il faut angleški aristokraciji — in vi zadobite popoln pojem o lordu Beaconslieldu. Tu je. treba opaziti , da odpusti tujcu Francoz rajši vse na svetu kakor nošo zavrat-nika in vlasulje, če se ne vjemata z zakoni boljših pariških lasenkarjev. Tedaj se vidi, da Beacouslield ne more imeti Francozov na svo- izprositi. Ker so oni stroški po višjih šolali ziniraj večji, nikdo ne bo mladenča za zlo vzel, ako se lepo priliko poshiži, tako svojim staršem, z raznovrstnimi davki preobloženim, nekoliko bremena na svoje rame odvzeti. Ali koliko teh, ki so res iz blagega namenu popustili duhovno zavodišče, si pri zdaj-nih razmerah more še prejšnje načela ohraniti? Le prerada jih omaja nova tovaršija, dozdajno misli iu želje ginejo, in priložnost nanese, da se sčasoma tudi življenje drugač obrue. Da bi se mladenči iz navedenega vzroka ne odpovedovali semeniščem iu posreduje tudi duhovstvu, temu bi se v okom prišlo, ako bi, saj revnejim, zavod iz svojega vso potrebno oskrboval. Vidimo, da to ni brez vspeha, kjer je že v uavadi. V neki ogerski škofiji, ki ima to za vse dijake v semenišču vpeljano, s« i'/, njega število duhovnikov tako zdatno dopol-nuje, da sta n. p. predlanskim dva, žo meseca julija posvečena, še o božiču mogla čakati na vmestjeuje, ker v vsej škofiji za nju ni bilo prazne službe. Želeti bi bilo tudi, da se po moči odstranijo viri neke nalezljive nezadovoljnosti, kakoršna po mladeuišnicah rada nastaja. Naj več te zasejejo gojenci, ktere starši ne iz namena, da bi jih duhovstvu posvetili, ampak v pomanjkanju drugač vredjenih odgojevališč za kaj let dajo v semenišče, da so zarad njih brez skrbi. Taki plačevalui semenišniki, že od doma bolj razvajeni, se radi po vnanjih kratkočasili ozirajo in bi se srečne šteli, da jih kak prlmerljej oprosti jim neljubega vstava. Znano mi je semenišče, iz kterega so letos vsi osmošolci prostovoljno izstopili, in spet drugo, kjer so pred nekaj časom vsi osmošolci bili izpuščeni, morda po tihem naklepu njih samih, po njih želji pa gotovo; za obedvojne so namreč starši plačevali. Da taki slabo vplivajo na druge, je jasno, toraj bi jim ne imel biti prostor v duhovnem pripravnišču. Toliko vrč prostorov pa naj bi bilo za uadepolue revniši gojence, ktere zavod z vsini potrebnim prosto oskrbljujo, da jih bo ložje kretal v napeljevanju k njihovemu poklicu. Zato že tudi navedeni dekret tridenškega zbora semenisče naj pred revnišim odmenja, in iz tega vzroka je. ono za svoj namen ugod-niši osnovano, kadar gojence sprejema, že v jej strani v slučaji vojske. A brez Francozov ali še celo proti Francozom pa ne more nikakor začeti vojske. Toraj bo mir. So pa nekateri. ki v vsakej malenkosti vidijo precej vojsko. (Je se pokliče nekaj voja kov, halo, to ue pomeni uič druzega kakor vojsko. Nekateri vrcduiki se, dovolj dobro tru ilijo, da bi zbili ljudem take predsodke, a kaj pomaga, če jih sodelavci nočejo podpirati Tako pripoveduje dunajski „Figaro" naslednji razgovor mej vredn ikom in jednim sodelavcem Vrednik: „Napišite v trenutku energično opro-vrženje poročil o avstrijskej mobilizaciji; napišite, da bi bila taka mobilizacija proti zdravemu razumu.... Kaj pa mislite, da je sodelavec odgovoril? Rekel je: „()prostite, nemo rem; prečitajte tu karto, poklican sem, kakor reservist ravno zdaj k mobilizaciji." lu naslednji dan je izšel časnik brez oprovrženja. Zato raj sem j>n jaz sjiisal v tem listu nekaj, iz česar zamore vsak posneti, kako iluzoričn* je vsaka misel o vojski. Kdo neki se vojskuje v tem času, ko ima pratika narisane „pasje dni"? Največja vročina pa vojska, kako se to vjema? Toraj ne bo vojske, če bi še toliko lovcev mobilizirali. prve, ne še lo v višje razrede, do kterih je revnemu težko dospeti. Socijalizem. Socijalisti so nemškega cesarja dvakrat napadli, namerajoči njega in njegovo rodbino, tako trdi nemško časopisje, pomoriti, iu ua gomili nemškega curstva vstanoviti vlado po polne euakosti. Vsled toga zločina je vse časopisje polno razpravljanja o socijalizmu iu njegovih težnjah. Socijalizem — kaj je to, kaj so njegovo vodila? bo inarsikteri vprašal. Pojedino premoženje jenja — posestvo postani" občno — rodbina so ima razdružiti — vsaka delavnost iu vsako delo ima enako vrednost — vednosti morajo biti vsim primorje.ue — vžitek, trpljenje in pomanjkanje razdeljeno ima biti vsini enako; z eno besedo, socijalizem jo jiro-vrat današnjega društvenega življenja, 1111 čenjo današnje državo, in mesto nje, velikanski nered, razpad vsega obstoječega, brezverstvo, brezdo-movinstvo, prepoved ljubezni do rodbino, iu po pravilu socijalizma „prosta ljubezen v pro-sti državi" zanikanje zakona, kajti socialistična žena je vsacega. To je socijalizem I lz česa se je rodil socijalizem V Odgovor je kratek. Iz revščine, iz ubožtvu prostega ljudstva, iz stradanja večine, iz neizmernega, dostikrat nepravičnega nakopičevanja bogastva v malih krogih, in ošabnega, dostikrat neusmiljenega, sebičnega brezverskega obnaša nja bogatinov. I/, česa pa izhaje revščina večine? Na to vprašanje je odgovor težek, in o njem — kolikor glav, toliko mnenj. Se več pa pravih vzrokov. Neki pravijo, splošna revščina izhaja iz prevelikega pomno-ženja človečunstva — drugi trdijo, iz po manjkanja omike med ljudstvom, kratko, ta pravi to, uni to, in jaz bi mislil, da izhaja revščina prostega ljudstva iz nevarnega prev-ladanja obrtuije (industrije) nad poljedelstvom. Poljedelstvo in obrtnija sta dva dela istega stebra, ki nosi celo poslopje društva. Poljedelstvo v prvi vrsti pripravi sirovine, obrtnija jih naredi sposobne za povžitek, jih olika v porabo vgoduega življenja. Poljedelstvo je vkladni kamen, na katerem stoji še le steber, obrtnija. Naravno je toraj, da pade steber in vse se nanj ojiirajoče poulojpje, če strohni ali le omagu jiodlaga njegova. — Nenaravno čis-lanje obrtnije, nespametno zanemarjanje, da bi rekel skoraj zatiranje poljedelstva, sta vzrok revščine velike večine prostega ljudstva ; vz rok tako zvanega inteligentnega proletariata je pa večidel izrodek burokratizma in ne na trdni podlagi stoječe, kujičije. Današnje države imajo veliko potreb za mnogo činovništvo , za neizmerno vojaštvo, oboje požre večino dohodkov, drugo se izda za industrijo, za poljedel stvo, podlago države, ostane le malo , skoraj nič. Države potrebujejo vedno več denarjev, industrija se ve da jim ga da, potem davka, več ko poljedelstvo, zato pa one podvpirajo v svoj kvar le bolj prvo, zanemarjajo pa zadnjo Poglejmo kam so države zabredle, ki zanemarjajo poljedeljstvo na korist, obrtnije. Francoska držeča se naravnega načela pospešuje po rodovitnih delih države v prvej vrsti le poljedelstvo, in le po mestih in nerodovitnih delih obrtnijo. Pa kako tudi cvete ta država kako cvete njeno poljedelstvo, na kaki stopnj stoji, na tej trdni podlagi kro|iki steber obrtnije. Pet miljard je plačala Nemčiji in čutila je Francoska ta vdarec v njeno bogatstvo toliko, kolikor čuti človek slabosti, ko mu zdravnik malo krvi vzame. To so očividno nasledi zdrave državne ekonomije, katere se jo vedno držal tretji Napoleon , bodi si že iz katerega koli morebiti tudi ne prav čistega političnega namena. Primerimo tej državi Nemčijo, ki se danes trese pred socijalizmom. Industrija je tu zamorila poljedelstvo, ljudstvo v tovarnah slabo plačano propada boli in bolj v siromaštvo, osla-buje, in zavidljivo gleda nu bogatina, ki si je nakopičil z žulji ravno tega strada|očega ljudstva, na miljone premoženja. Pet miljard pri-lobljenih iz Francoske, potrosilo se je na vse kraje, in ta neizmerna svota ni bila kos siromaštvu ljudstva v okom priti. Ali je v Avstriji bolje? Ozrimo so po mestih; koliko siromaštva nakopičenega je na Dunaju in v vseh večih mestih? Večina prebivalstva je tu brez stalnega premoženja, živi iz roke v usta , si ne prihrani nič, in otroci po smrti starišev begajo po svetu s trebuhom za kruhom, propadejo duševno , in poginejo dostikrat, kdo ve, kako in kje. lz njih se rodi socijalizem. Veliko rodovitno polje raztezajoče se od llregeuca ob Renu doli do Feldkirchena preživelo bi trikrat toliko krepkega prebivalstva , ali tam tiči v vsakem kotu tovarna, in polje je ostalo celina, travnik; vasi so majhene, prebivalstvo slabo, revno, tovarniški hlapec, odvisen, in zavidljiv gospodarju tovarne, če prav ta nalašč za hlapčevo veselje godbo vzdržava. Prosti kmet za svoje veselje ne potrebuje neobhodno godbe, on si gode sam, on si v svoji zado-voljno.sti prepeva. V takih tovarnah rodi se socijalizem. — Poglejmo bliže, okoli Ljubljane same. V tovarno drvi se staro in mlado za neizdatno plačo, poljedelstvu pa jiomanjkuje rok. Za me tuo revno prebivalstvo so te tovarne saj toliko v dobroto, da glada ue pogine, ali tovarne po rodovitnem polju so po mojem mnenju kuga za poljedelstvo in za gospodarstvo. Gospodarji rodovitnega lepega polja fare pri devici Mariji v Polju imeli so, dokler tam ni stala papirnica, po 10—20 krav, 2 -4 vole, par konj v hlevu, 10 in več prascev v svinjaku, preživeli so lahka tudi veliko družino, ker so imeli dosti delavcev ; zdaj se šteje bogatega . če ima še štiri repe v preprostornem hlevu, životari komaj sam, in je vesel, če ne pride zaradi prevelikih stroškov na boben in do beraške palice. Večiua krejikih delavcev teka v tovarno služit si tam, se ve da z manj trpljenjem ko na polju, 30— (10 novcev na dan. Delavec pred vesel in gotov, la postane tudi on samostojni gosjiodar , če pridno dela, postal je hlapec tovarne, otrok njegov pa je že rojen hlapec. Narod bil je pred močan, krepek na duši iu telesu, tovarniški zarod pa kakšen je? Poglejte ga. Vse drugače je tam, kjer je obrtnija v drugo vrsto postavljena, bi rekel, pomočnica naslanjajoča se na poljedelstvo. In to je mislim izpeljano po slamnikarjih v Dobil. Kmetije tam ne razpadajo, poljedelec po opravljenem poljskem delu rad poprime za kito in jo plete, pri delu si odpočije in si še zasluži, ne la je zanemaril svojo polje, brez velike težave toliko, da davke poplača. Toraj v mesta, na nerodovitne kraje, na kras s tovarnami, tam so na svojem mestu, tam bodo sad obrodile, iu no bodo imele nasledkov, kakor jih imajo zdaj , tam ne bodo porodile socijalizma, ampak ga bodo zadušile. Poljedelstvo v družbi in s pomočjo obrtnije porodilo bo bogastvo, okrepilo bo narod telesno in duševno in v takem narodu ni prostora za socijalistične neizvršljive sanjarije. Politični pregled. V Ljubljani, 11. julija. Avstrijske dežele. Defekt). Nu češkem obzoru političnem bc svetli. Cehom bo nasprotovali vnauji sovražniki; potem so si nasprotovali v domačem taboru stan iu mladi; nato konservativni in liberalni. Nedavno je po nesrečni dogodbi s Tierhierom iz društva , ktero daje na svetlo „Politik", izstopil glavni vrednik J. S. Skrej šovskv, ter je bratič njegov V. J. Skrejšovsky izdajati jel dnevnik „Kpoche", nasproti „Politiki", iu une pravi vrednik je dal ua svetlobo knjižuro: „Skrejšovsky u. das Consortium der Politik", v kteri — se vo — greh na greli naklada dr. Riegerju , kan. Kariachu itd. ter sam sebe umiva. A ne bodi zanikaren — koj so priobčili korservativei knjižico: „l)as Consortium der Politik und Skrejšovsk.v" in I)r. Karlacb in Skrej8ovsky" — v kterih se pa uuega obrekovanja m opravljajnja pojasuujejo tako, da naposled v jamo pade sam. ko koplje jo drugemu. Prva pride skoraj v češkem, in druga v nemškem jeziku na svetlo, da bode vsakemu mogoče doseči, kar svetuje prepotrebni pregovor: „Da so resnica prav spozna, čuti je treba oba zvona" I — Ojcoi-slii deželni zbor je sklenjen iu bodo na jesen nove volitve. Stranke se že pripravljajo na volilni boj. Hrvaški je sklican ua 8. dan t. m. Na Rfeimiijii se pomenkujejo o novem ministerstvu, pa ne vedo, kje bi ga dobili, da bi bil Dunajčaiiom všeč, pa ob enem tudi zmožno, organizirati Bi v parlamentu večino, ker je ustavoverna stranka kakor razpršena, in se bodo najbrž čisto nove stranke formirati začele. Ne bo dolgo, pa bo sreda cislajtanskega ravnotežja zopet v Pragi ležala, kakor pod Hohemvartom. Cehi se na to že pripravljajo. V nanje države Najimenitnejše je za nas vprašanje, kdaj prestopi naša armada turško granico , da za-Bede Pobiio? Kni trde, da so naši že mejo prekoračili, durgi pa pravijo, da se bo to zgo dilo po končanem kongresu , tedaj sredi tega meseca. Na koiigrr* v Itr-rollmi so še vedno vse oči vprte. Zadovo'jnost z njegovimi sklepi in upanje na ohranjenje miru še vedno prevladuje. Nezadovoljni so le izhodni narodi: Srbi in Črnogorci, ker ne dobe vsega, kar so želeli, Rumnnci, ker morajo Hesarabijo vendar odstopiti, (Irki. ker bodo težko dobili Tesalijo in Kpir, slednjič tudi Bolgari, ker njih južna zemlja pod turško vlado ostane. Ta nezadovoljnost vzhodnih narodov nam pač jasno kaže, da vzhodno vprašanje za sedaj še ne bo do cela rešeno, in da ostane še vedno dosti v zrokov za novo orientalno vojsko, ki ne bo pustila predolgo na se čakati. Izvirni dopisi. V/. IJiihlJttiM', '2. julija. Da bo naše sedanjo ministerstvo v kratkem odstopilo, o tem se je soglasno poročalo po vseh časnikih; različna pa so mnenja . ali se bo samo prenovilo, da bo nekaj udov izstopilo, in nekaj novih pristopilo, ali pa se imamo nadejati čisto nove sisteme? Oni, ki menijo, da izprememba ne bo velika, so pač le tisti ljudje, ki so gluhi in slepi za vse novo iu važne dogodke, ki v propad Turčije tako dolgo niso hoteli verjeti, da se pred njihovimi očmi vrši; tako tudi Slovanom v Avstriji trdovratno vsako bodočnost odrekajo, ker v svoji slaboumnosti in kratkovidnosti ne umejo časovnega duha in toka zgodovine. Nobenemu mirnemu opazovatelju ne more vi č dvomljivo biti, da bode prej ali pozneje v Avstriji na vsak način prišla sprememba v notranjih zadevah, ali Pobiio že vzamemo, ali ne. Sedanja siBtema, ki daje pred-noBt dvema narodoma, najštevilnejši narod v državi, slovanski narod pa prezira, ta sistema je le toliko časa mogoča, dokler v Transli Mudjari zvonec nosijo; kakor hitro pa bode na Ogerskem moč sedanje madjaronske večine zatrta, bodo tudi nam zasijali boljši dnevi. In inorda to ni več daleč, ker je Tisza že v državnem zboru tožil, da si Slovani v okolici Madjarov bivajoči podajajo roke , in žugajo v verige vkovati Madjare. Tisza pozna mnenje na Madjarskem in kot minister pozna tudi moč, ktero zamore vlada madjarska rabiti v svoje namene. Če je tedaj Tisza tako malo-upen, je to pač gotovo znamenje, da vidi vpa-dati vpliv madjarski, in se boji, da bi njegove slave no bilo konec že pri prihodnjih volitvah za državni zbor, ki se bodo vršile to jesen. Taka preraemba v Transli bi imela velik vpliv tudi na našo polovico, ker bi se vsled tega začelo splošno mnenje pečati tudi z našimi razmerami in bi imelo tudi pri nas gotovo ta vspeh, da bi tudi tukajšnji Slovani dosegli ravnopravnost z drugimi narodi. Nemogoče je, da bi se češki narod, ki šteje pet milijonov duš, ki se odlikuje po omiki in blagostanji, še dalje preziral; nemogoče je, da bi ogerska vlada s Hrvatsko ravnala, kakor s kakim ko-mitatom, posebno ako se pomnoži trojedina kraljevina z Bosno in Hercegovino. Ze samo po odvažnosti Cehov in Hrvatov kaže se federalizem v Avstriji kot nujna potreba. Imamo pa še Sloveuce in Srbe, Poljake nt Itusine, Uumunce in Tirolce, ki vsi teže po federalizmu. Iu ali bi bilo to za Avstrijo nesreča? Prva leta dualizma bila je vsaka beseda proti njemu skoraj veleizdaji podobna, črnili so nas kot sovražnike države. Zdaj nas morda ue bodo več tako ojstro sodili, ker so se veljavni „ustavoverni" možje izrazji o dualizmu tako, da mu nihče dolge iu stalne bodočnosti obetati ne more. Kunda-mentalni članki in češko kraljevinsko pravo šumelo je nekdaj jako zoprno na ustavoverni' ušesa. Odkar so se pa prepričali, da tudi dualizein nobenih sladkosti v sebi nema, in da puščajo plemeniti Madjari tukajšnji polovici skoraj h- eno prijetno dolžnost, namreč plačevanje v državno blagajnico, od tega časa niso več tako hudi na Čehe in druge Slovane; ugibajo celo, ali bi se morda ne dalo v prijaznosti z nami bolje gospodariti, nego dozdaj v dualizmu? Zvestoba Slovanov do svetle vladarske hiše je dosti znana in na mnogih bojiščih dokazana , in le tisti jo sumničijo, ki sami sebe za državo smatrajo, Slovane pa za neki mrtev materijal, ki ne sme kake lastne volje imeti. Vsak previden državnik pa se lahko prepriča, da prestol državni toliko trdneje stoji, kolikor več se opira na splošno moč, iu na vse narode. Mi Slovenci pa se pripravimo na ta preobrat v avstrijski notranji politiki s tem , da že zdaj prevdarjamo , kteri pogoji da so nam potrebni za razvoj duševnega napredka. Naš položaj je zedinjena Slovenija kot vogelni kamen nasproti Italiji, katera ne neha po svojih rovarjih propagando delati po Goriškem, po Trstu in po Istri. Te dežele so slovanske, iii ako jih Slovan ne bo ljnbil iu branil, jih bo mar tujec? Naj tedaj naši državniki skrbi'1 za to, da se slovenski živelj v teh krajih okrepi, potem si bo vedel svoj dom varovati sebi in državi na korist. Pred vsem pa bi bilo treba, da bi se vsi avstrijski federalisti med seboj dogovorili in zedinjeni bili v zahtevah in željah. O vsem drugem se pri nas piše in govori; zakaj se naša bližnja bodočnost tako v nemar pušča, da nihče ne zine kaj o našem programu, ki bi ga morali sostaviti za slučaj, ko bi se pričelo vršiti porazumljenje med vsemi narodi avstrijskimi. V tej zadevi se strinjamo z dopisom, ki je iz Kranjsko pretekli teden stal v novem praškem listu „Epoche" , in bodemo priličuo še več spregovorili o njem. VNlitviiil, julija. Sinoči o '/.j8- uri je treščilo tukaj v Slavini v hišo, ki stoji pod višim robom iu med visokim drevjem, ter j« bila uauagloma s sosednjo vred vsa v ognji. Pogorelo jo 0 gospodarjev z vsemi poslopji. Zavarovani so bili neki vsi. Čez pol ure so pripeljali gasilnico iz cesarske grajščine v Pre-staneku, iu ker vetra ui bilo, se je moglo ubranili, da ogenj ni segel daljo po vasi. Pomanjkanje gasilnega orodja se jo prav živo pokazalo. Ko bi bili imeli domačo gasilnico, bi se bil ogenj lahko pri dveh prvih hišah ustavil. ■ sr, Šriii-HrJ«, 2G. junija. (Cerkveni glasbenik.) Prejeli smo zdaj udje Cecili-janskega društva dve številki časnika društvenega, ki ima nalogo pospeševati pravo cerkveno glasbo. Ta list, kakor se razvidi, bode gotovo zadostoval vsem krogom, kar zadeva v povzdigo reforme v cerkveni glasbi; že vrednik č. g. J. Gnjezda nam je porok, da bodejo udje in naročniki popolnoma zadovoljni s časnikom , k je organ mladega društva. Ako se ozremoi okrog, čujemo od nasprotnikov mnogovrstne ugovore in pušicc, ki merijo na mlado društvo in njegov list, al pregovor pravi, da še Bog vsem ne vstreže. Res, da je nekoliko opravičeno, kar jih večina misli, da koralno petje in orglanje po deželi se ne bo nikdar popolnoma vdomačilo na korib, posebno pri prostem ljudstvu ne. Prosto ljudstvo je zdaj tako razvajeno v cerkvenem petji in orglanji, da bi jim narljubši bilo, ko bi organist lomil same polke in raznovrstne marše o velikih praznikih. In kdo je temu nar več kriv? Po mojih mislih gotovo sam organist, ker se da zapeljati od ljudi, ako ga hvalijo zavoljo poskočnega in necerkvenega orglanja. To sem prepričan jaz v svojem dveletnem službovanji; prejšnji organist bil je jako izurjen v cerkveni glasbi, ali imel je napako, da je izbral vsaki večji praznik raznovrstne okrogle, iu pri tem ljudstvo razvadi), da po njegovi misli zdaj ne sme minuti služba božja v velikih praznikih, da bi se ne radovalo v cerkvi z okroglo glasbo. Zdaj v novejšem času, ko je v mnogih krajih služba organista in cerkvenika sklenjena, se mnoge zapreke stavijo posebno za orglanje, ker organist se težko odgovarja (armanom, ako ima plačilo v biri; ko pride čas bire, mot e marsiktero grenko požreti, ako bo ne ravna po njihovih mislih. Iu to je gotovo v mnogih krajih, ne samo pri nas. Nekoliko boljše pa je tam, kjer učitelji imajo službo organista, ki niso odvisni od cele (are, ampak od cerkvenega predstojništva, ki ima nadzorovati pravo cerkveno glasbo. Pač pa je tam nar boljši" kakor je pisal prvi list glasbenika, kjer župnik in organist skupno delujeta, ker gre tam vse srečno spod rok, in tudi po deželi prodira Cecilijna ideja. Morebiti bode marsikateri temu ugovarjal, kar je zgoraj omenjenega; nadejamo se pa, da vse te zapreke bode srečno odstranil cenjeni list „Glasbenik", ki ima nalogo pod-učevati iu naznanovati pripomočke k zboljšanju cerkvene glasbe. V to poinozi Bog in sv. Cecilija. Kr. I'\ O r .... st. \ Smiu-Unu |iri Hranju 3. julija. Danes v sredo dopoldne ob 8 mih je strela udarila v Stražiše v leseno s slamo krito hišo, kjer je bilo polno sitnrjev pri svojem delu. Hiša je bila v hipu v oguju, človeka pa, hvala Bogu, ni nobenega poškodovala, da si je švigala okoli statev, pri kterih bo tkali Bitarji. Ogenj se je s tako naglostjo razširil, da ubogi Sitarji še obleke niso oteli. — Pomoč je bila tako hitra iu zdatna, da se prav tik goreče hiše stoječa lesena poslopja niso vnela. Posebno hvala gre gosp. Ješetu, tukajš-nemu trgovcu, ki je gasilnico vodil. Sploh pak je bilo slišati: Hvala Bogu, da imamo gasilnico; zdaj spoznamo, kolike je koristi! Domače novice. V Ljubljani, 4. julija. (Cecilijno društvo) bode imelo občni zbor v četrtek 25. jul. t. 1. z naslednjimi točkami: 1. ob osmih zjutraj slovesna sv. maša v atol niči; 2. ob desetih društveno zborovauje, ki bodo obsegalo : a) Nagovor predsednikov, b) poročilo tajuikovo, c) poročilo glasbenega vo dije, d) poročilo blagajnikovo, e) razne nasvete; 3. ob štirih popoludne obiskanje sv. Rešnjega Telesa med petjem — v stolnici; 4. ob šestih slovesne večernice v frančiškanski cerkvi. Zvečer zabava. K zborovanju uljudno vabi vse društvenike, k drugim Blovesuostim pa sploh vse prijatelje glasbe. Odbor. (Duhovske premembe.) V Ljubljanski škofiji razpisane so duhovnije Koprivnik v Ko čevski, Kuežak v Trnovski, in Nova Oselica v Loški dekaniji. — G. dr. J. Sterbenec je bil 24. jun. vmestjeu zu farmana v Ilrenovicah; g. Jernej Kosec dobi faro Škocijansko pri Turjaku, g. Jožef Belar llotederšico; g. Franci Žagar je postal farni oskrbnik v Javoru, in g. Anton Tram te, kaplan v Žužemberku. Vljublj škofijo sta sprejeta Ferdinand Kogej, nemškega viteškega reda duhovnik, kaplan v Metliki, pa g. Jožef Močilnikar, iz Tržaške škofije, za kaplana na Dole. (O SlomSekovi slovesnosti) bo brzojavno čestitali s Kranjske na pr. Alojzniki dijaki; iz Metlike Navratil in čitalnica; iz Črnomlja domoljubi; iz Ljubljane bogoslovci; osmošolci gimnazijski; Matica slovenska; Novice; vrcd-ništvo Slovenca ; Čitalnica itd. — Najlepše pa je šolski svet za okolico Goriško, naročivši si 00 iztisov Slomšckovih basni, prilik iu povesti za ljudske šolske knjižnice. — Kakor „Obzor. Kroatische Post, Gratz. Volksblatt" — drobijo tudi drugi listi, vzlasti severo-slovanski, dokaj osoljene Mariborskemu županu k glasovitemu „kuUurkampfu" o tej priliki ; vsi pa čestitajo vrlemu kan. g. Fr Kosarju. — Tako na pr. piše „Obzor" broj 148: „To jest svoboda družtvena! Je li slavni biskuj) slovenski Slomšek to zaslužio? Mi Slovenci se tolažimo i tešimo pako tim, da če doči i za nas druga vremena jio prislovici njemački, koju neka si dobro zapamtč jtrotivuiki slovenskoga jezika i slovenskoga napredka: ,,I)er Krug gelit bo Innge zum Brunneu, bis er bricht." — In o glasovitem nemškutarskem nasvetu zastran nemščine v mestnih ljudskih šolah v mestni m zboru piše „Obzor": „Njemačka večina, koju se rebrutira iz slovenskih renegatov i vladnih mame.uka, glasovala je skoro enoglasno za predlog poujemčovanja slovenskih škola u Ljub ljurii u tako zvanom slovenskom središiul1 (Obzor VIII, 148). (Hudournik). Včeraj vjutro razsajala je nad Ljubljano silna huda ura. Grmelo in tre-hkalo je močno, nekaj sekund vsula se je tudi toča. Kakor slišimo, je na Dobrovi in na Brezovici pa na Posavji toča mnogo škode naredila- Razne reči. Državna pod p o r a d u h o v s k a. Kakor piše „Tir. Volksblatt" — je na Tirolskem nekemu župniku državne podpore odmenjene bilo 16 gld. — Ta pa je velikodušni dar velikodušno pustil, češ, letos kaže krompir dobro, in ako Bog d A, se bom že kako prebil! Pa ko bi tudi letina ne bila dobra, 30''/, kr. na teden me tudi ne bo rešilo smrti. Sicer pa se mi dozdeva, da je to neka poroga ali ironija nu podporo! — Pri vsej bedi toliko humora. pravi na to „Čech" X, 146. P ro s t o m a v t a rs t v o. ŠkofNimesški na Francoskem je priobčil knjižico, v kteri dokazuje da vsi kraljomori od 100 let sem so izhajali iz framasonst.va, in da je to prav za jirav mednarodna moriteljna bandu, ktera odstrauuie najprej altarje in potlej trone aii vladar.-ke prestole. In vendar se pripravljajo v Budapešti na to, naj se tudi v Avstriji javno dovoli pro-stomavtarstvo ! 1'oslaiiica. Kamniti t a b e r n a k e I j n i. Ovreči sofistiko o kamnitih tabernakeljnih v 26. listu „Novic" prepustim bolj spretnemu peresu, kokor je moje. Pošljem le pojasnilo tistih vrstic v onem sestavku, v katerih se za vija resnica tudi o Horjulskem tabernakeljnu „Da ji' Horjulski tabernakelj delal zurud vlažnosti nekoliko časa veliko težave", u i res; popolno res pa je, da je bil tabernakelj prečki v začetku , ko je bil postavljen , ravno tako suh, kakor je zdaj, namreč popolnoma suh. Torej tudi ne more biti resnica, da bi bila še le vložena leseno-Cinkasta omarica odstranila vlažnost, ker vlažnosti v tabernakeljnu nikdar ni bilo, in je bila omarica vdelana v tabernakelj koj v začetku ne pa še le pozneje, kakor bi se lahko sklepalo iz. onega sestavka. Ako bi bil hotel pisatelj onega ..poslanega" resn co govoriti, bi bil moral pisati: „Uaojam si pa tu omeniti da se sv. hostije v Horjulskem novem kamnitem tabernakeljnu veliko bol) suhe ohranijo, kakor prej v starem lesenem, ki je zarad vlažnosti res delal velike težave , dasi-ravno so tudi takrat okna prav pridno odjii-rali in vlažno cerkev prezračevali." France I) o 1 i n a r, kaplan v Horjulu. Spričevalo. Znanstvena presoja o leknrjn nnspodn W ilhclma protiprotinske.nl protirevmatiSurm čaju za čiščenje krvi. Pasi \\i 111 <-1 lil o \ rn j za čiščenje krvi vsh d svojih priznanih izvrstnih lastnosti žo zdavnej posoliDo slovi sem ga vendar zarad znanstveno prCHojn natančno in strokovnjaško jireiskal. Po takem preiskovanji se namreč prednosti iu dobr« lastnosti zdravil Medaljo bolj spoznavajo iu nepristransko določujejo. da se zamore občinstvo čedalje bolj zaupljivo in splošno posluževati takih pravil. Preiskoval sem protiprotinski protireMidi tirni čaj z» risren je I,n i ki ga napravijo gospod \Yilhrlm lekar v IVciiiiklrrliemi pri Dunaji na niiKlitičuo-kemičon, lekarniško - niiluoHkopieou iu dina-miško- li/.inhigičen način, hi edino zamore jo določiti pravo eeno takega zdravila. l'o tej preiskavi nahajajo so v W i I Ii <-1 m I*. Ill-NN, kralj, prmlii lekar 1. reda preiskovalen kemik in znanstven strokovnjak r.a zdravilne lekarne, tehnične, kemične in zdravstveno reči raznoteiih vrst. Kdino pravega izdeluje I rane Uillicliil. lekar v Neuii-kirchenu. /.inilrk /.n osrnikritliiti rulio, po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, »raznih je/.U-ih stane 1 gl.. kolek in zavi-janjo 10 ki. Storilo Vnnkdo naj se varuje pred poiinre-jenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le „Wfl-lu-lilio* protiprotiusi i protirevmatični čaj r.a č.iš-čenjo krvi'- i \Vilhcinis ant iartritinhen antirlieuma-tiseher, lllutrei nigungstlue), ker so čaji, ki so nahajajo samo pod imenom protiprotinski protirev-matičui čaj za cUčenje krvi samo ponarejene reči, ki naj m- nikar ne kupujejo. Ha ie za p i, občinstvo priličnejp, prodajajo pravi \Vihelinnv proliprolinski protlrev-nialirni raj ti lo gospodje: V l.jiioljiiiil: IVIrr l.asnlk ; v Postojni: Jon Kupi', rsi hiniilt, lekarniear; v Zagrebu: Sig. Millbaeh, lekar; v II o r g u: (litiseppi II, taniji, lekar; v H r u k II II H M II ri; Alliort l.anger, lekar ; H oze n u Krmit Waldmilller, lekar; v Hrnnokn: J. O. Maiil; v Ue lov aru: Kud. Svoboda, lekar; v llriksonn: l.enuh. Stalili, lekar j v 1'libergu: Jan. Ncnsser lokar; v Cel j i: Bauinhaeliova lekarna in Fr Itauncher; v Korminu: lleriues Codoliiii, lekar; v Korl.ini: A. Camhrnzzi; v Deutseh-l.andsbergu : Milllorjevi dediči; vOseku: J, C. j 11 ljienes, lekar in Jož, Gnbetzky, lekar; v Klir-steilloldu: A. Hohraekonl'ux, lekar; v Krn Im-leitmiu: v Hlmnauer; v Itrežab: O. Kussheim, lekar iu A. Aichinger, lekar; v (I o r i c i: A. Frauznui, leliar; v Uraden: J. Hurgleitner, lekar; v Gut-taringu: H. Vatterl; v (J r ulii Snem polji; Jos. Malich; v GospiSu: Valentin Vovk, lekar; v G r a f e n d ■■ r fn: Jos. Ksiser; v Mohorju; Jos. M. Hiehter, lekar; v II al I u (na Tirolskem); Leop. pl. Aichinger, lekar J v Judnnburgu: (', Senekovič v Inniuhonu: J. Stapf, lekar; v J ms til: V]lh. Dcutsch, lekar; v lv »niču: Hil, T. lovii'-, lekar; v Kailovcn: A. K. Katk 1i nd er au : 11. \Viirstl, lekar; v Trstu: Jak. S-ruvnllo, lekar; v Tridentn: Ant. Santoni v Trebižti: Kug. Kberlin, lekar; v II o I a K u : Mat h. Kiirst.; v V u k o-v a r u: A Kraicsovics, lekar ; v V i n k o v c ili: Friilr. Ilerzig, lokar; v Varaždinu:dr A II a I ter. lekar; v Slov e n i i- m grad c u : Jos. Kaligarič, lekar iu g. Kordilt, lekar; v Slovenski Bistrici: Adam pl (lutkovski, lekar; v S e n j i: Jos. Aei-urti, lokar; v Ziulril: I!. Andravič lekar, v Zlatarn: Jim. 1 'ospinil, lekar. ( t )