Telefon št. 74.
Tosamna številka 10 h.
11 ?«itl prejnrosn:
h
t»io Isto naprej 26 K — b pol leta , 13 , — , želrl , , 6 , 50 , Meneč , 2 , 20 ,
¥ vpravKlitvu prajtrnan
eolo leto naprej 20K — b pol lota , 10, — , fetrt , , 6 , - , *>88ec , 1.7",
>:oJHjanje ua ti .-a 20 k na meneč.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in insoraU
■prejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice 8t. 2.
Rokopisi se oe vračajo, nefrankovana pi*ma ne
vsprejeaanjo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah tU 2,1., 17
izhaja y?ak dan, izvzem i
nfdelie iu praznike o. pol 6. uri popoldne.
Štev. 47
V Ljubljani, v sredo 26. februvarija 1902.
Razmere na Reki.
Z Reke, 24. febr.
Tržaška buna ni imela za naše mesto nobenih posebnih nasledkov, kakor bi bil morebiti kdo mislil. Okolnosti so mnogo drugačne, mesto je mnogo manjša, značaj ljudi nekoliko drugi in nemirnih elementov mnogo manj.
Vender brez vsakega štrajka tudi ni na Reki. Pred nekoliko časom imel jo odpotovati neki parobrod v Brazilijo, in zadnji čas uprli so se mornarji, da ne gredo, ako se jim plači ne izboljša, čeravno se jim je hotelo deloma vstroči, niso vendar pristali — in dobiti so morali zadnji čas druge, kar se je za srečo zgodilo. Društvo Adrija bilo je pa vendar tako dbbro, da je štraikovcc pozneje zopet sprejelo." Te dni-so se uprli tudi tesarji na nekem angleškem paro brodu za konje. Podjetnik jo naročil hitro druge s Kranjskega. Ko so došli in videli, kaj je na stvari, niso se hoteli lotiti dela in ■vzeti domačim drugovom kruha, kar je bilo prav pohvalno, čeravno so nekateri z* to zasluženo pohvalo pozabili na uboge Slovenca.
Na žalost ustanovilo se je v pretočenem letu tudi tukaj socialistično društvo in začenja širiti svoje nezdrave nazore. Tla bo našlo zadosti pripravna, ker krščanskih delavskih društev ni žalibože nič tukaj in pogoji za tako vstanovitev so prav neugodni. Ni voditeljev, ni duha! Krščanski nauk po šolah je bolj toleriran, kakor podpiran. Du hovščine in cerkva je veliko premalo — cerkva toliko, kakor pred sto leti, a mesto je trikrat večje, ako ne več.
Ker so duhovni skoro vsi Hrvati, vlada neče sistemizirati katehetskih služb, pač pa obiino nagradi, ako more dobiti kakšnega mažarskega duhovna. — Se domači, čeravno zna dobro mažarski, ne more dobiti pranega katehetskega mesta. Mižari delajo na to, da bi mogli a časom dobiti tudi v cerkvenem smislu Reko v svoje roke. Pri podučevanju kršč. nauka po mažarsko-laških šolah so mora gledati v prvi vrsti na jezik. Res pre-žalostne razmere so tukaj. O kaki hrvaški šoli ni ne duha ne sluha. — Obljubijo še kaj, a držo ne nič. Pravici na papirju se
samo smejejo. V Zagrebu ni srca za lastne brate; tamošnji Kitchener dela ravno tako, kakor oni pravi v Afriki; samo ta dela nekrvavo, a to še bolj boli. Razlika jo tudi ta, da ima mnogo več pomagačev izmed ljudstva.
Državni zbor.
Dunaj, 25. svečana.
Državni proračun.
Zadnji sinočnji govornik vienemški poslanec H a u c k je zopet pogreval staro zelje o nemškem državnem jeziku, brez katerega ne dovolijo vinarja državi. Obžaloval je tudi, da židovsko pleme kvari čisti nemški rocl. To je s;c;r navadna Iraza, a pri volitvah se ne branijo židovskih glasov in novcev.
Zfialo zabave.
Koncem seje proti osmi uri so nekateri nomški poslanci vprizorili malo zabave. Vse-namec B o r g e r nujno predlaga, naj vlada brzojavno ustavi volitve v libtrško trgovsko in obrtniško zbornico, ker so baje vrše nepravilnosti. Trgovinski minister baron C a 11 takoj odgovarja, da hoče odrediti strogo preiskavo. Zato bi bila nujna razprava brez vspeha, ker zb .rnica nima natančnih podatkov. Poslanec Glockner odločno ugovarja, ds bi se vršile nepravilnosti, ter kliče poslancu Steinu, naj molči, češ, da ne razume te stvari. Glockner, nemški liberalec in divjak v zbornici, govori dalje, vsenemški poslanci mu segajo v besedo.
Oglasi se tudi W o 1 f, ki naglaša, da se židovski liberalci tresejo za zadnjo svojo trdnjavo, in ta je liberška trgovska zbornica. Zato naj vlada ustavi volitev ter razpiše novo.
Dr. S c h ii c k e r se spomni zadnjega Gregrovega govora ter obžaluje, da se v zbornici prepirajo Nemci s svojimi rojaki. Bergerjev nujni predlog kliče po policiji, ki gotovo ne more zagotoviti takih volitev, kakor jih žele Vsenemci. Posl. Stein zopet kriči na Schiickerja, da naj molči, ker je baje »umazan«. Schiioker odvrne : Gosp. btein, to veste, da z Vami sploh ne govorim. Vi sta kot tujec prišli v Heb in ondi se vedli jako čudno. Tako sta se obirala
zastopnika nemškega naroda. Konečno je zbornica odklonila Bergerjev predlog.
Današnja seja se je pričela že ob 10. uri, da bi zbornica, če mogoče, že danes dovršila glavno razpravo o proračunu. Pred sejo je bilo žrebanje za govorniška mesta v nadrobni razpravi. Pri poglavju »ces. dvor« so oglašeni nekateri Vsenemci, Klofač in Fresl.
Prvi današnji govornik antisemit dr. Weisskirchner govori najprvo proti trgovini z žitom na obroke. Polje delsko ministerstvo ne razume in ne izvršuje svoje naloge. Vlada je razposlala tudi nov obrtni red, s katerim obrtniki ne morejo biti zadovoljni. Govornik zahteva prepoved krošnjarstva na Dunaju ter našteva razne terjatve mest do države. Vlada je že vse davčne producente preobložila z davki. Posebno hudo je zadel dunajsko mesto novi domovinski zakon. Prvi dan, ko je bil v veljavi novi zakon, je 270.000 03eb na Dunaju dobilo domovinsko pravico in lansko leto 39.100 oseb. Troški za reveže so se zvišali za 1,600.000 kron. Konečno govornik izraža željo, naj vlada sklene z Ogri dobro, pravično nagodbo.
Znani nemški agrarec Pe&chka obširno našteva pritožbe in želje kmečkega prebivalstva. Pesehka je sicer edloden Np mec, a tudi odločen zagovornik kmetijskih koristij. Za njim sta govorila dr. C h i a r i in Em. Hruby, ki je v češkem jeziku na dolgo in široko razkladal želje in načrte čeških agrareov. Posl. Klofač ravnokar čita dolgo razpravo o »tem in onem«. Očital je slovanskim poslancem v obče, osobito pa češkim, da so preveč prijenljivi nasproti Nemcem in vladi. Mladočeški poslanci so se mu smejali, pritrjevali so mu le ožji somišljeniki in dr. Gregr.
Zadnji današnji govornik dr. P 1 o j je jako spretno označil stališče slovensko-hr-vaških tovarišev nasproti vladi. Nekateri ne zaupajo, ker se njene lepe besede ne ujemajo z dejstvi.
Seja jutri.
Stara mera za mleko.
Poslanec za ljubljansko okolico V e n -caj z in tovariši so danes interpelirali vlado, ali hoče poskrbeti, da so tudi glede prodaje
mleka na Kranjskem uveljavijo določbe člena V. in VI. zakona z dne 23. jul. 1871 št. 16. Osobito v ljubljanski okolici skrbe posestniki, da spravijo domače mleko v denar. Za manjše posestnike daje mleko glavni vir dohodkov. Navada pa je še vedno, da prodajavci kupujejo in prodajajo mleko le na stare bokale in no na litre. Vsled tega producentje z dohodki od mleka niti svojih troškov no pokrijejo. Obrnili so so posestniki iz okolice ža na dotične faktorje, da bi vpeljaii tudi za mleko novo rnero, a brez vspeha. Zato podpisani vprašajo vlado, ali hoče v tem oziru potrebno ukreniti.
Iz hrvaškega sabora.
Iz Zagreba, 23. lebr.
Verifikacija volitve dr. Bresztyen szkega.
V četrtek 20. februvarija se je sprejela najpreje postava o komasaciji zemljišč tudi v specijalncj razpravi, potem pa je prišla na vrsto potrditev volitve dr. Bresztjrenszkega. Znano je čitateljem že iz mojega zadnjega poročila, da je verilikacijski odbor predložil, da se odobri volitev omenjenega poslanca vkljub vloženemu ugovoru, a da se pri tej priložnosti predloži saboru tudi tako-zvani kfcnzelpflragrraf. O tej volitvi jo gavn. ril poslanec dr. Josipovič, župan turopoljski, ter silno napadal duhovne tega volivnega kotara, češ da so pri agitaciji za dr. Bresz-tyenszkega zlorabili cerkev in vero. Govoril je ta poslanec mnogo, toda konkretnega ni nič povedal, nego je prodajal le govorice, kakor to znajo liberalci povsodi. Ko jih pa vprašaš, kdo je tako delal in kje sejo tako godilo, ti no vido nič gotovega povedati, in če tožijo v svojej predrznosti, izgube tudi pravdo, kar je nekaj čisto naravnega. Tako je bilo tudi z dogodki pri tej volitvi. Na te napade je odgovoril sam dr. Bresztyenszky, ter dokazal s fakti in z uradnimi odloki, da se je godilo ravno nasprotno. Povedal je, kako so politične oblasti preganjale duhovne le radi tega, ker so čisto po postavi delali za njega med narodom. Tako daleč je segla moč kotarskega predsednika, da je prepovedal voliti duhovne v volivne odbore, a na dan volitve jih ni pustil na volišče, nego jih
[1]
LISTEK.
Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
I.
V bogati družini južno-zahodne Rusije se je v tihi noči rodil deček.
Mlada mati je ležala v globoki omotici. Ko se je pa v sobi oglasil prvi, slaboten in žalosten krik novorojenčkov, se je začela mati z zaprtimi očmi premetavati po svoji postelji. Njene ustnice so nekaj šepetale, na bledem licu mehkih, skoraj otroških potez se je pa pojavil izraz hude bolečine, kakor pri razvajenem otroku, kadar ga zadene nenavadno gorje.
Babica je svoje uho nagnila k njenim ustnicam, ki so nekaj šepetale.
»Zakaj . . . zakaj je?« je vprašala bolnica komaj slišno.
Babica ni razumela vprašanja.
Deček je zopet zakričal. Na licu otroč-nice se je pokazal izraz hudega trpljenja, iz zaprtih oči pa ji jo kanila debela solza.
»Zakaj, zakaj?« — so šepetale kakor prej njene ustnice.
4

Zdaj je babica razumela vprašanje in mirno odvrnila:
»Vi menda vprašate, zakaj deček plaka? To je vselej tako . . . pomirite se!«
Toda mati se ni mogla pomiriti. Pri vsakem novem kriku novorojenčkovem se je zdramila in ponavljala z bridko nestrpnostjo :
»Zakaj je . . . tako . . . tako strašno?«
Babica ni našla v kriku dečkovem nič nenavadnega, in videč, da govori mati skoraj v nezavesti in morebiti samo blede, jo je pustila in šla k otroku.
Mlada mati je obmolknila in samo od časa do časa so ji težke make, ki se na zunanje niso mogle pokazati v premikanju ali v besedah, izvabljale debele solze iz očij. Solze so ji lezle skozi goste črne trepalnice in Be tiho točile po marmornato bledih licih.
Morebiti je materino srce slutilo, da je ob enem z novorojenim detetom prišlo na svet temno, neozdravljivo gorje, ki je priplulo nad njegovo zibel, da bi spremljevalo njegovo življenje do črnega groba.
Sicer je pa mogoče, da se ji jo samo
blelo. Pa naj že bo tako ali tako, deček je bil rojen slep.
II.
Sprva ni tega nihče opazil. Deček je gledal z istim motnim in nedoločnim pogledom, kakor gledajo nekaj časa vsi novorojenčki. Dan je potekal za dnevom; življenje novega človeka so že šteli na tedne. Njegove oči so se zjasnile, iz njih je izginila modra mrena, zenica se je razločila. Vendar dete ni obračalo glavice proti svetlobnim žarkom, ki so se izlivali v sobo ob enem z veselim šče-betanjem ptic in s šuštenjem zelenih bukev, ki so se lahno zibale prav pod okni v gosto zaraščenem vrtu.
Ozdravela mati je prva b strahom zapazila čudni izraz dečkovega lica, ki je vedno ostalo mirno in nekako neotroško resno.
Mlada žena je gledala ljudi, kakor preplašena grlica in jih vpraševala:
»Povejte mi, zakaj je tak ?«
»Kakšen?« so odvračale sosede ravnodušno. »Saj se v ničemer ne loči od drugih otrok v taki starosti«.
»Poglejte, kako čudno nečesa išče z rokami . . . .«
»Dete še ne zna gibanja rok prilagoditi svetlobnim vtiskom, ki vplivajo na oko«, je odvrnil zdravnik.
»Zakaj pa gleda vedno v isto stran? ... On ... on je slep!« izvila se je naenkrat strašna sluUja materinim prsom, in nihče je ni mogel utolažiti.
Zdravnik je vzel dečka na roke in ga naglo obrnil proti svetlobi ter mu pogledal v oči. Zdravnik se je malo vznemiril, izpre-govoril je nekoliko praznih besed in je odšel obetajoč, da se povrne v dveh dneh.
Mati je plakala in žalovala, kakor ob-streljena ptica; pritiskala je dečka na svoje prsi, a med tem so gledale dečkove oči z vedno istim nedoločnim, mrzlim pogledom.
z-dravnik se je čez dva dni res vrnil in prinesel s seboj oftalmoakop. Prižgal je luč, približeval in oddaljeval jo je od otrokovega očesa in pogledaval vanje; naposled je rekel v zadregi:
»Jako mi jo žal, gospa, niste se motili .... Deček je res slep in celo neozdravljiv . . .«
Mati je to poslušala z mirno žalostjo.
»Vedela sem že davno«, je rekla tiho: (Dalje prih.)
7/
f
je segnal ven, kakor svoje sluge. Če so pa duhovni kuj zagrešili s tem, da so zlorabili cerkev pri agitaciji, naj Be izroče cerkveni oblasti, in če se dokaže, da je kaj resnice na tem, poslanec precej odstopi. Sicer pa naj bode uverjen vsakdo, da bi bili že vsi duhovni v omenjenem kotaru zaprti, ko bi bili kaj takega storili, kar jim poslanec dr. Josipovič oponaša.
Ta govor je silno deloval; večina je bila prepadena, ko je slišala, kaj vse počno oblasti po kotarih prigodom volitev, kar se je zdaj vse natanko zvedelo. To je prava sramota za današnji zistem na Hrvaškem. To odkrito nasilje je provzročilo, da je večina odobrila volitev in da je kar iznenada odstopila od zahteve predloženega kanzelparagrata, proti kateremu je govoril celo član večine poslanec dr. Tomašic. Nenavaden prizor je bil to v sabornici, ko se je član večine izjavil proti predlogu verifikacijskega odbora, katerega člani so komaj čakali, da se zada opoziciji nova zaušnica. Večina pač zna, da je nevarno metati kamenje v steklenej hiši; saj ni to, kar se oponaša opoziciji, nič proti onim zlorabam, ki so jih izveli politični či-novniki proti opoziciji. Tudi tukaj velja: vsaka sila do vremena.
A večina je kar osupnila, ko se je tudi ban izjavil proti takej postavi, češ, da se morejo vse zlorabe tudi b sedanjimi postavami odstraniti. Pač res, ko bi se to hotelo tudi zares Btoriti. Kanzelparagrafa tedaj še ne bo na Hrvaškem, samo da so pol. uradi slobodneji.
Petindvajsetletnica papeževanja Leona XIII.
Iz Rima dohaja cficielno poročilo, da bodo malone vse države po svojih zastopnikih čestitale papežu k njegovi 25 letnici. Pruska, bavarBka, saška in belgijska vlada bodo poslale v Rim posebne odposlance. Pri Vatikanu akreditirani poslaniki Avstro-Ogrske, Francije, Portugala in Španije bodo tem povodom imenovani izrednimi poslaniki ter bodo izročili papežu lastnoročna pisma svojih vladarjev. Tudi ruska vlada izroči na primeren način papežu carjevo lastnoročno
piomo. Govori oo, da bo to čaatno nalogo
prevzel ministerski predsednik. Le o Angliji in Italiji dosedaj še ni znano, če in na kak način bota čestitali poglavarju katoliške cerkve. Dokaj gotovo je, da nobena teh dveh vlad ne imenuje posebne komisije, vendar je pa prej pričakovati čestitke od protestanfike Anglije nego od katoliške Italije.
Barzilai o dogodkih v Trstu.
Javili smo že, da je italijanski poslanec žid Barzilai povodom velikih nemirov v Trstu sklical shod v Rimu, na katerem je obširno govoril o razmerah v Trstu. Govornik je rekel mej drugim, da utavka v Trstu ni izvirala iz gospodarskega boja, marveč je bila le izraz politiških strasti in stremljenj, ki se že dalj časa pojavljajo v Trstu. Z anarhijo baje ta Btavka ni v nikaki zvezi. Vse je pro-vzročila le nezadovoljnost italijanskega prebivalstva, katero avstrijska vlada povsod prezira (!) in mu ne da niti vseučilišča. Italijanska vest se je zbudila in uprla. Potem je govornik ostro prijemal avstrijsko vlado radi izjemnega stanja ter izjavil, da bo italijanski element v Trstu premagal vse nasilje. K sklepu je pozival zborovalce, naj z vsemi silami delajo na to, da bodo Tržačani kmalu deležniskupne domovine. — Po tem govoru je bila sprejeta resolucija, v kateri se protestira proti nastopu avstrijske vlade ter izraža želja, »da se čim preje osvobode njih bratje tuje vlade in dobi Italija zopet nazaj svoje otroke in naravne (!) meje«. — No, »otroke« naj le imajo, »naravne« meje bo pa že znala braniti avstrijska slovanska odločnost.
Kako Poljaki bojkotirajo Nemce?
Neki prusaškim trgovcem in industrij-cem prijazni list se norčuje iz bojkotiranja Poljakov v Prusiji in na Ruskem, češ, da morajo vkljub vsemu pritisku od strani bvo-jih voditeljev kupovati edino le nemško b'ago. To svojo trditev dokazuje list s tem, da poljski oziroma ruski trgovci ne morejo dobiti blaga slovanskega izvora, ker ga baje ni in ker so radi prevelikega zadolženja odvisni od nemških veletržcev in industrijcev. V to svrho se, koder je to mogoče, odstra-
njajo nemške varstvene znamke, blago pa, pri katerem ni to mogoče izvršiti, se ohranja za poznejšo dobo. Poslednja trditev glede zadolženja je morda deloma resnična, povsem neosnovano pa je, kar se piše v nemških listih o pomanjkanju blaga nenem-škega izvora, ker potem bi bil cel svet navezan samo na Nemčijo. Tako poročilo je pač najboljši dokaz, da Nemci že več ne morejo mirno prenašati odločnega nastopanja Poljakov.
Prvi nastop princa Maksa v javnosti.
V	st. Ludviku na Alzaškem je minolo nedeljo govoril na zborovanju katolikov katoliški duhovnik princ Maks, brat nadvoj-vodinje Marije Jožefe. Govoril je o dolžnostih katoliškega zakonskega moža v 20. stoletju, priporočal neomajno zaupanje v svetost katoliškega zakona, ter pozival navzoče, naj se ne sramujejo svojega katoliškega prepričanja tudi v javnosti pokazati. K sklepu je pozival katoliško časopisje, naj vztraja odločno na braniku za katoliško sveto stvar.
—	Ta najnovejši nastop člana vladarske hiše je židovskemu liberalnemu časopisju kar zaprl sapo.
Dveletna vojaška služba v Franciji..
V	francoskem parlamentu se vrši te dni razprava o uvedbi dveletne vojaške službe. Vlada v svoji predlogi samo dovoljuje, da se zmanjša službena doba od treh na dve leti, nikakor se pa ne more strinjati z nasveti poslancev, naj se dovolijo še druge olajšave, ker bi Be itak zmanjkalo število vojaštva za 210 000 mož. Ministerski predsednik Waldeck - Rousseau je izjavil, da vlada rada ustreže zahtevam ljudskih zastopnikov, a imeti mora pred vsem pred očmi skrb za narodno obrambo. — Po daljši razpravi, v katero so posegli posl. La Herisse, Gonzy in Lasies, se je sprejel s 553 proti 2 glasovoma naslednji predlog: Zbornica jemlje na znanje vladno izjavo, se izraža za načelo dveletne prezentne službe, ob enem pa za istodobno odpravo vseh vojaških olajšav ter za reaktiviranje po pretekli službeni dobi
—	da se zagotovi narodna obramba.
Iz brzojavk.
Škofovske konference se prično na Dunaju dne 4. marca. — Iz Belgije se poroča, da je odsek zbornice sprejel načrt zakona proti nemoralnim spisom in izjavam. — Dveletno voj. službo je francoska zbornica v principu pripoznala.
—	stavka železničarjev v Italiji. Organizacija vojaštva za železniško službo se vrši v redu in vlada se nadeja, da tako prepreči vspeh grozeče stavke železničarjev. — Angleški kralj obišče na svojem potovanju v Oannes Pariz, kjer se bo mudil 48 ur in obiskal Loubeta. — Razmero med Srbijo in Črno-g o r o so se znatno poboljšale. Knez Nikolaj je podelil srbskemu ministru Vu-koviču, ki se je te dni mudil na Cetinju, veliki križ reda sv. oave. — Rumunski prestolonaslednik Ferdinand obišče po leti ruskega carja v Livadiji. — Zaroka. Nek beligrajski list zabeležuje vest, da se bode brat kraljice Drage, poročnik Lunjevica, zaročil s črnogorsko prince-zinjo. — Konji za JužnoAfriko. Iz Reke je odplul parnik »Monteagle« z 800 konji za Angleže v Južni Afriki. — Iz K i -j e v a so poroča, da je glavni gubernator Dragomirov izdal strogo naredbo, da se prebivalstvo ne sme zbirati po ulicah. — Pro-r a č u n i n d v o r. Pri specijalni razpravi o avstrijskem proračunu bode letos pri postavki »dvor« velika debata. Govorili bodo razni vBenemški poslanci in tudi Klofač in Fressl. — Boj na črnogorsko-turški meji. Iz Cetinja se brzojavlja, da so na črnogorsko-turški meji Albanci napadli turške čete, ker jim Turki niso izročili morilcev Mollah Zekke. V boju, ki se še nadaljuje, je bilo doslej ubitih in ranjenih 64 mož. — Prostozidarji na delu. V Bruslju se v kratkem snidejo zastopniki framasonskih lož, da ukrenejo združeno protiakcijo proti vladi v zadevi volivne reforme. Nekaterim poslancem se v pismih preti s smrtjo. — »Morsko oko«. »Czas« ve poročati, da je razsojevalec o tem prepornem vprašanju že imenovan v osebi predsednika dež. sodišča W in ki e rja v Laus; nne.
Izpred sodišča.
Inid pravde g župana Modlca je »Narodovce« strahovito poparil. Po vsej go nji, ki so jo bili v zadnjem času uprizorili zoper gospoda župana Modi ca, so za trdno pričakovali, da bo gospod župan obsojen in da se mu vsled tega izpodmakne županski Btolcc. V tem smislu je »Narod« že dolgo časa sem o Modičevi pravdi pisaril. Kakor smo že v ponedeljek poročali, pa je bil na sobotni razpravi gospod župan v veliko iz-nenadenje ljubljanskih in rakovskih liberal cev popolnoma oproščen. Ta nepričakovana oprostitev je »Narodu« dejanjski kar sapo zaprla, kajti že sobotni »Narod« je obljubljal obširno poročilo o celi razpravi, toda vkljub temu, da so v »Narodovem« uredništvu imeli celo nedeljo čas, pripraviti dotično poročilo za ponedeljkovo številko »Naroda«, vendar Be v ponedeljskem poročilu niso mogli pospeti do poguma, da bi svoji verni »inteligenci« povedali izid sobotne razprave. Šo le včeraj so prišli z razsodbo na dan, a ne z vso in na način, ki kaže, da bo pri obravnavi dobili občutno naduho.
Značilno je tudi, da je »Narod« svojim vernim zatajil dejstvo, da je S1 a b e t a , ki je nastopal kot glavna priča zoper župana Modioa, zagovarjal dr. Tavčar. Ali je bilo »Narodovega« poročevalca sram to povedati ? Še bolj značilno pa je to, da »Narodovo« poročilo županu Modicu očita, da je bil že prej kaznovan, zamolčuje pa, da sta bila na obtožni klopi sedeča dr Tavčarjeva klijenta Slabe in Krmavnar že radi raznih prestopkov, sosebno pa že radi tatvine predkaznovana, dočim je bil gospod Modic sicer res poprej že enkrat kaznovan, toda samo enkrat radi žaljenja časti in enkrat pa zaradi tega, ker je — svojega" konja brez varstva pustil na cesti stati. Obsodbo dr. Tavčarjevih klijentov, ki so dobili par mesecev ječe, je »Narod« — zamolčal. Seveda teh — »nedostatkov« poročanja »Narodovcem« ne more zameriti tisti, ki ve, kako sladke nade so se jim s so botno razpravo porušile v prazen nič.
Nemiri na Španskem.
Iz Madrida se poroča: V senatu je pre-čital vojni minister general Weyler brzojavko iz Barcelone s sporočilom, da se tam dela v vseh tovarnah izvzemši metalurgične tovarne. Rizun tega je prijavil vojni minister, da se je v Murcia, Cartagcna, Valencia, Reus, Taragona, Fortosa in Ciatallon vzpostavil mir. V Sevilli so bilo gruče razpršeno. Senat je izjavil svoje zadovoljstvo na teh vesteh.
Pariški »Journal« poroča iz Barcelone: Mir se počasi vrača. Med nemiri je bilo 100 OBeb ubitih, 300 ranjenih in 500 aretiranih. Generalna stavka še ni končana in tudi anarhisti še vedno rujejo. Anarhisti so nemire porabili v to, da so mnogo neljubih jim oseb spravili s sveta. Maogo oseb je bilo na cesti zaklanih. Na prvi dan nemirov je vojaštvo oddalo 800 strelov. Znani laški anarhist C 1 a r i a je ustrelil nekega častnika, ki je korakal na čelu čet. Ciaria je bil takoj zaprt in nekaj ur pozneje justificiran.
V	Cartageni so se predvčerajšnjim stavkujoči bili z vojaštvom, ki jih je konečno razgnalo. Tramvajski promet je v Cartageni ustavljen in pričela se je ondi generalna stavka. Vsi delavci razven mizarjev stavkajo, da tako dokažejo stavku-jočim v Barceloni svojo vzajemnost.
Poskus generalno stavko raztegniti tudi na Madrid, se je izjalovil. V Madridu vlada mir. Po mestu krožijo patrulje konjenikov.
V	M a 1 a g a so pričeli stavkati peki.
V	Taragoni se dela po vseh delavnicah.
V	Valenciji so izpustili že večino are-tirancev.
Včeraj je v Cartageni prišlo do boja med stavkujočimi in nestavkujočimi delavci v arzenalu. Tramvaj v Cartageni ne vozi. Policija je razpršila demonstrante in napravila zopet mir.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. februvarija.
Papežev jubilej. Pismo Leona XIII. premilostnemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu dr. Antonu Bon. Jegliču. Kakor amo že sporočili, je poslal premih gospod knezoškof v svojem imenu in v imenu vse škofije čestitko sv. očetu ob pričeti petindvajsetletnih njegove slavne vlade. sv. oče se je zahvalil na čestitko v pismu, podpisanem z lastnoročnim in krepkim podpisom in datiranem z dnem pričete slavnosti, to je 20. febr. V tem pismu izraža sv. oče veselje nad gorečo delavnostjo presvetlega knezoškofa v prid sv. cerkvi in ga vspod-buja k nadaljnemu navdušenemu delovanju ter podeljuje presvetlemu in njegovi škofiji apostolski blagoslov. — Papežev jubilej
proslavljajo slovesno grškokatoliški Malorusi. Razna društva prirejajo slavnostna predavanja. Posebno lepo je, da tudi ljudsko in srednje šolstvo, in sicer učitelji in učenci proslavljajo skupno papežev jubilej. Tako je n. pr. c. k r. državna gimnazija v Dorobiču slovesno praznovala jubilej s cerkveno slovesnostjo. Tako delajo u n i j a t i, med tem, ko »Slov. Narod« piše članke proti »ultramontancu« in »klerikalcu« Leonu XIII..'
Zlata poroka nadvojvode Rai-nerja. Na čestitke, izražene Njiju c. in kr. Visokostima presvetlemu gospodu nadvojvodi Rainerju in presvetli gospi nadvojvodinji Mariji povodom Njiju zlate poroke, je došla kranjskemu deželnemu odboru od Nj. eksce-lence gospoda najvišjega dvornika Maksimilijana gre fa Orsinija in Rosenberga nastopna brzojavka: »Njiju c. in kr. Visokosti presvetli gospod nadvojvoda in presvetla gospa nadvojvodinja Rainer sta mi naročila, izreči najtoplejšo Svojo zahvalo za prijazne čestitke.«
Nemški nacijonalci o slovanskem časnikarskem sestanku »G r a z e r
Tagblattu« se piše iz Ljubljane, da se je sestanek slovanskih časnikarjev preložil na binkoštne praznike, ker se je oglasilo baje premalo udeležnikov, in da so se med zastopniki raznih narodnosti pojavila taka nasprotstva, da ima radi tega pripravljavni odbor velike skrbi. To poročilo »Grazer Tagblatta« je navadna izmišljotina nemškonacijonalnih možganov. Sestanek se je preložil na binkošti, ker jo navadno o Veliki noči v Ljubljani in na Gorenjskem še jako mrzlo in nestalno vreme. Zvedeli smo, da se vabila še niso niti razposlala, torej je popolnoma neresnična vest »Grazer Tagblatta«, da se je oglasilo premalo udeležnikov. Da bode seBtanek slovanskih časnikarjev v Ljubljani sijajen in da se ne bodo nade vsenemcev uresničile, za to bo že skrbel pripravljalni odbor.
Duhovniške vesti s Koroškega. Povodom papeževe 251etnice je knezoškof krški dr. Jožef Kahn imenoval častnimi konzistorijalnimi svetniki čč. gg.: bogoslovnega profesorja P. Alojzija C i g o j a O. S. B., dekana velikovškega Janeza Wi e s e r j a, dekana v Starem Trgu Janeza Lampes-bergerja, dalje je imenoval za knezoško-fijske duhovne svetnike čč. gg.: gimnazijskega ravnatelja v Št. Pavlu P. Emilijana Hriberniga, župnike Sebastijana Bach-maierja, Andreja Einspielerja, Šte-fina Krainerja, Jurija Tr a u n a, Simona Tscheinerja in Julija R u p p n i ga. — Dekanom in knezoškofijskim duhovnim svetnikom v Št. Mohorju je imenovan č. g. I. Držanič.
Promocija. V petek dne 28. t. mes. bode na dunajski univerzi promoviran gospod Josip Srebrnič, doma iz Solkana, suplent na goriški gimnaziji, doktorjem mo-droslovja. častitamo!
Osebne vesti. Prvi dragoman avstrij-sko-ogrskega poslaništva v Carigradu lega-cijski svetnik g. Rudoll Pogačar je imenovan sokcijskim svetnikom v zunanjem ministerstvu in je odpoklican na Dunaj. — Profesor gosp. Jožef S t u r m je imenovan članom umetniškega sveta v ministerstvu. — Absolventinja strokovne šole za umetno vezenje na Dunaju gdč. Martina L i n d t n e r je imenovana za pomožno učiteljico na tukajšnji strokovni šoli.
Odlikovanje. Središki rojak gospod. Leopold F r i d r i c h , ki je bil tajnik pri bosansko hercegovinskem generalnem komi-sarijatu na pariški svetovni razstavi, je dobil francoski red »Offcier d'academie«.
Zaročil se je gimnazijski profesor g. Josip Bučar z gospodično N i k o F r i -s c h e v o , nečakinjo trgovca in posestnika v Ljubljani.
Nov zdravnik v Ljubljani. Gospod dr. Oražem je te dni izstopil iz službe v deželni bolnici in se bo kot zdravnik stalno nastanil v Ljubljani. Kakor čujemo, se gospod dr. Oražem poroči v kratkem z gospo vdovo D e a k o v o roj. A u e r.
Smrtna kosa. V Renčah so pokopali gospoda Ivana Pahorja, veleposestnika, ki je izdihnil v soboto 22. t. m. v 76. letu svoje starosti. — V nedeljo popoludne so pokopali v Gorici g. Hil. Plahuta, veleposestnika v ulici Leoni.
Slovensko gledališče Jutri igrajo pa slovenskem odru prvič izvirno dr. Pr. D e t e 1 o v o veseloigro v treh dejanjih »Učenjak«. Zanimanje za to premijero je splošno.
Predpisi glede novih zgradb. Deželni odbor kranjski je razposlal te dni okrožnico na županstva glede novih a g r a d b ob javnih cestah. Določa se, da mora vsaka zgradba ali ograja biti oddaljena vsaj dva metra od cestnega jarka. Mipan mora, predno da stavbeno dovoljenje, povabiti na ogled na licu mesta deželni odbor, čo se gradi ob deželni cesti, ali pa okrajni cestni odbor, če se gre za okrajno cesto. Še le po došlem dovoljenju od strani deželnega odbora, cestnega odbora in okrajnega glavarstva se sme izdati stavbeno dovoljenje. V dvomljivih slučajih se mora županstvo pred sklicanjem komisije obrniti na deželni odbor.
Kaj je .katoliški dervii" opeharil »slovenski Narod« dne 20. t. m. trdi v dnevnih vesteh, da je neki kranjski, dobro znani bojeviti katoliški derviš opeharil ali bo opeharil cerkveno premoženje za celih 400 kron. Dotični »derviš« nam pa poroča , da niti cerkvenega premoženja niti prostovoljnih darov faranov ni uporabil za napravo menze pri velikem altarju, ker je vse iz privatnega premoženja plačal. Ako mu ljublj. kamnosek ah njegov zastopnik nasprotno dokažeta, je pripravljen zopet iz lastnega žepa postaviti dve stranski kameniti menzi, za kateri se je že pogajal s strokovnjaki in ima že načrte. Obema tema gospodoma so tudi cerkveni računi na pregled; kje jih lahko pregledata, sama vesta. Dotičnemu gospodu kamnoseku je pa pobotnica, za katero ga ni nihče prosil, ravno-tam na razpolago, kamor jo je oddal, za-toraj je uvidno, da se ni cerkvenim računom priložila, akoravno so se ti uže dvakrat med tem časom predložili in odobrili. Sapienti sat 1
Kako naprednjaki na Goriškem vodijo učitelje za noa. Ubogi učitelji! Kako so jih imeli za norca ! Dokler so jih potrebovali pri vohvni agitaciji, so jim ob-Ijubovali zastopstvo v dež. zboru ter res tudi preglasili učitelja Vrtovca kandidatom v tolminskih kmečkih občinah. Lahkoverno učiteljstvo je obljubam verovalo ter se spustilo v hrupno, ljutopolitično borbo. Toda ves trud je bil zastonj. Po izidu prvotnih volitev je bilo gotovo, da Vrtovec ne bo voljen v kmečkih občinah na Tolminskem. Učitelji so torej zahtevali, da Be njih zastopnik voli v slov. trgih. Tudi to se je učiteljstvu obljubilo. Kose je pa bližala volitev, se je moral umakniti Vrhovec dr. Turni — in učiteljstvo je ostalo brez zastopnika v deželnem zboru. Ker ni potrdil deželni zbor vseh volitev, vršile se bodo prihodnji mesec dopolnilne volitve na Krasu in na Tolminskem. Vsakdo je pričakoval, da se Tumova stranka spomni vsaj pri tej priliki svoje obljube ter postavi na Krasu ali na Tolminskem učitelja za kandidata. Toda »prijatelji« našega učiteljstva so pozabili, da dela obljuba dolg, pozabili so na učitelja Vrtovca ter objavili za Tolminsko kandidaturo veleposestnika Osk. Gabrščeka, za Kras pa advokata dr. T r e o t a. Ako učitelji še zdaj ne spre-vidijo, da jih je pri zadnjih deželnozborskih volitvah znana gospoda le zlorabljala in za nos vodila, potem jih moramo odkritosrčno pomilovati.
Žensko bolnico zgrade v Novem-mestu. Prostor za ta zavod bo kupili na ta-kozvanem kapiteljskem marofu. Oskrba zavoda se poveri redovnicam.
Obravnava proti ciganu Gašparju Heldu Be bo vršila dne 5., 6., 7. in 8. marca pred novomeškimi porotniki. Tožen je umora, javnega nasilstva in več drugih hudodelstev. GaSpar Held je tovariš 1. 1900 radi umora obešenega aimona Helda.
Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h je priznala deželna vlada Jožefu M oži ni iz Topolca, Mateju Dol inar j u iz Lazov, Fr. Lavtarju v Tržiču in Franc ReBniku v Šmartnem pri Litiji, ker so rešili iz vode oziroma ognja nekatere osebe.
Afera gospe Borštnikove v Zagrebu menda ne bo imela posebnih poBle-
dic za intendanta Hreljanovids. Med dramskim osobjem zagrebškega gledališča se nabirajo podpisi za vlogo na vlado, naj bi Hreljanovid še ostal intendant.
Vinarski shod. Za jutri naznanjeni vinarski shod, se ne bo vršil v Mastni dvorani (na rotovžu), marveč v »Mestnem domu« na cesarja Josipa trgu.
Zmrznil V Črni pri Kamniku je zaspal v snegu dne 19. t. m. pijanček Luka Kuhar, spodnji Krivec, ko je šel iz Kamnika domov po noči. Drugi dan so ga našli vsega trdega in malo živega. Umrl je kmalu na to.
Štajerske novice. V Ameriko so ee začeli izseljevati vedno bolj iz gornje-grajskoga okraja. — Živinske kužne bol' ni. V Lučah v Gor. bavinjski do-liiii ivtcSMjdjo garje; v Litomeru v ptujskem okraju pa pasja steklina. — Za nemško šolo se potegujejo v Kapelah pri Brežicah. Bog jim daj pamet. — Za zdrav nika k Sv. Trojici v S 1 o v. gor. pride baje dr. Zirngast, sin znanega nem-škutarskega učitelja v Vitanju.
Redka poroka. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju se je poročil SOletni prevžitkar s 76 letno dvakratno vdovo. Ženin je pokopal pred nekaterimi meseci še le svojo prvo ženo, b katero bi bil sedaj obhajal zlato poroko.
Položaj v Trstu. Listi poročajo, da bode izjemno stanje v Trstu trajalo do srede meseca maja. V Montovunu je bil ukraden zaboj z 10 kg dinamita. Policija nima o storilcih nobenega sledu. Nemškim listom se poroča, da ee »Belgijci« v Trstu prav dobro počutijo in da bi radi, da bi bila njihova garnizija prestavljena v Trst. Govori se o možnosti, da se jim ta želja izpolni, da pa potem pojde polk št. 97. iz Trsta. Naglo sodišče je doslej vse slučaje oddalo navadaim Bodiščem tako, da nihče ni bil sojen pred naglo sodbo.
Most čez Sočo. Stari podjetnik Haas, ki je prevzel gradnjo tega mostu, j e p o -polnoma opustil delo. Tržaško namestništvo razpisuje novo dražbo za prevzetje tega dela. Ta dražba sa bode vršila pri stavbenem oddelku na-mestništva dne 11. marca t. 1. ob 11. uri dopoludne. Potreba je položiti poleg ponu-deb tudi pobotnico, s katero se dokaže, da se je vplačalo pri deželni blagajni v Trstu 10.000 kron varščine.
Uravnava Soče. Čuje, da je načrt za uravnavo boče, in sicer od njenega izliva pa do Gorice, že dovršen ter da se kmalu prične z delom. Istotako čujemo, da se prično v kratkem času študije za izdelovanje načrtov za uravnavo Soče od Gorice proti izviru.
Ljubljanske novice. Zazidanje Sodnih ulic. Ob novih Sodnih ulicah prično pomladi z zgradbo štirih hiš in sicer zgrade trinadstropni poslopji bratje Pogačnik in g. Franc Čuden, dvonadstropni poslopji pa župan Hribar in »Narodna tiskarna«. — Kanal udri se je v Gradišču. — Pokopali so umrlega dijaka Avg. Fajdigo. — Z g u b i 1 je črkostaveo K. N denarnico z dvema desetakoma. — Vnovem deželnem dvorcu bo dogotovljena slikarska dela. — Podraženje mleka v Ljubljani. Doslej se je mleko v Ljubljani prodajalo v starih »firtel-nih«. Sedaj se bo, kakor se govori, prodajalo v litrih in bo treba mlekaricam plačevati na mitnicah od mleka u ž i t n i n o. Cujemo, da hočejo na ta način pomnožili mestne dohodke. Mlekarice seveda tega ne bodo same plačevale, ampak bodo podražile mleko na račun konsumentov. — P r e š i č e kupoval. Poeestnica Ahlin na Karlovski cesti ima dva tolsta prešička. Oglasil se je pri njej postopač Krmavner z Brezovice ter ji dejal, da je posestnik in da naj mu proda enega prešiča. Pravil ji je, da bo prešiča takoj kupil, ko mu ga Ahlinka še malo zredi, da se pa ne skesa, zahteval je, naj mu Ahlinka da 10 K »are«. Krmavner je rea dobil »aro«, po prešiča pa ga seve ni bilo. Ahlinka se je šla pritožit na policijo, ki je Krmavnarja aretirala. — Elektriška železnica je danes dopoludne na Dolenjski cesti nekaj časa vlekla za seboj Ahlin-kine konje, ki so se splašili.
Z Reke, 24. lebruvarija, Tukaj pripravka neko večje društvo v sredi posta ve-
selico s plesom in hoče pozvati mej drugim prvo politično osebo v mestu. A valjda ne bodo našli odziva, ako ne bodo kakSni ob-ziri nadvladah prepričanja. — Ob času, ko je bila tukaj mornarioa, govorilo se je, da bi znale biti po našem Primorju velike vojaške vaje na kopnem in na morju, ter da bode navzočen tudi vladar. Ako ne bodo tržaške homatije tega preprečile?
Detomorilka. V Mariboru je umorila svoje novorojeno dete dekla Marija Bam-berger in ga skrila v nekem zaboju v klet.
Nesreče med ameriškimi Slovenoi Z m r z n i 1 je v Tovveru Slovenec Jurij R e d k o v i č. Bil je v boudanu na obisku pri svojem svaku, odkoder se je vrnil popolnoma trezen. Zjutraj ga je našel mrtvega na cesti njegov tovariš, ki je prišel tam mimo. Redkovič je bil star 30 let in zapušča ženo in otroke v stari domovini ter eno sestro v Soudan, Minn. — Zgubil se je v Chicagi petinBedemdesetletni Jožef Tome c, sorodnik dr. Tomeca, doma iz Do-bliča na Dolenjskem. Stari mož je bil že skoro popolnoma hrom, deloma slep in gluh. Bati Be je, da se je stari mož kje ponesrečil.
Ameriški milijonar Camegie — Slovencem Ameriški milijonar Camegie je daroval slovenski cerkvi sv. Matere Bjžje v Pittsburgu krasne orgije.
Sleparije pri rudosledbi. Nedavno smo poročali, da je dobil dunajski trgovec H. Blitz v cclem okrožju celjskega rudarskega urada dovoljenje za rudosledbo. Blitz pa jo počenjal pri tem velike sleparije. Vsako dovoljenje je namreč takoj prodal ljudem, ki so bili sicer brez denarja in brez kredita. Z njihovimi pismenimi akcepti pa si je znal dobiti vendar denar drugje. Sedaj so so sleparije razkrile, a Blitz je oblaBti ušel najbrže na Nemško.
Razstava krav v Krminu. V petek bo v Krminu po prizadevanju kmet. društva razstava krav, iz katerih se izberejo tiste, ki so godne, da jih dajo oplemeniti po bikih simenthal-friburške pasme. Krave morajo biti belorudeče dlake, stare ne čez deset let jin ne pod 18 mesecev. Razpisanih je devet premij po 20, 10 in 5 kron ter šest diplo-mov.
Sporr godba v Gradcu. Obč. svet grafiki je odklonil nadaljnjo podporo tej godbi in bo skušal sestaviti godbo za promenadne koncerte.
Novo Šolsko poslopje zgrade prihodnjo spomlad v Bukovici, okraj škofjeloški.
Važno za eksportne tvrdke. Inte-resentje, ki imajo v Perziji kupčijske zveze, ali v take stopiti nameravajo, dobe o novo-otvorjeni eksportni poti čez Kreto (Quetta) v Perzijo, kakor tudi o tamošnjih tržnih razmerah, ekaportnih in importnih predmetih, ter o voznih in potovalnih razmerah pojasnila v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
*
♦ *
Najnovejše od raznih strani.
V T u r i n u vlada zopet mir. Delavci zopet delajo. — Sin bivšega ministra Po t o c k e g a sa je ponesrečil na lovu. Vdova pok. ministra Alfreda grofi Potockega je dobila včeraj brzojavko, katera jej naznanja, da jo princ Matej Radzivvil na lovu po nesreči obstrelil Josipa erofa Potockega ter ga nevarno ranil. Grofa Potockega bodo morali operirati. Njegovo Btanje je zelo nevarno. — Senzacijo nalen samomor. V bosanski Dubici provzroča samomor sodnega pristava Gumplowicxa veliko zgledovanje. Samomorilec je zapustil pismo do ministra Kallaya, v katerem navaja kakor razlog samomoru šikaniranje, kateremu je bil izpostavljen v svojem službovanju. Prebivalstvo Dubice se je obrnilo do ministra Kallaya, naj izvede preiskavo, a govori se, da se bo o tem samomoru govorilo tudi v delegacijah. — Umorjeni pismonoša denarnih pisem. V občini Kovosu je bil umorjen pismonoša denarnih pisem Lepszani. Imel je pri sebi 1600 kron. MeBarski pomočnik Vanzek ga je zvabil v mesnico in ga pobil. — Mednarodni kongres zgodovinarjev se bo vršil 21. do 30. aprila v Rimu. — Rigo J £ n c s i, soprog princezinje Chimay, ne sme več igrati v Parizu. Občinstvo ga je izpiskalo. — Vojaški enoletni prostovoljci in dvoboj. V Zagrebu Bta se dva enoletna prostovoljca skregala in se pozvala na dvoboj. Vojaško poveljstvo je določilo, da se dvoboj ne sme vršiti, češ, da prostovoljci ne spadajo med častnike, ampak med moštvo, in je določilo, da se naj zadeva poravna di-
sciplinarnim potom. — Mažarskiro-manopiseo Jokay pride v nedeljo na Reko, odtod pa gre za nekaj časa v Novi. — Dvoboj med otroci. Dva 11 letna dečka Antonio Gonzales in Petro Rivas ste si napovedala v španskem mestu Valera dvoboj radi nekega — IŽ-letnega deklet«. Dvoboj se je vršil na nože. Antoniju je Petro zasadil do ročaja nož v srce in Antonio Be je mrtev zgrudil. Morilec se je popolnoma miren naznanil sam oblasti. — Jed za stavo. V Mechelnu v Belgiji je nek moi rad za stavo jedel. Te dni )e stavil, da sna 70 trdo kuhanih jajec v eni uri. 69 jajec fe že snedel, naprej pa ni mogel več. Sasedel se je mrtev. — Tolstoj je po zadnjih zdravniških izjavah prestal krizo in je upati, da ozdravi. — Število zdravnikom v Avstriji znaša 10.895 (lani jih je bilo 10.576). Na K r a n j s k e m so 103 zdravniki (lani 99), v Ljubljani 36 (lani 34).
Zopet eden! Pričetkom tega tedna so pogrešili pisarja pri odvetniku Glaserju V Laa na Nižjeavstrijskem, voditelja socijev in zvestega podpiratelja »Arb. Ztg.« R iberta Kny Svote denarja, ki je pobegnila z njim iz odvetnikove blagajne, še niso mogli do1 gnati, ker se je Kny toliko izpozabil, da je tudi blagajniške ključe vzel seboj.
Stavkujoči obsojeni, da povrnejo pol milijona frankov- V Charleroi je bila stavka steklarjev. Razsodišče je obsodilo 52 stavkujočih delavcev, da so prelomiti delavsko pogodbo ter da morajo plačati čez 500 000 frankov odškodnine.
Amerikanska armada brez konj. „Le Journal" piše: Pred kratkim je bil v. Chicagu kongres, ki se je bavil s. konjerejo in pri tem je bilo dokazano, da je vojska angleško - transvalska pripravila združene države ob veliko število konj. V dveh zadnjih letih je bilo v Afriko od tukaj eksportovanih 133.000 konj in amerikanska armada, ki potrebuje za se 33.000 konj, jih je našla po združenih državah le — 3000!
O velikosti New-Jorka si je možno napraviti nekako površno sliko, ako navedemo naslednje številke: Celo mestno ozemlje meri 930 kvadr. km., t. j. skoro deseti del cele Kranjske, prebivalstva pa šteje mesto okroglo 4 milijone. Dolgost mestnih železnic newjorških znaša 1900, tlakovanih cest pa 145 km. Leta 1898 je štelo mesto 130.000 hiš s stanovanji, 37.000 trgovinskih hiš, a le 438 gostiln. Cerkva imajo ondi 1100, šoi 350 s 7464 učitelji in bli^u 203 000 učenci. Bolnic, hiralnic in enakih zavodov imajo v Novem Jorku 264, poštnih uradov 90 ter 44 pokopališč. Mestnih uradnikov je Um skoro toliko, kakor v Ljubljani vsega prebivalstva, namreč 33.113, stražnikov pa le 6889 in 2167 ognjegascev, Letnih dohodkov ima mesto okroglo 2600 milijonov dolarjev, dolga pa 170 milijonov dolarjev.
Društva.
(Gornje grajska podružnica družbe sv. mirila in Metoda) ima v soboto, dne 1. marca t 1. svoj občni zbor v prostorih »Narodne Čitalnice« v Gornjem-gradu ob 7. uri zvečer po običajnem vspo-redu.
(Slovensko katol. a k a d e -mično društvo »Zarja«) v Gradcu ima v petek 28. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Schilleratrasse 54 svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1 Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Eventuelno čitanja zapisnika občnega zbora bratskega društva »Danice« na Dunaju. 3. Poročilo odborovo. 4. Volitev revizorjev. 5. Slučajnosti.
(Občni zbor ormoške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) se vrši dne 2. marcija 1902 ob 3. uri popoldne v dvorani okrajnega zastopa v Ormoži. Vspored: 1. Poročilo predsedni-štva o stanji podružnice. 2. Volitev novega vodstva. 3. Volitev odposlanke k veliki skupščini. 4 Slučajnosti. Ormož, meseca febru-varja 1902 — Odbor ormoške ženske podružnice bv. Cirila in Metoda.
Telefonska in brzojavna poročila.
Srbski kralj — ustreljen.
Dunaj, 26. febr. Ravnokar je prišla iz Budimpešte v parlament vest, da se je izvršil na srbskega kralja Aleksandra atentat in da je kralj ustreljen. Verojetnosti te vesti se dosedaj še ni moglo kontrolirati.
Dunaj, 26. febr. (0. B.) Pričetkom današnje seje je poslanec Žičkar vložil interpelacijo glede postopanja kon-ceptnih uradnikov pri okrož. sodišču v Mariboru proti slovenskim strankam. —Zbornica je s 136 proti 72 glasovom sklenila prehod v nadrobno razpravo.
Dunaj, 26. febr. Danes je v drž. zboru poslanec Pfeifer slavil predlog za uspešnejše varstvo domačega vinarstva, ki naj se doseže z odločnejšim nastopom proti izdelovanju umetnega vina.
Dunaj, 26. febr. Generalna debata o proračunu se je danes končala po govoru mladočeskega posl. Stranskega in po konečnih besedah Kathreinovih. Ko je pričel Stransky govoriti, kričal je vsenemški poslanec Herzog:y „Zida ne bomo poslušali!" Stein k Cehom: „»Sramujte se, da imate Žida med seboj!" Klofač vsenemcem: „Vi trpite med seboj Herzoga!" Začela se je spe-cijalna debata. Prehod v specijalno debato je zbornica sprejela s 136 proti 72 glasovom. Govorili so v specijalni debati doslej: Kubr, Hauck, ki je pri točki „dvor" de,al, da cesar daje 50.000 K papežu za' Petrov novčič, kar bi ne smelo biti, in je zahteval, naj cesar da en milijon na leto za starostno zavarovanje.
Dunaj, 26. febr. Odsek za preiskavo tržaških dogodkov se bode v petek pečal s poročilom referenta Fuchsa. Včeraj je ministerski predsednik v odseku obširno pojasnjeval tržaške dogodke.
Dunaj, 26. febr. Iz mladočeskega kluba izstopivši poslanec Jaroš se je pridružil češkim agrarcem.
Dunaj, 26. febr. V klubu čeških agrarcev je kma. Večina klubovih članov ni zadovoljna s postopanjem posl. Zazvorko. ki vedno in tudi danes napada osebo cesarjevo in tako ne služi intencijam kluba. Nekateri veleposestniki so izjavili, da ohranijo svoje prijateljske odnošaje s klubom le, ako izstopi Za-zvorlcu.
Solnograd, 26. febr. Shod vse-nemških zaupnikov s Solnograškega se je postavil na Schonererjevo stališče in je izjavil, da „Ostdeutsche Rundschau" ne smatra več za strankino glasilo.
Lvov, 25. febr. Poljski akademiki so imeli shod o zatiranju poljskega di-jaštva na Ruskem ter so izrazili simpatije poljskemu dijnštvu, ki se energično bori proti ruskemu učnemu jeziku na gimnazijah.
Rim, 26. febr. Ministerstvo je odstopilo od svoje demisije.
Rim, 26.' febr. „Fanfulla" javlja, da je poslanec Morgani aretiran.
Rim, 26. febr. Železniški uslužbenci, ki so poklicani k vojaški službi, se pozivu odzivajo brez neredov. Povsod je stavka končana. Vlada je v Specio, Neapolj in Genuo poslala vojne ladij e.
Turin, 26. febr. Poslanec Ricer-neri je na cesti oklofutal poslanca Mor-ganija, kateremu je očital, da je delavstvo nahujskal v generalno stavko, potem pa delavstvo izdal.
London, 26. febr. V spodnji zbornici je vprašal lord George, ali je guverner Milner res sporočil, da je Botha ujet. Drž. tajnik Chamberlain je to zanikal.
Bruselj, 26. febr. Iz Kapske kolonije se pričakujejo važne novice, ker ondi Buri začenjajo zopet jako živahno akcijo.
ffJmFli »o:
24. februvarija. Avgust Fajdiga, dijak, 19l/i leta, Marije Terezije cesta 16, jetika.
V bolnišnici:
22.	februvarija. Franc Brecelnik, mizar, 86 let, ostarelost.
23.	februvarija. Julij Hopla, delavec, 41 let, sto-matitis ulcerosa, delirium acuta,
Dunajska borza
dn6 26. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....10160
Skupni državni dolg v srebru.....101-40
Avstrijska zlata renta 4%......120-80
Avstrijska kronska renta 4%.....99-05
Ogerska zlata renta 4%..............120 05
Ogerska kronska renta 4%......97 30
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1631-—
Kreditne delnice, 160 gld..............700 q0,
London vista........■ • •	239-971!,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž. velj.	117-25
20 mark........................23 44
20 frankov (napoleondor)......1» "'
Italijanski bankovci.........
C kr. cekini...........
Izdajatelj: Or. Ev|M Laap«.
Žitne cene
dn<5 26. februvarija 1902 (Termin.)
Na dunajski borai:
Za 60 kilogramov.
PSomca za pomlad......K	9'48
„ „ maj........9*52
, „ jesea.........—
Rž za pomlad.......„7-71
„ „ jesen.........7-78
Koruza za maj-junij.....„	6-62
Oves za pomlad.........7 92
„ „ oktober.......„	7'99
Na budimpeStanski borai:
Pšenica za april.......K	9 42
„ j, oktober........832
Ri za april..........7 R4
, „ oktober........6 9»
Oves za april..........7 62
„ „ okt.. ber.........6 30
Koruza za mai.........5'32
„ )"!']........6'47
Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaška...... K	9-45
južne žel.........9-75
Rž	„ ........7-75
Ječmen „ ........7 20
ob Tisi.......„	6f>&
Koruza ogerska, stara.......5-fio
„	„ nova......5 60
Cinkvant „ stara . ... ,	6-o6
„ „ nova . . . . „	K-30
Oves srednji........„	7-85
Fižol...........,.	7-75
do
do
9-49 963
7-72
7-79 5 Gi 7'93
8-00
943 8-33 7 65 6'91 7 63 6-32 5-33 5 48
do 10-15 „ 1H-15 , 795 „ »'BO » 7-7.) n 5-70 „ 576 » 7O0 „ 650 » 8-05 „ 10-75
porodila.
ttfc& .- i. d uioriem SG6 S r«. ;«v«.!r mir i "ab 736-0k j
iiuvujd Ca« Cjis- -/uro-te.ania I mewh
Tfilft.
I
t tfbipt.' i
nt'iti. j >»' I
!."»Uiy- \
■S a I
25i 9 zv^. 1 6
0J 7. zjucr. I 730-1 |2. popol.| 730 3
0 6 f brezvfitr.'| sneg
—0 8jsr. vzjvzh 1-6 I si. jzah. Srednja vCeraiSnia v<;ir.p«r»tnra 0-1 , normaie 0*3
sneg oblač.
5 2

Zahvalit!.
2č9 1-1
Za mnogobrojne iu tolažilne dokaze toplega sočutja, ki so nam došla mej dolgotrajno boleznijo m ob prebridki izgubi naše iskreno-Ijubljene matere, oziroma sestre in svakinje, blagorodne gospe
Karoline Jagodic roj.Illov8ky
c. kr. dež. sodišča svetnika vdove
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu poč Iku, osobito tf. gg. duhovnikom, blagorodnim gg. uradnikom ter sploh vsem prijateljem in znancem ter slavnemu občinstvu izrekamo najsrčnejšo zalivalo.
Rudolfov o, dnž 24. februvarija 1902.
Žalujoči ostali.
Lak za sobina tla, Ž^vlLel
prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo
zalogi pri tvrdki BRATA EBERL	v Ljubljani,
Frančiškanske ulice.	2i8	11 11—7
Vnanja naročila proti povzet ju.
Na Brezjah se odda v najem
pod ugodnimi pogoji s I. aprilom t. I.
Janeza Rozmait-a.
Več se izve pri posestniku Janezu Rozman na Brezjah št 43 252 3-1
umetni zavod I. vrste,
t pritličju meščanske hiše.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
FotoplastišKu potovanja po celem svetu v
popolni istini. Danes, v sredo, 26. febr. zadnja predstava:
Turkestan. Ruska osrednja Azija.
V četrtek 27. februvarija do vštevši 8. marca:
Najnovejše! Velezanimiva
Burska vojna.
Ti posnetki bo napravljeni tako na strani Angležev kakor na Btrani Burov z velikimi nevarnostmi in težavami. 254
Otroci, dijaki in vojaki imajo samo do 4. ure znižane cene; od 4. ure dalje polne cene.
Kmetijsko društvo v Srednji vasi prodaja najbolje planinsko surovo maslo (čajno maslo — Theebutter) v oblikah pn V4, '/,• 1 in 5 klg. 258 2—1	* Velika ^^fej * Velika *lzbera ^^^ izbera* finega starega vina v buteljkah Bordeaux-vina i. dr. po zelo znižanih eenah
Kovačnica z velikim kladvom na vodno moč, zraven lepo stanovanje, bliže farne cerkve in ob okrajni cesti, r m	9ssr na prodaj dokler ne poide zaloga pri Iv. Hafnerju, 9410-10 pivarna, Sv. Petra cesta št. 47
itn v najem za več let ali se pa tudi ..... Kft^dtesSfifti ~	
	Na Vranskem se dobi še lep in močen m«* lili ji ftSM J®'®
Natančneje pove lastnik Miha Hrovat, pošta Begunje, Gorenjsko. 228 s-3	za uboge cerkve brezplačno. Poizvedeti je pri cerkvenem predstojništvu. 249 3—2
Žt. 6078.
Razglas.
242 3—1
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti Škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je
«lo 15. »prlla letos
svoje sadno in lepSalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtce plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrfesnih jajcev in zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca.
Prav Uko je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji in rastlitji, kakor tudi zapredke pokočati kakor hitro mogoče a najdalje do 15. maja.
Kedar se drevesu, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje, ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo te ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane esebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lep-šalnili grmov in drevorednih dieves. potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračali kmetijstvu na korist.
Na po'ji sa morajo črvi (podjedi, ogici), pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Čs se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron in če bi se to. ponovilo, do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporora od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 14. februvarija 1902.
*
0 u p a n :
Iva« Hribar.
Svoji k svojim!
Brez konkurence!
Priporoča :
biizgalnice, cevi, pase, lestve i. t. d. za gasihta društva i« občine,
C. in kr. priviiegovana
fvornica brtggainsc, cevij, pasov in gospodarskih strojev
R. A. 51
iz Čeha, Moravsko. Podružnica V Zagrebu.
nadalje
gospodarske strofe
in
hrizgaiiiice. i, t. d.
NB. Najnoveje: Izdelovanje aparatov za acetylin-razsvetljavo s čistilnikom, motor-voz, gumi-cevij vsake vrste. 974 11
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88.
Stanje vlog dne 30 sopt 1901: K 7,263.956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
11 0
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.
1034 35
Odgovorni vrednik: Ivm Rakoveo.
Tisk „Katoliške Tiskarne ▼ Ljubljani,