Št. 279 (16.316) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod V-	i do7 maja 1945 pa v
osvobojen £ >;	... 'a zt J-ja številka
Bil je edin	u. - > . VNIK v za-
suzn: 'irA,
TRS"-II'	J 7786300
^revaed24maggiol-Tel. 0481533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
1500 UR jg
POSTN NA PLAČANA V GOTOVN1
lizione In abbonamento postale 45% , comma 2tVb, lagge 662«6 • Rble d Trieete
CARSO
/—\last. Giraldi R.
OKRASNE PECI
VGRADNE PECI ZA KAMINE
NABREŽINA (TS)
Trg sv. Roka 105
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA
tel. 040/200238
SREDA, 25. NOVEMBRA 1998
Dežefa
m
robu
prepada
Sandor Tence
Včerajšnja dogajaj
Ptkre ocene, kateri 6 bomo pridružili onimo, da je stanjf no in da s počen j, ne pridemo nikč
-•uec preživlja ze 0 tostitucionalno i cno krizo - seveda e8ativnimi poslec a celotno deželni Pn°st - ki ji žal ni 0lica. Nekoč sta
nes le spomin, na
jje zna, noče ali ostojno zoperst n,u Propadanju. Manjšinska vla
-r^uuna izvoht
b°rnika suplenti opozicija (leva si ; l8a) pa tudi j jamčiti stabilne jjoalicije. Mord erto Antonion Padel in morda v° vlado nadomi ya’ morda celo
-u-vem prime e si ne bo zai Zel° konkretni tnislih imamo “ov volilni sisti “oslimo, da ni Va skrajno poi 'olilna zakor Vse odločitve o
Ne gre sai
meja, re “la Dežele, k 'sVoje vloge u ata v spren “ržavni in j stvarnosti. N “e v srednji tvropi se
^ v SOS
‘u in celo
Lombardiji,
Sojev, ki n
*ebni stat dežele, ^ahkoi va
Verzo, ki
Včeraj
u? > *
“lemi, j
goCe ve Prepadi Človek i hip razr di. Upaj
zgodilo
svetom.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA / POLEMIČNA SEJA DEŽELNEGA PARLAMENTA
Deželna vlada v hudih težavah Odbornik »opozicije« odstopil
Marini je sedel v upravi le dobri dve uri - Antonione morda na robu krize
TRST - Deželna vlada Pola svoboščin je manjšinska in je zato odvisna od dobre (ali slabe) volje opozicije. To je prišlo do izraza tudi pri včerajšnji izvolitvi novega odbornika, ki bi moral v vladi predsednika Roberta Antonioneja nadomestiti Giovannija Via iz vrst FI-KrSCansko-de-mokratskega centra, ki je po razsodbi deželnega upravnega sodiSCa izgubil svetovalski ter odbor-niški mandat.
Za naslednika Via je Pol svoboščin izbral Por-denonCana Franca Dal
Masa, Cigar kandidatura pa ni doživela soglasja v Forza Italia. Z glasovi opozicije je bil za odbornika suplenta nato izvoljen TržaCan Bruno Marini (FI-KDC), ki pa je po dveh urah odstopil.
Predsednik Antonione je bil kritičen do svojih somišljenikov, še bolj kritičen in polemičen pa je bil do opozicije. Če se bodo v Polu svoboščin nadaljevala sedanja razhajanja, je manjšinska vlada Pola svoboščin obsojena na politično krizo.
Na S.strani
ITALIJA / OB PODPORI EVROPSKE UNIJE
Italiji uspelo »evropeizirati« zaplete zaradi Ocalana
RIM, BRUSELJ, ANKARA - Italiji je bo po zatrdilu Santerja EU razmislila tudi uspelo evropeizirati in internacionalizira- o povračilnih ukrepih. Zadržanje so spreti zadevo Ocalan. Predsednik Evropske menile tudi ZDA, ki sedaj predlagajo, naj komisije Jacques Santer je včeraj po si Italija kaj »izmisli«, tako da bi sodili srečanju s predsednikom italijanske vla- »teroristu Ocalanu«, ne da bi ga izročili de Massimom D‘Alemo v Bruslju izrazil Turčiji. Po odločni Santerjevi podpori je polno podporo Evropske unije Italiji v postala previdnejša tudi Turška vlada, ki sporu s Turčijo. Ce bo Turčija izvedla sedaj trdi, da bojkot ni uraden, grožnje z bojkotom italijanskih izdelkov,	Na 12. strani
Pretrgali mrežo tihotapcev, ki so tihotapili dekleta za prostitucijo
TRST - Prek Tržaškega in Goriškega je vodila pot, po kateri je skupina kriminalcev - večinoma iz Slovenije, kjer so imeli v Ljubljani center organizacije -tihotapila na stotine mladih žensk iz Ukrajine in Moldovije namenjenih prostituciji po vsej Italiji.
Mejni policiji je uspelo aretirati glavnega organizatorja trgovine z ljudmi, ljubljanskega taksista, pa tudi nekaj drugih italijanskih in slovenskih tihotapcev.
Na 4. strani
Ofenziva desnice o aferi Forieo
MOLAN, BRINDISI - Sodstvo raziskuje morebitno odgovornost milanskega kve-storja Francesca For-lea v umom tihotapca cigaret Vita Ferrarese-ja pri Brindisiju leta 1995. Forieo je zavrnil vse obtožbe, njegova nekdanja sodelavca, ki sta glavni obremenilni priči, pa vztrajata. Primer Forieo se spreminja v pohticni primer, v katerem Pol svoboščin napada bivšega notranjega ministra Napolitana, Levi demokrati pa so v ocenah zelo previdni.
Na 12. strani
Inflacija nižja od pričakovane
RIM - Včerajšnji podatki druge skupine vzorčnih mest so potrdili ponedeljkove podatke iz prvih petih mest, ki so pokazali, da se je novembrska inflacijska stopnja znižala na 1, 5% od 1, 7%, kolikor je znašala v oktobru. Tako nizka ni bila že od decembra 1997 in je presenetila vse analitike, ki so napovedovali inflacijo med 1, 6 in 1,7%. Zakladni minister Ciampi je včeraj zanikal, da bi bilo padanje inflacije učinek recesij-skega gospodarskega trenda in zagotovil, da gre za naravno posledico odprave inflacijskih Zarise.
Na 11. strani
Prihodnji mesec D’Alema v Ljubljani
LJUBLJANA - Na včerajšnji tiskovni konferenci je slovenski zunanji minister Boris Frlec govoril o odnosih s sosednjimi državami in glede odnosov z Italijo dejal, da so stiki intenzivni in da naj bi decembra Slovenijo obiskala premier Massimo D‘Alema in minister za zunanjo trgovino Piero Fassino, precejšnja pozornost pa bo namenjena zakonu o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Na 2. strani
Hitra železnica Turin-Milan-Trst
TRST - Italijanska železnica naj Cimprej zgradi novo železniško progo z »visoko zmogljivostjo«, ki naj bi povezovala Turin, Milan in Trst ter naj bi bila povezana tudi z Genovo. To zahtevo so včeraj iznesli elani promocijskega odbora za Cezpadan-sko evropsko železnico predsedniku Italijanskih železnic Claudiu Dematteju. Srečanja se je med drugimi udeležil tudi tržaški župan Riccardo Illy, ki je tudi elan promocijskega odbora. Nova železniška proga naj bi sprostila promet v Padanski nižini in pospešila prevoz blaga južno od Alp.
Devetag obiskal KC Lojzeta Bratuža
GORICA - Občinski odbornik za kulturo in turizem Antonio Devetag je obiskal Kulturni center Lojzeta Bratuža. Na povabilo zastopnice Oljke v komisiji za kulturo Erike Jazbar se je srečal s predstavniki društev in ustanov, ki delujejo v centru. Odbornik je predstavil svoje poglede za kulturno-turistično ovrednotenje mesta in dejal, da mora skupna kulturna ponudba zajeti dejavnosti slovenskih organizacij.
Na 10. strani
Vsi državljani Evropske unije se lahko poslužujejo pravic posamezne manjšine
BRUSELJ - Franz Ulrich iz Nemčije je imel 5. junija 1995 ob prehodu avstrijsko-italijanske meje pri sebi predolg nož. Avstrijca Hansa Otta Bichla so 15. februarja 1994 karabinjerji zalotili pijanega za volanom. Oba sta morala zaradi tega pred sodnika in oba sta zahtevala sodno obmvnavo v nemščini. Sodniki pa tej zahtevi niso ugodili z utemeljitvijo, da je po južnotirolskem posebnem statutu in izvršilnih zakonih sodna mzpmva v nemščini možna samo za pripadnike nemške manjšine v bodenski pokrajini, medtem ko se za ostale Nemce vodijo običajni sodni postopki v italijanšči-
ni, seveda s tem, da se obtožencem, Ce ne poznajo italijanščine, prizna pravica do prevajalca. Tako so menili hocenski sodniki.
Vendar pa se Ulrich in Bichl nista sprijaznila s to odločitvijo in njun odvetnik, sicer poslanec južno-tirolske ljudske stranke Karl Zeller, je zadevo prenesel na evropsko sodišče. Tokrat ni slo za sodiSCe za človekove pravice, ampak sodišče, ki razsoja o spoštovanju določil Evropske unije. Zeller je svoj priziv utemeljil z načeli o enakih pravicah vseh državljanov Evropske unije: kar je torej dovoljeno Nemcem, ki živijo na Južnem Tirolskem, mora, na
osnovi Maastrichtske pogodbe, veljati za vse nemško govoreče državljane EU, je dejal Zeller. Splošna teza, ki jo je zagovarjal, je sledeča: kjerkoli velja neka pmvica za državljana neke države, mora ta pra\ica obveljati za vse državljane Evropske unije.
Priziv je bil uspešen: sodniki so namreč ocenili, da je nedopustna kakršnakoli diskriminacija kateregakoli državljana EU in tako sklenih, da imata Ulrich in Bichl pmvico do procesa v nemškem jeziku. Gre za novost v evropskem pravu, ki bistveno spreminja sedanji pristop k načelom zaščite manjšin.
MNENJA, ALPE-JADRAN
OGLE DA L O
Narodno vprašanje in zadrega znanosti
Ace Mermolja
Udeležil sem se petkovega posveta Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki je bil posvečen spominu Darka Bratine. Poslušal sem uvodni del in ne razprave, kar mi preprečuje oceno. Ocenjevati ni niti moj namen, ob robu dogodka pa bi nakazal širši problem. Zdi se mi namreč, da je slovenska znanost v nekakšni zadregi pred narodnim vprašanjem. Morda se motim, vendar bom svoj sum natančneje opredelil. Sam posvet Slorija je imel namen, ki ga je naslednji dan Primorski dnevnik označil z naslovom: »Začrtati smernice bodočega delovanja.« Predsednik znanstvenega sveta Milko Bufon je označil posvet kot samospraševanje. Lahko torej sklepamo, da išče inštitut nove raziskovalne smeri in novo samoutemeljevanje. Avtorefleksija je vedno pozitivna, saj znanost po svoji naravi trči na nove probleme, ki zahtevajo nov pristop. Avtorefleksija pa lahko izpostavi tudi zadrego, ki ni odvisna le od volje raziskovalcev.
Slovenski raziskovalni inštitut je nastal z namenom, da proučuje manjšinsko vprašanje. Prvenstveno je bila predmet njegove raziskave slovenska manjšina v Italiji, vendar je nemogoče obtičati pri eni sami manjšini. Raziskave se lahko osredotočijo na specifični problem, ki ga ne morejo izvzeti iz splošnega konteksta narodnih in etničnih manjšin v Evropi, ZDA, Kanadi itd. Toliko manj, ker se v omenjenih kontinentih in državah raziskuje manjšinsko vprašanje na najvišji ravni. Manjšinskega vprašanja niti ni možno ločiti od narodnega vprašanja in vprašanja nacionalnih držav. Ko ne bi bilo nacionalnega vprašanja, ne bi bilo niti manjšinskega. Obzorje katerekoli ustanove, ki se na znanstven način ukvarja z omenjeno problematiko, upošteva specifike in splošni okvir. Raziskovalcu se mimo specifik zastavlja vprašanje o narodu kot narodu, o nacionalni državi in seveda o narodni in etnični manjšini, ki živi na ozemlju narodne večine. Lotevati se specifičnih tem, kot so jezik, šolstvo, kulturne ustanove itd. brez splošnega obzorja, je verjetno neproduktivno.
Pokojni Karel Siškovič, ki je bil ustanovitelj Slorija in njegov prvi ravnatelj, je zagovarjal znanstven pristop do narodnega vprašanja. Znanstven pristop je utemeljeval znotraj marksistične teorije o narodu, ki je bila vodilna v socialistični Jugoslaviji in tudi v Sloveniji. S tem mislim predvsem na teorijo Edvarda Kardelja, Lenina in drugih teoretikov. Po Siškovičevi smrti je postal ravnatelj Slori-ja Darko Bratina, ki je vnesel v delovanje inštituta nove oprijeme, ki so vsebinsko presegali Siškovi-čev okvir. Tako Siškovičev marksistični pristop kot Brati-nova raziskovalna »filozofija« sta zagovarjala znanstveni pristop, ker sta razumela narod kot zgodovinski pojav, torej kot imanenco, ki je dostopna racionalno-znanstvenemu raziskovanju. Nočem trditi, da se je sedanje vodstvo odpovedalo znanstvenim principom, vendar je vrsta usodnih dogodkov posegla v razumevnje
narodnega in manjšinskega vprašanja ter na tem področju povzročila delitve, ki se vežejo na zelo konkretne politične, tudi strankarske, izbire.
Po razpadu Jugoslavije in z osamosvojitvijo Slovenije so se nekatere stvari bistveno spremenile. Osamosvajanje države na narodni osnovi predpostavlja močan čustven naboj, skratka, nacionalizem. Slovenci razumemo besedo kot negativno, vidni teoretiki pa ločujejo nacionalizem kot gibanje za narod od nacionalnega fundamentalizma, ki se je izrodil v fašizem in nacizem. Vojna v prostoru bivše Jugoslavije je slonela na nacionalnih fundamentalizmih in v sami Sloveniji lahko opažamo tovrstne fenomene, čeprav niso tako posplošeni kot drugje. S samoosvojitvijo Slovenije se je ogromna večina intelektualcev povsem oddaljila od marksizma, prišlo je do pravega preloma. Marksistične teorije pa niso vedno nadomestile raziskave o narodu, ki bi se vključile v izredno bogato tovrstno dejavnost v ZDA, Kanadi, Evropi itd. Ko so se, pa niso imele v javnosti odmeva, ki bi si ga zaslužile. Predvsem pisatelji in nato politiki so ponovno izpostavili, seveda s posodobitvijo, poglede na narod, ki so prevladovali ob koncu prejšnjega in ob začetku tega stoletja. Med intelektualci se je ponovno uveljavil duhovno-jezi-kovni princip, skratka, posodobljena nemška romantična teorija o narodu kot duhu, ki se najizraziteje uveljavlja v jeziku, kulturi in umetnosti. Povzeli smo tudi iz Renana in posodobili teorije, ki so bile funkcionalne nacionalnemu naboju, ki je rojeval velike evropske nacionalne države. Moč duhovno-jezikovnega principa je prisotna tudi v slo-venski manjšini v Italiji. Zagovarjajo jo vidni pisatelji in tudi mlajši intelektualci (glej članek Damjana Hledeta v PD iz dne 20. t.m.). Problem sem skušal podrobneje razčleniti v svoji knjigi Narod in drugi, moj izhod iz duhovno-mito-tvomega principa pa je izzval ostre polemike. Narod kot izrazito duhovni, to je metafizični princip, se v veliki meri izmika znanstvenemu opre-dlejevanju. Ne moremo anketirati duha. Lahko raziskujemo, kako se ljudje do njega opredeljujejo, duh kot duh pa ostaja kvečjemu področje poezije in filozofije. Politika se lahko opre na duhovni princip, ker vzbuja čustva in vabi ljudi k jasnemu opredeljevanju. Znotraj emotivno-psihološkega naboja, ki ga vzbuja vsako narodno gibanje, se je zato težko
znanstveno opredeljevati, saj znanost deluje na področju razuma, skratka, problem opredmeti in ga razčleni. Med Slovenci vztrajajo tudi drugačni pogledi na narodno in manjšinsko vprašanje, to so pogledi, ki razumejo narod kot tuzemski, zgodovinski pojav. Med dvema pogledoma pa prihaja do nasprotja, ki se kmalu spolitizira in zadobi odmev, ki presega znanstven okvir. To se kaže tudi v »podrobnostih«. Del Slovencev v Italiji meni, da je slovenska šola predvsem narodna postojanka, deluje torej v funkciji slovenskega narodnega duha. Drugi menijo, da je treba slovensko šolo obravnavati kot normalno, čeprav slovensko, izobraževalno ustanovo. Za znanstvenika ni vseeno, iz katerga izhodišča raziskuje. Zato deluje raziskovalec v prostoru, ki ima vrsto psiholoških in političnih implikacij. Mislim, da je v tem zadrega, ki jo danes lažje prekoračijo pisatelji ali politiki, ker se opredeljuje tako na emotivni ravni kot tudi glede na konkretne koristi.
Manjšinsko vprašanje se tako znajde v predhodnem precepu, kjer je težko ohraniti »objektivnost«, oziroma »nevtralnost«. Manjšinsko vprašanje, problem večkulturnih družb in držav, interkulturni procesi so v Evropi in svetu pod drobnogledom znanstvenikov. Slovenci v Sloveniji ter v Italiji in Avstriji, smo danes »ujeti« v polemiko prav glede teh vprašanj. Deloma velja za nas to, kar je Habermas ugotovil za Nemčijo. Ko Nemčija kot nacionalna država obravnava vprašanje starih manjšin in novih priseljencev, se sooča z dediščino, ki razume nemški narod kot strnjeno duhovno in kulturno enoto, ki se je opredmetila v močni nacionalni državi. Priznanje manjšin pa nujno spreminja takšno večinsko kulturo in mentaliteto, kar pomeni prerez v zavesti. Znanstvenik, ki se loti problema, spreminja (ali potrjuje) samorazumevanje naroda. Ko imamo Slovenci kot narod svojo državo, ki temelji na etničnem principu, vzbuja priznanje manjšinskega vprašanja določeno nelagodje, morda celo prikazni iz prejšnje Jugoslavije. Priznanje manjšin namreč izpodbija klasični nacionalistični cilj, ki je enačil (in enači) državo z etnično pripadnostjo državljanov. Zaradi tega so v Sloveniji do manjšinskega vprašanja oprezni in prihaja do konfliktov (glej obujanje strahu pred italijansko prevlado v Istri). V omenjenem mišljenju se zdijo celo slovenske manjšine v sosednjih državah prej jabolko spora kot korist. V slovenskih manjšinah vzbujata tezi o zaprtosti, oziroma odprtosti, takojšnje reakcije. Znanstvenik, oziroma inštitut, ki se loteva narodnega in manjšinskega vprašanja, deluje v opisanem okolju in mu preti »nevarnost« da zadobijo njegove raziskave politično valenco. Znanstvenik, ki se loti narodnega in manjšinskega vprašanja je lahko v zadregi, ker mu lahko raziskava pade med mline narodnih čustev, opredeljevanj in politike. Pogum je v tveganju, ki bi preseglo zadrego.
/
_______________________________
LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA MINISTRA FRLECA^
D’Alema in Fassino decembra v Ljubljani
Zunanji minister bo danes v Vatikanu povabil papezo v Slovenijo - Ureditev odnosov s Hrvaško je nujno
LJUBLJANA - Tri mesece po mokriškem sestanku zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške je po mnenju vodje slovenske diplomacije Borisa Frleca največji premik v tem, da sta državi spoznali, da je ureditev odnosov nujna in da za to na obeh straneh obstaja politična volja.
Kot je včeraj na novinarski konferenci povedal Frlec, so predstavniki Slovenije in Hrvaške že pred današnjim iztekom mokriškega trimesečnega roka pregledali stališča obeh strani. Ugotovljeno je bilo, da se lahko pogovori glede treh nerešenih vprašanj - Nuklearne elektrarne Krško, premoženjskopravnega sporazuma in meddržavne meje - nadaljujejo, glede deviznih vlog varčevalcev podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu pa bo potrebna "pomoč tretjega". Finančna ministra obeh držav naj bi kmalu pripravila predloga pogojev za svetovanje oziroma arbitražo, nato pa ju bo treba še uskladiti.
Premoženjskopravni sporazum je po Frlečevih besedah pripravljen za podpis, podpisali pa naj bi ga, ko bosta rešeni vprašanji LB in NEK. Glede slednje se je na zadnjem sestanku premierov in nekaterih ministrov v Mokricah pokazalo, da je za Hrvaško bolj sprejemljiv koncept solastništva, s čimer se strinja tudi Ljubljana, saj gre pri tem konceptu, kot je dejal zunanji minister, za delitev dolžnosti in obveznosti ter je za obe strani bolj obvezujoč. Frlec pričakuje, da bo glede določitve statusa NEK zato kmalu prišlo do napredka.
Kar zadeva določitev meje med Slovenijo in Hrvaško, so na ekspertni ravni tehnični dokumenti za potek me-
je pripravljeni, strani pa naj bi jih kmalu izmenjali - kot je slišati, že na prihodnjem sestanku zunanjih ministrov Frleca in Graniča 30. novembra v Ljubljani - nato pa bodo predlagani kompromisi seveda sli v politično presojo.
Minister je spregovoril tudi o odnosih z Italijo. Tudi po zamenjavi vlade v Rimu so stiki med Slovenijo in Italijo intenzivni; decembra naj bi Slovenijo obiskala premier Massimo D‘Alema in minister za zunanje ekonomske odnose Piero Fassino, precejšnja pozornost pa bo namenjena zakonu o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki je ta čas v parlamentarni proceduri. Ljubljana pričakuje, da bo rimska vlada kmalu začela črpati sredstva s fiduciarnega računa v Luksemburgu, kamor Slovenija nakazuje prispevke, ki izhajajo iz Rimskega sporazuma.
V zadnjem času je bilo več pogovorov s predstavniki Avstrije, pogajanja o kulturnem sporazumu s to državo se po besedah Borisa Frleca konstruktivno nadaljujejo. Minister pa je posebej izpostavil dejstvo, da se nobena od organizacij nemškogovo-reče skupnosti v Sloveniji ni prijavila na razpis kulturnega ministrstva o dodelitvi sredstev za prihodnje leto, kar po njegovem mnenju kaže na to, da te organizacije delujejo predvsem politično.
Zunanji minister je včeraj popoldne odpotovalk v Vatikan, kjer se bo danes sestal z državnim tajnikom kardinalom Angelom Sodanom in vatikanskim tajnikom za odnose z državami Jean-Lo-uisom Tauranom. Naredili naj bi bilanco odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem ter pregledali vprašanja, ki v odnosih med slovensko
državo in cerkvijo še niso re | šena, minister Frlec pa ^ predstavnikom Svetega se deža izročil tudi vabi*0 predsednika Milana Kučan3 papežu, naj obišče Sloveni , jo.
Minister Frlec je gle(|® zdaj že zloglasnega poroču Evropske komisije o napren ku Slovenije pri približek3' nju EU dejal, da je poročil0 objektivno, vendar teniel)! na majskih podatkih, zat° J povsod ne ustreza dejansk®' mu stanju. Komisija je bu3 ponekod (glede zadolževa' nja v tujini in proračunske^3 primanjkljaja) do Sloveni)3 zelo kritična, celo bolj kot j3 do članic petnajsterice, je 33 dejal. Zelo zadovoljen pa f bil minister ob dejstvu, da j3 bilo ugotovljeno, da Sloveni' ja sploh ne bo potreboval3 pogajanj o izobraževalnein sistemu, kar pomeni, da j3 slovenski sistem že evrop'
Slovenija bo naredila vse. da izpolni kriterije za NA' TO, čeprav je jasno, da bo končna odločitev odvisna od političnega razpoloženja v zavezništvu, je povedal Bo-ris Frlec. Slovenija ima ne-katere zagovornike, sedanj3 vaje zavezništva v Sloveniji pa so po ministrovih besO' dah dokaz zaupanja v naš° državo. Bruselj pozitivu0 gleda na slovensko sodel°' vanje v različnih operacij30 na Balkanu. Ljubljana je n3 sedež OVSE že poslala kan-didature osmih predstavni' kov za člane verifikacijsk3 misije OVSE na Kosovu, j3 povedal Frlec in na vpraS3' nje, ali je res, da je Beograd dal veto na slovensko sode-lovanje v misiji, dejal, da 0 tem ne ve nič, niti ne vidi razloga za to. Vsekakor bo 0 misiji govora na ministi" skem sestanku OVSE v zače-tku decembra v Oslu. (STAJ
LJUBLJANA / V SLOVENIJI OBRAMBNA MINISTRICA?
Ljudska stranka predlaga Marijo Ribič
Podobnik obrazložil predlog premiero Drnovšku, ki pa se še ni odločil
LJUBLJANA - Predsednik Slovenske ljudske stranke (-SLS) in podpredsednik vlade Marjan Podobnik je na včerajšnjem pogovoru predsedniku vlade in predsedniku Liberalne demokracije Slovenije (-LDS) Janezu Drnovšku predlagal, da na mesto ministrice za obrambo imenuje Marijo Ribič, sedanjo državno sekretarko na obrambnem ministrstvu, zadolženo predvsem za področje proračuna.
Kot je na novinarski konferenci SLS poudaril Marjan Podobnik, ima Marija Ribič, ki je diplomirana ekonomistka, izkušnje v gospodarstvu, poleg tega pa je delovala na področjih inšpekcije, družbenih dejavnosti in zdravstva, pred nastopom funkcije državne sekretarke pa je vodila zasebno podjetje za davčno svetovanje. Po besedah Marjana Podobnika je Marija Ribič, ki sicer ni članica SLS, oseba, ki dobro pozna razmere na obrambnem ministrstvu in uživa dovolj močno podporo znotraj samega resorja, poleg tega pa je pripravljena tudi na ustrezno so-
delovanje vseh, ki morajo sodelovati za dobro delovanje posameznega ministrstva.
V SLS ocenjujejo, da bi ob državnem sekretarju na MO Bogdanu Koprivnikarju, ki ima vojaško izobrazbo, in načelniku generalštaba, ki neposredno pokriva področje Slovenske vojske, Marija Ribič, ki predstavlja pozitivno kontinuiteto, lahko dobro in uspešno opravljala to funkcijo. Po mnenju prvaka SLS je na ministrstvu za obrambo pomembno, da se zaradi številnih obveznosti in pričakovanj ter pomena tega državotvornega resorja stvari čimprej stabilizirajo ter da močna oseba kredibilno prevzame to pozicijo in jo tudi skuša uspešno voditi.
Kot je obrazložil Marjan Podobnik, je bila Marija Ribič že ob imenovanju sedanjega ministra Alojza Krapeža ena izmed kandidatk za to mesto, vendar se takrat predsednik vlade ni odločil za podporo njene kandidature. "Zal pa tudi danes (včeraj za bralca op.ur) ni bilo v celoti soglasja niti zavrnitve za ta predlog.
Tudi zaradi odgovornosti SLS pri vodenju tega resorja sejo dolžan tokrat povedati, kdo j° kandidat ljudske stranke, da s® ne bo zamegljevala odgovornost, če se bodo sporne stvari na ministrstvu za obrambo dogajale tudi v prihodnje. Gled® na dejstvo, da je to vprašanj3 zaenkrat še odprto, pričakujem, da bo predsednik vlad® predlog SLS sprejel in čimpr®) predlagal državnemu zboru-naj na mesto obrambne min1' strice imenuje Marijo RibiCri je povedal Marjan Podobnik-Glede na to, da se je državni zbor na včerajšnjem zasedanju seznanil z odstopom obrambnega ministra Alojza Krap®J ža, katerega zadnje aktivnosti so spodbujale k iskanju nekoga, ki bi opravljal to funkcij0 do imenovanja novega ministra, sta se prvak SLS in pre' mier Drnovšek pogovarjala tudi o začasni rešitvi. Kot vse kaže, bo to mesto začasno prevzel eden od ministrov SLm najverjetneje bo to minister 23 znanost in tehnologijo Loj Z® Marinček, je še povedal predsednik SLS. (STA)
POLITIKA / PRESENEČENJE NA SEJI DEŽELNEGA SVETA
GORICA / JUTRI IN V PETEK
Marini odstopil po izvolitvi Deželna vlada na robu krize
Simpozij o stanju jezikovnih manjšin v državah SEP-a
Huda razhajanja v Fona Italia - Antonione kritičen do skupščine
pjRST - Deželna vlada
a svoboščin je manj-ttska in je zato skoraj , celoti odvisna od do-re (ali slabe) volje opo-Jci)e- To je prišlo do raza tudi pri vCeraj-Ui izvolitvi novega tabornika, ki bi moral v adi predsednika Ro-erta Antonioneja nado-; estiti Giovannija Via ^ vrst FI-KrSCansko-de-gl^ratskega centra, ednji je zaradi znane azsodbe deželnega . Pravnega sodišča izgu-11 ne samo odborniški, arnvec tudi svetovalski v andat. Njegovo mesto deželnem parlamentu 6 Prevzel nekdanji so-laldemokrat in danes erlusconijev pristaš ^no Cisilino.
. Za naslednika Via, ki le dc
de
l0ma iz Gradeža, je svoboščin izbral Por-nončana Franca Dal '"lasa, Cigar kandidatura p ni doživela soglasja v Qrza Italia. Spet so pri-, a do izraza znana raz-Pejanja med načelnikom ^trpine Ferrucciom Sa-0fJr in dvojico Antonio-e-Ettore Romoli, tako ,a je bila Dal Masova andidatura od vsega za-etka na prepihu. Vsee-110 pa je desnosredinsko ^aveznistvo vztrajalo pri eJ izbiri in to kljub temu a je opozicija (Oljka in everna liga) takoj dala edeti, da bo Polu svo-°scin zmešala štrene in Podprla kandidata za cdbornika, ki ne bo Dal Mas.
In res opozicija je to v°jo grožnjo tudi izve-I in včeraj dopoldne jdasovala za tržaškega zastopnika FI-CCD Bru-a Marinija, ki je bil za °vega odbornika izvo-len v tretjem glasova-In. ko je bila za izvoli-ev Potrebna le navadna ccina. Marini je dobil a glasov, Dal Mas jih je °oil 19 in Saro dva gla-a°va, dvanajst glasovnic j6 Mio belih, en svetova-ec pa se je vzdržal. Ma-J.M je dobil nekaj glasov %e in nekaj glasov li-gas°v, ostali svetovalci opozicije so se vzdržali,
. al Masu pa je zmanjka-i° Pet glasov Pola svo-°scin, skoraj gotovo s ranke (FI), kateri pripada.
Marini torej odbornik °la svoboščin, a izvo-)en z glasovi opozicije, o je seveda takoj spro-
žilo
ostro polemiko in
Prepir v Antonionejevi oaliciji, ki je od novega oabornika iz lastnih vrst ahtevala takojšen od-top. Zastopnik tržaškega Krscansko-demokrat-_i §a centra, ki je od veno blizu najbolj kon-ervativnim ezulskim r§anizacijam, je bil Zvoljen nekaj pred poldnevom, ob 14.30 je Predsedniku Martiniju e lzrocil odstopno pi-nio. V njem je napisal, a ne more sprejeti izvo-1 Ve in da torej neprekli-no odstopa. Martini je arinijevo odločitev
formalno sporočil načelnikom skupin, polemik pa še ni bilo konec.
Dodatnega olja na ogenj je v zgodnjih popoldanskih urah prilil predsednik vlade Antonione, ki je pred skupščino polemično komentiral Marinijevo izvolitev in s svojimi besedami Se dodatno razburil duhove. Priznal je, da Pol svoboščin ni znal izraziti skupne kandidature, za kar obstajajo točne odgovornosti v koaliciji, ki podpira to vlado. Po predsednikovem mnenju so dogajanja postavila v slabo luC deželni svet, za kar pa nosi največ odgovornosti opozicija, ki je podprla Marinija. Deželna vlada - je podčrtal Antonione - ne more sprejeti,
da drugi odločajo o njeni sestavi. Ce ne bomo v stanju izvoliti odbornika pa ne bomo imeli drugih izbir kot odstop, je dejal.
Toliko Antonione, Cigar besede so povzročile precej negodovanja med svetovalci, ki bodo na današnji seji ocenili njegov poseg in novonastalo politično situacijo. Temu naj dodamo, da je »pogoreli« Dal Mas na seji svetovalcev Berlusconijeve stranke premagal somišljenika Ma-urizia Salvadorja, ki je tudi doma iz pordenon-ske pokrajine. Na koncu pa je »prevladal« Tržačan Marini, ki je bil odbornik le za dobre dve uri, kar gotovo predstavlja svojevrsten rekord.
Bruno Marini (FI-CCD) Franco Dal Mas (FI-CCD)
LJUBLJANA / NEURADNI PODATKI O NEDELJSKIH VOLITVAH
Liberalni demokrati najmočnejša stranka
Volilo je 57,18 odstotka upravičencev - Najvišja udeležba na Jezerskem, najnižja v Velenju
LJUBLJANA - Medtem ko se kandidati, ki se bodo v drugem krogu pomerili v tekmi za županska mesta (v 73 občinah) pripravljajo na odločilno politično bitko, je Republiška volilna komisija objavila neuradne podatke o volitvah. Po teh podatkih je bila volilna udeležba na nedeljskih lokalnih volitvah 57, 18-odstotna. Od 1.519.089 volilnih upravičenčev je svoj glas oddalo 868.671 volilcev.
Najvišjo volilno udeležbo v 190 občinah, kjer so volitve potekale, so zabeležili v občini Jezersko, in sicer 86, 97-odstotno, saj je od skupaj 522 volilcev glasovalo 454, najnižjo volilno udeležbo pa so imeli v Velenju, in sicer 17, 14-od-stotno (od 25.484 volilnih upravičenčev jih je glasovalo 4.367).
Neuradni zbirni podatki o uspehu strank na rednih volitvah v občinske svete, ki jih je do torka zbrala Republiška volilna komisija, se niso veliko spremenili. Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je z 22, 47 odstotka prejetimi glasovi na prvem mestu, sledi ji Socialdemokratska stranka Slovenije (-SDS), ki je dobila 16, 15 odstotka glasov. Na tretjem mestu pa so nestrankarske liste oz. neodvisni, ki so dobili 12,32 odstotka glasov.
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) je z 11, 95 odstotka glasov na četrtem mestu, takoj za njo pa so se uvrstili Slovenski krščanski demokrati (SKD) z 11, 11 odstotka prejetimi glasovi. Slovenska ljudska stranka (SLS) je dobila 10, 48 odstotka glasov, Demokrati-
čna stranka upokojencev (DeSUS) 5, 55%, Slovenska nacionalna stranka (2, 2%), Demokrati Slovenije (1, 55%), Zeleni Slovenije (1, 43%), Zveza za Primorsko (1, 42%), Neodvisna lista za Maribor (0, 81%), Liberalna stranka (O, 52%), Slovenska obrtno-podjetni-ska stranka (0, 49%) Krščansko socialna unija (0, 31%), Nacionalna stranka dela (0, 21%), Zelena alternativa Slovenije (0, 2%), Naprej Slovenija (0, 17%), Republikanci Slovenije (0, 16%), Slovenski forum, Delavska stranka Slovenije in Nova stranka so dobili po 0, 12 odstotka, Istrski demokratski zbor (0, 06%), Stranka enakopravnih dežel (0, 04%), Slovenska nacionalna desnica (0, 03%) in Stranka neodvisnih (0, 02). (STA)
MANJŠINA / JACOPO VENER (CD
KOROŠKA / DEZELNOZBORSKE VOLITVE
Pozitivna ocena osnutka zaščitnega zakona Maselli

SPO in 0VP proti znižanju visokega vstopnega praga
TRST - Ocena Italijanskih komunistov o Masellije-vem osnutku zakona za zaščito slovenske manjšine je pozitivna, piše v tiskovnem sporočilu tržaški pokrajinski koordinator Cossuttove stranke Jacopo Venier, in dodaja, da je v osnutku tudi njihov prispevek. S tem, da so preprečili krizo vlade, ki jo je sprožil Bertinotti, so Cossuttovi pristaši med drugim omogočili nadaljevanje postopka za sprejem zaščitnega zakona v tej komisiji, poudarja Venier, ki je prepričan, da zdaj obstaja konkretna možnost odobritve zakona v tem zakonodajnem mandatu.
Po mnenju tržaških komunistov je Masellijev osnutek izraz »visoke ravni obdelave rešitev - tudi izvirnih -ki postavljajo v središče permanetni dialog med manjšino in raznimi izrazi republike«. Po Venierjevem mnenju je treba prav temu dialogu prepustiti iskanje ustreznih in dinamičnih oblik izvajanja pravic na ozemlju Tržaške, Goriške in vzhodne Furlanije. Pravice Slovencev je treba priznati v mestih in njihovi okolici, vendar je logično, da bo odgovor javne uprave v razmerju s količino potencialnih odjemalcev, pri Čemer mora biti zajamčen minimum, meni Venier. Logično se mu zdi predvideti tudi oblike dvojezičnosti na območjih, kjer je vloga slovenske manjšine posebno izrazita, medtem ko bi bilo treba izdelavo posebnih seznamov občin, okrožij, vasi, ustanov in zavodov diferencirati glede na tipologijo pravic (individualnih, na osnovi prošnje, kolektivnih in vidnih). Pri tem Venier poudarja, da mora biti pristop k reševanju te problematike pragmatičen in načelen hkrati, in da cilj Masellijevega osnutka ni le priznanje pravic manjšine, ampak tudi uresničitev območja organiziranega sožitja, v katerem lahko tako večina kot manjšina igrata vlogo protagonosta.
CELOVEC - Volilni upravičenci na Koroškem bodo na deželnozborskih volitvah 7. marca 1999 po vsej verjetnosti volili po starih volilnih pravilih!
K takemu sklepu navajajo prve reakcije socialdemokratov (SPO) in Ljudske stranke (OVP) na izvedeniško mnenje salzburškega strokovnjaka za ustavno pravo Heinza Schafferja. Ta namreč v obsežni ekspertizi meni, da koroški volilni zakon -kljub vstopnemu pragu desetih odstotokov za osvojitev osnovnega mandata - ni protiustaven.
Predsednik deželnega zbora, socialdemokrat Adam Unterrieder, je po objavi izvedeniškega mnenja dejal, da s tem sprememba volilnih pravil še pred volitvami 1999 ni veC potrebna, saj je malo verjetno, da bi ustavno sodišCe sprejelo morebitno pritožbo.
Podobno je tudi stališče ljudske stranke dežel-
nega glavarja Zernatta, ki je od začetka razprave bojkotirala spremembo volilnega reda s svarilom pred »italijanskimi razmera« na Koroškem.
Kot kaže, pa razprava o volilnem zakonu kljub temu ni končana. Haiderjevi svobodnjaki so napovedali, da bodo kot edina deželnozborska stranka vztrajali pri zahtevi po znižanju volilnega praga na pet odstotkov, volilno gibanje majhnih strank »Demokracija ’99«, ki tudi nižji prag, pa je vnovič napovedalo, da bo po 7. marcu 1999 takoj vložilo pritožbo proti volitvami.
»Demokracija ’99« se pri tem opira na izvedenca za ustavno pravo in dolgoletnega predsednika avstrijske zbornice pravnikov VValterja Schup-picha, ki meni, da bi priziv na ustavnem sodišču proti 10 odstotnemu vstopnemu pragu imel možnost uspeha.
Ivan Lukan
Sodelovali bodo predstavniki 16 držav članic in strokovnjaki
GORICA - Jutri in pojutrišnjem bo v goriškem avditoriju simpozij o stanju manjšin v državah Srednjeevropske pobude. Ta simpozij bo dejansko nadaljevanje vrha predsednikov držav in vlad SEP-a, ki je potekal ob koncu prejšnjega tedna v Zagrebu. To je poudaril tudi predsednik ita-lijanske vlade Massimo D’Alema, ki je v Zagrebu izrecno omenil pomen goriškega srečanja. Poleg tega je poudarka vredno dejstvo, da bo prišlo na goriškem simpoziju do soočenja med diplomati in strokovnjaki, ki bodo lahko sodelovali v razpravi. Udeležbo so že zagotovili predstavniki vseh šestnajstih držav članic Srednjeevropske pobude.
Srečanje bo odprto za javnost in na njem bo zagotovljeno simultano prevajanje. Razdeljeno bo na tri dele: prvi del bo v celoti namenjen informaciji o dveh manjšinskih situacijah, to je o stanju na Južnem Tirolskem in o stanju v Transilvaniji, ter razpravi o možnostih, da bi te modele koristno uporabili tudi v drugih državah Srednje Evrope in Balkana. Drugi del, v petek dopoldne, bo namenjen primerjavi med okvirno konvencijo Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin in dokumentom SEP-a o manjšinah. Tretji del, v petek popoldne, pa bo predstavljal politično sintezo, na kateri bodo sodelovali podtajniki - med temi tudi podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri - z namenom, da skupaj izdelajo politične smernice za rešitev nekaterih kritičnih situacij oziroma za izboljšanje zaščite marnjšin v državah Srednjeevropske pobude.
NOVICE
Zmeren potresni sunek v Posočju
LJUBLJANA - Seizmografi slovenske državne mreže potresnih opazovalnic so včeraj ob 14.49 v Posočju zabeležili zmeren potresni simek, katerega predhodno ocenjena velikostna stopnja je bila 3, 2. Žarišče potresa je bilo po predhodnih podatkih 80 kilometrov severozahodno od Ljubljane. Po prvih podatkih ocenjujejo, da so bili učinki potresa v širšem nadžarišCnem območju četrte do pete stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), je še sporočila Uprava RS za geofiziko. (STA)
Ostra trenja v furlanski Ljudski stranki
VEDEM - Sklep Pietra Commessattija, da se poveže za drugi krog tudi z Nacionalnim zavezništvom, je povzročil hudo napetost v furlanski Ljudski stranki. Deželno strankino vodstvo je v ponedeljek zvečer po večurni seji soglasno sklenilo, da te povezave ne bo podprlo, ker se je kandidat odločil za zavezništvo proti volji Ljudske stranke. Zato je vodstvo tudi zagrozilo z izključitvijo vsakomur, ki bi sprejel mesto v morebitnem Commessattijevem odboru. Stranka vabi volilce, naj v drugem krogu glasujejo po vesti, deželni tajnik Ivano Strizzolo pa je včeraj kar naravnost dejal, da »Commessatti ni-veC naš kandidat za župana«.
Toda nekateri videmski voditelji LS niso istega mnenja. Sinoči je o problemu do poznega razpravljalo občinsko vodstvo. Dokončna odločitev, v trenutku ko poročamo, ni znana, vendar sta bivši videmski Zupan Claudio Mussatto in mestni tajnik Lorenzo Biasutti menila, da bi videmska LS lahko podprla Commessattija. Oba nista izključila možnosti razkola z deželnim vodstvom, Čeprav sta takoj dodala, da tega ne želita.
Zeleni, ki so se odločili, da bodo podprli predstavnika Severne lige Sergia Cecottija, pa sta menila, da sedaj LS išče samo alibi za povezavo, ki ji povzroča zadrego.
Upokojenci: FJK naj finansira zakon za zaščito ostarelih
TRST - Sindikati upokojencev so za danes napovedali manifestacijo pred sedežem deželnega sveta FJK na Oberdanovem trgu. To bo prva v kopici pobud, s katerimi želijo pritiskati na deželni odbor in stranke, da v finančnem zakonu za prihodnje leto vključijo tudi postavko 20 milijard lir za uresničitev najnujnejših določil zakona za zaščito ostarelih. Med temi omenjajo povišek prispevka družinam, ki gostijo ostarelega, ki potrebuje oskrbo, znižanje stanarine v domovih za ostarele, pripevki za prevoze in za rekreacijo ter kulturno udejstvovanje ostarelih.
Bistriška voda za Brkine
KOZINA - Župana občin Herpelje Kozina Stanislav Krebelj in Ilirska Bistrica Stanislav Prosen sta podpisala predlog sporazuma, po katerem bo Ilirska Bistrica prodala viške pitne vode sosednji občini. Ko bo pogodba izpeljana (in predlog sporazumna je njen sestavni del), bodo bistriško vodo namenili predvsem brkinskim vasem.
______ČRNA KRONIKA / 7 LJUDI V ZAPORU, DRUGIH 1 1 SE IŠČEJO_
Tolpa iz Ljubljane vodila trgovino s prostitutkami
Čez mejo so tihotapili dekleta iz Ukrajine in Moldove
Z mladimi dekleti, namenjenimi prostituciji, so ravnali kot z živino ali s sužnji: jih preprodajali, jih žigosali z neizbrisnim črnilom, pri predaji »blaga« so jim zvodniki celo pregledovali zobe, kot na konjskem sejmu. Policija je včeraj predstavila zaključek preiskovalne akcije, ki je razkrila mednarodno, predvsem pa slovensko mrežo tihotapcev ljudi in izkoriščevalcev prostitucije. Aretirali so jih sedem, trije so italijanski državljani, ostali pa so iz Slovenije; med temi je tudi vodja kriminalne tolpe, bivSi ljubljanski taksist S.Z. star 46 let. Zaporni nalog so izdali Se na račun drugih 11 slovenskih državljanov, ki pa verjetno nimajo najmanjšega namena, da stopijo na italijansko stran meje, kjer jih čaka zaslužen zapor.
Vodja tržaške obmejne policije Antonino Abate je včeraj na tiskovni konferenci predstavil dosežke preiskave z neprikritim zadovoljstvom, pa tudi z zgroženo-stjo: »Doslej smo se ukvarjali s tihotapljenjem nelegalnih pribež-nikov, tokrat pa smo odkrili nekaj povsem drugačnega: trgovanje z mladimi ženskami.« Abate je prikazal shemo kriminalne organizacije (na sliki, foto KROMA/ Križmančič), ki je delovala od Ukrajine in Moldove prek Madžarske in Slovenije do Italije, kjer je bil trg »končnih uporabnikov« tega nesrečnega človeškega blaga.
Kriminalna naveza se je po mnenju preiskovalcev razvila že leta 1996. V ukrajinskem glavnem mestu Kijevu in v moldavski prestolnici Chisinov (Kiši-njov) so na krajevnih časopisih objavljali vabljive ponudbe za dekleta stara od 18 do 23 let in lepega izgleda, ki bi rade delale v Italiji. Nekatera so res verjela, da jim bodo nudili službo, drugim je bilo takoj jasno, da gre za prostitucijo, vse pa so se znašle v kolesju nasilja in ponižanja zaradi nemogočih razmer, ki so prevladale po padcu Sovjetske zveze: revšči-
NOVICE
na, brezposelnost, sploSno pomanjkanje, pa tudi družbeni kaos v postsovjetskih republikah.
Kakorkoli že, pot do italijanskih pločnikov je peljala prek Madžarske do slovenske prestolnice in naprej v Italijo: za prehod meja je skrbela slovenska organizacija. V Ljubljani so dekleta namestili po zasebnih hišah, s katerimi je razpolagala slovenska kriminalna organizacija, kjer so jih žigosali, jim odvzeli osebne dokumente, »preizkusili« njihove spolne sposobnosti, v primeru nezadovoljivega rezultata ah upiranja jih grobo pretepali in jih posiljevali do onemoglosti. Nato so jih pripeljali do meje, ki so jo prečkale v glavnem v nočnih urah, in sicer največkrat blizu pokopališča pri Paljkišču v Dolu ali pa med Trnovco in Prečnikom na tržaškem Krasu. Od tod so dekleta peljali na avtocesto in jih izročali zvodnikom na postajališčih bencinskih črpalk od Gonarsa do Cessalta.
Prav tu so policisti s fotografskim aparatom in teleobjektivom dokumentirali srhljive podrobnosti tega nečednega posla: preden so zvodniki naložili dekleta na svoja vozila, so jih pregledali kot živino, jih pretipali in jim pregledali zobe: blago pač, ki so ga na-
ročili z zelo točnim opisom postave, barve lasi, oči itd hrza katerega so odšteli ukrajinskim in moldovskim organizatorjem od 5 do 9 milijonov lir za obdobje treh mesecev. Za vsak prehod meje je ostalo od 900 tisoč do enega milijona lir v žepih slovenskih tihotapcev; posel je torej bil izredno donosen, tudi sodeč po luksuznem življenju nekaterih od vodilnih pri ljubljanski organizacij. Računajo, da je samo od letošnjega junija, ko jih je policija pričela zasledovati, šlo skozi roke te organizacije slovenskih tihotapcev (verjetno na drugi strani meje delujejo še druge kriminalne organizacije, tudi zaradi ne pretirano ostrih slovenskih zakonov) več sto deklet, od predlanskim jih je verjetno že več tisoč.
Ko so policisti prišli na sled nekaterim dekletom, so jih sprejele kot svoje rešitelje in jim orisale kolesje sistema, v katerega so padle; navadno je minilo največ 48 ur od »predaje blaga«, in že so se zlepa ali zgrda znašla na pločniku v mestih od Veneta, Emilije, Lombardije do Lacija. Od zaslužka za svoje spolne storitve so si lahko pridržale samo eno desetinko! Večino deklet je policija že izgnala nazaj v domovino, nekatera, ki bodo pričala proti
tihotapcem in zvodnikom, pa so pod policijskim nadzorom zaradi nevarnosti, da se jim kriminalci • maščujejo.
Imen aretiranih niso sporočili, pač pa samo njihove začetnice in starost. Kot že rečeno, so ujeli na italijanski strani meje bosa kriminalne organizacije, 43-letnega slovenskega državljana S.Z. iz Ljubljane, še iščejo pa njegova sodelavca 35-letnega D.S. in 24-let-nega M.K. Na seznamu za aretacijo sta tudi slovenska vodiča Z.T. (37 let) in D.A. (24 let) ter slovenski šoferji B.D. (38 let), M.S. (25 let), B.M. (24 let), R.K. (31 let), P.M. (37 let), M.K. (39 let) in P.Z. (25 let). Tri voznike s slovenskim potnim listom so že aretirali, ko so peljali dekleta po avtocesti: v zaporu so torej še 30-letni M.P. in 19-letna P.S. in A.M.. Na italijanski strani so zasledili še tri tukajšnje šoferje: 31-letnega R.R. so aretirali, 2 3-letni T.C. je v domačem priporu, 40-letni G.F. pa je na začasni svobodi. Slednja verjetno sodelujeta s sodstvom in zato ne sedita več v zaporu. Za rešetkami je še 56-let-ni L.D., ki je izkoriščal prostitutke. Po podatkih, ki so jih posredovali včeraj, so dekleta v glavnem bila namenjena posameznim zvodnikom, večinoma Albancem, Srbom in Italijanom, ne pa večjim organizacijam.
Obtožbe za aretirance so izredno hude: od organizacije nelegalnih prehodov meje do sodelovanja pri izkoriščanju prostitucije, od spolnega do fizičnega nasilja.
Voditelj mejne policije Abate je naglasil vsakodnevne operativne stike s slovenskimi, predvsem koprskimi kolegi: »Brez sodelovanja slovenske policije jim verjetno ne bi prišli na sled,« je dejal. Slovenskih državljanov, ki so osumljeni sodelovanja pri kriminalni mreži in za katere so v Italiji izdali zaporne naloge, Slovenija ne bo izročila, kaže pa, da se tudi na slovenski strani meje preiskava še ni zaključila.
ČRNA KRONIKA
Še drugi napad roparja z nožem v tobačni prodajalni
Verjetno gre za istega, ki je malo prej ranil moškega na Akvedoto
Policija še ni izsledila roparja, ki je v p one popoldne hladnokrvno ranil z nožem na Drevore1
edeljf
:du
XX. septembra 34-letnega Pierandrea Fabbrija, ^ mu ta ni hotel izročiti listnice. Niso ga zasledil11 verjetno gre za istega roparja, ki se je kmalu po krva vem napadu na Drevoredu lotil tobačne prodajaln® Ul. Settefontane 37. Tudi v tem primeru je nam1^ šlo za mlajšega moškega srednje postave z dalj51*1 nožem v roki.
Bila je skoraj 20. ura v ponedeljek zvečer, kod neznanec stopil v prodajalno, kjer je bila 48-letna v viana Tuzzi. Zagrozil ji je s 15 centimetrov dolgin nožem in pograbil iz blagajne približno 200 tisoč n • Govoril je v tržaškem narečju z naglasom »z onstiaIj meje,« kot je povedala Tuzzijeva, ki ga je orisala k mlajšega moškega srednje postave z o vratno ruto 11 čelado, ki sta mu prikrivali obraz. Ropar je zahteva > naj se ženska uleže na tla in mu izroči listnico, Tuz zijeva pa se mu je uprla, tudi ker je prav v tistem ti® nutku v prodajalno stopil kupec.
Mladi ropar je hitro pobegnil iz trgovine, skočil na vespo temne barve in izginil.
Policija ne izključuje, da gre za drugi napad iste?8 roparja z nekajurnim razmahom, kar resno zaskrbi)3' saj še vedno prosto kroži po mestu z nožem v žePu in brez velikega obzira do žrtev, kot dokazuje 30 51 vov po roki in trupu prvega oropanca.
POLICIJA / ARETACIJA .
Prekupčevalca z mamili ujeli s pištolo v žepu
Pregarčeva slika in pištola
Policisti letečega oddelka so izsledili in are-
SREČANJE / POTI SVETA
Danes protest upokojencev in ostarelih
Burja in mrzlo vreme ne bosta preprečila nekaj sto upokojencem protest pred sedežem deželnega sveta. Danes se bodo zbrali, da bi še enkrat zahtevah naj deželna vlada nakaže denar za finansiranje deželnega zakona za zaščito ostarelih. Protest prirejajo deželni sindikati upokojencev SPI-CGIL, FHP-CISL, UILP-UIL in Capla, ki združuje upokojence neodvisnih poklicev.
V	naslednjih dneh in tednih bodo današnji sledile še druge manifestacije, če ne bodo deželna uprava in politične sile, ki so zastopane v deželni skupščini, zagotovili vključitve postavke 20 milijard hr za kritje potreb deželnega zakona o zaščiti ostarelih v deželni finančni zakon.
Civilno služenje vojaškega roka
Tržaška Karitas obvešča, da je odprla posebno okence za mlade, ki bi želeli opravljati civilno službo namesto vojaške. Oporečniki zaradi vesti se lahko obrnejo na urade Karitasa v Ul. Cavani 15, tel. 040/3185481; 040/3185482, in sicer ob sredah od 12. do 13. ure in ob petkih od 18. do 19. ure.
V	Sesljanu solidarnostni pohod z baklami
V	soboto bodo v Sesljanu priredili pohod z baklami. Udeleženci »adventne baklade,« kot so jo poimenovali, bodo krenili ob 18.30 s središča Sesljana proti morju do plaže nekdanjega kopališča Caravel-la. Med pohodom bodo zbirah sredstva za dom za obolele za rakom in njihove sorodnike, ki so ga uredili v Avianu prav s prispevki s takih solidarnostnih pobud.
Škof in rabin na razstavi o Židih
Razstava Poti sveta o židovskih intelektualcih in evropski kulturi od 1880. do 1930. leta, ki je odprta v konjušnici Miramarskega gradu, je bila včeraj priča pomembnemu srečanju med tržaškim škofom Evgenom Ravignanijem in rabinom tržaške židovske skupnosti Umbertom Pipernom. Ob prihodu sta se vodji katoliške in židovske verske skupnosti objela in prisrčno pozdravila. Medtem ko je Piperno poudaril sodelovanje in spoštovanje med obema skupnostima, je Ravignani govoril o »prijateljih Židih« in o prijateljstvu, ki bogati mesto. »Trst ne sme pozabiti na trpljenje Židov,« je poudaril Ravignani ter ocenil razstavo kot »priložnost za spoznavanje kulture ljudstva, ki živi z nami in predstavlja naše starejše brate.« Piperno je še dodal, da številne pobude o Židih in njihovi kulturi, ki se tačas vrstijo v mestu, spodbujajo mlade in sploh tržaško družbo k iskanju skupne duhovne " poti.
Škof in rabin sta si nato ob spremstvu tržaškega podžupana Roberta Damianija ogledala razstavo, ki jo je uglednim gostom predstavil urednik Riccardo Cali-
mani. Poti židovskega sveta se vijejo iz Trsta do Dunaja, Prage, Budimpešte in Berlina. Zidovski kulturni naboj je bil na tem srednjeevropskem območju ob prelomu stoletja res izreden. Sve-vo, Saba, Mahler, Kraus, Canetti, Zvveig, Husserl, VVittgenstein, Klimt, Schiele, Roth, Freud,
Lukacs, Kafka, Einstein, Rosa Luxemburg, VValter Benjamin so le nekatera od izjemnih imen, o katerih govori razstava. »Braniti lastno identiteto pomeni prispevati k bogastvu mesta,« je menil škof Ravignani ob koncu lepega kulturno-verskega srečanja z rabinom Pipernom.
tirali 30-letnega Renat3 Pregarca, in to v nevaf nih okoliščinah, saj )e Pregare imel v žepu pištolo.
Gre za človeka, ki )e osumljen prekupčevanj z mamili, točneje na nje' gov račun je sodstvo lZ' dalo zaporni nalog z ot)' tožbo, da je vodil raZ’ pečevanje ecstasyja in kokaina, ki so ga tihot3' pili iz nekaterih sever' neevropskih držav. K° so mu pred letom dn1 prišli na sled, je Pregar® pobegnil; preiskoval®1 menijo, da se je ves 13 čas skrival v Nemčij1, Pred kratkim pa jim r prišlo na uho, da se spej potika po Trstu. Neka) časa so ga iskali in kon® no so ga izsledili. K° 30 ga prijeli, so odkrili. da ima pištolo s štirimi n3' boji, ki mu je na srečo n1 uspelo potegniti iz žepa-Seveda so ga zaprli v ko-ronejski zapor.	,.
Pri aretaciji se je tud1 izkazalo, da je bila upr3 vičena obtožba drugega osumljenca prekupC® vanja z mamili, ki sodeluje s preiskovalci: ta ) namreč povedal preisko valcem, da mu je pr® časom Pregare grozil 3
pištolo, naj nemudoma
prekliče svoje priznanj®
in obtožbe, ubil.
sicer ga

_OBČINA TRST / FINANČNI PRORAČUN ZA LETO 1999
Davek na smeti višji »le« za 15 odstotkov
Tiskovna konferenca uprave in zastopnikov večine
hnn .Clna Trst bo pri-Velc^6 *eto Povišala da-,, .na odvažanje smeti
totl5’ naivec 17 odstotkov in st. '
17
ne za 32 od-
Vai ^0t ie sPrva naCrto-n a občinska uprava naClarda Hlyja. To sta
V v^erajsnji novinarski onterenci povedala ^0cl2upan Roberto Da-aniin odbornik za
oracun Giorgio Zanfa-
^.ln- . Odločitev o v;Jižaniu Prvotnega po-taJ£a’ ki je bil res preti-saH ln neupraviCen, je nekaterih trenj med Pray° in svetovalskimi rabami, ki jo podpi-rjl 1 na katera je opozo-r, lovi demokrat Igor
tov6?0’ Predsednik sve-alske komisije za poračun. Dolenc je j o visok povišek vka na smeti ocenil
za neupravičenega, njegove besede pa so precej zbodle nekatere občinske odbornika in samega podžupana.
Damiani in Zanfa-gnin sta povedala, da je nov predlog o davkih na smeti sad nepričakovanih prihodkov (tri milijarde lir), ki jih bo Občina v kratkem dobila od države oziroma od Dežele. Rekla sta tudi, da je proračun sad sodelovanja med odborom in večinsko koalicijo, kar so nekateri (med njimi Dolenc) v prejšnjih dneh močno postavili v dvom. Dejstvo, da so se srečanja z novinarji udeležili tudi slovenski svetovalec (v svojstvu predsednika pristojne občinske komisije) ter načelnika
Igor Dolenc
Oljke in Illyjeve liste, priCa, da so se vode nekoliko umirile, vsaj navidezno. Problem odnosov med Illyjevo upravo in večinskimi svetovalci pa ostaja ne-
ŠKEDENJ / SINDIKALNA KRONIKA
Brez dogovora za železarno
Se razhajanja glede dopolnilne blagajne za 200 delavcev
st ur pogajanj med sdstavrdki sindikatov in stopniki lastništva ške-ske železarne ni pri-0 do dogovora o do-P°lnilni blagajni za 200 Užbencev, ki naj bi sto-P a v veljavo prihodnji to-, ’ 1- decembra, in trajala ies .nca februarja. Pod-je utemeljilo zahte-
ne. Na drugem mestu je zahteva, naj podjetje anti-cipira prispevek, ki ga delavci prejmejo v obdobju dopolnilne blagajne, navadno z znatno zamudo.
Končno sindikati predlagajo, naj podjetje vzame dokončno v službo od izteku pogodbe za profesionalno izobraževanje vseh 50 začasnih zaposlenih.
ivo s
Stavka
smetarjev
Na skupščini so se sluzbenci oddelka za ^starsko službo pri z?9®ki občini odločili za 1 dni stavke; prvi pro-est bo ze prihodnji po-edeljek, 30. novembra. Protestno akcijo so spovedali zaradi pred-Jdenega premeščanja 0 uslužbencev sme-^rske službe k podjetju cegas, ki bo pričelo iz-a)ati tudi druge storit-6 Poleg tradicionalne-, dobavljanja vode, Ulrike in plina. Na skupščini so zahtevali, a bi lahko uslužbenci Pitali med novim dednim mestom in oocmsko službo in da ue bodo zmanjšali šte-ua delovnih mest na tr?-aski občini.
V prvem polletju prvič več civilnih kot cerkvenih porok
Manjka še dober mesec do konca leta in torej bi se rezultat lahko še spremenil, vendar kaže, da bo letos v tržaški občini prvič vec civilnih kot cerkvenih poročnih obredov. Tako je bilo v prvem polletju, saj so od januarja do junija letos zabeležili 149 verskih poročnih obredov in 197 porok pred občinskim funkcionarjem. Gre za trend, ki ga je mogoče zaslediti že vec let: leta 1960 je bilo razmerje 96:1.741, leta 1980 378:658, leta 1990 400:561, leta 1995 388:409, lani pa 380:422.
		
r—	MIELA / JIDIS FILM	—1
^žavami pri prodaji suro-ega Železa na mednarod-n®m trgu, kjer ga vzhod-evropske in azijske žele-nj .a Pr°dajajo po znatno , Ph cenah. Dopolnilna Jus, kot jo predlaga ta Vedenjskega obra-„ 1,1 veljala samo za dva _ -e. ’ bi sicer za visoke iri! m oddelek za aglome-^Ip surovin, sni^dikat je pripravljen P ejeti dopolnilno blagaj-u ,Za iško veliko število fGi bencev samo pod ocenimi pogoji. V prvi m , le vprašanje rotacije . vsem osebjem, ki bi 1 moralo deliti predvide-dui dopolnilne blagaj-
Nekoliko spremenjen program filmskega niza
Po začetnem zapletu bi se moral filmski niz ji-diš odvijati normalno, na njem pa bodo, sicer brez ponovitev, predstavili najavljen program v celoti. V ponedeljek je namreč v gledališču Miela prišlo do okvare in ni bilo električnega toka, tako da so morali prireditelji, ki so zaupali zagotovilom, da bo okvara v Času popravljena, zadnji trenutek odpovedati začetek niza. Ker niso utegnili nikogar obvestiti, smo pomotoma poročali, da se je niz že zaCel. Do včeraj so vse težave odpravili in tako se je filmski prikaz zaCel z enodnevnim zamikom, v veliki in v video dvorani pa so predvajali filme, Id so bili napovedani za torek.
Današnji program v veliki dvorani, ki se bo pričel kot običajno ob 18. uri, pa obsega filme, ki so podnaslovljeni tudi v italijanščini. Najprej bo na
vrsti Uncle Moses (Sid-ney Goldin-Aubrey Scotte, ZDA, ’32), ob 19.30 mu bo sledil East and West (Sidney Goldin-Ivan Abramson, Avstrija, ’23), današnja predvajanja pa se bodo zaključila s filmom Green fields (Edgar Ulmer-JA-cob Ben-Ami, ZDA, ’37). V mali dvorani pa bodo predvajali tri filme, ki so podnaslovljeni v angleščini: ob 18. uri se bo program začel s filmom Tevye	(Maurice
Schvvartz, ZDA, ’39), ob 20.30 bo na vrsti I want to be a boarder (Joseph Seiden, ZDA, ’37), ob 21. uri pa The light ahead (Edgar Ulmer, ZDA, ’39). Jutri, na zaključni dan bodo ob 18. uri v veliki dvorani predstavili televizijski film Lille Cepak o skupini zidov, ki je v letih ’30 odšla v Izrael, ob 20.30 pa dokumentarni film o klezmer glasbi danes Sabbath in paradise.
Roberto Damiani
rešen in se, kot znano, redno pojavlja skoraj vsakič, ko mora uprava sprejeti važne odločitve.
Proračunske popravke o davku na smeti in še o nekaterih drugih pomembnih zadevah bo vsekakor danes ali jutri formalno vložila večinska koalicija in ne odbor. Damiani je tudi napovedal večjo skrb za boljše odnose z uslužbenci in celo namignil na možnost novih zaposlitev, o katerih bo vsekakor tekla beseda, Ce sploh bo, v prihodnjem letu. Glede tega vprašanja se bodo pristojni odborniki že danes srečali s sindikalnimi predstavniki osebja.
Davek na nepremičnine (ICI) bodo v tržaški občini povišali od sedanjih 4 na 4,5 promil, kar je - tako je vsaj dejal odbornik Zanfagnin -najnižji v naši pokrajini. Vsi so soglašali, da mora povišek davka na smeti spremljati boljša kvaliteta storitev.
POKRAJINA / TISKOVNA KONFERENCA
Novi predlogi za reciklažo odpadkov
Marini: »Deželni načrt je zastarel - Na Tržaškem potrebujemo ločeno zbiranje«
Zaščita okolja in morja, povezanje s Slovenijo, manj stroškov za davkoplačevalce, možnost po večjih finansiranjih EU. Vse to in marsikaj drugega predvidevajo predlogi, ki jih je tržaška Pokrajina naslovila na Deželo FJK za njihovo vključitev v deželni načrt za uničenje odpadkov. Prvenstveni cilj zadeva ločeno zbiranje odpadkov in njihovo reciklažo, a državljani bi davke plačevali drugače, saj bi zadevali količino proizvedenega odpadnega materiala.
Predlog za spremembe je predstavil včeraj na tiskovni konferenci pokrajinski odbornik Giulio Marini, po mnenju katerega je treba povsem spremeniti načrt. Do sedaj so na Tržaškem uporabljali upepeljevalnik brez vsakršne kontrole plinov in strupenih snovi, tako da zahteva Pokrajina veC ločenega zbiranja in bolj omejeno uporabo upe-peljevalnika. Slednji med drugim ne zadošča novim normativom, Trst pa postaja »kemična bomba«, saj proizvaja letno upepeljevalnik poldrugo tono strupenih snovi.
Pokrajini leži pri srcu zdravje državljanov., je dejal Marini, zanimivo zamisel pa predstavlja predlog po uvedbi dveh vrečk različnih barv za smeti, ki bi jih posredovali ljudem in ki bi služile za ločeno zbiranje odpadkov. Slednje (od papirja in stekla do aluminija in železa) bi nato preko optične naprave ločili ter uničili ali zbrali za ponovno uporabo (kar se npr. dogaja v Švici in na Švedskem). Naj pove-
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Prijave vina za leto 1998
Kmečka zveza sporoča, da bo v prihodnjih dneh začela izpolnjevati prijave letošnjega vinskega pridelka. Tudi letos je treba namreč prijave predložiti v uradih občine, v kateri se nahaja klet do 10. decembra.
Pridelano vino morajo prijaviti vsi tisti vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in - ali tudi Ce obdelujejo manj kot 1.000 metrov vinograda, a pridelajo več kot 10 hektolitrov vina, ne glede na to, ali je pridelano vino namenjeno prodaji ali ne.
Kot ponavadi bo Kmečka zveza izpolnjevala svojim elanom prijave na svojem glavnem sedežu, v Ul. Cicerone ter:
-	v torek, 1. decembra, od 8. do 10. ure v podružnici v Nabrežini;
-	v Četrtek, 3. decembra, ob 8. do 11. ure v podružnici v Kmetijski zadrugi;
-	v četrtek, 3. decembra, od 11. do 13. ure v podružnici na Opčinah;
-	v četrtek, 3. decemba, od 14. do 16. ure na Občini Zgonik.
Kdor je dolžan prijaviti vino, naj s seboj prinese lansko prijavo vina.
Kdor pa ima svoje vinograde, vpisane kot DOC in misli tudi letos uveljavljati ta naziv, ali misli pridelano vino imenovati kot IGT (tipično geografsko poreklo - indicazione geografica controllata), naj se Cimprej zglasi na sedežu.
mo, da bi zabojniki na ulicah ostali nespremenjeni.
Po Marinijevih besedah gre spodbujati tudi industrijo, saj bi lahko na območju od upepeljaval-nika do Siot (440.000 kv. m.) namenili strukturam za reciklažo, kar bi lahko privedlo od 200 do 400 novih delovnih mest. Glede na dejstvo, da hoCe biti Gorica avtonomna v zvezi z uničevanjem odpadkov, predlaga Pokrajina razširitev zaledja do Slovenije in sodelovanje s sosedi, ki imajo tudi težave s problemom odpadkov.
S predlogi Pokrajine bi ljudje plačevali sorazmerno manj davkov, ker ni veC davek na število kvadratnih metrov bivališča, ampak na število prebi-
valcev. V tem smislu bi bilo treba liberalizirati tržišče, je dejal Marini, zbiranje odpadkov pa bi lahko opravljali posamezniki oz. veliki obrati (po dekretu Ronchi lahko zasebno poskrbimo za odpadke, ne da bi plačevali davkov), v nekaj letih pa bi se v Trstu reciklaža povišala s 4 odstotkov na 30%.
Marini torej zahteva od Dežele, naj upošteva nove predloge, saj je deželni načrt po njegovem mnenju že zastarel. Z novimi tehnologijami in s sodelovanjem prebivalstva bi nedvomno pripomogli k spoštovanju okolja, a tudi stroški bi se za skupnost zmanjšali, ko pa bi šlo vse po olju, bi barvne vrečke videli že konec naslednjega leta. A. G.
NOVICE
Preusmeritev proge avtobusa št. 8
Ul. Carpineto je od vCeraj zaprta za promet zaradi nujnih del na cestišču. Tržaško konzorcialno podjetje za prevoze ACT zato obvešča, da je preusmerila progo avtobusa št. 8. Avtobusi bodo tako začasno vozili po Istrski ulici in Ul. Valmaura (po progi avtobusa št. 10), namesto po običajni progi po Ul. Sončim in Ul. Carpineto. Vse dodatne informacije posreduje zelena številka 167-016675.
Predstavitev načrta o barkovljanski plaži
Kolegij tržaških gradbenikov bo danes predstavil naCrt o izvršljivosti razširitve plaže v Barkovljah, ki je v zadnjih tednih izzvala med domačini odmevne polemike. Predstavitev bo v admiralski sobi tržaške luške kapitanije na trgu Duca degli Abruzzi 4 ob 11. uri.
Srečanje s poslancem Corradom Belcijem
V	knjigarni Borsatti v Ul. Ponchielli 3 bo danes srečanje z nekdanjim tržaškim poslancem Corradom Belcijem. Med srečanjem bosta novinar Ful-vio Molinari in založnik Valerio Fiandra predstavila dve Belcijevi deli, in sicer Gli uomini di De Ga-speri a Trieste (pe Gasperijevi možje v Trstu), ki je izšla pri založniku Morcelliana, ter Nona Marieta -ricordi dignanesi (Babica Marieta - dinjanski spomini) v izdaji tržaške založbe Lint. reCanja se bo udeležil tudi ravnatelj zavoda IRCI Piero Delbello.
Evangeličanska cerkev praznuje stoletnico
Evangelicansko-metodistična cerkev v Trstu praznuje letos stoletnico ustanovitve. V okvir proslav visokega jubileja bo v petek, 27. novembra priredila konferenco, na kateri bo Giovanni Carrari predaval o »Tržačanu, ki je pred sto leti stopil proti toku«, to je o rojstvu metodistične cerkve v Trstu. Srečanje bo v dvorani krožka avarovalnice Generali na Trgu Duca degli Abruzzi 1.
Srečanje o emigraciji Tržačanov v Avstralijo
Kulturno združenje Enrico Berlinguer prireja v petek, 27. novembra, v konferenčni dvorani knjigarne Borsatti v Ul. Ponchielli 3 srečanje na temo Tržaška emigracija v Avstralijo. Po uvodnem posegu docenta gospodarske geografije na tržaški univera Pia Nodarija bodo posegli predsednik združenja Enrico Berlinguer, Claudio Tonel, predsednik združenja Giuliani nel mondo Dario Rinaldi in predsednica julijske sekcije združenja nekdanjih izseljencev v Avstralijo Elisa Lo Sapio. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri.
Razstava o ladjah de Henriqueza
V	muzeju Revoltella se nadaljuje razstava ladij Diega de Henrkjueza, na kateri so na ogled predmeti, risbe, dokumenti, knjige, umetnine na morsko tematiko. Razstava predstavlja odskočno desko za ureditev muzeja o vojni za mir, ki ga bodo poime-novah prav po Diegu de Henriquezu. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah pa od 9. do 16. ure.
NABREŽINA / OD JUTRI DO SOBOTE
DSI / PONEDELJKOV VEČER
Niz kulturnih pobud v počastitev Iga Grudna
Jutri predstavitev slikanice - v soboto osrednja proslava
Pred petdesetimi leti je v ljubljanski bolnišnici v šestinpetdesetem letu starosti umiral na-brežinski pesnik in antifašist Igo Gruden. V počastitev spomina na priljubljenega pesnika, ki je v svojih verzih opeval domaCo zemljo in ljudi, pa tudi idilično ljubezen in grozote fašističnega dvajsetletja, bo domače kulturno društvo »Igo Gruden« priredilo kar nekaj pobud: jutri popoldne bodo ob 16.30 v nabrežinski župnijski dvorani predstavili otroško slikanico z naslovom Hej, prijatelji, zbudite se!, medtem ko bo ob 20.30 v večnamenskih prostorih občinske knjižnice na vrsti otvoritev razstave o dokumentih in življenju domačega pesnika.
Hej, prijatelji, zbudite se! je otroška knjiga-slikanica, ki je na--stala v otroškem vrtcu v Mavhinjah pod mentorstvom učiteljice Andrejke Terčon. Knjiga z besedo in sliko na otroški način prikazuje prebujanje narave po hudi zimi, sam projekt pa spada v nov način spodbujanja otroške ustvarjalnosti. Slikanico so otroci v bistvu sami sestavili, za njeno izdajo na pobudo SKD Igo Gruden pa sta poskrbeli založbi Mladika in Goriška Mohorjeva družba.
Le nekaj ur potem in par korakov stran bo v nabrežinski občinski knjižnici na ogled razstava o življenju in delu Iga Grudna. Razstavo je društvo pripravilo v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Zanimivo zgodovinsko zbirko je uredila mag. Rozina Svent, tako da bo prvič pri nas na ogled res izjemno število fotografij, rokopisov, pesmi in dokumentov o Grudnovem umetniškem in druž-beno-političnem delu.
Osrednja proslava pa bo v soboto, ko bodo na Sokolovem igrišču nastavili ogromen (in ogrevan) šo-
tor. Bogat kulturni spored predvideva pevske nastope dijakov na-brežinske nizje-srednje šole Iga Grudna, ki ga vodi Edit Kocjan ter plesne točke pod mentorstvom Ivane Ban. Društveni mešani pevski zbor bo pod taktirko Bojane Kralj predstavil izbor najljubših Grudnovih pesmi. Glasbeni točki bosta oblikovala še Godbeno društvo Nabrežina ter ansambel
Kraški ovčarji. Slednji se bodo predstavili tudi z Grudnovo ljubezensko pesmijo, ki jo je za to priložnost uglasbil Aljoša Saksida. Medtem ko bodo otroci nabrežin-skih pevk in pevcev in član dramske skupine Jožko Okretič uprizorili originalno koreografijo z naslovom »Ob Grudnu...«, bo igralka Miranda Caharija recitirala izbor najznačilnejših Grudnovih pesmi. Priložnostne misli bodo podali občinska odbornica za kulturo Marisa Skerk Kosmina ter Marko Tavčar in Ivan Vogrič, ki sta pred leti sestavila zanimivo Grudnovo monografijo z naslovom »Narcis širokega srca«. Scenarij in režijo je oblikovala društvena referentka za kulturo Maja Lapornik.
Niz pobud bo zaključila letošnja sedma izvedba razstave kamnitih obrtniških izdelkov »Kamen...«, ki bo letos ob domačih obrtnikih gostovala kar nekaj umetnikov tudi iz Slovenije in Goriške. Razstava, za katero že od vsega začetka skrbi Ivo Marušič, bo letos prvič nastavljena v Grudnovi rojstni hiši, ki naj bi bila v kratkem namenjena stalnemu kamnarskemu muzeju, (igb)
V Milanu predstavili tržaško kulturno-kongresno ponudbo
Prejšnje dni so milanskim novinarjem in industrijcem orisali kulturno-kongresno ponudbo Trsta. Na pobudo tržaškega podjetja za turistično promocijo (APT) in družbe PromoTrieste v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in zadrugo Bonavventura so pripravili dve srečanji: opoldne v lokalu Caffe Savini za medije, zvečer pa v Novinarskem krožku za novinarje in industrijce. Največ pozornosti so namenili pobudi Le vi e del caffe (Poti kave), ki jo pripravljata APT in zadruga Bonavventura. Od 22. do 29. decembra bodo namreč v najpomembnejših tržaških kavarnah in slaščičarnah organizirali razne prireditve, na katerih bodo nastopili igralci, pevci, plesalci in glasbeniki. S tem želijo pobudniki predvsem razživeti praznično obdobje v mestu, ki ga v glavnem označuje nakupovanje. Ob priložnostni pobudi pa so predstavili tudi nekatere pomembnejše kulturne dogoke, ki so v mestu že zaživeli.
Po poteh škofa Friderika Barage
O življenju in delu slovenskega misijonarja je spregovoril Silvan Pipan iz Ljubljane
Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev je bil tokrat posvečen slovenskemu misijonskemu škofu Frideriku Baragi, ki je v prejšnjem stoletju deloval med severnoameriškimi Indijanci.
DSI je tako v ponedeljek, 23. novembra, imelo v gosteh Silvana Pipana, v Ljubljani živečega Primorca, ki se je pred časom bil podal na pot, ki jo je, vsaj po pisanju v Kanadi živečega slovenskega duhovnika Toneta Zr-neca, prehodil Friderik Baraga na področju Velikih jezer med Združenimi državami Amerike in Kanado. Na večeru, ki se je začel z molitvijo, je Pipan prikazal to pot s pomočjo diapozitivov, na kratko pa je orisal tudi Baragovo življenje in delovanje. Friderik Baraga se je rodil leta 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem v plemiški družini.
Po opravljenem študiju prava na Dunaju se je odločil za vstop v bogoslužje. Odpovedal se je tako precejšnjemu premoženju, ki bi mu bilo omogočilo dobro življenje, odvetniški karieri in nevesti. Leta 1824 je bil posvečen v duhovnika.
Najprej je kaplanoval v Šmartnem in v Metliki, kmalu nato pa je odšel v Ameriko, kjer je spreobr-
nil okoli 25.000 Indijancev in postal prvi škof v Marquettu v ZDA. Umrl je leta 1868.
Med predvajanjem diapozitivov in med krajšo razpravo, ki je
sledila, je Pipan sprego-voril tudi o današnjih Indijancih in njihovih problemih ter odnosih Z državnimi oblastmi, 0 še živem spominu na Barago idr. (iž)
Flajbanova
štipendija
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje svoje dvanajsto študijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljnjo leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcern, ki se bodo vpisali na unvierzo v akademskem letu 1998-99. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1998.
NOVICE
TREBČE / USTALJENA NAVADA
BANI / V SOBOTO ODPRTJE
Danes pričetek festivala Film in gore
Danes ob 20.30 se v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella pričenja deveta izvedba mednarodnega festivala »Film in gore«, ki ga prireja UISP pod pokroviteljstvom deželne uprave FJK, Tržaške pokrajine ter Tržaške občine. V uvod festivala bodo predvajali film »L’echo du Thien Shan« švicarskega režiserja Soula Cherbca, ki pripoveduje o alpskih vodnikih iz bivše Sovjetske zveze v gorah Kirgista-na, ki se morajo prilagajati novim družbenim razmeram. Film je prejel Zlati encijan na festivalu v Trentu in Nagrado ALP/Cervino.
Srečanje z Mario Falcone
»Mafija, politika in inštitucije« je naslov predavanja, ki ga bo imela danes, ob 18. uri, v prostorih Zavoda Združenega sveta v Devinu Maria Falcone, sestra sodnika Giovannija Falconeja, ki ga je umorila mafija. Srečanje s Falconejevo sodi v niz prireditev »književne kavarne«, ki jih prireja prof. Gabriel-la Musetti in so namenjena vsej javnosti, predvsem pa dijakom Zavoda in drugi mladini.
Predavanje o Hamletu
Na pobudo Italijansko-britanskega združenja bo jutri, ob 18. uri, v veliki dvorani zavarovalnice RAS na Trgu Republike 1, na sporedu tretje predavanje v novi sezoni. Gost jutrijšnjega večera bo prof. Ni-cholas Carter s trčaške univerze, ki bo v angleščini (ter v strnjeni obliki v italijanščini) govoril o temo »Hamlet in mišnica«, ali z drugimi besedami o zagonetnih osebnostih Shakespearovih del.
Laura Marchig v San Marca
Gost petkovega srečanja Krožka Niccolo Tomma-seo v kavami San Marco bo pesnica Laura Marchig, ki je po rodu z Reke in je diplomirala na univerzi v Firencah. Večer bo posvečen njeni pesniški zbirki »DalForo allo zolfo«, o kateri bosta spregovorila Bruno Maier in Marino Vocci. Za glasbeni in-termezzo bosta poskrbela Raffaella Petronio (violina) in Paolo Bembi (kitara).
Srečanje »abrahamovcev«
Čeprav se. je življenjska doba podaljšala in so se z njo meje starosti pomaknile krepko naprej, je srečanje z Abrahamom kljub vsemu za vsakogar pomembna življenjska prelomnica, ki jo velja ustrezno proslaviti v družinskem krogu, pa tudi v širšem krogu skupaj z vaškimi vrstniki.
Običaj je prisoten v vseh zamejskih okoljih,
še posebej zakoreninjen pa je v Trebčah, kjer se »abrahamovci« srečujejo vsako leto, da bi skupaj slavili, snidenja pa iz leta v leto vestno beležijo v fotografskem albumu, ki si ga predajajo iz letnika v letnik skupaj s praporom, kateremu je vsak letnik dodal svoj trak.
Letos so bili na vrsti rojeni v letu 1948, ki so
preživeli skupni dan kot veleva tradicija: najprej maša, nato poklon padlim za svobodo pred vaškim spomenikom, skupinska fotografija, izlet in še in še...
In seveda ob zabavi še »obveznosti«: trakec k praporu petdesetletnikov in vpis v spominski album, oboje pa bodo prihodnje letu predali letniku 1949.
Na razstavi izdelki Avguste Mikuž Malalan
Tradicionalna božična razstava, ki jo že vrsto let prireja društvo Grad od Banov, bo letos v znaku domačnosti. Svoje izdelke bo namreč razstavljala domačinka Avgusta Mikuž Malalan, ki se v prostem času posveča risanju na les, nakar te izdelke izpopolni in olepša s pirografom, tako da odražajo ti plohcL pručke, krožniki in drugi predmeti že svojevrsten slog. In to še ni vse, na tej razstavi bodo tudi njeni svileni fularji in rute v raznih barvnih niansah, ki so prava paša za oko. Ce k temu dodamo še njeno nagnjenost do poezije, pa se nam izriše prava umetniška duša.
Kot sama pripoveduje, je že od mladih nog imela veselje do risanja in umetniškega ustvarjanja-Odraščanje na vasi v neposrednem stiku z naravo in njeno lepoto, je še dodatno vzbujalo njeno mladostno ustvarjalno fantazijo. Posebno jo je navdihovala jesen s svojo barvitostjo pokrajine. A odraščanje v številni družini, kjer ni bilo dovolj sredstev, da bi se umetniško izpopolnjevala in razvijala svoje sposobnosti, ji ni dalo veliko možnosti v tej smeri. Kljub temu se je nagnjenje do umetniškega ustvarjanja ohranjalo in se izražalo v občasnem pesnikovanju. V teh zadnjih letih je kljub življenjskim težavam, privrela na dan njena ustvarjalna žilica in rezultat tega novega zagona je pričujoča razstava.
Pozne nočne in rane jutranje ure so ji najljubše za nove ideje pri njenem delu. Ta hobi ji veliko pomeni: jo sprošča in ji pomaga, da gre naprej, da se ne predaja malodušju dnevnega napora. Večer bosta popestrili, s poezijo gospa Veronika Bizjak, ki bo, poleg svojih, podala tudi nekaj pesmi gospe Avguste Mikuž ter violinistka Sandra Stopar iz Ljubljane, ki je bila že gost naših prireditev in tudi tokrat se je rada odzvala vabilu.
Vsi, ki jih ta zvrst umetniškega ustvarjanja veseli, so toplo vabljeni na otvoritev razstave, ki bo v soboto, 28. t.m., ob 20.30 v zadrugi Ban.
P. V.
Danes, SREDA,
• novembra 1998
Katarina
ZAtn°nCe vz*de ob 7.17
dneva 9 m6'2,6 " Dol2i
tfoo in nU.;„™
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Jutri, ČETRTEK, o. novembra 1998 LEONARD
12VR,Ke VČERAJ ob
58	raste, veter
sevp® uro vzhodnik
vlaga Rn 7j6 km na uro'
S?0
”4“s02pT4era,ura
Rojstva in smrti
m>dili so se: Ambra Da-Hp .1’ Alessia D’Onofrio, T^tDobriHa, Fabrizio
lir.p™1'1! so: 92-letna Fi-Manm3 Lusic- 93-letna Ar!lllde, Bertola, 62-letna p *anda Curto, 50-letni v„ 0 Lipanie, 90-letni Stav?'68! ao Zupin, 77-letni leto * i ao Mazzaroli, 99-riA a„ Klaria Anna Di Ma-87 i 6detn* lvan Kesic, gn_,etnl Albino Tavčar, on,e>i Ugo Panizzoni, leJtoa Elide Taddia, 83-ni raLLidia Rebula, 78-Iet-c*j 1:iero Černič, 55-letna ‘anna Cogoi, 68-letni °rnno Zuccolin.
LEKARNE
sok d Ponedeljka, 2
2,.	nove
.Normalen urnik 1 j” 8.30 do 13.00 6'°0 do 19.30
loT-Rarne odprte te 13.00 do 16.00
(Un av,nbaldiiev trg £
40 368647), UL L. Uel. 040 414304), b na^omare Venezia
N27k4"8)-
2nn7brežina (tel. tpl	s predho
etonskim pozivon inim receptom.
1Q ekarne odprte tu l9-30 do 20.30
v Garibaldijev trg !
h »točk 9, Ul. Rom zla jj6 " Knngomare 1
2nnabre2ina (tel. tpi " s predho efonskim pozivon u)nim receptom.
nočna služb, 20lnkaarna edprti
ze.30 do 8.30
36433o!0ma 16
dp»l8: hitra pomi
sln*krna zdravst Užba (0(^ 20. do g
- me in
do 20. ure
2a dostavljanje nujnih ^avil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA.
KINO
ARISTON -	15.30,
17.45,	20.00, 22.20 »Gatto nero, gatto bianco«, r. Emir Kusturica.
EXCELSIOR -16.45,
18.45,	20.25, 22.15 - »Ma-trimoni«, r. Cristina Co-mencini, i. Eiego Abatan-tuono, Francesca Neri.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.45, 22.00 »Tutti pazzi per Mary«, i. Cameron Diaz, Matt Dil-lon.
AMB ASCIATORI -
15.45,	18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon.
NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, »Out of sight«, r. Števen Soder-berg, i. George Clooney, Jennifer Lopez.
NAZIONALE 2-16.15,
18.15,	20.15,	22.15,
»Omicidio in diretta«, r. Brian De Palma, i. Nico-las Gage.
NAZIONALE 3 - 15.45,
18.45,	21.45 »L’uomo che sussurrava ai caval-li«, r. - i. Robert Redford.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.10 »L’al-lievo«, r. Brian Singer.
MIGNON -	15.30,
17.10, 18.55, 22.40, 22.25, »The Truman Show«, r. Peter Weir, i. Jim Carrey.
16.00	- 19.00 »Ricordi morbosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	20.30,
22.10 »Radiofreccia«, r. Luciam Ligabue, i. Stefane Accorsi, Luciano Fe-derico, Enrico Salimbeni. ALCIONE -	18.30,
20.15,	22.00 »Racconto d’Autunno« r. Erič Roh-mer.
'\M PRIREDITVE
SPD PRIMOREC-TA-
BOR vabi v petek, 27. novembra 1998 ob 20. uri v cerkev sv. Andreja v Trebčah na celovečerni koncert komornega moškega zbora Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč. Na programu: Gallus, Čajkovski, Kogoj, Mokranjac, Mozart, Adamič, Christ, De Marži, Močnik in Tomc.
SKD VALENTIN VODNIK - Dolina 230 - pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev, ob 120-letnici delovanja vabi v petek, 27. novembra 1998 ob 20. uri na slovesno otvoritev prenovljenih društvenih prostorov.
KD RDEČA ZVEZDA in MoPZ VASIJIL MIRK
vabita v soboto, 28. no-
C0MUNE Dl DUIN0 AURISINA ■ OBČINA DEVIN NABREŽINA 0,	Pokrajina Trst
upravi3 9eV'n ^a8re2'na razpisuje dražbo po sistemu natečajnega zakupa za 'Pnje občinske knjižnice v Nabrežini ter kulturno animacijo znotraj le-te. ushn ne 'n*ormac'je je mogoče dobiti v Uradu za Šolstvo Področja služb in 9 namenjenih javnosti, Nabrežina 102 (TS) - tel. 040/2017370-371.
ODGOVORNI ZA PODROČJE SLUŽB IN USLUG _	NAMENJENIH JAVNOSTI: Rada SUBANI
co
(D
•^Contemporanea 98
Fundacija Občinsko Gledališče G. Verdi
Trieste Prima
Mednarodna srečanja s sodobno glasbo
Cerkev Sv. Silvestra
danes, 25. novembra ob 18. uri:
Poklon Alfredu Schnittkeju (1934-1998)
Glasba Alfred Schnitlke
ob 21. uri: Ensemble Viribus Unitis iz Ljubljane
glasba italijanskih in slovenskih skladateljev.
s prispevkom Tržaške trgovinske zbornice Pod pokroviteljstvom Evro;
vstop prost Informacije 040/639187 - 040/311153
vembra ob 20. uri v SKC v Zgoniku, na prireditev NA MARTINOVO SMO SE DOBILI - večer petja in humorja v izvedbi MePZ RdeCa zvezda, MoPZ V. Mirk in okteta Odmevi. Gosta večera bosta MePZ Viva iz Brežic in Kmjtauzr Fuklj.
TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno - pevsko predstavo Stu ledi nej pride noter... Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30 v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Ob tej priložnosti bodo člani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo.
SKD GRAD prireja v društvenih prostorih pri Banih tradicionalno BOŽIČNO RAZSTAVO. Svoje izdelke bo razstavljala g. Avgusta Mikuž Malalan. Otvoritev bo v soboto, 28. novembra, ob 20.30. Kulturni spored: poezije gospe Veronike Bizjak, glasbeno bo popestrila violinistka gdč. Sandra Stopar iz Ljubljane. Toplo vabljeni!
SKD PRIMORSKO -Mačkolje - priredi, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Zveze slovenskih kulturnih društev, osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve in 15-letnici obnovitve MePZ Primorsko, v nedeljo, 29. novembra 1998 ob 18. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo: mladi elani društva z izborom poezij domačinke Nevije Bencina - Smotlak, glasbena supina Nomos in MePZ Primorsko pod vodstvom Antona Baloha. Režija Suzi Bandi. Na jubilejni slovesnosti bo društvo nagrajeno s podelitvijo odličja prijateljstva Občine Dolina, pevci pa bodo prejeli Gallusova priznanja. Na programu bo tudi nagrajevanje za ex-tempore.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM bo počastilo pesnika Vinka Belicica ob njegovi 85-letnici, v nedeljo, 29. novembra ob 17.30. Nastopili bodo recitatorji, tercet Ver lae-tum in pianist Martin Vremec. Govoril bo Saša Martelanc. Vljudno vabljeni!
^3 OBVESTILA
VABIMO VAS, da se udeležite SREČANJA UPOKOJENCEV KMEČKE ZVEZE, ki bo danes, 25. novembra ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v UL sv. Frančiška 20. Dnevni red: pozdrav predsednika, poročilo deželnega predsednika upokojencev CIA in priprave na vsedržavni kongres.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da sodeluje pri pobudi »Coop - Computer per la scuola«. Kupone »Buono esempio« lahko izročite osnovnim Šolam openskega ravnateljstva do konca februarja. Hvala za sodelovanje.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v četrtek, 26. novembra ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na diapredavanje Lojzeta Abrama Aotearoa
-	dežela dolgega belega oblaka.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi jutri, 26. novembra ob 20.30 v društveno dvorano v gledališču F. Prešeren, na predavanje Filipa Fischerja o judovstvu in tržaški judovski skupnosti
-	zgodovina, sedanjost, prespektive. Vabljeni!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo v društveni gostilni na Kon-tovelu, jutri, 26. novembra ob 18. uri.
KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI-ANPI Evald Antončič -Stojan, v sodelovanju s Krutom prireja v petek, 27. novembra ob 16. uri v Kulturnem domu A. Sirk v Križu srečanje na temo »Kaj so in čemu služijo Bachovi cvetovi«. Predavala bo biologinja dr. Maja Darin. Vljudno vabljeni!
40-LETNIKI S KRASA se bomo po uspelem jesenskem izletu ponovno srečali na večerji, v petek, 27. novembra pri Bibcu v Križu. Kdor se nam Zeli pridružiti, lahko pokliče na tel. št. 040-211258 (Nadja) v večernih urah, ali na 0338-7107142 (Igor).
SK BRDINA organizira 4-dnevno bivanje na mariborskem Pohorju v hotelu Belvi od 22. do 26. decembra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, v ponedeljek, 30. novembra od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 040-212859.
RADIJSKI ODER opozarja, da morajo avtorji poslati do 30. novembra svoja dela za natečaj za radijsko igro na naslov Radijski oder, UL Donizetti 3, 34133 Trst. Besedila v dveh tipkanih izvodih morajo biti opremljena samo z geslom ali Šifro. Podatki o avtorju in njegov naslov pa naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Kot je bilo objavljeno v razpisu, naj radijska igra obravnava: a) življenje ob meji ali b) znanstveno fantastiko in naj ne traja veC kot 45 minut.
SLOVENSKO DOBRČ-DELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje dvanajsto' Studijsko štipendijo .iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala
3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljnjo leto redne Studijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisali na unvierzo v akademskem letu 1998-99. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1998.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v torek, 1. decembra, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, UL sv. Frančiška 20 v Trstu predavanje o kraskih jamah PODZEMNI SVET NAŠEGA KRASA. Vanj nas bo popeljal z diapozitivi znani speleolog in raziskovalec prof. STOJAN SANCIN. Vljudno vabljeni!
PRIMOTOR KLUB vabi člane na sestanek, ki bo v sredo, 2. decembra ob 21. uri v baru Petaros v Borštu.
MOSP (UL Donizetti 3) obvešča, da bo v četrtek, 3. decembra na sporedu nov film serije Learning English vvith films. Predvajali bomo film TITANIC (r. James Cameron, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet). Začetek predvajanja ob 20. uri. Vabljeni vsi.
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici St. 3 na ogled slikarske razstave MIHAELE VELIKONJA. Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro do srede, 9. decembra.
TEČAJ šivanja in krojenja bo v prostorih KD Rdeča zvezda, ob sredah od 17.30 do 19.30. Informacije na tel. St. 040-229264.
NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini poteka razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. St. 040-631300 - Divna (9.30 -12.30).
JK CUPA prireja teCaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Naselje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. St. 040-208869 (Lučka).
ZIMOVANJE	V
KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v UL Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142.
KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072.
KRUT-ova ambulanta deluje za člane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072.
H ČESTITKE
Nona Neva, nono Rudi in nono Mario z veseljem zibajo tretjo Štručko, saj sta Petra in Borut bratca IGORJA dobila. Vsem zeli obilo sreče in veselja, Klapa.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure
NONA MICI danes v Prestranku 90 let slavi. Ob priliki ji ob družbi veseli bomo v soboto v SajevCih zapeli vsi... koPkor kaplic tol’ko let... vse najboljše nona, ti voščijo vnuka Vesna in Robby, Štajerci in vsi iz Boršta.
3 ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30.
s_____________IZLETI
ŠTUDENTJE, novo leto je že blizu! Klub slovenskih študentov - Trst vam nudi vse informacije o izletih s SOUvom, Collegiu-mom,.. Čakajo vas Amsterdam, Pariz, London, Praga, New York, Tajska in super Študentski zuri po zelo ugodnih slovenskih Študentskih cenah. Ne odlašajte in se Cimprej prijavite v klubu, UL Mazzini 46, tel. 040-631203 ali pri Katji (0347-8520187) in Eriku (0339-5745375). Cas do 1. decembra!
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
TRGOVINA JESTVIN
išče blagajničarja/ko. Tel. St. 040-2176832.
ISCEM DELO kot varuška Starejše osebe (24 ur dnevno ali 5-6 ur v dopoldanskih urah) ali prodajalka. Tel. po 20. uri na St. 040-52018.
PRODAM MIZO za tehnično risanje, 170 x 120 cm. Tel. ob urah obedov na St. 040-330320.
BRANKO IN VESNA pričenjata nove tečaje la-tinsko-ameriskih plesov. Tel. St. 040-299989.
PODJETJE isce zidarja in zidarskega pomočnika. Tel. St. 040-818141 ali 0336-455458.
IŠČEM akacijeve hlode. Tel. St. 040-818141 ali 0336-455458.
SPREJMEM SLUŽBO pri družini kot Čistilka v jutranjih urah. Urnik in cena po dogovoru. Tel. St. 040-828251.
PRODAM APARTMA, dnevna soba, spalnica, dve kopalnici, velika kuhinja, box, terasa z verando v UL Biancospino na Opčinah. Tel. St. 040-413204.
STE SLADKOSNEDNI?
Za vsako priložnost, po naročilu, pripravljamo vsakovrstne domače sladice in slane prigrizke. Za informacije oglasite se na St. 0347-9447848.
PRODAM zimske avtomobilske gume Pirelli P2000 165/70R13 Tubless A, v zelo dobrem stanju. Tel. na St. 040-220175 ali 040-220489.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije angleščine in matematike. Tel. 040-213861.
SAMOSTOJNO DELO -gostilno-bar na Krasu oddam mladim. Tel. St. 040-213627.
SUHA DRVA vam pripelje na dom kmetija Aleš Komjanc iz Steverjana, tel. St. 0481-390238 (v večernih urah).
MLADICE boxerja, roje-ne-18. 11. 1998, z odličnim rodovnikom, tatuira-ni loi, cepljene prodajam. Interesenti lahko kličejo na tel. St. 0338-6487945 v večernih urah.
ANGLEŠKA FIRMA iSCe 40-letno osebo za komercialno dejavnost. Tel. 0481-22045.
NUJNO ISCEM v najem, po zmerni ceni, majhno neopremljeno stanovanje s kuhinjo, spalnico in kopalnico na področju od Rojana do Proseka. Tel. na St. 040-828189.
ISCEM DELO kot hišna pomočnica ali varstvo starejše osebe, tudi 24 ur dnevno. Kličite od 19. do 20. ure na tel. St. 0038667-31484.
ZSŠDI razpisuje natečaj za delovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko dvignejo razpis v prostorih ZSŠDI, ul. Cice-rone 8, 3. nad., tel. 040-635627, vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 30. novembra 1998.
BERTO TONKIC ima v Doberdobu odprto osmi-co. Ponuja vino in domač prigrizek.
KMEČKI TURIZEM
Škerlj, SaleZ 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229753
PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. St. 040-229383.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO ima Ušaj v Nabrežini St. 8
PRISPEVKI
Ob 5. obletnici smrti očeta Maria daruje Dorica z družino 50.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju in
50.000	lir za SPDT.
SKD Ivan Grbec iz Skednja se prisrčno zahvaljuje družini Fabec iz Mavhinj, ki je prispevala odlično domače belo in črno vino ob Martinovanju v društvenih prostorih.
V spomin na dragega Marjana darujeta teta Zorka in stric Ilario
200.000	lir za Slovensko skupnost.
Namesto cvetja na grob Elde Vicic darujeta prijateljici Anica in Renata
100.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
t
Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona
Olga Gerbec vd. Zufar
Žalostno vest sporočajo hčerka Sonia, zet Ljubi ter vnuka Fabio in Robi
Pogreb bo v četrtek, 26. novembra ob 9.20 iz mrtvašnice v UL Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani.
Posebna zahvala naj gre dr. Marjanu Nabergoju.
Prebeneg, 25. novembra 1998
Žalovanju se pridružuje družina
Bandi Sergio
25.11.1993	25.11.1998
Mario Milič
z ljubeznijo se te spominjajo
tvoji dragi
Repnic, 25. novembra 1998
ANTOLOGIJA TRST IN UMOBOLNICA
SEŽANA / GLASBENA SEZONA KC S. KOSOVEL^
Tržaški književniki o psihiatrični bolnišnici
Publikacijo je uredil Pietro Špirita, izšla je pri Lintu
Od prvih urbanizacijskih ureditev komprenzorija pri Sv. Ivanu iz začetka stoletja, preko Freuda in VVeissa, ki je kot prvi zaCel vnašati psihoanalitično metodo na apeninski polotok, pa do Franca Ba-saglie. Od elektrošoka in prisilnih jopičev, ki so jih bolnicarji-jecarji nadevali duševno motenim, pa do sprejetja zakona 180 in postopnega zaprtja umobolnice. Zgodovina psihiatrije in psihoanalize je tesno povezana s Trstom, ki uživa mednarodni ugled na tem področju še posebej zaradi psihiatrične reforme, ki je bila izpeljana v letih'70. Ta pomembna vloga Trsta je bila potrjena z organizacijo prvega svetovnega kongresa o psihiatriji, ki so ga pred nedavnim organizirali v gledališču Verdi in na na Pomorski postaji. Ob številnih razpravah in simpozijih so prireditelji pripravili tudi nekaj fotografskih razstav ter občinstvu predstavili nekaj publikacij.
V tem okviru je na knjižne police prišlo delo z naslovom Trieste e un manicomio (Lint, 137 strani, Lit. 24.000), v katerem so zbrani literarni prispevki, ki so jih napisali tržaški avtorji. Po besedah urednika Pietra Špirita, je smisel omenjene antologije v tem, da bi o polpreteklem psihiatričnem dogajanju ne spregovorili le znanstveniki, ki so, denimo, prisostvovali konferenci, ampak tudi domači književniki. Uredniška izbira temelji namreč na prepričanju, da bi zbirka trinajstih novel morala pripomoči k zapolnitvi vrzeli, ki je še prisotna v zavesti krajevne družbene stvarnosti glede nezadostnega poznavanja razvoja dogodkov okrog svetoivanske psihiatrične bolnišnice.
Soočanje z duševno boleznijo je od vedno bilo težavno in boleče. Prav zaradi tega jo je družba raje odrivala za debele zidove in mrežasta okna. Tudi reformo psihiatrije, ki je v letih‘70 porušila zidove umobolnic, je javnost stežka sprejemala. Del tržaške stvarnosti je na primer bil odkrito nestrpen do sprememb, ki sta jih
trieste §^e un manicomio
uvajala Basaglia in njegova ekipa na svetoivanskem griču. Nasprotovanje temu pa je vCasih bilo tudi razumljivo.
Na predstavitvenem srečanju je založnik poudaril dejstvo, da se preko omenjene zbirke novel skuša ponovno spregovoriti o obdobju izpred dveh desetletij, ki se je potem sklenilo s sprejetjem zakona 180. S tem naj bi tudi “vsebine” takratnega Časa dospele do bralcev. Postopoma pa naj bi vse to postalo del skupnega zgodovinskega spomina. Za to se gre pri objavi dobrega ducata zgodb o problematiki svetoivanskega komprenzorija.
Naloga za sestavo krajših odlomkov je bila poverjena avtorjem, ki spadajo k srednjemlajši generaciji tržaških piscev. Prispevki teh se z vsebinskega vidika namreč razlikujejo. Nekateri so nastali kar na podlagi osebne izkušnje s psihiatrično institucijo. Tako na primer Pino Roveredo opisuje, kako je v svojem težavnem najstništvu za krajši Cas okusil notranjost svetoivanskih paviljonov. Avtobiografskega značaja je tudi odlomek Francesce Longo, ki se s spominom vraCa v
Cas, ko je zaprta umobolnica pravzaprav bila v marsičem podobna koncentracijskemu taborišču. Za podobno interpretacijo se je odločil tudi novinar Matteo Moder.
Sicer je treba povedati, da so zgodbe le vCasih trpkega značaja, drugače pa tudi hudomušne. Luciane Comida je na primer v svojem prispevku orisal Cas po porušenju zidu umobolnice, ko je svetoivanski grič za tržaško mladino postal kraj družabnosti in kjer so se odvijali mnogi glasbeni nastopi ter kulturnozabav-ne predstave.
Vpliva polpreteklih zgodovinskih obmejnih tragedij na duševno zdravje se je med drugim lotil tudi avtor istrskega rodu Gianfran-co Sodomaco. Na primeren način je pa Giorgetta Dorfles opozorila na dejstvo, da je meja med normalnostjo (v narekovajih) in norostjo pravzaprav nejasna. Zanimivi so pa tudi ostali prispevki, ki so jih sestavili Mauro Covacich, Giuseppe O. Longo, Kenka Lekovich, Giuliana laschi, Lucio Klobas, Ugo Pierri in Piemmberto Starace.
Ob koncu velja povedati, da je knjiga namenjena vsem tistim, ki bi radi spoznali ozadje dogajanja, o katerem še danes zgovorno pričajo bledi napisi iz Časa Basa-glieve reforme v zapuščenem svetoivanskem parku. Nekateri odlomki so prav glede na obravnavano vsebino bolj primerni za tiho, drugi pa za glasno branje. Poleg literarne vrednosti je pa zasluga publikacije tudi v tem, da pripomore k boljšemu poznavanju ter k odpravi molka, ki je še do pred kratkim vladal na tem področju. Zbirka novel namreč ne le odgovarja na številna vprašanja, ampak tudi vraCa dostojanstvo vsem tistim, ki so bili nekdaj zaprti v umobolnicah. Ravno preko besednega ustvarjanja.
Knjiga pa morda tudi neposredno opozarja, da je tradicionalna psihiatrija v veljavi še marsikje v svetu. Tudi v naši neposredni bližini.
Matej Caharija
Privlačen spored v neenaki zasedbi
Nastopila sta elegantna nizozemska violinistka in nedorasel ruski pianist
Pihala je mračna burja in pršil je leden dež, a vendar se je v ponedeljek zvečer v sežanskem kulturnem centru Srečka Kosovela zbrala pogumna skupina ljubiteljev glasbe, da bi prisluhnila veCeru komorne glasbe z nadvse privlačnim sporedom. Nastopala je nizozemska violinistka Isa-belle van Keulen ob spremljavi ruskega pianista Aleksandra Rudina. Duo violina-klavir je klasična zasedba, kateri so najveCji skladatelji posvečali veliko pozornosti, tako da danes razpolagamo z bogato in obširno literaturo. Medsebojni odnos med instrumentoma pa se je s časom dokaj spreminjal: v baročnem obdobju je prevladovala violina, ki so ji Čembalo in orgle nudili le harmonsko oporo, v drugi polovici 18. stoletja pa je prevladal fortepiano oziroma klavir in skladatelji so na to izrecno opozarjali, kadar so sonate naslovili »za klavir in violino«. VVolfgang Amadeus Mozart (1756-1791) je bil prvi, ki je v svojih zrelejših sonatah skušal vzpostaviti ravnotežje in je violini zaupal samostojnejšo vlogo; Ludvvig van Beethoven (1770-1827) mu je na tej poti sledil in v svojih 10 Sonatah postopoma spremenil galantno podajanje tem v enakovredno koncertant-no »tekmo« med instrumentoma. Violina in klavir sta postala pariteticna subjekta in pojem »klavirska spremljava« je docela zastarel.
V Sežani smo v ponedeljek zveCer poslušali 4. Sonato op. 23 v A-molu,
ki jo je Beethoven komponiral leta 1800 in posvetil grofu Moritzu von Friesu. 2e v prvem stavku se razodene avtorjev ritmični nemir, ki išCe novih poti v dialektičnem podajanju tem. V drugem stavku, »Andan-te scherzoso«, se Beethoven poigra tudi z obliko fuge, čeprav z efektom, ki zveni manj presenetljivo kot pa v genialni 10. in zadnji tovrstni Sonati op. 96 v G-duru. Sonata se izteCe z zadnjim stavkom »Allegro molto«, kjer je igra vedno bolj zgoščena in resna. Isabelle van Kaulen jo je ponazorila z lepim zvokom in veliko pozornostjo na ritmične poudarke, a ozračje še ni bilo dovolj segreto.
Ko se je violinistka lotila Franckove Sonate v A-duru op. 23, je bilo takoj opaziti bolj občuten pristop. Delo je pravi biser tovrstnega repertoarja, saj je belgijski skladatelj (1822-1890) v njem pokazal navdih, ki ga le redko najdemo v ostalih njegovih delih. Sonata, ki je nastala leta 1886, sodi v obdobje pozne romantike, a s svojimi harmonijami v prvem stavku že pogumno napoveduje impresionizem: v ciklični obliki pa se vedno znova vračajo li-riCno-dramatiCno obarvane teme. Violinistka je Čustveno zaživela, pianist pa ji je le medlo in brezosebno odgovarjal: kar po vrsti je zamujal priložnosti, da bi s svojim deležem podčrtal tematske linije in stopnjeval notranjo napetost. Tako neuravnovešen odnos je seveda onemogočil dovršeno interpre-
tacijo: pianist mora biti partner, ki s svojin)1 idejami podpira in sti' mulira violinistko, če pa svojo vlogo odigra povrS-no in ponekod cel° spackano, spodkopa celotno izvedbo.
Položaj se je nekolik0 popravil v Ravelov! So-natini: Maurice Ravel (1875-1937) je edini stavek te sonate spisal v svojem 22. letu starosti, a delo je bilo objavljeno Sele po njegovi smrti. Klasična čistoča glavne teme je kar presenetljiva in n® zaostaja za bolj znano sonato iz leta 1926. Isabelle van Keulen je z žametnim zvokom svoje Strahi-varke poudarila njeno preprosto lepoto in eleganco.
Večer se je zaključil z Brahmsovo Sonato v G-duru op. 78. Hamburškemu skladatelju (1833-1897) je v treh. sonatah za violino in klavir uspelo oba instumenta zliti v zvočno enoto, kjer se dolgi melodični loki medsebojno idealno prepletajo: v njih ni nobene težnje po virtuozizmu, čeprav so sonate tehnično zahtevne. Brahms išče in najde intimen jezik, v katerem so Čustveni izlivi obenem iskreni in zadržani. Nizozemska violinistka pa je bila nekoliko preveč zadržana. V zameno za delikatno fraziranje in otožno svileno barvo zvoka smo izgubili globlja doživetja, seveda tudi po zaslugi nedoraslega spremljevalca Aleksandra Rudina. Občinstvo je koncert pozdravilo s pl°) skanjem, ki ni bilo dovolj prepričljivo, da bi izvabilo dodatek.
Katja Kralj
TRIESTE PRIMA / DREVI PO POKLONU SCHNITTKEJU
Trio Viribus Unitis iz Ljubljane
Izvajal bo pretežno sodobne slovenske skladbe
Ko je tržaška organizacija za avantgardno umetnost »Arte Viva« na začetku sedmdesetih let zaključila svojo dejavnost, je združenje Chromas prevzelo njeno dediščino.V cerkvi sv. Silvestra (ki gosti vse koncerte niza) poslušalci in izvajalci delijo isto intelektualno doživljanje v popolnoma neformalnem vzdušju, kot se redkodkaj dogaja na drugih tovrstnih kulturnih prireditvah.
Drevi bo na vrsti dvojno srečanje: ob 18.00 bodo violinist Marco Favento, violončelist Massimo Favento in pianist Corrado Gulin oblikovali poklon skladatelju Alfredu Schnittkeju, ki nas je letos zapustil. Ob 20.30 pa bo neza-mudljiv nastop Tria Viribus Unitis iz Ljubljane.
Popoldansko srečanje bo vsebovalo prvo klavirsko Sontao, drugo Sonato za violino in klavir in drugo Sonato za violončelo in klavir ter Klavirski trio Alfreda Schnittkeja. Slog izvrstnega ruskega skladatelja, ki je gotovo eden najbolj zanimivih pojavov sodobne glabene scene, združuje tradicionalne glasbene oblike in novejše izraze umetnosti v električnem prepletanju različnih kultur.
V imenu Schnittkeja bodo nastopili trije tržaški izvajalci. Violinist Marco Favento je elan Filharmoničnega orke-
stra iz Vidma, a je tudi glasbeni pedagog. Violončelist Massimo Favento in pianist Corrado Gulin pa redno igrata v duu in sta večkrat snemala za italijansko javno radiotelevizijo in posnela vec zgoščenk.
Na večernem koncertu bodo nastopi-li elani Tria Viribus Unitis, katerega nenavaden sestav bo gotovo vzbudil radovednost občinstva. V njem sicer igrajo violinist Tomaž Lorenz, kitarist Jerko Novak in harmonikar Franc Zibert. »Viribus Unitis« je naslov prve skladbe, ki jo je za to skupino priznanih glasbenikov napisal Primož Ramovš. Program večera bo poklon slovenski sodobni ustvarjalnosti, ker obsega dela Vladimira Horvata, Janeza Gregorca, Maksa Strmčnika, Pavla Mihelčiča in seveda Primoža Ramovša.
Triu bo zaupana tudi prva izvedba skladbe »Pape moe« italijanskega skladatelja Alessandra Solbiatija ter »Stihe Stucke« Georga Katzerja. Skoraj vse skladbe na sporedu so nastale v zadnjem triletju.
Zvesti obiskovalci niza Trieste Prima naj se pripravijo na enkratno glasbeno maratono; drugi pa naj s med tržaškim in slovenskim triom izberejo ponudbo, ki jih bolj privlači.
ROP
LJUBLJANA / DANES ZAČETEK SLOVESNOSTI
Šest desetletij obstoja SAZU
Osrednja prireditev bo jutri dopoldne v ljubljanski Drami
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) te dni praznuje šestdesetletnico obstoja. Za začetek delovanja naslednice nekdanje Academie Operosomm, ustanovljene leta 1693, velja datum 12. november leta 1938, ko je 18 rednih elanov na prvi skupščini izvolilo tri kandidate za predsednika.
Akademija, najvišja slovenska znanstvena in umetnostna ustanova, ki združuje znanstvenike in umetnike, izvoljene na skupščini Akademije zaradi posebnih dosežkov v znanosti in umetnosti, danes združuje 72 rednih, 23 izrednih in 82 dopisnih elanov.
Za prvega predsednika slovenske akademije "nesmrtnih" je bil tedaj z ukazom jugoslovanskega kralja imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Akademijo je vodil do leta 1942. Med okupacijo je bil nato do leta 1945 njen predsednik Milan Vidmar.
Za prvega povojnega predsednika (1945-1950) je bil izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič. Dve leti, in sicer od leta 1950 do leta 1952, je bil predsednik jezikoslovec Fran Ramovš. Sledil mu je kritik, dramaturg in prevajalec Josip Vidmar, ki je ustanovo usmerjal 24 let (1952-1976). Za njim je vodstvo SAZU prevzel sodni medicinec in deontolog dr. Janez Milčinski, ki je svoj 16-letni mandat končal leta 1992. Na skupščini 14. maja leta 1992 je bil za prvega predsednika SAZU v samostojni Sloveniji izvoljen
literarni zgodovinar prof. dr. France Bernik.
SAZU zajema šest razredov: za zgodovinske in družbene vede, za filološke in literarne vede, za matematične, fizikalne in tehnične vede, za naravoslovne vede, za umetnosti in za medicinske vede. V sklopu Akademije ter njenega 19. novembra leta 1981 ustanovljenega Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC), katerega direktor je trenutno dopisni dan SAZU dr. Oto Luthar, deluje cela vrsta spedaliziranih inštitutov.
SAZU ima danes pogodbe o znanstvenem sodelovanju z veC kot dvajsetimi akademijami znanosti v Evropi. SAZU je Članica pomembnih mednarodnih znanstvenih teles - Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA), Mednarodnega združenja akademij, Evropske znanstvene fundacije, Medakademijskega panela o mednarodnih vprašanjih in Mednarodne mreže mediteranskih akademij. SAZU in ZRC pri SAZU izdajata številne publikacije temeljnega pomena.
Slovesnosti ob 60-letnici bo danes uvedla javna predstavitev jubilejnih publikacij SAZU v dvorani SAZU na Novem trgu 3. ZveCer bo predsednik vlade Janez Drnovšek priredil slovesen sprejem za akademike, tuje goste in dopisne elane v dvorani Akademije. Osrednja slovesnost pa bo jutri ob 11. uri v ljubljanski Drami. Slavnostni govornik bo predsednik SAZU akademik France Bernik. (STA)
Danes v Kopru predstavitev Slovenskega Mediterana
Casopisno-založniška
družba Primorske novice bo danes v Kopru predstavila monografijo Slovenski Mediteran avtorjev Roberta Turka in Matevža Lenarčiča. Knjiga je izšla pri založbi EPSI iz Nazarij, na predstavitvi v palači Tarsia danes ob 19. uri bo poleg avtorjev o publikaciji spregovorila tudi Alenka Malej.
Robert Turk je p° stroki biolog, sicer pa konservator za naravno dediščino na medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. Za pomembne konservatorske dosežke pri ohranjanju naravne dediščine je dobil Steletovo priznanje-Matevž Lenarčič je profesionalni fotograf, po poklicu prav tako biolog. Kot fotograf, popotnik, aplini' st in ljubitelj narave je obiskal številne manj znane dežele ter napisal veC reportaž. (STA)
SVET
Sreda, 25. novembra 1998
9
GAZA / ZGODOVINSKI DAN ZA PALESTINSKI NAROD
NOVICE
Slavnostno odprli letališče za Palestince v Dahaniji
Po sedemdesetih letih bodo končno imeli svoje okno v svet
bahanje (gaza) - za
alestince in Gazo je bil vceraj zgodovinski dan, ®ai )e na letališču Jaser Arafat v Bahanji ob meji aze z Egiptom pristalo Prvo letalo, egiptovski air-.Us (na sliki AP) , ki je ririel na krovu številne ^rabske osebnosti in zveznike. »Palestinsko Ijud-ne bo pozabilo današnjega dne,« je poudaril ‘'ajez Zaidana, odgovorni 26 letališče.
P° odprtja letališča je -Prišlo z dveletno zamudo slede na določila sporazu-1113 v Oslu, omogočila pa sn ga pogajanja v ameri-skem Wye Plantationu Prejšnji mesec. NiC Čudnega torej, da je glavni poga-jalec iz Wye Plantationa oaeb Erekat takoj po pristanku egiptovskega air-Pnsa izjavil: »To je prekra-Sen dan. Vračamo se na Politično prizorišče, s katerega smo bili 70 let zbri-Sani: to je zgodovinski tre-nntek za nas narod.« Ere-*at v svoji izjavi ni pretira-val, saj novo letališče Predstavlja za Palestince Pravo okno v svet, saj so Se do sedaj morali posluževati izraelskih letališč. Ze res, da so takoj prispeli tzraelski nadzorniki, ko je P° egiptovskem pristalo jnarosko potniško letalo |n kasneje Se jordansko. Egiptovsko letalo so pusti-ji pri miru, kot da ne bi noteli skaliti slovesnosti Prvega pristanka. Letališče aodo namreč skupaj upravljali Palestinci in Izraelci, ah bolje rečeno, Izraelci bodo pazili, da se letališča ne bi posluzile nezazelje-JJe osebe in da ne bi z leta-b Prispelo nedovoljeno blago.
Letališče je v arabskem sl°gu zgradilo neko maro-
ško podjetje. Kupola nad Čakalnico spominja nekoliko na kupolo moSeje Tempeljskega griCa v Jeruzalemu. Letno bo lahko skozi letališče šlo kakih 700 tisoč potnikov. Popolnoma operativno bo šele Cez kak mesec, ker morajo dokončati prostore za izraelske varnostne preglede. Te trenutno opravljajo na mejnem prehodu Rafah. Tudi nekatere letalske družbe so sporočile, da bodo svoje urade odprle Sele prihodnje leto. Navsezadnje se tega letališča ne bodo posluževale vse arabske letalske družbe. Izvzete so namreč družbe iz držav, ki so sovražno razpoložene do Izraela: Libija, Sirija, Irak in Iran.
Te omejitve seveda ne omejujejo navdušenja Palestincev nad svojim »-oknom« v svet. Palestinska letalska družba Palestine airlines trenutno razpolaga z boeingom 727 in z dvema fokkerjema, vsak Cas pa naj bi kupili Se francoski airbus.
Na slavnostnem odprtju je Evropsko unijo, ki je bila med glavnimi donatorji gradnje letališča predstavljal posebni odposlanec EU za Bližnji vzhod Migu el Angel Moratinos. EU je navsezadnje za gra-dno prispevala 38 milijonov dolarjev (približno 64 milijard lir). Španija je dala na razpolago 25 milijonov dolarjev za naprave kontrolnega stolpa in emergentCne službe, Nemčija je pripevala 12 milijonov dolarjev za naprave pri noCnem letenju in za letališka vozila, Švedska en milijon dolarjev za naprave, ki ščitijo okolje, samo poslopje pa je stalo 18 milijonov dolarjev.

L iSF A' :,v * >• W
Mraz v Evropi terjal že 130 življenj
BUKAREŠTA, MOSKVA - Leden mraz po Evropi, zlasti na vzhodu, je terjal Se 30 življenj. V osmih dneh je od mraza tako umrlo že 130 ljudi.
Najhuje je v Romuniji, kjer so našteli 24 novih žrtev: trinajst žrtev prometnih nesreč na poledenelih cestah in enajst podhlajenih vaščanov ter brezdomcev; ledeni val je tako terjal že 60 življenj. Na jugu in vzhodu države je morala vojska z oklepniki reševati prek 1700 voznikov avtomobilov, ki jih je zametel sneg, veC kot 300 krajev je bilo včeraj še vedno brez elektrike, 40 tudi brez telefonskih zvez. Pristanišči Constanta in Mangalia sta zaradi hudega neurja nad Črnim morjem že od sobote zaprti.
Na Poljskem so našli dve novi trupli; ledeni val je tam terjal že 38 žrtev. O novih žrtvah poročajo tudi iz Bolgarije, kjer so ceste večinoma neprevozne, kakih sto krajev pa je brez elektrike.
V	ruski pokrajini Belgorod je v zadnjih dveh dneh, ko so se temperature spustile pod minus 20 stopinj Celzija, zmrznilo deset ljudi. Trupla večinoma starejših prebivalcev so našli pred pragi, v nezakurjenih poslopjih in na cestah, večino s precejšnjo količino alkohola v krvi. Dva človeka sta predsinoCi zamrznila na moskovskih ulicah, 27 pa so jih zaradi podhladitve in ozeblin prepeljali v bolnišnico. Na spolzkih pločnikih in cestah se je poškodovalo 43 ljudi. Neki ruski Častnik pa je v včerajšnji izdaji opozarjal, da deset pokrajin Sibirije in Daljnega severa nima dovolj zalog hrane in kuriva za zimo.
V	Franciji je do sedaj od mraza umrlo osem brezdomcev. Pariške oblasti so zato ponoči pustile odprto eno od postaj podzemne železnice ter okrepile osebje prve pomoči in reševalne službe.
Hud mraz Se vedno pesti tudi Nemčijo, kjer je predsinoCi nenadni snežni metez s poledico okrog Bielefelda izzval prek sto prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih pet ljudi. (STA)
Nelagodni 83. rojstni dan Augusta Pinocheta
LONDON - General Augusto Pinochet bo v zastraženi londonski rezidenci, kjer je od 16. oktobra »gost« na zahtevo španskega sodstva, danes praznoval 83. rojstni dan v pričakovanju odločitve lordske zbornice, ki bo prav na njegov rojstni dan razsodila o njegovi usodi.
Berisha nadaljuje z izzivanjem
TIRANA - Vodja albanske opozicije Sati Berisha je svoje privržence vCeraj znova pozval k množičnim demonstracijam proti »vladnim poneverbam« izidov nedeljskega ustavnega referenduma. Po ponedeljkovi ulični demonstraciji kakih 2000 privržencev nekdanjega predsednika so se ti spet zbrali na trgu Skenderbeg v srediSCu Tirane. Sati Berisha trdi, da se je referenduma o prvi ustavi po padcu komunističnega režima leta 1990 udeležilo manj kot 40 odstotkov votilcev, ne pa veC kot 50 odstokov, kot so navajali zadnji podatki volilne komisije.
RUSIJA / PO SPREJEMU V BOLNIŠNICO h
Jelcinovo zdravsteno stanje baje »stabilno«
To vsaj trdi njegov tiskovni predstavnik - Pokopali v petek umorjeno poslanko dume Starovojtovo
MOSKVA - Boris Jelcin, ki je zbolel za pljučnico, se se vedno zdravi v moskovski centralni kliniki. Njegovo zdravstveno stanje je stabilno, prav tako pa nima veC vročine, je povedal Jelcinov tiskovni predstavnik Dmitrij Jakusin.
Jelcina so v nedeljo zaradi vročine Po nasvetu zdravnikov prepeljali v bolnišnico. Kljub bolezni se je ruski predsednik v ponedeljek srečal s kitajskim državnim in partijskim voditeljem Jiangom Zeminom. Po mnenju zdravnikov bo moral Jelcin v bolnišnici ostati najmanj osem do deset dni.
Jakusin je vceraj namignil, da je vročina »nastopila povsem nepričakovano« in dodal, da je imel predsednik z emotivnega in psihološkega vidika dva težka dneva, saj je nanj zelo negativno vplivala vest o petkovem umoru poslanke Galine Starovojtove v Sankt Peterburgu.
Prav vceraj so Starovojtovo z vsemi državnimi Častmi pokopali v Sankt Peterburgu. Pogreba so se udeležile vse
vidne osebnosti ruskega reformističnega prizorišča, intelektualci in druge osebnosti. S tem so hoteti Se dodatno poudariti svoje nasprotovanje nasilnim metodam v ruskem političnem življenju. Predsinocnjim so namreč neznanci streljati v okna stanovanja poslanca ruske dume Konstantina Serova v Sankt Peterburgu. Streljanje ni zahtevalo žrtev. 32-letni Serov je kandidat na volitvah za mestno skupščino, ki bodo 6. decembra. Policija ni sporočila, ati je incident povezan z umorom znane opozicijske poslanke v dumi Galine Starovojtove.
Medtem je neka dosedaj neznana Fronta delovnega ljudstva zahtevala rehabilitacijo Lavrentija Berije, zloglasnega Sefa stalinistične NKVD, ki je bil »nadvse uspešen pri »CiSCenju« elementov kova Galine Starovojtove v Sovjetski zvezi.« Fronta je tudi napovedala, da bo 29. marca ob stoti obletnici Berijevega rojstva organizirala konferenco o tiku »tega zvestega varuha varnosti domovine«.
Kitajski voditelj Jkmg Zemin bo danes prispel na uradni obisk v Tokio
TOKIO - Dan pred obiskom kitajskega predsednika fianga Zemina na Japonskem je vCeraj v Tokio prispel kitajski zunanji minister Tang Jiaxuan, ki se je sreCal z japonskim kolegom Masahikom Komuro. O vsebini pogovora nista želela govoriti, vendar je jasno, da je kitajski zunanji minister prispel v Tokio, da bi se dogovoril o skupni izjavi, v kateri naj bi se med obiskom Jiang Zemina Japonska opravičila Kitajski za nasilje med drugo svetovno vojno. Peking ocenjuje, da je med japonsko okupacijo Kitajske v času druge svetovne vojne umrlo najmanj 20 milijonov Kitajcev. Peking zato od Tokia pričakuje, da bo storil najmanj to, kar je oktobra storil med obiskom južnokorejskega predsednika Kima Dae Junga, ko se je Japonska pisno opravičila Južni Koreji.
r KOSOVO / NESPODBUDNE VESTI h
UCK se pripravlja na pomladne boje
Opazovalci OVSE se že pripravljajo na težko nalogo nadziranja premirja
PRIŠTINA - Politični predstavnik Osvobodilne vojske Kosova (UCK) Adem Demaci je včeraj napovedal, da se albanska stran ne bo udeležila današnjih pogajanj o rešitvi kosovske krize s srbskim predsednikom Milanom Milutinovičem v Prištini, hkrati pa izrazil bojazen pred novimi spopadi v pokrajini, ki naj bi ponovno izbruhnili prihodnjo pomlad. Demaci je na novinarski konferenci poudaril, da UCK sicer spoštuje premirje, da pa se hkrati pripravlja na »obrambo Albancev, Ce bo to potrebno«. Menil je tudi, da vladna koalicija socialistov jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča in Srbske radikalne stranke Vojislava Seslja »razume le jezik sile«.
V Brezovici na jugu Kosova je medtem od 40 do 50 mednarodnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v
Evropi (OVSE) vceraj začelo z urjenjem za nadzorno misijo, ki bo dejavna na Kosovu. Urjenje obsega sposobnost uporabe računalniških in komunikacijskih sistemov, prepoznavanje različnih vrst orožja in min, logistično urjenje ter poznavanje človekovih pravic.
Približno 2.000 neoboroženih opazovalcev OVSE iz 35 držav bo v bližnjih prihodnosti preučilo, v kolikšni meri in kako se spoštuje sporazum med jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in mednarodno skupnostjo na Kosovu.
V okviru diplomatske opazovalne misije na Kosovu trenutno deluje veC kot 200 opazovalcev iz Rusije, Združenih držav Amerike, Kanade in Evropske unije. Sčasoma bodo tudi ti postali del nadzorne misije OVSE in bodo morali prav tako iti skozi obvezno urjenje. (STA)
OBČINA / POSEG, KI GA PRIČAKUJEJO V PODGORI
GORICA / PRIKAZ DEJAVNOSTI IN PROBLEMOV
KINO
Odobrena ureditev potoka Stoperca
Dela bo sicer izvajala Briška gorska skupnost občina pa bo odkupila ali razlastila zemljišča
Odbornik za kulturo Devetag na obisku v Bratuževem centru
Goriški občinski svet je na predsinočnji seji skoraj soglasno prižgal zeleno luč za ureditev potoka Stoperca v Podgori. Vodni tok, ki je poznan tudi kot Britof ali preprosto Potok, povzroča že dalja časa probleme Podgorcem. Nekoč se je po strugi voda s pobočja Kalvarije nemoteno stekala v Sočo, razni urbanizacijski posegi in dolgoletna zanemarjenost pa so v zadnjem času povzročali probleme in občasno poplavljanje ulic.
Briška gorska skupnost si je že pred leti zagotovila deželni prispevek za ureditev struge potoka in poverila inženirju G. Cal-ligaru pripravo načrta. Načrt je bil izdelan junija 1995, BGS ga je odobrila 3. julija istega leta, nakar
pa se je nekaj zataknilo. Občino so zaprosili, naj ponudi tehnično pomoč za odkup oziroma razlastitev približno 4 tisoč kvadratnih metrov zemljišč ob strugi, ki naj bi jih zajel poseg. Za poseg občine so zaprosili, ker pač BGS ne razpolaga s potrebno tehnično strukturo. Zadevni sklep je že bil enkrat na dnevnem redu seje občinskega sveta, vendar so ga morali takrat umakniti, ker so svetovalci opozicije opozorili na vrsto pomanjkljivosti in nejasnosti v besedilu sklepa. Sedaj so bile te napake odstranjene, zato je občinski svet predsi-noči s 30 glasovi (vzdržal se je zeleni Bon, svetovalca Jazbar in Volčič pa nista glasovala) odobril odkup ali, če potrebno,
NOVICE
Film o Soči - smaragdni reki
V	okviru niza filmskih večerov na planinsko tematiko, ki ga prireja sekcija C Al, bodo drevi ob 21. mi v deželnem avditoriju vrteli film avstrijskega režiserja Michaela Schlambergerja*Soča -the Emerald River«(Soča, smaragdna reka), ki je bil posnet v Soški dolini in je na festivalu gorskega filma v Trentu prejel priznanje srebrni encijan. To je pripoved o soški postrvi in o prizadevanjih, da se ta samonikla vrsta ohrani pred izumrtjem. Čeprav je bil film posnet v krajih, ki se nam zdijo znani in domači, so številni kadri prave umetnine, pripoved pa enkratna. Velja si torej ogledati film, ki pripoveduje o naši reki. Vstopnine ne bo.
Predstavitev slovarja v 5 jezikih
V	Državni knjižnici v Ul. Mameli se danes nadaljuje niz srečanj »GONG za branje«, ki ga prirejajo v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka iz Nove Gorice. Danes, ob 17.30 bo predstavitev večjezičnega slovarja »Lingue d’Europa: di-zionario pratico italiano-friulano-sloveno-tedesco-inglese«. Sodelujejo avtorja Marijan Brecelj in Gianni Nazzi ter. prof. Lojzka Bratuž.
V	Kulturnem domu gledališka predstava »Osvojitev Mehike«
Združenje »Goriziagiovane« želi v sodelovanju z ustanovo EMAC ter z občino privabiti mlade v gledališče. Nocoj ob 20.30 bo v Kulturnem domu predstava Fabia Alessandrinija »Alla conquista del Messico« (Osvojitev Mehike), ki jo bodo uprizorili ob koncu tridnevnega gledališkega seminarja. Monodrama ponuja razmišljanje o posledicah odkritja novega sveta tako za domorodce kot za konkvistadorje. V soboto, 28. t.m., ob 20.30 pa bo skupina »Civica Accademia d’Arte Drammati-ca« iz Vidma v Kulturnem domu predstavila delo Daria Foja »Coppia aperta, quasi spalancata«. Vstopnice so v predprodaji v agenciji Appiani in pri blagajni Kulturnega doma. Na razpolago je tudi vstopnica za obe predstavi.
Doberdob: uspeh razstave keramičnih izdelkov A. Pahor
V	Doberdobu se v prostorih društva Rat-Sloga zaključuje razstava slik in keramičnih izdelkov ustvarjalke Anice Pahor iz Križa pri Trstu (sicer rojene v Jamljah), ki so jo odprli 15. novembra ob praznovanju farnega zavetnika sv. Martina. G. Pahor je cel teden bila na razpolago obiskovalcem, včeraj je izdelavo razstavljenih predmetov prikazala dijakom nižje srednje šole, danes pa bodo razstavo obiskah še učenci osnovnih šol in Doberdoba in Ronk. Razstava izvirnih predmetov je pritegnila precejšnje zanimanje, društvo Rat-Sloga pa načrtuje v svojih prostorih še druge razstave.
Izgnali še 25 priseljencev
V	zadnjih dveh dneh so v Gorici izsledili in izgnali še 25 priseljencev. Največ je tokrat Romunov (11), Makedoncev (6) in jugoslovanskih državljanov. Karabinjerji so tudi ovadili sodstvu vodnika iz Slovenije, ki je v avtomobilu prevažal štiri nelegalne priseljence s Kosova.
razlastitev zemljišč.
S tem je torej prižgana zelena luč za začetek izvajanja načrta, o vsebini katerega sicer občinski svet ni odločal. Slišati pa je bilo nekaj pomislekov nad dejstvom, da načrt ureditve nekaj stotin metrov potoka predvideva uporabo več kot sto kubičnih metrov betona in druge posege, ki niso ravno spoštljivi do naravnega okolja.
Občinski svet je na isti seji poleg drugega soglasno odobril tudi pravilnika o izvajanju davka ICI in o razreševanju sporov glede občinskih dajatev, pravilnik davka na zasedbo javnih površin pa je bil sprejet z glasovi večine, proti je bilo 6 svetovalcev Oljke, 3 pa so se vzdržali.
Občinski odbornik za kulturo in turizem Antonio Devetag je v ponedeljek uradno obiskal Kulturni center Lojze Bratuž. Na povabilo zastopnice Oljke v komisiji za kulturo Erike Jazbar se je srečal s predstavniki društev in ustanov, ki delujejo v centru oz. na območju goriške občine. Ob slovenski svetovalki so bili prisotni Franko Ba-gon za SZ 01ympia, Martin Srebrnič za SCGV E. Komel, Miloš Cotar za MePZ Lojze Bratuž, Zdravko Klanjšček za Zvezo cerkvenih pevskih zborov, Matej Klanjšček za Oder 90, Damjan Paulin za ZSKP, Andrej Cev-dek za MoPZ Mirko Filej, Janez Povše za SSO in Franka Žgavec za Kulturni center.
Devetag si je ogledal Černigojevo razstavo, razstavne in druge prostore, ustavil se je v glasbeni šoli, nazadnje pa se je pogovoril s prisotnimi o centru in slovenskih organizacijah. Predstavili so mu delovanje in težave posa-
meznih organizacij, na odbornika oz. občinsko upravo so letele tudi kritike, saj se Slovenci pogosto čutimo zapuščene, ko na naših tudi zelo pomembnih prireditvah ni skoraj nikoli zastopnika občinske uprave.
Odbornik je v repliki predstavil program iniciativ, ki so v pripravi v mesecu decembru in vizijo, ki jo ima odborništ-vo o ponudbi goriškega kulturnega»paketa«v luči kulturnega turizma. Ta mora biti namreč enoten in zajemati vse dejavnike, ki oblikujejo heterogeno goriško stvarnost. Tudi slovenska kulturna ponudba mora biti po njegovih besedah soudeležena v skupnem projektu in igrati aktivno vlogo, nujna je koordinacija, čeprav do danes dejansko ni bilo veliko povezav. V ta namen je obljubil, da bo še šrišlo do podobnih srečanj, na njih pa bodo konkretno razpravljali o delovanju kulturnih domov v prihodnjih letih in načrtovali pobude za obe-leženje tisočletnice prve dokumentirane omembe mesta Gorica.
Pokrajina, šola in zdravstvo za prevencijo težav mladine
Ob koncu evropskega tedna pre-vencije so včeraj v Gorici podpisali dva dogovora med javnimi upravami za okrepitev psiholoških svetovalnic v šolah in nasploh za izboljšanje služb, katerih cilj je preprečevati nelagodje in s tem povezane probleme med odraščajočo mladino. Na srečanju z novinarji so novi pobudi predstavili primarij službe Sert pri Zdravstveni ustanovi Bernard Špacapan in odgovorni za psihološko službo Franco Bruni, predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin z odbornico za šolstvo Rosario Di Dato in šolski skrbnik Vito Čampo.
Kot rečeno gre za dva dogovora. Prvega sta podpisali Zdravstvena ustanova in Šolsko skrbništvo in s tem dali uradni pečat psihološkim informa-
tivno-svetovalskim službam CIC, ki že delujejo na skoraj vseh višjih srednjih šolah (negativna izjema so slovenske šole, kjer sta doslej pristopila samo liceja Trubar in Gregorčič). Izkušnja teh svetovalskih centrov je zelo pozitivna, saj omogoča soočanje s težavami mladih v medosebnih odnosih (s starši, vrstniki, partnerjem, šolniki), reševanje najstniških problemov in nelagodja, preden vse to privede do težjih posledic, kot so lahko mamila, prestopništvo ali psihične motnje.
Drug dogovor je tristranski (Pok-rajina-šola-zdravstvo) in predvideva organiziranje tečaja za formiranje šolnikov (po potrebi tudi staršev), ki bi tako pridobili potrebno znanje za vzgajanje in ne samo izobraževanje mladih.
ŠOLSTVO /STALIŠČE SKR
OBČINA / PRED VOLITVAMI
Nobenih bremen za financiranje zasebnega šolstva
Goriški tajnik Stranke komunistične prenove Ottavio Romano izreka solidarnost več kot tisoč goriškim dijakom, ki so prejšnji teden množično demonstrirali proti javnemu financiranju zasebnega šolstva. Prav tako je solidaren s šolniki Cobasov, ki so protestirali in istega razloge in zahtevali tudi prilagoditev dohodkov šolnikov evropskemu standardu.
Tajnik SKP spominja na krivičen deželni zakon, ki nudi dijakom zasebnih šol višje prispevke kot dijakom javne šole in to v nasprotju z ustavnim določilom, da je ustanavljanje zasebnih šol prosto, vendar pod pogojem, da ne bremeni države. Dijaki liceja Pao-lino D’Aquileia naj zato
ne bodo preveč presenečeni, če je kdo pod njihovimi okni kričal »tatovi«, meni Romano in dodaja: »Ce kdo hoče, da njegovi otroci obiskujejo ideološko ali versko čiste šole, ki jih ne kontaminira družbena in politična kompleksnost javne, laične in pluralistične šole, naj izvoli, vendar ne na strpške vseh nas.«
V zvezi s sredino stavko SKP obsoja tudi dogodek, na katerega so opozorili nekateri šolniki. Karabinjerji v uniformi naj bi v nekaterih šolah spraševali za število in imena stavkajočih šolnikov. SKP ocenjuje, da gre za nelegitimen in neroden poskus ustrahovanja in zahtevajo, naj se javno pove, kdo je odredil to poizvedovanje.
Pravobranilec naj bo neodvisen
Andrea Ločane predstavil svojo kandidaturo za branilca občanov
V ponedeljek se bo občinski svet sestal na razširjeni seji s predstavniki 10 rajonov, da bi izvolil občanovega pravobranilca. Izbirali bodo med tremi kandidati: NZ je v imenu večine (kljub nekaterim nesoglasjem) predlagalo upokojenega generala Raffaeleja Pagliaro, kandidat Oljke je Marino Marin, tretji kandidat pa je nekdanji ravnatelj carinarnice in dolgoletni sindikalist Andrea Ločane. Predlagali so ga Bon (Zeleni), Romano (SKP) in predstavnica štandreškega rajonskega sveta Smet. Gre za neodvisno kandidaturo osebe, ki izpolnjuje vse pogoje za opravljenje te pomembne funkcije, so včeraj na predstavitvenem srečanju z novinarji poudarih predlagatelji (odsotnega Bona
je nadomeščal Fiorelli).
Ločane je diplomiran pravnik, dvajset let je bil v vodilnih organih CGIL na državni ravni, je pokrajinski in deželni svetnik zavoda INPS, pravni svetovalec Razsodišča za pravice bolnikov in še drugače družbeno angažiran. Nikoli ni pripadal nobeni stranki, je pa sindikalno in politično aktiven. Razpolaga z znanjem, izkušnjami in predvsem neodvisnostjo, ki so potrebne lastnosti branilca interesov občanov v odnosu do uprave. Predlagatelji so poudarili, da kandidatura ni strankarska (ponujajo jo v premislek vsem svetovalcem), sam Ločane pa je kritiziral politično večino, ki tudi pri izbiri pravobranilca nastopa »blokovsko«.
GORICA
VTITORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Out of sight«. I. George Clooney.
VITTORIA 3 18.30-20.30' 22.30 »The opposite of sex«' Rež. Don Ross, i. Cristina Ricci. Prep. ml. pod 18. letom.
CORSO Rdeča dvorana:
18.00-20.00-22.00»Il fanta-sma delPOpera«. R. Dario Argento, i. Asia Argento.
Modra dvorana: 18.30-21.45 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg.
Rumena dvorana: 17.00-18.30-20.30-22.30 »Gallo ce-drone«. I. Carlo Verdone.
TR23C
EKCELSIOR 17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R-Števen Spielberg.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE tajništvo Gorica obvešča, da bo redni občni zbor jutri ob 12.15 na osnovni šoli O. Zupančič v ul. Brolo v Gorici. Vabljeni vsi elani. Sindikat tudi obvešča, da bo tradicionalna večerja in družabnost v petek, 27. novembra, ob 19.45 v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah. Vabljeni člani in prijatelji Sindikata.
a PRIREDITVE
ZSSDI vabi na predstavitev »Velike knjige slovenskih športnih iger«(1958-1975) jutri ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Prisotni bodo avtorji prof. Bojan Pavletič, novinar Branko Lakovič in fotograf Mario Magajna.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev KNJIŽNE ZBIRKE GMD za leto 1999 v petek, 27. novembra, ob 18. mi v Katoliški knjigami na Travniku.
KD O. ZUPANČIČ prireja predavanje na temo: Otrok današnjega časa, kako doseči harmonijo v otrokovem razvoju? Predavala bo prof. Teja Pelicon VVeber, spec. wal-dorf, jutri ob 20.30 v domu A. Budala v Standrežu.
Pic KONCERTI
KDO. ZUPANČIČ vabi na koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Standrežu.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787.
POGREBI
DANES - Iz Gorice: 12.00, Antonella Gentile por. Blasig iz bolnišnice Janeza od Boga v Podgoro; 13.15, Maria San-tarossa vd. Moro iz splošne bolnišnice v Manzano; 13.15, Antonino Erzetti iz splošne bolnišnice v Faro; 13.15, Antonia Tomiči por. Cogni iz splošne bolnišnice v Jamlje.
Na Tržiškem: 10.50, Paolo Bertinazzi v Ronkah, s pokopališča v cerkev sv. Lovrenca in na pokopališče; 10.50, Antonia Lauda na glavnem pokopališču v Tržiču.
Sezonske novosti
moških
oblačil
GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561
as bančni partner v poslovanju s Slovenijo
I£drugjmi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
M: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
^trendT
/ PO ZAGOTOVILU ZAKLADNEGA MINISTRA CIAMPIJA
Novembrski padec inflacije ni znak gospodarske recesije
Tudi podatki druge skupine vzorčnih mest potrdili 15%
RIM - Nov občuten padec infla-j1!6 80 včeraj potrdili se podatki iz aru§e skupine vzorčnih mest, kjer s° 86 življenjski stroški novembra glede na oktober zvišali v povprečju za komaj desetinko od-stotka in tako stopnjo inflacije žnižali od 1, 7 v oktobru na 1, 5 odstotka v novembru. Podatki so Presenetili poznavalce, ki so predvidevali ustaljeno ali le rahlo žnizano inflacijsko stopnjo, jtikakor pa niso pričakovali, da se 0 ta vrnila na raven, ki jo je zadnjikrat imela decembra lani. Upočasnitev dinamike življenjskih stroškov oziroma cen je tako dokocno zasukala - sredi leta rah-0 naraščajoči - inflacijski trend navzdol in odpira možnost na-daljnjega zniževanja v Prihodnjem letu. V prvih 11 mesecih tega leta je povprečna stopnja inflacije znašala 1, 7 odstotka, kolikor bo zelo verjetno veljalo tudi za vseh 12 mesecev.
to pa je za desetinko odstotka manj, kot je bila predvidela vlada v svojem gospodarsko-financnem programskem dokumentu (1, 8%).
Potrditev, da se je cenovna dinamika v Italiji dokončno stabilizirala, je tudi v podatku, da mesečna rast cen v letošnjem letu niha med 0, 0 in 0, 2 odstotka, izjemi sta bila le januar in februar, ko so se življenjski Stroški dvignili za 0, 3 odstotka. Ce je novembrski inflacijski podatek (dokončnega bo sicer Istat objavil 4. decembra) po eni strani nepričakovano ugoden, pa po drugi ne manjkajo opozorila o zamiranju gospodarske dinamike. Na to opozarjajo zlasti stanovske organizacije podjetnikov, za katere je hladna inflacija neposredna posledica zamrznjenega notranjega povpraševanja, kar seveda negativno učinkuje na podjetniške bilance.
Negativne interpretacije padajočega inflacijskega trenda je
včeraj zavrnil zakladni minister Ciampi, ki je dejal, da pojav ni posledica recesije, ampak dejstva, da so bila odpravljena »inflacijska žarišCa endogenega izvora«. Ciampi je seveda zadovoljen z novembrsko inflacijsko indikacijo, ker po njegovi oceni potrjuje že dolgo vzpostavljen ugoden trend, ki je nihal o kroge 1, 5 odstotka že spomladi in poleti leta 1997. Se posebno ugodno je dejstvo, da lansko oktobrsko zvišanje povprečne stopnje davka na dodano vrednost (IVA) ni imelo praktično nobenih negativnih učinkov na inflacijsko gibanje, je opozoril zakladni minister.
V primerjavi z ostalimi državami Evropske unije pa je Ciampi izpostavil dejstvo, da padanje cen surovin na mednarodnih trgih v Italiji učinkovalo bolj počasi, kar je Se en dokaz, da cene ne izražajo recesijskega gibanja italijanskega gospodarstva.
SLOVENIJA / CENE
Oktobra inflacija na medletni ravni prvič padla pod 7%
Nekaj hitreje rasle proizvodne cene
LJUBLJANA - V septembru in oktobru se je letošnji trend umirjanja inflacije še dodatno okrepil. Tako je oktobra medletna stopnja inflacije prvič padla pod sedem odstotkov, na 6, 9 odstotka, merjena z indeksom cen na drobno pa je znašala 7, 3 odstotka, je zapisano v oceni konjuktumih gibanj slovenske službe za konjukturo in ekonomsko -politiko.
Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so v drugi polovici leta 1998 rasle nekaj hitreje od cen življenjskih potrebščin, a so na letni ravni še vedno nižje. V povprečju devetih mesecev leta so glede na enako lansko obdobje višje za 6, 5 odstotka. Od tega so proizvodi za investicije dražji
za 1, 8 odstotka, proizvodi za vmesno rabo 3, 7 odstotka in proizvodi za končno rabo 9, 2 odstotka.
Upočasnjena rast cen v drugi polovici leta 1998 je deloma rezultat zaključevanja odpravljanja cenovnih nesorazmerij na sicer že precej ozkem področju nadzorovanih cen ter zelo zmerne rasti prostih cen. Nadzorovane cene so v prvih devetih mesecih letos porasle za 8 odstotkov (lani za 12, 8 odstotka), proste cene pa za 4, 4 odstotka (lani za 5, 1 odstotka).
V letošnjem letu so še najbolj porasle cene na področju storitev, in sicer za 10, 4 odstotka. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih pa so v tem obdobju porasle le za 2, 2 odstotka. (STA)
Rahla
rasi
presežka v menjavi s tujino
RIM - Po podatkih Istata je septembra Italija v blagovni menjavi s tujino zabeležila pozitivni saldo v višini 1382 milijard lir, medtem ko je septembra lani presežek znašal 1.053 milijard. V primerjavi z lanskim pa je manjši devetmesečni presežek v trgovinski bilanci. V prvih devetih mesecih lani je presežek znašal 39.534 milijard, letos pa 36.468 milijard lir.
Pozitivna je blagovna menjava z EU, kjer je bil septembra zabeležen presežek v višini 704 milijarde, medtem ko je bil septembra lani saldo negativen za 24 milijard.
TRST / KONFERENCA TURŠKIH IN ITALIJANSKIH PREVOZNIKOV
NOVICE
Vsakoletno vprašanje dovolilnic razživel Ocalan
Turškim prevoznikom je proti koncu leta »zmanjkalo« dovolilnic - Italijanski pa so za »uravnovešanje« odnosov
Trst - Tržaško prista-FSce igra nadvse po-embno vlogo na relaciji 8°spodarskih odnosov e(i Turčijo in Italijo oz. Tropsko unijo, saj preko Iz letno potuje okrog tisoč turskih to-°rnjakov (nekaj veC jih °ie iz Italije v Turčijo kot tratno). Tudi letos, kot e večkrat v preteklosti, p,a je Prišlo do zapletov 8 ede dovolilnic za turške avtoprevoznike, ker so že izrabili vse, kolikor jih Predvideva vsakoletni bi-ateralni dogovor. Na to 8Pecificno tematiko so ski prevozniki včlanje-v združenje UND in Ptovna družba UND /RO včeraj priredili kovinarsko konferenco (f. JAROMA), na kateri pa so bdi »želeli seznaniti ita-Panske medije in javnost resnico o teroristu in orilcu Ocalanu«. Kot je Povedal predsednik tega druženja Saffet Ulusoy, »Problem Ocalan« ita-
lijansko-turškega sodelovanja na tem specifičnem področju ni zavrl, vendar pa je na splošno zaostril odnose. Tudi predsednik konzorcija »Bosforo« Maurizio Longo je v imenu italijanske strani naglasil, da to vprašanje ni vneslo dodatnih težav in da vsekakor prevladuje želja, da bi med italijanskimi in turškimi prevozniki prišlo do »zadovoljivega dogovora«. Po oceni italijanske strani bi bilo namreč treba »uravnovesiti položaj«, ker na turške avtoprevoznike trenutno odpade kar 92 odstotkov celotnega prometa.
Vendar pa je na novinarski konferenci »afera Ocalan«, ki je bila nekako prekanjeno umetno vnesena v dnevni red (s turške strani, ki je tudi bila sklicateljica srečanja, na katerem je Maurizio Longo, kot je sam povedal, nastopal kot vabljeni
gost). Se najbolj razvnela razpravo. S tezo predsednika istanbulskega združenja prevoznikov Saffeta Ulusoya, ki si je s sodelovanjem z Italijo prislužil tudi naslov komen-datorja, kot je samovšečno naglasil, da je »Ocalan morilec, katerega domo-
vanje bi v dobro Italije in Turčije moralo biti pod zemljo in ne v lepi vili, in da je kurdsko vprašanje stvar preteklosti,« prisotni novinarji niso povsem soglašali. Predvsem pa so nasprotovali trditvi, da si lahko območje, na katerem Kurdi živijo, vsak
mirno ogleda. Med polemičnim razpravljanjem o kurdskem vprašanju so se vpletela specifična vprašanja o dovolilnicah, o katerih so se vCeraj dopoldne zaCeli in popoldne po konferenci nadaljevali italijansko-turski pogovori.	bip
Confindustria: novembra padec proizvodnje za 0,6%
RIM - Iz novembrske konjuktume analize študijskega centra Confindustcie izhaja, da je povprečni dnevni indeks industrijske proizvodnje, očiščen sezonskega vpliva, ta mesec za 0, 6% nižji kot oktobra, medtem ko je bruto indeks v primerjavi z enakim lanskim mesecem višji za 3, 2%. Vendar ta primerjava ni realna, ker indeks ne upošteva, da ima letošnji november delovni dan veC kot lanski; Ce bi primerjavo omejih na enako Število delovnih dni, bi se namreč pokazalo 0, 8-odstotno znižanje proizvodnje. V prvih enajstih mesecih leta se je industrijska proizvodnja v povprečju zvišala za 1, 9%, Ce pa vzamemo dnevno povprečje v tem obdobju, se rast omeji na 1, 3%. Iz raziskave izhaja tudi dokaj neugodno gibanje povpraševanja v tem mesecu: na tujih trgih je v primerjavi z lanskim novembrom zraslo za 4, 9%, na notranjem trgu pa se je znižalo za 0, 9%. Padajoč je tudi trend narodi, ki jih je za 1, 9% manj kot novembra lani.
ZDA: v tretjem trimesečju BDP zrasel za 3,9%
NEW YORK - Realna rast bmto domačega proizvoda ZDA je bila v tretjem trimesečju višja od pričakovane in je dosegla 3, 9% namesto predvidene 3, 3-odstotne stopnje. NajveC je k izboljšanju trenda prispeval konec krize avtomobilskega trga, živahno rast pa sta dosegla storitveni sektor in vlaganja v zaloge. Rast BDP pa bi bila še izrazitejša, Ce ne bi prišlo do zmanjšanja izvoza storitev in do povečanja uvoza blaga, je izjavil glasnik trgovinskega ministrstva. Osebna poraba v ZDA že tretje trimesečje zapored raste in se je v zadnjih treh mesecih zvišala za 4,1% namesto predvidenega 3, 9%.
5	24. NOVEMBER 1998	v LIRAH	
* 3C	valuta	nakupni	prodajni
**	ameriški dolar	1677,00	1703,00
00 N	nemška marka	982,00	998,00
< '	funt šterling	2.771,00	2.211,00
	švicarski frank	1186,00	1211,00
<2 N h	belgijski frank	46,97	48,97
3 to o)	francoski frank	290,00	300,00
vS 0) or	danska krona	255,00	265,00
* 3 F	norveška krona	220,00	230,00
	švedska krona	203,00	213,00
js “D	kanadski dolar	1.068,00	1.108,00
S k”	portugalski eskudo	9,13	10,03
g N	nizozemski gulden	862,00	887,00
o	avstrjski šiling	138,50	142,85
	španska pezeta	11,13	12,23
N	grška drahma	5,60	6,40
	irski šterling	2419,00	2499,00
	japonski jen	13,41	14,31
W\ r	avstralski dolar	1029,00	1099,00
J	madžarski florint	6,50	8,00
F	hrvaška kuna	240,00	265,00
	slovenski tolar	10,05	10,35
					
					
1 24. NOVEMBER 1998		INDEKS MIB 30: -1,36			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	21.852	+0,88	Mediolanum	10.036	+ 1,47
Bca di Roma	2.813	+0,68	Mediaset	12.027	-1,21
Bca Fideuram 9.727		+0,28	Mediobanca	20.453	+ 1,20
Bca Inlesa	9.749	+0,44	Montedison	1.962	+0,30
Compart	1.371	+ 1,48			
Comit	11.773	+ 1,48	Olivetti	4.211	-0,16
Benetton	3.004	+2,94	Parmalat	3.182	+ 1,37
Edison	16.900	+0,61	Pirelli Spa	5.147	+ 1,37
Eni	10.178	+0,43	Ras	22.068	+0,30
Fiat	4.984	+ 1,88	Rolo	38.797	+2,39
Generali	62.992	+ 1,25			
H.d.P.	1.186	+2,77	San Paolo IMI	27.452	+0,67
Ina	4.179	+2,93	TIM	11.177	+0,61
Italgas	8.045	+0,68	Telecom Ita	13.937	+ 1,02
	ljubljanska banka				
	Podružnica Milano				
	
	
24. NOVEMBER 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1690,760
EKU	1948,770
nemška marka	990,020
francoski frank	295,250
funt šterling	2798,88
nizozemski gulden	878,090
belgijski frank	47,992
španska pezeta	11,642
danska krona	260,410
irski šterling	2460,730
grška drahma	5,900
portugalski eskudo	9,654
kanadski dolar	1089,620
japonski jen	13,992
švicarski frank	1199,550
avstrijski šiling	140,710
norveška krona	225,130
švedska krona	208,660
finska marka	325,610
		
		
24. NOVEMBER 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1675,00	1705,00
nemška marka	982,00	997,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	863,00	888,00
belgijski frank	47,10	48,90
funt šterling	2748,00	2838,00
irski šterling	2418,00	2513,00
danska krona	256,00	266,00
grška drahma	5,70	6,18
kanadski dolar	1072,00	1107,00
švicarski frank	1187,00	1212,00
avstrijski šiling	138,60	143,10
slovenski tolar	10,15	10,45
hrvaška kuna	252,00	272,00
NOVICE
MILAN / VČERAJ UMESTITEV NOVEGA KVESTORJA
V	nedeljo 7 milijonov ljudi na volitve
RIM - V Italiji se upravne volitve nadaljujejo kot na tekočem traku. Po občinskih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini in na Tridentinskem ter Južno Tirolskem bodo v nedeljo na vrsti Rim, Foggia, Bene-vento in Massa Carrara, kjer bodo obnovili pokrajinske svete. Poleg tega bodo v 289 občinah izvolili nove župane.
V	231 občinah z manj kot 15 tisoč prebivalci bodo novi Zupani znani že po nedeljskem volilnem krogu, v preostalih 58 občinah in v štirih pokrajinah pa obstaja možnost balotaže, Ce ne bo nihče od kandidatov prejel veC kot polovice glasov. V takem primeru bodo drugi krog vohtev izvedli dva tedna kasneje.
Skupno bo na volišča povabljenih 7 milijonov volivcev. Med temi bodo tudi občani iz Vidma, ki bodo v drugem krogu volitev izbirali med kandidatom desne sredine Pietrom Commessatijem in predstavnikom Severne lige in avtonomistov Sergi-om Cecottijem.
Volitve bodo potekale v sedmih občinah, ki so obenem glavna mesta pokrajin: Brescia, Sondrio, Tre-viso, Vicenza, Massa, Piša in Pescara.
Marini o Oljki
SAN GIOVANNI ROTONDO (FOGGIA) - Med zasebnim obiskom na grobu patra Pia je tajnik Ljudske stranke Franco Marini izjavil,-da »Oljka ni bila zapuščena.« Dodal je, da »v vladni večini obstaja levosredinska koalicija, h kateri pripadamo.« »Seveda, mi hočemo učvrstiti zmerne sile, to je center Oljke. Toda koalicija ni pod vprašajem, in to niti med sedanjimi volitvami,« je pristavil Marini.
Ferdinande Carretta na prostosti
PARMA - Ferdinando Carretta je prost človek. Proti njemu nismo izdali nobenega zapornega naloga. Tako je izjavil namestnik javnega tožilca Francesco Saverio Brancaccio. S tem je zavrnil govorice, po katerih naj bi bil starejši sin družine Carretta, ki je avgusta 1989. leta izginila iz Parme, na muhi italijanskega sodstva. Carretto so »odkrili« v Londonu. Po nekaterih novinarskih novicah naj bi proti njemu kaj kmalu izdali mednarodni zaporni nalog zaradi umora oCeta Giuseppeja, mame Marte in mlajšega brata Nicole. Družina Carretta je izginila neznano kam z milijardno vsoto, ki naj bi si jo prilastila protizakonito.
Del Soffiantinijeve odkupnine v Švici
ŽENEVA - V banki UBS v Chiassu so odkrili del odkupnine, ki so jo plačah sorodniki za izpustitev Giuseppeja Soffiantinija. Gre za 1,4 milijonov frankov, to je skoraj 1, 7 milijarde lir. Novico je sporočil javni tožilec iz Ticina Luca Marcellini. Denar naj bi bil delež odkupnine, ki naj bi »pripadal« ugrabitelju Attiliu Cubedduje, ki ga policija še išče.
Svojci so za osvoboditev Soffiantinija plačali skupno kakih 5 milijard lir. Pred včerajšnjim odkritjem so že iztaknili dve milijardi lir. Doslej je zaradi vpletenosti pri ugrabitvi končalo v zapor 21 ljudi. Med njimi je tudi Cubeddujev pajdaš in oiganiza-tor ugrabitve Giovanni Farina, ki so ga pred nekaj meseci aretirati v Avstraliji. Sedaj Čaka, da ga izročijo italijanskim policijskim oblastem.
Bivša pomočnika obtožujeta kvestorja Francesca Forlea
Policista sta osumljena sodelovanja z mafijo - Forleo zavrnil obtožbo
S podobnim gliserjem je Vito Ferrarese tihotapil cigarete, ko je umrl v spopadu s policijo (Ap)
______RIM / O ODLOKU O NADURAH____
Danes glasovanje o zaupnici
Vlada zahtevala zaupnico, ker bi odlok sicer zastaral
RIM - Vlada, ki jo vodi Massimo D’Alema, je mesec dni po umestitvi zahtevala zaupnico. Za to se je odločila, da bi zaustavila zavlačevanje opozicije pri pretvarjanju odloka o nadurah v zakon. Parlament bi moral pretvoriti odlok o nadurah v zakon do 28. novembra, zaradi zavlačevanja opozicije pa je bilo nevarno, da mu to ne bo uspelo in da bo odlok o nadurah zastarel.
Zaradi tega je vlada sklenila, da sama prirpavi popravek k predstavljenemu besedilu in na tej osnovi zahteva zaupnico. Minister za delo Antonio Basso-lino je v imenu vlade utemeljil zahtevo. Dejal je, da je vlada skušala ravnati uravnovešeno in upoštevati tako dogovor med socialnimi partnerji kot tudi pripombe opozicije. Dodal je, da se je vlada odločila za zaupnico, ker je ocenila, da bi morebitni propad odloka imel za
celotno državno skupnost zelo hude posledice.
Se pred zahtevo o zaupnici je večina zahtevala prekinitev debate o popravkih, kar je opozicija sprejela zelo kritično, Čeprav je predstavnik Forza Italia Elio Vito moral priznati, da je vlada v svojem amandmaju upoštevala pripombe opozicije. Silvio Berlusconi je vsekakor dejal, da vlada postavlja nagobčnik opoziciji, premier Massimo D’Alema ga je zavrnil, da je bila obstrukcija nesmiselna in je vlada morala zajamčiti odobritev ukrepa, ki omejuje nadure na 250 na leto in za katerega se je dogovoril s podjetniki in sindikati.
O zaupnici se bodo poslanci izrekli danes. Debata se bo zaCela ob 13.30. Takoj po glasovanju o zaupnici se bo morala zbornica izreci se o odloku v celoti.
BARI, MILAN - Agenti, ki ga obtožujejo, pravijo, da je on streljal s helikopterja in ubil tihotapca, ki je s svojim gliserjev tihotapil cigarete iz Cme gore v Italijo-On naj bi tudi prepričal svoje ljudi, naj prikrojijo dokaze, da bi prikril svoje odgovornosti. Francesco Forleo, bivši ustanovitelj policijskega sindikata Siulp, dve mandatni dobi poslanec Demokratične stranke levice, sicer pa do ponedeljka milanski kvestor in policijski funkcionar, ki so mu vsi napovedovali še dodatno napredovanje, se je znašel Cez noc v središču viharja.
Umora tihotapca Vita Ferrareseja ga dolžita nekdanji vodja letečega oddelka kvesture v Brindisiju Piero Antonacci in njegov namestnik Giorgio Oliva. Oba sta začela sodelovati s sodniki iz Brindisija, ki raziskujejo okoliščine Ferraresejeve smrti, potem ko sta bila osumljena sodelovanja z mafijo. Sicer pa naj bi se njuno pričevanje nanašalo tudi na ravnanje letečega oddelka v Brindisiju, ki naj bi večkrat prekoračil mejo dovoljenega.
Vito Ferrarese je bil znan kot tihotapec, ki ni nikoli segel po orožju, ubit pa je bil s kroglo, ki je bila izstreljena s kvestorjevo pištolo. Policija je trdila, da je streljala v samoobrambi, saj naj bi tihotapci prvi segli p° orožju, kot naj bi dokazovala brzostrelna pištola, ki so jo dobili v Ferraresejevem gliserju. Toda zdi se, da je bila brzostrelka dana v gliser pozneje, prav zato, da bi mrtvemu tihotapcu pripisali uporabo orožja.
Ferrarese je bil ubit leta 1995. To je bilo obdobje, ko se je začel stopnjevati val pribežnikov, obenem pa so pripadniki apuljske mafije Sacra corona unita zaceli poleg cigaret tihotapiti iz Črne gore in Albanije tudi drogo in orožje. Kvestor Forleo je dejal, da je bila v tistem Času »Apulija dobesedno v »vojni«. Čeprav se je redkokdaj zgodilo, da bi policija streljala s helikopterja na tihotapce kot v noči, ko je bil ubit Ferrarese.
Forleo je po izjavi njegovega odvetnika Guida Calvi-ja zavrnil obtožbo. »Forleo je miren in je prepričan, da bo lahko dokazal svojo nedolžnost,« je dejal Calvi, ki je tudi oporekal aretaciji bivšega kvestorja, saj naj ne bi skušal iztiriti preiskave, ampak naj se poskusil le govoriti po telefonu z Olivo, da bi razumel, zaklaj ga obtožuje.
Včeraj prevzel dolžnost novega milanskega kvestorja Giovanni Finazzo, ki ga je vlada imenoval takoj po aretaciji Forlea. Finazzo je na svoji prvi novinarski konferenci kot milanski kvestor, dejal, da je zadovoljen zaradi imenovanja, saj je Milan ena od najpomembnejših italijanskih kvestur, obenem pa je žalosten zaradi okoliščin, v katerih je do imenovanja prišlo. Predhodniku je želel, da bi Cimprej pojasnil vse okoliščine, zaradi katerih ne more več opravljati dolžnosti kvestorja, sam pa menil, da se bo lotil dela z umirjenostjo.
O zadevi Forleo sta parlamentarca NZ naslovila poslansko vprašanje vlkadi, v kateri napadata bivšega notranjega ministra Giorgia Napolitana, Ceš da je hotel nagraditi somišljenika. Z veliko previdnostjo ap zadevo ocenjujejo pri Levih demokratih.
ZADEVA OCALAN / CAS DELA V KORIST ITALIJE
Italiji je uspelo evropeizirati in internacionalizirali spor s Turčijo zaradi voditelja kurdske PKK Ocalana
Premiera D'Alemo podprl predsednik Evropske komisije Sonter - ZDA že predlagajo, noj si Italijo kaj »izmisli«
RIM, BRUSELJ - V »zadevi Oca-lan« Cas dela v korist Italije, ki je že začela pobirati sadeže svoje diplomatske ofenzive. Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je včeraj po srečanju s predsednikom italijanske vlade Massimom D‘Alemo v Bruslju izrazil polno podporo Evropske unije Italiji v sporu s Turčijo, ki je nastal, ker je Rim zavrnil izročitev kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana Ankari. Ce bo Turčija izvedla grožnje z bojkotom italijanskih izdelkov, bo po zatrdilu Santerja EU razmislila tudi o povračilnih ukrepih.
Predsednik komisije je dejal, da bo EU ukrepala v skladu z mehanizmi, ki so ji na voljo - Ce bo prišlo do bojkota, se bo sprva pogovorila s Turčijo, in Ce posvetovanja ne bodo dala zadovoljivega rezultata, razmislila o povračilnih ukrepih. Takšna odločitev mora biti sprejeta na ravni sveta petnajsterice. Santer je tudi opozoril, da bi bil vsakršen bojkot italijanskih izdelkov s strani Turčije grobo kršenje sporazumov, ki Anka-
ro povezujejo z unijo.
Zaenkrat bojkot sicer ni bil uradno razglašen, vendar pa je D‘Alema opozoril, da so grožnje, predvsem o bojkotu italijanske obrambne industrije, prišle z ministrske ravni. Predsednik Evropske komisije je Turčijo opozoril, da z unijo nima le gospodarskih odnosov, temveč tudi politične. EU je s Turčijo že v šestdesetih letih podpisala pridružitveni sporazum, leta 1995 pa sporazum o carinski uniji.
D‘Alema je včeraj znova dejal, da je v primeru Ocalana Italija ravnala v skladu s svojo ustavo. V »Čudnem« in »smešnem« položaju se je Italija v odnosih do Turčije znašla zgolj zato, ker se je Ocalan pojavil v Italiji. Rim deklarirano nasprotuje terorizmu, se zavzema za mirno reševanje kurdskega vprašanja in obsoja tudi vsakršno kršenje človekovih pravic, je dejal D‘Alema in zatrdil, da so bili odnosi Rima z Ankaro vedno prijateljski.
Medtem so ZDA že spremenile
zadržanje in se sedaj ogrevajo za »istitucionalno rešitev«, ki bi omogočila sojeneje »teroristu Ocalanu«, ne da bi ga izročili Turčiji, kar bi bilo po italijanski zakonodaji nesprejemljivo, saj je v Turčiji v veljavi smrtna odsodba. Po ameriškem mnenju, bi se morala Italija »nekaj izmisliti«, tako da bi bil volk sit koza pa cela. Z operacijo Zarja je Italija našla nekaj, kar je rešilo Albanijo, nekaj podobnega bi si morala zamisliti sedaj. Kaj, še ni povsem jasno, a vvashingtonska administracija pri tem namiguje na Nemčijo, ki je proti Ocalanu izdala mednarodno tiralico, sedaj pa ga noCe, ker se boji notranjih zapletov zaradi ogromnega števila turških in kurdskih priseljencev. Ocalanu bi po ameriškem mnenju lahko sodil tudi kdo drugi, v nobenem primeru pa se mu ne sme dovoliti, da zbeži v kako državo, kjer bi bil na varnem. Nemci seveda podpirajo italijanske napore in stojijo ob strani Rimu, v upanju, da bo itatija-nom uspelo najti kvadraturo kroga.
Turška vlada omilila stališče in trdi, da ni kriva za bojkot
ANKARA - Turčija je delno omilila svoje stališče do Italije, saj je včeraj odločno zanikala, da bi bila za bojkotom vlada, ko je predsednik Evropske komisije Jacques Santer jasno povedal, kaj jo Čaka. Minister za evropske zadeve Sukru Sina Gurel je včeraj zanikal, da bi vlada »uradno sprejela sklep o bojkotu italijanskega blaga« in da ne more biti odgovorna za pobude posameznikov. To pa je v kriCeCem nasprotju z nedavnimi trditvami obrambnega ministra Ismeta Sezgina, ki je napovedal embargo proti italijanskim podjetjem, ki oskrbujejo turške oborožene sile. Poleg zasebnih podjetij so se bojkotu pridružila tudi javna podjetja, ministrstvo za prevoze in telekomunikacije pa je prekinilo kabelsko predvajanje programov RAJ in Mediaset.
O vsej zadevi turški generali modro molčijo, kar bi lahko pozitivno vplivalo na prihodnjo vlado, saj bi lahko premier Mesut Vilmaz zaradi svojih stikov s turško mafijo danes dobil v parlamentu nezaupnico, tako da bi se na prizorišču ponovno pojavila Cillerjeva, ki bi razpisala predčasne volitve.
Medtem je moskovski dnevnik Kommersant Daily objavil intervju z Ocalanom, iz katerega izhaja, da je voditelj kurdske PKK Rusijo zaprosil za politično zatočišče, pri tem naj bi ga podprla duma ne pa Primakov in Jelcin. Da bi bila mera polna, so Ocalana v Rusiji izsledili agenti izraelske tajno-obvešCevalne službe Mosad in o vsem obvestili Turke. Rusi so se torej na cenen način znebili neprijetnega gosta in ga »darovali« Italiji.
NOGOMET / OSMINA FINALA POKALA UEFA
SVETOVNO PRVENSTVO / NA JAPONSKEM
Uspešno kolo za vse tri italijanske ekipe
Bologna in Roma zmagali, Parma izenačila
Italija zanesljivo odpravila še Rusijo
Jugoslavija premagala Nizozemsko s 3:0
BOLOGNA - včerajšnje Prve tekme osmine finala P°kala UEFA so se uspešno končale za italijanske ekipe.
Posebno zadovoljni so bili v Bologni, kjer je domaCe oiostvo premagalo Špansko ekipo B etisa iz Seville kar s 4-1- Varovanci trenerja Maz-2°neja so igrali zares dobro in 2 veliko željo po zmagi. Fon-r°lan (na sliki AP) je dal dva 8°la. po enega pa Kolivanov uiEriberto.
Precej razburljivo je bilo v Pirnu, kjer je Zeman ovo moštvo šele po dvomljivi onajstmetrovki in v podaljsa-m-rn delu tekme premagalo Zurich. Najstrožjo kazen je 'zvedel Totti. Po tekmi so biti v Švicarskem taboru besni, Ces da v prvem polčasu zelo smb sodnik jim ni dosodil 0C:'hie enajstmetrovke.
V Glasgovvu pa je Parma, P° zelo lepi in razburljivi tek-mi. izržila izredno pomemben neodločen izid.
Bologna - Betis 4:1 (1:0)
STRELCI: Fontolan' v 24. min., d.p.: Kolivanov v 7. ®'n., Eriberto v 13. min., Benjamin v 18. min., Fontolan v 29. min.
BOLOGNA (4-4-2): Anto-moli 6.5, Paramatti 6, Rinaldi Boselli 7, Tarantino 6, Eriberto 7 (31' dp Cappioli), msesson 6.5, Marocchi 6.5, E°ntolan 7.5, Andersson 6.5 48 dp Pompei), Kolivanov 7 dp Signori), trener: Maz-zone, 7.
REAL BETIS SEVILLA (4-4'4-l): Prats 6, Otero 5, Urena ^■5, Solozabal 5, Luis Feman-^ez 5, Finidi 6, Canas 5 (9’ dp Alvarez Antonio, 6), Merino
Benjamin 7, Galvez 5.5 (1' np Oli, 5.5), Denilson 5.5 (9' np Tmvillo, 5.5), trener: elemente, 5.
SODNIK: Bo Larsen (Dan-*a), 6.5. RUMENI KARTO-Denilson, Benjamin in
Paramatti.
Roma - Zurich 1:0 (0:0)
STRELEC: Totti v 47. min. b-P' iz 11-m.
ROMA (4-3-3): Chimenti
6.5,	Tommasi 5, Aldair 5, Žago 6.5, Candela 5.5, Tomič
6.5,	Di Biagio (28' Frau 5), AljeniCev 4.5, Paulo Sergio
5.5,	Delvecchio 4.5 (23' dp Dal Moro 5.5), Totti 5.5, trener: Zeman 4.5.
ZUERICH (4-4-2): Shorun-mu 5.5, Castillo 5.5, Hodel
6.5,	Djordjevič 7, Di Jorio 6, Tarone 5.5 (36' dp Jodice), kima 6, Del Signore 6.5, Nixon 5 (18' dp Huber 5.5), Chassot 7 (38' dp Beyaz), Bartlett 6.5, trener: Ponte 7.
SODNIK: Young (Scozia)
5.	RUMENI KARTONI: Chassot, Castillo, Del Signore, Žago, Dal Moro, Totti in Tomič.
Rangers - Parma 1:1 (0:0)
STRELCA: Balbo v 6. min. in VVallace v 24. min. d.p.
RANGERS GLASGOVV (4-4-2): Niemi 6, Porrini 5 (13' dp Durie, 6), Amoruso 6.5, Hendry 6, Numan 6, Kan-chelskis 6, I.Ferguson 6, B.Ferguson 5.5, Albertz 6, Johansson 5 (1' dp Amato, 6), VVallace 6.5, trener: Advocat,
6.5,
PARMA (3-4-1-2): Buffon
6,	Sartor 5.5, Turham 6, Can-navaro 6.5, Stanič 6.5, D.Bag-gio 6, Boghossian 6, Benarri-vo 6, Veron 6.5 (24' dp Fiore, 6), Balbo 6.5, Crespo 6.5 (45' dp Orlandini), trener: Male-sani, 6.
RUMENI KARTONI: Balbo, StaniC, I.Ferguson.
Ostali včerajšnji izidi
Monaco - 01ympique Marseille 2:2, Real Sociedad -A. Madrid 2:1 Lyon - Bruges 1:0, Grasshoppers - Bordeaux 3:3.
liga prvakov: danes
Mer - Real Madrid
V 5. kolu evropske nogometne bge prvakov bo drevi ob 20.45 Inter v Milanu igral izredno pomembno tekmo proti Real Madridu. V Int-gerjevih vrstah bo spet igral tudi Ronaldo. Kot je znano, so današnjo tekmo v Istanbulu med Galatasarayem in Ju-ventusom preložili na 2.12.
Italija - Rusija 3:1 (15:3, 15:8,11:15,15:9)
ITALIJA: Gardini (5+9), Meoni, Gravina(12+ll), Papi (11 + 22), Brac-ci(8+17), Giani (6+9), De Giorgi, Fei, Sartoretti (1+1), Rosalba (1+1), libe-ro: Corsano.
RUSIJA:	Dineikine
(2+9), HamouSkih (2+0), Olikhver (2+ 15), Fomine (3 + 7), Tetjukin (2 + 5), Jakovljev (2+6), Coulepov (5+14), Ovčakov (2+2), Jeltouka (1+4), Berezine (1+0), libero: Voronkov.
SODNIKA: Salonen (Finska), Diaz (Kuba). (ANSA).
OSAKA - Italija na svetovnem prvenstvu ne pozna ovir. V peti Četrtfinalni tekmi je premagala Se Rusijo, in to veliko lažje, kot je bilo pričakovati, čeprav je morala prvič v četrtfi-
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP
Slovenija proti »nekorektni« Grčiji
»Azzurri« bodo v okrnjeni postavi igrali v gosteh proti Latviji
LJUBLJANA- Slovenska košarkarska reprezentanca bo danes odigrala Šesto tekmo kvalifikacij za evropsko prvenstvo 1999. V razprodani dvorani Tabor bo ob 17.30 njen nasprotnik Grčija.
Trener Slovenije Boris Zrinski je pred tekmo povsem miren, saj gre vse po načrtih. Radoslav Nesterovic, Marko Tušek in Boris Gorenc so se soigralcem priključili v ponedeljek zvečer in že opravili dva treninga, ki sta potrdila, da so vsi trije v dobri pripravljenosti in pripravljeni na spopad z Grki. Tudi Boris Gorenc, ki ima v zadnjem času težave s poškodbami, je potrdil nastopanje, kar je ob pomanjkanju kril, Roman Horvat namreč ni v optimalni formi, Teo-man Alibegovic pa je bil dlje časa poškodovan, pomembna okrepitev za Slovenijo. Kot je bilo napovedano, je v Maribor prišel tudi Marko Milič, oddal zdravniške izvide zdravniku Slobodanu Macuri, ki je lahko le potrdil, da Milič potrebuje počitek.
Trener Zrinski je določil, da bo vseh 15 igralcev (Sani Bečirovič je odpotoval v Lat-
vijo na tekmo mladinske evropske reprezentance), ki so se udeležili sklepnih priprav, ostalo skupaj do zadnjega treninga. "Grki so skrajno nekorektni, saj se ne držijo nobenega dogovora. Mi smo jim pred odhodom na prvo tekmo razkrili ekipo, kar je običajno, oni pa jo nam zdaj nočejo. Tako se bomo sli skrivalnice do zadnjega trenutka," je povedal trener Zrinski. V igri torej ostajajo: Jaka Daneu, Slavko Dusčak, Ivica Jurkovič, Marijan Kraljevič, Jure Zdovc (vsi Union Olimpija), Ervin Dragšič, Aleš Kunc (oba Pivovarna Laško), Goran Jagodnik, Rado Trifunovič (ova Savinjski Hopsi), Boris Gorenc, Marko Tušek (oba Pepsi Rimini), VValter Jeklin (Elana Torun), Radoslav Nesterovic (Kinder), Matjaž Tovornik (Posta Maribor Branik) in Matjaž Smodiš (Krka).
V skupini E pa bo Italija, ki je zanesljivo prva na elstvice, igrala danes v gosteh proti Latviji. Trener Taanjevič ima težave s postavo, saj je več igralcev poškodovanih, med temi tudi Gregor Fučka.
košarka / mladinsko deželno prvenstvo
ŠPORT NA KOROŠKEM
Okrnjeni borovci le uspešni
Tesno so premagali Servolano - Domovci zamudili priložnost
Nov poraz ŠK Dob
To je že sedmi poraz odbojkarjev tega kluba
Bor Friulexport - Ser-v0lna 80:78 (44:34)
BOR: Stefančič 20, Ga-burro, Hrovatin 8, Smi-lovich 11, Mura 5, Lo-Vriha 6, Guštin 14, Bosa-ri 44, Bogateč, Stokelj 2, “ener Martini.
. 3T: Smilovich in Guštin 1,
V 3. koiu a
Prvenstva mlai
M-canca, 'n Valenteja) c v° zmago. Bon °d vsega začetk 11 dobro igro i s° si precej toč sti- Prvi polčas 1 2 desetimi Prednosti. Tu
Sem polčasu je združena ekipa z lahkoto obdržala Prednost vse do desete reinute pred koncem, ko So nasprotniki postavili c°nsko obrambo. V napadu so borovci reagirali 0kaj zmedeno, nasprot-
niki pa so bili v napadu učinkovitejši.Tako so nadoknadili zaostanek in minuto pred koncem je bilo stanje izenačeno (78:78). Dvanajst sekund pred koncem je Niko-Stokelj zadel dva prosta meta, igalci Servolane pa niso izkoristili zadnje akcije v napadu, tako da je Bor osvojil prvi točki
v	tem prvenstvu.
Mitja Stefančič
Chiarbola - Dom Me-traltrading 64:54 (30:41)
DOM: Visintin 16, Budal, Marvin 4, Gravner 6, Bresciani 7, Kristančič 6, Cozzuccoli 6, Bensa, Co-
vi	8.
TRI TOČKE: Covi 2, Cuzzuccoli 1. PON: Visintin, Gravner, Cuzzuccoli.
Domovci so v tekmi 2. kola zamudili lepo priložnost za novo zmago, saj so v prvem polčasu
igrali dobro in brez večjih težav vodili za 11 točk.
Zelo dobro je delovala obramba, Se posebej pa so domovci učinkovito metali na koš, tudi za tri točke in tako premagali consko obrambo gostiteljev.
V drugem polčasu pa je, žal, ista obramba povzročala domovcem velike težave v napadu. Poleg tega sta v zadnjih petih minutah zelo slaba sodnika zaradi petih osebnih napak poslala na klop graditelje Domove igre Visintina in Graunerja, kar je naSim onemogočilo, da bi organizirali napad.
Domovci bodo spet na igrišču že danes popoldne ob 17. uri v telovadnici Kulturnega doma. Pomerili se bodo z ronskim Adijem.
(L.S.)
CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so v 9. krogu prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi utrpeli že sedmi poraz. Tokrat so v gosteh izgubili dvoboj z ekipo 1AC Tirol z 1:3 (-12/6/-4/-2). Mlado moštvo slovenskega trenerja Bojana Ivartnika je v prvih dveh nizih bilo Tirolcem enakovreden nasprotnik, po hitro dobljenem tretjem nizu pa so domačini dokončno obvladali moštvo iz Koroške in gladko zmagali. SK Dob. je Se naprej osmi na desetmesti lestvici, kar bi zadostovalo za obstoj v najvisji avstrijski odbojkarski ligi. Na vrhu lestvici je PL Salzburg (18 točk) pred Donaukraftom iz Dunaja (16) in SVS Sokol (12 točk).
Zmaga tokrat šla na Hrvaško
CELOVEC -11. Mednarodna šahovska gala za mladinske (šolske) ekipe iz celotnega prostora Alpe-Jadran, ki jo je priredila koroška Šahovska zveza v sodelovanju s športnim referatom dežele Koroške v Domu glasbe v Celovcu, je potekala v znamenju mladih šahistov iz Hrvaške, Slovenije in Avstrije, nekako razočarali so tokrat Madžari in tudi Italijani. V obeh skupinah (pod 16 in pod 20 let) so bili najboljši mladinci iz Hrvaške. V skupini pod 16 let so zmagali Zagrebčani pred Rijecani, odlično tretje mesto pa je osvojila deželna reprezentanca Gradiščanske. Sedmo mesto v tej skupini je zasedla ekipa FSI Venelo. V skupini do 20 let je bil vrstni red pri Hrvatih enak, mesto na stopnjickah pa je osvojila ekipa SD Tomo Zupan iz Kranja. Tridnevnega turnirja se je udeležilo 66 štiričlanskih ekip iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Nemčije in skoraj vseh avstrijskih zveznih dežel. (Ivan Lukan)
nalu prepustiti en set.
»Azzurri« so potrdili dobro in zaensljivo igro, tudi ko se je poškodoval podajač Marc o Meoni in ga je. zamenjal Ferdinan-do Giorgi, ki ga je Bebeto poklical v reprezentanco, Čeprav je star kar 37 let. De Giorgi je odlično vodil ekipo in večrat spravljal v težavo ruski blok.
Poleg De Giorgija sta se izkazala Se Bracci in Papi, ki sta odigrala svojo najboljšo tekmo na tem svetovnem prvenstvu.
Od ostalih srečanj v tem kolu vsekakor preseneča gladka zmaga Jugoslavije nad Nizozemsko. Jugoslovani so očitno v odlični formi in tudi upravičeno med glavnimi kandidati za sovojitev naslova svetovnega prvaka.
Prseneča tudi čista zmaga Brazilcev proti Kubancem.
IZIDI 5. KROGA.
Osaka: Bolgarija - Kanada 3:0 (15:6, 15:9, 15:12) Brazilija - Kuba 3:0 (15:11, 15:7, 15:2) Španija - Argentina 3:1 (6:15, 15:6, 17:15, 15:5); vrstni red: Brazilija 10, Kuba in Španija 8, Bolgarija, Kanada in Argentina 4, Južna Koreja 2, Japonska 0.
Hamamatsu: Jugoslavija - Nizozemska 3:0 (15:9, 15:4, 15:13) Grčija -Kitajska 3:1 (12:15, 15:11, 15:8, 15:12) Ukrajina -ZDA 3:2 (15:12, 4:15, 15:12, 6:15, 15:8) Italija -Rusija 3:1 (15:3, 15:8, 11:15, 15:9); vrstni red: Italija in Jugoslavija 10, Nizozemska in Rusija 8, Ukrajina in Grčija 2, Kitajska in ZDA 0.
NOVICE
Odstopil tudi Sainz,
Makinen tretjič zapored prvak
CHELTEHNAM - Finski voznik Tommi Makinen (Mitsubishi) je tik pred koncem relija RAC po Veliki Britaniji Se tretjič zapored postal svetovni prvak. Njegovemu edinemu tekmecu v boju za naslov, Spancu Carlosu Sainzu (Toyota) se je namreč na zadnji hitrostni preizkušnji vnel avtomobil, tako da je moral odstopiti. Makinen, ki je zaradi zlomljenega kolesa odstopil že prvi dan relija, je tako ohranil dve točki prednosti v skupnem seštevku SP.
Sampras dosegel prvo zmago
HANNOVER Američan Pete Sampras je v prvem krogu svetovnega prvenstva ATP v Hannovra (nagradni sklad 3, 5 milijona dolarjev) v rdeči skupini premagal Rusa Jevgenija Kafelnikova s 6:2, 6:4.
Rodmanova prošnja za razvezo
ORANGE - Eden najbolj spornih košarkarskih osebnosti in tudi športa nasploh Dennis Rodman, igralec prvakov NBA Chicago Bulls, je v ponedeljek vložil prošnjo za razvezo devetdnevnega zakona, ki ga je sklenil 14. novembra v Las Vegasu z igralko televizijskih limonad in nekdanjim modelom Playboya Carmen Electro. Dva dneva po poroki je Rodmanov agent Dvvight Manley izjavil, da je taka poroka, pri kateri je moCno opiti ženim komaj stal in ni mogel ust niti odpreti, gotovo neveljavna. Nekaj dni po poroki naj bi se Rodman in Electra, nekdanja igralka v seriji o dogajanjih na plažah Baywatch, ki od začetka novembra igra v podobni seriji.
Manninenu še druga tekma
ROVANIEMI - Finec Hannu Manninen, ki je vodil že po skokih na dragi letošnji tekmi za nordijsko kombinacijo, je v Rovaniemiju na Finskem osvojil Se drago letošnjo zmago v nordijski kombinaciji. Edini slovenski predstavnik Igor Cuznar, ki je bil po skokih 41., je napredoval za Štiri mesta in bil na koncu 37.
Odbojka: borovke že drevi
Bor Friulexport bo že danes spet zapsolen v D ligi. Borovke bodo namreč drevi ob 20.30 na »1. maju« igrale proti tretjeuvsceni ekipi Morocco iz Ločnika.
Borovci pa bodo jutri v D ligi igrali doma ob 21.00 proti moštvu NPT.
Obvestila
SMUCARKSA KOMISIJA ZSSDI sklicuje sejo odbora jutri, v četrtek, 26. t.m. ob 20. mri v domu A. Sirka v Križu.
ZSSDI PO Gorica vabi na predstavitev Velike knjige slovenskih športnih iger, ki bo jutri, v četrtek ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
PRIMOTOR KLUB vabi člane na sestanek, ki bo v sredo, 2. decembra ob 21. uri v baru Petaros v Borštu.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
V sredo, 2. decembra ob 20.30, »SoCa - The eme-rald river« (Avstrija).
Gledališče Cristallo
Jutri, v Četrtek. 26. novembra ob 20.30, 27. ob 20.30, 28. ob 16.30 in 20.30 ter 29. ob 16.30, Gruppo Trie-stino predstavlja delo Lina Carpinterija in Mariana Faragune »Udrai nel mar che mormora (Maldobrie di terra e di mare)«. Režija Mimmo Lo Vecchio.
Gledališče Mlela
Jesenske predstave v okviru Salom Trst
Jutri, v Četrtek, 26. novembra »Kino Yiddish med dvema svetovoma«.
lom Frana Milčinskega »Butalci«.
TREBČE
Jutri, v četrtek, 26.»novembra ob 18.00, »Vzpon. Pionirji v Izraelu«.
Ljudski dom
V nedeljo, 29., ob 16.00 gostuje SSG iz Trsta z delom Frana Milčinskega »Butalci«.
BOUUNEC
tako slabo kot zgleda«.
V Četrtek, 26. novembra ob 10.00 - »Ni tako slab0 kot zgleda«.
V Četrtek, 26. novembra ob 20.00 v mali dvorani
Dduk-
Gledališče Rossetti
Od 10. do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do
13.00	in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Od 11. do 23. decembra »Sorelle Materassi«. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
Gledališče »Silvio Pellico« (ul. Ananian)
L’Armonia - tržaške narečne gledališke skupine
V petek, 27. in v soboto 28., ob 20.30 ter v nedeljo 29. novembra, ob 16.30 bo gledališka skupina »Arniči di San Giovanni« predstavila delo »Sam-beria« Giuliana Zanniera, v režiji samega avtorja.
MILJE
Gledališče Franceta Prešerna
TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno-pevsko predstavo »Štu ledi nej pride miter ...«. Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30. Ob tej priložnosti bodo elani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo.
Gostovanje monokomedije, uprizorjene v pro' ciji PPF - M. TomsiC: »Buzec on, buSca jaz«.
V	soboto, 28. novembra ob 11.00 in 16.00 -riški vrtiljak - Gostovanje Gledališča iz Ptuja: »Oj' Čudežni zaboj«.
V	soboto, 28. novembra ob 20.00 - Gostovanj®
»Krf'

Kulturnega društva iz Grgarja - C. Goldoni: marica Mirandolina«.
Kinodvorana Alcione
Ciklus osmih filmov v francoskem originalu
Danes, v sredo, 25. novembra, Erič Rohmer »Rac-conto d’autunno« (Conte d’automne).
Gledališče Verdi
Jutri, v Četrtek, 26. novembra ob 16.30, Gledališče La Contrada predstavlja otroško igro Uga Vičiča »Nagajiva princesa«.
OPČINE
SKD Primorsko - Mackolje, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in ZSKD, priredi v nedeljo, 29. novembra 1998 ob 18. uri osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve in 15-letnici obnovitve MePZ Primorsko.
PORTOROŽ

SLOVENIJA
Avditorij
Danes, v sredo, 25. novembra ob 20.30 gledalisk® predstava, Dramma Italiano di Fiume, ThoBi3® Mann: »Mario e il mago«. Organizira Skupno6 Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
V sredo, 2. decembra, Tony Gatlif »Gadjo dilo« (Lo straniero pazzo).
Avditorij muzej Revoltella
9.	festival - Film in gore
Danes, 25. novembra ob 20.30, »Lecho du Thien shan« (Švica).
Finžgarjev dom
Jutri, v Četrtek, 26., ob 10.30 in v petek, 27., ob
10.00,	gostuje SSG iz Trsta z delom Frana Milčinskega »Butalci«.
BRIŠČIKI
SEŽANA
Kulturni center »S. Kosovel«
Danes, v sredo, 25., ob 17.00 gostuje SSG iz Trsta
AVSTRIJA
CELOVEC
Dom Briščiki
V soboto, 28., ob 20.00 gostuje SSG iz Trsta z de-
z delom Frana Milčinskega »Butalci«.
NOVA GORICA Kulturni dom
Danes, 25. novembra ob 10.00 - P. Barnes: »Ni
Mestno gledališče Celovec
Jutri, v četrtek, 26. novembra ob 10.30 in 14.30 bo predstava »Aliče v Čudežni deželi« (pravljica z glasbo). Ponovitve 11. in 18. decembra ob 10.30 in 14.30.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
fredu Schnittkeju, ob 20.30 Ensemble Viribus Unitis - LJ (Slovenija), skladbe italijanskih in slovenskih avtorjev.
SLOVENIJA
ga slovenska baletna simfonija«.
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V torek, 1. decembra ob 20.30 Corrado Rojac -harmonika in Pierpaolo Levi - klavir.
TREBČE
NOVA GORICA
Kulturni dom
V veliki dvorani Kulturnega doma bo na sporedu
Cankarjev dom
Danes, v sredo, 25. novembra ob 19.30 v Kosovelovi dvorani »Mladi mladim«.
7. decembra, ob 20.15 avtorski večer skladatelja Stefana Maurija.
Operna sezona
Jutri, v Četrtek, 26., v soboto, 28. in v nedeljo 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkure«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gott-schalk.
Cerkev sv. Andreja
V petek, 27. novembra ob 20. uri, priredi SPD Primorec - Tabor, celovečerni koncert komornega moškega zbora Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč.
GORICA
V ponedeljek, 14. decembra bo na sporedu »Car-mina Slovenica«. Dirigentka Karmina Silec.
V ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«.
DOBROVO
26. in 27. novembra, v Gallusovi dvorani ob 19.30, nastop Orkestra slovenske filharmonije.
Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli
Danes, v sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini v sklopu cikla »Večen komorne glasbe«. Nastopajo: Črtomir Siskovic -1-violina, Romeo Drucker - 2. violina, Aleksander Milošev - viola, MiloS Mlejnik - violončelo in Branimir Slokar, pozavna.
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 30. novembra ob 20.30, Trio iz Milana - B. Giuranna.
Dvorana Tripcovich
V soboto, 28. novembra ob 21. uri, bo s svojim orkestrom nastopil Renzo Arbore.
Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra
Danes, v sredo, 25. novembra ob 18.00 poklon Al-
Kulturni dom
V petek, 4. decembra ob 20.30 bd večer slovenske popevke pevca »Gianni Rijavec in Vladimir Čadež z Big Ben quartetom«.
ŠTANDREŽ
Grad Dobrovo
Vsklopu cikla Hitove muze bo v petek 4. decembra na sporedu koncert »Tria Čajkovski«.
LJUBLJANA
AVSTRIJA
CELOVEC

Kulturno društvo Oton Župančič
V nedeljo, 29. novembra ob 18. uri bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, v občinski telovadnici v Standrezu.
SNG Opera in Balet Ljubljana
V	četrtek, 26. novembra ob 20. uri, in v soboto. 28. novembra ob 19.30, druga slovenska baletna simfonija.
V	torek, 1. in v sredo, 2. decembra ob 19.30 »Dru-

Mestno gledališče Celovec
Danes, 25. in v petek, 27. novembra ob 19.30 bo opera G. Verdi »La Traviata«. Ponovitve 15. in 17-decembra ob 19.30.
28. novembra ob 19.30 bo opera »Hoffmannove pripovedke«, Jaquesa Offenbacha - v francoščini-Ponovitve 2., 5. in 11. decembra ob 19.30.

RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja.
Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev zidovskega rodu. Razstavo so podaljšali do 30. novembra, ogled možen ob delavnikih od 9. do 20. ure, ob torkih je muzej zaprt.
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta.
Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja).
Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od
10.	do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palaCa (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchioj: do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure.
Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu
Balestri si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih.
Art Gallery (ul. S. Servolo 6): se danes, 25. novembra razstavlja svoja dela Mladen Boskovic. Galerija Torbandena: na ogled je likovna razstava »Mojstri 20. stoletja«.
Gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi, 3): v
petek, 27. novembra ob 19. uri, otvoritev razstave Daniele Frausin.
Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Slovenska prosveta (Ul. Donizetti 3): do 9. decembra razstavlja Mihaela Velikonja. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro.
OPČINE
Dvorana Zadružne kraske banke: do 2. decembra
II.	skupna razstava kraskih ustvarjalcev »Skupaj na Opčinah«.
Župnijski dom Andrej Zink: do 8. decembra, skupinska razstava pod naslovom »Na krilih umetnosti«. Otvoritev bo danes ob 11.45.
Dom Brdina: do 30. novembra se predstavljajo razni umetniki. Otvoritev bo danes, ob 17. uri. Dvorana Tabor: do 29. novembra »Da ... nepozaben dan«. Otvoritev bo danes, 24. novembra ob 20.30, defile pa v soboto, 28. novembra ob 20.30.
BANI
SKD GRAD - BANI: obvešča da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 29. novembra, 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure, 5., 7. in 12. decembra od 18. do 20. ure.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: se danes, 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriske pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«.
V	Kulturnem domu razstavlja goriski slikar Hija-cint Jussa. Ogled možen do 1. decembra ob delavnikih od 9. do 13., in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami.
Goriski pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
V	Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca.
VIDEM
Center »centro friulano arti plastiche«: do 29.
novembra razstavlja slikar in scenograf Luigi Da-nelutti. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do
13.00	in od 17.00 do 20.00.
VENETO
BENETKE
PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Schola di SantApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
______________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela: do 5. decembra bo odprta razstava fotografiji »Tretja moc« slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraske hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Umik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
KOPER
Galerija Meduza
Na ogled je razstava slik Zvesta Apolonia.
Kavarna Loža
Do konca novembra je na ogled razstava slik akademskega slikarja Toma Vrana. Urnik: vsak dan od 7.30 do 23.00, ob nedeljah od 14.00 do 22.00.
IZOLA
Galerija Insula: razstavlja Tjaša Demšar. Razstava je odprta od torka do petka od 9.00 do 14.00 in od
17.00	do 19.00.
Galerija Alga: do 2. decembra bo odprta razstava slik Tee Tavzlja. Razstava bo odprta vsak dan od
10.00	do 12.00 in od 17.00 do 19.00.
PORTOROŽ
Avditorij
Do 17. decembra razstava del akademskega
slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: od
9.00	do 12.00, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobi' lame.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerij3 starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije*-Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
KANAL
Galerija Rika Debenjaka: do 2. decembra je na ogled retrospektivna razstava akademskega slikarja Rudija Kogeja.
TOLMIN
Knjižnica Cirila Kosmača: do 30. novembra je na ogled razstava del Avgusta Černigoja.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od
10.,do 18. ure.
RAI 3
slovenski
program
!’r™:K8"A?,FeMug,>
£a Gof"co: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Tržaške razglednice: Skorklja, Kolonja in Fer-lugi
TV dnevnik
S RAI 1
6.00
6.30
6.50
9.55
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Anto-nella Clerici), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9,00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualno: Deset minut
z...
Film: Sul bel Danubio blu (kom., Ne. ’54, i. Hardy Kruger)
Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: Komisar Rex - Julija ali Romeo? (i. Tobias Moretti
Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes Heidi in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik J Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Šport
Kviz: La Zingara TV film: Clover - Un' adolescenza difficile (dram., ZDA ’97, i. E. McGovern, E. Hudson) Aktualno: Dosje ženske na razpotju Dnevnik
Aktualno: Overland 3 -Yemen
jO Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme
RAI 2
7.00 9.15 9.45
10.50
11.10
11.30
13.00
13.30
14.00
14.40
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
22.35
23.40
23.45
0.50
Varjete za najmlajše Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali
Variete: Ci vediamo in TV Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila
Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G.
Variete: Loto ob 8-ih VeCemi dnevnik TV film: Temptation -Ultimo inganno (thriller, ZDA ’91, i. Jeff Fahey) Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme, šport Film: Sfilata per due
RAI 3
6.00
8.30
10.30
12.00
12.15
14.00
14.40
15.35
17.00
18.30
19.00
19.55
20.00 20.45
22.30
22.55
23.50
0.30
1.10
1.15
-6.30-7.00-7.30-8.00
dnevnik
Film: Le sorprese deli’ amore (kom., It. ’59) Aktualno: Podobe, 11.00 Tempo
Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Nekoč je bila TV, 13.25 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1, 14.45 Tgr - Leonardo, 15.05 Tgr Evropa Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Milano -Roma (Jovanotti - Luis Sepulveda)
Aktualno: Onda anomala Dnevnik, kultura, vreme Fuori orano RAI Šport
§3 RETE 4			9	> ITALIA 1	IT Slovenija 1		e	r Slovenija 2
	Nad.: Piccolo amore, 6.50			Nan.: Očetovi prijatelji,	RS	Vremenska panorama		Vremenska panorama
	Guadalupe			nato otroški variete,		Napovedniki		Nanizanka: Mladostniške
	Nan.: Pregled tiska		1	vmes Ciao ciao mattina	nuj	TV prodaja		izpovedi (Brazilija,
	Nad.:	Zingara, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’			Nan.: Mac Gyver	R™	Tedenski izbor. Lutkovna		zadnja ep.)
				Film: Febbre da cavallo		nan.: Skrivno življenje		Matineja
	amore			(kom., It. '76, i. Luigi		igrač 5. epizoda), 9.45		Nanizanka: Trdno v sedlu
	Dnevnik			Proietti, E. Montesano)		nan.: Waynove dogo-		(Nova Zelandija, 50. epi-
	Aktualno: Forum			Šport studio, 12.25 Odpr-		divšcine (26. ep.)		zoda)
	Dnevnik			ti studio, Fatti e misfatti		Otroci sveta		Nanizanka: Pacific Drive
	Kviz: Kolo sreče			Kviz: Caccia alla frase		Mednarodna obzorja		(Avstralija, 106 ep.)
	Nad.: Sentieri - Steze	m		Risanke		Nan.: Učitelj (Fr., 4. ep.)		Nan.: Gospod in gospa
	Film: Vorrei non essere	UJ		Risanke: Simpsonovi		Poročila, vreme, Šport		Smith (ZDA, 10. ep.)
	ricca (kom., ZDA ’64, i.	iTKil		Varieteja: Colpo di fulmi-		Vremenska panorama		Pomp
	Sandra Dee, R. Goulet)			ne, 15.00 Fuego!		Nan.: Murphy Brovvn (12.		Dokumentarna serija:
	Kviz: OK, il prezzo e giu-	IHMii		Nan.: Beverly Hills (i. J.		epizoda)		1914-1918: Velika vojna
	sto			Priestley, J. Garth)		Film: Griffin in Phoenix		in oblikovanje stoletja
	Dnevnik in vreme	IraiTfl		Variete za najmlajše in ri-		(ZDA)		(VB, zadnji del)
	Risanke			sanke		Obzorja duha		TV prodaja
	Poludnoznanstvena odd.:			Nan.: Baywatch		Obzornik, vreme, Šport		Tenis: SP v ATP
	L’ emozione della vita			Odprti studio, 18.55		Po Sloveniji		Nanizanka: Angel, varuh
	Film: Gli uomini della			Šport studio		Oglasi		moj (ZDA, i. Roma Daw-
	mia vita (kom., ZDA ’89,			Risanke		En svet, eno upanje		ney, Della Reese, John
	i. J. Lange, A. Hovvard)			Nan.: La Tata, 19.30 In-		Dok. odd.: Dekleta iz so-		Dye, 5. epizoda)
	Pregled tiska			namorati pazzi		sešcine (ZDA)		Košarka: Slovenija -
	Film: Lolita (dram., ZDA-	mm		Variete: Sarabanda (vodi		Risanka, 19.20 Oglasi		Grčija (kvalifikacije za
	VB ’62, r. S. Kubrick)			Enrico Papi)		Dnevnik, vreme, šport		EP)
				Glasba: Che t’ aggia di		Klic dobrote		TV igrica: Kolo sreCe
				Film: Insonnia d’ amore -		Dobrodošli doma		Videoring: Videospoti s
|5| CANALE 5				Sleepers in Seattle {kom.,		Odmevi, vreme, kultura		Tino
				ZDA '93, i. Tom Hanks)		Šport, oglasi		Nogomet: Inter - Real (li-
				Odprti studio		Osmi dan		ga prvakov)
				Šport studio		Drama: Srene vezi (Fran-		Nadaljevanka: Do kje je
	Na prvi strani, vremen-			Film:	Acque amare		cija, G. Eliot (i. Tvheky		noc (It., zadnji del)
	ska napoved			(dram., It. '54, r. S. Cor-		Kario, Christopher Tho-		NoCni pridih. Nanizanka:
	Jutranji dnevnik Tg5	1	1	bucci, i. Milly Vitale)		mas, Florence Darel)		Vsi županovi možje (ZDA,
	Aktualna oddaja: Vivere					Kulturni magazin: Aliča		i. Michael J. Fox, Carla
	bene benessere (vodi Ma-					Dok.: Dekleta iz sosešCi-		Gugino, Alan Ruck, 1. ep.)
	ria Teresa Ruta)	# tele 4				ne (pon.)		Nanizanka:	Maloney
	Variete: Maurizio Costan-					Napovedniki		(ZDA, 2. epizoda)
	zo Show							Tenis: SP v ATP
	Nan.: Un detective in cor-							Napovedniki
	sia, 12.30 Due per tre (i.	'A		16.45, 19.30, 23.00 Do-				
	Johnny Dorelli, Loretta			godki in odmevi				
	Goggi) Dnevnik TG 5	|		Aktualna oddaja Zasedanje trgovinske			«C Koper	
	Sgarbi quotidiani			zbornice				
	Nad.: Beautiful	r		Starzinger				
	Aktualna odd.: Uomini e			20.05 Konjske dirke				Euronevvs
	donne - Moški in ženske	s		Zoom zdravje				Otroška oddaja: Gugalnica
	(vodi M. De Filippi)	j		11 supplemento				Igre naših babic in
	TV film: Un estraneo in	E		Automobilissima		TV PRIMORKA		dedkov
	famiglia (dram., ZDA ’91,			Zoom zdravje				Slovenski magazin
	i. Teri Garr, Neli P. H ar-	!		Ai confini della realta			|0Q	Globus
	ris, Mell Randle)							Pogovorimo se o...
	Aktualna odd.: Verissimo					16.30 Videostrani		Program v slovenskem je-
	(vodi C. Parodi) Variete: Superboll (vodi	® MONTECARLO				Videospot dneva Klepet o glasbi z J. Svete	1	ziku: Maldivi (dok.) Primorska kronika
	Fiorello)					Nad.: Sosedje (96. del)		Tv dnevnik, šport
	Dnevnik	■	■			Oddaja za zamejce v Ita-	EB	Otroška odd.: Gugalnica
	Nogomet: hiter - Real			19.30, 22.30, 0.45 Dnev-		liji: Med Sočo in Nadižo		Sredozemlje
	Madrid			nik, 13.30 Šport		Program za otroke: V		Dok.: Vatikanski muzeji
	Variete: Striscia la noti-			Nan.: Quincy		mojem košku je pa ma-		Aktualno: Meridiani
	zia (vodita Ezio Greggio			Film: Tre settimane di		vrica		Vsedanes - TV dnevnik
	in Enzo lacchetti)			paura (dram., ZDA ’40)		Dnevnik, vreme		Košarka: Slovenija -
	Variete: Maurizio Costan-			Variete: Tappeto volante		Iztiska		Grčija (kvalif. za EP)
	zo Show			Film: 11 pirata deli' aria		Kmetijska oddaja		Nogomet: Barcellona -
	NoCni dnevnik			(dram., ZDA ’72)		Nad.: Sosedeje (97. del)		Manchester United
EjRj	Striscia la notizia			Film: Scanner Cop 2		Glasb, oddaja: Postaja GO		Vsedanes - TV dnevnik,
Pni	Aktualno: Laboratorio 5			(srh., ZDA '94)	E30	Dnevnik TV Primorka		vreme
r
'A
Radio Trst A
8'00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vpnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Od-Prta knjiga: Na vetrovni postojanki (V. Beličič, del); 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 14.35 Rock party; 15.30 Mladi val: Moja Afrika; 16.50 Kulturna kronika; 17.00 Mi in glasba: pianist P. Bordoni; 18.00 Literarne podobe: V pismih S. Kosovela (N. Pertot); 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
1KTO, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8'30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6-30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Porodila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7,30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti;
13.00	Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17,30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellisslma; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla slngle; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus;
9.05	Zlata harmonika; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 19.50 Lahko noč. otroci; 20.00 Klic dobrote; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturn.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.05 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Boxcards - Radio session - Antone's/Statera, country.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Izšlo je;
19.30	Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Ra-dioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Sredina serenada;
23.00	Jazz session; 23.55 Glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica: Skupina Vox - predstavitev prve zgoščenke; 21.04-
22.00	Srednjeevropski magazin: Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18,00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5) MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
središč®
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKU>i*Sv
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
ggH[j
ršf\irviičrA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26.
Dolžina dneva 9.09.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.48 najvišje 24 cm, ob 7.10 najnižje 2 cm, ob 12.03 najvišje 17 cm, ob 19.25 najnižje -36 cm.
Jutri: ob 3.10 najvišje 26 cm, ob 9.30 najnižje 0 cm, ob 13.37 najvišje 7 cm, ob 20.43 najnižje -30 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI..,PA ŠE RES JE
Sedma preiskava preti »angelu smrti« zaradi »umora« pacienta
NEW YORK - Javni tožilec okrožja Oakland v zvezni državi Michigan David Gorcyca (na sliki desno) je napovedal, da bo skrbno raziskal prvi primer »umora« doktorja Jacka Ke-vorkiana (na sliki levo) , ki je znan po svoji »pomoči« neozdravljivo bolnim bolnikom, da predčasno prekinejo svoje življenje. Pozornost javnega tožilca in celotne ameriške javnosti je vzbudilo vbrizganje smrtonosnih injekcij Kevorkiana »pacientu« Thomasu Vouku, Cesar posnetke je predvajala tudi ena od nacionalnih televizij, CBS.
Doktor Kevorkian je v ZDA znan po prizadevanjih za uzakonitev evtanazije oziroma uboju iz usmiljenja, doslej pa je na drugi svet pomagal okrog 130 na smrt bolnim osebam, ki so zaradi različnih bolezni v zadnjih dneh svojega življenja prestajali hudo trpljenje. Medtem ko je Kevorkian doslej »operiral« s pomočjo svojega aparata, ki mu pravijo popularno Kevorkianov stroj za samomor, pa je sedaj prvič sam vbrizgal tri injekcije. S prvo je Thomasa Vouka uspaval, drugo mu je vbrizgal za prenehanje dihanja in tretjo za prenehanje bitja srca. Ke-
vorkianov stroj za samomor, ki bolni osebi omogoča, da si smrtonosno kombinacijo vbrizga sama, tokrat ni bil uporabljen, ker si je to želel sam doktor Kevorkian. »Hočem, da se sprenevedanje konča. Ali me aretirajte in obtožite ali pa me pustite pri miru. Če bom aretiran, bom gladovno stavkal do konca, ker sem utrujen in naveličan hinavstva,« je dejal Kevorkian, ki ga nekateri imenujejo tudi angel smrti, ker se je odločil, da bo v nasprotju z ameriškimi zakoni neozdravljivim -bolnikom pomagal dostojno umreti.
Kevorkian je doslej le pomagal pri samomoru, »umora« kot sedaj pa še
ni izvedel. Da je šlo tehnično za umor, je Kevorkian priznal voditelju oddaje »60 minut« na televiziji CBS, ki ga je ob ogledu postopka posnetega na videotrak vprašal, če je Vouka ubil. Kevorkian je na kratko pritrdil z »da«. Dogodek je seveda vzbudil mešane občutke v ameriški javnosti. Družina Thomasa Vouka in njegovi prijatelji gledajo na Kevorkiana kot na nekoga, ki jim je pomagal v času nesreče. Vouk je bolehal za »Lou Gehrigo-vo« boleznijo, trpel bolečine in skorajda nepremično ležal na postelji ter si želel le še umreti. To je potrdil tudi Kevorkianu, ko je podpisal posebni obra-
zec, v katerem je izrazil željo po pomoči pri smrti. Nekateri na Kevorkiana gledajo kot na usmiljenega zdravnika, ki že tako ali tako odpisanim bolnikom pomaga, drugi, na čelu z verskimi voditelji in pravosodjem, pa nanj gledajo kot na zločinca.
Javni tožilec David Gorcyca je namreč razložil, da pooblastilo Vouka ne velja, ker po zakonih države Michigan nihče ne more nikoga pooblastiti, da ga ubije, torej je verjetno šlo za umor. Gorcy-ca je na začetku novinarske konference najprej izrazil negativno mnenje o Kevorkianu in medijih, ki prezgodaj sklepajo, nakar si je to precej nerodno pri-
voščil tudi sam. »Najprej moramo pregledati videokaseto, zbrati vse podatke in šele nato se bomo odločili o vložitvi obtožnice. Po zakonu države Michigan pa gre tu za umor,« je dejal Gorcyca, ki ne mara ugibanja. Tožilec je zavrnil trditve Kevorkiana o boju proti hinavščini in spremembah zakonodaje na področju evtanazije. »Če bi Kevorkian mislil resno, bi moral stopiti na sodišče, kjer se take zadeve rešujejo, ne pa televiziji omogočiti predvajanje umora,« je dejal Gorcyca, spet nekoliko nerodno, kajti zakoni se ne spreminjajo na sodiščih ampak v zakonodajnih telesih.
(Robi Poredoš/STA)
Raziskava o umazanosti Francozov razveselila Britance
LONDON - Britanski mediji so se zlobno odz-vah na poročilo francoskega časnika Le Figaro, da sodijo Francozi med najbolj umazane Evropejce. »Uradno je ugotovljeno, da šo Francozi bolj umazani kot mi,« je zmagoslavno zapisal britanski The Guardian. Znano je, da med Francozi in Britanci že stoletja obstajajo predsodki in nasprotovanja. Čeprav sodijo v sam vrh porabnikov parfumov in so vedno lepo oblečem, se vsak dan oprha manj kot polovica oziroma samo 47 odstotkov Francozov, piše v raziskavi časnika Le Figaro; sredstva proti potenju pa uporablja le polovica ljudi. »Kar je še huje,« ugotavlja francoski časnik, »Francozi trdijo, da so bolj čisti, kot to v resnici drži«. Po omenjenih podatkih samo 60 odstotkov francoskih moških vsak dan obleče sveže spodnje perilo, med ženskami pa so take tri četrtine (75 odstotkov). Približno 15 odstotkov moških je priznalo, da nosijo iste spodnjice več kot tri dni. The Guardian je svoje poročilo o nečistoči Francozov dopolnil z naslednjo primerjavo: več kot 70 odstotkov Britancev in Nemcev se redno kopa ah prha vsak dan, pri Nizozemcih in Dancih pa se ta delež poveča na kar 80 odstotkov.
Kate VVinslet se je poročila
READING - Britanska igralka Kate VVinslet, zvezda filma Titanik, se je v nedeljo v Readin-gu blizu Londona poročila z asistentom režije, 25-letnim Jimom Threapletonom. Poročno obleko krem barve z biseri je 23-letna igralka izbrala pri Givenchyju. Mladoporočenca sta se odločila za preprosto slovesnost v cerkvi, ki jo je Kate obiskovala že kot deklica. Poroke se je udeležilo 150 povabljencev, zabava pa se je nadaljevala na ladji na Temzi.
b sosedovega stanovanja klical vročolinijo
PERTH - Neki Avstralec bo moral plačati 1.664 dolarjev kazni, ker je iz sosedovega stanovanja klical vročo linijo. Obtožili so ga, da je vdrl k sosedu in uporabil njegov telefon, posnetki pa so pokazali, da so nekateri od »vročih« pogovorov trajali tudi po 50 minut. Avstralec ni mogel uporabiti svojega telefona, nanj je lahko le sprejemal klice, saj so mu pred tem izstavili visok račun za telefon, ki ga ni poravnal. Po izreku sodbe bo moral opraviti tudi 240 ur družbeno koristnega dela. (STA)