jCELIK, 27. МЛ.1Л 1971 — ŠTEVILKA 20 — LETO XXV - CENA 60 PAR Glasilo občinskih organizacij SZĐL Celje, Laško in Žalec Ljubitelji gledali- Ća, ki kot poslu- alci celjskega ra- ja odpirate naš ;asnik, da bi kaj et zvedeli o ozad- I odhoda staroste eljskih igralcev avleta Jeršina po 8 letih dela v Ce- lju, pa ne v pokoj, marveč iz Celja, lamokritično priz- namo, da še sami ob tej novici nismo prišli do sape. NAVIDEZNO MAJHEN PROBLEM, K! PA ODPIRA PLOHO MiSLI O ODGOl ORNO- STI KAKO SO VOLILI KMEČKI ZAVAROVANCI* V maju so na našeni pod- ročju potekale volitve v skup- ščino kmečkih zavarovanceiv. Res, niso bile kakšne velike državne volitve; toda tudi le- te so bile družbeno-politični dogodek. Ko so na primer preonedeljek, zadnjega maja, bodo dvorano Narodnega doma v Celju napolnili predstavniki celjske- ga samoupravnega življenja. Dobrih štirinajst dni рк) končanem kongre- su v Sarajevu, bo seme bogate sa- rajevske žetve padlo v plodna tla konkretnosti. Kaj pričakujejo od zbora celj- skih samoupravljalcev pobudniki, delegati na sarajevskem kongresu, kaj organizator — občinski sindi- kalni svet in kaj skoraj tride.set ti- soč delovnih ljudi, neposredno in posredno udeleženih v samouprav- nem življenju Celja? Nedvomno je temeljni cilj tega zbora presaditev kongresnega vzdu- šja in stališč v konkretne celjske razmere. Će .smo v več ali manj na- čelnih in temeljnih izhodiščih ter stališčih sarajevskega kongresa vsak ; sa se in vsi skupaj v mislih aplicirali ! na znane domače razmere, potem ' pričakujemo glasno in razločno iz- ■ govorjene besede ravno v takem ; smislu. Še.st kongresnih resolucij; : o perečih političnih nalogah, o iz- gradnji samoupravnih odnosov v de- lovnih skupnostih, o kadrovski po- litiki v organizacijah združenega dela, o funkciji izobraževanja za de- lo in samoupravljanje ter o delov nih pogojih, delovni siX)sobnosti in zaščiti pri delu — vse to so teme, ob katerih ne bo treba govoriti na- sploh marveč konkretno, kako, kje in zakaj če je bil kongres v Sarajevu tu- di analiza dvajsetletnega raavoja NtMl»ljev»nje na 4. strani V GOSPODARSTVU PREMALO POBUD V osrednji točki 29. skup- ne seje članov obeh zborov skupščine občine Celje, v pe- tek, 21. maja, sta bili prav gotovo dve točki, četudi dru- güi ne kaže podcenjevati. Od- borniki so potrdili predlog o družbenem dogovoru za šti- pendiranje in kreditiranje Študentov in učencev ter hkrati dali v razpravi o ana- lizi gospodarstva po zaključ- nih računih za lansko leto nekaj izrednih pobud. Splošna ocena gospodarske- ga gibanja v lanskem letu je relatiTOo ugodna, navzlic te- fnu pa je opaziti zaostajanje nekaterih panog. »Pogrešamo I i i PODRAŽITEV f PLINA i Odborniki celjske občin- I ske skupščine so na zad- nji seji soglašali z novo ceno mestnega plina. Ko- lektiv Plinarne-vodovod je predlagal novo ceno pred- vsem zaradi podražitve osnovne surovine za pro- izvodnjo mestnega plina. Zvišanje cene za mestni plin znaša v pc^rečju 17,9 odstotka in sicer od ■ «edanje poprečne cene 1379 dinarjev na 1627 di- narjev za kubični meter. novih ide], novih načrtov za hitrejši razmah industrije,« je v uvodnem poročilu med drugim dejal načelnik oddel- ka za gospodarstvo in druž- bene službe Ivan Petauer, in nadaljeval: »Zdi se kot da јв preveč samozadovoljstva in zato korakanja na mestu!« To osnovno misel so v razpravi potrdili vsi njeni udeleženci. Ta misel pa je dobila nekaj konkretnih ob- gospodarskih svetov, sveta za lik tudi v zaključkih obeh industrijo in gradbeništvo ter sveta za blagovni promet. Od- borniki zaenkrat končnih sta- lišč niso sprejeli, strinjali pa so se s pobudo, da bi naj la razprava dobila širšj raz- mah. Prav zato so se odlo- čili za sklicanje več razgo- vorov v okviru gospKxiarskih panog, kjer naj bi podrobnej- še analize dale nove sugesti- je za reševanje vseh nalog. Osnovne misli, ki so se vlekle skoai razpravo pa tudi v predlogih obeh gospo- darskih svetov, so bile: celj- ska industrija se mora bolj prilagoditi tržnim razmeram. Dobiti je nove strokovne de- lavce, uveljaviti nove tehno- logije ter dosečii večjo aku- mulativnoöt. Vso skrb je posvetiti komercialnim sltiž- bam. Proučevati inozemsko tržišče in doseči, da bo po- stal izvoz stalna naloga. Po- skrbeti za solidno delo raz- vojnih služb'in končno dose- či, da bp imela sleherna de- lovna organizacija razvojni program. Ker teh ni, je tudi povsem razumljivo, da ni do- toka kapitala niti ustreznega pritiska na denarne zavode Po kreditnih sredstvih. Ta značilno.st ima svoj odsev tu- di v zelo skromnih zahtevah celjskega gospodarstva pri republiškem rezervnem skia- du. ^ Prav tako ne иИе pre- zreti misli, da bi morala oba gospodarska sveta in zlasti zbor delovnih skupnosti po- gosteje in bolj podrobno spremljati gospodarske toko- ve. Morda bi takšne analize pripomogle tudi k večji enot- nosti, k večjemu sodelova- nju celjskih gospodarskih or- ganizacij. Boleče so bile nam- reč besede diskutanta, ki je dejal, da se gremo v celj- skem gospodarstvu skrivalni- ce, namesto da bi se našli na skupnih in enotnih pozici- jah. Tako je celjska občinska skupščina odprla aktualen problem zdajšnjega časa in mu dala svoj pečat; prav bi bilo, da bi ga z enako vne- mo obravnavali tudi v de- lovnili organizacijah! M. BOŽIČ JUGOBÄNKA ZA VSAKOGAR IN ZA VSE! UMRLA V BOLNIŠNICI Iz mariborske bolnišnice so sporočili, da je v nji- hovi bolnišnici umrla 77-letna ALOJZIJA VEBER Ü Maribora, ki se je 11. aprila teže poškodovala v pro- metni nesreči na Stranicah. To je že 34. žrtev cestnega prometa na celjskem ob- močju v tem letu. MRTEV NA KRAJU NESREČE FRANC PLANOVSEIK, 18, iz Lačje vasi se je peljal e mopedom brez izpita proti Nazarju. Zaradi nepri- merne hitrosti je v dvojnem ovinsu zapeljal na levo E ran, ko je privozil nasproti mopedl.st FRANC ZA- \'RSNIK, 41, iz Rovt pod Menino. Završnik je bil iTirtev na kraju nesreče, Planovšek pa je dobil v tr čenju težke poškodbe. NA PREHODU ZA PEŠCE JOŽE HRUP, 64, iz Podplata je vozü z osebnim av- tomobilom po Vodnikovi ulici v Celju in na prehodu za pešce zbil ZOFKO MARKOVI5 iz Celja. Markovi- čeva si je zlomila nogo. ZAPELJAL JE NA PLOČNIK LOVRO BELOVIC, 38, iz Radeč se je peljal z mo pedom skozi Radeče in zapeljal na pločnik, kjer je trčil v vogal hiše. Belovič Je dobil težje poškodbe, medtem, ko se je njegov sopotnik MIHA ŠINKOVEC, 70, iz Radeč laže poškodoval. AVTOMOBIL SE JE PREVRNIL LUDVIG JANZSA, 54, iz Gradca je vozil z osebnim avtomobilom po Mariborski cesti v Celju, ko ga je na ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, kjer se je vozilo prevrnilo. Pri nesreči sta bila težko poškodovana voznikova ž-ena ANA in oče FRANC, laže pa voznik in sopotnica ANGELA Ш>ЈС Iz Celja. TRČENJE NA KRIŽIŠČU MIODRAG BRANKOVIČ je vozil vojaški kamicm iz Vojnika proti Celju in zavijal na staro Dečkovo cesto ter izsiljeval prednost kolesarju TONETU JANCU, 43, iz Tonovelj. Kolesar se je pri padcu teže poškodoval. ZADELO GA JE FRANC JAKOP, 21, iz Verpet, se je peljal s kolesom na pomožni nnotor iz Crešnjic proti domui. Na desnem ovinku mu je'prišla nasproti pravilno po svoji levi strani ANA ŠKOFUEK, iz Franloolovega. Voznik POTii- ja jo je zadel. Skofljekova se je teže pc^odovala. Angola Vratanar, 31, Hra- stovec, pKJškodovala si je de- sno roko; Vinko Bračun, 21, Golobinjek, poškodoval si je prste leve roke; Janez Križa- nec, 21, Rogatec, p>oškodoval si je desni gleženj; Anton Obreza, 35, Zabukovica, po- škodoval si je desno stegno; Franc Stropnik, 17, Brdce, poškodoval si ,)e desno roko; Ivan Sikošek, 37, Kozje, po- šliodoval si je desno zapestje, Anton Ribarič, 34, Velenje, poškodoval si je levo koleno; Štefan Golob, 22, Celje, ope kel se je po levi roki; Leo- pold Kores, 16, Žetale, po- škodoval si je prste desne roke; Silvo Bačovnik, 21, Ve- lenje, poškodoval si je desno roko; Rudi Cvikl, 29, Velenje, poškodoval si je desno roko; Maks Luskar, 30, Gotxjvlje, poškodoval si je desno roko; Jože Lug:arič, 29, Vidovica, poškodoval si je desno kole- no; Djordje lVIilosavlje raj za vse bodoče tehnike, da morajo imeti smisel za ri- sanje in veliko natančnost. Dolžni smo odgovoriti na pismo Emi PIŽORN iz Pari- želj, ki nas sprašuje o šola- nju v t. i. turističnem oddel- ku ekonomske šole v Celju. Več o šolanju na Ekonom- skem šolskem centru v Ce- lju je bilo povedano že v na- ši rubriki štev. 4, zato stvari ne bomo ponavljali. Ponovi- mo naj le-to, da bodo na ekonomskem šolskem centru vpisali v enega izmed oddel- kov (petih) ekonomske sred- nje šole učence, ki se bodo zanimali za poklic turistične- ga tehnika, ne glede na to, če bo centru do jeseni uspe- lo urediti vse, kar je potreb- no za ustanovitev takšnega oddeika. Vse kaže, da so dolo- čene odgovorrje službe v re- publiki (npr. Gospodarska zbornica) žal, preveč indife- rentne do pobud celjski ekonomskega šolskega cent- ra. Upamo lahko, da se bo- do stvari le premaknile, ko< je treba. Za konec samo še ta informacija, da je službe poklicnega usmerjanja prav- kar izdala devet barvnih pro- spektov z obširnimi op-is- zä naslednje p^ice: vzgojite- ljica, orodjar, avtoelektri- kar, finomehanik, kovino- strugar, elektromehanik, va- rilec, mizar, in kuhar. Ogle- date in sposodite si jih lafr ko na zavodih za zaposlov«' nje. DVE PRVI ZA MLADE KLADIVARJA v Kraiiju SÜ na repuWi- леш pokalnem finalu za j-arejše mladince zmagah „jedstavniki Kladivarja, v ^ovi Gorici pa na podobnem Ifiunovanju za mladinke prav ^o predstavnice Kladivarja. фе zma^i sta bili doseženi povsem zasluženo in sta plod Predvsem izredne izenačeno- sti obeh ekip. Mladinci so zbrali 255,5 točke in prehite- li drugouvTščeno Olimpi j o za celih štirideset točk, mladin ke pa 140, drugouvrščenl Maribor pa 126,5. Mladinci so tako kot že ne- kaj let imeli svoje najmoč- nejše predstavnike v metih. V kopju je zmagal Skok (58,43 m), v kladivu Planin šek (43,38 m), medtem ko je bil v isti disciplini Boh dru- gi (38,24 m). Skok je bil dru- gi v metu krogle (11,70 m). Pianinšek pa v metu diska (37,47 m). Kljub temu, da so se tokrat šprinterji slab- še odrezali kot posamezniki pa so osvojili prvo mesto v štafeti 4x100 m (44,0). Med mladinkami je zmaga- la Samčeva v teku rja 800 m (2:22,4) pred Obrezovo (2:25,4) itd. štafeta 4 x 100 m pa je osvojila drugo mesto (52,3). tv NA PODROČNEM PRVENSTVU DVA- KRAT GIMNAZIJA področnega prvenstva sred- jjih šol se je udeležilo 300 jiladih atletov. V obeh kon- {urencah so zmagali pred- ■tavniki celjske gimnazije. ;lladinci so zbrali 11017 točk, jiladinke pa 8102 točke. Med joljšimi rezultati moramo )ineniti dosežek škoberneta , teku na 100 m — 11,0! CELJSKA EKIPA TRETJA Na mednarodnem avto rellyju med Avstrijo in Jugo- slavijo iz Železne kaplje do Raven so sodelovali tudi celjski tekmovalci Združe- nja šoferjev in avtomehani- kov ter društva AMD Slavko Slander. Celjski tekmovalci so potrdili svojo kvaliteto in ekipno osvojili tretje mesto kot najboljša naša vrsta. Med posamezniki pa so se uvrstili takole: kategorija do 1000 com: 4. Franc Kranjc, 5. Bogo špolenak, 10. Vlado pianinšek, 12. Janez Hofman. V kategoriji od 1100 do 1300 ccm: 2. Srečko Dobrajc, 9. Franjo Bobinac. jk POPREČNA IGRA PROTI SEVERJU Celjske igralke so v nada- jevanju republiške lige pre- nagale doma vrsto Severa iz Sladkega vrha. Rezultat 3 : O fK)ve, da je büa zmaga lahka, toda vsi, ki smo gledali sre- čanje moramo omeniti, da }0 domačinke igrale slabo in nepovezano. Vsekakor kaže, da. ekipa ni najbolje uigra- na. Nove moči se sicer tru- dijo, toda do jesenske- ga prvenstva bo potrebno uigrati ekipo čimbolje, kajti nova desetčlanska liga z Ma- riborom, Fužinarjem in osta- limi bo izredno zanimiva in naslov prvaka v taJcšni kon- kurenci bo uspeh za vsako ekipo. Celjska vrsta pa ima to možnost. jk PRVI NASTOP CELJ- SKIH PLAVALCEV Plavalci celjskega Neptur^a so sodelovali na otvoritvenem plavalnem mitingu v Krškem. Dosegli so kljub kratki pri- pravljalni dobi dobre uspehe. Najboljša pa je bila Dobrotin- škova druga na 200 m z re- zultatom 3: 06,7 in na 100 m hrbtno tretja z rezultatom 1 : 34,8. JOŽE TRŽAN SOLI- DEN V ZAGREBU Jože Tržan je pretekli te- den nastopil na velikem streljskem tekmovanju v Za- grebu. Tu je skupaj z naj- boljšimi strelci Jugoslavije na- stopil v šestoboju proti ne- katerim državam Evrope. Jože Tržan, žal ni bil v глј- boljši formi, toda kljub te- mu je s svojimi rezulatati do- prinesel, da so ekipno osvo- jili eno zlato in srebrno ko- lajno. Sam pa je v hitrost- nem streljanju dosegel 555 krogov in 12. mesto, v zračni pištoli pa 373 krogov in 10. mesto. NAD 160 MLADIH ATLETOV Na občinskem prvenstvu osnovnih šol občine 2alec, ki je bilo na žalskem atletskem stadior^i je sodelovalo 6 šol iz občine ali nad 160 mladih atletov in atletinj. Rezultati piomijev — 60 m: Vitanc (Vransko),. 7,9; krogla: Roj- nik (Braslovče) 13,24, viši- na: štanter (2alec) 145, 4 krat 60 m: Žalec 32,6, daljina Li- kar (Prebold) 4,96. Vrstni red: Prebold 464 točke, Žalec 452,5, Petrovče 345 točk itd. Pionirke — 60 m: Delak (Ža- lec) 8,7, 300 m: Potisk (Pe- trovče) 47,1, višina: Drča (Žalec) 126, daljina: Žohiir (Prebold) 4,36, krogla: Krep- čič (Žalec) 9,88, troboj: Gač- ner (Prebold) 44,5, 4 x 60 m: Žalec 53,3 itd. Vrstni red: Ža- lec 589,5, Prebold 477, Bra- slovče 475,5 točk itd. CELJE : RUDAR (TRBOVLJE) 72:42 (37:13) v 4. kolu mladinske repu- bliške košarkarske lige — vzhod je v Celju gostovala močna ekipa Rudarja iz Ve- lenja, ki prav tako kot do- mačini še ni okusila poraza v tej ligi. Domačini so pre- skočili tudi to oviro in viso- ko premagali borbene goste. Pri Celju je najboljšo igro prikazal Miloš Sagadin, ki je dosegel 30 košev, odliko- vala pa sta se še Ramšak Marko in Jančič. Po tem kolu je Celje na 1. mestu v naslednjem kolu pa gostuje proti Braniku v Mari- boru, kjer mora odigrati pre- loženo tekmo 3. kola. Članska ekipa je bila to- krat prosta zaradi sodelova- nja nekaterih igralcev sloven- skih klubov v reprezentanci Slovenije na mednarodnem turnirju v Ljubljani. V sobo- to 29. maja pa bo gostovala v âkofji Loki proti ekipi KROJA. JANEZ CEPIN GABERJE ŠTARTA NA TRETJE MESTO To kar nismo pričakovali se je dogodilo. Celjski od- bojkarji Gaberja se borijo za tretje in celo drugo mesto u republiškem prvenstvu. Tudi tokrat so zmagali v gosteh. premagali so Ljubljano s 3:0 in se povzpeli na tret- je mesto. V nedeljo, pa se bodo v direktnem dvoboju s Kamnikom borili za drugo pozicijo. Njihova igra sicer ni najboljša, toda izbira ig- ralcev je velika in potrebno bo najti najboljšo šesterko, ki bo v stanju premagati tu- di boljše ekipe kot so Kam- nik. jk DOSTOJEN ODPOR PROTI PRVAKU Jedinstvo iz Zagreba je gosto- valo v Celju. Prišli so po dve točki in jih tudi osvojili, toda njihova premoč гд bila tako velika, kot smo pričakovali pred srečanjem. Celjani so se močno upirali in izgubili 0:1. Z malo več sreče pa bi lahko osvojili celo točko. V zadnjem kolu igrajo igralci v Zagrebu proti Zagre- bu in na razpredelnici stoji- jo na šestem mestu. Najbo- ljši mož nedeljskega sreča- nja pa je bil mirni Tine Jošt. ZMAGI ZA PRVO IN DRUGO OSNOVNO ŠOLO V siclopu številnih atlet- skih tekmovanj so na pod- ročnem prvenstvu osnovnih šol nastopili tudi pionirji in pionirke. Med ekipami pio- nirjev je zmagala II. OS Ce- lje 656 točk, med ekipami pionirk pa I. OS Celje 732,5 tx>čke. Najboljši pionirji, na- stopilo jih je okoli 150, so dosegli dobre rezultate, med katerimi niso manjkali tudi najboljši. Tako moramo še posebej omeniti dosežek pio- nirja Copa (IV. Oš Celje), ki je preskočil višino 176 cm. TUDI REPUBLIŠKO PRVENSTVO V CELJU Celjski karate klub nima miru. Komaj se je predsednik Rudi Jahkhel vmil iz Pariza, kjer je sodeloval na evrop- skem prvenstvu in osvojil 16. mesto med posamezriki in tretje mesto med ekipa- mi, že imamo v nedeljo do- poldne republišJco prven- stvo v Celju. V Mestnem pakru se bodo pomerili naj- boljši tekmovalci Budokai organizacije, vabljeni pa so tudi ostali, V primeru slabega vreme- na pa bo prvenstvo v dvora- ni I. osnovne šole v Celju. Sočasno pa bodo z moškimi nastopile tudi dekleta т pr- venstvu v katah. j k Ф V nadaljevanju prven- stvenega tekmovanja v II. re- publiški ligi so odbojkaši Braslovč doma s težavo pre- ma.gali etkii>o Partizana iz Šempetra z 3:2. Џ Rokometaši Partizana Griže so gostovali v Gornji Radgoni in srečanje odloči- li v svojo korits s 25:21. T. Tavčar v П(Ч1M-kcije тл tenis iz Celja Dušan a Nafte odščipnila točko. Končni rezultat 1:1 je pojwlnoma rt>a- len, kajta celjski igralci so tokrat zai^ah slabo. Edinole Bau- man je igrai, tako kot bi moral kandidat za drugo zvesaio ligo. Tehnični odbor Kladivarja pa mora rešiti čimpreje vprašanje desnega branilca in desnega krila. Ti mesti sta bili najslabši v vrstah Kladivarja. j k OLIMP PREMAGAL KLADIV.UIIA 5:2 (1:0) Celjski Olimp, ki je zadnjo prvenstveno tekmo proti Р«чз1 dobil brez borbe je pred tem v prijateljski tekma popolnoma nadigra! celjskega Kladivarja. Gaberčani so zmagali visoko s 5:2 (1:0). jk IVAN HRIBERNIK 18 MESECEV NEIGRANJA Od uprave Kladivarja .smo izvedeli, da so sprejeU obvestilo disoiplinske komisije NZS, ki je kaznovala oba celjska športnika — izgrednika s tekme Kladivar — Aluminij. Ivan Hribernik je kaznov'aíí z prepovedjo igranja za dobo 18. mesecev, Ante Jerko- vič pa z prepovedjo vršenja funkcdj za dobo šest mesecev. Oba obtr>iena In kazaiovana športnika bosta dala priziv na odločbo. KONGRES V BAZI : Nadaljevanje s 1. strani) samoupravljanja, potem imamo v Celju v nedavno izdelani analizi svežo osno- vo za razpravo o tem, ka- ko daleč je samoupravlja- nje v občini prišlo, kje se zatika, kaj in kdo deluje zaviralno, pa naj Kre za pretirano uveljavitev »vr-- hušk«, za vprašanje odgo- vornosti, za infonniranost v samoupravnem procesu, za razdelitev samoupravne- ga vpliva. Zbor v Celju ne bo raz- pravljal samo o samoupra- vljanju v delovnih organi- zacijah. Tudi samoupravlja- nje v komuni, krajevnili skupnostih je del našega samoupravnega sistema. Bržčas bi bilo treba kaj več odločnih beeed o razmerah v manjših kolektivih, ki ni- so tako na očeh, kot veliki in v katerih je samouprav- ljanje pogosto tragikomič- na maska za vedrenje in ob- lačenje nosilcev samopaš- nih, birokratskih, tehno- kratskih ter menežerskih tendenc. Na zadnji seji komiteja ZKS v Celju je bilo veliko rečenega o tem, kako se brezidejni ekonomizem spre- minja v idejno silo z ne- sprejemljivim političnim ozadjem in uičnkom. Priča- kujemo torej lahko, da bo- mo slišali dovolj glasno za- htevo, da je samoupravlja- nju treba odpreti neovira- no vsa pota, od njegovih materialnih osnov navzgor. Vprašanja integracije, osebnih dohodkoiv, social- nega razlikovanja, vse to so predmet zelo konkretnih razprav med delovnimi ljudmi v neformalni obliki. Zboru v ponedeljek bo sa- mo v korist, če bo osvojil načelo, da o pojavih in raz- merah prav tako razpravlja in sklepa, toda tudi o nosil- cih teh pojavov in razmer — pozitivnih in negativnih. Ker že omenjamo prvi zbor, pomeni, da so mišlje- nja še o naslednjih. V po- nedeljek naj bi se odločili, če bi zbor samoupravljal- cev postal redna oblika se- stajanja, izmenjave mnenj, izkušenj in načrtov tudi za prihodnje. Ce nič drugega, bo taka odločitev pripo- mogla odstraniti zapiranje, samoupravljanja v meje os- novnih celic izolirano od sa- moupra\Tiega interesa ce- lotne družbe lía vseh rav- neh. ЛTRE KRAŠOVEC DUŠANU MAYERJU IN MEMORIAM V četrtek, 13. maja smo se številni šošlanjčani ter pri- jatelji in znanci od blizu in daleč na pokopališču v Pod- kraju zadnjič poslovili od upokojenega kapitana dolge plov- be Dušana Mayer ja. Pokojni se je rodil v bošl.mju 17. julija 1900. leta. Po osnovni šoli je Dušin obiskoval gim- nazijo v Celju, od tu pa ga je želja i»o svelu vodihi v mor- nariško šolo v Bakar. Po končanj šoli je postal kadet na lad.ii St. Ištvan, ki so jo med 1. sv?tt»vn) vojno Italijani toripedirali pri otoku Visu, nato pa je služboval na bojni ladji Tegetthoff. Po razpadu avstrooi^iske monarhije, je stopil v službo tedanje jugoslovanske tr^iovske inornaiice in opravljal službo I., II. in III. ofic't ja na ladjah Marija Račič in Nemanja. Ko je leta 1931. postal kapitan dolge plovbe, je nekaj let plul na redni progi med sicilijanskim pristaniščem Siracuso in otokom Miito. Ob kapiiualitiji stare Jugoslavije se je vrnil v rodni Šoštanj, kjer pa ga je okupator kmalu zaprl v celjske za,:)oie. Po i/pustitvi leta 1942 se je moral prisilno Hmaknilî na Dunaj. Po os- voboditvi se je .spet p(»svetil nïornariskemu poklicu. Kot izkušen pomorščak je pomagal pri ustanavljanju prve slo. venske mornarice — Splošne plovbe Piran, Ker .je bil uspo- sobljen za kapitana vseh kategorij, je bil večkrat poslan v tuja pristanišča, kjer je prevzemal lailje za našo trgov- sko mornarico. Bil je kapitan na lad.)! Ljubl.iana. NVrelv;s in Gorica. Nazadnje je bil kapitan naše največje in najmo. dernejše tovorne ladje Bela Krajina. Od leta 1963, pa do upokojitve leta 19(>4 jo bil kapitan luške kapetanije v Kopru. Toda, ker so ga cenili kot izredno sposobnega kapitana, so ga večkrat poklicali nazaj in mu zaupali novozgrajena ladje v naših ladjedelnicah, da jih je varno popeljal na ročnikom v oddaljena pristanišča. Se pred dvema letoma je zadnjikrat poveljeval ladjama Pesala in Myliday, ki ju je izročil lastnikom v Colombu na otoku Cejlonu. Na pokopališču se je od pokojnifca poslovil v imenu skupščine občine Velenje in Krajevne skupnosti šošlanj tovariš Miloš Volk ter zastopnik Splošne plovbe Piran, k; je dejal, da se ga s hvaležnostjo spominjajo kot soustvar- jalca slovenske mornarice, predvsem pa kot odličnega ka. pitana, ki je varno vodil slovenske movnarj^ in ladje od pristanišča do pristanišča po vseh ocanih sveta. VIKTOJl KO.îC PREPOVEDANO KOPANJE Splo.šna vodna skupnost Savinja NIVO Celje kon- čuje z gradnjo zadrževalnika akumulacije v Ločah in sedaj poskusno polni akumulacijski prostor. Da ne bi prišlo za,radi kopanja do nezgod, je kopanje prepovedano do odloka Skupščine oučine Celje, s ka- terim bo dokončno urejen režim koriščenja jezera. Nadzor, ki je na izgradnji področja akumulacije Loče, bo vsake.i^a, ki bi kršil bo prepoved, prijavil sodr.iku za prekr.ške. Ta prepoved velja za pre- prečitev nevarnosti utopi^^ve v času poskusnega obratovanja. S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V CELJU: BREZ KOMPROMISOV IN POPUŠČANJ Minuli teden je občinski komite ZKS v Celju razpravljal o političnem položaju v občini v luči sklepov 17. seje predsedstva ZKJ in na temelju ocene, ki jo je poda! politični sekretar komiteja Štefan Korošec. Po več kot tri ure trajajoči raz- pravi so na seji sprejeli sklepe o trenutno najnuj- nejših akcijah zveze komunistov v občini. Na seji so se predvsem kritično obračali na razmere v občini, ni pa manjkalo ostre kritike na račun po- manjkljivosti, nepravilnosti in nedoslednosti v delu komunistov, ki delajo na ravni občine in zveze. Krizni položaj je bila be- seda, ki se je na seji prav nič niso izogibali. Zavest o tem, da razmere pri nas, pa tudi v občini Celje, ne dovo- ljujejo nobenega čakan.ja in zgledovanja več, so ustvarile ozračje v katerem oster po- lemičen ton in nastop nista bila nič nenavadna. Pomankljivosti, napake in iz subjektivnih vzrokov iz- rasle težave je Zveza komu- nistov v celjski občini v zad- njili dveh, treh letih imela na dnevnih redih vseh kon- ferenc v občini in organiza- cijah, niso torej nič novega, le da so tokrat v drugač- nem vzdušju razpravljali o kompromisarstvu, popušča- nju in toleranci do neizpol- njevanja sprejetih sklepov in nalog. Vprašanje, kako zago- toviti idejno-politično in ak- cijsko enotnost komunistov, so na seji zastavili tako, da takih deviacij organizacija ZK v bodoče ne bo več ime- la enostavno zato, ker se bo pač rešila vseh tistih sopot- nikov v ZK, ki se tako ali drugače ne bodo podredili te- meljnim načelom idejne in programske usmeritve parti- je. V tako zaostrenem vzduš- ju je jasno izzvenela zahteva, da je brezidejnemu ekono- mizmu v socialistični družbi treba posekati korenine. Do- ber del vodilnih ljudi v go- spodarstvu se po svoji misel- nosti in postopkih enostavno ni več počutil, da ga obdaja družba s socialističnimi cilji, čeprav med temi prevladuje- jo člar.i ZK. če bomo konč- no po imenih javnost sezna- nili z nosilci birokratskih, tehnokratskih in menežerskih tendenc in postopkov, potem bo enostavneje dopovedati množicam delovnih ljudi smisel birokracije, tehnokra- tizma in menežerstva. Tokrat nebi ponovno nava- jali vso množico primerov rušenja načel stabilizacije in reforme, rušenja temeljnih socialističnih odnosov. Celje po besedaj tovariša Korošca skoraj v nobeni znani obliki deviacij ni izvzeto. Ostrejši kurs, brezkompro- misna bitka takim pojavom, tudi v preteklosti, je torej neizbežna tudi v celjski ob- čini in na seji je bilo komu- nistom v javnih sredstvih obveščanja nedvoumno nalo- ženo, da take primere ostro in konkretno, toda v polni meri dokumentiranosti javno obravnavajo. Vsi izgledi so, da bomo v bližnji prihodnosti ob naved- bah deviacij slišali tudi ime- na njihovih nosilcev in to na vseh nivojih, razumljivo tudi občinskih. In sklepi? Tokrat so bile naložene naloge za izdelavo akcijskega programa nekate- rim institucijam v občini, razumljivo, da predvsem ko- munistom, ki v le-teh delajo: Ф Predsedstvo občinske skupščine bo do sredine ju- nija izdelalo program v ka- terem bodo zaobsežena na- slednja vprašanja; kako raz- bremeniti gospodarstvo, ka- ko usmeriti proračunske vi- ške, kako zastaviti nadaljnji proces integracije. Izdelava srednjeročnega načrta razvo- ja občine (rok je do konca leta) naj bo med drugim vzgled malone polovici delov- nih organizacij, ki takih pro- gramov tudi še nimajo. Ф Sestanek z direktorji ^ katerem bodo razpravljaj; tudi o idejnih in političnih vj. dikih njihovega poslanstva bo osvežil vprašai-ije investi! cij, vprašanje atroškov p^" slovanja (zlasti kilometrine dnevnice in druge oblike do! hodkov v spletu kričečih pfj, merov socialnega razlikov^. nja), v Celju izredno pereobudo, da bi iiaj sleherna družina vsaj od časa do časa imela kosilo ali večerjo v tej ali drugi gostilni ali hotelu. Gre torej tudi za bitko proti celjski zaprtosti. In še nekaj je — s takšni- jedilniki, kot se bodo go- stinski kolektivi predstavlja- li v času kulinaričnih dni, naj bi se tudi pozneje. Na to pa l^o vplivajo zlasti gosti, tisti, ki bodo te speciaUtete poskusili v napovedanem ča- in ki jih bodo zahtevali tudi pozneje. Kulinarični dnevi se bodo Pričeli v petek, 28. maja, ^ог&ј jutri, z veliko povorko gostincev po celjskih ulicah, "^a bo ob štirih popoldne, "^akoj za tem pa se bodo ^äcela športna in spretnost- ima tekmovanja gostincev. S prvimi kulinaričnimi spe- cialitetami še bodo predsta- vili trije kolektivi, sicer pa bodo kulinarični dnevi traja- li v posameznih îX)djetjih ze- lo različno, V restavraciji ho- tela Evrope bodo s specialite- tami postregli vse dni od 29. maja do 6. junija, pri Ojstri- ci in rjjihovem gostišču Tu- rist na Frankolovem 29., 30. in 31. maja, v samopostrež- ni restavraciji v Gaberju od 29. maja do 1. junija, v re- stavraciji hotela Celeia od 9. do 13. junija, v Ljudski re- stavraciji 5. in 6. jimija, v slaščičarni Zvezda 8. in 9. junija, pri Pošti 7. in 8, ju- nija ter v kolodvorski resta- vraciji 11., 12. in 13. junija. Lahko povemo, da bodo je- dilniki privlačni in da se bo- do na njih pojavile jedi, ki jih sicer ni moč dobiti na krožnik ali pladenj. V večini primerov bodo poskrbeli tudi za glasbo. V času kulinaričnih dni bodo na voljo tudi posebne kartice in kdo bo imel na svoji najmanj tri žige, kar pomeni, da bo obiskal vsaj tri podjetja, bo sodeloval v žrebanju. In nagrade? Deset nagrad za kompletna družin- ska kosila po naročilu. Gostinci bodo svoje dnev- ne jedilnike objavljali sproti, v glavnem v oknih svojih lo- kalov. In naša želja — vse naj- boljše kulinaričnim dnevom in dober tek ter veliko uspe- ha v poživitvi celjske dru- žabnosti. To bo prav gotovo najtrša oreh. Kdo ve?!. M. B02IC »KAM PO NUJNA ZDRAVILA« Dne 6. V. 1971 je pod gornjim naslovom tov. Jerič Slavko kritiziral moj nastop, ko je 10. IV. 1971 zvečer iskal zdravila za svojega sina. V naslovu in še trikrat v tekstu je tov. Jerič povda- ril, da rni je predložil recept, na katerem je pisalo »NUJNO«. Iz foto kopije recepta, ki so mi jo uraano napravili in jo posedujem je razvidno, da recept NI OZNAČEN KOT »NUJEN«. Na recept, ki ni označen kot nujen, pa farmacevt izven delovnega časa NI DOLŽAN IZDATI ZDRAVII^\, ampak SE RAVNA PO LASTNI PRESOJI. To sem tudi napravil in tov. Jeriču zdravila dal. LE ČEVLJE S tem bi bil vsak nadaljnji komentar nepotreb n, vendar ostale navedbe tov. Jeriča ne odgovarjajo dejiai- skemu stanju, zato sem primoran podati nadaljnja pojasnila. Kdo od naju dveh je bil v razgovoru bolj vljuden, bi lahko presodil poslušalec, če bi bil najin razgovor v celoti posnet na magnetofonski trak. če mi tov. Jerič predloži vse tri škatlje, povdarjam vse tri, v katerih je zdravila dobil, pa na nobeni nisem napisal navodila, mu bom rade volje priznal, da nisem ravnal pravilno. Cisti sefizem pa pomeni trditev, da na vratih lekarna ne piše, kdo je v pripravljenosti v času, ko lekarna ne posluje. V izložbenem oknu, ki je ob vratih lekarne, je že vseh petnajst let mojega službovanja v Rogaški Slatini na najvidnejšem mestu objavljeno, kdo vrši pripravnostno službo. Tov. Jeriču in tistim, ki so po objavi njegovega pisma mnenja, da nimam pravice niti do sprehoda, kadar lekarna ne posluje, sporočam, da stalna pri- pravljenost ni konfinacija v stanovanju in, da ni za- kona, ki bi predpisoval farmacevtu, ki edini v podežel- skem kraju ali manjšem mestu sme vršiti službo stalna pripravljenosti, da mora 365 dni v letu biti izven delov- nega časa zaprt v stanovanju in to v 150 let starem stanovanju brez sanitarij in ostalega osnovnega udobja. Vsem tem bi bil zelo hvaležen, če bi tako energično, kot so nastopili proti mesi, nastopili pri kompetentnih organih za dodelitev zdravstvenemu delavcu vrednega stanovanja. Tov. Jeriču pa za bodočnost priporočam, da najprej ugotovi materijalno resnico, šele nato naj se spu.šča v polemiko po časopisu. SI TACUISSES PHYLOSOPHUS MANSISSES! Kompare Ciril, Rogaška Slatina 29 Občinsko javno pravobranilstvo Celje razpisuje prosto delovno mesto R.^ČUNSKEGA IN ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA Pogoji: splošni po zaikonu; posebni: popolna sred- nja šola (prednost imajo kandidati s srednjo eko- nomsko šolo), praktično delo v administraciji in računovodstvu najmanj 3 leta, znanje strojepisja. Razpis velja 15 dna po objavi. ISTO, A TAKO RAZLIČNO Nadaljevanje s 1. strani sami v besedni konfrontaciji, ko so morali tekati za ključi, da bi odprli prostore v ka- terih so bili sklicani sestan- ki, ko so morali ob popol- nem nepoznavanju ljudi т krajih, ki so jiih morda pr- vič videli, formirati vsa po- trebna telesa, od predsedstev do volilnih komisij itd. če je komu znana navada kmečkih ljudi, da na vsakem sestanku, ki se ga udeležijo, razpravljajo prav o vsem, kar jih teži in zanima, po- tem so to ravno krajevna vodstva političnih organiza- cij. Res se je spretnemu morda posrečilo, da je us- meril tok razprave na pred- met dnevnega reda, toda še vedno je plaval v neznanih vodah... Recimo. že leta sem nd seje občin- ske skupščine, sestanka kra- jevne skupnosti, zbora vo- livcev itd., ko bi se znova ne prepričali, da ljudem niso mnoge stvari jasne, da pod naslov davščin vključujejo tudi prispevek za zdravstve- no zavarovanje. Koliko smo ež slišali recimo o nično- sti zavarovanja kmetov-bor- cev, če niso poravnani pri- skevki itd. Kdo je tisti, ki bi v tej zvezi pojasnjeval re- cimo davčno politiko obči- ne? Ali pa. Vsaka vas ne more imeti v skupščini zavarovan- cev svojega predstavnika. Ali je čudno, če so kmetje ob predlogu kandidatov za več- je območje zmigovali z ra- meni, češ, saj je morda res v redu, a ga ne poznamo. Koliko lažje bi bilo, če bi recimo ugleden javni dela- vec rekei kakšno besedo o kvaliteti predloženega? 2al nam prostor ne dovo- ljuje, da bi naštevali konkret- ne primere, dobre In nas- protne od teh. Drži pa to, da je zelo v redu, kljub vro- čekrvnostj razpravljalcev, zbor potekal povsod, kjer so se nanj dobro pripravili kra- jevni javni delavci in na zbo- rih tudi sodelovali. Tako je bilo predvsem v mozirski, šmarski, pa tudi konjiški ob- čini, drugje pa kot je v na- slovu povedano, o ištd stvari zelo različno. I>ve misli se ponujata ob teni. Prvič ta, da je socialna struktura vodstev v krajev- nih razmerah neustrezna, zlasti tam, kjer je prebival- stvo pretežno kmečko, kme- tje pa si za sestajanje vzame- jo čas ob nedeljah. In drugo, da se ne smemo čudiiti, če spričo takšnega odnosa političnih delavcev v kmeč- kem okolju nenehno oživ- ljajo tendence po ustanav- ljanju kmečko-sftanovskih društev, da celo organizacij z vsemi prerogativi političnih organizacij? Jure Krašovec ZASENČENA SLOVESNOST v Laškem so na dan mla- dosti želeli na slovesen na- čin izvršiti akt podpisovanja družbenega sporazuma o šti- pendiranju. Glede na dan podpisovanja je bilo predvi- deno tudi nekaj simbolike. Saj dokument pomeni prido- bitev predvsem za doraščajo- čo mladino, za bodoče gene- racije. Toda. Z več kot fKJlumo zamudo se je zbralo nad polovico vabljenih in svečanost se je zasenčena pod vtisom zamu- de in odsotnosti trinajstih predstavnikov delovnih orga- nizacij le začela. Vsi pri- sotni so dogovor podpisali in na koncu se je, kot se ob datumu in namenu dogodka spodobi, podpisnikom zahva- lil predsednik občinske orga- nizacije mladine. Zasenčena slovesnost. Pr- vič zato, ker se je ohladilo praznično vzdušje. Drugič za- to, ker še zvenijo v ušesih besede s seje občinskega ko- miteja po potrebi večje zav- zetosti in odgovornosti do družbenih problemov, tret- jič pa zato, ker v laški ob- čini^kcraj ni priložnosti, na kateri bi ne govorili o po- manjkanju strokovnih kadrov vseh profilov, od strokovnih delavcev, do sirokovnjakov z visoko izobrazbo. Na dokumentu manjka tri- najst podpisov. K temu le še to, da pa k tekstu druž- benega dogovora ni nihče poslal niti ene pripombe, nobenega predloga, niti te- ga, da dogovora delovna or- ganizacija ne kani pKxipisati. J. Kr. NAD TISOČ MLADIH ŠPORTNIKOV V CELJU Ob zaključku številnih pri- reditev v mesecu mladosti bo vsekakor osrednja v pe- tek 28. maja z nastopom mladincev in mladink sred- njih šol iz vse Slovenije. Me sto Celje bo prizorišče le- tošnjiih finalnih športnih tek- movanj, kjer se bodo v bor- bah za naslove republiških prvakov srečale zmagovalne ekipe iz 9-tih tekmovalnih IKjdročij, ki pokrivajo celot- no republiko. Na igrah bo nastopilo nad 1.000 mladin- cev in mladink! Svečana otvoritev iger bo v petek 28. maja ob 8.30 na igrišču celjske gimnazije, pol ure kasneje pa se že bodo spoprijeli med seboj mladi športniki in športnice. Vsa igrišča v Celju bodo tega dne zasedena! Na Glaziji in Skalni kleti se bodo spopri- jeli nogometaši! S tekmova- njem bodo pričeli že v če- trtek 27. V. ob 17.00. V ro- kometu bodo igrali na gim- naziji, osnovni šoli I. celjske čete, na I. in II. osnovni šo- li. Mladinke bodo v košarki nastopile na igrišču gimna- zije, mladinci pa na I. in III. osnovni šoli. Igralne površi- ne za odbojko bodo za mla- dinke pri celjski gimnaziji. Za mladince pa pri Ingradu in Partizanu v Gaber ju. V atletiki pa se bo sPoprijelo blizu 500 pionirjev in pionirk osnovnih šol na stadionu Bo- risa Kidriča že ob 9.00 do- poldne, mladinci in mladin- ke srecbijih šol pa popoldne ob 15.00. Celjsko telonovalno pK>droč- je bodo na teh igrah zasto- pale naslednje šole: v košarki — mladinci celj- ske giunnazije, mladinke ve- lenjske gimnazije, v odbojki — mladinci RŠC Velenje, mladinke EŠC iz Celja, v rokometu — mladinci celjske gimnazije, mladinke ŠC za blagovni promet Ce- lje, v nogometu — mladinci šolskega centra za blagovni promet Celje. V atletiki lahko z gotovo- stjo računamo na nastop mladincev in mladink celj- ske gimnazije, po vsej ver- jetnost pa bodo med fina- listi še mladinci ŠC Boris Kidrič, pri mladinkah pa pe- dagoška gimnazija iz Celja. Tudi pri pionirjih in pionir- kah še niso določeni finali- sti. Upajmo pa, da bodo-med nastopajočimi ekipa pionirjev iz druge, med pionirkami Pa ekipa I. osnovne šole iz Celja. Občanom Celja priporoča- mo, da si v kar največjem številu ogledajo športna tek- movanja, zlasti pa šolski mla- dini. Vstop na vse prireditve je prost! Mladim športnikom in športnicam iz vse Slovenije izrekamo iskreno dobrodoš- lico z željo, da bi se med Celjani kar najbolje počutili, na tekmovanjih pa dosegli kar najboljše rezultate. K. JUG DRAGULJ MED ZDRAVILIŠČ Tokrat je »štaletna palica« našega intervjuja v rokah direktorja avtoturističnega podjetja Izletnik, prof. I^eo- polda Perca. Izbral ga je predsednik turističnega društva v Podčetrtku, Prane Renier. Zato ni naključje, da se osnovno vprašapje vrti okoli atomskih toplic. Kon- kretno: Ali je kolektiv Izlet- nika in morda še kdo v res- nici pripravljen pomagati pri razvoju atomskih toplic in sploh, kako si zamišlja raz- voj toplic in s tem celotnega Obsotelja? »Moje mnenje je, da so v atomskih toplicah zamudili z Izgradnjo hotela in dru gih zmogljivosti precej let. V času, ko sem pri Izlet nilku, sem večkrat prišel v stik s predstavniki kolekt vov, ki so pripravljeni investirati v take objekte. Pr, pričan sem, da so atomske toplice velik dragulj ^ našem zdraviliškem ix>dročju in da bo zato tudi vsa^ investicija tu dobro naložena. Treba jo je seve dobr proučiti in dokazati. Sicer pa smo se odločili, ц sku.šamo z nekaterimi manjšimi in skromnejšimi ol¡ jekti preizkusiti, ali bi bil hotej in drugi objekti eko nomsko utemeljen ali ne. Tak preizkus želimo oprj viti tudi zavoljo tega, da bi se izognili stihijski inve sticiji. Radi bi dokazali, da je tu možno doseči pošlo vanje na ustrezni rentabilnostni ravni. Zato bomo t v kratkem odprli nekaj počitniških hišic In v nji začeli z gostinsko-turistično dejavnostjo. Seveda bom( reziiltate skrbno spremljali in proučevali ter šele j» tem sprejeli končno odločitev, »Glede na to, da je bil kolektiv Izletnika v preiolt lost! v določenih težavah, bi bil zanimiv odgovor n vprašanje, kakšno je sedanje stanje.« »Kolektiv je pre'brodil največje težave, s katerim smo se srečali ob koncu la.nskega leta. Pri tem mi slim tudi na finančne pokazatelje in na višje cen^ i cestnem prometu, ki so začele veljati aprila letos Očitno je namreč bilo, da tri leta stare оепе i ргел'ог potnikov niso pokrivale niti lastnih stro.škov, .Sicer je po naših normativih nujno vsako leto obno viti avto park vsaj s 15 odstotki, najmanj, kar pj moramo obnoviti je 12 do 15 vo?il. Na osnovi preji njih cen tega nismo mogli storiti. To se Je pokaralo tildi v prometu, kjer smo imeli resne težave, avtcbiej pa so bili prepolni. Zdaj mo nabavili 10 novih a\l& busov znamke Mercedes, ki Jih dobimo 15. junija, razen tega smo kupdli tudi 8 TAMOV. Računamo, di bomo v dveh letih obnovili nad 50 odstotkov našega voznega parka. K uspehu celotnega dela pa Je pri. speval tudi turistični center na Golteh, fci Je razmero ma dobro mključil prvo četrtletje.« »Kot čujemo so nastale nove težave na nekateri! progah zaradi zelo siabîh cest. Kako rešujete te pro bleme?« »Zairadi skrajno slabih cest na nekaterih odsekih, naš kolektiv ne more več opravljati avtobusnega cest nega prometa. Gre za to, da so nekatere ceste ta.ko slabe, da nam uničujejo vozni park pa tudi zato, ke: so prenekateri odseki za prevoz potnikov z avtobus: пел^-атп!. Tak primer je med dm.^im pri Košnici pod Prevorjem, kjer Je plaz odnesel polovico - cestišča, Tu grozi težka nesreča! Mi te odgovornosti ne moremo prevzeti. Zato smo otovestili vse prizadete občins.ke skupščine, na območju katerih je 22 kritičnih cestnih odsekov, in Jih prosili, da do 1. Junija te ceste рот>га vijo, ker bomo sicer primorani promet ustaviti. Tega sicer ne bomo napravili t-akoj po la.stni presoji, mar- več bomro poklicali pristojne republiške organe, ki na; ugotovijo, ali Je prevoz potnikov na takšnih cestnií. cdisekih še varen ali ne. Ta primer pa je nujno rešiti tudi zavoljo tega, ker naš kolektiv odvaja za vzdržf- vanje cest tretjega in četrte»??, reda vsako oVoii 1 milijon dinarjev« »Koga predlagate za nasledn.iega sobesednika?« »Predlagam, da bi prof. Ludvik Rebenšek, veli« strokovnjak za zdraviliško problematiko. osvc?itli! neka tere probleme naših zdravilišč in tudi vidike atomskiH toplic« . M. BOŽIC ALEKSANDER HRAŠOVEC Doktor prava Aleksander Hrašovec je med Celjani f vsakem primeru markant- na pojam, človek širokih razsežnosti, kot osebnovst in kot oseba. Ko sem ga vpraSal koIikSna je juridiö- na dedna obreTnenjenost, sem ga spravil v zadrego, kajti pravniki so bili vsi do četrtega kolena nazaj, 'saj je bil èe njegov praded sodnik, pravniki pa tudi ded in oče, koliko stricev in bratrancev se spopada z paragrafi v naglici m ve- del našteti. Kolikor je Aleksander Hrašovec Celjan, tako se vseeno čuti šmarčana. Šmarski domicil mu je na- vrgel še humoristično ži- lico, saj je svoje dni kot »Smarski Anzek« stresal o- krogle in pikre in to v ča- su, ko »list za pametne Slo- vence« še ni bil tako bo- deč, ko je moral humorist biti pravnik, če je hotel odnesti kožo in deruirnico neokrnjeni. »Pri sedanjih množičnih sredstvih, zlasti ob TV, se amaterski humor težko spo- pada s profesionalnim. Hu- mor mi je konjiček le Se v ožjih družbah.« Tako pravi o svojem hu- morističnem »zatonu« ki mu je priključil še pihanje v trobento, ko je tudi svojo aktivnost pri godbi na pi- hala po 25 letih obesil na klin. Ze odraščajoča generacija se Aleksandra Hrašovca spominja kot dobrega, za šalo pripravljenega Dedka Mraza. Leta in leta je obi- skoval otroke. Nekega leta je v enem dopoldnevu na- stopil v šestnajstih razredih druge osnovne šole. Bila so leta, ko je bil pravi sino- nim Dedka Mraza. če sem prej vljudno go- voril o razsežnosti, potem moram to vsaj dokumenti- rati. če skoči v kopalni ba- zen, izpodrine okoli sto li- trov vode. Zadnja leta pa se v bazen podaja kot pred- sednik plavalnega kluba »Neptun«. Na vprašanje, kako je do tega prišel, ni ovinkaril: »Odkrito povem, da iz ljubezni do sina in njegovih vrstnikov, ker imam mla- dino, rad, zlasti tako, ki si izbira koristne cilje. Me- nim, da bi starši morali bolj posegati po prosto- voljnih funkcijah v društ- vih, kjer sodelujejo njiho- vi otroci.« Letos so z anketo v os- novnih šolah pridobili oko- li 200 novih članov za klub in v največje zado- voljstvo si bo štel, če bodo ostali v njem in obogatili vir za klubovo reprezentan- čno jedro. Kako se človek v najboljših letih ne more zagreti tudi za šport je do- kaz, da je pri petdesetih svojemu pravniškemu sod- niškemu izpitu pridružil še plavalni sodniški izpit. Kot »športnik« bi se rad »upokojil« ob izpolnitvi že- lje večine Celjanov, ko bo Celje dobilo tudi zimski bazen. Oprostite — Skoraj bi bil pozabil na bistveno črto v tem na hitro narejenem portretu. Dr. Aleksander Hrašovec je pomočnik di- rektorja pri komunalnem zavodu za socialno zavaro- vanje, kjer ob vseh težavah vendarle z užitkom oprav- lja čisto juridično delo, kar pa spričo pestrosti proble- matike na tem področju tudi malenkost. J. Kr. I KOORDINACIJSKI ODBOe Na zadnji seji Izvršnega odbora Občinske konference SZDL Celje so člani najprej obravnavali predlog statuta kulturne skupnosti, pri če- mer so imeli največ pripomb na strukturo tistega dela bo- doče skupščine, ki jo bodo sestavljali predstavniki šir- še družbene skupnosti. So- glasno so menili, da je ixxi- ročje gospodarstva premalo upoštevano ter se izrekli tudi za to, da naj kot izvršilni organ deluje izvršni organ, izvoljen po analogni struktu- ri kot jo bo imela skupščina ter zavrnili predlog, da se na- mesto tega ustanovi sekre- tariat, ki bi mu načeloval di- rektor strokovne službe. V nadaljevanju so obravna- vali predlog sprememb sta- tuta Zvezne konference SZDL ter poudarili, da bi morale te spremembe v več- ji meri upoštevati predvide- ne spremembe v zvem z no- vimi ustavnimi amandmaji. V F>osebm točki dnevnega reda so člani razpravljali o nekaterih aktualnih vpraša- njih na področju odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnosti ter ob t«j priliki imenovan nov koordl nacajski odbor za urejevanj« teh odnosov na področju celjske občine. V koordirtf' cijski odbor za urejanje od- nosov med samoupravno družbo in verskimi skupno stmi so bih imenovani: BBA' TEC MILAN, izreden študeiA dela pri občinski konferen- ci ZMS; GROBELNtf IVAN, profesor na Gunnazaj' Celje; KOLEŠEK FRIDERtf- opat pri župnijskem urad« Sv. Danijela; MAROLT JO ZE, profesor, îx>dpredsedniii Skupščine občine Celje; P®' TROVIČ dr. STANE, zdrav; nik v splošni bolnici Cel'®' PONIKVAR IGOR, predsed- nik medobčinskega oàbo''® sindikata delavcev družben"' dejavnosti; ROJC EMIL, рг^ fesor na Gimnaziji pedagf^' ke smen Celje; TASIČ F^ NJO, diplomiran pravnik ^ Komunalnem zavodu za cialno zavarovanje CeU^ JANKO 2EVART, predsed^ Občinske konference S^ Celje, ki je bil hkrati ^ novan tudi za predsedi^ koordinacij skega odbora, ii^ SPOMINSKA PLOŠČA STENOGRAFU IN ESPERANTISTU SVE- TOVNEGA SLOVESA PROFESORJU RU- DOLFU RAKOŠI v soboto 29. maja ob 11. uri bodo v Ormožu odkrili spominsko ploščo na roj sni Jiiši prof. Rudolfa Rakuše. Prof. Rakuša (roj. 22. inarca 1893 v Ormožu, umrl 25 maja 1970 v Ljubljani) je bil že od leta 1935 član med- narodne a».i,ademije e^ran- ta — Akademika de Elsperan- to — je utemeljitelj reformi- rane slovenske stenografije, ki jo od leta 1946 obvezno po- učujejo v vseth slovenskih strokovnih šolah in tečajih ekonomsko - komercialne in administrativne smeri, hkra- ti pa tudi soustvarjalec enot- ne stenografije za hrvatsko- srbsko jezikovno podroCye. Bil je pisec številnih učbeni- kov, izreden strokovni pu- blicist in prevajalec v espe- ranto. S prevodom Cankarje- vega »Hlapca Jerneja in nje- gove pravice« (La servisto Jernej kaj ha rajto) in Žu- pančičevega »Cicibana« (Cüci- ban kaj abelp) je sloves ma- loštevilnega slovenskega na- roda pone5;el v šimi svet esperanta. 0:kritje spominske plo- šče v Оппоии pripravil.ia »Sklad prof. RuidoMa Raku- še«, ki so ga ustanovili Ra- kuševr nekdanji učenci, pri- družili pa so se jim še šte- vilni drugi. Med njimi dru- štva stenografov v Mari;bo- ru, Celju in Ljubljani, Zveza esperantistov Slovenije, Hr- vatsko stenografsko društvo. Savez daktitografa^ stenodak- tilografa i drugih administra- tivnih kadrova Jugoslaivije, Kreditna banka Maribor, Skupščina občine Ornköz in drugI. Sklad so ustanovili z name- nom, poskrbeti za razna spo- minska obeležja v počastitev te-ga velikega moža, zlasti pa še z namenom, iz sredstev sklada nagrajevati najboljše stenxDgrafe, strojepisce in esperantiste iz vse Jugoslavi- je. V te naimene sprejema slilad dotacije in denarne pri- spevke posameznikov, delov- nih in drugih organizacij ter dTUižbeino političnih skupno- sti na žiro račun: SDK Mari- bor 518-679-21368. Na odkritje, spominske plo- šče v Ormožu pričakujejo številne goste iz vse Jugosla- vije, zlasti še šoliske iialete ekonomskih in administrativ- nih šol, na katerih se dijaki bogatijo z znanostjo profe- sorja Rakuše. Na prired¿tev so posebej vabljeni tudi vsa njegovi nekdanji učenci in di- jaki ter nenazadnje njegovi častikii in ljubitelji Sloven- skih goric iz Olja in oko- lice. âk Mt4Í najbolj delavnimi amaterskimi folklornimi skupinami v Sloveniji je skupina ix Šempetra, ki deluje ▼ okviru tamkajšnje Svobode. Pred kratkim so nastopili tudi т Celju in selo temi>eramentno odple- sali znano Glamočko kolo. Foto: tr PRiSEGA OB POLNOČI Prosvetno društvo v (X)- TOVUAH ima tri sekcije: dramsko, pevsko in glasbe- no. Dramsko vodi tovariš Av- gust Jordan, pevsko Goršek Jurij starejši in glasbeno Lešnik Jože. Vse tri sekcije pa se borijo s prostori. Po- trebovali bi vsaj dve sobi, ki bi bile zares njiihove in kjer bi se laihko delo še živahne- je odvijalo. Vodja proizvodne enote, ing. Vlado Kralj je oblij'Uibil da bo do jeseni stvar urejena; če bo obljuba р>о- sitala resnica, se bo dejav- nost prosvetnega društva v (jotovlijah še bolj razmah- nila. LepK) tradicijo ima pevsko društvo, ki je sedaj precej pomlajeno. Res je, da so čla- ni društva zaposleni največ izven Gotovelj, vendar se vaj kar se dà redno udeletžujejo, to pa se pozna pri izvajanju raznih p)esrai. Lepo in prav bi bilo, da bi jih kdo od Ra- dio Celje ali Ljubljana posnel na trak, da bi se glas goto- velj skih p>evcev slišal po vsej Sloveniji. To bi рк) 75 Ijet ne- pretrganega dela tudi zaslu- žili. Igralska skupina je naštu- dirala igro PRISEXIJA OB POLNOČI. Ta ljudska igra zahteva precej dobrih igralcev in režiserjeve .spretnosti. Na odru se je zvrstilo prei/co dvajset igralcev in kakšnih F>et je vidno izstopalo. Na- s-topili so dvakrat, in obakrat je billa dvorana skoraj poJna. Tiidi scena je bila s trdim naçxorom lepo pripravljena. TEŽAVE CELJSKE KULTURNE SKUPNOSTI Jutri zjutraj bo skupna seja Izvršnega odbora celj- ske kulturne skupnoisitii in sve- ta za kulturo in zsnanost pri občini Olje. Tema razgovo- ra: zavlačevanje republike ргј podpisu družbenega dogovo- ra o začetku delovanja kul- turne skupnosti. Gre namreč zato, da so bili (Del j ani prvi, ki so pripravili vse ustrez- ne materiale za ustanovitev kulturne skupnosti. V Ljub- ljani pa s podpisom zavla- čujejo, češ, počakajte še na druge, ki pa so zaspali in zdaj lovijo ziadnji vlak. To je prizadelo celjske kul- turne ustanove, ki nimajo de- narja niti za osebne dohod- ke, kaj šele za druge teko- če zadeve in potrebe. Denar- ja iz republik pa ne bo tako dolgo dokler ne bo izvršen podpis. Skratka začaran krog, v ka- terem je bil najbolj prizadet tisti, kii je vso stïvar že od samega začetka vzel preveč resno. Pravijo (namreč Ce- ljani!), da če ne bo v kra^ kem času podpisan druž- beni dogovor (vse je pri- pravljeno!), potem bo ro- potalo. Tako je tudi pra- vilno. tv Kulturna prizadevanja PISE: STEFAÍ4 2VI2EJ CELJE: RAZISTAVA LIKOV Na povabilo celjskega Ko- mornega zbora je organiziral razstavo »Štirih slikarjev iz Ronk« celjski Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij. Razstava je bila po splošni oceni izredno kvali- tetna, k uspehu pa je ne- dvomno prispeval simpatičen ambient razstavnega prostora v Muzeju revolucije. Ob vsa- kokratnem srečanju z italđ- janskimi razstavi j alci je pa- dla ideja, da bi slovenstu li- kovniki vrnili obisk v sever- noitalijansikem — obmejnem mestu Ronchi dei L^ionari. Takrat je telda razprava kdo naj predstavlja celjsko li- kovno živloenje. Najprej je bil predlog naj izberemo kvaHtetnejiše likovnike-ama- terje; toda do pravega za- kljtička nikakor ni prišilo. Odbor za litoowio vz^jo je odloči naj gredo v zamej- stvo slikarji in kii>ar, id se- stavljajo mlado in usipešno skupino »Jimij«. Z vabilom ki dogovorom 90 se napotili preteklo sredo v Ronchi. 2e prisrčen sprejem je pokazal, da so to prijaz- ni in kulturni Ljudje, ki zna- jo ceniti in ločiti dobro od slabega. Med domačini smo opazili njihovega podžupiana in predsednika interesne kul- tumo-prosvetne organizacije Pro — locco. V obojestran- sko zadovoljstvo smo se hi- tro dogovorili za čas, kraj in število eksponatov. Na splo- šno smo morali vsi priznati, da podobnega sprejema še nismo doživeli, niti ga nismo pričakovali. Skupina »Junij« bo torej razstavljala v obmejnem ita- lijanskem mestai Ronchi dei Legionari. V avgiistu imajo tam velik kuilturni teden, Id ga običajno obišče tudi po 15.000 obiskovalcev — in del tega dogodka bodo tudi naši mladi likovniki, želimo jim čim več tisipehov! Kozje — Bistrica »b Sotli: Gostovanje Amater Preteklo nedeljo so tu go- stovali člani Amaterskega gledališča »želeear« Store-Ce- Ije. Uprizorüii so komedijo »za smeh in razvedrilo« — »Svojeglavček«. Stevüni gle- dailci so jih prisrčno sprejeli. Trnovlje: Premiera V soboto so se iraeli namen predstaviti ctomači igralci z uspelo groteskno komedijo Igorja Torkarja »Vstajenje Jožefa Svejka« lastoemiu ob- činstvu. Prav ste razumeli: imeli so le namen^ kajti ma- loštevilno občinstvo si je le iz uvidevnosti do igralcev le ogledalo to predstavo. Razočaram nad »lastno usodo« so se morali vsi igral- ci skrajno truditi, da so po- kazali vsaj ded tistega kar si- cer znajo. Vodstvo se zdaj sprašuje kaj je bilo temu VTJTok. Mi slaba informira- nost, lepo vreme, TV ali kaj drugega... ? To je vpraša- nje, ki se ga bodo v prihod- nje lotiti z vso resnostjo, kajti ni jim vseeno ali imajo svoje oböinstvo, ali ne. Store: Gostovanje amater V petek je gostovado vÄto rah Amatersko gledališče »Tone čufar« z Jesenic s far- so Ivana CJankarija »POHUJ- ŠANJE V DOLINI SENT- FLORJANSiKI«. Gostovanje sodi v okvir izmenjav kul- turnih stvaritev med želeear- nami Jesenice, Ravne na Ko- roškem in Storami. Maloéte- vìHr» oibčinstvo je odlične iz- vajalce počastilo s spontanim aplavizom. Celje: Plemim novo Po neuspelem prvem sklicu bo danes zvečer ob 18. uri v dvorani Občiaskega sveta po- novno seja plemmia, ki je pretekla teden zavoljo ne- skleipčnosti odipadla. Pogovo- rili se bodo o statutu Kul- turne skupnosti, o programu dela ter notranja razdelitvi sredstev. OD 3. JUNIJA 00 6. JUNIJA Ob festivalu bo še več vs- porednih prireditev kot raz- stava avstrijske glasbene li- terature. kateri bo priklju- čena tudi razstava jugoslo- vanske glasbene Uterature ter več posvetovanj glasbenih pedagogov. Skratka resničen kompleksen prikaz dejavno- sti mladinskega petja. T. VRABL AVGUSTA GRAMO- FONSKA PLOŠČA Minulo sobotno popoldne in nedeljsko dopoldne je komorni moški zbor prebil v veliki koncertni dvorani lju- bljanske filharmonije, kjer se je mudil na snemanju slo- venskih narodnih i>esmi aa lastno gramofonsko ploščo. Pel je seveda pod vodstvom svojega dirigenta, prof. Ego- na Kuneja. Snemanje je vo- dil tonski inženir Sergej Do- lenc, ki velja za najboljšega tonskega strokovnjaka v Ju- goslaviji; med delom ge je najpohvalneje izrazil o celj- skem zboru. Dvodnevno snemanje je bi- lo dokaj šen umski in fizičen napor, toda ves trud ni bil zaman, avgusta bo plošča na voljo. Obsegala so 18 pe- smi za okrog .30 minut petja. Končno je znano, da na mladinskem pevskem festi- valu ne bo nastopil mladin- ski zbor iz Češkoslovaške, ki se je prvotno prijavil in celo dobil dovoljenje njihov^a ministrstva za kulturo. Da bi zbor vseeno nastopil so sto- pili v akcijo vsi, ki jim je pri srcu, da bi letošnji fe- stival v vseh pogledih uspel. Kljub temu zbora ne bo, prav tako ne bo češkoslovaš'ke glasbene delegacije, medtem ko je zaenkrat še odprto vprašanje sodelovanja češko- slovaškega glasbenega stro- kovnjaka v strokovni oce- njevalni komisiji. Izredno so se izkazale celj- ske družine, ki sO ponudile svoja stanovanja za mlade регке v času festivala. Orga- nizatorji so dobili celo več p ri jar. kot pa je pevcev. Organizator je izdelal tudi ličen plakat, ki propagira naj- večjo mlaitìinsko glasbeno pri- reditev v Jugoslaviji. Osnu- tek za plakat je izdelal sli- kar Peter Krivec iz Vojnika. Zelo dobro že gredo v pro- dajo vstopnice in organiza- tor pričakuje, da bodo prav tako, kot prejšnja leta vsi koncerti dobro obiskani. krIIovec, ljubljanska srečanja MARKO ŠUŠTARŠIČ Srečanje s slikarjem Mar- kom šustaršičem je bilo za- me izjemno doživetje. Ko sem stopil v njego atelje, mi je pogled zaplavaj od slike do slike, preko cele skladovnice čopičev in barv, številnih ne- dokončanih platen in se za hip dlje ustavil na slikarst^cem stojalu, kjer se je p^orajala nova umetnina. Odkril se mi je nov svet vtisov, razmiš- ljanj in čustvovanj, več- ne dinamike nastajanja in doživljanja. Videti in doživ- ljati — besede so skoraj od- več ... Marko Suštaršič se je za- čel ukvarjati z likovno umet- nostjo že v zgodnji mladosti. Pravi, da verjetno zaradi okolja v katerem je živel. Njegov stric, slikar Stiplov- šek, tja je prvi uvajati v svet slikarstva, v času, ko je pri njem preživljal počitnice, že v gimnazijskih letih, ki jih je preživel v Olju, pa se je toliko posvečal slikarstvu, da mu je bila šola, kar nt'.íako odveč. V Ljubljani je Marko šu- štaršič končal Akademijo za likovno umetnost. »Prav gotovo sta za slikar- ja možni dve poti. Ena je, da se šolaš, prehajaš skoad vse faze, spoznavaš ra^alične smeri, zanima te zdaj bolj ena zdaj druga. Pri vsem pa je najvažnejše, da to obdob- je čimprej • absoilviraš. Dru- ga pa ' je pot naivcev, ki imajo svoj odnos že od vsega začetka in vsako sprejema- nje drugih vplivov jim lahko samo škodi. Po končani Akademiji sem sodelovali v grupi Sedem mla- dih. Takrat me je priitegoval nadrealizem in sem iz njega iziha^al. Nadakiji razvoj je potekal kontinuirano, brea velikih skokov. Mislim, da je v mojih delih tudi nekaj slo- venskega vpliva, vendar v tem poskušam odkriti neke nove vrednote.« Najprej je Marko Suštar- šič raizstavljad z ostalimi čla- ni skupine v Modemi gale- riji, s to razstavo .so kasne- je obiskaii še Zagreb in Beo- grad. »V tistem času je bil tudi pri nas razširjen socialistič- ni reaiizem, zato je naša skupina delovala precej sve- že. Morda je to vzrok, da je bila razstava precej dobro sprejeta.« Kasneje je veliko razstav- ljal tudi po tujini, skupaj z ostalimi jugoslovanskimi av- torji. Samostojno pa je raa- stavljal v Parizu. Tam je za svoje slikarsko delo dobil na- grado na bienaki mladih. »V tujini sem imel vedno v glavnem zelo zanimivo kri- tiko, toda če bi hotel tam prodreti, bi moral ah živeti v tujini, ali pa imeti tako vela- ko produkcijo slik. Z drugi- mi besedami, da bi slikar po- stal zanimiv za trgxDvoe s sli- kami, je nujno pK>treben smi- sel za business, saj mora tr- žišče dobesedno zasuti s svo- jimi dedi. Osebno me to ne zanima, veUiko bolj me vleče nekakšna filozofija pri ust- tvarjanju...« Veliko razmišiLjanja in do- življanja o srečanju s siikar- jem Markom Suštaršičem je potrebno, da človek napravi droben kroki. Od tod pa je áe ciaiâc do platoa... ZLATI FANTJE SO PRIVABILI TRI TISOČ GLEDALCEV Takšnih šix)rtiiih dogodkov, kot so ga nam prejšnji teden pripravili celjski amaterski ko. àarkarski entuziasti, se lahko želimo samo še več. Košarkar- ska reprezentanca Jugoslavije, ki je pred letom dni osvojila v Ljubljani naslov svetovnega prvaka in s tem enega največ- jih športnih uspehov jugoslo- vanskih športnikov v vsej zgo- dovini, je na izredno primeren športni prostor v mestni park, privabila preko 3000 gledalcev, resničnih ljubiteljev kvalitet- nega športa. čudovit majski večer so tako pripravili košarkarji Jugosla- vije in Celja ter gledalci, ki so napolnili stadion in dali celotni prireditvi šarm. Vihar- no, kot se to spodobi, so po- zdravili čosiča, šolmana, Ple- čaša in ostale junake državne reprezentance, kot ludi doma- če igralce. Darila, čestitke, za- hvala za gostovanje, ploskanje, odobravanje, uživanje — vse to lahko zapišemo za to pri- jetno športno prireditev v ma- ju. Odobravamo lahko tudi so- delovanje Libele, Торга, To- varne nogavic Polzela, Tkanine in Tehno-mercatorja, ki .so po- magali in omogočili kvalitetno športno prireditev. Celjani so lahko videli resnične športne moj.stre, ki so jih v glavnem poznali samo preko ekrana: »Amerikanec« čosic je navdu- šil z nekaterimi izjemnimi ko- šarkarskimi finesami, doblje- nimi v deželi košarke — ZDA! Knežević je polnil koš, kot da bi šlo zares. »Burduš« Plečaš je malo igral, vendar dokazal, da je pravi košar- karski maček! Navdušili so tudi ostali, ki so nastopili. Presenečeni smo lahko tudi nad igro domačinov, ki so kljub daleč premočnemu na- .sprotniku pokazali veliko ko- šarkarskega znanja in priza- devnosti. Za to jih je številno občinstvo tudi upravičeno na- gradilo. Bil je čudovit .športni večer v maju. Želeti je samo to, da bi podobnih večerov bilo še več. Predv.sem v poletnem času. športni park v mestnem parku imamo, občinstvo je za vsako kvalitetno prireditev na- vdušeno — treba je samo več iniciativnosti ostalih; takšne iniciativnosti, kot so jo po- kazali košarkarski delavci Ce- lja. Njihovo pravilnost je potr- dil tudi Ranko Žetavica, zvez- ni trener »zlatih« fantov: »Ta- ko navdušenega sprejema ni- sem pričakoval. Naša dolžnost je, da s popolno ekipo gostu- »Burduš« Pleča-š, ki je v Celju igral bolj malo, je kljub temu potrdil, da je trenutno naj- boljši košarkar v Jugoslaviji. jemo tudi po manjših krajih ter tako populariziramo košar- ko. V Celju smo popolnoma uspeli in bomo še vedno radi prišli.« Marsikdo bi lahko iz podob- nih prireditev naredil show. Za ljudi in za sebe. Celje pa bi bilo oplemeniteno s prire- ditvami, ki jih zlasti v polet- nem času tako pogrešamo. Kvalitetne ekipe z znanimi imeni bodo v mestni park vedno privabile veliko ljudi. To pa je porok za nadaljeva- nje akcije, ki so jo začeli košarkarski delavci Celja. Ne smemo pozabiti, da so »zlati« fantje privabili sredi tedna v Mestni park preko 3000 gledalcev! T. VRABL Kre.šimir Čo.sić, ».\merikanec«, je z nekaterimi bravurozuimi potezami navdu.šil gledalce V odmoru, ko so se košarkarji Ju^osIavi,)e ponovno začeli ogrevati, so jih obkrožili mladi ljubitelji kvalitetnega športa. Želeli so njihove podpise, želeli so jih osebno spoznati . . . IMENOVANJE Ker je bila tov. Sonja Mo- škonova pred kratkim ime- novana za sodnico okrožnega gospodarskega sodi,šča v Ce- lje, je bila razrešena dolžno- sti sodnice občinskega sodi- šča v Celju. SEMINAR ZA SEKRETARJE ZK Občinski komite ZKS v Ce- lju je minuli teden sklical sekretarje ZK iz delovnih or- ganizacij na seminar, na ka- terem je najprej o gospo- darskem položaju celjske ob- čine govorila predsednica ob- činske skupščine tovariša Olga Vrabičeva, v drugem delu pa je politični sekretar komiteja ZKS tovariš Šte- fan Korošec z analitično oce- no političnega položaja v ob- čini odprl široko in konkret- no razpravo o vlogi in na- logah komunistov po 17. seji predsedstva ZKJ. Sekretarji so na seminarju dobili na- potke za akcijo, ki bo v na- slednjih dneh razgibala zve- zo komunistov v občini. PREPOVED GRADENJ Odborniki celjske občinske skup- ščine so na zadnji skupni seji brer zadržkov sprejeli odlok o razgla- sitvi splošne prepovedi gradn.je ter parcelacije zemljišč na območjih, za katera je predvidena izdelava zazidalnega načrta. Sprva je ka- plo, da se bo ta prepoved nana- šala le na območje novega šmar- tiivikega jezera; na predlog pri- stojnega sveta pa so odlok spre- jeli v takšnem besedilu, da ке nanaša še na druga obmoi,j», predvsem rekreacijska. Sicer pa je vprašanje, kako bo to zadevo rešil za območje šmar- finskega .jezera za/idalni načrt. Pri vr.MTi tem irre tufli za ■ —■ ščitnega pas J pa tu 'i ca dose- danjo parcelacijo zemljiši. DVA KANDIDATA Na kandidacijskem zboru voliv- cev sedemnajste enote za volitve odbornika v občinski zbor celjske občinske skupščine; enota zajema Vrunčevo, Veselovo, Dalmatinovo. Tkalsko, Mose Pijade in Dečkovo cesto od hišne številke 19 navzgor, so za nadomestne v(»litve v nede- ljo 6. junija potrdili dva kandida- ta: Antona Laha-Zmaga, direktorja celjske carinarnice in Mirka Tanj- ška, peka. IZPIT KOLESARJEV Ravnatelji osnovnih šol celjske regije so na pobudo komisije za varnost in vzgojo prometa na eni svojih zadnjih konferenc skle- nili, da se v naslednjem šol.skem letu ne bo smel noben šolar voziti s kolesom v šolo, če ne bo napra- vil kolesarskega izpita. Štiri os- novne šole so za svoje učence s pomočjo komisije za vzgojo in varnost prometa v Celju kolesarske izpite že opravile. Učenci dobijo legitimacije in značke. REPUBLIŠKA »NAŠA BESEDA 71« Včeraj se je v Kranju pričel« drugo srečanje pionirskih in mla- dinskih gledaliških skupin Slove- ni.je pod imenom »Na.ša beseda 71«. Tako je ta kulturna manife- stacija mladih, katere pričetek je bil v Celju, postala tradicionalna prireditev vse slovenske mladine. V Kranju .se bo predstavilo sedem skupin, nocoj bo nastopila tudi mladinska gledališka skupina Eko- nomskega šolskega centra C:elje z večerom »Poljske lirike XX. sto- letja«. CENE NA CELJSKI TRŽNICI Ja.jčka so v tem tedmi proda- .jali od .■)()—60 par. Skuta je bila po 10 dinarjev, smetana po 12 dinarjev. Solata od-2—6 dinarjev, grah so prodajali po 4,50 dinarja, novo čebulo od 2—3 dinarje. Kilo- gram češenj je stal 5 dinarjev, zmanjkalo pa je banan. Paradižnik so prodajali po 11 dinarjev, veliko pa je bilo tudi zelo lepe kolera- bice in novega ohrovta po 4 di- narje. SPREMEMBA NA ŠOLI V ŠTORA^^ Glede na to, da je dosedanji ravnatelj osnovne šole v Sprašuje: Milan Božič Odgovarja: Mirko Lešnik, di- rektor gostinskega podjetja Ojstrica Najbrž ni naključje, da je kolektiv gostinskega podjetja »Ojstrica« v Celju med tisti- mi redkimi, ki vlaga precej- šnja sredstva v urejevanje gostinskih prostorov, v nji- hovo razširitev itd. In tudi zadnja naložba v obrat »Tu- rist« v Frankolovem govori o prizadevanjih, da bi gosti prihajali v lepe prostore, bi- li dobro postrežeai in ^е tako najbolje počutili. »Odločili ste se za precejš- njo investicijo, mar ne?« »Če povem po pravici, gre za takšno naložbo, ki je nismo niti predvidevali. Sprva smo hoteli opraviti le manjša de- la, pozneje pa je le prevla- dovalo mnenje, da moramo poleg spodnjih prostorov, kjer smo med drugim dobili tudi lepo dvorano, urediti še nekaj sob za premočevanje. Tako bomo za vsa dela sku- paj odšteli. okoli 1,5 milijo- na dinarjev.« »Kako ,je s so- bami in koliko ležišč boste imeli?« »Gre za sedem sob in 14 ležišč. Predvidevamo, da bodo nared že v tako imeno- vani glavni turistični sezo- ni.« »Poleg lepe dvorai.ie in preurejenih drugih notranjih prostorov, imate tudi lep vrt.« »žal, dela še niso po- vsem zaključena. Vrt bo del- no pokrit in tako bo skupna zmogljivost v pokritih pro- storih okoli 200 gostov.« »Ka- ko rešujete svoje načrte v okviru krajevne skupnosti?« »Po našein mišljenju dobro. Po potrebi bomo dvorano odstopali tudi za razne kul- turne in druge prireditve. Si- cer pa se bomo skupaj z do- mačimi turističnimi delavci zavzemali za čimprejšnjo zgraditev novega bazena.« »Kako se pripravljate na ku- linarične dneve?« »Z največjo pozornostjo. Glavni naši dnevi bodo 29., 30. in 31. maja. Medtem ko bomo v Frankolovem postregli s po- strvmi na najrazličnejše na- čine, bomo imeli pri Ojstri- ci na voljo mnoge domače specialitete kot purana z mlinci, mesne žlikrofe, šta- jerski sirček, prleško gibani- co, meso v tunki. štajersko kislo juho in še kaj.« Storah Jože Rauter prosil za upokojitev, so ga odbor- niki celjske občinske skup- ščine razrešili dolžnosti in na njegovo mesto imenovali prof. Jožeta Zupančiča iz Ce- lja. SEJA SKUPŠČINE OBČINE 1. junija bo redna se- ja obeh zborov skupščine ob- čine Šentjur. Glavna tema bo vsekakor gibanje gospodar- stva v prvih štirih mesecih tega leta. Gospodarjenje je je bilo nekoliko ugodnejše, še posebej, ker se je »Alpas« rešil stalnih težav z re- produkcijskim materialom. Odborniki bodo poslušali še poročila inšpekcijskih služb in postaje milice ter razprav- ljali o večih odlokih. BAZEN ODPRT Lepo vreme in obnovitvena dela so v Šentjurju omogočila, da bodo prvo nedeljo v ju- niju mesecu odprli bazen. Le- tos so končr.'o uredili prob- lem s čistilnimi napravami, tako, da bo voda vedno čista in sveža. šentjurski bazen se je leni izredno priljubil številnim domačinom in go- stom iz drugih krajev, tako, da tudi letos pričakujejo ve- lik obisk. PREMINILA STA DVA PLANINCA Planinsko društvo Zabu- kovica je v času enega mese- ca izgubilo dva požrtvovalna odbornika, dva prava planin- ska tovariša. EDO OBL¿\K se je smrtno poi-iesrečil prav pod vrhom HOMA, nekaj sto metrov pod Dragovim domom, za ka- terega je žrtvoval toliko ur prostega časa. Bil je med prvimi, ki so se zavzema'ii za zgraditev postojanke na vrhu hriba, od koder je prekrasen razgled na vso Spodnjo Sa- vinjsko dolino. Ce je le uteg- nil, je vrgel čez ramo na- hrbtnik in jo mahnil proti vrhu. Na severovzhodnem obronku Homa je tudi Edova rojstna hiša. Naj je šel na- vzgor ali navzdol, vedno je posedel na parobku in zrl v dolino. Prelazil .je skoraj v.se pomembnejše gore v Slove- niji in celo v švicarske Alpe ga je zanes'io. Bil je vesele narave, vsi, ki smo ga po- znali, smo ga imeli radi. Štiriinpetdesetletnega smo položili v grob in na zadn,ii poti je imel mnogo planin- skih in drugih znancev; grob smo zasuli z venci, naše pla- ninsko društvo pa je izgubi- lo vestne.na, skrbnega in to- variškega gospodarja. ŠTEFKO ŽAFR.\N, ta,¡nik društva, človek z vedrim in poštenim planinskim srcem pa .je moral v prerani grob zaradi trdovratne bolezni sr- ca; saj je hodil od zdravnika k zdravniku, vrstili so se pre- gledi. Komisija .je ugotovila, da je sposoben za osemurno delo: Štefko je prosil, moledo- val in dopovedoval, da se ne čuti zdravstveno sposobnega. Obveljala .je beseda zdravni- kov. Samo en dan, samo osem ur je vzdržal na delov- nem mestu za notranje zade- ve pri skuj»ščini Žalec — zvečer pa je umrl. star ena- inštirideset let. Poslovil se ,je človek od mnogih spošto- van. grajan od posamezni- kov samo zato, ker je zago- varjal pravico. Za pj.j društvo Zabukovica j)^** duša, bil je motor | pozi lal počitka; kako so bili v njem načrti nosti, o tem, kako bo , žino in z nami lazil p^. in gorah. Oba KIH) in š-ji zdaj počivata na g^ pokopališču, tam p^ gospodar in tajnik Рђ kovica. Kadar bomo taj mo šli, bomo za t^ obstali in si ju priklj, spomin; sredi srebrne bomo utrgali najlepši ki in ju prines'ii n» EDO in ŠTEFKO — p, ta v miru! TOKRAT O TELE KULTURI IN KULTURI Dopoldne je bila v Žalc\i seja tamkajšnjo skupščine, seje je bilo poročilo o pn tiki kulturnoprosvetne in | vzgojne dejavnosti v obi poročilo o delu in probi sklada za kulturno in vzgojo občine Žalec. Razpravljali so tudi o | tvi aJctov o ustanovitvi ц šol za zakonom o osnovnih Sprejeli so tudi zaključni izvršitve proračuna žalske za lansko leto ter govorili membah in dopolnitvah od ustanovitvi nagrade občine ki jo vsako leto çodeljuje bolj zaslužnim občanom ¡ štvom ob občinskem pi Gre za spremembo višine i ki naj bi v bodoče za bila 4000 din, za posâmes ISOO din. EN DINAR Zi SLOVNICO Konjiški kinoobisk ci so imeli minuli ti izredno priložnost. ( dali so si namreč 1 film »SMRT V RUDB JAGUARJU«, kakor je salo v . reklamni oro Ob naslovu filma je pripet še poseben ^ (videlo se je, da ga krat uporabljajo), d vstopnina višja za en vi dinar, zaradi v: odkupne cene filma, da pa bi marsikak E čan prav rad odštel, i dinar za tistega, ki naslove filmov, da I kupil slovenski praM da bi v bodoče vse je »RDEČE«, tako ostalo in ne bi slui postalo »RMENO«. • PRIPRAVE ZA LE KONFERENCi Pretekli torek je iiS vršni odbor občinske renče SZDL Slov. Konji dno sejo, na kateri so pravljali o letnih kon cah krajevnih organiae o pripravah na letno renco občinske organi SZDL. Pogovorili so 8« o možnih kandidatih zi Nepozahen je celjskega Rdečega leto priredijo 2fl, celjske občine. liko veselih in so^ lem letu, težko ^ o enodnevnem družbi sebi enaW turisti od kraja ^ zato morali skromnih dinarje^-, snega izleta niso' do, kaj pomeni », nekaj ur vožnje j rornejša mesta v okviru ganizacije. Letno konfe- I bodo sklicali za 10. še prej pa bodo po ^rúh organizacijah orga- (jtli razpravo o možnih jjdatih za vodstvo te or- ijacije v Konjiški občini, predsednika imajo prl- fljena dva predloga, za ^rja pa So izmed treh ^ialnih kandidatov iz- j enega. Javna razprava Ü o članih IO) bo stekla riJiodnjih dneh in to tako p-ajevnih organizacijah, 5f tudi v delovnih skup- ili in v okviru {X)sebnega fdinacijskega odbora. IPORTNI TURNIR MLADIH nedeljo je bil v Mozirju rtni turnir mladih, ki ga r počastitev dneva mlado- organiziral tamkajšnji ko- 5 mladinske konference, di iz skoraj vseh kraje^ ine so se pomerili v ma- nogometu, namiznem te- 1 Ш košarki. Po končanih bah na športnih terenih, so se mladinci mozirske ine srečali še na priredit- j plesom, kjer so ekipam posameznikom podelili tu- prehodne pokale za dose- e uspehe v posameznih movalnih panogah. 5 .ASBA NE POZNA MEJA I okviru praznovanja dneva idosti je bila v nedeljo v v. Konjicah zelo uspela evno glasbena prireditev i naslovom »Glasba ne po- zna meja«. Nastopili so glas- beniki iz Podjune iz Koro- ške, ansambel »Braco Bene« iz Krapine, »Stari znanci« iz štor pri Celju, kvartet »Jurij Zdovc« iz Slovenskih Konjic in humorist Mičo. Da so pri- reditelji, Zveza kulturno pro- svetnih organizacij Slovenske Konjice, za prireditev izbrali pravi naslov, kaže tudi ude- ležba nastopajočih, saj so nastopiili celo predstavniki naše manjšine onstran avst- rijske mejel RAZSTAVI V ŠMARTNEM IN ŠOŠTANJU v velenjski občini sta ta čas dve pomembni razstavi. V šmartnem ob Paki je od- prta razstava »Slovenski pre- gnanci v Srbiji«. Domače prosvetno društvo jo je pri- pravilo v počastitev 30-letni- ce OF. Razstava je v domači osnovni šoli. Druga pa je razstava del slikarja Plem- Ija. Slednjio je pripravila Šoštanj ska Svoboda v Na- potnikovi galeriji v Šoštanju. Razstava bo odprta do 15. jimija. -v- SREČANJE DOMOVCEV v nedeljo, 23. maja, se je v Velenju zbralo več kot 800 mladincev iz ljubljanskih domov. Srečanje z velenjsko mladino je pripravil rudarski šolski center. Srečanje, zelo prijetno, je minilo v športnih tekmovanjih pa tudi v izme- njavi dosedanjih izkušenj o samoupravljanju in delu mladinskih organizacij. -v- ZA DAN MLADOSTI Dan mladosti, 25. maj, je v Velenju minil v znamenju športnih in kulturnih prire- ditev. Zlasti uspel je kul- turni program, na katerem je sodelovala tudi godba (mladinska) rudarskega šol- skega centra. Program pa so izpopolnili mladi pevci in recitatorji. -v- PREMALO VODE v Velenju prhnanjkuje vo- de. Kaže, da bo treba рк)iska- ti dodatne vire pitne vode. Komunalni obrtni center je že sklenil, da bo priključil tri zajetja v Doliču. Tako bo že sredi poletja več vode. ' -v- USPEL TARTUFFE Prejšnji teden je nastopil v kulturnem domu v Velenju mlad in nadarjen igralski an- sambel velenjske gimnazije. Predstavil se je z Molièro- vim Tartuffom. številni gle- dalci so bili navdušeni nad predstavo. Med najboljše ig- ralce smemo šteti dijakinjo Ocepek, ki je igrala sobari- co. Igro je zrežiral Rudi Horvat. —v— KLUBSKI VEČERI Teden klubskih večerov je minil v barskem prostoru hotela Paka. Vsako predsta- vo si je ogledalo po okoli 60 ljudi. Vsi so se strinjali, da je bil ambient naravnost čudovit. Dve predstavi: večer črn- ske poezije in pesmi avant- gardnih pesnikov je naštu- dirala skupina SKUD Ivan Cankar iz velenjske gimnazi- je, recital Hlapec Jemej je pripravilo velenjsko amater- sko gledališče, zadnjo pred- stavo »večer pK>ljske lirike« pa je uprizorila skupina eko- nomskega šolskega centra iz Celja. In prav ta nastop Je bil svojevrstno umetniško do- živetje. Sklepna misel tedna je bi- la pozitivna: mladi so skle- nili, da se bodo pri tem delu še srečali, da bodo povečali krog sodelavcev in da se bo- do tudi v prihodnje našli v hotelu Paka. —v— CRNO-BELA KRONIKA VLOM v TRGOVINO v noči petka na soboto je neznani storilec razbil oken- siko steklo na trgovini v Zi- danem mostu, last Trgovske- ga podjetja Radeče. Splazil se je v notranjost ter pričel z odpiranjem predalov. Ra- zen drobiža ni našel drugega denarja, zato je ukradel ci- garete, čokolado in nekatere prehrambene predmete. Sku- pno škodo cenijo na 1500 di- narjev. STRELA ZAŽGALA KOZOLEC Nedeljska nevihta z grme- njem se je slabo končala za Jožeta Reparja iz vasi Anže. Strela je zažgala kozolec, ki je pogorel do tal. V plame- nih je izginilo tudi različno orodje, krma in drugo, škode je za 20.000 dinarjev. DEČEK PRESPAL V GOZDU Bilo je v petek popoldne, ko so na domačiji Klančnik v vasi Planina na Pohorju opa- zili, da" nikjer ni triletnega Jožeta. Razumljivo je, da je vest razburila vaščane, ki so takoj pričeli iskati otroka. Na pomoč so priskočili tu- di miličniki. »Prečesali« so gozd vsevprek, vendar dečka ni bilo nikjer. Mnogi so po- mislili že na najhujše. Trda tema, ki naredi pohorske go- zdove popolnoma nepregled- ne, je povzročila, da so mo- rali ob 21. uri prekiniti iska- nje. Kakšno noč so preživeli starši malega Jožeta je težko povedati. Toda rahlo upanje, da ga bodo našli živega in zdravega je še vedno obsta- jalo. Predvidevanja, da je lahko padel v kakšno globel se k sreči niso uresničila. Bilo je ob 5. uri zjutraj, ko .so ga znova pričeli iskati. To pot je pri iskanju sodelo- valo še več ljudi. Končno so dečka našM živega in zdra- vega približno 300 metrov od hiše v izredno gostem gozdu med grmičevjem. Mali Jožek je zašel med drevesa in ker ni našel poti nazaj, je legel in zaspal. Sreča staršev in veselje otroka so bili nepo- pisni. M. Seničar STO TRIDESET TISOČ DINARJEV ŠKODE Pretekli teden so dobili ga- silci celjskega Zavoda za po- žarno varnost obvestilo, da je pričela goreti steklena volna v skladišču nove stav- be podjetja Kovinotehna v Celju. Na kraju požara, kjer je bilo seveda največ dima, so ugotovili, da je vodovodni in- stalater Klime z valihiim aparatom rezal armaturre plošče v jašku z neometano steno. Iskra je preskočila v skladišče in povzročila ogenj. Zgorelo je 5.500 kvadratnih metrov izolacijskih plošč ter drugi predmeti. Poškodova- ' na je tudi nova fasada. Skup- no škodo cenijo na 130.000 dinarjev. DEKLICA UMRLA MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO Sosedje so pomagali JO- ŽETU KNOFELCU iz Vrb j a pri Žalcu pri pokrivanju go- spodarskega poslopja. Z nji- mi je bila tudi šestletna SU- ZANA KELHAR iz Vrbja. Nenadoma se je zrušilo ce- lotno ogrodje in del zidu. Ru- ševine so padle na deklico, ki so jo težko poškodovano takoj odpeljali, vendar je že med prevozom v bolnišnico umrla. ^^nriizadn ' S'a vsako ^pirance ^"^Шајо ve- ^^ov v ce- " obvestila bodo v «of pravi tía U si > še tako ki tak. if^i ne ve- ц^ starkam ^ in nato kosilo v najmodernejšem hotelu. Vsaj enkrat na leto se počutijo kot ljudje г dobrim standardom, čeprav na tako varljiv način. Ena osnovnih dobrin tak- šnega izleta za vse udeležence je prav gotovo dobra hrana. Zato poskrbijo celjska podjetja. Žal ne vsa, ki imajo možnosti. Za zadnji izlet je na primer hotel Celeia odklonil, da bi dal sendvi- če. Evropa jih je dala 50. zasebna ço- stihiičarka Marija Cuk pa prav tako 50. čudovito sorazmerje, ali ne, glede na Celeio? —bes Odbor za medsebojna delavna razmerja PLINARNE—VODOVOD CEL.IE objavlja I. prosto delovno mesto OBRATOVODJE VODOVODA Pogoj: visokošolska izobrazba gradbene ali obratu sorodne telmi.ške smeri s 3-letno prakso v vodenju in organizaciji dela. Interesente vabimo na brezobvezen ra^igovor, v katerem bomo obrazložili naloge na delovnem me- stu ter nakazali perspektive podjetja, dne 2. 6. 1971 ob 15. uri. Na razpolago je takoj vseljivo stanovanje v Celju, katerega si interesenti lahko ogledajo. Prijave z opisi dosedanjega dela se sprejemajo do a. 6. 1971. II. Podelitev 2 štipeiiilij za študij na visoki šoli in sicer: 1 štipendijo za študij na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — hidrotehnična smer 1. letnik ali ~ gradbena smer 3. letnik 1 štipendijo za študij na Fakulteti za strojništvo, 3. letnik. Rok za prijave do 8. 6. 1971. Višina štipendije 600 din. REČICA BI ZAŽIVELA Z izgradnjo turističnega centra na Golxeh je zgornji del Savinjske doline nedvohino pridobil objekt, ki predstavlja izhodiščno bazo za razvoj turizma v tem predelu Slove, nije. Ko so objekt še načrtovali in tudi kasneje, ko se je žičnica že gradila, je bilo slišati, da naj bi cestna po- vezava in Mozirja do Žekovca in nazaj v Mozirje potelia- la kot krožni promet, s tem, da bj zgradili cesto, ki bi povezala 2ekovec z Rečico. Krožni promet bi mnogo po- menil s prometnovarnostnega stališča, še več pa bi taka cestna povezava pomenila za Rečico, saj bi vsi turisti, ki obiskujejo Golte ob vračanju morali skozi ta idiličen kraj, ki ostaja pravzaprav v določenem smislu odrezan. Kaj sodijo o tem nekateri Rečiča.ra? HREN IVAN, obrtnik — krojač: Cesta sama bi pome- nila za kraj izredno poživitev, seveda pa je potrebno ob tem povedati, da kraj na kaj ta- kega ni pripravljen in to ni- ti v prometnerri niti v turi- stičnem smislu. Ob izgradnji te cestne povezave bi bilo potrebno razmišljati o hotel- skih kapacitetah in vsekakor o kopalnem bazenu. Prav go- tovo pa bi bilo potrebno, da bi ustrezni dejavniki v kraju pokazali več interesa za raz- voj turizma, ki postaja ved- no bolj pomemben. ŠTIGLIC PEPC.A, gostilni- čarka: S to povezavo bi se kraj turistično zelo povzpel. Pogoji za turizem so pri nas idealni, saj v jutranjih urah že pet minut iz kraja lahko opazujete divjad na jutranji paši. V tem primeru bi kraj nedvomno potreboval še več turističnih objektov, saj seda- nje kapacitete nikakor niso zadostne. Nujno potreben bo prej ko slej tudi kopalni ba- zen. Uresničitev tega načrta bi vplivala tudi na to, da bi se več mladih odločalo, da ostajajo doma. Upajmo! FEDRAN ZDRAVKO, upo- kojenec: Rečica je sedaj pri- lično odrezana. Mislim, da bi taka cestna povezava prines- la mnogo spremembe v kraj, ki bi tako lahko polno zaži- vel. Takoj bi seveda bil po- treben sodoben hotel, da o kopalnem bazenu ne govo- rim, tega bi potrebovali že sedaj. Kraj ima edine mož- nosti razvoja v turizmu, zato je razumljivo, da bi bilo po- trebno napreči vse sile, da se od čudovite zamisli čimprej preide k njerji uresničitvi. Pomen je ogromen. REBERNIK ANTON, upo- kojenec: Mir, ki ga je dan- danes pri nas na pretek bi bil nedvomno okrnjen, saj bi reka turistov, ki se zlivajo na Golte potem vsakodnevno potovala skozi kraj. Gostin- sko na tako velik tujski pro- met rjikakor nismo priprav- ljeni, .postaviti bi bilo po- trebno nov hotel z vsemi po- trebnimi dodatnimi objekti in vsekakor kopalni bazen. Mi- slim, da je Rečica sedaj pre- malo znana kot turistični kraj MIKEK VIKTOR, frizer: Ne vem, če sem najbolj po- klican, da sodelujem v tem razgovoru, če pa že hočete naj povem, da bi cestna рк)- vezava Rečice z žekovcem za kraj pomenila več kot kak- šna tovarna. Pri nas je zelo lepo in mnogi radi prihajajo sem na svoj oddih, če bi se povezali z Žekovcem bi to po- menilo, da bi šla skozi Reči- co množica turistov in ne- dvomno bi to imelo za per- spektivni razvoj kraja izred- no velik pomen. Tudi jaz mislim, da nujno potrebuje- mo bazen. Tako torej mislijo Rečičani. Vsi do enega so enakega mnenja, da bi takšna povezava Rečice z žekovcem pomeni- la izredno poživitev za kraj, ki je sorazmerno odrezan, saj so le redki, ki zaidejo v ta prečudoviti svet. Prepričani smo, da zamisel o krožnem prometu še ni pokopana in da bo nekega dne uresničena, saj bi pomenila veliko prido bitev za kraj, turisti bi pa tudi imeli od tega določeno korist. B. STRMČNIK UMRL MIRI BUKOVEC Pomlad je dala svoje 1П'е najlepše znake, ko ie je v Preboldu raznesla fest, da je nekaj dni po 4>eraciji v graški bolnici anrl v triinvajsetem (23)' etu svojega življenja iportnik — prijatelj, sin, irait Miri. V Preboldu je bil znan bt miren in skromen tant. Po končani osnovni šo- li se je izučil za avtoe- tektričarja pri SIP-u v SenQìetru. Po odsluženju ' JNA se je zopet vrnil med svoje, a zahrbtna Iwlezen ga je za vedno odtrgala od svojih ter ko- šarkarskega igrišča., kjer Se je v svoji mladosti fiajveč zadrževal. Od dobrega tovariša so ^ poslovili najvidnejši ^beno-politični delavci ter športniki iz žalske ob- iine. Prijateljem — športni- pri ŠŠD ter TVD 'Artizan Prebold bo ostal ¡^ spominu kot dober mla- dec in sotovariš. A. V. N«^__ ZAKAJ JE ZAVOŠKI CIRIL ZAŽGAL ROJSTNO HIŠO? »NAJHUJE Ml JE BILO, KER ME JE 0BT02IL, DA SEM TAT« »RES SO ME MNOGI TEPLI, TODA NISEM SE HOTEL T02ARIT« ČEPRAV JE BIL VEČKRAT PIJAN IN DOLGEGA JEZIKA, SO IMELI LJUDJE NA DOBRINI CIRILA RADI Vsak člov^ ima svoj dcxn, hi- šo, T kateri se je rodil, in naj bo kjerkoli, nanj ga vežejo spomi- ni. Rojstni kraj ш rojstna hiša. Ljudje na deželi к> na rojstzio domačijo navezani âe bolj kot ljudje v mestih. Zato je bilo to- liko bolj čudno, ko smo zvedeh, da je ▼ vasi Dobrina pri Loki pri žtismu 60-letni Ciril Penič ali po domače Zavoški Ciril vta- knil žveplenko v slamnato stre- ho svoje rojstne hi&e, ki je ix>- gorela do tal. Zakaj se je odQo- čil za dejanje, ki je gospodarja Zalerja spravik) na beraško pa- lico, Cirila pa v zapyor? Kaj se je dogajalo pred tem v Cirilu ^n 2 njim? Težki 30 morali biti raz- logi, da se je šestdesetletni va- ški breadomec, dninar, hlapec, pijanček, odločil za plamen, ki bi naj pogoltnil tudi nekaj dru- gega kot zavoško kmetijo. »STRAH ME JE BILO« Zavoški Ciril danes sedi v celj- skih zaporih. Ima boljšo hrano in ležišče kot tedaj. Ito je bil r» prostosti, toda svoboda je preve- lika cena, za to, da Бе mu je ne- koliko iBbaljžalo življenje. Pre- iskovalni sodnik Janez Stojkovič nama je Ijubessnivo omogočil, da sva se lahko pogovarjala z Za- voškim Cirilom. Vstopil je v malo sobico z očmi bega! kot preganjana iival, Id ne ve, od kod lahJco prileti udarec. Počasi se je pomiril in prižgal ркзпијепо cigareto. Ka- dil jo je tako dolgo, da med rdečim robom ognja in ustnica- mi ni bilo več opazne črte be lega cigaretnega papirja. Ciril ni imel lepega življenja. Ko je njegov oče leta 1953 pro dal zavoško domačijo sedanjemu gospodarju Francu Zalerju, je ostal Ciril pravzaprav brez do- ma. Hodil je od kmeta do kme ta, jim fKMiiagal pri delu, zato je dobil nekaj dinarjev, s kate rimi si je sproti kupoval pijačo. Kolovratil je od kmetije do kme- tije. Ljudje so ga imeli radi, saj je pridno zagrabil za delo, večkrat pa je čuval kmetijo, če so do- mači šli v mesto. Ciril ima šciri leta osnovne šole, tri leta nem- škega ujetništva in v očeh staien strah, da ga bodo tepli. v>Povöm vam, strah me je bi- lo, da me bo Zaler kar naprej tepel, zato sem zažgal. Nisem si upal več mimo naše kmetije. Ve- dno sem pričakoval, kdaj se bo spustil name.« CIRIL JE OSUMLJEN KRAJE »Bilo je lansko leto jeseni, ko me je žaler obtožil, da sem iz hiše odnesel sedem jurjev. Zato mi je vzel plašč, ki sem ga do- bil od Rdečega križa, in perilo. Saj ne rečem, da se z Zalerjem nisva ra25umela. Večkrat sem de- lal pri njem. Spomnim se, da sem takrat mlatil pš^co. Zve- čer me je spravil v sobo in mi zvezal roke ter noge. Ležal sem na tleh, on pa je mlatil po me- ni s palec debelo gumo, povsod, kamor je padlo. Naslednji dan sem bil čdsbo plav. Tepel me je tako dolgo, da sem moral reči, da sem jaz sunil tisti denar. Ampak to bi mu še oprostil, če ml ne bi vzel obleke. Ze nekoč prej me je tako vrgel, da sem si zlomil roko.« Domačini na Dobnni pravijo, da je bü Ciril ostrega jezika. Pred leti ga je nekdo udaril s koso, ki se mu je zapičila glo- boko v telo. »Nikogar, ki me je tepel, ni- sem hotel tožiti. Kam pe naj grem, če se ne bom raísumel г ljudmi. Raje sem potrpel.« »Zaler mi ni veliko plačal, če sem delal pri njem. Rekei je, da mora človek brez lastnega, do- ma delati samo za hrano. V petek zjutraj sem se napil žganja, ki sem ga dobil prejšnji večer. Bil sem tako pijan, da ne vem, kaj sem delal. Spominjam se samo, da sem vtaknil gorečo šibico v streho. Odšel sem v Zamerk in tu čakal na milični- ke.« Cirilu so se tresle roke, ko je pripovedoval. Suho telo se je skrčilo, kot da pričakuje uda- rec, ko je povedal, kako je zaž- gal. »Nikdar si nisem mislil, da bi lahko zažgal hišo, v kateri sem se rodil. Ampak, tako strah me je bilo, da me bo Zaler ujel in pretepal. In verjemite, jaz mu nisem vzel tisti denar « »CIRIL NI NIKDAR NIČESAR UKRADEL« Na majhni jasi, nedaleč stran od kmeta Jurjeca, štrlijo v ne- bo ožgani zidovi. Nemi kamni pričajo, da je tu nekoč stala za- voška domačija. Vse, kar je bilo lesenega — in tega je büo naj- več — se je spremenilo v pepel, ki ga veter še sedaj p>očasi raz- niiša po plodni {XDkrajinl. V vas sva prišia, ko so ljudje s cerkvenega praga odšli v go- stilno. Ivan Jurjec, dober in tr gospodar, je največkrat dal pienočišče Zavoškemu Cirilu. »Ciril je stanoval pri meni. Se zdaj je gori v senu nekaj nje- govih cunj. Bil je siromak, ker so .ça vsi tepli, še zdaj ima vse prste polomljene. Živel je od hi- še do hiše in tisfco, kar je za služil, se ga ni dolf^ držalo. Rad je zahajal na svoj nekdanji dom. Kolikor vem, sta si biila z Za- lerjem vedno dobra, dokler ga ni obtožil kraje. Veste, Ciril je bil pri meni večkrat za varuha in ni ničesar vzel. Razen, kdaj pa kdaj kakšen kozarček pijače, pa še za tisto je povedal. Delal je povsod, da bi dobil kakšen dinar in si kupil jabolč- nik .Tega, da ga je rad pil, mu nihče nI zameril. Kaj rou je sploh ostalo od življenja, kot to, da se ga pošteno napije. Tisto jutro je bil še pri nas doma. Zena mu je skuhala čaj in se dogovorila z njim, da bo popol- dne pomagal pari živini.« V gostilni ie bilo še preoej IjwH, ko sva vstopila. Večina med njimi nima preveč v čislih Zalerja. Vedo, da njihov Ciril ni storil prav. vsi pa pravijo, da je bil poštenjak in velöc siromak. Pavel in Krisi^ina Sarlah sta povedala: »2e ko je bil mlad, je zahajal k nam. Nikdar se ni ničesar do- taknil. Ubog je bil, vervdar po- štenjak. Kadar se ga je napil, je rad rekel, da bo zsižgai pri Zalerju. Nihče ga nI jemal re- sno, saj ni do danes nikomur storil nič zalega. Se tiste, ki so .ga ranili, ni nikdar tožil. To se je zgodilo vedno, kadar je bil pijan. Naslednji dan mu je bilo žal. da je obračal jezik in bil tepen. Z vsemi se je pomiril.« Takšen je Zavoški Ciril. Rad je bil med ljudmi, marsikomu je pustil, da ga je imel гп manjvredno žival, rad je pil in veliko govoril. Bil je popolno- ma sam na svetu. Imel je samo sosede, ki so imeli svoje hiSe in družine, on pa je hodil okoli njih. delal, pil, se pustil prete- pati in čakal drugega dne. po- dobnega prejšnjemu. Ciril bi še danes živel med njimi, če ne bi bilo obtožbe o kraji, žaler bi še danes imel domačijo, če ne hi obtožil Cirila kraje sedmih jur- jev. Tako ie zaradi 70 dinarjev izginilo v plamenih 95.000 dinar- jev, dva človeka pn imata uni- čeno življenje. Ciril se je maščeval. Na grob in neusmiljen način je vzel dom drugemu zato. da bi v plamenih izginil tudi njegov strah. Deja- nja samega ne gre opravičevati, razmišliavio pa lahko o vzrokih zanj. Koliko je v naših zakotnih va- seh še Zavoških Cirilov, ljudi, ki jim zloba enih in dobrote v kru- hu in jabolčniku pomenita eno- ličnost sivega dne. Kdaj bo ¡¡o pet kakšen Zavoški Ciril opozo- ril nase tako kot je to storil Ciril z Dobrine? MILAN SENIČAR TONE VRABL Sredi med hribi počivajo ostanki požgane zavoške domačije Jurjec kaže, kje je največkrat spal Ciril, ki ni imel svojeg^a doma »Danes mi je žal,« pravi Ciril Penič ÍÍÍSÍK. TIT o VA TETA D umu, k.jer je gospo- daril kmet m apnar Javoršek, pravijo vaščani Trebč pn Polsredi na Kozjan- skem pri Lapavih. Pri Lapüvih je bilu kar polna lisa Gtrok. Osem jüi je uneia íipüva mama. četni otrok je ila Anka. Otroci v šoli so a klicali za Lapovo Aniko. 'o inie ji je ostalo za vedno, 'o Kozjanskem so Lapovo .niko klicali tudi: teta Ana. •o vsej Sloveniji pa so Lapo- 0 Aniko poznali kot teto lašega predsednika republi- ;e maršala Tita. Teta Ana je bila že od mla- [oäti velika ljubiteljica otrok, ijena rejenka Anica, sedaj »oročena Zivković v Zagre- )u, ki je bila pri njej do nje- ie smrti, se je najbolje spo- ninja: »Teta Ana, moja kr uš- la mama, se je rodila 10. naja 1873 v Podsredi. Poro- iila se je zgodaj, kakor je bil akrat običaj. Stara je bila comaj sedemnajst let. Po lesetili letih zakona je njen nož, ki se je pisal Kostanj- jek. umrl. Mladi vdovi stari komaj dvajsetsedem let, je ¡apustil pet otrok. Po šestih î&tih vdostva se je drugič po- ročila. Z drugim možem, ki se je pisal Kolar, je živela fö let v zakonu. Umrla je 16. julija 1951 za trombozo in sladkorno boleznijo. To so skopi, suhi podatki iene, take p>odatke bi lahko zapisali o marsikateri sloven- ski materi. Toda o teti Ani lahko zapišemo še marsikaj drugega. To je edina sloven- ska žena, ki je vzgajala in vzgojila 31 rejenčkov. Skoraj vse svoje življenje je posve- tila vzgoji otrok. Njena rejenka Anica pri- poveduje: »Ko so tetini otro- ci odrasli m odšli v svet, te- ta ai mogia ostati sama. ОкоИ njenega krila je moral skakati vedno kak kratko- srajčnik. V njeni hiši je mo- ral biti vedno živ-žav. Po vsej Sloveniji so poznali teto Ano, ki je rada sprejemala v rejo otroke', včasih za skromno preživnino, mnogo- krat pa zastonj. Nekatere rejence je imela samo nekaj mesecev, druge več let. To so bili povečini nezakonski otroci, ki so jüi matere rade zaupale teti Ani, ker so ve- dele, da so v dobrih, skrb- nih rokah. Niso bili redki ča- si, da so se pred išo igrali tudi po trije otroci. Otroci So biil iz vseh krajev: iz Trbovelj, Brežic, Zagreba, Beograda in celo iz Trsta. Jaz sem bila devetir^dvajseta rejenka. Mene je imela zelo rada in me je tudi posvojila. Pri njej sem bila do njene smrti. Ko sem bila stara šest te- dnov so me prinesli k moji krušni materi. Do leta 1941 smo v Trebčah mirno živeli. Prišla je okupacija in pri se- litvi ljudi v brežiškem pasu v Nemčijo, je teta Ana po- begnila v Gradec, mene pa je pustila pri dobrih znancih. V tem času je prišla po mene moja mati. Že čez nekaj dni so selili Slovence v brežiškem pasu in izseljena sem bila tu- di jaz z materjo. Leta 1945 sem se tudi jaz z drugimi otroki vrnila nazaj v domovino. O materi nisem slišala ničesar. Prišla sem v Celje. Otroci, ki nismo imeli staršev, smo stanovali v otroškem domu. Iz doma so me vzeli Vebrovi iz Ostrožne- ga pri Celju. Hoteli so me posvojiti, ker niso imeli svo- jih otrok. Toda ni trajalo dolgo, da me je potom Rde- čega križa našla moja dobra krušna mama. Takoj me je vzela zopet k sebi v Trebče. Pri njej sem preživela osem- najst let. Najbolj se spomi- njam mojega kriišnega brat- ca Rudija, s katerim sva skupaj doraščala. Kot štiri- najstleten deček je odšel v partizane in je leta 1948 v Brežicah umrl za tuberkulo- zo. Zadnji rejenci so bili pri mami leta 1948. Eden reje- nec je bil iz Trbovelj, drugi iz Slovenj Gradca. Rejenka Anica se prav do- bro spominja tudi obiskov Maršala Tita pri teti Ani. Takole pripoveduje: Le red- ko, kadar je prišel Maršal k nam, je bil sam. Z njim so prihajali k nam njegovi so- delavci. Mi otroci smo klica- И Maršala: stric mesar. Kru- šna mati nam je zabičala, da ga moramo tako klicati. To pa zato, ker je v tem času večkrat prihajala k nam žan- darmerijska patrulja, ker je bila hiša zaradi Titovega ile- galnega dela sumljiva. Po- sebno so se zanimali žandar- ji, kdo se je večkrat k nam pripeljal z avtomobilom. Krušna mati se je vedno iz- govarjala, da je to neki njen znanec mesar, ki hodi naku: povat živino. Dobro se spominjam, ko se je nekega poletnega dne pripeljal k nam neki gospod z avtomobilom. Malo je .se- pal, imel je rjaočnike in brado. Ko sem krušno ma- mo vprašala, kdo je ta go- spod, mi je odgovorila da je učitelj in da je iz Zagreba. V resnici pa je bil ta gospod z brado in naočniki Maršal. V tem času je bila га njim izdana tiralica in se je nekaj časa skrival pri krušni ma- mi, svoji teti. Ko je potem odšel, ga nisem več videla vsa leta vojne. Videla sem ga zopet šele po osvoboditvi. ko sinu ga z krušno mamo ш krušnim očetom obiskali. Z nami otroci je bil Mar- šal vedno zelo prijazen. Ve- dnu nam je prinesel bonbo- nov, včasih tudi obleko ali čevlje.« Iz Podsrede proti Treb- čam vodi med sotesko pora- slo z bukovimi gozdovi lepa, bela cesta. Po tej cesti je Maršal šel tolikokrat kot mlad pastirček, ko je prebi- val pri svojem stricu Javor- šku. Po tej cesti je potem še večkrat korakal kot zrel mož, ko je živel v ilegali pri teti Ani Kolarjevi. Lepega jesenskega popol- dneva sva se po tej cesti peljala z bivšim komandan- tom Kozjarjsk^a odreda to- varišem Marjanom. Na ob- ronkih trebčanskih ix>bočij je sonce že medlilo vinske jagode v vinceradih in buliov gozd je že začel škrlateti v vseh mogočih jesenskih bar- vah. Pred majhno, rjapol lese- no, napol zidno hiško tik pod trebčanskim klancem sva obstala. Pozorno sva si ogle- dala hiško, ki je tako po- membna tudi za zgodovino naše Partije in narodno- osvobodilno borbo. Na desni strani vežnih vrat je vzddana marmornata plošča z bese- dilom: V tej hiši je tovariš Tito v letih 1936—1941 vodil več konferenc GK KPJ in več drugih partijskih posveto- vanj. Ta hiška je sedaj last mu- zeja v Kumrovcu. Mimo hiške teče majhen potoček, na drugi strani ce- ste pa stoji s slamo krita hi- ša, ki je ena najstarejših na Kozjanskem. To je prava domačija tete Ane. Leseno niško, v kateri je prebivala do svoje smrti, si je posta vila leta 1926. Na pragu hiške naju je pozdravil kumek, izredno ži- vahen, sivolas tetin mož. S prijaznim, široko nasmeja- nim obrazom nama je podal roko in naju povabil v hišo. Stopila sva čez hišni prag v vežo, ki je obenem tudi ku- hinja. Pri majhni mizici je sedela teta Ana, na nosu je imela očala, v rokah je drža- la časopis. Resno, vprašujo- če so se zazrle v naju kot jeklo sive oči. Počasi je vsta- la skoraj osemdesetletna starka, se naenkrat prijazno nasmehnila in naju povabila v sobo. Z nekim posebnim spošto- vanjem sem vstopil v nizko izbo, kjer so se pred leti v času najhujšega terorja v stari Jugoslaviji zbirali vo- dilni ljudje nove socialistične Jugoslavije. Posedli smo okoli majhne mizice. Ozrl sem se i>o izbi. Moj prvi vtis je ^il kakor da se nahajam v slikarski delav- nici. Stene so krasile imietni- ške slike, ki jih je Tito po- daril svoji teti. Nad njeno posteljo je visela velika, lepa fotografija njenega Jožeka.V spodnjem desnem kotu foto- grafije je bilo rjjegovo lastno- ročno posvetilo »Svojoj tetki Anki — Tito«. Vzela je ključ omarice izza pasa, ga dala svojd rejenki Anici in dejala: »Borovničev- ca!« Pozkusili smo njen do- mač pridelek. Naenkrat sta se z možem razgovorila. »Tu v tej sobi je bilo več sestan- kov, ki jih je imel Jožek. Ko- likokrat so bili tukaj njego- vi tovariši. Se večkrat pa so bili tamle gori«, pokazala je proti leseni zidanici v bre- gu preko ceste, »po dan, po- tem pa so zopet odšli.« Vstali smo in odšli iz sobe na dvorišče in preko ceste v nasproten breg k njihovi zi- danici, ki ji pravijo v Kotu. Teta Ana je odklenila priklet- je in nam natočila iskrega, rdečega bizelanca, ki ni čisto nič žveplan, kakor se je sama pohvaUla. Nato nas je pelja- la na zadnjo stran zidanice in rjam pokazala podstrešje. »Poglejte«, je dejala, »tukaj je bil najraje naš Jožek, ko je ilegalno prebival pri nas. Kadar je bilo vroče in lepo vreme, je ležal tu gori na jasi med drevjem in leščevjem. Vedno je imel pri sebi knji- ge. Po ves dan je bral in se učU.« Zopet smo šli v prikletje. V njem je bila majhna lese- na pručka. Z roko je pokaza- la teta Ana na njo in dejala: »Na njej je naš Jožek tukaj najraje sedel«. Poprosil sem jo, da jo da za spomin nanj muzeju v Celju. Nasmehnila se je, kakor se je 2aiala samo ona in dejala: »Kar vzemite jo, pa naj bo v muzeju spo- min na njega.!« Izpred zidanice sva si z Marjanom zvedavo ogledova- la to divjo, deviško lepo po- krajino in sotesko pod nami. Takrat sva razumela, da je le taka ризкгajina mogla dati od slovenske matere in hrvaške- ga očeta, ki sta bila oba po- tomca onih velikih puntarjev za časa kmečnih uporov, ve- likega voditelja naših naro- dov. Ko sva odhajala in se poslavljala od tete Ane, se je soteska in klanec nad njo za- vijal v lahno meglico. Le vr- hovi dreves ik) trebčansliem pogorju so se še rahlo iskri- li v zahajajočem soncu. * Potem smo še enkrat vide- li teto Ano. Ko smo odpirali oddelek narodnoosvobodilne borbe v pokrajinskem muze- ju v Celju, smo tudi teto Ano povabili. Rada se je povabilu odzvala. Prišla je s svojo re- jenko Anico. Seveda je pri- nesla s seboj pletenko tiste- ga iskrečega se bizelanca iz svojega vinograda v Kotu, ki ni bil čisto nič žveplan. Ko smo se ta dan poslav- Ijali od krepke, živahne, sta- re ženice, si ni nikdo izmed nas mislil, da se vidimo zad- njikrat. Nekaj mesecev kasneje nam je rejenka Anica brzo- javila: »Teta Ana je umrla«. Teta Ana, njen mož in rejenka Anica, fotografirani jeseni leta 1950 Nagrade za današnjo sli- kovno križanko so: 1. nagrada: 50 din 2. nagrada: 30 din 3. nagrada: 20 din 4. nagrada: 20 din 5. nagrada: 10 din 6. nagrada: 10 din 7. nagrada: 10 din Rešitve pošljite do 3. juni- ja 1971 na naslov: NOVI TEDNIK, CELJE, Gregorči- čeva 5. Na kuverto pripišite NAGRADNA KRIŽANKA, ob robu križanke pa svoje ime in točeo oasiûiv. Lava iz žrela sìcilijanskega ognjenika Etne še vedno po- časi polzi proti vasem na njenem pobočju, kjer obupa- ni prebivalci noč in dan mo- lijo. ''a bi tako zaustavili po- hod ognja in dima. Nekate- ri izmed revnih kmetovalcev se morajo tako že trikrat v svojem življenju bati za svo- je premoženje — tolikokrat je namreč ognjenik v zad- njih osemdesetih letih resne- je ogrozil posestva v okolici mesta Catania... Medtem pa drvi proti »rde- čemu planetu« Marsu sovjet- ska vesoljska sonda, ki vzbu- ja med zahodnimi znanstve- niki veliko pozornost. Pre- seneča jih namreč njena te- za, saj je naprava težka kar 4650 kilogramov. Zato dom- nevajo, da ima na svojem »krovu« tudi nekakšno vozi- lo — neke vrste »marsovski avto«, ki naj bi ga izkrcali nd tem planetu in z njim opravili vrsto senzacionalnih poskusov. Sicer pa so to sa- mo ugibanja, zakaj Sovjet- ska zveza ni uradno pove- dala še ničesar, kar bi opra- vičevalo take domneve. Son- da naj bi prispela na Mars novembra letos ... Na drugem koncu našega planeta, v kalifornijskem me- stu San Rafael, pa je še nek- do iz Sovjetske zveze dose- gel »uspeh« — Svetlana Ali- lujeva, 45, edina hčerka Jo- sipa Visarionoviča.. Stalina, je namreč rodila hčerko. In če- prav je ta novica v sovjet- skih časnikih kajpak brez vsakega upanja, da bi zagle- dala luč sveta, so jo na za- hodu objavili na zelo vidnih mestih. Svetlana, ki je pred Štirimi leti zbežala iz Sovjet- ske zveze v Združene drža- ve Amerike, kjer se je pred dobrim letom poročila z ame- riškim arhitektom Williamom Petersom, je izjavila, da je neizmerno srečna: to prav lahko verjamemo, kakor tudi to, da so tisti, ki jim je pred leti ušla (pa so bili zaradi tega dokaj strogo kaznovani), bistveno manj srečni... če je verjeti ameriškim znanstvenikom s slovite uni- verze Yale, se obetajo tistim, ki bi radi večkrat šli Po sto- pinjah Svetlaninega moža, boljši časi: vitamin E naj bi po njihovih odkritjih pozdra- vil vse tiste, ki so impotent- ni. No, če je to res, bo mar- sikomu prav prišlo ... Težave povsem drugačne vrste pa ima ameriški milio- nar Howard Hughes, ki se je nedavno tega umaknil iz svo- jega »kraljestva« v Las Ve- gasu na Bahamsko otočje. Mož je namreč ugotovil, da nima toliko denarja kot je mislil — namesto milijardo dolarjev in več ima »samo« okoli 800 milijonov. To ga je toliko prizadelo (razen tega pa ga je zapustila še zeria), da je shujšal od 68 na 44 kilogramov. In tako ima se- daj vsega manj, dolarjev in kilogramov, in nihče ne ve, kako mu bi pomagal, kajti milijonar je zaradi vseh teh »težav« padel v hudo živč- no depresijo. Ob vsem tem je, kaže, še najbolje tistim, ki imajo samo 100 dinarjev vsakega prvega v kuverti, 80 kilogramov in — ženo ... Denar je sploh nevarna za- deva, to so spoznali tudi pre- iskovalci v Rimu, ki so ugo- tovili, da so si policaji pri- svajali denar, ki so ga izter- jali od državljanov na ime različnih prekrškov, sedaj se obeta velika afera ... RAZVOJ NAŠIH VASI OKVIRNO REPUBLIŠKO NAČRTOVANJ^ DOPOLNITI Z NADROBNIM VAŠKIM KDO NAJ OSTANE NA KMETIJI? — SPOD, BUDE ZDRUŽITI Z GOSPODARSKIMI UKREPI Po dolgoročnem načrtu razvoja gospodarstva v Slo- veniji, ki ga pripravljajo, naj bi se število kmečkega pre- bivalstva v prihodnjih 15. ali 20. letih zmanjšalo za polo- vico. Enako tudi število kme- tij. Tiste, ki bodo ostale, pj naj bi se zvečale z zemljišč; odpravljenih kmečkih pose. stev. To bo hkrati ena izmed možnosti za precejšnje zveča, nje dohodkov kmečkih dr^, žin. Za zmanjševanje številj kmečkega prebivalstva ¡д kmetij ne bodo potrebni no, beni administrativni niti go, spodarski ukrepi, povojno ob. dobje in sedanje razmere ka, žejo, da bo tak razvoj prej prehiter kot prepočasen, Mladina odhaja, če le najdj kakršnokoli zaposlitev. Vpra. šanje pa je, ali se bodo kmečka posestva, ki naj bi ostala, zvečevala po takiii predvidevanjih brez načrtne, ga usmerjanja in nekaterih ukrepov. Dosedanji razvoj n« daje veliko upanja. Razvojni načrti, narejeni po strokovnih aralizah, obrav. navajo in nakazujejo por prečja. Njihove smernice, ko . liko kmetij naj bi se usme- rilo in specializiralo za živi. norejo^ sadjarstvo, vinograd- ništvo in druge kmetijske de- javnosti, niso kmetom dovolj za dolgoročne in trajne odiò čitve. •Sedanji razvoj Xe premalo načrten. Posojila za preumer- janje gospodarjenja na kme. tijah dobijo Je najwitraj- nejši. Včasih pomagajo tuí znanstva, V nekaterih vaseh je že več takih kmetij, v dru- gih še nobena. Iz nekaterii vasi kmečka mladina boJj beži kot iz drugih. V nekate- rih krajih bo premalo mla- dih naslednikov še na tistih kmetijah, ki bi se lahko zve- čale s sosednjimi zemljišči in dostojno preživljale svoje gospodarje in obdelovalce. Le z republiškim razvoj- nim programom brez na- drobnih vaških je težko pre- pričevati mladince, naj osta, nejo na kmetijah. Zato bi tu- di po vaseh ali večjih krajih bilo treba ugotoviti, koliko preurejenih in zvečanih kme- tij bi bilo spK)sobnih dostoj- no preživlja kmečke druži- ne in katere naj bi postale njihova jedra. Tega ni moa določiti le po velikosti kme tij. Upoštevati je treba dru- žinske razmere, če ni mla- dega in sposobnega nasledni- ka starega lastnika, bo tudi večja kmetija razpadla. Zato bi bilo prav, če bi na sosed- nji, čeprav manjši kmetiji ostal mlad naslednik gospo- darja. Za uresničevanje takih pro- gramov pa so potrebni go- spodarski ukrepi. Kmetje in njihovi otroci, ki so priprav- ljeni ostati na kmetijah, ne bodo imeli toliko sredstev, da bi zemljica lahko doku- povali. Kako naj torej zveču- jejo svoje manjše kmetije s sosednjimi zemljišči tistih, ki bodo razpadale. Tudi to j« treba natančno določiti ii hkrati prilagoditi zakon o dedovanju. Sicer se mam lah; ko z^odi, da bomo kmetij res imeli manj, ampak tisi« ne bodo nič večje od seda- njih, če ne celo manjše, ker jih bodo dediči še bolj raz- drobili. Posebno vprašanje je, kaj storiti s takimi kmetij afflir ki jih ostareli lastniki ne mo- rejo obdelovati. Ce ocenjuje- jno kmetijstvo kot gospodar- ~sko dejavnost in celoto, n« bi smeli imeti zanemarjenih zemljišč. Obdelana zemlja n^j bi dajala dohodke lastniku ^^ tistemu, ki bi jo obdelovaJ- Tudi to bi bilo treba vklju- čiti v vaške kmetijske prog- rame. Jože Petelf ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Podrobnosti, ki dan. za dnem še vedno prihajajo iz mesta ob Ni- lu, vse bolj potrjujejo prepriča- nje, da je predsednik Sadat v zad- njem trenutku preprečil nekaj, kar bi se vsej verjetnosti izrodilo v državni udar klasičnega tipa. No- benega dvoma ni več, da so za- rotniki, ki jih sedaj zaslišujejo, da bi jih kasneje lahko postavili pred sodnike, hoteli strmoglaviti vlado predsednika Sadata in njegovih pristašev, še vedno je prezgodaj za popolnejšo informacijo o vseh podrobnostih kairske afere, lahko pa povemo, da so imeli zarotniki že skoraj do potankosti izdelane načrte za državni udar. O vzrokih in ozadju smo na tem mestu pisali že minuli teden, danes bi lahko k temu dodali le še informacijo, da se čiščenje državnega aparata v Združeni arabski republiki nada- ljuje in sodeč po novicali, ki jih posredujejo agencije — tudi zelo temeljito. V Kairo je medtem pri- spel na čelu močne delegacije tudi predsednik prezidi j a vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgomi. Nobenega dvoma ni, da je prišel zato, da bi s svojimi oč- mi preveril trenuten položaj v Kairu in si zagotovil — vsaj kar zadeva egiptovsko zunanjo politiko — vsaj status quo: torej tako sta- nje stvari kot je bilo pred začet- kom zadnjih napetih dogodkov v Kairu. Sovjetska zveza je seveda življenjsko zainteresirana za to, da ohrani svoj vpliv na tem področju — naposled jo je to veliko veljalo, saj je ceno orožja, ki ga je ZkJru- žena arabska republika prejela iz Sovjetske zveze, moč pisati z mili- jardami dolarjev. Malokdo sicer misli, da bi se Sadat v tem smi- slu upal odločiti za kakršnekoli spremembe, toda videti je, da bo Podgomi jeva naloga med drugim tudi to, da tudi naj rahlejše tovrst- ne možnosti že v naprej odločno obsodi in onemogoči. Iz zahodnonemških borznih sre- dišč prihajajo vse zadnje dni za dolar zelo slabe novice. Vrednost zelenih bankovcev v primerjavi z zahodnonemško marko še naprej pada in to kljub temu, da se Za- hodna Nemčija še ni dokončno odločila, da pošlje na tržišče veli- ke vsote (vsega skupaj 17 milijard dolarjev!) ameriškega denarja, ki ga ima na svojih računih. Kot je izjavil gospodarski minister Schil- ler, bo imela zahodnonemška mar- ka »drseči« tečaj še nekaj mese- cev, potem pa se bodo dokončno odločili kako in kaj. Za zdaj je torej marka (za nas pomembna med drugim tudi zato, ker okoli eo.CKVO slovenskih delavcev preje- ma plačo v tej valuti) še vedno več vredna kot je bil do nedavne- ga njen uradni tečaj in kot kaže bo tako ostalo še nekaj tednov ali mesecev. V Pra^ se je začel 14. kongres komunistične partije češkoslova- ške, na katerem pa, kot pričaku- jejo opazovalci, najbrž ne bo pri- šlo do presenetljivih sprememb. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED če tokrat začnemo naš vsa- kokratni pregled notranje politične in gospodarske de- javnosti kar po časovnem za- p>oredju, se moramo naj- prej ustaviti ob dejavnosti zveznega izvršnega sveta, ki je bil v minulih dneh po- sebno aktiven. Tako je ZIS po obravnavi minuli torek sprejel več ukrepov, ki naj bi zavrli PRETIRAN UVOZ BLAGA, veljati pa bodo za- čeli že v kratkem, vsaj tako je napovedano. Ker podrob- neje ti ukrepi še niso znani, jih omenimo samo opisno — kolikor so pač napovedani. Predvsem naj bi ti ukrepi onemogočili uvoz opreme s konvertibilnega območja, onemogočili naj bi ga nad tisto mero, ki je sicer pred- videna v letošnji proračim- ski bilanci. Tu gre (po na- povedih) za natančnejšo do- ločitev jamstvenih možno- sti bank, razen tega pa naj bi bila po teh ukrepih ZIS obvezna tudi registracija vsa- ke kreditne pogodbe s tuji- no. Hkrati se bo, kot ob- ljublja ZIS, močno poostrilo nadzorstvo nad vsemi kršil- ci zunanjetrgovinskih oziro- ma deviznih predpisov in proti tem kršilcem — ne gle- de na kateri ravni so — bo- do uvedeni dosledni kazno- valni ukrepi. Ostrejši veter — čeprav nekaterim razumlji- vo ne bo prijal — na tem go- spodarskem področju lahko samo pozdravimo, saj bi po- menil enega od učinkovit prijemov za izvedbo stabili- zacijskih načrtov. In ker smo že pri dejav- nosti ZIS v minulih dneh — pretekli petek so se na seji koordinacijske komisije z'/e- znega izvršnega .jveta' ki so se je udeležili predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov) / splošnem sporazumeli ) ^ -joslej C uprtih vpr .01 4h v zvez.' s prenosom srrl-j )»^ m о^з- veznosti federacije iz tako imenovane NEPRORAČUN- SKE BILANCE na sociali- stične republike in pokraji- ne, S tem sporazumom je bila rešena vrsta sp>ornih vprašanj: anticipativne (to- rej vnaprejšnje) obresti za turizem, pa zahteve gospo- darsko nerazvitih delov dr- žave ter še nekatere druge obveznosti federacije. Do- končno pa so se dogovoi-ili — in to je bilo vprašanje, ki se je vleklo že precej ča- sa, pa je sedaj s prenosom pristojnosti s federacije na republiko terjalo nujno reši- tev — za odpravo dosedanje neproračimske bilance fede- racije. V začetku minulega tedna (v torek) je predsedstvo re- publiške skupščine podrob- neje obravnavalo naloge, ki izvirajo iz aktualnih vpra- šanj našega gospodarskega položaja (o tem so poslanci gospodarskega zbora skup- ščine naslovili skupščinske- mu predsedniku obširno pis- mo). V razpravi so člani predsedstva posebej pouda- rili, naj bi v zvezi z obvez- nostmi našega gospodarstva že v dneh prihodnjega me- seca — torej v jimiju — re- gulirali tiste instrumente, ki se nanašajo na DOHODKE PROR.^ČUNOV IN SKLA- DOV. Na področju investicij- ske politike in likvidnosti gospodarskih organizacij naj bi imel pomembno mesto do- govor s POSLOVNIMI BAN- KAMI o njihovem ponašanju in o zagotavljanju skladnej- ših odnosov do izvajanja sta- bilizacijskih ukrepov ter do njihove nadaljnje kreditne politike. Drži namreč, da so vse oblike nepokritih inve- sticij — in prav pri tem bo- do morale banke ukrepati precej bolj stabilizacijsko kot doslej — tista pereča ost naših težav, ki jo bomo morali odvrniti, če l^mo ho- teli postaviti gospodarstvo na realna, trdna tla poslovne učinkovitosti in čistih raču- nov. Predsedstvo skupščine je bilo ob svoji razpravi se- znanjeno tudi z operativnim akcijskim programom za iz- vajanje stabilizacijskih ukre- pov v okviru naše republike —• s programom torej, ki ga pripravlja republiški izvršni svet (in ga bodo obravnavali vsi zbori skupščine), v njem pa naj bi bili zajeti vsi po- trebni stabilizacijski ukrepi. Neznanstveno je znanost uporabiti pro- ti človeku. Ko ubijaš žival, glej, da ne ubiješ tudi člo- veka v sebi! ELEKTRIČNI VLAK DO CELJA Minuli petek je bila na celjski železniški postaji ot- voritvena slovesnost ob pri- hodu prvega električnega vla- ka, ki je prvič zapeljal po 25 km dolgi progi od Zidanega mosta do Celja. Vlak je vozil iz Ljubljane- okoli .sto pot- nikov, gostov in strokovnja- kov združenega transportne- ga podjetja Ljubljana. Na njegovi prvi vožnji so vlak navdušeno pozdravljali že v Rimskih Toplicah, v Laškem, kjer je k uspehu graditeljev čestital predsednik občdne Miha Prosen. V Celju je ne- kaj minut čez dvanajsto za donelo piskanje in vriskanje lokomotiv in pred nekaj sto Celjani se je na posebnem bočnem peronu ustavil elek- trični vlak. Izstopili So na prvo vožnjo vabljeni .potniki, med njimi predsednik gospo- darskega zbora slovenske skupščine Tone Bole. Po po- zdravu šefa celjske prometne sekcije Jožeta Rajtmajerja in predsednika delavskega sveta združenega železniškega podjetja Antona Brodnaka, je ob novi pridobitvi za Celje in ob velikem uspehu želesuučarjev govoril pod- predsednik občinske skup- ščine Dušan Bumik, ki je poudaril, da je važnost elek- trifikacije proge pretehtala zahtevo po prilagoditvi celj- skega železniškega vozlišča urbanističnemu programu. Podpredsednik občine Ko- per je poudaril pomembnost modernizirane proge od sever- ne meje do koprske luke, predsednik občine Maribor pa je v želji, da bi se elektrifiká- cija čimprej nadaljevala do Maribora in Šentilja, pouda- ril, kako je dogodek v Celju praznik Za vso štajersko. SKOZI DEŽ JE ODPEUAL SONČNI VLAK Tisto zadnjo nedeljo, ko se je vreme poslabšalo, je bilo kljub temu vsem lepo. Sta- li smo- na železniški postaji in jih čakali. Pripeljali so se. Pripeljali s »sončnim vla- kom«. Vsako leto jim pri- pravijo izlet v različne drža- ve Evrope. Pripravijo zato, da bi ostali med ljudmi. Med tistimi, kamor spadajo, ven- dar zaradi določenih nezmož- nosti jih tja neradi uvršča- mo. Vsaj nekateri! Vlak Se je ustavil. Godba na pihala »France Preše- ren«, učenci IV. osnovne šo- le s folklorno skupirjo in pev- skim zborom, zastave, ba- lončki in zastavice Rdečega Itriža, veliko ljudi in pred- vsem dobrih želja, solz ter •onca za vse tiste, ki so bili sredi našega življenja za do- ločene stvari prikrajšani. Na celjski železniški posta- ji je govorila tudi predsedni- ca skupščine občine Celje >01ga Vrabič. Vsem, ki so potovali v »sončnem vlaku« in tistim, ki so jih spremlja- li, je zaželela vse najboljše. Sprejeli so jih tudi politič- ni sekretar Občinske konfe- rence ZKS Celje Štefan Ko- rošec, SEKRETAR Občin- ske konference ZKS Celje Stane Seničar, sekretar Ob- činske konference SZDL Bo- jan Volk, predsednik Občin- skega odbora RK Tone Er- javec in drugi znani družbe- no iKilitični in javni delavci mesta Celja. Ljucîje, ki so večji del živ- ljenja zavezani na posteljo ali voziček, so bili vseh teh za- dnjih pozornosti veseli. Želi- mo si samo to, da bi marsi- katero praznovanje, ki se v bistvu ne enači s tem, pra- znovali z manj hrupa. S tem bomo izkazali vso spoštova- nje do tistih, ki so naši. VSAK DAN SI UTRGAJTE VSAJ BORIK 15 MINUT iN JIH POSVETITE BRA- NJU. TAKO BOSTE V ENEM LETU PREBRALI VSE KNJIGE PREŠERNO- VE DRUŽBE IN ŠE KATE- RO POVRH PARADA MLADINSKE DÜAVNOSTI Zaključujemo venec prireditev v počastitev meseca mladosti in v pozdrav dragemu predsedniku Titu ob njegovem 79. rojstnem dnevu. Občinska konferenca ZMS Celje je pripravila zaključno prireditev, nad ka- tero smo bili vsi navdušeni. Prejšnji teden smo lahko prisostvovali majskemu srečanju delovnih kolektivov na športnem področju Sodelovalo je dvanajst aktivov, zmagala pa je železar- na štore pred LIK Savinja, Aero, Solski center Borisa .Kidriča, Ingrad, Metka, Merx, Tehno-mercator, Ele- gant, Tkanina, Elektro in EMO. Nastopili so v štirih športnih panogah — malem no.gometu, šahu, strelja nju in kegljanju. Popoldne je bila osrednja prireditev Predsednik Občinske konference in komandant »parade mladosti« Viki Kranjc je po bogatem kulturnern programu, v katerem so sodelovali godba aa pihala »France Pre- šeren«, zaba^mi ansambel Gemini 5, harm.onikarskj orkester Svoboda, tamburaški orkester in folklorna skupina iz Šempetra ter recitatorki pedagoške gimna- zije Irena Povše in Romana Mastna«:, zaprosil pred- sednico Občinske skupščine Celje Ol.go Vrabič za do. voljenje za začetek mladinske parade mladosti, v kate- ri se je predstavilo več kot 1400 mladih i^ vse celjske občine. Nastopili so predstavniki delovnih organizacij, šol, specializiranih organizacij, terenskih aktivov itd. Pripombe? So in niso! Med prvirni je to, da vsak, ki nastopa in predstavlja svojo orginizacijo, dejavnost in sebe, mora imeti več posluha za vero v naše. Iz slednjega izhaja tudi last posameznika. Parada mladinske dejavnosti, ki je bila zaključna in osrednja prireditev v mesecu mladosti in kot če- stitka predsedniku Titu za rojstni dan, jo navkljub vsemu uspela. Bila Je soliden prika.?; mladinske de- javnosti in pripravljenosti pomagiti v ležki poti na- prej. STRAN STA PRIPRAVILA: JURE KRAŠOVEC IN TONE VRABL 26. Drugi rebus je reševala Klara: kam je izginil njen nnož? Dolgo je križarila po goščavi, na večer pa je v dalji zagledala slamnate strehe. Iskrica upa- nja je zatlela v njenem srcu, pritisnila je na plin in zavozila do vasi. Veliko slavje so morali imeti prebivalci v vasi, kajti vesela pesem je odmevala izza slamnatih koč in topot plešočih nog jI je dajal takt. Vmes so udarjali mojstrski glasovi bobnarja pri tam-tamu! Klara je zapeljala na trg sredi koč. Na pragu svoje koče je židane volje sedel poglavar. Po trgu so v velikem krogu opletali vojščaki v ra- dostnem ritmu. Ko je Klara pripeljala na trg, se je krog usta- vil in vojščaki ter poglavar pred kočo so si og'® dali prišleca. Tudi prišlec se je ozrl naokoli! In je ugotov^j da imajo vaščani sredi plešočega kroga kot® in v kotlu nikogar drugega kot... NAČRTOVANJE LJUBUA^ЗSKE BANKE OB ODPIRANJU JUGOSLOVANSKEGA TRGA KÂKO OBRAČAMO SVOJ DENAR ? Maribor, Nova Gorica, Zagreb, tri no- Ta središča, v katerih je LJUBLJANSKA BANKA odprla svoje poslovalnice; Bitola, Krsnj, Metlika, nova mesta v seznamu te denarne ustanove, ki bodo bržčas že letos dopolnila poslovno omrežje ene naj- mof;nejših jugoslovanskih bank — LJUB- LJANSKE BANKE. Pred nami je dolg seznam poslovnih enot z oznako Ljubljanska banka, vse- kakor legitimacija poslovnosti, ki ima Svoj začetek tistega srečno izbranega dne, ko se je pripojila Splošna , gospodarska banka Slovenije tedanji Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, Takrat so bili Ustvarjeni temelji za nadaljnji razvoj de- fiame ustanove, obenem pa je ta ustanova öobila neizbrisen pečat slovenske banč- 'le organizacije, ki pa se v svoji poslovni ekspanziji m zadrževala znotrai republi- ških meja p^ pa pogumno oblikuje svoj Položaj v širšem jugoslovansikem prosto- predstavništvi v Prankfuirtu in Mlin. ^u pa ji zaííotavljata pomebno nav- ï^x'nost v evropskem denarnem prostoru. î>anes ni republike, v kateri Ljubijan- ^ banka ne bi imela svoje poslovne ®note. Mesta Beograd, Novi Sad, Sara- so, Zagreb pomenijo spodbuden pri- ^^k odpiranja jugoslovanskega trga, ki bi omogočil svobodno prelivanje sred- kapitala, ki zna utrditi vpliv stro- kovnjakov, zaposlenih v denarnem zavo- na obračanje denarja, na investicijsko I*olitiko, na nadaljnji družbenogospodar- ski razvoj celotne Jugoslavije. Po besedah Nika Kavčiča, generalnega «rektorja Ljubljamke banke, je ta banka p svoji moči danes med prvimi v državi ^ visoko na lestvici tovrstnih ustanov svetu. Lanska bilančna vsota je 2230 ^ilijard starih din, pri čemer znašajo Jfatkoročne naložbe 883 milijard starih investicijske 1075, naložbe v stano- ^jsko izgradnjo in fcomim.alno gospodar- no 246 milijard, zbrane hranilne vloge ^ milijard starih din ... V naši repub- ¡^ dosega slovenski potencial vseh bank ^гапј, Novo mesto, Ptuj, Maribor, Ko- ^f) blizu 3000 milijard S din, kar s «jšnjo ponazoritvijo potenciala Ljubljan- . ® banke dovolj nazorno predstavlja te denarne ustanove. S pooblastilom ^^ednarodno sodelovanje, ki ga ima v Keniji odinole Ljubljanska banka, pa predstavlja med 19 bankami s takšnim pooblastilom v Jugoslaviji Ljubljanska banka daleč najsodobnejšega finančnika: vse jugoslovanske banke se lahko zadolže za eno milijardo dolarjev. Ljubljanska banka se lahko zadolži za 166 milijonov dolarjev, Jugobanka za 138, Beograjska banka za 111, Pol jo banka ža 80 milijo- nov dolarjev. To dovolj nazorno dokazuje pomembnost Ljubljanske banke v jugo- slovanskih in ne zgolj slovenskih denar- nih poslih. Ob vseh teh milijardnih številkah — zavoljo plastičnosti smo se izrazili v sta- rih dinarjih — pa je Ljubljanska banka vendarle denarni zavod, ki drami zani- nfânje predvsem med ljudmi, med obča- ni, ki seveda ne razpolagajo z milijon- skimi in milijardnimi vsotami, so pa ven- darle zainteresirani, da nekdo obrača njihov dohodek, da nekdo skrbi za — v mnogih primerih — težko prisluženi de- nar. Danes že velja resnica, da je pogo- stokrat laže zaslužiti denar, kot pa ga umno in smotrno porabiti. Za vsako ban- ko so nedvomno eksistenčnega ix>mena komitenti, delovne organizacije, ki vro- čajo sredstva in vseskozi sodelujejo z bančno organizacijo in imajo v sistemu samoupravljanja svojo besedo in moč odločanja, kadar gre za porabo, za kre- ditiranje, za obračanje bančnega denarja. Za sleherno banko pa so nadvse pomemb- ni vsakdanji pKJtrošniki, varčevalci, manj znatni, a zavoljo tega nič manj pomembni komitentni posamezniki. Hranilne vloge občanov že danes dosegajo ргј banki visoko številko. Ta številka pravzaprav raste iz leta v leto, še zlasti po uved- bi raznih oblik namenskega varčevanja. Kljub vsemu pa sedanja višina hranilnih vlog še zmerom ne ustreza gibanju de- narja v naši republiki. Zanimivo je nam- reč, da kroži v Sloven.ji ali pa tiči v ne- znanih predalih nekaj deset milijard sta- rih dinarjev denarja občanov, ki so bile ustvarjene, zaslužene, dobljene, niso pa še prišle v slovenski tržni prostor, niti niso našle svojega mesta v denarnem zavodu. Z mislijo na te »izgubljene« milijarde in s poudarkom na občanu, varčevalcu, na izključno njegovih koristih, začenja Ljubljanska banka dokaj novo vsebino obnašanja v uašem denarnem prostoru. ZA KOGA VARČUJEMO Integracijska gibanja, ki smo jim pri- ča zadnja leta, niso prazna dejanja. Z združe\'anjem gospodarstva v večje, moč- nejše in perspektivnejše delovne organi- zacije prihajamo do novih, vsekakor za- jetnejših virov za nadaljnja investicijska vlaganja, za nadaljnje posodabljanje in- dustrijske proizvodnje. Integracijska giba- nja pa ne zadevajo zgolj dinamike, ra- zvoja v neposredni proizvodnji, ampak so narekovala tudi bančnim službam, ali konkretno - LJUBLJANSKI BANKI — izredno vitalnost v procesih združevanja, v oblikovanju zajetnejšega bančnega po- tenciala. Tu je namreč ključ do bolj smo- trnega obračanja denarja, do resnično gospodarskih naložb, do združevanja de- narja v prid hitrejšega gospodarskega ra- zrvoja posameznih območij, občin in re- publik. Razčiščena pojmovanja poslovnosti v sedanjemu času — spomnimo se, da so bile svojčas banke manj samostojni de- narni zavodi, ki so poslovali natanko po nareku višje organiziranih denarnih za- vodov — omogočajo Ljubljanski banki, da še razširja omrežje svoj'ih poslovnih enot. Značilno za slo, pi vodi banko v njeni ekspanziji, je primer poslovne eno- te Ljubljanske banke v Mariboru, ká je nastala ob impozantni številki 67 tisoč zaposlenih v mariborskem industrijskem bazenu — neposredno v gospodarstvu jih je le nekaj tisoč manj! Od tod čista ra- čunica Ljubljanske banke, da ima v Ma- riboru naloženih kakšnih 20 milijard sta- rih dinarjev, od katerih polovico v krat- koročne in p>olovico v investicijske na- ložbe, da ne govorimo o namenskih sred- stvih za razvoj energetike. Po besedah generalnega direktorja Ljubljanske banke, Nika Kavčiča, je del naložb pokrit s sredstvi, ki jih je banka že lahko zbrala na tem območju in so ob koncu lanskega leta presegla 12,8 milijard starih din, kar pomeni, da Ljubljanska banka preliva danes v Marilxjru nad sedem milijard starih dinarjev. Pri tem je še zlasti p>o- membno, da so gospodarske organizacije iz Maribor in njegove neposredne bli- žine opravile v minulem letu za blizu 8 milijard starih dinarjev deviznega pla- čilnega prometa ravno prek LJUBLJAN- SKE BANKE. Tako premišljeno osvajanje gospodar- skega prostora z razumnim združevanjem denarnih zmogljivosti vsekakor pomeni dragocen ključ za realizacijo naložb, ki jih banka lahko omogoči svojim komiten- tom, pa tudi zainteresiranim delovnim oi^nizacijam, za katere ni nujno, da so njeni komitenti. Za denarni zavod je namreč pomembno, da širi krog svojih komitentov ter je potemtakem zaintere- siran, da ix>sluje tudi z nekomitenti v upravičenem pričakovnju, da jih bo ra- vno s takšno poslovno politiko nekoč pridobil, da bo z njimi nekoč še povečal število stalnih strank. Po naložbah ima banka odgovorno vlo- go. še zlasti zdaj, ko stabiliziramo go- spodarstvo in učvrščujemo našo denarno valiïto, je strokovna navzočnost banke nadvse pomembna, saj od banke družbe- na skгдpnost pričakuje popolno razsodnost in treznost, kadar soodloča pri odmeri in- vesticij, kadar se z lastnim denarjem v obliki kreditov zavzema za raaširjeno re- produkcijo v določend delovni organiza- ciji. Izvršilni odbor banke, ki ga sestav- ljajo predstavniki delovnih in družbeno- politčnih organizacij, je seveda soodgo- voren in navadno izvršilni odbor posredno odloča o naložbah, o novih investicijah. Investic:ùe v gospodarstvo in odnos banke do delovnih organizacij je seveda eno poglavje v fvoslovnosti banke, drugo ixìg'lavje pa je odnos banke do posamez- nikov — okoli 700.0(» jih varčuje aU ka- korkoli sodeluje z banko! — ter do nji- hovih i>otreb. Ravno širok krog varčeval- cev je narekoval LJUBLJANSKI BANKI zavzetost za svojstveno obliko soodloča- nja posameznikov pri utrjevanju najustre- znejše bančne politike. Posamezniki dan- danes v organizaciji banke varčujejo za marsikaj: za stanovanje, za dopust, za starost, varčujejo v raznih oblikah vro- čanja sredstev in raznih možnostih ude- ležbe pri kreditih, pa je zato prav, da imajo še pravico spremljati poslovnost, svetovati in celo odločati o pomembnej- ših premikih v odnosu banke do posamez- nika. LJUBLJANSKA BANKA je že organizi- rala »svet varčevalcev«, ki mu prepušča določene odločitve v korist posameznih varčevalcev in seveda v prid nadaljnje poslovnosti banke. FOTO VESTI NOVA MLEKARNA. Nekončani gasilski dom v Radmirju bo kmalu služil novemu namenu. L.iuhìjan&ka mlekarna preurejuje poslopje v moderno mlekarno, ki bo po vsej verjetnosti pričela obratovati že sredi letošnjega poletja. (Foto: B. b.) Na dolgi poti (preko 8000 km!) iz Novoysbirska se Je tudi v Celju ustavila skupina strokovnjakov, ki demonstrira rakete za »zračno prebijanje« V Ce- lju so bili gostje Plinarne — vodovod. Na sliki sta Oleg Kozlovski (desno), doktor akademskih znanosti in Ladislav Popović (levo) iz Beograda, ki spremlja skupino na poti po Jugoslaviji. I/ Novosibirska so nadaljevali pot v Romunijo, Bolgariji) in preko Ju goslavije odpotovali na Madžarsko, v CSSR, NDR in nazaj v SZ. V soboto je bilo v Žalcu medobčinsko šolsko tekmovanje pod naslovovom »Kaj veš o prometu v letu 1971«? Tekmovanja se je udeležilo 32 tekmovalcev iz Žaka, V» len ja, Mozirja, Laškega, Celja, Šmarja jn Slovenskih Konjic. ¿i (Foto: T. Tavčar) Vsi, ki so prejeli sindikal- ni rekreaei.tski znak za do- sežene rezultate v sindi- kalnem rekreacijskem tek- movanju, so dobili tudi izredno lepo in domiselno oblikovano pla.keto. VREME Do nedelje bo prevla- dovalo nestalno vreme predvsem v popoldan- skem času občasne plo- he ali nevihte. Tempe- rature se bodo posto- poma še znižale. NUVl raONlK - GlasUo Otxîinsiuh organizacij Socialisüöne íveze delovnega ljudstva; Celje LaSko ш 2alec — Uredništvo m uprava Celje, GregorćICeva 5 poStni predal 161 - Urejuje OrednišRj odbor — Glavm to odgovorni urednik; Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK 20 izriaja vsau óetrteli — Izdaja ga CGP »Delo«. Informacije propaganda Celje — TlSK tn K.iSeji CGP »Deloe Ljubljana - Roitopisov ne vraćamo - Cena posamezne številke 40 par; ¡ema naroOn.na 30 1Ш; polletnß 15 din Za tujino znaša na rofnina fH din - ГекоЛ] ra(>Un S07—1—1280 - ГЕ1,Н;Р<»Ш. urertniÄtvo 23-69 In 31-05 mali '>giasl In naročnine 28-00 BIL JE TAK FANT ... Naključje je hotelo, da sva г nekdanjim sošolcem postala soseda. Danes je njegov korak počasen, utru- jen. če se srečava, komaj da dvigne žalostne, od bole- čine zamegljene oči. Milo se nasmehne in nadaljuje pot v siyoje stanovanje, med knjige, slovarje. .. Pred desetimi leti pa je na univerzi vzbujal pozor- nost. Ne z lepoto in ne z arogantnost jó. Predstavil se nam je za »fanta z zelenega Stajerja«. Oči so se ши iskrile, misli kresale, pogled pa mu je bil uprt v bo- dočnost. V razmišljanje, v delo. Samo strokovno zna- nje pa mu je nudilo premalo. Z neugnano radovedno- stjo je segal še na tuja področja. Življenje je vsrkaval v vsej širini in veličini. Zaljubil se je in poročil. Odšel je domov, v »zeleno štajerje«. Njegova ožja domovina, ga je sprejela z od- prtimi rokami. Postal je učitelj. Prinesel pa je s seboj svojo naprednost in svobodomiselnost. Kot pred leti v študini, tako tudi v službi nt poznal počitka. S stra- stjo fanatika se je loteval tisočerih stvari, saj je delo prosvetarja neizčrpno. Včasih je čisto malo kot Mar- tin Kačur, zadel z glavo v kanton ... Opomogel si je in z delom nadaljeval, dokler se m čisto razdal. Ker ob vsem tem garanju študija ni končal v letoš- njem letu ni izpolnjeval študijskih pogojev za svoje službeno mesto. Zasedel ga je kolega z dokončanim študijem. Zakon' ne pozna usmiljenja. Pa vendar — srce, ki se je deset let razdajalo za druge in nase po- zabilo, kje najti mesto zanj? Moj sosed, učitelj, se je zaposlil na občini, še sreča. Paragrafi in odločbe, to je njegovo delo. Na preteklo življenje ga veže spomin z grenkim priokusom. Sosedje, slišim, se mu smejijo. Ne vsi, nekateri pa »Kako se ne znajde, ta učitelj! Nima ne lastnega stano Vania, ne avtomobila, čisto nič ne pomeni Takšen člo vek je našim otrokom satno slab vzgled. Kakšna sreča da jih ne uči več! Tako čudno je otrokom razlagal o ne katerih humanih odnosih med ljudmi! Res, čudak po tak .. .« Tako mislijo nekateri sosedje, ko vidijo nekdanje- ga učitelja hoditi mimo njihovih negovanih vrtov i" pološčenih visokokubičnih avtomobilov. Oni so se zna- šli . . . Nekdanji moj sošolec, današnji sosed, se mi pored ko približa, še raje umakne. Verjetno ga ovira spomin na čase, ko je mislil, da bo s svojo človečnostjo pre- stavljal gore ... Bil je tak fant... NINA