Ameriška Domovina NO. 67 /%/H’C Kf IC AM€R1CAN IH mm MN MMUAM ®m$> NaOouaJ and (nteraadenal CirculatloB SLOVSMiiAH CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL G, 1970 ŠTEV. LXVni — VOL. IjXVIII Nixon predloži! višje plače in drsijo pošlo Predsednik je predložil Kongresu povišanje plač poštarjem in vse m ostalim zveznim uslužbencem, pa tudi povišanje poštnine. WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je v smislu sporazu-^ med predstavniki unij poštarjev in vlado predložil predsednik Nixon Kongresu poviša-plač poštnemu uslužben-stvu, pa seveda tudi povišanje Poštnine, ki naj krije višje pla-le poštarjev. Povišanje plač ni omejeno samo na poštne usluž-^ence, ampak ga bodo deležni Vsi uslužbenci zvezne vlade z Vojaštvom vred. Predsednik hoče, da Kongres odobri tudi sredstva, s katerimi o° mogoče višje plače kriti, da ne bo nastopil primanjkljaj v Zveznem proračunu, kar bi lah-0 znova pospešilo inflacijo ter boginjo. Kongres ne kaže odpora proti Povišanju plač, smatra pa, da Jo povišanje sedanje poštnine za P'sma od 6 na 10 centov preve-v, 0 bi. da bo v javnosti povzro-oilo preveč nejevolje. Če pomi-s lrno, da smo v letu kongresnih Volitev, nam je prav lahko ra-zprnljivo, da Kongres ni vnet za v°likšno povišanje poštnine. Ra-ounajo, da bo povišanje 6' l sta-0 zvezno blagajno v tekočem bančnem letu bilijon dolarjev, PKhodnje pa še enkrat toliko. Wada računa, da bodo poviša-Poštnine prinesle letno okoli • bilij,onov dolarjev novih do-^°dkov, 1.7 bilijona pa upa do-^ Prihodnje leto s pospešenim ° 'ranjem davkov na dedišči-darove in z višjo dohodni-’v bi j0 bodo prinesle višje Predsednik je predložil v, v! povišanje na poštne ^djke drugega razreda, 67% Posamezne pošiljke tretjega in 5% n. množične Sl ibe tretjega razreda. t-m >* ■mvy t1 v it" i iajshaftan zspet na poti ^ NEWPORT NEWS, Va. — P. Hugo Rožnik umrl Pentagon razprodaja LJUBLJANA, Slov. — Na letošnji veliki petek je umrl v Petrolejska veleladja Manhat- kartuzijanskem samostanu zastarelo orožje W A S HINGTON, D.C. — V Pentagonu so se ustrašili kritike borilke za ženske pravice ba?ASHlNGT0N’ D'C- — Gi-^ ,Je 2a žensko ravnopravnost Žen l.0 Pazi’ da se nikier ne g°di je ti ernu SP°^U krivica. Odkrilo pri a Se ženskam godi krivica Pa Vr®rnenskih napovedih. Tam si,; ec imenujejo orkane z žen-^ni imeni. no„° ie spravilo feministke na ih^ Protestirale pri pristoj A11 6117 Clair Avtnue — 431-0628 Cleveland. Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA: t j> Združene države: $16.00 na leto; $6.00 xa pol leta; $5.00 za | meneče £« Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meisce Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: t $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 mouths Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 67 Monday, April 6, 1970 Nixon in šolska integracija Sedanja doba šolske integracije se je začela 1. 1954 z znano razsodbo najvišjega federalnega sodišča, ki je načelno obsodilo vsako šolsko segregacijo, ki naj nastane na katerikoli način, ali po prirodni poti ali po vplivu uradne politike. Eisenhowerjev režim si ni belil glave s tem vprašanjem, je postopal počasi in pustil času, da čisti pojme. Demokratski predsedniki so bili pa aktivnejši. Zato je bilo vprašanje prosvetne integracije stalno na dnevnem redu. Uspeha in bilo posebnega. Od 1. 1954 do 1. 1964 je komaj en odstotek črnih otrok obiskoval integrirane šole. Tako je tudi moralo biti. Federacija se ni prenapenjala s kontrolo, kako lokalne šolske oblasti razlagajo zakone in sodne odloke, lokalne oblasti so jih po večinoma razlagale tako, da so se integracijski politiki ognile. Šele zakoni iz 1. 1964 so dali federaciji moč, da je lahko lokalnim šolskim upravam gledala na prste in jih silila, naj postopajo v duhu predpisov in ne v duhu svojih želj. Posledice so se hitro čutile. Med 1. 1964 in 1968 je že 20', črnih otrok obiskovalo integrirane šole. Napredek je bil največji na jugu, najmanjši pa drugod po deželi. Tudi to ni pomenilo nobene uganke: na jugu so integracijo ovirale lokalne šolske uprave in pri tem uživale podporo lokalne javnosti, mestne, okrajne ter državne u-prave in seveda tudi vseh konservativnih politikov obeh strank. Tam je bila integracija uradno ovirana, zato je federacija lahko nastopala proti protizakoniti politiki lokalnih šolskih uprav. Čisto drugačno je bilo in je še danes stanje v drugih naših državah, ki ne ležijo na jugu. Tam obstoja segregacija v šolah dejansko in je ni ustvarila nobena politika, ne državna, ne mestna, ne okrajna, je pa seveda tudi ni preganjala. Črna manjšina se je povsod naseljevala strnjeno v svojih getih, tam so nastajale tudi nove šole, kamor so hodili izključno črni otroci. Na starše črnih otrok ni bil izvajan noben uraden pritisk. Zato se tam starši črnih otrok niso pritoževali nad dejansko segregacijo, ampak nad tem, da javna uprava ni skrbela za boljše “črne šole”. Tako je kvaliteta črnih šol bila prav do zadnjega zmeraj slabša od šol, kamor so hodili beli otroci. To je imelo še drugo posledico. Ako so črni otroci prišli v črne šole, so le redko mogli z uspehom preiti na bele šole. Morali so biti že posebno nadarjeni. Tako je postala na severu dežele in drugod segregacija po tradiciji zasidrana. Zanimivo je, da je šele senator Ribicoff opozoril na to anomalijo: da temelji segregacija na jugu na uradni politiki, drugod pa na tradiciji in da je to napačno. Segregacijo je treba preganjati, naj nastaja iz kateregakoli vira. To je dalo jušnim konservativcem povod, da so zahtevali več segregacije tudi po vsej deželi, kar je zopet prisililo Nixona, da je končno povedal, kaj misli o tem kočljivem problemu. Pretekli mesec je dal izjavo, dolgo 19 strani, ki v njej razlaga svojo filozofijo o vprašanju segregacije v prosveti. V njej je poudaril tri glavna načela: Nixon sodi. da segregacija ni zaželjena, da pa je protizakonita, ako jo ustvarja uradna politika. To bi pomenilo, da je segregacija na jugu protizakonita, ker se tam praviloma vrši na uradni pritisk, ni pa protizakonita, recimo, na severu, kjer nastaja po tradiciji: starši si želijo pošiljati otroke v najbližjo in najboljšo šolo, ki jim je pri rokah. Ako take šole še ni, naj jo postavi javna uprava. Kjer bodo lokalne šolske uprave sklenile, da je treba izvajati integracijo, jih bo federacija podpirala “z nasvetom in denarjem”. Silila na tako politiko jih bo pa le takrat, kadar bodo šolske uprave dobile od sodnih oblasti nalog, da izvajajo integracijo. Federacija ne pozna in ne prizna nobene razlike, uradne ali dejanske, za segregacijsko politiko v stavbenem gibanju. Ne pozna torej razlike med šolsko segregacijo kot posledico uradnega pritiska in segregacijo, ki nastaja radi stanovanjskih razmer. Za njo ne obstoja torej nobena razlika med dejansko in uradno podpirano segregacijo, odnosno med segregacijo drugod po deželi. Nixon je še izjavil, da je proti obveznemu prevažanju otrok v avtobusih iz šolskih okolišev v šolske okoliše zaradi dosege dejanske integracije šol. Seveda je v Nixonovi izjavi še polno drugih stališč, ki so že rodila živahna prerekanja. Na splošno se je dalo opaziti, da z njo ni nihče popolnoma zadovoljen. Konservativnim duhovom ne popušča dosti, naprednim duhovom daje premalo. Kako se bo to čutilo pri jesenskih volitvah, se bo Šele pokazalo. Pri primarnih volitvah vprašanje segregacije in integracije ne bo igralo velike vloge. Najnevarnejša se nam zdi Nixonova izjava, da bo on pri presoji posameznih spornih slučajev — in teh bo veli- ko število, kajti vsakdo bo razlagal predpise po svoji želji — najpreje ugotovil, ali dotična oblast postopa v “dobri veri”. Če postopa tako, bo tudi Nixonova sodba milejša. To bo pa federalno administracijo spravljalo iz zadrege v zadrego. Tega se ravno konservativni politiki veselijo. Upajo, da bodo s tem podkopali temelje, ki na njih sloni Nixonova politika šolske integracije. Ker pa odpor proti integraciji ni raztresen, ampak zgoščen na določene dele naše dežele, mu bo Nixonova izjava dala dosti prilike, da se sunkoma uveljavlja. To bo rodilo tekmo med vidiki, ki jih ima o integraciji sodna oblast, in vidiki, ki jih ima republikanska administracija. Ta tekma ne bo rodila ničesar dobrega. Tako vsaj mislijo tisti, ki skušajo brez strasti presojati sedanje Nixonovo stališče v tem kočljivem vprašanju. ixxxi; IXXXXXXXXXXXXXXZXXXJ CXXXXXXXXX XXXXXXXX Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček Duluth, Minn. — Prav, ko sem se pripravljal pisati te-le vrstice za našo Ameriško Domovino, sem pogledal v pratiko, da bi se vedel ravnati za veliki teden itd. Po zagledam in vidim v pratiki tiskan rek: “Kar v sušcu ozeleni, to se rado posuši...” Malo sem potegnil sapo vase in sam pri sebi rekel: To pa ne velja za našo Minnesoto (ali kakor jo je včasih imenoval pokojni dobrovoljni župnik Jakob Černe — “Minosiroto”). Yes, naša Minnesota je pozimi ostra. Kamor že ji obrneš ali pokažeš svoja lica, nos ali ušesa, že jih ščiplje, reže in striže, če dobro ne potegneš kape doli čez in zdravili. Med drugim je v e-nem zadnjih svojih govorov o-menil nekaj vzrokov, zakaj več in več polucije zraka in voda. Blizu 90 milijonov avtov in vseh vrst tovornjakov in drugih motornih vozil vozi vsako uro po naših cestah, po mestih, vaseh itd. in puha in puha dušlji-ve izpuhe in vseh vrst “mažne” i izpadke. To se pari, kroži po zraku, ki ga vdihavamo, pada na rastlinstvo in drugo. Kratko: vse to pada uničljivo na naše zdravje in iz tega nastajajo premnoge nove sitnosti, ki jih včasih pred nami niso poznali. Nixon, kateremu so to pojasnili in razložili najboljši strokovnjaki za proučevanje takih zadev in problemov, poudarja, produkciji, in ustvarjajo inflacijo. Visoke cene, omejeni krediti znižujejo produkcijo, u-stvarjajo nezaposlenost, pomanjkanje, lakoto in dajejo povode uporom.” Zanimivo še doda: “Če bomo mi igrali vlogo svetovnega policista in pa Miklavža, da bomo dajali prednost vsemu, domače probleme pa prepuščali vetrovom, bomo imeli več problemov, kakor pa smo jih zmožni srečati in reševati.” Kaj naj se reče k temu? Če temeljito gledam, mislim o vsem tem, moram le pritrditi, da ima v mnogem zelo prav, četudi ne do vsake vejice in pike. Jadramo res nekam, ki je nekaka zelo nejasna in neodkrita bodočnost. Taka, da jo ne ve in ne zna pojasniti nobena pratika! Takega mnenja je pri vsem tem, ko vas vse lepo podzravlja, Je vaš Andrejček vf*taS!**£Ctt!£at ušesa in vrat. Verjemite, da ]e;cja je to ena giavnih zadev, ka-res prav tako pozimi tudi Pri teri moramo vsi posvetiti svoje nas. Letos je pa še posebno bilo!mo£j jn pomagati, da se zausta-Zato pa pri nas v sušcu vj Nekaj načrtov so že objavi- tako. vsaj zunaj ničesar še ne ozeleni in še celo medvedi se maloka-terikrat v sušcu prebude. V severnih delih naše Minnesote ma- li, nekaj jih še bodo, kako se bo nastopilo proti temu zlu med nami. Na korporacije, ki izdelujejo motorna vozila vseh vrst, je lokdaj začne kaj zeleneti pred že 0kjavijen ape^ ^ naj se g^j tt.u včasih še tja do vsej mogoče, da se ali iznaj- sv. Urbanom, sv. Vida ne. To je zunaj. Seveda po gretih vrtnarskih hišah tam zeleni, zunaj pa, ng . . A kaj naj govorim o vremenu in o letnih dobah, v katerih se vreme oblači v vsaki dobi drugače. Enkrat zahteva od nas zemljanov, če hočemo dihati na teh naših tleh, da si natikamo dolge, tople hlače, suknje, gorke srajce, kučme itd. Drugič, ko se pa svet obrne malo v drugo smer, pa hodimo v kratkih bla- de motorje, ki bi ne oddajali toliko in takega plinskega smradu, kor ga izpuhavajo sedanji. Tako se je začelo o tem govoriti in razpravljati. Da bi le ostalo samo ne pri besedah, ampak da bi tudi kaj pomagalo. Upajmo, da bodo začele državne in zvezne oblasti bolj pazno gledati na to, da se bo izvajalo tako, kakor zahtevajo zdravstvene p ot r e b e glede tega. * JAVNOST SE JE ZAČELA čah in kikljicah, razoglavi, bosi PREBUJATI, vsaj tako zgleda in v jezera skačemo, da se ohladimo vsled vročine. Tako gre in tako bo šlo, kakor zgleda, še na- zadnje čase. V čem in radi česa? V marsičem. Največ pa jim odpira oči vedno naraščajoča in- prej. Morda je kar prav, da tako Racija. Tu in tam so se začeli o-gie. Če bi bilo vedno enako, bijgiašati ljudje proti razmeram, postali leni in bi se ne vedeli ki jih žulijo. Nič čudnega. Kogar čevelj žuli, ne bo dolgo mol- IZ NAŠIH K/?S7 San Bernardino, Calif. — Spoštovani člani uprave in uretini-štva Ameriške Domovine! Obnavljam naročnino za Vaš list za tekoče leto in prilagam tri dolarje v tiskovni sklad. Smo v osmini velikonočnega praznika in mislim, da ni prepozno, če Vam sedaj voščim o-bilico božjih milosti in blagoslova na Vas in na Vaše družine, listu pa še dolgo življenje in ves uspeh. Ameriške Domovine sem vedno vesel; je duhovna vez vseh udov naše slovenske družine v zdomstvu, ki nas združuje tudi tiste, ki drugače bolj malo pišemo drug drugemu. Lepo Vaš pozdravlja vdani Vam Rev. Ignacij štrancar * San Francisco, Calif. — Cenjeno uredništvo! Prilagam ček za kritje naročnine in ostanek za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zadovoljen in jo rad čitam. U-redništvu lista kot vsem čita-tel jem iskrene pozdrave! S spoštovanjem John J. Turk čal. In inflacija je tak čevelj, to danes več ali pianj vsak čuti. Naj nekaj navedem. V našem dulutskem dnevniku je pred nedolgim objavil neki ,. .. “Naymark” po imenu v rubriki dltviJ0> da je njeno vzdrževanje Kambodža je ponovno zaprosila za vrnitev Mednarodne komisije PHNOM PENH, Kamb. — Vlada Kambodže se je ponovno obrnila na Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo, ki sta bili načelnici ženevske konference za končanje vojne v Indokini, naj bi posredovali, da se vrne v Kambodžo Mednarodna komisija za nadziranje izvrševanja ženevskega dogovora iz leta 1954. To komisijo je odslovil lani iz Kambodže princ Sihanuk s tr- ‘Voice of the 'People" dopis, ki na- za Kambodžo predrago. Sedanja vlada hoče imeti komisijo na svojih tleh, da bi kam dati. Tako pa, če že drugega vremena ne prinesejo dobrega, prinesejo spremembe v vremenu, v katerem se moramo o-tepati in brcati proti sitnostim, da ne zaspimo in ne postanemo preveč leni. * KAJ JE SE KAJ DRUGEGA NOVEGA pri nas in okrog se glasi med drugim: nas drugod po svetu? Kakor se! “Delnice in hondi, ki so širom naših ZDA pritožujejo | vadno “hfesavers” vdov in sirot,1 n'i(jn° pomo^0 sPravila mirnim proti polucijam vode in zrakajpadai° v vrednosti vsak dan.' P° s s voj ih tal rdeče Južne tako se tudi v naših krajih. Vo-:130 Šlo to tako naprej, jim ne' le m™ce (Viet Kong) in Sede v velikih in malih jezerih, !do ostalo dosti od njihovih pri-' v^rne letnamce, ki so si izbrali rekah in potokih so vsako leto!drankov- Inflacija oropa ljudi J ° me',no ozemlje Kambodže za bolj okužene od različnih u-;to- kar so si prihranili, da bi ^V0,'!a °Porisaa« oskrbovališča in mazanij in kemikalij, ki jih raz-jimeli za obstanek na stara leta,1 j0^1Va 1SC-d za vojskovanje v ne industrije pri izpiranju rud- iih to oekako vrže iz možnosti! letnamu- nin, poleg tega izlivi, ki'se raz-1 obstanka.” vlade je na pr0Šnj° livajo po kanalizaciji vse na o- Zatem omeni, kako inflacija' •, ' rV . nom Penbu odgovo- krog iz razkuževalnic po sani-j ustv»rja neprijetnosti na tuje-j ■ / .Ufi° n° ln pozvala tudi Sov-tarnih postajah, kjer razkužuje-! zemskih trgih. “Zvišuje stroške L K°n ^ pr°sn'P ustre- jo. V soparnih dnevih, ko težki in izdatke tudi vladi, vse višje* j ,. °S Vd na prvo prošnjo oblaki in megle ne pustijo, da bi kakor pa jih morejo davkopla-'k ^a.a0 ene§'a odgovora, se je kambodžanska vlada obrnila na njo. ponovno se duh takih umazanij razpršil, Hvalci podpirati. Posebno zvez- po vsej okolici smrdi in duši. To ne proračune, z visokimi, težki- ilabo vpliva na ljudi, na živali 3111 proračuni, kakor je nepopu- p ^ .......... in celo na rastlinstvu se to po- karna vojna, ki stane dosti krvi V I urciji uničil zna. Proti tej novi nadlegi, ki jo 3n ^0 bilijonov dolarjev letno.” j nomove 90,000 ljudem je nam prinesel napredek tehni- Zatem se dopisnik pritožuje: ISTANBUL, Tur. — Potresni ke na vseh poljih, delamo tudi “Vlada. namesto da bi uvedla suriki> ki so uničili večino me- pri nas načrte, kako bi jo usta- kontrolo nad cenami in plačami,!steca Gediz preteklo soboto zve-vi)i in odpravili. Vsako bolezen!kar -ie praktična metoda, da se.'"'61’’ so se naslednje dneve popravijo, se da ustaviti in ozdra-j ustavi inflacijo, kar potrjuje| navIiali v razni moči in škodo viti tiste, katere muči, če se s, Preteklost- Pa uporablja visoke ter število žrtev povečali. pravimi zdravili pravočasno začne zdraviti, V ta namen zadnje čase sam naš predsednik Nixon opozarja, da je treba proti tej obresti in “tight money”, kar vse “brca” nazaj, ali kakor pravijo Amerikanci “backfires”. Potem še omenja: “Visoke ce- nadlegi nastopiti z vsemi silami ne .financiranj zvišujejo cene Število mrvtih je blizu 1 300 okoli 90,000 ljudi od skupno lo0,000 prebivalcev celotnega o-zemlja potresa pa je izgubilo svoje domove. * človek naj nadzira človeka V socialistični republiki Sloveniji, kakor po vsej ostali komunistični Jugoslaviji se v partijskih vrstah vedno bolj širi strah pred razvojem, ki se nekaterim represivnim partijskim u-stanovam in organizacijam že zazdeva nezadržen. Gre namreč za problem ustavljanja razkroja v partijskih vrstah, ki zavzema vedno širši obseg. Ker doslej ustanovljeni policijski in drugi varnostni partijski organi ne zadoščajo za kontrolo položaja v državi, so v Centralnem komiteju jugoslovanske KP s Titom na čelu iznašli novo obliko kontroliranja vseh in vsakega državljana posebej. Dali so ji ime “družbena samozaščita” in skušajo dialektično upravičiti njeno uvedbo. Nalogo za to sta dobila slovenska partijca Tone Remškar ki je presednik odbora zbora narodov za notranjo politiko, in Franc Šetinc, ki je član istoimenskega odbora družbeno-po-litičnega zbora zvezne skupščine. V običajni slovenščini bi njuni funkciji označili enostavno: oba sta komunistična politična policista. Oba sta v zadnjem času dala tudi več “pojasnil” o “strukturi, nujnosti in umetnosti samozaščite”, nazadnje pred kratkim v pripravljenih odgovorih ljubljanskemu Delu. “Pogovor” s tema slovenskima zveznima poslancema je bil skrbno pripravljen z namenom obvestiti slovensko javnost o novi policijski politični kontroli za ustrahovanje “notranjih in zunanjih sovražnikov samoupravne socialistične družbe”. Tine Remškar je definiral to “družbeno samozaščito” takole:-“Pojem d r u ž bene samozaščite vključuje vsa bistvena vprašanja naše socialistične družbe, kot so vprašanja naše neodvisnosti pred zunanjimi in notranjimi sovražniki, zaščita življenja in premoženja, svobode in pravic državljanov itd., v mehanizmu našega samoupravnega sistema... Postane naj sistem, kjer bo za našo varnost in zaščito pred vsemi sovražniki in negativnimi pojavi, ki lahko ogrožajo ali slabijo naš družbeni sistem, postala pravica in dolžnost našega samo upravnega mehanizma in vsakega državljana .. ” Torej: uzakonjeno medsebojno vohunjenje in policijsko zasledovanje ter preganjanje, najširši terenski vohunski sistem, v katerega naj bi bil ujet sleherni državljan komunistične Jugoslavije, “da bo vsakodnevna in trajna naloga vseh organov in vseh občanov,” je pribil Remškar. Šetinc je nato dodal, da “imam v mislih samoobrambo pred zunanjim in notranjim sovražnikom ...” kajti, je pristavil Remškar, “postati mora del koncepta našega vseljudskega odpora.” Dosedanji policijski ustroj v državi partiji ne zadostuje za kontrolo jugoslovanskih državljanov. Remškar je tako odkrit, da izjavi: “Korak nazaj oziroma zaostajanje bi bilo, če bi ostali pri sedanjih odnosih do tega vprašanja. . in opravičujejo še novo policijsko vsevohunsko organizacijo, imenovano “družbena zaščita” s položajem v svetu, za katerega pravi, da “ni tak, da bi lahko ostali brezbrižni do vseh aktivnosti, ki jih uporabljajo do nas tiste sile, katerim taka Jugoslavija, njena vloga in aktivnost niso po godu.” Policijsko kontrolo v obliki družbene samozaščite” name-varajo raztegniti tudi v tujino, najprej nad slovenske, hrvat-ske in druge jugoslovanske delavce v tujini, za katere prizna- vajo, da jih je že najmanj 500,-000, potem pa še nad posamezne politične emigracije. Vsakega delavca v tujini smatra Titova partijska policija za “prikrito žarišče nevarnosti za delovanje sovražnika” ter zato Šetinc izjavlja, da “smo doslej premalo storili za naše ljudi v tujini. Pri tem misli na prizadevanja, da bi jih usposobili za samozaščito, predvsem tudi za preventivo ... tako bi kazali svojemu okolju resnično podobo naše družbe, drugačno od tiste, ki jo v popačeni, zlonamerni obliki kaže politična emigracija,” je grozil Šetinc. Pred nekaj leti je Tito odstranil vsemogočnega policista Ran-koviča, ker ni kontroliral samo vseh jugoslovanskih državljanov, partijcev in nepartijcev, temveč tudi njega samega. Sedaj isti Tito spet uvaja takšno splošno policijsko kontrolo, pravo kontrolo človeka nad človekom. Strah pred bodočnostjo ga |e znova pognal v uvajanje stalinistične policijske kontrole, tudi če bo “družbena samozaščita” postala država v državi. Za vsako ceno hočejo slovenski, hrvat-ski in drugi jugoslovanski ko-nunisti obdržati oblast. Novi prevodi Prešerna V prvi letošnji številki “Snovanj” Črtomir Zorec seznanja sralce z nekaterimi novimi pre-/odi Prešernovih pesmi v arab-:čino, albanščino ter v nekatere ezike afriških črncev. Umetno drsališče bodo pokrili Umetno drsališče pod Moža-:ljo, ki je bilo eno prvih te vrste / Sloveniji, bodo pokrili. V ta samen so začeli z veliko nabirko, že so zbrali 450,000 dinarjev. Koper se uveljavlja Kopersko pristanišče je za hamburškim naj večje pretovor-no središče v Evropi za južno sadje. Januarja letos so v Kopru pretovorili 40,000 ton pomaranč, limon in drugega južnega sadja za Srednjo Evropo. Visoke šole so končali Na slovenskih visokih šolah v Ljubljani in Mariboru je lani diplomiralo 2568 študentov, doktorski naslov pa je prejelo 40 diplomirancev. Denarja ni Mariborska tekstilna tovarna je lani pričela z raznimi ukrepi za sanacijo podjetja. Kljub temu, da so lani prodali za 50 milijonov blaga, so imeli velike težave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Uresničevanje sanacijskega I načrta so spremljali tudi pred-^ stavniki banke, ki niso bili povsem zadovoljni z doseženimi rezultati. Delavski svet je sklenil zaradi pomanjkanja obratnih sredstev zmanjšati produkcijo; posledica zmanjšanja je bil odpust 260 delavcev, kar predstavlja 5% vseh zaposlenih. Podjetje je delavce odpustilo s 1. marcem. Delavski svet je sklenil, da bodo v bodoče za napake in malomarnosti ali neznanja odgovorni takT odstranjeni s položajev. Članica Intelsata Jugoslavija je prva komur stična država, ki je postala članica Intelsata. Dne 25. februarja je bila sprejeta kot 74. č mica tega mednarodnega konzol cija za telekomunikacije prek0 satelitov. -— Gornje jezero je na najglobljem mestu globoko 1,290 čevljev. •AMEfvlSrvA DOMOVINA, Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET Kdo si, ki tako pozno tukaj P0:iajaš in ne odgovoriš na moj Pozdrav?” tem trenutku zdrsne dek-lci halja raz lice, mesec zasveti ~~~ Mirko, ves prestrašen, ^Pozna Almirin obraz. Kakor da 1 8a piknil gad in mu globoko ^ srce zasadil strupene zobe, ,a 0 jo v tem hipu odskočil mla-enK‘, izpustivši Almirine roke. r| mu je zastala, srce nehalo Stas mu je obtičal v grlu. ?k° je bila Mirka iznenadila a čudna, nočna podoba. Lasje ji vihrali okoli žarečega lica, JC1 so se svetile, kakor iskre v ^ooani noči, in roke je vila, ka-0r v smrtnem boju, od same ^eze M strasti. In zdaj prime, repetajoča na vsem životu, z VS° s^° Mirkovo roko in reče: , ^ me ne poznaš več, Mir-.' Jaz sem, jaz, tvoja Al-lra! Ona Almira, kateri si še a^es obetal zvestobo in srečo!” iadenič je molčal, kakor da 1 nem. Spomnil se je, da je es govoril ta dan z Almiro o Sv°ji in njeni zvestobi. Čutil se Je krivega in — molčal. u na Pa nadaljuje strastno: , n Jaj ne poznaš več svoje e> one Almire, ki žrtvuje Mmir tebi Vse> srce in življenje? — Ti n°lčiš! Ali ti je res začarala oči ^Oa svetohlinka, da ne vidiš zdaj eo svoje prave prijateljice?” o besede so bili mladeniču v*eveč- Kakor ljut lev, se zdaj v2Crami. Krčevito in z vso mo-ojo zgrabi deklico za roke in ^ s tresočim glasom: Govori, Almira! Kdo je ona ^otohlinka? Kdo! — Ti sama, 1 sama si tista hinavka, ki za-e ■Mjo mladeniče in obrekuje Poštene deklice. ^Vedi, da je od danes Žalika— °^a nevesta in da postane — °.ia žena. Tako mi je velelo h'C<-.’ •ie naisrč- o^a želja mojega sivolasega ^ri teh besedah se Almira ese> kakor da bi jo groza iz- ‘ °tela, in odvrne vsa razbu- rjena; ko! To ni res, to ni mogoče, Mir- ^n če tudi misliš, da si zdaj govoril jo &ioč resnico, se motiš. Almira nejša— od tvoje neveste.” oklene mlade- mladeniči, žene in otroci so pomagali donašati, kar je bilo potrebno pri zgradbi. Od vseh krajev so dovažali kmetje kamenja in pesek, žene in otroci pa so stregli zidarjem. Najpo-prej so popravili zidovje, nato pa so še zazidali nepotrebne vhode in razpoke. Gradišče je bilo v kratkem toliko utrjeno, da bi v največji sili dobro služilo v bran, in tudi cerkev sv. Jakoba je obdajal močen zid. Med tem so od dne do dne prihajala razna poročila o Turkih. Nekateri so trdili, da so prvi njihovi oddelki že ob meji koroški; drugi so pripovedovali, da se Rožanom ni treba bati ničesar. Zakaj pri Kobaridu na Goriškem se jim je postavilo mnogo kristjanov v bran; tudi nihče ne more misliti, da bi mogli Turki priti na Koroško preko tako visokih gor, kakor so Julijske planine. Med vsemi poročili je kmete v Rožni dolini najbolj tolažila vest, da so se blizu Trbiža pri Kekovem združili kmetje iz vse gornje Koroške. Istega leta (1478) so se bili namreč kmetje iz gornje Koroške združili med seboj. To je bila ona glasovita “kmetska zveza”, ki si je hotela z lastno močjo in silo prisvojiti vse stare pravice, katere je nekdaj užival naš kmet na Koroškem. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Kakor božja šiba, so prišle nenadoma turške čete nad Koroško deželo. Zdaj pa se kmetje niso mogli poganjati za svoje pravice, t. j. za staro pravdo, temveč so morali gledati, kako si bodo rešili posest in življenje pred turškimi krvoloč-niki. Zatorej so se vsi zavezniki utaborili pri Kokovem blizu Trbiža, pričakujoč ondi krutega sovražnika. Zbranih je bilo okoli tri tisoč kmetov. Njih vodja se je imenoval Matjaž. Ta vest je prebivalcem v Rožni dolini dajala veliko poguma in upanja. Mnogo jih je že hotelo opustiti dosedanje delo na Gradišču in v Podgradu, zlasti ker so imeli veliko opravila na polju. Ali oče Serajnik jih je pregovoril, in Rožanje niso prenehali z delom, dokler ni bilo “Sokriva se Se . 2 0bema rokama. A Mirko in - bipoma iz njenih rok l2gine v nočni tmini. Almira vse pripravljeno v bran. I Se zgrudi nezavestna na tla ’ Na treh mestih so se imeli °bleži na hladni zemlji i kmetje utaboriti in braniti, tem se je pokrilo kara- Skleniii s0> da spravijo na Gra- Zadeva vse plasti naroda CLEVELAND, O. — Iz tretjega ponatisa knjige Edvarda Kardelja, ki govori o razvoju slovenskega narodnega vprašanja, je prav, da poznamo točke, po katerih se pojavljajo razna narodna vprašanja, ki morajo biti rešena. Edvard Kardelj v omenjeni knjigi predvsem zastavlja 6 vprašanj, katere je v duhu marskizma treba za slovenski narod rešiti: 1. Vprašanje nacionalne državnosti. Vsebina tega vprašanja je v pravici, da sleherni narod sam odloča o notranji ureditvi svojega državnega življenja in svojem odnosu do drugih narodov. 2. Vprašanje gospodarske politike in izkoriščanja množic, se pravi, predvsem vprašanje gospodarske hegemonije in gospodarskih prednosti vladajočega naroda: v bančništvu (koncentracija kapitala), industriji (de-montaža industrije), v zunanji trgovini (usmeritev izvoza), v izkoriščanj u državnih monopolov, pri gradbenih delih (ceste, železnice, šole itd.), pri politiki itd. Sem spadajo prednosti za vladajoči narod, ki jih prinaša “hegemonični ključ” pri razdeljevanju izdatkov, kreditov, najrazličnejših fondov itd. 3. Agrarno vprašanje, to je vprašanje o veleposestvih, o napol fevdalnih odnosih, o kmečkem gladu po zemlji in o vseh bremenih, ki teže kmečkega človeka. 4. Vprašanje o političnih svoboščinah in pravicah, ki jih običajno kratijo zatiranim narodom. 5. Kulturno vprašanje, to je vprašanje o svobodnem razvoju narodne kulture, in sicer tako na področju razvijanja jezika, literature, umetnosti itd., kakor tudi na področju organizacijskega utrjevanja narodne samobitnosti: sem spada vprašanje o šolah, učbenikih, kulturnih in drugih društvih itd. ter o materialnem fondu za razvijanje te kulture, ki je odvisen od gospodarske moči naroda. 6. Vprašanje zunanje politike, to je prostosti, da narod sodeluje v mednarodnem življenju ta- ko, kakor najbolj ustreza potrebam njegovega napredka in nacionalne svobode. Očitno je torej, da ta vprašanja zadevajo vse plasti naroda. Nikakor ne gre osporavati pisanim mnenjem E. Kardelja, kakšne pravice mora imeti vsak narod, če hoče biti svoboden — državno-politično neodvisen. V prav tem vprašanju E. Kardelj pravi, da je tudi “buržuaziji” do rešitve tega vprašanja, pa pri tem prihaja v nasprotje z interesi narodno-osvobodilnega gibanja. Če presojamo svetovno gibanje narodov, moramo Kardelju dati prav. Buržuazija, bolj prav bi zapisal Kardelj, kapital, res gleda na pravice narodov samo v toliko, v kolikor koristi njihovim interesom, predvsem gospodarskim. Čisto drugačna slika se nam predstavi, če vzamemo v pretres interese narodno-osvobodilnega gibanja. Če bi Kardelj res sledil svojemu spoznanju, potem bi razmere v Jugoslaviji bile danes čisto drugačne, kot so, ker ves čas od 1. 1945 je on v vrhovih uprave jugoslovanske države, pa po vseh teh letih ni uresničeno prav ničesar, kar Kardelj smatra, da je vsak narod upravičen do nespornih vrednot, če hoče biti državotvorno svoboden. Prav jasno pričajo napete razmere med narodi Jugoslavije, ko po tolikih letih ni rešeno nobeno narodno vprašanje v Jugoslaviji in najmanj še slovensko, kateremu po svojem poreklu Kardelj pripada. Nikjer narodno-osvobodilnemu gibanju ni možna kaka resnična narodna svoboda, ker to preprečuje prvovrstno uveljavljanje komunistične miselnosti, nad interesi in svobodo kakega naroda. Noj bi Kardelj raje danes ugotovil, kako slovenski narod odloča o svoji notranji ureditvi in odnosih do drugih narodov. Naj kar pove, kako on s svojim centralizmom pomaga izkoriščati slovenski narod na vseh področjih, kakor jih sam navaja v točki 2. Kako rešujejo agrarno vprašanje, ko so samo “kmetijsko” zadružništvo že 6-krat čisto spremenili in vedno v škodo agrarnega vprašanja, tako, da je že ime zadruga postalo med kmeti vredno nezaupanja. Kako more Kardelj govoriti o političnih svoboščinah, ki jih režim njegovega kova razlaga tako, da odločajo vse in povsod le samo privrženci ene same struje, ki je v opreki z ogromno večino narodne kulture, kažejo več kot očitno razne prepovedi izhajanja revij, pravega kulturnega življenja v narodu skoro sploh ni, o svobodih organizacijah se nikomur niti sanjati ne sme. Kako malo besede ima slovenski narod pri urejanju zunanje politike, se vidi o vprašanjih zadev naših narodnih manjšin na Koroškem, Primorskem, Tržaškem in v Istri. Tako Kardelj sam dokazuje, da je med besedami, lepimi gesli, pa v dejanskih izvajanjih teh pri komunističnih veljakih popolno nasprotje. Za Kardelja menda res v celoti velja, kar pravijo njegovi ožji prijatelji, da ne loči nogometa od tenisa. Janez Ovsenik čevanja je sedaj začela država! Tiska republikanska armada, Massachusetts. Njena skupščina] Podt;a^na °rganizacija, ki se bori - - - - - - ‘z združitev Irske, je včeraj gen. Dva bilijona bi prihranili WASHINGTON, D.C. — Tako trdi znani admiral Hyman Ri-ckover, ki je ustvaril brodovje naših atomskih podmornic. Treba bi bilo le na novo postaviti načela za pogoje, kako se je treba pogajati z velikimi dobavitelji naše vojne opreme. To svoje stališče, je ponovil pred pristojnim senatnim pododborom. Seveda ne bo kaj prida dosegel, ker znana koalicija vojne industrije in vojaških voditeljev v Pentagonu redno preprečuje vse take načrte. je izglasovala zakon, ki ga je gu verner podpisal. Zakon daje vojakom iz te države pravico, da se ne udeležujejo vojaških akcij v vojni, ki ni zakonita, to je, da jo ni napovedal Kongres ZDA. S tem bo verjetno sprožen postopek, ki se bo moral enkrat končati pred Vrhovnim sodiščem. Gradivo za sodni postopek je dano: naše vojskovanje v Vietnamu ni bilo nikoli zakonito proglašeno. -------o — General grozi nemirnežem v Belfastu s streljanjem BELFAST, S. Ir. — Nemiri, izgredi in spopadi v okolici Springfield Road sredi mesta, kjer se stika protestantovsko in katoliško naselje, so postali tako nevarni in zagrizeni, da je gen. Freeland pretekli petek svaril na tiskovni konferenci, da bo ukazal vojaštvu streljati, če ne bodo izgredniki v svojih spopadih prenehali uporabljati ga-solinske bombe. General, ki je odgovoren za red in mir na Severnem Irskem, je poudaril, da so gasolinske bombe “smrtno” orožje in da vojakom ne preostane nič drugega, kot da odgovore na napade z njim s svojim “smrtnim” orožjem. Vojne naj bodo zakonite WASHINGTON, D.C. — Kadar je naša dežela napadena, nastopi vojno stanje avtomatično, kajti za obrambo ni potreben noben zakon. Obramba je dolžnost, ki jo praviloma poudarja že ustava. Kaj pa takrat, kadar Amerika napove vojno? Za vojno napoved je predviden zakonit postopek, ki gh mora spoštovati predvsem predsednik. Kaj 1 pa, ako ga ne. Tudi to se dogaja- V vojskovanje v Vietnamu smo na primer zagazili brez formalne vojne napovedi. To se lahko ponavlja, treba je torej vprašanje razčistiti. Pot razčiš- V najem Oddamo dve neopremljeni stanovanji, po dve sobi in kuhinja, samski ženski ali zakonski dvojici. Ne samcem! Oglasite se na 1190 E. 61 St. Naprodaj Enodružinska hiša naprodaj, da se uredi zapuščina, v okolici E. 185 St. blizu cerkve Marije Pomočnice. Pokličite 481-2612. (x) a- Niti sove, niti druge e ptice ni bilo več slišati. 2V 8 ° P0gerje s črnimi oblaki. S° iz§inde z neba, in jjv 'c ni več razlival svoje blede pop °*:>e T10 valovitem žitnem je hi ^V° zidovje na Gradišču p0 0 zavito v grozno temoto. ha y.Sej Prh'odi je vladala smrtma tišin, bočni je tUm Ped lipo, na trdih tleh ril^^dovala Almira in govo-od .riera2umljivo sama s seboj, se .erdjakobske cerkve sem pa 2von° razle§al zamolklo doneč n0£j °v § las in naznanjal pol- sikr. ZC*aT °k polnočni uri, ko se niiraaj<) duhovi, je prisegla Al-h0- P°d milim nebom, da se Zai], ma^evaii nad Mirkom in rila ^.<) zernlji kleče je sto-du^fašno obljubo v svoji črni si l' ^ničiti hočem Mirka, ako Več Sfca. Ce b°vati ne pridobim njegovega ga ne morem sama ime-holj, yv°jeSa moža, naj ga tudi jeg^1]]3, druga ne imenuje svo- ^e^j^na tema pokrije nato i , J° in nebo. Debel dež jame \ ^ '' Huda ploha se ulije. Še h ,.a, Vzdrami besno Almiro iz p0d 1,1 bobnih misli in jo žene Xain° streho domov. Hr . š«sto poglavje. t°va M dan po kmetskem zbo-Vsi na Gradišču so začeli Pridno gibati roke. Starci in dišče in v tabor pri cerkvi sv. Jakoba hrano in živež in vse, kar je bilo treba skriti pred sovražnikom, kakor vozove, najpotrebnejšo hišno opravo in obleko. Tudi živino so spravili v varnost. Vole in teleta so pognali na visoke planine, za krave pa so pripravili hleve v taborih. Te jim naj dajejo mleka, ako bi Turki dalje časa oblegali njih tabore. Dragocenosti in denar, kar ga še kdo ima, pa naj vzame vsakdo sam s seboj ali pa ga naj zakoplje v zemljo in nasiplje kamenja nanj. Najboljše skrivališče je bilo v karavanskih gorah pod Rožči-co, ondi, kjer hodijo preko nje na Kranjsko. Tu je izdolbena v pečino velika votlina. Prihod je strm in samo od ene strani, pa tako ozek, da morejo ljudje le posamezno drug za drugim priti do nje. Kdor se je ondi skrival, temu niso mogli Turki do živega. Treba je bilo le pri votlini sprožiti veliko skalo in jo zagnati na pot, ki je vodil navzgor. Ta bi pobila gotovo vsakega, kdor bi se približeval. Tu bi se bili lahko vsi Rožanje ubranili turškega napada, a žalibože, prostora je bilo k večjemu za sto ljudi. (Dalje prihodnjič) Vloge do 10. se obrestujejo od 1. Regularne hranilne vloge, sprejete do 10. aprila in vložene eno četrtletje, se bodo obrestovale od 1. aprila. Obresti prištevamo polletno. NATIONAL BANK OF CLEVELAND MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION PODPIRAJ'TE SLOVENSKI-TRGOV U*£ MALI OGLASI Freelanda svarila, da bo za vsakega od vojaštva ustreljenega civilista ubila enega britskega vojaka. Kako je nastalo naše vojno letalstvo WASHINGTON, D.C. — Vojno letalstvo v ZDA je bilo ustanovljeno kot letalska veja Armadnega signalnega zbora leta 1907. Postopno se je razvilo v poseben del armadne oborožene sile, po drugi svetovni vojni pa je postalo lastna veja naše narodne obrambe. Prva je uporabljala letala v vojni Srbija leta 1912 v balkanski vojni, ko so njene čete oblegale Skader, kjer so se Turki trdovratno upirali. Splošno široko uporabo je letalstvo dobilo v prvi svetovni vojni, odločilno vlogo pa je doseglo šele v drugi svetovni vojni. Male Help Wanted Machine Repair Men Experienced in all phases of machine tool repair, including Electrical, Hydraulics, and Mechanics. Scraping advantageous but not absolutely necessary. Must have own tools and be able to work alone with minimum of supervision. Day shift. Will consider active retiree. 431-6610. 1,3,6,8,10 apr.) Ugodno naprodaj Dobro vpeljana slovenska slaščičarna in zajtrkovalnica sredi st. claii’ske naselbine je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite 361-8424. (75) V najem Oddamo 5-sobno stanovanje spodaj, v fari Marije Vnebovzete in Holy Redeemer. Kličite 731-7688. --(67) Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZJ RAČUN POMOČI DRŽAVE OH1C ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION' St. Clair Awn. A 68th St.: EN 1-4?' DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov: Misijonski krožek Altn: Fr. Feryan) Collegio San Antonic 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe (x) V BLAG SPOMIN OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI SOPROG, OČE IN STARI OČE Joseph Baškovič St. Izdihnil je svojo blago dušo dne 6. aprila 1967 V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih večno srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: soproga ROZI, sinova VINCENT in JOSEPH, hči ELIZABETH, snahi JEANE in JOSEPHINE, zet PAUL JOHN NOVAK 4 vnuki in ostali sorodniki. Cleveland, O., 6. aprila 1970. MOŠEJA — Vzdolž obale 'Tunizije v severni Afriki so pogosto vidne mošeje, kot imenujejo muslimani svoje molivnice. Slika kaže eno izmed številnih mošej na otoku Djerba ob obali Tunizije. 1 V BLAG SPOMIN OB TRINAJSTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA John Špeh ki je umrl 6. aprila 1957. leta Minilo že trinajst je lot, odkar si Ti zapustil svet Ali nismo na Te pozabili' spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O'., 6. aprila 1970. JAN PLESTENJAK: H E R O D E Z “No, potem sva pa zgovorje-na!” “Sva!” je zategnil Konškar, odklobeštral k stenski omarici in izvlekel steklenico. “Popijva tole, saj ne vem, kdaj bom spet doma. Pa naj pravijo Konškarjeva pestota, če hočejo, meni nič mar. Saj ipi je bilo prerokovano: ,... pikova dama, križev kralj ... nesreča je za petami in to pove tudi srčni fant. .. ’ Na ohceti mi je bilo prerokovano, da veš! Kar vprašaj jo, tvojo miloščino — Nežo!” Adamovec se je težko zadrževal, da jih mu ni nasolil, pa je rajši molčal in popil dva kozarčka žganja, košček kruha prigriznil, potem se pa poslovil. “Torej sva zgovorjena! Pa brez zamere in srečno! Če te zanese mimo naše hiše, vrata so ti zmerom odprta!” “Nak, miloščine pa nikoli več!” je pljuval okrog sebe, Adamovec jo je pa zavil v hrib in utonil med mladimi smrekami na Bednikovem in Močeradniko-vem gruntu. Stara Adamovka uči mladega Sergeja brati in pisati ter moliti in Sergej jo posluša z ušesi in z očmi: Neža in Tonček kmetujeta in le, kadar ima Malan-dež čez glavo deLa, jo kresne s plantačo v dolino in ga ni po deset ali štirinajst dni. Malan- CHiCAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — For child care. 2 & 3 yr. old. No hsecleaning. Live in pref. with own. rm. Hoffman Estates 882-3592 (67) HOUSEKEEPER — For child care. 4 and 6 yr. olds. No Housecleaning. Live in pref. Buffalo Grove area. 541-2490 (67) HOUSEKEEPER — babysitter, exp., ref., live in.. Own rm. $30 wk. Lemont. PH. 739-7277. (68) BUSINESS OPPORTUNITY OPEN HOUSE SUN. 2-5 p.m. 3245 No. Pioneer, 5 room brick ranch. 18 yrs. old. Separate din. rm. fin. bsmt. Hi 20’s. By owner 625-2634 ___________________________(67) GROCERY — Meat — Evanston In newer Colonial type bldg. In high population area. 965-0273 (67) * I dež je še vedno njegov največji prijatelj in najmodrejši svetovalec. Res da je že precej opešal in po strehah ni več tako prožen in gibčen, toda malarin mu je še vedno jezno udarjal po grčah in jezik mu je še vedno gladko tekel. Tonček pa ga je verno poslušal in jemal vsako njegovo besedo za zlato. Konškarjevi domačiji podrtiji vsi pravijo: Konškarjeva pestota; pravijo tudi, da ob kvatrnih tednih ponoči po cele ure tava okrog hiše lučka, ki se raztrga v tri dele in potem vse tri lučke iščejo. Česa, Bog ve! Herodež si je iz krajnikov, ki mu jih je Dobravec za miloščino dal, postavil ob kolenu tlrast-nice, prav v bregu, kočuro, ki je le za spoznanje daljša, pa le za dobro spoznanje širša od njega. To je njegova graščina. Ves pretegnjen je in poznajo ga otroci in ga poznajo odrasli in pozna ga gospoda v Loki. Svoja suha bedra prestavlja nekam hitro. Nič več hribovske posebnosti ni v njih, odkar ne dela in odkar je njegovo domačijo kupil na dražbi notar. Gre skozi Podpurfelco, pa ga ogovarjajo gospodinje: “Herodež, ali si kaj lačen?” In če je lačen, §e bahavo odreže: “Če imaš že preveč in če že ponujaš, pa daj!” Kadar je pa sit, hodi pokonci, kot da je najmanj pu-štalsko graščino podedoval, Strahlovo pa priženil. In če ga vpraša gospodinja: “Herodež, ali si kaj lačen?” zalaja nad njo: “Vrag babji, kaj mi boš ponujala, ko si pa sama od lakote pretrgana. Nak, miloščine pa ne!” “Herodež, Herodež,” vpijejo otroci za njim in mu cestni prah mečejo na potlačeni cilinder, ki mu ga je podaril davkar. “Nate, če mislite, da se bojim zanj!” Vrže ga v prah in ga še s škornji pocoklja, potem ga spet povezne na glavo. Ne ozre se ne na levo ne na desno, temveč gre ponosno naprej. “Herodež, pri nas je pa mačka crknila!” ga podraži Balantov hlapec. “Daj jo sem, jo bom odrl, škoda bi bilo za kožo!” “V Soro sem jo vrgel!” “Osel!” Hlapcu pa se je dobro zdelo in se je široko zasmejal. Pa Herodežu ni za kožo, za meso mu je. Okrog svoje ko-čure zakoplje mrhovino, po dva tri dni jo pusti v zemlji—pravi namreč, da ji zemlja vse slabo in strupeno odvzame — potem jo pa kar na žerjavici opeče. Povsod ga je dosti, le na Kon-škarjevo pestoto ga ne zanese in pa k Adamovcu ne. Stara dva sta sicer že umrla, gospodarijo Neža, Tonček in Sergej . .. KONEC MEAT MARKET & Grocery Store. By OWNER. Long est. W-Sub. loc. Real Money-maker. FI 3-8200 I ‘ (68) REAL ESTATE FOR SALE BUSINESS OPPORTUNITY JUSTICE COMM’L BLDG, with barber shop, laundromat, pizza parlor. 130 ft. frontage, app. 150 ft. deep. All leased - good tenants. $63,000. Justice Realty 598-5195 (68) REAL ESTATE FOR SALE MT. PROSPECT — 3 bdrm. brk. ranch, Gar., bsmt., rec. rm. Exc. cond. Mid $30’s OWNER. Fenced yd. 259-1736 j. »f- ' (68) ------o------ Cerkven's gradnje Za gradnjo novih cerkva v ZDA porabimo povprečno letno skoro bilijon dolarjev. BE sure to drown all fires. KOLEDAR društvenih prireditev APRIL H. — St. Mary’s P.T.U. Room Mothers Spring Card Party ob 7:30 v School Auditorium, 716 E. 156 St. 12. — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. 19. — Mladi harmonikarji priredijo koncert v šolskem avditorju pri Mariji Vnebov-zeti v Collinwoodu ob pol štirih popoldne. 25. — Folklorna skupina KRES priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 20. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 2. — 3. — Vzhodno kegljaško tekmovanje KSKJ na Ambassador Euclid Lanes, 22661 Euclid Avenue. 5. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 7. — Društvo SPB Cleveland pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico ’ 'četrinjške tragedije. Ob 10.30 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 4. pa akademija v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. 13.-14. — Slovesna proslava 25-letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 20. -21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 21. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970. 21. — SKD Triglav v Milwau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. J ULIJ 4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu. 4. — SKD Triglav v Milwau-keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11- dopoldne sv. maša pri kapelici. 5. — Piknik Slovenske pristave na njenih prostorih. 8, — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 11.-12. Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 16- — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. SEPTEMBER 6. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piskami in ples v SDD na Recher Avenue. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 27. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. H. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 17. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi večerjo in ples. 24. — Slov. ženska zveza priredi banket ob 15. narodni konvenciji v avditoriju pri Sv. Vidu ob enih popoldne. >0. — SKD Triglav v Milwaukee ju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. JUNIJ 7. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer. AVGUST 9. — Na Slovenski pristav: bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v MIRKO mim 6516 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103 Phone: 431-3500 TRAVEL - NOTARY w TRANSLATIONS - IMMIGRATION M. L TRAVEL SERVICE • .Vršimo posle JAVNEGA NOTARJA — Pošiljamo denar • Uredimo emigracijske zadeve in za obiske sorodnikov • Uredimo vse potrebno za potovanja skupin in posameznikov • Polet New York - Ljubljana, na obe strani: — predsezonska cena $230 sezonska cena $280 za skupine od 80 potnikov — 4 do 6 tedenska cena za posameznike: predsezonska $313, sezonska $343. GOREČE ŽARNICE? — Ne, so le jajca, ki jih posebni komputer pregleduje v Sanfordu, . Ela., predno gredo na trg. SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. tXXXXXXŽXXŽXXXXXXXX^XYXTTTXTXYTX~ZTTTYXl'XXixxiTTYTTTYrt RAZPIS SLUŽBE Poštena, marljiva zakonska dvojica, ki želi stalno delo z dobrimi pogoji, dobi SLUŽBO OSKRBNIKA Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dobi prosto stanovanje, plačano kurjavo in razsvetljavo, hospitalizacijo in dobro plačo. Delovni pogoji po dogovoru. Vse prijave bodo zaupno sprejete in morajo biti v rokah Direktorija do 25. aprila 1970. Naslovite na JOSEPH OKORN 1096 E. 68 St. Cleveland, Ohio 44103 rXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTxyTYXXXxxiTTXx'XXXT'XXTTTTTTTTTTJ Za vsakovrstna tiskarska deta se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE DOM ZA BREZDOMCE — Predsednica vlade Indije Indira Gandhi odpira prvo otroško naselje v Indiji za sirote.