Tretja razvojna os v oblakih Ne skoke čez plott preverjajo bolniške mm T II 'eaflfe*' i UŽITEK V DOBRI KAVI J PRAŽABNA; 03/713-26688 ST. 18 - LETO 62 - CELJE, 2. 3.2007 - CENA 1,25 EUR - 299,55 SIT SIMER d.o.o. loavčeva 22, Celje PE Ljubljana, Bmčfčeva 7 PE Koper, Ferrarska 17 Dejan PerIčS »Dvagolmanasta prevoči« Želite da so vosa okna bolj varno in hkrati vaš * oo'J vafna m hkrati vas r**»» prostor prezročevan 'ijl/ tudi ko so zaprta? 080 12 24 www. mik-ce.si iviercator ©Mnasp ©MM Opekamižka 9. Celje ^ petek, 2. marec, ob 11. uri I FEEL SLOBOB od 5. do 8. marca ŽIVIMO ZDRAVO raEVEKTIVNA MERJENJA, PREDAVANJA UVODNIK URŠKA SELIŠNIK Priključek Velenje - Sever v torek so se tudi uradno sesule obljube predsednika vlade Janeza Janše, da naj bi tretjo razvojno os, vsaj severni del, začeU gradiü leta 2008. Seveda je bih že prej mnogo tistih, ki so vedeU, da je napoved neuiesničljiva, toda le malokdo je pričakoval, da se bo začetek gradnje zavlekel v leto 2012. Prometne razmere. vsaj na cesti od Arje vasi do Velenja, so, preprosto rečeno, nevzdržne. Naštevajo po 20 tisoč vozil dnevno, na manj kot dve minuü se pelje po njej »šle-per«, število nesreč je zastrašujoče ... Vzroka visi zelo resna grožnja Franja Bobinca, da bodo v Gorenju začeU razmisljaü o selitvi proizvodnje, če se prometni kaos ne bo razrešil, pridm-žujqo se mu tudi drugi šaleški §3spodarstveniki. Doslej je izdelanih približno devet scenarijev poteka tretje razvojne osi, od tega niä povezava čim bližje Zgornji Savinjski dolini niä navezava prod Šentjurju v nobenem od kazalcev nista med najugodnejšimi. V torek so govorili samo o scenarijih, a so se župani Saša regije, kjer je menda veljal konsenz glede trase, skoraj sprli - kaj bo šele, ko bodo v resnici odločali o najbolj ugodni trasi? Kakšna vprašanja se bodo porajala potem, ko bodo ljudem morali povedati, da bo šla cesta čez njihovo zemljo ali celo hišo, očitno nihče niti pomisliti noče. V ministrstvih pozivajo, naj počakajo na odločitev strokovnjakov, ki za izbor trase preučujejo kar nekaj kazalcev, od prometnega modela in vpüvov na okolje do razvojnih potencialov in ekonomske upravičenosti. Mag. Gregor Fic-ko je ne samo enkrat omenil, da samo družbena sprejemljivost (beri: politični dogovor) nobeni lokaciji ne bo zadoščala. Zato na torkovem pogovoru niso ostale nepreslišane njegove besede, da se pri umeščanju koridorja v prostor ne gre spuščati na raven krajevnih svetov. Žal je mag. Ficko v isti sapi dodal, da je to povedal tudi v Krajevni skupnosti Vinska Gora. Kdor pozna dogajanje v Velenju in dejstvo, da je Franc Sever zainteresiran za vzhodni koridor, ki poteka mimo Vinske Gore, mu je marsikaj jasno. Čeprav, če si sposodimo besede poslanca Jakoba Mesečnika, se »menda ja ne bo zgodilo, da bi volja Vinske Gore premagala voljo desetih občin«!? Če pa si sposodimo še izraz nazorskega župana Ivana Pumata, »zabačenost« zgomjesavinjskih ali šentjurskih krajev niso niti del družbene strate^je. še manj pa dosegajo druge kazalce. Vendar je podobnih Vinskih Gora ob celi trasi tretje razvojne osi več kol preveč. KRATKE SLADKE Pozdrav Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac ni skrival veselja zaradi množične udeležbe novinarjev na torkovem srečanju. »Fino, da ste prekinüi smučanje in ostala tropska gostovanja ter prišli na našo novinarsko konferenco,« je zadovoljno pozdravil zbrane, ki večinoma niso büi tako zadovoljni. Smučanja in druga tropska gostovanja pač niso za vsako novinarsko denarnico. Za večje sejnine Vojniški obänski svetniki so na minuli seji ugotovili, da zase v preteklih letih v primerjavi s sosednjimi občinami le niso tako slabo poskrbeli. Njihove sejnine se bolj kot k povprečju nagibajo k zgornji meji, zato so jih zdaj sramežljivo zaokrožili navzgor na bolj okrogle evrske cifre. Prav nič sramežljivo pa so se nekateri svetniki potegovah še za višje zneske. »Saj vem, da je naša volja >brezzvezna< {volja stranke SDS je v vojniški občini pogostokrat izigrana), vsaj razmišljam pa še lahko,« je začel svetnik Milan Dečman, »jih ne bi torej dvignili vsaj za inflacijo?« »Eh, dali jih bomo na prioritetno listo,« je rešitev nemudoma našel Marjan Kovač, saj so se na tej listi, namesto v proračunu, znašle vse izrečene želje svetnikov [beri: predlogi manj favoriziranih svetnikov). Išče se Agata s Kobleka V občinskem ^silu Občine Vojnik so trenutno med najbolj branimi vrsticami pisma bralcev. V predzadnji številki lahko tako beremo kritično pismo občanke Agate Ostanek s Kobleka, ki okara vse, ki so županu pred volitvami metali polena pod noge. V zdajšnji pa so se razpisali kritiki župana. Predvsem so se spraševali, kje se ta gospa skriva, saj bi jo želeli pobliže spoznati, ker se jih je njeno pismo močno »dotaknilo«. A glej ga zlomka, gospe še do danes niso našli... Pa naj še kdo reče, da občinsko gasilo ni zanimivo branje! Scenanj 3 •Avtocesta Glawia cesta Slika 8: Rezultati muitikiiterijske anaiize {najugodnejši scenariji) Scenarij 6 "I s i J mmmmm Scenarij 6 ^"■"Avtocesta -Glavna c BSlii Tri trenutno najbolj dobro ocenjene različice m Tretja razvojna os v oblakih Državni lokacijski načrt za cesto od avstrijske do hrvaške meje šele leta 2010 - Nevzdržne razmere na cesti Arja vas-Velenje Na torkovem Ugovoru v Savinjsko-šaleški goijpe-: darski zbornici se Je potrdilo, česar so se mnogi bali: namreč da se bo načrtovana gradnja tretje razvojne osi časovno precej zavlekla. Po novem terminskem planu naj bi šele leta 2010 načrt (DLN) in nato začeli odkupovati zemljišča in se pripravljati na gradnjo. Pravzaprav je, hudobno rečeno, zaenkrat jasno samo, da bodo na prometnici od avstrijske do hrvaške meje pobirali cestnino, vse ostalo je še precej v oblakih. V grubeiii rečeno, pri tretji razvojni osi ne umeščajo v prostor samo nove ceste, temveč prometnico, ki naj bi povečala konkurenčnost območja oziroma prispevala k so- ^Inemu, ekonomskemu, "prostorskemu in Že kakšnemu razvoju. Po novem terminskem planu, ki ga je v Velenju predstavifa Irpna Šolar z ministrstva za okolje, naj bi marca izdelali predanalize in različne možnosti. Nato so na vrsti javne obravnave, marca 2008 pa bi izbrali najbolj ustrezno možnost poteka trase. Decembra prihodnje leto naj bi bil izdelan predlog DLN, dokončno sprejet pa 12. februarja 2010. »Bojimo se, da nov zakon o prostorskem načrtovanju, ki se pripravlja, bistvenega skrajšanja teh rokov ne bo prinesel,« je omenila šolarjeva. Po besedah mag. Gregorja Ficka z ministrstva za promet naj bi celotna tretja os stala 1,2 milijarde evrov, pri čemer za pridobivanje denarja obstaja več scgn^jev. Že v torek je izpostävü vprašanje, če bo na cesti sploh dovolj prometa, da bi se izplačala možnost javno-zasebnega partnerstva. Nesoglasja Na pogovor so v zbornici Saša poleg gospodarstvenikov povabili tudi župane, ki so prvič sUšah za nov termin-ski plan. »Na obstoječih cestah, predvsem Arja vas-Ve-lenje, je nujno treba nekaj postoriti, saj so razmere nevzdržne,« je opozarjal velenjski župan Srečko Meh in dodal, da je sprejem DLN šele leta 2010 »bolj grozen od najbolj groznega, kar sem si predstavljal«. Sicer je bilo iz razprave razvidnih kar nekaj nesoglasij - ne le vprašanje župana Meha, zakaj pogovor na gospodarski zbornici, če bo v začetku marca srečanje na Koroškem. Nazarski župan Ivan Pumat je v imenu sedinih zgomjesavinjskih občin zahteval, da obvelja trasa zahodno od Šoštanja, ki je bliže Moziriu. . »Zaupajmo projektantom in stroki, da pripravijo določene rešitve v takšni obliki, da bomo lahko odločali o najbolj primernih,« je pozval mag. Ficko in mimogrede omenil novo možnost -da bi koridor od avtoceste dp Velenja »odrezah ter ga pe-Ijah po klasičnih lokacijskih postopkih«. Sicer so se na torkovem srečanju dogovorili za izdelavo prometne študije za celotno Saša regijo, hkrati pa od države zahtevali takojšnjo sanacijo obstoječe državne ceste Velenje-Arja vas. URŠKA SELIŠNIK Začenja se teden boja proti raku Društvo za boj proti raku regije Celje in Zavod za zdravstveno varstvo Celje v ponedeljek začenjata aktivnosti v okviru tedna boja proti raku. Trajal bo od 5. do 9. marca in bo imel naslov Rak - ovinek na poti življenja. Kot kažejo podatki za rakom v Sloveniji letno na novo zboli približno deset tisoč ljudi, od tega 1.100 v celjski regiji. V letu 2005 je za posledicami te bolezni na Celjskem umrio 755 ljudi: 351 žensk in 404 moški. Prve najbolj ogroža rak dojk, -^ Št 18-2. druge rak pljuč. Vendar je rak z razvojem novih načinov zdravljenja v vedno več primerih ozdravljiv, Da bi v tednu boja proti raku poudarila preventivo, primerne življenjske navade in zmanjševanje tveganja za nastanek nekaterih vrst raka, zavod in društvo pripravljata več dogodkov, usmerjenih predvsem v informiranje o samo-pregledovanju dojk in mod, zmerno pitje alkohola, ne- V ponedeljek bo tako v Mer-cator centru Celje (v galeriji nad Saniano) med 12. in 13. uro predavanje Naučimo se živeti brez raka in zr njim, zbranim bo spregovorila Simona Sket, dipl. inž. Istega dne v Citycentru Celje med 15. in 18. uro pripravljajo in- formativno stojnico o raku kože in priporočilih prott raku, ki jo bodo vodile mag. Ana Benedičič, spec, derma-tologije, Simona Uršič, spec, higiene, ter Alenka Avguštin iz Projektne pisarne Celje, zdravo mesto. PM stavljanja; Sri nekaj er hrane. ranega izpo-:u ter predno-n zdrave pre- novitednik www.novitednik.com Fakin še čez drugo stopničko Po upravnem odboru so sredi tedna tudi člani skupščine zavoda za zdra\«tveno zavarovanje podprli kandidaturo nekdanjega direktorja celjske bolnišnice Sama Fa-kina za novega direktorja tega zavoda. Zadnjo besedo bo imel državni zbor, ki naj bi o čal na seji. ki se bo začela 6. Ker je na seji skupščine zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin ostal brez podpore dveh predstavnikov vlade (glasovanja sta se vzdržala), nekateri ocenjujejo, da je to slaba popotnica do stolčka general- a nega direktorja. Pri njegovem imenovanju bo namreč imela odbčiliio besedo poUtika. Ven- dar se, vsaj za zdaj, Fakin z zadržanostjo vladnih predstavnikov ne obremenjuje, prav tako kot povsem običajno sprejema dejstvo, da so ga na seji spraševali tudi o t. i. «aferi eri-tropoetin«, ki ^ je odnesla z direktorskega mesta v celjski bolnišnici. »Podpora skupščine zdravstvene zavarovalnice ^ moji karuMaturi je zame oseb-' no najbolj pomembna. Ne zgo-disenamrečvsak dan, dati dva milijona zavarovancev zaupa v roke dve milijardi evrov zdravstvenega denarja,« pravi Fakin. Če mu bo uspelo še v državnem zboru, bo Fakin po dese- tih letih zapiistil celjsko bolnišnico, kjer je po razrešitvi z di-rektorsl« funkdj e ostal kot svetovalec direktorice. Bo iz Celja odšel z olajšanjem? »Niti ne,« pravi. »V Celju sem doživel veliko lepega, grenka izkušnja je bila samo ena. Mnogi me še vedno podpirajo, saj smo naredili marsikaj dobr^. Ostalo je še veliko dobrih zamisli in velika škoda je, da jih ne bomo mogli uresničiti. Ko sem prišel v celjsko bolnišnico, je bil moj cUj, da iz nje naredim evropsko primerljivo, kakovostno bolnišnico. Žal se ndcateri s tem niso strinjali in stvari so se pač obmüe drugače.« JI Najvišja kakovost ! po najnižjih cenah! € 9,99 razli£nih barv, 2 stebir-^-20 cvetov, _ ifir ' vokrasfifirnksrainičf^efn lončku 01: »HJIŠI POSLANCI? Druščina samostojnih Erozija nekdaj največje stranke v državi je prejšnji teden znova zarezala v parlamenurno razmerje moči. Po odhodu štirih eldeesovskih poslanec smo v začetku tega tedna dobili novo, samostojno poslansko skupino, v kateri je vajeti trenutno prevzel velenjski občinski svetnik in kranjski poslanec Matej Lahovnik. Poleg Pavla Gantarja in Davorina Terčona je čeurti steber samostojnih poslancev žalski župan Alojz Posedel. Slednji bo tako imel prOožnost, da večkrat pride do besede, kot v dneh, ki jih je moral preživeri v senci 22 svojih nekdanjih poslanskih kolegic in kolegov, V ponedeljek so poročevalci iz državnega zbora (DZ) skoraj spregledali obisk finske parlamentarne delegacije na čelu z njihovim prvim poslancem Paavom Lipponenom, saj so od predsednika DZ-ja Franceta Cukjatija predvsem želeli zvedeti, kako je potekal pogovor z Lahovnikom. Klepetala sta namreč o tem, kje bodo pisarne nove poslanske skupine ter katere tajnice bodo dobili. Težavriejša tema je članstvo odstopljene četverice v odborih in komisijah DZ-ja, saj v LDS-u menijo, da bi morali vrniti svoje mandate poslanskemu klubu nekdanje stranke. Lahovnik in Cukjati sta seveda govorila tudi o članstvu v delovnih telesih, vendar sta ostala na diplomatski ravni, saj o razdelitvi mest na podlagi predlogov danes (v petek) odloča kolegij predsednika pariamenta. Cukjati pričakuje, da se bosta poslanski klub LDS-a in skupina nepovezanih o tem sama sporazumela, po njegovem mnenju pa poslanec, ki odide iz ene poslanske skupine in se pridruži drugi, »ta -mesta odnese s seboj«. Pri razdelitvi mest v parlamentarnih odborih tudi Lahovnik ne pričakuje težav ali sporov, pri tem pa opominja na načelo, da je vsak poslanec član vsaj treh delovnih teles. Podobno meni o prevzemanju vodilnih mest v teh delovnih telesih, ki jim po načelu sorazmemosü pripada. O tem se konkretno z LDS-om še niso pogovarjali, ker je vodja kluba Anton Rop na dopustu, so jim pa že povedali, da ne vztrajajo pri nobeni od funkdj, ki so jih imeli kot poslanci LDS-a. Tako so že ponudili, da Terčon mesto predsednika komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb prepusti LDS-u, »Ce bi nas zanimale funkcije, bi ostali v prejšnji stranki,« pravi Lahovnik. Šaleško-gorenjski poslanec Lahovnik je tako podpredsednik odbora za finance in monetarno politiko ter Član komisije, ki odloča, katere pridobitne dejavnosti lahko opravljajo poslanci (na primer predavanja na fakulteti) in katere ne. Najmanj težav ima Posedel, ki se do sedaj ni obremenjeval z delovnimi telesi. Čeprav za finančni blagor poslancev razdelitev funkdj ni tako zanemarljiva, njihove volivce bolj zanima, kaj nastanek skupine pomeni v politični geografiji DZ-ja. Kvartet pravzaprav ni prava poslanska skupina, temveč družba nepovezanih poslancev, ki so se združili zaradi lažjega delovanja. Lahovnik je napovedal, da se bodo v veliki dvorani presedli na desno stran, ker je tam največ prostora. To ne pomeni selitev na desnico, saj je »dvorana okrogla in ni čisto jasno, kdo je na desni in kdo na levi, smo pa opozicijska poslanska skupina, ki smo jo oblikovali tako, da smo lahko ostali zvesti svojim vrednotam, prepričanjem in programskim usmeritvam, ki smo jih zastopali,« je poudaril Lahovnik. V javnosti krožijo ugibanja, kako hitro se bo njihova skupina širila. Nekdanji eldeesovec Slavko Gaber pravi, da zaenkrat ostaja član poslanskega kluba svoje bivše stranke. »To ni nič nenavadnega, LDS je v svojih vrstah dolga leta, kar desetletja, gostila poslance, ki niso bili člani stranke, recimo Vilija Trofenika, pa Aleša Guliča,« pravi Gaber, članstvo v skupinah je zanj drugotnega pomena, po njegovih besedah je na prvem mestu s svojim poslanskim delom, trenutno so na prvem mestu spremembe šolske zakonodaje. Celjski poslanec poudarja, da ga bolj od poslanskih kupč-kanj zanima, ali se bo vzpostavila nova politična opcija. »Stvari gredo v smiselno smer, le da bolj počasi, kot bi to rad videl,« napoveduje Gaber. In se sprašuje, ali bo dovolj moči, da se vzpostavi dovolj močna opozicija, ki bi preprečila »drsenje države v totalitarne vode«. SEBASTUAN KOPUŠAR Dodatne infotmoclle; i^HÜCIJA NOVI TEDNIK V deželi zidanih mostov Drugačna podoba Zidanega Mosta - Bogastvo kraja so ljudje in razum Ob omembi imena Zidani Most večina ljudi pomisli na pomembnost kraja kot železniškega in cestnega križišča. Ponavadi se spomnimo še na dolgočasna čakanja na železniški postaji in na ozko razdra-pano cesto skozi naselje, ki se ga, razen nekaj sivih hiš ob cesti, skorajda ne vidi. A Zidani Most ni samo to. Njegova resnična podoba še zdaleč ni tako siva, kot se zdi na prvi pogled. »Za tako majhen kraj se pri nas veliko dogaja. Treba je le znati videti stvari,« so nam ob snidenju dali vedeti zbra- -ni krajani. Da je res tako, smo se prepričali na lastne oči. »Vidim, da ste že bili pri strelskem domu, ko imate tako umazan avto,« je takoj opazil novi predsednik KS Zidani Most Dejan Matek. Res smo bili lam in z začudenjem smo si ogledovali vsa priznanja in pokale, ki so jih v doslej prejeli su-eld Strelskega društva Toneta Bostiča iz Zidanega Mosta. Strelstvo namreč velja za najuspešnejši šport v laški občini, saj so Zi-danomoščani skupaj z rečiš-kimi strelci osem let zapored veljali za najboljše strelce v Sloveniji. Ob domu, od koder je čudovit po^ed na Kopitnik, je tudi kegljišče, ki ga najbolj vneto uporabljajo upokojenci. Na drugem bre-^ Savinje, ob planinski poti, ki vodi proti vrhu Kozjega, ob ugodnih snežnih razmerah poženejo vlečnico in oživijo tamkajšnje smučišče. Če narava ne skopari s snegom tako kot letos, člani smučarske^ društva Smuča večkrat pripravijo tekmovanje. Zlasti v poletnih mesecih pa na svoj račun pridejo ljubitelji plovbe. Brodarsko-turi-stično društvo Splavar ima namreč splav, s katerim turiste popeljejo po Savi in Savinji in jim v triurnem programu postrežejo z marsikatero zanimivostjo in anekdoto o splavaijenju, ki je nekoč v teh krajih dajalo kruh mnogim družinam. Bogato je v kraju tudi družabno življenje, za katerega vglavnem skrbijo člani KD Svoboda, seveda v sodelovanju z drugimi društvi in krajani. Na leto pripravijo več prireditev, kot so proslave ob praznikih, razstave, maškarada... Sicer vZidanemMostu uspešno deluje lepo število društev; poleg že omenjenih Še gasüsko, društvo upokojencev, kolesarski klub, balinarsko društvo in Godba Slovenskih železnic Zidani Most. Letos želijo po nekajletnem premo- Kot prometno križ^ se je Zidani Most uveljavil že v rimski dobi, ko je bil zgrajen most čez Savo tik oad sotočjem s Savinjo. V struj^ Save so našli predmete iz bronaste dobe in rimski denar. Okoli teta 1223 so tu gradil zidani most, po katerem |e kraj dobil; ime, za zaščito mostu pa so postavil grad Klausen-s^. V 15. stoletju je celjski vojskovodja Jan Vitovec v bojih s Habsburžani razrušil grad in most Ko je stekfa železnica ptoti Ljubljani, je postal kraj pomembna postaja za pretovor blaga iz vlaka na ladje, in obratno. Td je trajalo do leta 1862. b) so zgradili železniško progo proü Zagrebu. Od 1SS7 do 1914 je v kraju obratovala oljarna in tudi cementarna, ki je po zadiiji vojni delo obnovila. Po tem hribu si Zidanomoščani Velike peči ovit v oblake ali meglo, bo zagotovo slabo vreme, pravijo. ru znova obuditi krajevni odbor Rdečega križa. Beveriy Hills center Zidanega Mosta Naselja Zidani Most ne sestavlja samo tistih nekaj hiš ob glavni cesti, ampak večina prebivalcev danes živi v naseljih, ki so dvignjena nad osrednjo prometno žUo, ki teče skozi kraj, medtem ko središče ob mostovih stagni-ra, saj ni prostorskih možnosti za novogradnje. Center dogajanja je v zaselku Vi-laj kot ga imenujejo domačini, zlobni jeziki pa mu pravijo tudi Beveriy Hills. Tu so novejše hiše, štirirazredna osnovna šola, vrtec, igrišče, cer- ... in Zidani Most danes. INHTEDH z bali- V akciji NOVI TEI^OK V VAŠEM KRAJU bomo (tiskali KS BLAGOVNA v Šentjur^ občinL Nafo novinarko boste našli v ponedeljek, 5. marca, ob 12. uri v prostorih KS v Podmžnični OŠ Blagovna, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo ^odbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da prodemo tudi v vaš kraj, nam pilite aU nas pokličite! V kev in strelski dom niš čem. Krajevna skupnost z naselji Širje, Veliko Širje, Obrežje, Suhadol in seveda Zidani Most danes šteje 806 prebivalcev, pri čemer jih je kar 15 odstotkov starejšili od 65 let. »A nismo neumni,« pristavi duša kraja Zlata Strel, ki je s statistiko kraja dobro seznanjena, »v Zidanem Mostu živi 24 krajanov z višjo izobrazbo, devet jih je visoko izobraženih. Poleg tega imamo tudi enega magisQ-a in enega doktorja. Naj se še pohvaim, da iz Zidane^ Mosta izhaja svetovno priznani inovator Marjan Plahuta. Leta 2000 je v Ameriki dobil priznanje za izum premičnih tekočih stopnic za letalo.« »Naš kapital so ljudje in razum,« se strinja Dejan Matek, »znamo se združiti, ko seje treba zavzeti za naš kraj.« In tudi, ko je treba rešiti kak- šen problem. Teh ne manjka, pravzaprav jih je »toliko, da ne vemo, kje začeti naštevati.« Največjo težavo predstavlja cesta. Pri skalnem previsu, letos naj bi ga konCno začeli sanirati, se zgodi naj- več nesreč v celi občini Laško. Cesta je tudi preobremenjena, saj skozi toaj dnevno pelje več kot 400 težkih tovornjakov. Prav tako ni pločnika, čakajo tudi na javno raz-svetijavo ... »O kabelski televiziji in intemetu lahko samo sanjamo. V kraju nimamo niti enega bankomata, pa toliko prošenj smo že napisali. Ravno prejšnji teden smo dobili odgovor, da ga ne bomo dobili, ker se ^ ne splača postaviti,« potožijo krajani, »iz Zidanega Mosta v nobeno smer ne vozi niti en avtobus. Trgovina je samo ena, pa še ta verjetno ne bo dolgo. Včasih je bilo v kraju 12 gostiln, zdaj sta le dve. Naše gasilsko društvo je edino v občini, ki (še) nima svojega ^silskej^ doma ...«Domaäni v zadnjih letih opažajo tudi naraščanje kriminala v kraju. Prav minuli teden so vlomili v trafiko na železniški postaji, lani sta dva Zidanomoščana vrgla bombo v romsko naselje na Dolenjskem in ubila dve osebi... »Če ne zaradi drugega, zaradi tega pridemo kdaj v časopise. Saj veste, bolje slaba reklama kot nobena,« hudomušno pripomnijo. Kljub vsem težavam, ki pestijo kraj s tremi mostovi, so Zidanomoščani ponosni nanj. In veseli bodo vsakega, ki se bo ustavil prinjih in se na lastne oči prepričal o lepotah in zanimivostih Zidanega Mosta. BOJANA AVGUŠTINČIČ Z leve: predsednik Splavarja Beno Kolander (spredaj), p Miro Strel ter oa desni Benjamin Bohorč (spredaj). Zlata Strel ii KS Dejan Matek in predsednik Smuča WH Popisu dva meseca »gratiscf Nepripravljenost nekaterih udeležencev - Ukrepi za pospešitev Projekt popisa nepremičnin naj bi se po napovedih geodetske uprave kontal do konca letošnjega aprila. Do takrat naj bi popisali vse stavbe in dele stavb v državi, so napovedovali v začetku decembra. Po začetnem optimizmu se je pokazalo, da povsem gladko vendarle ne bo šlo. Rok popisa se je zamaknil za dva meseca. Prva meseca popisa sta se odvijala vsaj približno v skladu z načrti geodetske uprave, čeprav ne na vseh območjih po državi enakomerno. Javnost so medtem vznemirjali različni dvomi. Najprej glede smiselnosti popisa. Sh-šati je bilo, da smo mu podvrženi zgolj zavoljo prihajajočega davka na nepremični- ne. Zatem so se pojavile informacije o domnevno spornem obrazcu št. 7, za katerega se je izkazalo, da ga popisovalci uporabljajo zgolj za praktične terenske evidence. Informacijsko pooblaščenko Natašo Pire Musar so zmotili nekateri členi v zvezi s kasnejšo rabo podatkov, pridobi] enih s popisom, zato jih je postala v ustavno presojo. Ustavno sodišče je razsodilo, da niso v ničemer sporni. Vmes je bilo slišati tudi svarila pred lažnimi popisovalci. Nepripravljeni predvsem večji iastniici Da bi se prepričali o uspešnosti popisa, smo se tudi sa- mi podali s popisovalko na teren po naključno izbrani lokaciji v bUžini Celja. Rezultat? Udeleženci so bUi brez izjeme dejansko dobro pripravljeni, če že niso postregli s končnimi rezultati, so vsaj opravüi meritve in pripravili ostale zahtevane podatke. Očitno pa ni povsod tako. V začetku februarja se je izkazalo, da se pri popisu zapleta m geodetska uprava je v medresorsko obravnavo poslala predlog o podaljšanju. Popisati jim je uspelo le malo več kot 17 odstotkov stavb, medtem ko jih je bilo v popis predanih pribhžno 37 odstotkov. »To je posledica tega, da lastniki in drugi udeleženci večinoma še nimajo pripravljenih podatkov. Popisovalci morajo tako večkrat obiskati iste stavbe, kar povzroča zamike. Največjo nepripravljenost zaznavamo med večjimi lastniki, lastniki industrijskih in poslovnih objektov,« pravi mag. Ema Pogorelčnik, vodja sektorja za kataster stavb. Kot sta nam povedala Damjan Kvas, direktor celjskega urada, ter popis o valka Katja Podjavor-šek, na Celjskem zaznavajo veliko napak in nedoslednosti pri udeležencih, ki so se odločili za samopopis. Geodetska uprava je predvidela podaljšanjepopisa za dva meseca, stroški pa se zaradi prerazporeditev sred- stev naj ne bi zvišali. Še vedno iščejo nove popisovalce, najeli bodo namreč kar 680 novih, ki jih preko razpisov še iščejo. Med ukrepe za pospešitev sodi vključitev vsega razpoložljivega kadra uprave, ti bodo opravljali naloge inštruktorjev, inštruktorje pa bodo izbirali tudi iz vrst uspešnih popisovalcev ter jim dodelili pomočnike. Ha Ceijslcem predvidoma do iconca maja Na območni Geodetski upravi Celje pravijo, da bo treba popisati skupno 134,650 siavb in njihovih delov, Do 25, februarja jim je uspelo v popis predati okoli 65 risoč stavb, popisaU pa so jih40,406,Trenutnojena našem območju 88 aktivnih popisovalcev ter 10 inštruktorjev, za namen pospešitve popisa pa nameravajo aktivirati še 5 inštruktorjev ter 25 dodatnih popisovalcev. Na največje težave so v Celju naleteli v samem mestnem jedru, predvsem v primeru starejših stavb ter večstanovanjskih stavb brez upravnika, popisovalci p se tudi na Celjskem srečujejo z nepripravljenostjo udeležencev. Kljub temu predvidevajo, da bodo popis lahko končah do konca maja, POLONA MASTNAK Q Janko Pnžižnik j> novi prodsidnik mastnsgi odbora SDS >Col{a. Cilj - zmaga na volitvah Novi predsednik mestnega odbora Slovenske demokratske stranke v Celin je Janko Požežnik, letnik 1960, diplomirani politolog in obramboslovec, znani rokometni sodnik, sicer direktor celjskega zavoda za požarno varnost. Izvolili so ga v sredo na volilni konferenci mestnega odbora SDS, ki so jo sklicali predčasno, saj se večina članov mestnega odbora že dlje časa ni strinjalaz načinom vodenja dosedanjega predsednika Stanislava Hrena. Izvolili so še 15-članski izvršilni odbor, v katerem je po svojih funkcijah v stranki še deset članov, med njimi tudi Hren. V stranki so prepričani, da so s tem odpravili nesoglasja, ki so močno načela tudi ugled suranke v mestu, prav tako pa tudi, da bo delo tega tretjega največjega mestnega odbora v Sloveniji zdaj boljše, zlasti pa bodo bolj enotni. Janko Požežnik je v svojem programu izpostavil zlasti nalogo, da bo ob istih ciljih zbral celoten izvršilni odbor mestne stranke, članstvo in poenotil delovanje svetniške skupine. Osnovni cilj delovanja bo izboljšanje kakovosti življenja vseh meščanov. »Že zdaj se bomo začeli posveča-ri ciljem naslednjih volitev, saj želimo, da bi Celje na naslednjih parlamentarruh volitvah dobilo svojega poslanca iz vrst SDS, na naslednjih lokalnih volitvah pa žeUmo, da bi naša stranka prevzela vodilno vlogo v mestni občini,« je po izvolitvi povedal Požežnik. BRST Svetišče končno v ponos mestu Galo-rimsko svetišče, ki so ga januarja 2004 izkopali ob obnovi Mariborske ceste, bo po treh letih končno prestavljeno na stalno lokacijo in ustrezno pre-zentirano. Tako bo mestu v ponos in ne v« Prav danes končujejo ponovno preselitev dragocene izkopanine z začasne lokacije ob celjski avtobusni postaji, kjer je žalostno propadalo dobra tri leta. Selijo ga v bhžino podvoza pod železnico v bUžini Mariborske ceste, kjer so zanj urediU posebno ploščad, »Svetišče, ki je stalo v bližini v prvi polovici 1. stoletja našega štetja, bo odslej predstavljeno v podobi, kot si jo zasluži. V minulih letih smo veliko raz-prav^ali o tem, kje bi ga po-stavfli. V igri je bilo več lokacij,, tudi v podaljšku lapi-darija ob Savinji, a smo se slednjič odločili za lokacijo v nepbšredni bližini najdišča šan^ga, kar je po mojem tudi najboljše,« je povedal Robert Krempuš iz celjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. S tem, ko bodo ob svetišču po načrtu rekonstrukcije sezidali še obodni zid, del za čim boljšo in čim bolj nazorno prezentacijo tega objekta zgodovine rimske Celeie še ne bo konec, »Kljub obnovi in konzervatorskim posegom bo namreč svetišče še naprej propadalo, če ne bo dobilo ustreznega nadstreška, ki bo kar najbolj verenposnetekizvirne strehe svetišča. Za zdaj še ni jasno, v kakšnem materialu bo ta streha - v jeklu ah steklu - znani so le gabariti,« pravi Krempuš, Ko se bodo odločili še za streho, bo svetišče dobilo končno podobo, za odločitev o tem, kakšna bo, pa bo občina po vsej verjetnosti izpeljala javni ali vabljeni arhitekturni natečaj. Po pokritju bo svetišče visoko kar 8,45 metra, V zavodu si žehjo, da bi občina projekt z izgradnjo strehe končala še letos, prav tako si žehjo. da bi primerno uredila tudi okolico. Svetišče bo namreč ena večjih znamenitosti Ceija iz časov starih Rimljanov, BRST Foto: GREGOR KATIC 6 C cetis Stomilijonski skoki Gorenja v Skupini Gorenje so lani presegli zastavljene cilje - I^di za letos načrtujejo rast, pri čemer bo v ospredju dokapitalizacija v velenjskem Gorenju so lani ustvarili več kot 1,1 milijarde evTov prihodkov (kar je desetina več, kot so načrtovali) ter 22,3 milijona evrov čistega poslovnega izida. S tem so presegli zastavljene cilje, njihovo poslovanje pa je v torek pregledal tudi nadzorni svet. Dobre poslovne rezultate so dosegli skoraj z enakim številom zaposlenih, kar kaže na precejšnjo naraščanje produktivnosti. Sicer v Gorenju letno porabijo 800 tisoč ton pločevine, katere cena je, sploh lani v drugem polletju, začela precej naraščati. »Ce tega ne bi büo, bi o poslovanju Gorenja govorili v večjih presežnikih,« je na torkovi novinarski konferenci poudaril predsednik uprave Franjo Bobinac. Letos naj bi v Gorenju us-tvarih 1,2 milijarde evrov prihodkov, kar ponovno pomeni 10-odstotno rast, in izdelali skoraj 4 milijone gospodinjskih aparatov. »Proi- zvodnja teh aparatov ostaja naša ^avna dejavnost in je tudi najbolj vplivala na ugodne rezultate. S 83 odstotki je najpomembnejši del Gorenja, v nadaljnjih treh letih pa naj bi proizvodnja izdelkov za dom dosegla 88 odstotkov,« odgovarja Bobinac na očitke, da se Gorenje ne posveča dovolj svoji osnovni dejavnosti. Med dokapitalizacijo in oklepniki Vsaj v prvi polovici leta bo v ospredju dokapitalizacija. Odločitev države glede 26-odstotnega deleža Kapitalske družbe še ni znana, a Bobinac verjame, da bo sledila napovedim o umiku iz gospodarstva, zato pričakuje, da država pri doka-pitalizaciji ne bo sodelovala. »Za nas je najpomembneje, da pridemo do dodatnega kapitala,« je poudaril, medtem ko glede prevzemnih tarč ni želel go- enjajte d za svoj dom Z z ugodnim stanovanjskim Icreditom lahlvalnici:Si^Š( (((.os'ou5>) B DBS NET vmw.dbs.si feiSfi--:--' voriti. Vseeno je jasno, da se bodo za nove proizvodne kapacitete odiočali v državah z nižjimi stroški dela oziroma na vzhodu Evrope, pri čemer so nekatere zanimive tarče oziroma »lokalni biseri s svojimi uveljavljenimi blagovnimi ihDokl.p znamkami« pod Gorenjevim drobnogledom tudi v zahodni Evropi. »Skrb za uspešno poslovanje je nenehno prisotna,« je poudaril Bobinac in izrazil malce nejevolje, ker se velenjskega giganta v medijih v zadnjem času največkrat Franjo Bobinac ter člana uprave Franc Košsc in Marjana Dime El MINERVA ŽALEC, d.d. predelava plastike in kovin • PongracIOl • 3302 Griže tel.; f386 (0)3 71 36 200 • fax: f386 (0)3 71 36 202 E-mail; minerva@siol.net • http://www.i Minerva d.d. je vodilno slovensko podjetje za proizvodnjo izdelkov Iz plastičnih mas, kovinskih izdelkov, vodovodnih, plinskih (n sanitamih inštalacij. Za zanesljivo uresničitev zastavljen I h ciljev razpisujemo prosta delovna mesta: KOMERCIALIST Pričakujemo: - vsaj V. stopnjo izobrazbe za poklic gradbeni tehnik, ekonomski tehnik, ekon.-komerc. tehnik ali drug ustrezen (zaželena tehnična smer), - 3 leta delovnih izkušenj v komerciali, - aktivno znanje enega tujega jezika, poznavanje dela z računalnikom, izpit B kategorije, - osebna urejenost, dinamičnost, odgovornost in kreativnost pri samostojnem delu, osebna urejenost, poštenost. Kandidat mora izpolnjevati vsaj naslednje pogoje: - vsaj IV. stopnja izobrazbe za poklic strugar, ključavničar, frezalec ali druge ustrezne tehnične smeri, - 3 leta delovnih izkušenj (področje delovnih strojev in naprav), - izpit B kategorije, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, zmožnost presoje in dela v teamu, samoiniciativnost, dinamičnost, tehnična naravnanost KONTROLOR - LABORANT - vsaj V. stopnja izobrazbe z trotehnik, kemijski tehni ne smeri, poklic strojni tehnik, elek-c ali drug ustrezen tehnič- - 3 leta delovnih izkušenj na področju kontrole, - aktivno znanje enega tujega jezika, poznavanje dela z računalnikom, izpit B kategorije, - znanje s področja polimerov in obvladovanja kakovosti. - osebna urejenost, natančnost, odgovornost in kreativnost pri delu, osebna urejenost, zmožnost presoje. NUDIMO: prijetno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za 6 mesecev (z možnostjo podaljšanja) in s poskusnim delom. Če ste pozitivno naravnani, pripravljeni sprejeti izziv, želite v popolnosti izkoristiti svoje potenciale in imate resne namene, pošljite vlogo za zč^oslitev najkasneje do 10.3.2007 na naslov Minerva d.d., Pongrac 101,3302 Griže. Za vse dodatne informacije smo Vam na voljo na tel. št. 03/713-62-00 ali na e-mail naslovu uprava@minen/a.si. omenja v povezavi z izdelavo oklepnikov, kar ni njegova prednostna naloga, čeprav bodo v Šoštanju na izdelavo pravočasno pripravljeni. Gorenje je sicer selitev strojegradnje na območje nekdanje tovarne usnja v Šoštanju predvidelo že pred sedmimi leti, posel s Patrio pa je te načne pospešil. Do poletja naj bi zrasla devet tisoč kvadratnih metrov velika hala. Tretjino bodo namenili za izdelavo oklepnikov, preostalo pa za civilni program strojegradnje. »Konec avgusta bomo natančno povedali, koliko oklepnikov bomo izdelovali in koliko zaposUtev bo to pomenilo,« je napovedal Bobinac. Sicer Gorenje pripravlja več pomembnih projektov, med drugim se ukvarjajo z raz^d-njo aparatov po izteku njihove življenjske dobe, seveda raz-vijajotudinovegeneradjehla-düno-zamrzovalnih in kuhal-nih aparatov, nastaja tudi center za industrijsko oblikovanje, kjer bo imela velenjska družba večinski delež ... Novinarsko konferenco je Bobinac zaokrožil z besedami: »Z lanskim poslovanjem smo zadovoljni, vendar je s 1.1.2007 števec spet na ničli.« URŠKA SELIŠNIK Foto: NATAŠA MÜLLER Provizije za menjavo Včeraj se je izteklo obdobje brezplačne zamenjave tolarjev v evre. Z današnjim dnem bodo banke in hranilnice zaračunale še provizijo. Ta bo za bankovce znašala 0,27 odstotka od zneska zamenjave, pri čemer bo najmanjši možni znesek provizije en evro. Za zamenjavo kovancev v evre vam bodo banke zaračunale 1,86 odstotka provizije od zneska zamenjave, pri čemer bo najmanjši možni znesek provizije 10 centov. Brezplačna menjava bo odslej možna le še v Banki Slove-tvije. RP Južni trgi zavračajo siovensico pivo Pivovarna Laško je uspešno končala lansko poslovno leto, v letošnjem pa si v celotni skupini obetajo kar 16- odstotno rast dobička. Po b skih izkazih je matična družba - podatki za skupino bodo znani do konca marca - na domačem trgu prodajo piva povečala za skoraj 5 odstotkov, malo manj uspešna je bila na trgih bivše Jugoslavije, kjer je dosegla le 84-od-stotno realizacijo iz leta 2005. Ker v Bosni in Hercegovini za nadaljnje obdavčenje piva ne priznavajo fakturnih, ampak zaščitne cene. ki so za 30 odstotkov višje, so slovenska piva v primerjavi z domačimi in uvoženimi pivi s Hrvaške in iz Srbije v podrejenem položaju. Poleg tega se na teh tradicionalnih trgih srečujejo tudi z zavračanjem proizvodov slovenskega porekla. Kljub temu je Pivovarna Laško lani zabeležila 14 odstotkov več čistega dobička kot predhodnje leto. Ta je znašal skoraj 6 milijonov evrov ali 1,4 milijarde tolarjev. Letos naj bi se zgolj v matični družbi prodaja piva povečala za dobrih 6 odstotkov, ustpkleničene pitne vode pa za pet. V celotni skupini načrtujejo prodajo skoraj 5,4 milijona hektolitrov vseh pijač ali slabih 7 odstotkov več kot lani. Prihodki naj bi znašali 8 odstotkov več kot lani ah 307 milijonov eviov, dobiček pa kar 16 odstotkov več ali dobrih 29 miHjonov evrov RP it.18.2.n C 2007 panner i mßolßlm okusm ^PliKMO; Bolj kot skoki čez plot se preverjajo bolniške V®AO I RADIEM CEUE Zasebni sektor ne tolerira goljufov - Bodo detektivi kmalu preverjali tudi ^ ■ državno upravo? - Bi lahko tako preverjali tudi upravičence do socialnih UaHOS raZQOVOri bonitet? ste v mestu. Zdi se vam, da vas nekdo zasleduje, a kose ozrete, ni nikogar, razen možakarja z dolgim dežnim plaščem in klobukom, ki mirno sloni ob mestni svetilki in bere časopis. Ne, ne, takšnih prizorov pri nas ne boste zasledili. Sodobni deteküvi niso niti malo podobni prizorom iz kriminalnih filmov, temveč veliko poizvedovanj opravijo kar iz pisarniškega stola ali ljudi zasledujejo v nevpadljivem avtomobilu. In to brez časopisa, dežnega plašča in ostale navlake! A zagotovo jih bo v prihodnje še več. Tudi razvpitih zasledovanj nezvestih mož ali žena je le za vzorec. In tudi javnih uslužbencev še ne zasledujejo, temveč so detektivi najbolj aktualni in uporabni v podjetjih, saj le-la z njihovo pomočjo mižujejo stroške dela. »Zgodi se, da kdaj zasledujemo tudi kakšnega partnerja, vendar je takšnih primerov malo,« pripoveduje ena redkih slovenskih detektivk Petra Krek Hvaleč. »Včasih nam kakšna ljubosumna žena sploh ne verjame, ko ji predložimo nedvoumen posnetekmoža z dm-go. AH obratno. Mož je ne vara, temveč se mu enostavno ne ljubi iti domov k čakajoči ženi. Takšnih primerov je kar precej, Čeprav žene to težko verjamejo. Še najpogosteje na področju zasebnih zadev preverjamo, kaj otroci delajo zvečer na zabavah, s prijatelji, ali uživajo kakšno nedovoljeno poživilo in podobno.« Mojca Skale, vodja občinske uprave Občine Vojnik; »Preverjanje se nri zdi v redu. Če to velja za gospodarstvo, naj velja tudi za javne uslužbence. Sicer pa pri nas teh problemov nimamo, v bolniškem staležu so redkokdaj in še takrat ponavadi koristijo ure, ki jih imajo v dobrem. V manjših občinah, kakršna je naša, se ljudje med sabo dobro poznajo, zato zlorab zaradi povraäla stroškov V Sloveniji ni veliko detektivov, Licenco za delo jih ima približno 60, od tega jih aktivno dela le približno 15. Večinoma gre za bivše policiste, torej stara mačke, zelo redko se za ta poklic odločijo ženske, »imamo pa, predvsem mlajše, to prednost, da lažje zakrijemo sledi,» pravi Petra Krek Hvaleč, »sploh če moraš nekoga opazovati v diskoteki.« Vse več je podjetij, ki stroške bolniških staležev in prevozov na deb zmanjšujejo prav v sodelovanju z detelöivskimi agencijami. »To sicer ne pomeni, da za izbrano podjetje nenehno preverjamo ljudi, ki so v bolniškem staJežu, tem-večle občasno. Ponavadi je namreč že dovolj velika preventiva, če ima podjetje z nami sklenjeno pogodbo. Tako delodajalci psihično vplivajo na delavce. S tem, ko mi naredimo eno preverjanje bolniškega staleža, se ta novica hiuo razširi po podjetju in že zara- prevoza nL Pogosto so naši svetniki nejevoljni, zakaj staršem, ki imajo dovolj dohodkov, v celoti plačujemo varstvo otrok v vrtcu. Ocenjujem, da je v naši občini delež tistih, ki so po uradnih podatkih upravičeni do brezplačnega varstva, v praksi pa ne, od 20- do 30-od-stoten. Če center za socialno delo ugotovi, da je nekdo upravičen do denarne pomoči, je avtomatsko za njegovega otroka vrtec brezplačen. Pravzaprav to ne velja le za plačilo vrtcev, temveč za vse socialne bonitete. Občine dejanska stanja resda ne preverjamo, saj nam zakonodaja tega ne dovoljuje. Po mojem bi bila boljša rešitev kot preverjanje s pomočjo detektivov javna objava vseh socialnih upravičencev. Potem bi jih bilo vsaj malo sram ali bi jih celo kdo založil. A kakršnakoU rešitev bi se že našla, vedno bi kdo kje Še našel lakšno luknjo v zakonu.« di tega se kršitve precej zmanjšajo.« opaža. Botaiški stalež delavci najpogosteje izkoriščajo takrat, kadar ne morejo dobiti dopusta. »Ponavadi je to v določenih letnih Časih in pri opravilih, na primer za spravilo sena, rezanje in obiranje vinske trte, za praznike in podobno.« Redkeje se podjetja odločajo za preverjanje potnih stroškov, torej stroškov, ki so najverjetneje najpogostejše kršitve v javnih upravah. »Razlog je povsem logičen,« opaža Krek Hvalčeva. »Za preveritev potnih stroškov mora obstajati sum, da ljudje bivajo drugje, pri čemer sum malokrat pride do samega delodajalca oziroma do plačnika pomih stroškov.« S palico nad detektiva Kje vse so detektivi še uporabni? »Delamo tudi za lizing hiše, za njih preverjamo dejanski obstoj lizing predmetov. se dogovarjamo zapopla-čilo lizinga. Ravno na takšnem poizvedovanju sem bila prvič v resni nevarnosti, da ne bom odnesla cele glave. Razjarjeni dolžnik je namreč poprijel za prvo palico, ki mu je prišla pod roke, in jo ucvrl za mano. Sicer pa za upnike preverjamo tudi premoženja ga sama ne ugotavljajo, temveč upnika le pozovejo, naj predloži seznam premoženja dolžnika, medtem ko sami upniki nimajo dostopa do javnih podatkov iz upravnih enot - ŠL 18-2.1 o lastništvu nepremičnin in premičnin,« pojasnjuje detek-tivka. »Vršimo še kontrole al-koholiziranosti na delovnem mestu, zvestobo delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule, pridobivamo informacije o kandidatu za zaposlitev in podobno.« Vlada je za obravnavo v državnem zboru pripravila novelo zakona o javnih uslužbencih. Zakon prinaša nekatere pomembne in vsebinske spremembe, med njimi je uvedba mehanizma nadzora nad zlorabami pravice do bobiiških nadomestU ter povračila stroškov za prevoz na delo in z njega. Delodajalec se bo tako lahko odločil za profesionalno storitev detektivske agencije, kot že zdaj velja v zasebnem sektorju. Za razliko s slednjim zakon za javno upravo vsebuje »varovalko«, po kateri je ta mehanizem mogoče uveljaviti le takrat, »ko predstojnik razpolaga z nekimi informacijami, ki ustvarjajo razloge za sum, da prihaja do zlorabe«. Prav tako Širša skupina udeležencev akcije Hujšajte z Novim tednikom in Radiem Celje, ki ustrezajo pogojem naše akcije, se bo danes srečala z vodji akcije, prim. Jano Govc Eržen in Natašo Šuster, ter predstavnico naše hiše. Vseh 30, ki smo jih povabili na individualne razgovore, ima indeks telesne mase (ITM) med 30 in 38, kar ustreza pogojem dela v skupinah tako na delavnicah kot v fitnesu. Tisti, ki niso dosegli omenjenega indeksa naše pomoči (še) niso potrebni. Vsi ostali, z indeksom 39 in več. pa potrebujejo individualno pomoč strokovnjaka, saj gre v tem primeru za patološko debelost in žal tako ne izpolnjujejo pogojev skupinske^ hujšanja. Seznam 20 udeležencev, kijih bomo izbrali tudi s pomočjo današnjega razgovora, bomo objavili v torkovi številki. Za vse, ki si žehte izmeriti indeks telesne mase, objavljamo formulo za izračun: ITM = teža (kg) / višina ^ (m MATEJA JAZBEC Ic pred uporabo te možnosti javnega uslužbenca najprej seznaniti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu dati možnost, da se o tem i^asnL Kako potemtakem sploh poteka poizvedovanje? I^o v ne ravno gosto poseljeni Sloveniji neopazno zasledovati »sumljivca«? »Ali se vi sploh kdaj obrnete in pogledate, če vam kdo sledi? No. sem si mi^ slila. Večina ljudi ravna enako. Nihče ne pomish, da ga kdo opazuje. Ni tako kot v filmih. Ne beremo časopisov, saj tako lahko osebo izgubiš izpred oči. Ponavadi sedimo v nevpadljivem avtu in čakamo, kam se bo oseba odpeljala, nato ji pač enostavno sledimo, tudi po trgovinah ali kam drugam. Preverjanje bolniških staležev pa je za detektive še bolj enostavno, a o podrobnostih ne bi, ker so naša poslovna skrivnost-« Podjetje Unkir izZreč le občasno sodeluje z detektivskimi agencijami, zato okvirnih ocen, koliko na ta način prihranijo, niso mogli podatL Občasno z detektivskimi agencijami sodelujeta tudi celjski podje^i Gradiš ter Ce-tis. Kaj delodajalci nato storijo s takšnim kršiteljem, ni več detektivska zadeva, zato tega naprej niti ne spremljajo. ROZMARI PETEK Moje »odštekanoff mesto Vabljeni k sodelovanju! - Nagradni razpis za vse, ki imate kanček smisla za pisanje Se vam je že zgodilo, da ste dobili na obisk gosta iz tujine? Kot dober gostitelj ste se gotovo hoteli izkazati tudi tako, da ste ga peljali po Celju in okolici in mu raz-kazali vse, kar se vam je zdelo zanimivo. Pa ste bili gotovo vsaj na trenutke v zadregi, kaj še pokazati, na kakšen način zadevo predstaviti, da ne bo dolgočasna, da bo gost začutil mesto, Ijodi in naše značilnosti. O tem smo razmišljali, ko smo za vas, bralci, skupaj z Mesmo občino Celje oblikovali predlog za nagradni razpis ob kandidaturi Celja za evropsko prestolnico kulture 2012. Gotovo imate dobro zamisel, kako bi tujca popeljali skozi Celje, da bi mu ostalo za vedno v spominu. Pa ne gre samo za naravne in kulturne znamenitosti, še cela vrsta možnosti obstaja: lahko ga vpeljete v svet celjskih lokalov, dobre hrane, zabav, mladinske kulture, rekreacijskih možnosti, lahko ga celo vodite med mestnimi klošarji, pasjimi iztrebki na vogalih, razsutimi zelenicami v parku ... Vse to je Celje, s svojimi plusi in minusi. Zato pričakujemo čim bolj zabavno in duhovho. drugačno in »odštekano« besedilo, ki nam ga boste poslah. Po dolžini naj ne presega 3.500 znakov, če boste pisali na računalnik, kar je za nas tudi najbolj pripravno, oziroma največ dve na roko napisani.strani. K sodelovanju vabimo predvsem števihie mlade iz osnovnih in srednji šol, kjer imajo novinarske, Üterarne in podobne krožke. Obljubljamo tudi nagrade, ki jih podarja Mestna občina Celje. Tedensko bomo izbrali avtorja in ga nagradili, njegov tekst pa objavili. Končna nagrada ob zaključku akcije pa naj bo zaenkrat še presenečenje. Torej, naostriie um, vaše prispevke pričakujemo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Moje »odštekano« mesto ali na tednik@nt-rc.si. 8 NOV. iäNiK Natrpani in zbiroicratizirani zapori Vzeta pravica do varnega prestajanja kazni - Celjski zapor še v mestu «Za medije smo običajno zanimivi le ta-lirat, ko se zgodijo negativne stvari, in pre-malokrat, ko so za nami uspešno opravljeni projekü,« razmišlja direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Edita Mejač. Slovenski zapori so se zato po vzoru drugih ustanov z uvedbo službe za odnose z javnostjo bolj odprli za javnost in glasno opozorili na težave, ki jim onemogočajo normalno delo. »Premike zato pričakujemo tudi v celjskem zaporu,« je med drugim povedala direktorica Edita Mcjač. Bo ljudem z uvedbo službe za odnose z javnostjo v Zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij s sedežem v Ljubljani, česar doslej nismo bili vajeni, dano tudi celjski zapor spoznati s svetlejše plati? S pomočjo piarovke, uvedene na pobudo novega generalnega direktorja Uprave za izvrševanj e kazenskih sankcij Tomaža Smoleta, bomo laže kreirali samopodobo navzven. Upam, da bomo tudi v celjskem zaporu na ta račun deležni večje pozornosti. Za nami je uspešna fotografska in pred nami filmska delavnica pod taktirko režiserke, sicer tudi Celjanke, ki dela v Bruslju, Jasne Krajinovič. Izobraževanje je osnovno vodilo naše populacije. Eden naših obsojencev je doktoriral iz strojništva in je uspešen profesor na fakulteti, a javnost za to ne izve. Je bolj odprto komuniciranje posledica pomanjkanja kadra v zaporih? Kadrovska stiska je velik problem. Ministrstvo za pravosodje nam je poskušalo pomagati v dveh primerih, tako da so del carinikov in del delavcev obrambnega ministrstva premestili k nam. Medtem ko carinike ocenjujem za solidne sodelavce, se je na žalost dogodilo, da je pri nas na delu ostal samo en delavec obrambnega ministrstva. To vsekakor ni ustrezna rešitev. Lani so zaposleni znotraj uprave, kot kaže statistika, opravili več kot 67 tisoč nadur. Paznike, na primer, obremenjujejo predvsem številna spremstva obsojencev, zato se dogaja, da določena spremstva opravljate proti pravilom, torej le z enim paznikom, zaradi česar so večje možnosti pobegov iz spremstva. Pazniki so preobremenjeni s številnimi spremstvi v bolnišnice, zdravstvene domove, šole, na sodišča in še kam, kjer moramo zlasti v primeru sodišč, kamor jih odidemo iskat po pridržanju, reagirati na hitro. Če bi bila spremstva znana vnaprej, bi delo orga-nizir^i drugače in do preobremenjenosti in omenjenih nepravünosti ne bi prihajalo. To pušča posledice tudi na njihovem zasebnem življenju, saj jih pokličemo tudi, ko čas preživljajo v krogu svoje družine. Žal ne gre samo za pomanjkanje paznikov, kot se pogosto zdi, temveč tudi za premalo pedagogov, psihologov, socialnih delavcev in ostalega strokovnega osebja, ki ni kos preveč naloženim nalogam. Pred kratkim smo pisali o 20-letnem obsojencu, doma iz Velenja, Id je zaradi prevelikega odmerka heroina, ki ga je vnesel v zapor, potreboval zdravniško pomoč. Droga v zaporih je vse večji problem, zakonodaja pa tista, ki vam ne gre na roko. Lani smo odkrili 26 primerov vnosa droge v zapor. Do nje obsojenci prihajajo na izhodih, v zapor pa v paketih prihaja tudi skupaj z obiskovalci. Skrivajo jo v kruhu, sladoledu, soku ... in njihova domišljija pri tem je neizmerna. Ko odkrijemo eno pot vnosa, hitro najdejo drugo, novo, zaradi česar bodo vedno korak pred nami. Na problem Edita Mejač, po izobra 1, se je v celjskem zaporu zaposlila teta 198S kot vodja oddelka za splošne ia pravne zadeve. Pred tem je opravljala^ d^lt pravn^ referenta v Steldami Hrastnik. Vodenje zapora )e prevzäa leta 1998 in kot direktorica pove, da kljub neugodni le^ v mestu na leto v povprečju beležijo en klasični pob^ česar pa ne gre enačiti z nevmltvijo iz ugodnosti, ko se obsojenec ne vrne iz izpusta. omejenih pristojnosti smo lani opozorili tudi predstavnike urada varuha človekovih pravic. Želimo namreč spremembo zakonodaje, kjer bi sodnik lažje izdal odredbo za pregled obsojenčevih odprtin, kar bi opravljal zdravnik. Tako pa vnesejo obsojenci največ droge v zapor ravno na ta način. Število zaprtih oseb skokovito narašča. Kje so razlogi? Zapori so prenatrpani na račun boljšega in aktivnejšega dela sodišč, odkritih in nato obsojenih storilcev, porasta kriminalnih dejanj in podaljšanja zapornih kazni. Vse to vpliva na preveč obsojencev v zavodih, ki so prenatrpani, država pa s tem obsojencem ne omogoča ustreznega prestajanja kaz- Zapor v strogem mestnem jedru ima svoje prednosti in slabosti. Da bi se preselili iz zavoda, grajenega leta 1810, nič ne kaže, kljub že ogledom nekaterih lokacij. Prednosti so ugoden dostop, povezanost s sodiščem, bližina šol, bolnišnice in zdravstvenega doma. Slabost je tržnica, kjer so ljudje, tudi takšni, ki izkoristijo možnost, da odvržejo nedovoljene substance kar čez ob- V celjskem zaporu, edinem mL starosti, če so obsojeni z^joru, so tudi obsojenci do 23. leta kazen zapora do petih let V Celju so tudi ženske obsojenke našega območja v primeru, da so obsojene na zapor do dveh mesecev, v celjskem zaporu izvršujejo tudi uklonilni zapor (zaradi neplačila globe, op. p.) za okrožje Celja. Delež pripornikov je enak deležu zapornikov, kapadteU zapora je 96 oseb. zidje. Težave imamo z dostopom intervencijskih in službenih vozil, prav tako ni možnosti parkiranja za naše zaposlene. O preselitvi na novo lokacijo se običajno veliko govori pred lokalnimi volitvami. Nekaj lokacij smo si odšli ogledat tudi sami, med njimi je bila najprimernejša v Bukovžlaku in bi nam jo odstopüo obrambno ministrstvo. Kmalu zatem se je na žalost ugotovilo, da je nepremičnina v lasti Mestne občine Celje, ki je očitno ne zanima naša preseUtev iz mesta in stavbe, ki spada pod spomeniško varstvo. Zaenkrat zato ostajamo na tej lokaciji, do leta 2013 pa naj bi vendarie našli novo lokacijo, čeprav mi o tem ni še popolnoma nič znano. V zaporu ste zaposleni že več kot 20 let in kot direktorica deveto leto. V čem se je spremenil profil obsojencev in delo z njimi in kako se je spreminjala vaša vloga na čelu zapora? Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij iz leta 2000 je povsem spremenil postopke pri ravnanju z zaprtimi osebami. Bistveno več je zdaj administrativnega dela in več pravnih možnosti ugovarjanja obsojencev zoper odločitve delavcev zavoda in navsezadnje direktorja. Zakonodaja je prinesla preveč birokratizacije, zato časa za obsojence primanjkuje. Spremenih so se tudi obsojenci. Pred leti so za zapahe morali »kurji tatiči« in storilci najhujših kaznivih dejanj, medtem ko zdaj narašča število mlajših delikventov najhujših kaznivih dejanj, kjer prednjači odvisnost od droge. V vsem tem času med kolegi, direktorji zavodov, nikoli nisem imela občutka, da me kot žensko gledajo drugače. Vedno sem lahko suvereno prispevala k razvoju penologije in kompleksov pri tem ni-koh nisem imela. Meidte, da je izvor problemov, s katerimi se srečujete v zaporih, preveč liberalno prestajanje kazni? O tem ne želim sodhi. Menim pa, da do problemov prihaja zaradi tega, ker obsojenci kazni zapora ne prestajajo v posameznih in ločenih sobah. To je temeljni problem slovenskih zaporov, kjer se razen dveh vsi nahajajo v starih, neustreznih ustanovah in prostorih. Država zapornikom tako ne zagotavlja varnega prestajanja kazni in jim jemlje to pravico. Pomoč ustanov in zapora med prestajanjem kazni in po njej ni povsem usklajena. Obsojenci večinoma ne sledijo razpisom za dodelitev stanovanj, ki so enkrat letno, na stanovanje pa je treba čakati tudi do treh let. Težave imajo tudi pri iskanju zaposlitve. Najti zaposlitev in nastanitev predstavlja problem ne le obsojencem, temveč tudi meščanom, Trudimo se,- da s pomočjo svojcev uredimo nastanitev ali začasno najdemo možnost bivanja v sobah, ki so na razpolago ob njihovem izpustu. Pri večini starejših z razvitimi delovnimi navadami uspemo najti tudi zaposlitev. Večina teh namreč že v času prestajanja kazni opravlja delo pri zunanjem delodajalcu, kjer z delom po prestani kazni večinoma nadaljuje. S pomočjo centra za sociaino delo jim prvi mesec nudimo tudi denarno nadomestilo, nato pa se morajo znaj- Kaj počnete, ko niste v zaporu. Kaj vas radosti? Prosti čas preživljam večinoma s svojo družino. Zelo radi se ob nedeljah odpravimo na krajše pohodne izlete po Sloveniji, z možem pa sva se vpisala v nadaljevalni plesni tečaj, kjer neizmerno uživava, MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Kosmati in obriti^ vsi pa lajajoči Dolgo- in kratkodlaki, tisti za »v žep« in takšni, ki jih v povprečen avto niti ne spravite - vsi so se v nedeljo znaSli v Celju na državni razstavi vseh pasem, ki jo je pripravil slovenski klub za špice in pratipske pse. Zbranih je bilo 625 psov iz 13 držav, zastopali pa so kar 157 različnih pasem, kar je dohra polovica vseh. Tako kot v slovenskih domovih, so tudi na razstavi po številu izstopali razni prinašal-d, predvsem zlati prinašalci in labradord, ki so po pogostosti nemšk^ ovčarja že pre hiteli. Precej je bilo tudi t. i. družnih psov in kodrov, torej manjših, prikupnih psičkov, ki niso le za vsak žep, temveč tudi za vsako stanovanje. Med njimi smo lahko videli nekaj zelo redkih pasem, na primer kitajskega golega psa, »še redkeje pa 50 pri nas zastopane nekatere skandinavske in turške pasme in na primer japonski špic in perujski brezlasi pes,« je povedal Blaž Kavčič, predsednik kluba za špice in pratipske pse. Pri tem je zanimivo, da mnogi obiskovalci niso prepoznali naše edine priznane avtohtone slovenske pasme - kraškega ovčarja. Pasma, ki so jo poznali že v 17. stoletju, bo naslednje leto uradno stara 70 let. Kljub edinstvenosti, gre sicer za pastirskega psa, a je zaradi svoje narave hitro postal družinski pes, je na spodnji meji preživetja. »V Sloveniji je trenutno !e približno 600 do 800 kraških ovčarjev, tako da nas že kar malo skrbi,« je povedala Branka Krajnc Sluga, predsednica vzrejne komisije za kraške ovčarje. »Nekaj jih sicer živi še pri naših zamejcih, predvsem v ItaÜji, nekaj jih je še v Nemčiji, kar precej pa na Nizozemskem, Finskem in Češkem, kjer jih tudi vzrejajo.« Namen takšnih razstav ni zgolj v izbiranju pasjih lepotcev in lepotic, temveč je to priložnost za vse, ki nameravajo kupiti psa, da spoznajo pasme, ki bi jim karakter-no ter po načinu življenja najbolj ustrezale. Kot opozarjajo mnogi, med niimi tudi varuh pravic živali Vlado Began, pa so razstave, če so že zanimive za ljudi, vse prej kot prijazne za same živalce. ROZMARI PETEK rHUD PES Pomladni vonj Predp. . . iM po svobodi, vs4 ment Imam občutek, fla sendio tjd-pira,danieijek^khi^ vabi DČ0 pridem v nmim ponor.. . Svobodajepd^^ubemeden mm raztegljivih pojmov, neka pesem spražuje, če bo svoboda znäazapeti tako kot je svoboda, ko nimaS več ße-sarM i^bta, tre^ je to-lektivnaaian^wladjaz ljudsko so n^ äobffi o tem^ da smo svobodni, da smo preg-jiaHmed vofOo sovraga, Icako 5Wbili?re&i,kosraoseosa-l.:.lEar.s& seveda dru-, jebe Vvsejsvoji lepoti so se predstavili tudi kraški ovčarji, pno pozicijo med ojimi je zasedla osemkratna prvakinja v lepoti. se ufeS enkrat v öwun^e partije m dmgfi v k^tdisÜCno prödiöaijsto zanko. No, eni manj. drugi bolj Podobno je V otosu med moštoa ki žendto, veqetno 'tsäivjicaQoßcciöäjib'OdRQsS^ '' Sprva se igCernq. lövmio s po-^.poieSMBoztee*-nii, diMlkrai c-cti m pirfMil iick(.-,knii«.vmlimli-i»hKi äa«5ii •MMII Ijuprraum.. lieuiiu »«.»gatottlmgü^part Mia»laijht»«»ine2 ttprfne:. seo&llseiilTOilsllisevsesta. pa} koai» M lestenca. fe)t» filmu Sejm aimau Rose, z- grozijiva diu-žlmkij tragedijo. & nekako povz^memTeziiDe tega, kar sem zapi3al, najpiet smo svobodi», slc<)i>)B se ulovimo, iavi!žeiiio,!aj!lelaiiBmkDiit. no itošamo ubeäätl dušefe mu pniami natega k» 2e zdavnai ar v«, kar naj bi» -iOt spoBtas- Ijubezen^ü, oär Piše: MOHOR HXJDEI ■ • .>inohorh@hotmail.coni Ko. na .Tajskem je v tem smishj.nek zanimiv obižaj, .:sicer de! budistične religiozne tradicije in nauka samega, kije naravnostgrotesken, ampak na najlep^ možea način simbolizira ravno to,, o čemer trenutno pižem. Ima--)o namreč navado, da uja-meio.ptiCeahribe, kiiihpor-tem pred temp^i,-kamor se vali. množica vernikov, na stojnicah.prodaja}Q,datji seveda nrfcaj zaslužili, pred^ vsem pa, da;bi,zado5tifi tra- • didji, M pravi, da ü storil :dobio delo..če si koga.tzpu- • säl .ua plan. Ljudje potem • kupujejo ujete ptice in ribe •ter jm.i^uščajo v svobodo. Kq -Stojiš pred temi stojai-.cami,se li.seveda najprei razumsko. poštari vprašanje, zakaj jifa-sptebloviio. za^j: ..Jih enostavno ne jrastijo pn .naru, naj ptiö ^jo in vreš- . .čijo naokrog, nbe pa naj plavajo, četufi hrbtno.. .Ti Ijud-.je, to jih torej iovijo. počnejo nekaj slabega, tisti, ki ..jih 8puščaja».pa-pirtentEakem nekaj dobrega Üjeü neko da bi ga spet spustil ... Noro, kajne?-Lahke bi re-kd; -tipično budistično^ ker :$as pač pojmuj^o <^ično, • večno vračanje pomladnega r hrepenenja po svobodi. Tbda to hrgjenenje po svo-bocfi pnde z vsako pomladjo, vzttajno mm trka na-vrata in vsäoo znova se mu naseda. Z . leti IaK?o, anpakzgolj razum-r sä«), prideš do spoznanja, da : ^ oian^večjfenaimHosti-verr ieti-v pomlad, les«! je bistver no boJ) resniftio, v njej je več svobode^s^pojeio in pöce ^ piwaja, se pripravijo na Zimo. ^ W lahko izpustili, lcpo.w^ prosim! • ■ »Sva lepi. kajn«? No, saj veva. Samo ne naju predolgo i malo lepotnega spanca.« m si morava privoščiti še PfipilAJA • NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV - LOKALOV 10 _ŠTOBE_J 111 lili Ustanovljena Celje vabi v novo razvojno agencijo vse občine iz Savinjske regije Celjski mestni svenüki so na zadnji seji prižgali zelena luč za ustanovitev nove razvojne agencije, ki bo skladno s predpisi vladne službe za regionalni razvoj in lokalno samoupravo v najmanj 51-odstotnem lastništvu lokalne skupnosti. Razlog za ustanovitev agencije, ki so jo poimenovali Sara, je prav v tem in ne v kakršnem koli nestiinjanju občine z dosedanjih delovanjem Regionalne razvojne agendje (RRA) Celje. Župan Bojan Šrot je poudaril, da so agencijo us- nega pravilnika, ki preprečuje kakršno koli sodelovanje države v projektih razvojnih agencij, v katerih je lastništvo zasebnega kapitala višje od lastništva lokalnih skupnosti. «Čeprav so v vladni službi že nekajkrat zagotovili, da bodo pravilnik v tej točki spremenili, se ne zgodi nič. Zato smo prisiljeni ustanoviti novo družbo, kar pa ne pomeni nikakršne nezaupnice odličnemu in večkrat tudi pionirskemu delu, ki ga je na področju regionalnega razvoja opravila RRA,« je poudaril ŠroL In namignil, da ni nujno, da bi Sara sploh začela delovati, če bo vladna služba spremenila sporni del pravilnika. »NI namreč logično, da država v vseh strategijah poudarja pomen javno-zasebnega partnerstva, hkrati pa ga s tem pravilnikom omejuje.« K vstopu v družbo bo občina Celj e povabila vseh preosta-Jih32 občin Savinjske statistične re^je, njihov finančni pristopni delež bodo izračunali v sorazmerju s številom prebivalcev posamezne občine, celjski ustanovitveni delež pa je 7.500 evrov Zupani povabljenih občin so o novi agenciji razpravljali že včeraj na seji Sveta Sa- vinjske statistične regije v Rogaški Slatini. Družba Sara |e registrirana kot d.o.o., in sicer za raziskovanje in eksperimentabii razvoj naravoslovja, tehnologije, kmetijstva, družboslovja, za raziskovanje trga, računovodske, knjigovodske, revizijske dejavnosti in davčno svetovanje ter podob- Družba Sara naj bi imela pet zaposlenih, ob direktorju in tajnici še tri sodelavce za temeljna področja regionalnega razvoja, za razvoj podeželja in kulturne dediščine, za okolje in prostor ter razvoj človeških virov. Za direktorico, ki bo izpeljala vse postopke za njeno pravno ustanovitev in registracijo so za čas šestih mesecev imenovali Tino Rosina. BRST pogrebi in najemnine grobov Odlok o pokopališkem redu s pripombami v drugo branje Pogrd)i vMestni občini Ce-Ijeso od včeraj, l.marca.draž-jiza deset, najemnine grobov pa 2a 15 odstotkov. Tako povišane cene so na zadnji seji potrdili celjski mestni svetniki. Predlogprenmijenega odloka o pokopališkem redu pa so s številnimi pripombami pospremili v dn^o branje. Žami pokop po novem stane 298 evrov, klasični pa 540 evrov, Najemnina za enojni ali dvojni grob ali grobnico znaša po novem 5,93 evra na kvadratni meter, za žarni grob pa 11,79 V obrazložitvi i precejšnjo podražitev so zlasti poudarili, da koncesionar, podjetje Vekii^, cen ni dvigovalo že več let, med tem pa so se močno povečali stroški. Itidi primerjave s cenami pogrebov in najemnin za grobove v ne katerih drugih slovenskih občinah kažejo, da kljub visokemu odstotku podražitev te niso pretirane, saj povprečje šestih občin kaže, da so cene v Celju tudi po podražitvi še za otoli petino do celo tretjino niž- le. Bolj zanimivo je bilo ob obravnavi predlogov za spre-membe.odloka o pokopališkem redu, s katerimi želi koncesionar zagotoviti na pokopališču še več reda, pa tudi smotrno rabo omejenega prostora na celjskem Mestnem pokopališču. Predvsem želijo preprečiti poškodbe grobov vprimerih izvajanja različnih komunalnih del na pokopališču, ko se je pogosto pripetilo, da so material dovažali s kamioni. Še večji problem je L i. kupovanje grobov na z^ogo. S spremembami odloka naj bi zagotovili, da lahko grob dobijo le svojci pokojnih, prav tako pa naj bi z različnimi ukrepi spodbudili najem že davno opuščenih grobov, ki jih je na celjskem pokopališču okoli 800. Svetnike je v predlaganih spremembah zmotilo zlasti časovno omejevanje oziroma premalo prilagodljiv čas, ko je mogoče biti pri pokojniku v mrliški vežici, pa tudi preveč in v prekratek interval zgoščene ure po^bov. Ti so mdi ob zelo neprijaznih urah, so menili svetniki. Do dm-gega branja bodo njihove pripombe skušali vključiti v dokončni predlog odloka, ki je sicer star že 10 let. BRANKO STAMEIČlC Veking kot koncesionar pUča Mesuii občini Celje dobrih 8.300 evrov letne koncesijske dajatve. Nagrajenci znani Celjski mestni svetniki so soglasno podprli predlog za letošnje dobitnike najvišjih občinskih priznanj. Zlati grb bo tako na občinski praznik II. aprila prejela Splošna bolnišnica Celje, srebrna Ana Vovk Pezdir ter Ivan Grobelnik, bronaste pa POD Lokrovec-Dobrova, ZgO( 5ki arhiv Celje ii Barbara Vidovič. Dobitniki kristalnih grbov bodo štirje - Matej Drev, Polona Dolžan, Tina Majcen in Vesna Hajnšek. V razpravi so se svetniki spraševali, zakaj med predlogi za nagrajence ni nobenega gospodarstvenika, pred- lagali, da v spremembah pravilnika o nagradah bolj točno opredelijo ali so grbi namenjeni posameznikom ah inštitucijam, Andreja Rihter pa je predlagala vnovično uvedbo nagrad ob kulturnem prazniku, saj je kultura edina, ki ima tudi svoj, državni praznik. BS - Št. 18-2. Kajuhu v spomin Celjska mestiia četil Karel Destovnik Kajuh je v ponedeljek v Domu ob Savinji pripravila osrednjo slovesnost ob krajevnem prazniku, ki ga vsako leto praznujejo 22. februarja v spomin na partizanskega pesnika Kajuha. Proslavo so izkoristiti tudi zato. da so se vsem aktivnim krajanom, ki delujejo v organih mestne četrti ali krajevnih društvih, zahvalili za njihov trud in prizadevanja. Zato so nagrajencem (na sliki) podelili pet pohval, štiri priznanja, najvišji priznanji mestne četrti -plaketi - pa Dijaškemu domu in Edvardu Stepišniku. BS, foto: ALEKS ŠTERN Pohvale za pomoč na domu Celjski mestni svetniki so soglašali s predlogom za podražitev storitev pomoči na domu in spremenili tudi cene pomoči na daljavo. Gre za socialno varstvene storitve, ki jih v občini izvaja Dom ob Savinji. Potrebe po teh oblikah pomoči so v občini vse večje, zato je tudi usposobljenih izvajalcev vseh oblik pomoči na domu in na daljavo več. Lani so socialne oskrbovalke opravile kar 2.750 ur pomoči pri 305 občanih, od katerih jih je polovica starejših od 80 let. Občino, ki to dejavnost subvencionira s 55,4-odstotnim deležem, je lani to stalo 24 tisoč evrov V razpravi so svetniki pohvahli delo, ki ga opravlja Dom ob Savinji, Fanika Vodo-pivec je celo predlagala, da bi občina pri- maknila še kak evro več in s tem prevzela tisti del bremena v poprečju 2.7-odstotne podražitve, ki bo padel na uporabnike. Podražitev je upravičena, so slednjič sklenili, in je tudi znotraj odstotka rasti življenjskih stroškov, nove cene pa so začele veljati že s I. marcem. Cena za pomoč na domu je poslej 13,52 evra na uro opravljene pomoči, za uporabnika pa ob upoštevanju državne in občinske subvencije 3,40 evra na uro. Pomoč na daljavo se je za mesečno najemnino podražUa na 24 evrov, priklop telefona na 20,60 evra in odklop telefona na 10,20 evra. Vse tri podražitve teh storitev so 2,7-odstotne. BRST Za plače Je denar, za barvice zmanjka Ekonomska cena v vricu v Štorah, z enotama Lipa in v Kompolah, je višja za 7,5 odstotka. Po odločitvi na zadnji seji občinskega sveta znaša nova cena za prvo starostno skupino 375, za drugo 288 ter za kombinirani program 309 evrov. HORODjnRnni894 Bežigrajska 10, Celje ^uJtjhJr PECEUE,Stanetova ulicalS, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjelje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pnpomočki. d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Levec38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 V Osnovni šoli Štore, kamor je vključen tudi vrtec, so konec leta znova zabeležili 15 tisoč evrov izgube, ki jo pripisujejo prenizki ekonomski ceni, zato so občini predlagali kar 10-odstotno povišanje. Kot omenjajo, je bila ekonomska cena tudi lani nižja kot v okoliških občinah, pri čemer bodo z višjo ceno izgubo vrtca lahko znižali. Predstavnika vrtca sta občinskemu svetu povedala, da imajo tako malo denarja, da morajo starši poskrbeti za nakup barvic in sU-kanic na lastne stroške. V vr-tecje trenutno vključenih 110 otrok. Pri vsem skupaj občinski svet posebej moti, ker predstavljajo kar 80 odstotkov ekonomske cene vrtca visoke plače zaposlenih. Občina je pri tem brez vpliva, saj gre za državno pristojnost. BJ SO!?' ŽALEC 11 Hmeljar končno lahko preživi, če... Zdaj ni več težko biti hmeljar, če imaš približno deset hektarjev nasadov. No, vsaj preživeti zgolj s hmeljarstvom je zdaj znova možno. Kljub temu hmeljarje tare še nekaj težav, ki bi se lahko zgolj s poenostavitvijo razpisnih dokumentacij razblinile kot milni mehurček. Ob predpostavki, da se 30 tisoč ljudi, ki živijo ob hmeljiščih, ne bo začelo spraševati o škodljivosti škropljenja. Povprečna površina hmeljišč na kmetijsko gospodarstvo se je v zadnjih letih s 3,5 dvignila na 9,2 hektarja, kar je že primerljivo z ostalimi evropskimi državami (izjema sta Češka s 36 hek tarji in Slovaška s skoraj 25 hektarji). V svetovnem merilu Slovenija predstavlja 3-odstotni delež pridelave hmelja, od tega na svetovni trg izvozi kar 90 odstotkov vse proizvodnje. Čez tri do štiri leta bodo najbrž uspeli vzgojiti takšno sorto hmelja, ki bo odporna na karantensko bolezen, imenovano ver-dcilij. Čaka pa jih zamenjava starih, dotrajanih žičnic, nasadov in tudi sistema namakanja, ki za učinkovito proizvodnjo ne bo potreboval toliko vode. »Hmeljarji veUko pričakujejo od razpisov iz naslova razvoja podeželja, vendar pri pridobivanju dokumentacije za prijavo na razpis naletijo na vrsto težav,« pripoveduje direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Darko Si-mončič. »Za manjše investicije v hmeljišča je treba toliko dokumentacije kot za velike naložbe, zato bi se morali postopki za manjše naložbe poenostaviti, saj včasih prej, kot potrebno dokumentacijo prejme kmet, poteče rok za razpis.« Najemne pogodbe s skladom kmetijskih zemljišč, ki so veči- noma lastniki hmeljskih zemljišč, so omejene na osem let, doba nasada pa je 20 let. Že zaradi tega se hmeljarji ne bodo mogli prijavljati na razpise, opozarjajo. Prej ali slej pa se bodo hmeljarji morali dotakniti tudi ključnega vprašanja, »In sicer, k^o prepričati ljudi, ki živijo ob nasadih hmelja, da škropljenje ne poslabšuje njihovega bivalnega okolja,« opozarja župan Vranskega in poslanec Franc Sušnik. Ob hmeljiščih naj bi po podatkih živelo približno 30 tisoč ljudi, ki so vse bolj občutljivi na kvaliteto okolja. Kolegi so poslanca na minuli seji od- bora za kmetijstvo v Žalcu skušali pomiriti s tem, da je škropljenje omejeno na minimum ter da so še večji onesnaževalci sadjarji. Poleg tega so hmeljarji v zadnjih letih število škropljenj z 10 do 15 zmanjšali na štiri do pet. »Inštitut spremlja pojave škodljivcev in bolezni ter le na podlagi teh podatkov hmeljar-je obvesti, da je potrebno škropljenje. Poleg tega se hmeljarji že dolgo časa zavedajo vplivov na okolje, saj so se kot prva pano^ znašli na svetovnem tr^, kjer glede pesticidov veljajo zelo sti:ogi kriteriji,« je zatrdil Simončič. ROZMARI PETEK Dobrodelni koncert v Žalcu Dekanijska karitas v Žalcu pripravlja 11. dobrodelni koncert Z roko v roki, ki bo v ponedeljek ob 19.30 v telovadnici 1. Osnovne šole v Žalcu. TUdI tokrat se je na prijazno vabilo k sodelovanju odzvalo veliko slovenskih narodnozabavnih in zabavnih ansamblov, ki bodo gotovo pripraviÜ lep večer in privabili veliko lju- di, da s svojimi prispevki omogočijo pomoč ljudem v stiski. S prispevki bodo sodelovali tudi drugi donatorji. Na odru se bodo tokrat predstavili Turbo Angels, Manca Špik, Hlapci, Robert Goličnik s prijatelji, Duo Amor, Miran Ru-dan. Pogum, Spev, Katrca, Slovenski expres in ansambel Bratov Avbreht. TV Državna salamijada na Gomilskem v brunarici Turističnega društva Braslovče so se na občnem zboru sestali člani društva in drugi gostje. Gre za dništvo, v katerem se že vrsto let trudijo, da bi izboljšali turistično ponudbo v občini, zato skozi vse leto pripravljajo različne prireditve, Iz poročila predsed-' nika Boštjana Kragia je razvidno, da so izvedli sedem prireditev, še posebej pa je izpostavil Dan hmeljarjev. Grajski blcikl - Žovnek 07, salamijado in süvestrovanje. Veliko prostovoljnega dela in denarja so vložili v obnovitvena dela na brunarici, izvedli so dve delovni akciji na ^adu Žovnek, čistilno akcijo ob Braslovškem jezeru... V programu deia za letos so poleg ustaljenih prireditev zapisali še izvedbo državne saJamijade, ki bo 5. maja na Gomilskem. Zaključili bodo -L deli pri obnovi brunarice, v času trgatve pa načrtu- TD Braslovče jejo tudi njeno uradno otvoritev. Pripravili bodo čistilne akcije, po nekaj letih premora spet oživeli akcijo ocenjevanja urejenosti domačij, domov, kozolcev in kašč, z Ribiško družino Šempeter p^ bodo zgradili nov pomol na Braslovškem jezeru. Ker je gostinski lokal ob jezeru za-- Št 18-2. marec 2007 prt, iščejo tudi novep najemnika, ki so mu pripravljeni pomagati pri dejavnostih na jezeru in ob njem. TT \ SVETOV Praznovali bodo aprila MOZIRJE - Svetniki so spremenili datum občinskega praznika. Dokler je bUa v občino vključena tudi Krajevna skupnost Rečica ob Savinji, je bil praznik Občine Mozirje 25. september. V njem so dejansko združUi dva pomembna dogodka, in sicer začetek delovanja zadružne hranilnice na Rečici, v Mozirju pa je že septembra 1787 začela delovati prva javna šola. Zaradi ustanovitve Občine Rečica ob Savinji so se v Mozirju odločili, da bodo poiskali nov dan za svoj občinski praznik. To bo 24. april, dan svetega Jurija. Ta svetnik je namreč zavetnik farne cerkve, na ta dan pa je doslej praznovala tudi KS Mozirje. Dvakrat o ravnateljici MOZIRJEi REČICA - Mozirski svetniki so izrekli pozitivno mnenje za imenovanje mag, Vlaste Poličnik za ravnateljico osnovne šole na Rečici ob Savinji, Poličnikova, sicer tudi dosedanja ravnateljica, je dobila podporo tudi na ponedeljkovi korespondenčni seji svetnikov na Rečici. Svetniki v obeh občinah so o tem imenovanju odločali, ker organizacijsko sodi rečiška šola v Javni vzgojno izobraževalni zavod Mozirje, v katerem sta še mozirski in rečiški vrtec. Sicer so svetniki tako v Mozirju kot na Rečici soglašali, da se Poličnikovi izda pozitivno mnenje glede na njene delovne izkušnje in poznavanje učnega procesa. Prepričljiva kandidatka MOZIRJE - Kljub nekaterim pomislekom, je s sklepom občinskega sveta vodenje Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino občine Mozirje prevzela Biserka Povše Tašlč. Gre za nov zavod, ki bo v Mozirju povezoval in skrbel za turistične, športne in kulturne prireditve, precej pozornosti v svojem delovanju pa naj bi namenili mladinski dejavnosti. Zavod so svetniki z ustreznim odlokom ustanovili že lani, skoraj pol leta pa iskali direktorja, saj so zaradi neustreznih prijav ponovili razpis. Na zadnji razpis za mesto direktorja javnega zavoda je prispelo devet prijav, od tega pet popolnih. V svetu zavoda so kot najprimernejšo izbrali Biserko Povše Tašič, kandidatka oziroma sedaj že direktorica pa je mozirske svetnike prepričala s svojim programom. US Prihodki z odhodki VRANSKO - Proračun občine je v čas letel na samo eno pripombo, in sicer ki so jo v pripravi odloka nato v celot za letos, v katerem so prihodki izenačeni z odhodki, so svetniki zato na zadnji seji gladko sprejeli. Na Vranskem bodo letos razpolagali s 3,13 mihjona evrov, največ, kar okoli 1,8 milijona evrov, pa bodo nameruli investicijam. Čaka jih izgradnja večiramenske športne dvorane, dobršen del bodo namenili vodovodu Zaplaruna-Ločica in dokončanju projektov iz preteklega leta. Poleg investicij bo največ denarja iz proračunske malhe namenjenega izobraževanju. Cenovno usklajena pomoč na domu VRANSKO - Cena socialno varstvene storitve pomoč na domu, ki jo od leta 2001 opravlja koncesionar Zavod Pelikan-Karitas, bo znašala na uro dobrih 10 evrov. Občina bo subvencionirala slabih 6 evrov, tisti, ki mu bo pomoč nu-dena, pa bo zanjo odštel slabih 5 evrov. Se pa ta znesek lahko zniža, v primeru, da uporabnik poda vlogo za dodatno znižanje, o čemer bo odločal pristojni center za socialno delo. Cenejši vrtec za odsotnega ofroka VRANSKO - Svetniki so sprejeli tudi predlog sklepa o popustu pri plačilu cene vrtca za 30-dnevno odsotnost otroka v primeru bolezni ali poškodbe. Ta bo nižja za 30 odstotkov. Starši lahko za znižanje cene prosijo enkrat v šolskem letu in to le tisti s stalnim prebivališčem na Vranskem, za katere je občina dolžna kriti razliko med ceno programov in njihovim plačilom vrtca. MATEJA JAZBEC I javne obravnave na-iz OŠ Vransko-Tabor, upoštevali. Prora Zborovali upokojenci VRBJE - Na občnem zboru so se sestaU člani društva upokojencev, ki po besedah predsednika Ernesta Lužarja delujejo v športno rekreativni sekciji, sekciji ročnih del ter har-monikarski in pevski sekciji. Lani so imeli vrsto aktivnosti, med katerimi je treba omeniti program za boljšo kakovost življenja starejših na domu, kjer je poverjenice vodila Katica Petrin. Pridobili so tudi status humanitarne organizacije. Poleg tega so se udeležili več prireditev in tekmovanj, največji uspeh pa so zabeležile članice Pavlina Glušič, Ka-rolirra Ferme, Romana Jurhar in Tilka Bizjak, ki so rra ekipnem državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško že četrtič zapored zrrragale. Na zboru so sprejeli progra:n dela za letos, ki je podoben lanskemu. Njihov cilj, kot so zapisali v programu, pa je boljša kakovost življenja starejših. TT 12 ŠEHTJUB I _JLAŠI^ e J lOVI liPIII Čebelarji proti obdavčenju Brez opraševanja ne bo pridelka - Slaba spodbuda malim čebelarjem Na zadnjem občnem zboru Čebelarskega društva Šentjur je prah dvignila predvsem razprava o obdavčenju čebeljih družin ijubiteljslcih čebelarjev. Prepričani so, da bo uicrep usoden za slovensko čebelarstvo, zato so na ministrstvo za finance naslovili protest. Slovenci se s čebelarsko dediščino prav radi ponašamo, še posebej radi ob kakšni priložnosti izpostavimo slovitega rojaka Antona Janšo, prvega kraljevega čebelarskega učitelja, cenjenega na avstrijskem dvoru. Kot pa so prepričani čebelarii, se država dandanes do njih prav po mačehovsko obnaša. Novi Zakon o dohodnini naj bi namreč obdavčil male čebelarje, ki so tudi kmetje in imajo več kot 200 evrov katastrskega dohodka. Ti naj bi po novem morali plačevati davek za vsako čebeljo družino, medtem ko bo nekmečkim čebelarjem omogočeno čebelariti z do 39 čebeljimi družinami brez obdavčitve. Posledično naj bi marsikateri čebelar dejavnost raje opustil. Na to opozarjajo tudi v šentjurskem društvu čebelarjev, kjer so na ministrstvo za finance ter predsedstvo državnega zbora naslovili protestni dopis. Podpisala so ga še čebelarska društva z Blagovne, iz Dramelj, s Planine, Ponikve in iz Slivnice, z njim pa so seznanili tudi medije. Brez čebel turi! pridelek sadja, jagodičevja. nekaterih vrtnin in poljščin ter mnogih vrst semen v semenarski proinodnji ne bo takšen, kot smo ga vajeni doslej. Katastrofa tudi za nekatere pridelke? »Čebelarstvo je zelo pomembna panoga našega kmetijstva, ne le zaradi pridobivanja dragocenih čebeljih pridelkov, ampak še bolj zaradi opraševanja, saj so čebele daleč najpomembnejše opraše-valke kidtumih žužkocvetnih rastlin, kot so sadje, jagodi-čevje ter nekatere poljščine in vrtnine. Za svoje preživetjepa potrebujejo človekovo pomoč in skrb, predvsem pozimi. Če bi se populacija čebel občutno zmanjšala, bi to pomenilo katastrofo za marsi- kateri kmetijski pridelek. Kar se čisto lahko zgodi, če se bo še naprej zmanjševalo število ljubiteljskih čebelaijev. Že tako so se mnogi kmečki čebelnjaki izpraznili zaradi ne-donosnosti. Cene repromate-riala, sladkorja za zimsko krmljenje so visoke, odkupne cene čebeljih izdelkov pa precej nizke,« so zapisali člani šentjurskega društva, ki mu predseduje Anton Gabršček. Ocenjujejo, dabo na novo vpeljano negativno selektivno obdavčevanje čebelarjev še pospešilo ta proces. Omenjajo pa tudi nenadomestljivo vlogo po številu panjev sicer majhnih kmečkih čebelarjev. »Zlasti njihova zasluga je, daje poseljenost slovenskega prostora s čebelami dokaj enakomerna, saj veliki čebelarji s sto ali več sto panji k opraševanja ne prispevajo veliko, ker temelji njihovo čebelarjenje skoraj vso sezono izključno na pevaža-nju na čebelje paše in te čebelje družine ne opirašujejo v tistem času cvetočih gojenih kmetijskih rastlin.« Kot še dodajajo, samo povečevanje števila čebeljih družin, ki ga podpira kmetijsko ministrstvo, še ne pomeni boljših opra-ševalskih učinkov, ampak so ti odvisni od enakomerne porazdeljenosti panjev po vsej slovenski kulturni krajini, če domačih čebel ne bo dovolj, bo pridelek sadja, jagodičev-ja, nekaterih vrtnin in poljščin ter mnogih vrst semen v semenarski proizvodnji bistveno manjši, pridelki pa občutno slabše l^ovosti, opozarjajo v šentjurskem društvu. V protestnem pismu so zato navedli tudi dve zahtevi, in sicer, da se čebelarji s katastrskim dohodkom nad 200 evrov izenačijo s čebelarji, ki katastrskega dohodka nimajo oziroma je nižji, in so oproščeni plačevanja davka za 39 gospodarskih čebeljih družin. Pa tudi, da se vsem neprofesionalnim čebelarjem davek za prvih 39 gospodarskih čebeljih družin ne zaračunava ne glede na skupno število naseljenih panjev. Zaenkrat s strani naslovnikov niso dočakah še nobenega odziva. POLONA MASTNAK Druženje vdov Na pobudo Marice Lesjak iz Rečice pri Laškem so se leta 2000 v Uškem začele zbiraü ženske, katerim so umrli možje in so ostale same. Da bi čimbolj uspešno prebrodile te neprijetnosti, so se odločile, da se bodo ob občasnih srečanjih dobile vsaj enkrat letno na večjem srečanju in tudi kakšnem prijetnem izletu. Zdaj je v tem nenavadnem zboru že več kot 70 žensk, ki svojo samoto ob izgubi partnerja rešujejo na prav simpatičen način. Marica Lesjak je z odzivom članic zadovoljna: »Članice so z območja občine Laško, iz večine krajevnih skupnosri. Vsako leto se odpeljemo na izlet in v obeh avtobusih zmanjka sedežev. Rada bi se nam pridružila tudi kakšna poročena, vendar to ne gre. Imam pet poverjenic, tako da je organizacija izleta ali drugih prireditev lažja,« Doslej so imele vdove iz laške občine tri izlete in dve srečanji, tokrat pa se bodo dobile na dan žena, 8. marca, pri Bezgovšku v Laškem. Na izletih poskrbijo za srečolov in glasbo, na srečanjih pa za prijazen pogovor, kulturni program in ples. Marica Lesjak, ki je tudi znana izdelovalka rož iz suhega papirja (trenutno izdeluje 34 vrst rož, med njimi tudi planike, artičoke, ciklame, spominčice in druge] , pa bo med drugim pri srečanju vdov poskrbela za suho cvetje, ki bo kasneje doma udeleženke spominjalo na prijetno srečanje. T. VRABL Marica Lesjak Št. 18 - 2. marM 2007 Zadovoljni z uradniki šentjurska upravna enota (UE) je pripravila redni I«-ni preyed rezultatov dela v letu 2006. Pri tem poudarjajo, da jebilolani opravljenega veliko več dela z manjšim številom zaposlenih. Kot so pokazale analize, pa so stranke z delom uprave zadovoljne. »O tem smo se lahko pre-pričah s pomočjo opravljene ankete zadovoljstva strank, uvedh pa smo tudi barometer kakovosti. Razveseljivo je, da so stranke povprečno pri vseh področjih, ki so vključena v anketo, ocenile, da so prejele več, kot so pričakovale. Če dodamo še rezultate analize zadovoljstva zaposlenih, je videti, da bo v tem letu treba bistveno več pozornosti nameniti zaposlenim in organizaciji dela v UE-ju,« je povzela izsledke načelnica UE-ja m^. Andreja Stopar. Pri tem je izpostavila tudi nekaj stadstičiih podatkov: »Število zadev, obravnavanih pozakonuoupravnempostofh ku, se je lani povečalo za več kot petino, hkrati se je povečalo tudi število rešenih zadev in sicer jih je bilo v zakonsko določenem roku rešenih kar 99,1 odstotka. Število ostalih upravnih zadev, ki-jih obravnavamo, znaša več kol 212 tisoč. Ob tem smo za lastne ma-teriahie stroške porabili oko-h 11 odstotkov manj, kot je dovoljeno. Razlogi so deloma v racionalizaciji porabe, deloma v dinamiki izvajanja popravil, ki so bila izvedena v lanskem, zaračunana pa v letošnjem finančnem letu,« dodaja Stoparjeva. Kot našteva Stopaijeva, je na področju upravnih notranjih Mag. Andreja Stopar zadev do težav prihajalo zaradi uvajanja novosti v zakonodaji in pri tehničnih izvedbah postopkov. »Vzrok težav je v navodilih, ki jih posreduje resorni organ in jih prejmemo ob začetku potrebe po uporabi, potem pa jih še nekaj dni dopolnjujejo.« Kljub novi zakonodaji na področju kmetijstva, težav pri delu ni bilo. Se pa nekoliko zapleta pri izvajanju zakonodaje na področju žrtev vojn in sicer pri zahtevkih za priznanje stahisa vojnega veterana; na tem področju od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pričakujejo še dodatna pojasnila. Na ostahh področjih do večjih zapletov ne prihaja, tudi zaostankov ne beležijo, zmeraj več dela pa imajo na po-droQu prometa. Na ^dlagi poročila velja omeniti še, da je šentjurski UE od leta 1995 uspelo rešiti okoli 97 odstotkov denacionalizadjskih zahtevkov, pri tem je bilo vrnjeno premoženje v višini 34 milijonov nemših mark (zahtevki se še zmeraj obračunavajo v tej nekdanji valuti). POLONA MASTNAK SOliSll G WIR iiwrorm Vas vabi v študijskem letu 2007/08 k vpisu v naslednja višješolska študijska programa: « UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE redni m izredni študij « ŽIVILSTVO IN PREHRANA redni in izredni študij Rok za oddajo prve prijave k vpisu je najkasneje ^ a 2007. Prvo prijavo za vpis pošljite na naslov: | Wie^otska nriiavna služba -s Šo :2,3000 Celje | telefon: 03/746-29-02 ali 03/746-29-00 ROGAŠKA S.I ŠMARJE P. J.| KOZJE Bazne postaje najverjetneje ne bo o bazni postaji mobilne telefonije na dimniku kotlovnice v Ratanski vasi tudi na občinskem svetu Svetnica Občine Rogaška Slaüna Andrejka Flucher je občinske svetnike med pobudami in vprašanji seznanila z morebitno gradnjo bazne postaje mobilne telefonije na dimniku ugasle kotlovnice v Ratanski vasi. Kot smo že pisali, se je posveta, na katerem so predstavniki Mobitela predstavili postavitev bazne postaje, udeležOo le šest krajanov. Teh šest je izrazilo pomisleke, a tudi sicer naj bi bili v Ratanski vasi ljudje proü postavitvi bazne postaje. Župan Branko Kidrič je tako predlagal, da bi Mo-bitelov predlog zavrnili. Flucherjeva pravi, da se je posveta udeležUo malo krajanov, ker je bil sklican na pustni torek, v času šolskih počitnic, poleg tega je bilo na vabilu zapisano, da bodo govorili o širitvi sistema mobilne telefonije in izboljšanju signala. Čeprav gre za postavitev bazne postaje, tega ni vedel praktično nihče. Flucherjeva, ki se je posveta udeležila, je svetnike zdaj na seji seznanila z Mobitelovo namero. Dala je pobudo, da bi se sestanek sklical še enkrat. Vodja oddelka za okolje in prostor Tomaž Strehovec je dejal, da najprej čakajo na odgovor Mobitela, če sploh še želi postaviti bazno postajo na vrhu kotlovnice. V kolikor bo Mobitel to želel, Flucherjeva predvideva, da bodo zagotovo skhcali še en posvet. Bazna postaja ne na občinski stavbi Ključna težava pri postavitvi bazne postaje na vrhu ugasle kotlovnice je v lokaciji kotlovnice. Ta namreč stoji v neposredni bližini vrtca in šole. Svetnica in tudi ravnateljica omenjene šole Karla Škrinjarič je na seji pojasnüa, da bo svet zavoda prav v teh dneh na občino poslal dopis glede morebitne postavitve bazne postaje; »V kolikor je bazna postaja škodljiva za zdravje, predvsem otrok, sem absolutno proti postavitvi, ker menim, da bi lahko bila tudi na Janini na stolpu. Sicer pa smo se o tem pogovarjali s predstavnild sveta zavoda, dobUa sem tudi mnenje sveta staršev. Starši so napisali vprašanje o škodljivosti bazne postaje in da ga je treba poslati na občino, ki naj do naslednje seje odgovori.« Škrinjaričeva je še dodala, da bi bilo po njenem mnenju najbolj pametno, da bi Mobitelovo ponudbo zavrnili. Kot kaže, se lahko to tudi zgodi, saj je prav takšen predlog podal tudi župan Branko Kidrič: »Če je tolikšno nasprotovanje proti temu projektu, četudi samo s strani petih ali šestih občanov, potem nima smisla nadaljevati postopka. Mobitel je na občino dal vlogo, mi pa smo najprej želeli vprašati občane. Za tovrstne primere ne bomo mimo občanov sprejemali nobene samostojne odločitve, Menim, da bomo Mobitelu odgovorih, da na našo lastnino naj ne postavi te bazne postaje.« Seveda to ne pomeni, da Mobitel ne sme postaviti bazne postaje kje drugje oziroma na drugem objektu, ki ni v lasti občine. Kot smo lahko slišali na posvetu prejšnji teden, bodo, če bazne postaje ne bodo smeli postaviti na občinski stavbi, skušali najti drugo lokacijo, kjer se bodo z lastnikom lahko lažje dogovorili. ŠPELA OSET Sprejeli proračun v Šmarju pri Jelšah so svetniki sprejeli proračun za n je težak 10,1 milijona evrov, kar je 48 bodo Č. ?pra\ v več kot lani. Več kot polovico proračuna namenili za različne naložbe. e je večina svetnikov s proračunom strinjala. sprejetju glasovala Vjekoslav Javorič (DeSUS) in Tomi Rumpf (LDS). Rumpf je dejal, da proračun sploh ni razvojno naravnan, saj denar namenjajo za najrazličnejše projekte in za projektne dokumentacije, do konca pa letos ne bodo izpeljali niti enega projekta: »Predlaga-h smo, da bi se sredstva skoncentrirala za en posamezen projekt, ne pa da imamo vse razdrobljeno.« Eden izmed projektov, ki- naj bi bil vprašljiv, je tudi izgradnja Kul-turno-gasilskega doma na Sladki Gori. Občina bo zanj namenila 801.202 evrov, od tega letos 292.10S evrov. Rumpf pravi, da ni težava v sami gradnji doma, ampak je zgolj vprašanje, ali ni morda naložba predraga in ali se ne bi dalo kje kaj prihraniti. Župan Jože Cakš je ob tem dejal, da cena ni popolnoma nič drugačna kot je pri drugih projektih, ki jih pripravijo projektanti. Kljub temu pa prijave na evropska sredstva niso zaključene in se bodo 2 gradnjo tega doma na razpise še prijavili slednjih fazah gradnje. Sicer pa naj bi do! Gori začeli graditi spomladi. 3 Sladki So Z otroki do e-uprave Upravna enota Šmarje pri Jelšah je v lanskem letu uvedla kar nekaj novosti. Na področju kmetijstva so dobili upravno nalogo ha področju L i. gerkov. Od lani overjajo garant-na pisma, novost je tudi elektronska overitvena knjiga, ki jo imajo tudi v vseh krajevnih uradih. Novost je še »intemetna« blagajna, izdajanje potrdil in podatkov iz geodetskih zbirk, pripravljajo pa še nekaj novosti. Kot pravi načelnik UE Šmarje pri Jelšah Vinko Habjan, je za t. i. e-upravo oziroma elektronsko poslovanje med uporabniki malo zanimanja. Zato so se odločih, da se bodo povezali z osnovnimi šolami, preko katerih bodo predstavili elektronsko poslovanje. Vedno več novosti bo namreč povezanih prav z internetom in elektronskim poslovanjem. »To novost še usklajujemo s centralnimi osnovnimi šolami. Preko otrok v višjih razredih želimo prodreti tudi v družine in tako vzpodbuditi večje koriščenje možnosti elektronskega poslovanja, tako na področju pridobivanja informacij, kot tudi dajanja vlog in prejemanja odločb po elektronski pošti,« pojasnjuje Habjan. Sicer UE Šmarje pri Jelšah večjih težav nima, z lanskim poslovanjem pa so zelo zadovoljni. >>0d upravnih zadev, ki smo jih prejeh 16.485, smo v zakonskem času rešili praktično vse. Nerešenih zadev nimamo, po prekoračitvi zakonskega roka pa smo rešili eno zadevo. Zaostankov nismo imeli,« pojasnjuje Habjan in dodaja, da bodo letos rešili še vse zadeve na področju denacionalizacije na prvi stopnji. Kljub temu pa popolnoma brez težav tudi ne gre. Na področju denacionahzacije jih najbolj pest! prtmanjkljai kadrov, saj trenutno že tnnajstič, od kar poteka denacionalizacija, razpisujejo prosto mesto za univerzitetnega diplomiranega pravnika. Drugatežava je prostorska sü-ska, kot pojasnjuje Habjan; »Zelo smo utesnjeni pri poslovanju s strankami, kar nam onemogoča uvedbo sodobnega, pre^ednega in hitrega upravnega servisa, ki bo izključeval pošiljanje od vrat do vrat.« ŠO SVETOV Tolcrat podprli Praha ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA - Šmarski svetniki so podali mnenje k imenovanju direktorja Javnega zavoda Ljudska univerza (LU) Rogaška Slatina. Komisija za volitve in imenovanja je predlagala trenutno direktorico LU Šentjur Jelko Godec. Z^jo se je komisija odločila zato, ker je Godče-va predlagala združitev LU Šentjur in LU Rogaška Slatina. Svetniki pa se s tem predlogom niso strinjali. Dejali so, da bi bila združitev možna, če bi bili unirerzi enakovredni, tako pa naj bi LU Rogaška Slatina delovala dosti boljše kot LU Šentjur. Svetniki so tako dali piJzitivnonHienje za direktorja LU Rogaška Slatina m^. IgorjüI'rahiL T^se je na razpis za direktorja prijavil že lani, pa ga prav svetniki Šmarja pri Jelšah niso podprli. Prahovo kandidaturo pa so, tako kot že prvič, podprli svetniki v Rogaški Slatini. Sicer pa mnenje občinskih svetov ni zavezujoče. Direktorja namreč irnemlje svet zavoda. ŠO Kmaiu nova paridrišča ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so v prvi obravnavi potrdili dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu za območje centralne zdraviliške deja\mosti. Na tem območju naj bi zgradili kar tri podzemne garažne hiše oziroma parkirišča, pod zemljo pa naj bi potekala tudi cesta. Tako naj bi zgradili garažno hišo ob lokalni cesti nasproti Grand hotela Rogaška, garažno hišo ob Terapiji in podzemno parkirišče pri Grand hotelu Donat. Z uveljavitvijo tega ureditvenega načrta bodo lahko dozidali tudi tenis dvorano, zgradili garažno ploščad pri Restavraciji Pošta, možna bo nadzidava Central caffeja, širitev hotela Trst in širitev hotela Slatina. Obeta se torej veliko novih parkirišč. Kot pravi župan mag. Branko Kidrič, naj bi parkirišča delovala kot ena garažna hiša, saj bodo pod zemljo povezana s cesto. Z novimi 584 parkirnimi mesti bodo upravljah investitorji. Župan Kidrič kljub temu pravi, da bodo parkirna mesta najverjetneje lahko uporabljali tudi občani. To bo zagotovo možno, če bo občina investirala v gradnjo garažne hiše nasproti Terapije, kar si v občini tudi želijo. SO Velilco rojstev v Kozjem je občinski svet na zadnji seji bistveno povišal enkratno pomoč za novorojence, ki so jim zadnja leta namenjah po 20 tisoč tolarjev (83 evrov). Po tej odločitvi bodo odslej prejeli po dvesto evrov enkratne pomoči ter polletno naročnino na revijo Otrok in družina. Kozjani se po višini novega zneska zgledujejo po okoliških občinah Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Šmarje pri Jelšah, kjer novorojencem že namenjajo po dvesto evrov. Pri vsem skupaj so v občini Kozje posebej veseli visokega porasta števila rojstev v preteklih treh letih, s čimer so svetnike prav tako seznanih. Po podatkih upravne enote se je lani rodilo 33 otrok, kar pomeni kar eno tretjino več kot leta 2004. BJ v šolskem letu 2007/08 razpisuje: l.ŠTlRlUTNAPROGItAMA - kmetijsko podjetniški tehnik -živilsko prehtanski tehnik 2. raiHNE PROGRAME - gospodar na podeželju - kmetijski mehanik -slaSCICar -pek 3. DVO- IN POL-ieNI PROGRAM - pomočnik peka In slaščičarja 4. PROGRAMA PTl kmetijsko podjetniški tehnik -živliskl tehnik Rok M oddajo prijave: 23.03.2007 Informacije dobite na Soištern centnj Senijor teielonu (03) 746-29-06 ali (03) 746-29-00. 14 tfOJNIK I POBRHA | SL. KONJICE] 1 Kdo je »kradel« občini? Do 120 novih stanovanj Krajani Socke že nekaj časa opozarjajo, da je treba od gostilne Koprivnik pa do gasilskega doma urediti varno šolsko pot. Ker pa je občinska uprava po pregledu terena ugotovila, da bi bil prostor za pločnik tudi na levi strani, če ne bi nekaj krajanov z živimi mejami poseglo v cesto, se zadeva že dve leti ne premakne z mrtve točke. Prvi predlog je sicer bil, da naj bi pločnik uredili po desni strani, torej po zemljišču domačinov, ki med krajani že nekaj časa niso ravno priljubljeni, saj so biJi nekateri prepričani, da so ravno ti svojo ograjo postavili celo na občinsko zemljišče. Čeprav je trenutno ob leseni ograji še dovolj prostora za pot, bi ta bila varnejša na levi strani ceste. Zato je občinska uprava po navodilu svetnikov iz prejšnjega mandata pregledala tudi teren na levi strani in ugotovila, da so v občinski prostor pravzaprav posegli domačini na levi strani ceste. »Geometri (v dobrem letu dni so se zvrstili že trije, op. p.) so ugotovili, da so domačini na levi strani ceste z živimi mejami šli predaleč in so si prisvojili del občin- ugotovili.dasovobčinskip skega zemljišča,« pravi župan Beno Podergajs, »vendar ti tega ne priznajo in zahtevajo ponovno meritev in novega geometra. Tega pričakujemo že v naslednjih dneh.« Kar zadeva občino in občinski svet, je nesporno, kdo in kje je posegel v občinsko zemljišče. V načrtu prodaje zemljišč občine, ki je obvezna priloga proračuna, je na- mreč tudi prodaja zemljišč, na katerem zdaj rastejo žive meje. Občina bo namreč krajanom dala možnost, da zemljišča za dobrih 8 tisoč evrov odkupijo, občina pa nato za ta denar odkupi zemljišča na desni strani, ali pa zemljišče enostavno spremenijo vprvot-no stanje. »Čeprav bi lahko uporabili tudi grše načine, se skušamo s strankami na levi strani dogovoriti,« še pravi župan, ki upa, da bodo bodo z zadnjim merjenjem (v petnajstih dneh morajo lastniki parcel sami imenovati in plačali novega geometra) zadevi le prišli do dna. "Če se tudi tokrat z izmerjenim ne bodo strinjali, bomo na sodišču sprožili postopek za v meje. RP Gutenek kot Hiša kulturne dediščine čez nekaj let naj bi se graščina Gutenek na Dobrni, ki trenutno služi kot stanovanjski objekt, prelevila v Hišo kulturne dediščine. V njej bodo uredili muzej bogate etnološke zbirke domačina Poleneka. Graščina Gutenek, ki ji pravijo tudi graščina Dobmica, naj bi bila še najbolj primeren kraj za ureditev stalne etnološke zbirke, ki naj bi bila po mnenju stroke edinstvena v Sloveniji.V graščini trenut- no živi še okoli 18 ljudi, ki jim bodo postopoma skušali najti nove stanovanjske prostore, v prihodnje pa občina, ki je v celoti lastnica objekta in pripadajočega zemljišča, za bivanje v graščini ne bo dajala več so^asij. Graščina naj bi bila zaradi dotrajanih dimnikov celo nevarna za bivanje. Letno morajo namreč gasilci zaradi požara v dimnikih posredovati dvakrat do trikrat. RP CMCefie Ti MOSTOVt CCUf a O. PROSTA STANOVANJA V VEÖSTANOVANJSKBM KOMPLSKSU LIVADA ŠENTJUR • Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10, Sen^uf, z oznaka B 17 v velikosti 136.2 m', in garaža št, 22 (na koncu). Ostala stanovanja In garaže si prodani in predani. tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas Občina Vojnik je pred kratkim objavila razpis za dode-Utev štirih neprofitnih stanovanj v najem, od lega za tri v Vojniku in eno v Novi Cerkvi, v dobrem letu pa bo v Vojniku na razpolago okoli 120 novih, predvsem tržnih stanovanj. Kot je povedala vodja občinske uprave Mojca Skale, je prosilcev za neprofitna stanovanja v občini okoli 50, vendar se ponavadi vsi ne odzovejo na razpis, saj so vmes že rešili svoj stanovanjski problem. Poleg tega jih včasih presenetijo tudi najemnine, ki so odvisne predvsem od velikosti stanovanj. Čez dobro leto naj bi bilo v Vojniku na razpolago 120 novih stanovanj. MIK Celje naj bi zgradil blok s 70 stanovanji, gradnja stanovanjskega bloka se obeta tudi ob novem trgovsko-poslovnem objektu (gradil naj bi ga Vegrad), v in ob prostorih stare šole v Vojniku pa bo investitor, podjetje MaksimiJjan iz Celja, uredil od 20 do 28 novih stanovanj. Predvidoma bo občina prostore bivše pošte na Celjski cesti uredila za osebe s posebnimi potrebami, objekt pa naj bi bil končan konec februarja naslednje leto. RP 2 SVETOV Vse za zdravnika DOBRNA - Svetniki so sklenili, da bodo na eni izmed naslednjih sej gostih predstavnika tako zasebnega kot javnega zdravstva. Le tako se bodo lažje odločih, kakšno obliko zdravniške službe naj izberejo v bodoče, po upokojitvi dolgoletnega zdravnika Pantelije Pantoša, 2e pred časom pa so se odločili tudi, da novemu zdravniku, ki bo pripravljen priti v tako majhno občino, kot je Dobrna, ponudijo občinsko stanovanje. Nič več popustov DOBRNA - Na Dobrni investitorji gradenj objektov ne bodo več deležni delne oprostitve komunalnega prispevka. Svetniki so se leta 2000 odločili, da občani, ki nameravajo graditi v občini, plačajo le polovico sicer odmerjenega komunalnega prispevka, saj so na ta način želeli ljudi obdržati v občini. Kot opažajo sedaj, jim je to precej dobro uspelo, zato ni več razloga, da bi oprostitev veljala še naprej. Kakšen naj bo nov zavod? DOBRNA - Zaradi ukinitve Gospodarsko interesnega združenja GIZ Dobrna morajo v občini začeti razmišljati o novem javnem zavodu, ki bi skrbel za področja, za katera je bil pred tem zadolžen ukinjeni. Kot je znano, je ta prenehal z delovanjem, ker večinski član - Terme Dobrna - z njegovim delovanjem ni bil zadovoljen in se je odločU za izstop. Nov zavod bo poleg turizma združeval tudi kulturo in šport, z delovanjem pa naj bi začel prihodnje leto. RP Plačila za nazaj - načrti za naprej Po izselitvi zadnjesa stanovalca bodo graščino prelevili v Hišo kulturne dediščine. Konjiški občinski svetniki so se na zadnji seji temeljito poglobili v letošnji proračun, v katerem pričakujejo 9,1 milijona evrov, kar je 9 odstotkov več kot lani. Oblikovali so tudi vrsto pripomb in pobud, ki pa jih bo težko vključiti. S pripravo proračuna so namreč imeli v občini precej težav. V konjiški občini so v zadnjih letih veliko vlagali, tudi s pomočjo posojil. V letošnjem proračunu so morali za odplačila že najetih posojil rezervirati 835 tisoč evrov, največ za odplačilo posojila za obnovo OŠ Ob Dravinji in šole v Špitaliču, lizinga za gimnazijo ter posojila za izgradnjo mostu v Perovcu. Hkrati je občina že presegla mejo dopustnega zadolževanja, zato bodo letos poleg denarja za nekatere manjše na-- Št. 18-2. Župan Občine Sli Miran Gorinšekje za podžupana imenoval Bojana Podkrajška iz SDS, ki ima v konjiškem občinskem svetu največ svetnikov. Novi podžupan je sicer tudi dolgoletni predsednik sveta KS Špitalič. marec 2007 - ložbe zagotovili denar predvsem za tiste, pri katerih je udeležena tudi država. Občina namerava ob pomoči države zgraditi telovadnico pri OŠ Ob Dravinji, obnoviti šolo v Žičah, nadaljevati z obnovi Žičke kartuzi-urediti krožišče v Ločah križišče v Žičah, čaka jih obnova kulturnih domov v Ločah, kjer bodo uredili tudi knjižnico, m v Slovenskih Konjicah. Svoje bo terjalo tudi uresničevanje projekta Očistimo reko Dravinjo. Čepravbodo letos vkonjiški občini za ceste namenili več kot milijon evrov, so svetniki opozarjali, da to še vedno ne bo dovolj in da bi bilo pametno, če bi se dogovorili za prioritete. Se več pomislekov je bilo povezanih s po njihovem prepočasnim razvojem krajevnih skupnosti. To bi naj ve- ljalo tako za največji, konjiško in loško, kot tudi za vse ostale. Pa da je za delovanje različnih društev premalo denarja, so še menili. Vseeno v razpravi ni manjkalo novih pobud. Hidi za cepljenje deklic proti humanim papiloma virusom oziroma raku na materničnem vratu, pa za sofinanciranje urejanja stavbnih zemljišč v manjših krajevnih skupnostih. Ker marsičesa ne bo mogoče narediti, je svemike, na primer Dušana Arbajterja (SLS) in Toneta OfeniavSka (SDS) zanimalo, koliko in katere postavke iz preteklih let so še odprte oziroma za katere dolgove niso vedeli. Zaključek? Letos bodo potrpeti in naredili kar je mogoče, prihodnje leto pa zadihali s polnimi pljuči, MILENA B, POKLIČ : sil- ls Pred dnevom D v Celju prepričani, da so za evropsko prestolnico kulture za leto 2012 oddali najboljši projekt Za Celje je bila sreda v mnogočem dan D. Takrat so namreč predstavniki projektne skupine, ki je od lanskega avgusta pripravljala kandidaturo za evropsko prestolnico kulture v letu 2012, ministrstvu za kulturo oddali prijavo mesta Celja. Razpis je bil zelo zahteven, saj je ob osnovni zamisli, kako si v Celju predstavljajo izvedbo evropske prestolnice kulture, vseboval tudi poglede na številne druge dejavnosti, od razvoja mestne, kulturne, turistične in gospodarske infrastrukture, do ustvarjanja novih delovnih mest, umeščanja tega projekta vraz-vojne načrte regije in države in podobno. Za nameček so morali vso dokumentacijo prevesti tudi v angleški j ezik, kajti komisija, ki bo presojala kandidature prijavljenih slovenskih mest, bo mednarodna. Za evropsko kulturno prestolnico, ki si jo bo Slo- Abonmajski vabi Pred vrati je že peti koncert Za- venija delda z ze izbranim portugalskun mestom Guima-raes kandidirajo ob Celju še Ljubljana, Koper in Maribor, Po mnenju mnogih prav portugalski izbor po zgodovini in velikosti Celju povsem primerljivega mesta daje prednost Celjanom. Toda, danes še ni mogoče ocenjevati, katero od mest ima največ možnosti. Več bo znanega 60 dni zatem, ko bodo na ministrstvu začeli odpirati prijave in prebirati obsežno dokumentacijo. Do sredme maia ah še kakšen teden dlje bomo torej na trnih, kajti šele takrat bo ministrstvo za kulturo vladi v potrditev predlagalo svojega kandidata ali več kandidatov za slovensko evropsko prestohii-co kulture. Vlada se mora o sto, ki bo prestolnica kulture v lern 2012, odločitt do konca leta. Končno odločitev potrjuje posebna bruseljska komisija. Danes je torej še nemogoče napovedati, aH bo Celje s svojo kandidaturo uspešno. Mogoče pa je zapisati, da so se v mestu res potrudih, popravili jasno zasnovo prireditve in bili tudi edini v Sloveniji, ki so se potrudili za kulturno in medijsko podprto promocijo svojih ambicij. Ze Teden kulture v podporo kandidaturi je z več kot 70 prireditvami in ob zelo dobrem obisku večine priredi-tevpokazal, da Celjani res navijajo za zmago svojega mesta. Zato - naj zmaga Celje. BRANKO STAMEJČlC Foto: GREGOR KATIC voda Celeia Celje v letošnji sezoni. Vtorek ob 19.30 bodo v Narodnem domu nastopili mezzosopranist-ka Marjana Lipovšek. basist Alfred Burgstaller in Premiera filma Noordung .pianist Anthony Spiri. Zaigrali bodo Purcello\ Glas trobente, Monteverdi-jevo Goreče želim izvedeti^ Čajkovskove Sredi šumne- soljskihp ga plesa. Kot pismo. Le kdor spozna hrepenenje in Sere- Jutri, v soboto, ob 20. uri, bo v Mesmem kinu Metropol v Celju predstavitev dokumentarnega filma Noordung, filma o pionirju ve- mjHerr nado, Brahmsove Duete, Schumannove Štiri duete, Lipovškovih Pet narodnih pesmi in Dvoižakove Moravske duete. BA Potočniku. PredsUvitev sta pripravila Izobraževalni program Televizije Slovenija in Občina Vitanje. Film razkriva del življenja, predvsem pa delo enega največjih znanstvenikov slovenskega rodu, vitanjskega rojaka Hermana Potočnika Noordunga. Že leta 1928 je v Beriinu izšla njegova knjiga Problem vožnje po vesolju, v kateri je med drugim predstavil svojo vizijo orbitalne vesoljske postaje in podal izračune orbite za geo-stacionarne satelite. Ta knjiga je domala vse, kar se je ohranilo po Hermanu Potočniku, pa vendar dovolj, da ga slavi svet. Pri nas njegovo delo, njegov prispevek k raziskovanju vesolja, spoznavamo šele zadnja leta. Iz pozabe so ga potegnili prčtv tako vitanjski rojak dr. Janko Rup- nik na eni strani, na drugi novinar Aco Pasternjak, dr. San-di Sitar, Vojko Kogelj in režiser Dragan Živadinov Pomena Hermana Potočnika Noordunga so se zavedh tudi v Vitanju, kjer je lani zaživelo Noordungovo spominsko središče. Scenarij za dokumentarni film Noordung je pripravil Andraž Pöschl, režiral ga je Slavko Hren. Na prvem programu TV Slovenija ga bodo predvajali v torek, 6. marca, ob 20.55. MBP Kdo se »od zgorajfc igra z nami? VELIK FILM (Epic Movie), komedija Režija: Jason Fried berg in Aaron Seltzer Igrajo: Ka) Penn, Adam Caoipbell, Faune A. Chambers. Jayma Mays, FredWillard Zev Planetu Tkiš! Plesni forum Celje je pred ovo premiero. Tokrat bo-0 na oder postavili multi-ledijski projekt za mUde lororskop, ki so ga ustvarili precej časa in v katerem sodeluje več kot 20 ustvarjalcev. Premiera bo nocoj ob 20. uri v dvorani Plesnega foruma. Hororskop na humoren način skozi ples, glasbo in projekcijo raziskuje vpEve zvezd in planetov na Zemljane. Predstavo, ki jo bodo ponovili jutri ob 20. uri, je reži-rala in poskrbela za koreografijo Goga Stefanovič - Erjavec, ki je izhodišče Horor-skopa pojasnila z naslednjo razlago: >>V obdobju odraščanja in iskanja svoje lastne identitete, v opazovanju sebe in svojega okolja mladi iščejo odgovore na številna vprašanja. Mnogi med njimi se sprašujejo tudi o poveza- nosti človeka in vesolja, o zvezdah in planetih, ki nam uravnavajo usodo od spočetja naprej. V trenutku, ko se rodimo, so zvezde razporejene na točno določen način in nas skozi horoskopske znake osebnostno opredelijo in nam krojijo medsebojne odnose. V horoskop lahko verjamemo ali pa tudi ne, vendar v njem pogosto iščemo - Št. 18-2. števihie odgovore.« In tudi v predstavi se bodo nastopajoči spraševali: »Smo sami? Je kdo nad nami? Smo v igri le Zemljani? Kdo se )0d zgoraj< igra z nami?« Besedilo je napisala Damjana Kenda-Hussu, za glasbo so poskrbeli Matija Jašarov, The Stroj in Kodo, kostumi pa so delo Stanislave Vauda-Benčevič. BA marec 2007 - Paraziti Po mesecu dni komedij in smeha se je Slovensko ljudsko gledališče Celje spet popolnoma zresnilo. Četrto premiero v sezoni so postavili na alternativni oder pod odrom, česar smo v primera postmoder-nističnih besedil in avan^rd-ruh postaväev že vajerü. Drama mladega nemškega dramatika Mariusa von Mayen-bargaPam^karldi^epodni-gačnem, nadomestnem odru. Utesnjeni prostor pod sicer uradnim odrom celjskega teatra je tudi prostorsko Ustrezal klavstrofobičnipredstavi o človeški odtujenosti, lakomnosti eUkaaskemzhi, ki v^e med lunaki. AR pa naj rečem kar antijundki, saj prostora za idealizem v Parazitih preprosto ni. čeprav je von Mayenburg v nemškem gledališkem prostoru že dobro znan, pa ga v slovenskem sreöijerrw prvič. Vse njegove zgodbe so prerez raz-padajoč^a sistema in ljudi i; njem; običajno je osrediščeru juruik tudi najbolj tragični lik med vsemi protagonisti, če je sploh mogoče merili količino trojke. Zgodbo je avtor sple-telokoä voznika, kipovozipeš-ca. Čeprav objektivno ni bil kriv za nesrečo, ga slaba vest priiKlje do t. i. žrtve, ki ostane invalid. Šele ob drugem trku med obema voznik spozna, da je zabredel v leglo ljudi, ki žro drug dnig^a, navidez brezbrižno, v bistvu pa z neznosnim vp^em v sebi Prav vsi so ranjeni v dušo injKisle-dično tudi v teb. Paraziti, ki razžirajo drug drugega. Vsi so brez vesä, čeprav je v njihovih očeh krivec tisti, ki ima slabo vest. Nespomapostavkazgod-bejevtem, dajeSavekševedno človeku - volk, in noben humanizem in modernizem 21. stoletja mu ne moreta pomagati. Lahko pa predstavo spremljamo tudi skozi filozofsko zrenje v »vest«. Kaj je slaba vest in kdo je brez vesti? Ali je sploh nujno slabo, da si brezvesten? Vpriüijoä zgodbi bi jo lahko glavni antijunak bolje odnesel, če bi bil brez vesti in se s »paraziti« sploh ne bi zapletel A potem tudi zgodbe ne bi bilo. niä močne predstave, ki pa nipustilagledališkegaprio-kusa. Režiser More Bule jo je namreč zgradil kot nekakšen fragmentarni perfoniians, ki je uänkoval bolj ftlmsko kot gledališko. Posamezni protagonisti so bili ujeti v svoje in-dividmune in so komunicirali večidel monološko kot povezano. Vsebina je le počasi kapljala na plan - še zdaj ne vem. ali v celoti ali pa bom še vedno nekje ugledal kakega parazita za svojim hrbtom. Prva premiera celjskih gle-dališčnikov v letošnji sezoni na Odnipododrom. Bulčeva gledališka poetika je samosvoja in za mnoge (berite: klasičnih repertoarjev vajene) bo še nekaj let ostala nerazumljena. Režiserji mlajših generacij pačradipovežejo različne žanre in jih vpletajo v gledališko govorico. Žal mi je bilotuditeksta,kigajezapred-stavo ostalo bore rnalo. Tako nt? morem vedeti, ali je prevajalka Mojca Kranjc dele teksta izpustila sama, aU pa je bila taka režiserjeva želja. O igralcih vse najlepše, saj so se nagarali kot le l^j. Izpovedovanje čustev je bih na zavidljivo visoki ravni, dasiravno so tudi fizično ves čas aktivno delaU. ThkoBojanUmekvvlo-gi voznika s slabo vestjo, invalidni Vladimir Vlaškalič, njegovaženskaBarbara Vido-vič. pa njena sestra Barbara Medvešček in njen nasilni svak David Ceh, vsi so izkazali dobro igralsko kondicijo. Dopadljiva je bila tudi scena Damirja Leventiča, kostumi Mateje Benedetä pa bi lahko bili intenzivneje umazani in strgani Taki. kot se za parazite spodobi. Kakorkoli obme^š, predstava ima svojo draž in je vredna temeljitega premisleka o družbi in nas samih v njej. Če bi uspeli s tehnično smelostjo in spretnostjo povezati oba odm, zgornjega in tega, kjer se dogajajo Parazäi, bi lahko dosegli še intenzivnejši učinek. Mogoče enkrat v prihodnjih sezonah? Tomas Kdo bo pil iz čaše nesmrtnosti? Znam so let(^n|i nomimranu za pesniško nagrado Čaša nesmrtnosti za sto vrhunskih slovenskih verzov. Za n^ado, la so jo uvedli lani ob 150-letnici rojstva pesnika AiüonaASl^sca, se poteguj^o Iztok Geister, Jurij Hudoliiu Brane Miw^ Vinko Mödemdorfer in Milan Vincetič. Lam je čašo nesmrtnosti prejel Andrej Medved. Nagrado podeliuje Akademija Poenčna Slovenija, tetoš-nje nommirance ,je. izmed 158 še neobjavljenih pesnih ciklov oziroma avtorskih pesmških izborov, prejetih na j^rni literarni razpis, izbrala umetniško-strokovna žirija v sestavi ar. bonja Huaej, zoran l-^vec m ivo stropnik (predsednik žirije). Nagrado bodo podelili 21. marca v Velenju. Na praz-ni&ii ^častitvi pesniške, ustvarjalnosti bodo nominirani pesniki predstavili svoje:pesmi, nied^feteiimi'hosta umetniška žirija in posebna slovanska žirija kulturne javnosti izbrali na^ajenca. Pestni nominirancev in dodatni izbor |TCsmi.21 slover^^ai pesiäkov-oziroma pesnic bodo objavljene v poinladanski izdajitevije za poezijo Lirikon 21, Id je specializirano nadaljevanje revije Poetikon. BA TOČ 16 Kref^taža NOVI TEBIIi icem pred tekmo dslil še zadnje napotke, Kralji ulic potujejo na Dansko Ko brezdomci dobijo svojo priložnost - Na svetovno prvenstvo osem najboljših Priprave na svetovno prvenstvo brezdomcev v nogometu so se v sredo s prvima kvalifikacijskima tekmama začele v Celju. Projekt, ki se v Sloveniji pojavlja prvič, bo trajal do konca maja v večjih mestih po Sloveniji, selektor reprezentance, nekdanii odlični nogometaš Aleš Čeh, bo tako do konca kvalifikacij najprej izbral 30 posameznikov m nato med njimi določil osem najboljših ter jih odpeljal konec julija na prvenstvo na Dansko. Uvodni tekmi na Skalni kleü so odigrala štiri moštva: moški ekipi stanovalcev zavetišča za brezdomce in centra za odvajanje odvisnosti ter uporabniki javne kuhinje In-grad gostinstvo in prejemniki denarne in socialne pomoči kot edini vir preživljanja ter ženski ekipi stanovalk zavetišča za brezdomce in materinskega doma ter ekipa zaposlenih v Javnem zavodu Socio. O^iiiiistična pričakovanja »Namen je aktivno vključevanje v utečen mednarodni projekt, pri čemer bodo maiginalne skupine v desetih slovenskih mestih igrale nogomet. Po končanih tekmah bomo izbirali igralce oziroma ekipo za pripravo na svetovno prvenstvo. V ta projekt se je vključil tudi Javni za- Treba je štartati na žogo, pa bo, kar bo... vod Sodo, vodi ga Zavod 69, zavod za razvoj in promocijo športa iz Ljubljane, soudeleženci so tudi Evropska nogometna zveza, Organizacija erZavoda 69 Luka Triller in pi ToneO-Kraij čemer vse prevečkrat tisti bolj uspešni pozabljamo na tiste, ki živijo na socialnem robu, ki so odrinjeni od družbe. Ko sem izvedel 2a to idejo, sem bil takoj pripravljen sodelovati. Že danes smo lahko videli, koliko veselja je v teh ljudeh, da lahko nastopijo in se predstavijo občinstvu,« o svojem sodelovanju pove Ceh, »glede na raziskave je znano, da se je 70 odstotkov brezdomcev, ki so sodelovali na svetovnem prvenstvu, kasneje vključilo v družbo in dobilo zaposlitev. Če nam uspe polovica tega, da bi ti ljudje po svetovnem prvenstvu zaživeli normalno življenje, bom zelo zadovoljen.« »Nisem več v napoto« Med celjskim »nogometaši« je bilo čutiti veselje in vznemirjenje, marsikdo je prvič nastopil pred širšo javnostjo. »Dolgo že nisem igral nogometa, za žogo sem se podil kot mlad fant- Na same kvalifikacije se nismo veliko pripravljali, dobili smo žogo in opremo, v takšni zasedbi smo danes prvič zaigrali skupaj. Menim, da vse bolj kot ne te- melji na prijateljski ravni, kar je tekma tudi pokazala,« pravi ceij-ski brezdomec Ivan Čater. Seveda imajo udeleženci svetovnega prvenstva kot se spodobi tudi svojega predstavnika, ki je Tone C Kralj, kot se sam imenuje: »Občutki so čudoviti. Zdaj končno čutim, da znova nekaj delam, da nisem samo v napoto in da ne štejem le mimoidočih,« Po njegovih besedah lahko torej sklepamo, da je med slovenske brezdomce znova posi-jal kanček upanja za vsaj kvalitetnejše preživljanje prostega časa... Sicer pa so že omenjene ekipe igrale mešano, v eno moštvo so bili vključeni tako moški kot ženske, zato rezultat po srečanju seveda ni bil pomemben. Na drugi tekmi so se jim pridružili tudi znani slovenski športniki, kot sta nekdanja nogometaša Sašo Udovič ter Robert Pevnik ter bi^^a rokometaša Uroš Šerbec in Robi Šafarič, ter tako pokazali, da je zanimanje za tovrsten projekt res veliko. JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATiC, ALEKS ŠTERN združenih narodov, mreža uličnih časopisov in proizvajalec športne opreme Nike,« je o projektu povedala vodja celjskega zavetišča Zdenka Zupane Zrinski. Slovenija se ga bo lotila prvič, pred tem so se brezdomci z vsega sveta srečali že trikrat, in sicerv Avstriji, na Švedskem in Škotskem. In kako so se na povabilo Zavoda 69 odzvali celjski brezdomci? »Nad predstavljenim projektom so bili zelo navdušeni, takoj so zaprosili za žogo in začeli vaditi. Njihova pričakovanja so velika, dejali so, da če so lahko na preteklem svetovnem prvenstvu zmagali Rusi. zakaj ne bi še enkrat zmagali Slovenci,« je zaključUa. Z upanjem na boljše življenje Selektor ekipe je Aleš Ceh, njegov pomočnik Žel jko Milinovič, kot ambasador se bo preizkusil Sašo Udovič, Sti-okovni del bosta vodili Suzi Kvas in Zdenka Zupane Zrinski, obe zaposleni v Javnem zavodu Socio. »Vsi smo ljudje in moramo poma^-ti drug drugemu. Nekateri smo v življenju bolj uspešni, dru^ manj, pri takoj zagreli. pasosezažogobrc CELJE * 20 1 2 EVROPSKA PRESTOLN ICA KULTURE KANDIDA T Ciljski dom ia bil miniili dni poln laztičnili inizorišč in |aphsi.gli iliil lib ie ni »dnil vi£eiil, postavljeni po van sloiite Di Vincijiva Apotrdiloseje,dasmo slil{e,stemdaSD stripovsid junaki upodobljeni likovno, v plastBiinu in skozi žive oseba dobili lastnosti CaljanlnitopiiioriSčovlatib,hosojotanilanialodogajalo.karnekikopozabili. mostohivizadojeKristusoveveeefje.lFoteiBSI Odlična popotnica iffljeprepričinvDodigralB' leGrBoarStami^ič. Celjski Teden kulture je bil z več kot 70 prireditvami odlična popotnica kandidaturi mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2012. V petih dneh je bilo na številnih prizoriščih v mestnem Jedru m na uhcab-: več kot 70 različnih prireditev. Čeprav so časovno sovpadale, občinstva ai manjkalo. In prav to je dokaz, da je mesto na eni strani lačno najrazličnejših prireditev, po drugi pa, da meščani čvrsto podpirajo kandidaturo Celja in snovalce zamisli. In prav to je ob vseh prireditvah, ki smo jih videli, in ob izvirnih, povsem novih projektih pretežno mlade generacije celjskih umetnikov najboljši dokaz, da je lokalna skupnost pripravljena na izziv, ki bo za mesto pomenil morebiten izbor za evropsko prestolnico kulture. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREÜOR KATIG tva. Tam so pripravili večere elektronske, hip hop, hard core in nazadnje še n celjski band Genetics. (Foto: AS) kitaristu Srečko občinstva nikoli ne zmanjka. inimproBladališca, Sicer pa 18 111 fillll DejaninllikillltakaipiiiinigiprotiKiiluvViszpnunu. »Dva golmana preveč!« Ljubitelji rokometa aa Celjskem oziroma pristaši Celja Pivovarne Laško so dolgo držali pesti, da bi sc v Zlatorog vrnil njihov ljubljenec Dejan Perič. Zgodbo sicer poznate: Škofova želja po odhodu, celjski klic v Veszprem, Peričev prihod v La^:,' ko na sestanek, celjsko sporoči*:: lo »nismo našli skupnega jezi-! ka«, Peričevo sporočilo «pristal sem« ... Po daljšem čakanju je Perke podpisal dveletno pogodbo z madžarskim prvakom, potem ko je moral odbijati prošnje za pogovor gletfe podaljšanja zvestobe. Želel se je vrniti v Celje, želi tudi delati v celjskem klubu po koncu kariere, a to ni bil njegov pogoj. 23 dni po tem, ko je bil »izgubljen« za Celje Pivovarno Laško, je sledil vnovični klic iz Zlatoroga. Spet in spet so se občutki časti mešali z ob- Vrača se nekdanje hrepenenje čutki začudenja. Bilo je pač prepozno ... »Iz vsega srca se zahvaljujem Florijanom, Id so mc vzpodbujali v Veszpremu. Itikaj se čudijo, kako po daljšem času moje odsotnosti iz Celja navijači še vedno obiskujejo svojega idola. Obujali smo prelepe spomine na trenutke, ki bodo večno v naših srcih,« Perič ni skrival navdušenja. V juniju bo drugič rodila njegova žena Tanja. »To se bo zgodilo v najinem Čelju. Nikola bo, upam, 4gral rokomet, želim si, da bo srednji zunanji napadalec. Če bo dobil brata, naj bo levi ali desni zunanji napadalec. Nikakor pa golman. E)va stav hiši že preveč [« Malo smo se še šalili in pustili možnost, da s Tanjo dobita punčko: »Če pa bo hči, bo nova okrepitev Celja Celjskih mesnin.« DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR V Birminghamu se bo v nedelje zaključilo 29. dvoransko evropsko prvenstvo v aüeüki. Največji slovenski adut je spet Jolanda Čeplak. Članica celjskega Kladivarja po-gunmo napoveduje boj za zlato medaljo. Med štirimi dosedanjimi dobitnicami medalj za Slovenijo je bila tudi Celjanka Jerneja Pere na 60 m. Marjana Lubej je bila 6. v Beogradu (1969) na 50 m ovire, Nataša Erjavec pa 7. v suvanju krogle (1996). Lubejeva je v jugoslovanskem dresu v štafeti 4x1 krog skupaj z Olgo Šinkovec osvojila drugo mesto, tretje pa z Darjo Marolt. Gregor Cankar je bil v skoku v daljino 4. (1996) in 5. (2000), Branko Vi-vod v skoku v višino 6. (1966) ... Boljša le Petljukova Nepozaben pa je bil seveda Jolan-din tek leta 2002 na Dunaju, ko je postavila celo svetovni rekord (1:55,82). Letos ima drugi najboljši čas (1:58.99), pred njo je ie Ukrajin-ka Tatjana Petljuk (1:58,67). Današnji prvi krog tekov na 800 m se bo začel ob 1725, jutri polfinalna teka ob 15.00, nedeljski finale pa ob 15.55. »Najprej finale. To je moj osnovni cilj. V finalu pa se lahko zgodi marsikaj. Rusinji nista preveč hitri, saj se jima ni uspelo približati času dveh minut. Računam na Romunki, na Angležinje ... Nobene se ne bojim. Sem zelo samozavestna. Štiri dvoranske tekme sem zelo dobro odtekla. In dobila občutek, da lahko tečem še veliko bolje!« trdi Joli. Konec oktobra je obiskala dvakratno olimpijsko zmagovalko Kelly Holmes, ki jo pričakuje tudi na prizorišču EP. »Helmut Stechemesser, moj trener, je prav tako napovedal pnhod. Sicer pa bo poleg 14 tekmovalcev iz Slovemje toliko tudi ljudi iz vodstva, tako da mi podpore ne bi smelo manjkati.« Odpisana šamplonka Poškodba pete in operacija sta terjali svoje, (pre)ronogipa so šam-pionko že odpisovali, »Kdo je najbolj verjel vame? Mož Aleš, pa Tomo Popetru, tudi Robert Wagner. Tomo me pozna od malih nog, Aleš se me je naposlušal, saj nisem bila prav zidane vohe. A najbolj pomembno je, da v svoje zmožnosti verjameš sam!« So tudi občutki pred tekmovanjem sedaj tisti stari, pa čeprav je v malhi že olimpijski bron, pa dva evropska zlata, svetovni rekord ... »Res je. Po dveh letih posta se počutim, kot da prvič napadam in si želim velikega dosežka. Vse je drugače, ko se vračaš po poškodbi. Ne veš, kako se bo izšlo. A treningi so mi vrnili vero. In tudi nekdanje hrepenenje. Zato razmišljam tudi o zmagi. Ogromno bi mi pomenila,« DEAN ŠUSTER Našima sodnikoma finale pred finalom www.ra(liocelje.coni m.iioviti!ili.coiii že smoči je bila odigrana prva povratna tekma četrUmala rokometne lige prvakov, med Kielom Vida Kavtičnika m Veszpremom Dejana Periča. Jutri bo Barcelona skušala (po celjskem receptu) v Blaugrani nadoknaditi 10 golov zaostanka iz Flensburga. V nedeljo bosta dve tekmi istočasno, med Gummersbachom in Valladolidom Gregoija Loi^erja, ter med Ciudad Realom inPortlandom. Španski der-bi je ocenjen kot finale pred finalom, obračun med Alešem Pajovičem, Sergejem Ru-tenko in Urošem Zormanom na eni ter Re-natom Vugrincem na dragi, strani pa bo soda mednarodni par s Celjskega Darko Repenšek in Janko Požežnik. Domačini bodo lovili 5 golov zaostanka. Vroča predstava zagotovo ne bo mačji kašelj za sodnika, delo pa bo oteženo zaradi bitke med slovenskimi reprezentanü - vsekakor pa je bilo delegiranje z Dunaja novo priznanje. DEAN ŠUSTER - Št. 18-2. marec 2007 - i »Skrbi me Brez prevelikih Rusičeva pritisicov poškodbaif« Prve preglavice so doletele trenerja nogometašev MIK CM Celja Pavla Pinnija, saj je ostal brez najboljših napadalcev. Jutri v Ljudskem vrtu na prvi tekmi spomladanskega dela državnega prvenstva nima pravice nastopa Dragan Čadikovski, poškodba hrbta pa muči Dejana Rusiča. Predsednik kluba Marjan Vengust je napovedal (in »zagrozil« igralcem), da v naslednjem letu in pol ne bo menjal trenerja, saj mu popolnoma zaupa. Če bi to izrekel v juliju, bi zagotovo na klopi še vedno sedel Jani Žilnik. Jesen je bila sicer zelo slaba, osmo mesto s po petimi točkami prednosti pred Belo krajino in In-terblockom je klavrna zaloga. Prihod nekajletnega pomoCni-ka Gorice na mesto prvega trenerja so nekateri nogometni strokovnjaki v Sloveniji ocenili kot udarec v prazno, kar je Pinni kaj kmalu demantiral s tremi zaporednimi naslovi državnega prvaka. Zdaj je uveljavljen, a še vedno skromen in lih. In iskren, saj je priznal, da je pristal na prihod v Celje šele po neuspeli kandidaturi za selektorja. »Jeseni smo imeli z Gorico precej smole. Zašli smo v obdobje, ko nam skoraj nič ni uspevalo. A krize je moč pričakovati prej ko slej. Razšli smo se prijateljsko, brez pranja umazanega perila, ki ne bi koristilo nikomur,« nam je Pinni opisal kon riške odisejade V kakšnem stanju je bilo celjsko moštvo, ko ste se z njim soočili, in kakšno je danes, dan pred prvo tekmo? Na prvem testu po zimski pavzi izidi niso bili prav dobri. Po pripravljalnem obdobju so büi rezultati testov veliko boljši. Ekipa je dobro fizično pripravljena, zato pa nas čaka veliko dela po taktični plati. • Ste bili kdaj na štajerskem derbiju? Ne. Kako ste se doslej znašli v Ljudskem vrtu? Spomini so slabi in lepi. Izgubili smo prvenstveno tekmo tudi s 6:0, a v tisti sezoni v polfinalu pokala izločili Maribor. Ko smo v Ljudskem vrtu zmagali z 2:0, smo kasneje tudi postali državni prvaki. Manjkala bosta kaznovana Dragan Čadikovski in Amel Mujčinovič. Ju boste pogrešali? Sta zelo kvalitetna in izkušena nogometaša. A ne bomo jokali. Imamo zamenjave, ki morajo izkoristiti priložnost. Skrbi pa me predvsem poškodba hrbta Dejana Rusiča. Branko Horjak si je vaše moštvo ogledal v Domžalah in na Skalni kleU. Kaj pa vi mariborsko? Nisem, tudi ni bilo priložnosti. Mariborčani so na svojem i^išču še posebej nevarni. Mi se bomo borili na vso moč, uspeh pa bo že točka. Vaš pomočnik je Ante Ši-mundža. Ste ga poznali pred prihodom v Celje? Ne, nisem, samo navidez. V dveh mesecih sva se že bolje spoznala. Bi resno potrebovali Daria Puriča? Vas je kdo iz kluba povprašal, če se denimo splača zanj plačati odškodnino, ki jo zahteva Modriča? 21-letni nogometaš je za nas zelo zanimiv na desnem boku. Ko smo se zanj dokončno ogreli, je sledila nekorekma poteza vodstva Modriče, ki je zvišala višino denarne odškodnine in posel je propadel... Najbrž bo vaše delo olajšano v uvodnih mesecih na celjski klopi, saj pritiskov ne bo, najbrž pa v vode za izpad tudi ne kanite zaplavati, kaj ne? Pritiski so vselej prisotni, če jih ne bi čutii, potem to ne bi bila prava zadeva. Skupaj z ekipo bomo skušali iztisniti svoj maksimum. Še smo v nevarnih vodah. Moramo se čim prej izvleči iz njih, da bomo bolj sproščeni in bomo posledično igrali boljši nogomet. Ste si, sami pri sebi, zadali kakšen cilj? Moštvu moram vcepiti potrebno organiziranost, ga kvalitetno fizično in psihološko pripraviti in mu vrniti zmagovalno mentaliteto, saj menim, da je sposobno veliko več, kot je prikazovalo v zadnjem obdobju. Z določeno nadgradnjo lahko poseže tudi po najvišjih mestih. A potrebuje dvoje, čas in potrpljenje. V nogometu je nekaj mesecev premalo. Uveljaviti moram proces dela, potem pa lahko pričakujemo vrhunske dosežke. V Celje nisem prišel kar tako. Imam močan športni motiv! DEAN ŠUSTER LESTVICA 1.5NL Brez pritiska bosu dva naša kluba odigrala tekmi 19. kroga lige UPC Telemach, saj je Alpos že med tednom gostil ekipo Slovana (zmaga Slovana 72:66). Tako Zlatorog kot tudi Elek-tra Esotech sta namreč že v ligi za prvaka (Šoštanjčani sicer teoretično še lahko odpadejo), zato bosta lahko jutri proti dvema sosedoma pri dnu lestvice igrala sproščeno. Pazljivost je potrebna Laščani odhajajo v Sežano k ekipi, ki so jo v Treh hUjah premagali kar s 119:55. A takrat so Kraškemu zidarju (KZ) manjkali trije igralci, ki bodo jutri igrali. Ob tem potrebujejo Sežana še kakšno zmago pred začetkom lige za obstanek. Nedvomno je, da ima KZ bistveno kakovostnejšo ekipo, kot kaže položaj na tabe-h, a so bile poškodbe od vsega začetka prvenstva proti moštvu blizu itahjanske meje. Zdaj je moštvo le popolno in zato je pazljivost za fante Zorana Martiča še kako potrebna. Zlatorog je narrueč nesporni favorit, a ga ne čaka lahka naloga, če želi to dokazati tudi na parketu. Morebiten poraz bi namreč lahko pu-stU kar precej posledic v Laškem, kjer jim do zdaj ni še pri ničemer Qe pokal) spodrsnilo, a razen zmage nad He-liosom tudi niso naredili nič , vsaj ne zaenkrat. Zato bi bili dobra igra in zmaga v Sežani potrebni in se je zanju vredno potruditi. Nevarni oicrepljeni gostje Elektra Esotech gosti dodobra okrepljeno Postojnsko jamo, sicer zadnjeuvrščeno ekipo sedanjega dela sezone. Po-stojnčani so po nakupu treh slovenskih košarkarjev minuli teden kupili še dva, centra Živ-ka Misiračo in Daria Livaji-ča, zanimivo, oba nekdanja igralca Alposa. Zato bodo v Šoštanju nevarni za domačo ekipo, ki si želi z zmago vrniti samozaupanje po izpadu v pokalu in porazu na Kodelje-vem. Trener Bojan Lazič prisega na okrepljeno delo, vse za cilj, da se ekipa že telesno pripravi za drugi del sezone in hgo za prvaka. Zaradi tega nekoliko trpi sam met iz igre, a je zato obramba tista, ki gradi uspeh «električarjev«, ki jih čaka proti »jamarjem« težko delo. Ura resnice sa Roglo v B ligi bo Rogla v soboto PETEK. 2. 3. 1. SLMN, 16. kiog, Celje: Živex - Tomi [19.45). SOBOTA. 3. 3. 1. SL. 21. krog: Maribor -MIK CM Celje (17.30). 1. SLMN, 16. krog, Rogaä-ka Slatina: Dobovec - Maribor (20.30). iVajboijši v Preboldu Najbo^gi športnik Občine Prebold v preteJdem letu je Matk Potoft^ Čkn Karate kluba Nestor (na foßjgrafiji desno) najboljša äportmcaPft^Gotesfek flanica Društva mocfelatjev Vrenje, medte» ko je dupoEt Športa naslov romal v rolte mkdittcem KoŠarka^^a {^cO» Pre' bold Zmagovalca sta. pri^s^ isona za 130 ga, pa tudi da ji to uspe z višjo razliko. Pri tem bo morala to storiti brez Primoža Broliha, ki si je zaradi prijave sodnikov po tekmi s Hopsi prislužil dve srečanji počivanja. Dodajmo še, da se jutri že začenjajo kvalifikacije za B ligo, v kateri bo skušala Rogaška ponovno priti do drug^ razreda slovenske moške košarke, Pri tem bodo njene ovire Šenčur, Jesenice in Medvode, pri katerih Rogaška v prvem krogu mini lige gostuje. Igralo se bo šest krogov, pri čemer napredujeta prvi dve ekipi. JANEZ TERBOVC VIKEND l*ODKOŠI kajti gosti moštvo Litije, neposrednega tekmeca za tretje mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za vstop v 1. A ligo. Litijani so Zrečane v prvem srečanju premagali s 76:70, obe ekipi pa imata trenutno enako število zmag. Zato bi bilo dobro za Roglo predvsem, da zma- Petek. 2.3. 1. B SL, 19. krog, Trbovlje: Rutlar - Konjice (20). Sobota. 3. 3. 1. A SL, 19. krog, Šoštanj: Elektra Esotech - Postojnska jama, Sežana: Kraški zidar -Zlatorog (obe 19). 1.BSL, 19.krog. Zreče: Rogla - Litija, Polzela: Hopsi -Radenska Creativ, Nova Gorica: Gorica - Celjski KK (vse 19). 2. SL, kvalifikacije za vstop v 1. B SL, 1. krog: Medvode: Tinex - Rogaška (19). Nedelja. 4. 3. NLB liga (ž), 22. krog, Sarajevo: Željezničar - Merkur (19). KOŠARKA 1.A 19. krog: Alpos Šentjur - Slo-mn 66:72 (15:12,30:29,47:46); Hunt 17, Kadii 16, Novak 13. Koštomaj 11, Palčnik 4, Lapor-nik, Ribežl 2, SebiC 1: MarceliC 15, Begič 14. Vrstni red: Helios 37. Slovan 34, Zlatorog 31, Loka kava 30, Krka 29, Alpos 28, Elekna 27, Zagorje 25, Koper 24. Kraški zidar 23, Triglav, Po-stoinslia jama 20. M) ; DARKO NÄÄAGLAV PETEK. 2. 3. 1. SL (m), 17. krog, Ljubljana: Slovan - Celje Pivovarna Laško (18.30). SOBOTA. 3. 3. ROKOMET L SL (m), 17. krog, Trbovlje: Rudar - Gorenje (19). KEGLJANJE 1. A SL, 15. krog, Celje: Miroteks - Slovenj Gradec (14.30). 20 ■mt So klanja v družini siovensica značilnost? Namesto po^vora ^yavi obračuni - Grozoviti umori pred očmi otroli tudi na Celjskem - Sinovi branijo matere Sloveseka javnost s^Jm t družinski tragediji, ki s« |e zgodila minulo soboto v Zdenski vasi pri Grosupljem in v kateri so umrli štir^ ljudje, upravičeno sprašuje, kaj se dogaja v člov^ki glavi, da nekdo zaradi jih čustev uniči življenj»^ likih ljudi. Naj spomnimo, da je 35-letnik ustrelil nekdanjo ženo ter njena starša, nato si je sodil sam. Tb ni edini slovenski primer so bili grozljivemu priča tudi otroci v Babnih Brdih na območju Šmarja pri Jelšah. Decembra 2004 se je enako zgodilo tudi v Celju. 32-letno Darinko Končan je pred očmi hčerke v glavo ustrelil izvenzakonski partner. Tudi takrat je krivdo lav-nost zvalila najprej na policijo, češ da ni odreagirala na številne prijave, saj naj bi partner v preteklosti že več~-krat grozil. Takratni general- pidaoEpoheije Darko An- • Re ppvedafyita so pohci-rM ukr^ahfkorektno m v sktato-Z'zakonom, a kljub f tsaMZ^®^ vim delom m bil •pop^^paxadovolien. Prö-ig^ iÖuniaahstiCne psiho-«la Visoki pohciiskt^ --s&äos&ij^i Peter Umeltje ze takrat pravilno napovedal, da v Sloveniji narašča število umorov iz konstoljubja m zaradi nasilja v družini m da je mea žrtvami največ zensK, ki jih umorijo ravno nasilni partnerji. Če si mačo pravi ... Moški naj bi dojemal žensko kot svojo lastnino, zato so nekateri nasilni le znotraj družinskih zidov. V teh primerih gre za nevroučne moške, ki so izredno nesamoza-^«stpi,zato ne-morejo kroü--ti svoje hubosumnosti. -Če. žeiskane sl^pnčakovaniu moškega, se razbite njegova madiatična predstava o sebi. zato razmišlja o maščevanju, saj naj bi ga ženska s tem po-mžala. Umor se nato zgodi v maksimalnem čustvenem razburjenju, ko nadzor ni več možen in ko moški, kljub temu. da si na primer orožje nabavi že prej, ne razmišlja več razsodno. »A ne gre za duševne bolnike. Ti ljudje točno vedo, kaj je prav in kaj ne. Večina se sama preda pohdji in išče razlog za svoje dejanje pri partnerki. Nekateri vidijo edini izhod v samomoru,« nam je pred časom še razlagal Umek. Ta se tudi zaveda, v kakšnem začaranem kro^ se znajde jo ženske ob nasilnih moških. Izrek prepovedi približevanja namreč ni vedno idealna rešitev, čeprav omili zadeve, kar vedo tudi na policiji. »Po pn-drzanju ali pnporu se namreč moški vrne, največkrat nazaj v družino. Zato bo nasilje ali bojj pnkrito ali se bo agresivnost celo še povečala,« je navajal Umek. ^ daljši zveži zapusü xä t» največkrat več moŽDOsU trage-krivi žrtev, je PRILOZNOS Za delo: ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA (M/ž),(5 mest) Priča kujemo.^ ^ stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ■ eno (etadelovnih Jzkusenj ■ poznavanje standardnih orodij za PC ■ osebno vsžilo-ln vozniški izpit B kategorije ■ komumk^ivnost m iznajdljivost ■ veselje do terenskega dela m dela z ljudmi Omogočamo:, ■ moznostistrokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja ■ stimulativno nagrajevanje Z Izbranimi kandidatiZ-kaml bo delovno razmerje sklenjeno za določen čas enega leta s trimesečnim poskusnim delom in možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. O izbiri bodo kandidatfZ-ke obveščeni vij dneh po končanem izbirnem postopku. Ponudbe s kratkim žrvijenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., OBMOČNA ENOTA CELJE, MARIBORSKA CESTA 1, 3000 CELJE triglav Profesor krimhalistične psihologije Peter Umek »Popolne zaščHežensk ni. V noči na sredo so celjski policisti zaradi nasilja v družini pridržali nekega moškega in mu izrekli tudi prepoved približevanja družini. Tovrstnih izrekov je bilo lani na Celjskem devet. Iz tega sledi, da policija v takšnih primerih le opravi posredovanje in odredi prepoved približevanja, a ženske ne more zaščititi. Vedno torej obstaja nevarnost. Ko jim preidpi Decembra lani se je v Celju začelo sojenje Sonji Smodiš, ki je obtožena umora svojega izvenzakonskega partnerja Bogdana Haceta septembra 2001 v Novi vasi-Smodiševa naj bi ga v bistve- no zmanjšani prištevnosti med enim od njunih številnih prepirov zabodla do smrti. Hace naj bi bü do nje že dlje časa nasUen. Tepel naj bi jo tudi brez vzroka, kar naj bi vedeli tudi sosedje. končalo pa se je sojenje23-letnemu Borutu Vrenčurju, ki so mu zaradi umora 53-letnega očeta junija lani v Skalah pri Velenju dosodili pet let zapora. Dejanje je storil v bistveno zmanjšani prištevnosti, opit in poln sovraštva do svojega očeta. RazJog? Očetovo nasilje do njega in matere. Le dva dni pred umorom v Škalah je do družinske tragedije prišlo na Hudi-nji v Celju. Komaj 15-letni sin je umoril svojega 39-let- nega očeta. 15-letnik je pred nasilnim očetom poskušal obvarovari svojo mater. Do krvav^a spora je prišlo tudi julija lani v Babnih Brdih na območju Šmarjapri Jelšah. 41-letni Franc Frece je 2 nožem večkrat zabodel 69-letnega očeta, ki je zaradi hudih poškodb izkrvavel na kraju dogodka. 41-letnik je pri tem poškodoval tudi svojo ženo, spravil se je tudi nad ouroke. Tudi 41-letni Frece je bil policiji znan po nasilju v družim. Med družinskimi umori je štajerski javnosti dobro znan tudi primer Jake Ulčnika. Ta naj bi junija 2005 v Bistrici ob Sodi umoril brata Jožeta in poskušal umoriti bratovo dekle. Ulčnika poznamo tudi po lanskem pobegu iz psihiatrične bolnišnice v Ljubljani, kjer je bil na opazovanju. Sojenje še vedno ni končano, saj imajo strokovnjaki goro dela z izdelavo mnenj o njegovem psihičnem stanju. Tüdi Ulčnik je bil policiji znan že od prej, pri čemer je svoji družini že pred tragedijo grozil s smrtjo. Sicer pa še vedno po umorih zaradi nasilja v družini prednjači celjska Hudinja. Leta 2002 je v stolpnici ob Ope-kamiški cesti 2 8-letni moški ubil nekdanjo 37-letno partnerko, nato še sebe. V stanovanju je bil takrat tudi njun 8-letni sin. Tudi v tem primeru je šlo za večkratne družinske prepire, 28-letnik je bil zaradi tega že večkrat ovaden. Marca lani smo poro-čaU tudi o smrti 37-letnega Simona Sivke in komaj 22-letne Maje Možina. Gasilci so ju mrtva našli v 7. nadstropju bloka v Pohorski ulici 4 v Celju. Rezultati preiskave so pokazali, da naj bi 37-letnik dekle zadušil in nato storil samomor z obešanjem, vendar v tem primeru do umora ni bilo govora o kakršnem koli nasilju med njima. SIMONA ŠOLINIC 32-^etin Darinka Končan |« teta 2004 timria zaradi B VrenSiir. Zaradi nasHja v dntžini ga je umoril iastsnsm. iteiiit?;^^'; 21 24kilagramav. TilMlta pil kom Dpljo Pred petimi leti zaprt in prcdcasno izpuščen 47-leini Šmarčan v nedeljo ponovno tihotapil konopljo ~ Od torka v priporu v nedeljo so celjski poUd-sti in kriminalisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili odvzeli prostost 47-letnemu moškemu z območja Šmarja pri Jelšah in ga pridržali. Osumljen jetihotapljenja prepovedane droge s Hrvaške v Slovenijo. Gre za dobrih 22 kilogramov konoplje. Osumljeni se je v nedeljo okrog 6.35 z osebnim avtomobilom pripeljal na meddržavni mejni prehod Rogatec in nameraval vstopiti v našo državo. Opravljena je bila mejna kontrola, kjer je policist voznika pozval, naj odpre prtljažnik. Pri tem je opazil, da ima povišano dno, zato je moral 47-letni voznik dvigniti preprogo oziroma tapeto, ki je prekrivala prtljažnik. Ko jo je osumljeni privzdignil, je po- licist opazil več zavojev, ob-lepljenih z lepiinim trakom, V tistem trenutku je 47-letnik stekel z mejnega prehoda, a so ga policisti prijeli približno 800 metrov stran na slovenski strani. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili so mu odvzeli prostost. Že S 24 kilogrami iconopije Po odredbi sodišča so policisti opravili tudi preiskavo vozila, kjer so na dnu prtljažnika pod tapeto oziroma zaščitno oblogo našH in kasneje zasegli 16 zavitkov konoplje, težkih 16,14 kilograma. V preiskavi hiše osumljenega, kjer je bival, so nato našli in zase-6,35 kilograma konop- lje. V primeru uspešne prodaje konoplje bi osumljenec na ulici dosegel ceno, t. i. »na veliko«, najmanj 350 evrov za prodan kilogram konoplje. A če bi se droga prodajala »na drobno», torej v gramih, bi za prodan kilogram konoplje iztržil najmanj 4.000 evrov. 47-letnik je bil že v preteklosti pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja, prav tako neupravičene proizvodnje in prometa z mamili na Hrvaškem, kjer je bil v lem 2002 prijet z dobrimi 24 kilogrami konoplje. Obsojen je bil na zaporno kazen pet let in bil predčasno izpuščen. Včasupogojnega odpusta je spet izvršil kaznivo dejanje. Vponedeljek je bil s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku, ki je po zaslišanju v torek zanj odredil pripor. MATEJA JAZBEC Umrl na avtocesti Na awocesü med Celjem in MarUiorom se je v torek nekaj minut po 22. uri zgodila tragiCna prometna nesreča. 38-letm voznik VW^lfa je vozil iz smeri SInvoiiskt' Hisinc.?. Izven naselja Gruiöv-' Ije je zapeljal čez odstavni pas v desni obcestni jarek. Po i^faj metrih vožnje po jarku je trčil še v kovinsko varnostno ograjo, nakar ^e vozilo odbilo v koritnice. po katerih je drselo še neka) metrov. Vozito je čez vai nohtno ojimu^ ,it iK'it'-lo na avtocesto ter nbsi.-ilo pi-in^nijeno na bok. Vanj je zatön trčil še 5&-letni voznik _yteenega vozila, ki je^JripeJjaJ iz smeri Skumiake Bistrice. 38 nesreče. To je na Celjskm letos že peta smrtfia žrtev. Poleg te je v torek zjutraj m avtocesti prišk) še do ene hude prometne nesreče. 33-ietnl vozmk osebnega av{onK>lMb je vozü proti Mariboru, pred cestninsko postajo v Tepanju pa |e kljub zaviranju močno träl v pred seboj stt^eče |»lkI^io TOzilo, ki je čakate za plaüio cestnine. O dopno TOzilo tako, da so posredovaft gasilci, ki so iz ■••• • ......... ka. ki se je v trčenju hudo telesno poškottoval. DOBRA GLASBA IN POSTAVNI FANTJE ri spola. V sredo, 7. marca, med 18. in 19. Nuša Derenda. V petek, 9. marca, pa bor Boys, slačifantje iz Francije, ZA LJUBtTELJE DOBRIH ZGODB o/i'o/t/m/ Št.lS-2. Ogromna parabola koncentrira vsa zbrane sončne žarke in njihovo energijo na vsega 60 3.000 stopinj Celzija. Kjer sonček vrta luknje v jeklo Na jugu Francije deluje velik raziskovalni inštitut za proučevanje uporabe sončne energije Vzrcala ujeta moč Sonca zanima vse več turistov. Sonce ima neverjetno moč, vprašanje, ki si ga že desetletja zastavlja človeštvo, pa je, kako čim bolj koristno izrabiti vso mogočno energijo, ki jo ta mati našega osončja seva na Zemljo? Z odgovori na ta vprašanja se ukvarjajo francoski znanstveniki v inštitutu Heliodyssee v vzhodnih Pirenejih, na jugu Francije, prav ob meji s Španijo. Ime te »soočne tovarne« je jev, ki prestrezajo sončne žar- že samo po sebi zgovorno. Sestavljeno je namreč iz imen Sonca in antičnega popotnika Odiseja. Tako v tem inštitutu že vse od leta 1968 potujejo skozi vprašanja, kako izrabiti moč sonca in njegovo energijo pretvoriti v uporabne oblike. Inštitut sam je videti kot kakšna scena iz znanstveno-fan-tastičnih filmov. A je v bistvu povsem preprosta zadeva, sestavljena iz ogromnih pano- ke ter jih usmerjajo na impresivno parabolo, ta pa moč žarkov koncentrira v zbiralnik energije, le dobrih 60 centimetrov veliko luknjo. In žarek, ki ga iz zbiralnika usmerijo v več deset centimetrov debelo jekleno ploščo, v njej v nekaj sekundah izvrta luknjo. Sonce, ki na 1.500 metrov visoki planoti, na enakem vzporedniku kot ga ima Rim, sije več kot 240 dni na leto, prestrezajo z velikimi panoji postavljenih zrcal, heliostatov. Teh je 63, v njih je N^ajenih 11.340 zrcal, skupna površina je 2.835 kvadratnih metrov. Ta zrcala prestrežejo sončne žarke in.jih usmerjajo v 40x54 metrov veliko konkavno parabolo s skupno površino 1.830 kvadratnih metrov, Vanjn je vgrajenih 9.130 zrcal, usmerjenih tako, da vse prestrežene žarke usmerjajo v zbiralnik z luknjo, ki ima premer vsega 60 centimetrov. V tem prostoru so doslej izmerili največjo temperaturo 3.500 stopinj Celzija. Inštituta v francoskih Pirenejih niso postavljali zato, da bi z zbrano energijo vrtali luknje v jeklo. To je le dokaz silne moä tako zbrane enei^je, ki pa jo je treba čim bolj smotrno uporabiti. Sistemi sonč- nih kolektorjev za ogrevanje vode, pa na podoben način zbrane in koncentrirane energije Sonca za upaijevanje vode in preko turbin za proizvodnjo električne ener^je so že davno razviti. V Heüodyssee-ju pa se ukvarjajo še z marsičem drugim. Predvsem z razvojem toplotnih in kemičnih procesov, ki bodo omogočali uničevanje in reciklažo industrijskih odpadkov. Pa s proučevanjem vpliva toplotnih šokov na različne materiale in s tem povezanim razvojem zaščitnih materialov za vesoljska plovila. S pretvorbo sončne energije v električno. In, kot poseben izziv za prihodnost -s proizvodnjo vodika s pomočjo sončne energije. Prav vodik naj bi bil v prihodnosti eden od osnovnih energentov, kot pogonsko gorivo bi lahko zamenjal naftne derivate. A skrivnosti proizvodnje vodika, ki ne bi škodljivo vplivala na okolje, še niso razvozlali. Inštitut j e vse dni v letu odprt tudi za turistične oglede. Zvedavim turistom nazorno pokažejo možnosti uporabe alternativnih energetskih virov, ogledajo si film o inštitutu in njegovih dosežkih, pokažejo tudi, kako so zgolj z močjo sončnih žarkov v jekleno ploščo izvrtali luknjo, podučijo pa jih tudi o možnostih za domačo uporabo sončne energije. Obisk v He-liodysseeju je kot sprehod v prihodnost. Prepričljiv, šokanten, zanimiv. BRANKO STAMEJCIC NOVI TEDNI -informacije 23 Zelja lahko postane resničnost tmmtkjjM^^^mUmUkk 5. td.; os 49018 05 UredniStvoobpljapisnia, bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skiadu z Zakonom o piedljih. Dol-, žina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izogmli nesporazumom, morajo.biti pisma podpisana in opremljena s. celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtoi^a, na katero lahko prevenmo njegovo idenü-teto. Včasopisu pasmo pod-pišemož «nenom m. pmm-kom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Borba za bolnike Ne morem si kaj. da ne bi odgovoril na izjave, ki jih je navedla direktorica SB Celje Štefka Presker v članku: Borba za boinike v Novem tedniku, dne 23. 2. 2007. Ob 200 čakajočih bolnikih v naši ambulanti za operacijo sive mrene, bi se lahko tudi vprašali, zakaj v SB Celje ni čakalne dobe? O ne-resnosti namere pri sodelovanju v organizaciji dežurne službe bi rekel, da sva z dr. Mehom pisno ponudila pripravljenost pri sodelovanju v dežurni službi SB Celje in jo naslovila na direktorico in strokovno direktorico SB Celje ter na predstojnika očesnega oddelka, vendar v 5 tednih še vedno ni bi!o nikakršnega odgovora. Naj nadaljujem o izjavi direktorice, ko se boji, da je pri koncesionarjih glavni motiv večji zaslužek na račun manjšega števila kadra in vstavljanja cenejšega, nepreizkušenega materiala. Seveda delamo kon-cesionarji z manjšim številom kadra, ker smo v to prisiljeni, če hočemo po- slovati pozitivno. Sestre in administratorke so bolj obremenjene kot v javnih zavodih, dostikrat morajo opraviti tudi kakšno delo, ki ga v javnih zavodih opravi čistilni servis. Delo se ne konča vedno 15 minut pred koncem službe, ampak se dostikrat podaljša preko uradnega ordinacijskega časa. Tudi sam dostikrat opravljam delo računovodje m administratorke ob sobotah in nedeljah. Najbolj pa me je v izjavi Štefke Presker motilo, da govori o cenejših in nepreizkušenih materialih, ki jih uporabljamo pri operacijah očesa. To je govorjenje na pamet in brez strokovne podlage. Naj odgovorim, da sem pri operacijah uporabljal preizkušene materiale, ki jih v večini uporabljajo tudi drugi javni zavodi, očesna klinika in seveda drugi zasebniki že več let, ob tem pa sem bil sposoben od določenih proizvajalcev iztržiti celo do 40% nižjo nabavno ceno,kot je nabavna cena za iste «nekvalitetne« materiale v SB Celje. Zasebniki še z večjo odgovornostjo izvajamo vse posege, saj smo še bolj izpostavljeni negativnemu javnemu mnenju o zdravnikih, zato ne vidim razloga, da bi varčevali pri materialu. Kam gre torej tistih 40% denarja? Ali se določeni ljudje ne znajo pogajati ali pa gre ta denar kam drugam. Mogoče bo sčasoma komu postalo jasno, da z organizacijo dela v javnih zavodih mogoče tudi ni vse prav, da bodu končno zdravniki plačani po tem, koliko in kako kvalitetno opravljajo svoje delo, da bodo zdravniki začeli razmišljati, kot razmišlja kon-cesionar zasebnik, ko z lastim kapitalom opremlja prostore in kupuje opremo. Ampak seveda - treba je delati!!! Na koncu bo zadovoljen tudi bolnik. BOŠTJAN DREV, dr. med., spec, oftalmolog Zaščita neposrednili icrivcev smrti Oseba, ki je neposredni krivec kaznivega dejanja: omogočitev jemanja nedovoljenih substanc, ki so posledično povzročile smrt 23-letne ženske, se prosto sprehaja po Celju. Javno sprašujem organe pregona, ne toliko policijo, ker je po mojih podatkih opravila ogled kaznivega dejanja, odredila sodno obdukcijo itd., bolj pa sodišče in tožilstvo. Oseba, pri kateri je umrlo 23 let staro dekle, je še vedno na prostosti in se kratko malo norčuje iz našega pravnega sistema. Zakon precizira, da kdorkoli na kate-rikoh način omogoči osebi uživanje nedovoljenih substanc v svojem stanovanju in tudi finančno omogoči nabavo ter s tem povzroči smrt je kazensko odgovoren. Tako je potrebno takoj ukrepati. Ker obstajajo znaki, da je navedena oseba omogočila večim osebam uživanje navedenih substanc v svojem stanovanju in obstaja ponovitvena nevarnost. Sprašujem se, ali je res življenje odvisnika tako malo vredno, da ne bo nobeden ničesar ukrenil proti tej osebi. AUjedotičnim organom res do klika izbris: zadeva zaprta. JORGE JIMENEZ, Celje □ DRI TELEFON Kons noica Bralca zanima, kje v Celju je mogoče kupiti črno, rženo ali koruzno moko za peko boij zdravega kruha. V trgovinah opaža na policah zgolj belo moko. Klara Titan, vodja prodajalne Biotopic Celje, odgovarja: »Na policah supermar-ketov se večinoma res dobi le klasična bela moka, ki je presejana in >oropana< vseh hranljivih snovi. Zato je za peko priporočljiva polnozr-nata moka, ki je sicer bolj temna in malo težja za pripravo peciva ali kruha (zaradi naše navade s preseja-no moko), vendar nedvomno veliko bolj zdrava. Vsebuje veliko več vlaknin, vitaminov in mineralov. V kolikor je biološke pridelave, je vsebnost le-teh še večja. To moko lahko dobite v trgovini Biotopic na Glavnem trgu 10 ali v trgovini Biotopic v City centru. Imamo tudi koruzno, pirino, čičeri-kino, sojino moko (biološke pridelave) ... V trgovini na Glavnem trgu vam pri nas kupljena žita tudi zmeljemo v moko ali želeno debelino žita.« Odgovori »javnih« Bralko zanima, ali so javne ustanove - kot so na primer občine, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, komunalna podjetja - dolžne odgovoriti na pritožbe občanov in ali so za odgovore določeni roki. Vodja odnosov z javnostmi v uradu Varuha človekovih pravic RS, Nataša Kuz-mič, odgovarja: »Po Zakonu o splošnem upravnem postopku morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V skladu z določbo 1. odstavka 256. člena mora organ druge stopnje izdati in vročiti stranki odločbo o pritožbi, takoj ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Zamuda oziroma prekoračitev tega roka v zakonu ni sankcionirana, saj gre za inštruk-djski rok, ki sili organe k aktivnosti in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja v primeru neutemeljenih zastojev pri delu upravnega organa. Posebna uredba ureja upravno poslovanje, ki obsega delovni in poslovni čas ter uradne ure, uporabo prostorov in opreme, upravljanje dokumentarnega gradiva, komunikacijo s strankami in z drugimi javnostmi, izvajanje uradnih dejanj, poslovanje v jezikih narodnih skupnosti in nadzor nad izvajanjem te uredbe. Velja za organe državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter druge pravne in fizične osebe, kadar na pod- lagi javnih pooblastil oprav-■ ajo upravne naloge. Če ni s to uredbo in z drugimi predpisi določeno drugače (1. člen določa nekatere izjeme). Njen 16. člen določa, da mora predstojnik oziroma vodja notranje organizacijske enote obravnavati predloge, pripombe, vprašanja, kritike in pohvale strank glede kakovosti poslovanja s strankami in nanje odgovoriti najkasneje v 15 dneh, če je stranka v vlogi ali v knjigi pripomb in pohval navedla svoje osebno ime in naslov. Če stranka ni zadovoljna z odgovorom, se lahko obrne na predstojnika oziroma organ, ki izvaja nadzor nad organom, ki je podal odgovor. To možnost je treba v odgovoru posebej navesti. Za odgovor na to vlogo veljajo roki iz prejšnjega odstavka. 18. člen določa, da mora organ odgovoriti na vse dopise, ki jih prejme v fizični ali elektronski obliki, razen če so šikanoznega značaja. Odgovoriti mora najkasneje v 15 dneh, če je iz dopisa razviden naslov pošiljatelja. Za zahtevnejše zadeve mora organ vtem roku izdati vsaj obvestilo o nadaljnjem ukrepanju in realnem roku. Organ mora odgovarjati tudi na dopise v elektronski obliki, ki so prejeli preko enotnega državnega portala.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. www.novitediiik.com Tokrat vam predstavljamo: "wiMWii wwi— Cirycentra Celje in Casinoja Faroon I Trgovina CEOL se naboja v prvem nadstropfu Citycentra. f^ihowi ponudba temelfi na ivodmh žen^ih oblačilih pisanih barvm.adobnätsportfi^kro^v.Mo">3 Pravilo igre »obiovljem K * f U »TJ e r Parfumenja Umom vam nudi vrhunce kozmetične »afe/ke vseh najprestižnejših svetovnih kcamettčnihinparfum^lh hlLNa yq^ io va^u^oso^ne pnsdqjatk^ jä.. vo/T? öodto tÄto p«'pravdo . vonja 'ko0üät pn pravitni ne^ tdiraza in . t^esa, na vaSo željo pa vas bodo tiuU l^tiček bodo v parfumerip m OBHi ifl oudijo ike*o za iboSiüj)sqol Ce sts v ^ J^:rPokrovitelii: 24 P GA BERETE Mfl TEDill ;%TEDENSKI SPORED RADIA CE^E 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informac^, 6.00 Poroälo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kroiuka RaSio, 8.00 Poročila, 8.45Jackpot.9.200troškiiadio, 10.00 Novice. 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Cel|e - Z Rokom Kosmačem v fimessu (svoje želje pošljite na radio(®radioce-lje.com, fotografije na www.r^ocelje.com), IliX) Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 OdnKV-Sodobni načini izkoriščal^ delavcev?! - ponoWtev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Jack pot, 15.00 Šport danes, 15.3Q Dogodki in odmevi RaSlo, 16,20 Glasbeni troiček z Majo Go^up, 27.00 Kronika. 17.30 Uvodni krog spomladanska dela I. SNL Maribor - MIK CM Celje- reporter Dean Šuster, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program z Mojco Knez, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23X30 Vaše skrite žeije uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z Rokom Kosmačem v «tnessu- ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Promeme informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikroionom - Boštjan Korošec, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5.12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po öesütkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK. 5. marec S.OO Začetek jutranjega progama, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5-50 Prometne informacije, 6.00 Poroäk) OKC, 6.30 SUvester v akciji, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSk), 8.00 PoročUa, 8.25 PoroCüo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10,00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športna dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 MESTOI STUDIO RADIA CEUE - Stopnice do prestolnice, 13.00 ^o jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Etogodki in odmevi RaSlo^ 16.30100medvedov;;a 100 nasmefaov-nagradna igra, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18:00 Poglejte v zvezde ž Gor-dano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 6. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Promeme informacije, 6.00 Porofäo OKC, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 PoroČUo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Po-stanekvčasu, 10.00 Novice, 11.00 Kullurnimozaik, 12.00 Novice, 12.15 MESTNI STUDIO RADIA CELJE - Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dennolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Celje) m 5.(X) Začetek jutranjega progama - sredina rdeča nit je Jutranja nostalgija, Narodnozabaraa melodija tedna, 5.50 Prometne informac^, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronikaŠaSlo, 8.00 Poročila, 825 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, S.^-Piškoslovje, 10.00 Novice, 10.15 Čarobna ruleta tisočerih nakupov - nova n^adna igra, 11.00 Kulturni mozaik, lllS MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Zeleni val, 12.00 Novice, 13.28 Mali O ■ poŠta. 13.30.Mali O • klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo; 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronfica, 17.45 Jack pot, 18.00 MESTNI STUmO RADIA CEUE - Pop Čvek - Foxy teens tCT Son in Sadež, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Celje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Čigav ^s seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17,45 Jack pot, 18.00 PoroUiiki, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C, 23.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Sora) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Naro» lodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6,00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila. 8.25 PoroCüo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9,40 Halo, ZdraviUšče Dobrna, 10,00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA Rogaška, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo. Zdravilišče Uško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 14,30 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festlvalfada. 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23,00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Sora) UTRINKI IZ MESTNEGA STUDIA RADIA CEUE ulicivCEljulvptiisUrih bivša Našek jo lahko na valmili Radia Calie sllšHa ab urklb. ietitkili In nsila-IJah.iatr.niampn>g>amu. vCaljusmoWer-ttillvMesbiem studiu Radia Celje. Mad drugim smo litko Izvedeli, de bo te že ejegov IDI. keecert,petudito,davvlšlnome-rikat 19Scentlmatrev.To.dabo koncait 9. marca, pa verjetno veste žo vsi. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAifsmncA 1, SAYR'RieHT-NEU.YRJRTADa (3) Z CTARZINTHEIREYES-JUSTJACK(2) 3. GRACE imY-M(A (3) 4. WAlKTlflSWAY-SUGABABESVS6IRLSAUXID (1| 5. CANDYMAN-MUlLERACHRISTnA (2) & CATCH Y0U-S0PHIEELUSBDat)R(6) 7. BEWTTHOlfTYOU-WmFEATMElANIEIVI (4) 8. TEliME'BOUTrr-JOSSSTWE (1) 9. WHISTlfFORlHECHOIR-mFlATELiJS (5) 10. SOMEONE SHOmDTEliYOU-IflrtÄR (4) D0MAČA1£STVICA 1, SAMDDATIMAŠMENERADA-JANPtESTENJAK (5) 2, ElflVlENTL-NUDE (3) 3, CVETZJUGA-Al£NKA60TAfl (3) 4, TINISITA-MK {1( 6, ČARNOČI-UON (4 7, ČAKAJ ME-ZORAN PREDIK& MIRJAM KAUN (5 8, PHOEBE-ZEUS (4 9, DRUGAVIOUNA-ŽANA (2 10,NEM»NAL£TA-PANDA <1 PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: PDA (WEJUSTDONT CARE). ÄHN IfffiND YDUKNDWI'MNOGOOD- PREOLOQA ZA DOMAČO LESTVICO: SBJCA SEBE-SANK ROCK Sic yubljanska 88, Celje NlanVr8betli)kaije2t,Sen^uf VRTILJAK POLK IN VALČKOV 1, NAJINE N 1 UJEIASEMTENAIJMANCE-VESafSTAJEfiKE 3, K0DRAST00EK1£-KOZJANSKIZVEN 4, NIKAR MI NEZAMERfTE-BUM 5, TVOJAÜUBEZEN-GOLTI SLOV^SKIH S plus 1. NIČ NE OKLEVAJ-AIPSKI KVINTET(4) 1 £N-GAPOŠTBJGA-GAŠFWI (5) 3, KERNEPLEŠEMRAD-RUaN (2) 4, STEBOJ-ZLATI MUZIKAWn (3) 5, PUSTNANEMUA-VESEUSVATJEd) Miran Roje, PotvKonjsko8.Voin* Teden kulture je spremljal novinar Brana Stamejčič, Za dnber zvok iz Mestnega studia Radia Celje med 2 gosti pa klepetal tako v Mestnem studiu Radia drugim skrbi Mitja Tatarevic. Celje kot po ulicah pred njim. Folo: GK, BA, SB Tone VrabI, kapo dol OdvTtel se je 700, Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje, ki ga sicer Tone Vrabl poganja vsak ponedeljek zvečer. Kot so na prireditvi v Gorici pri Slivnici ponavljali voditelji Blaž, Davor in Domen, zapisujemo tudi mi: Tone Vrabl, kapo dol. Dan po prireditvi sta Tone Vrabl in Tonka Kovač, ki Toneta nadomesti, kadar ima obveznosti, zarezala v tono. Sladkali pa smo se vsi in vrtiljaku zaželeli srečno tudi v prihodnje! LBstvicDD^kih 5 lahko posluiate vsak pon8dfliekob2215iii,lestwcaaav6nskh 5 pa ah 23,» uri, ZaprBdlogezobehlesMcI^ NovitGdnlk,Pr6i6mova 19, KU mmm 25 Sladko, joj, kako je sladko! Najbolj sladka od vseh sUdkih barv? Pinki, kajpak! Sliši tudi na ime rožnata ali ciklamna barva. Saj poznate »think pink« filozofijo, kajne? Če gledaš na svet skozi rožnata očala in razmišljaš rožnato, bo življenje slej kot prg' takšno tudi postalo! Ne le takrat, ko lebdimo v sanjah med spanjem ali pri belem dnevu, tudi takrat, ko z realnim pogledom opazujemo okolico, ko stopamo po trdnih tleh. Pripravila: VLASTA CAH Zerovnik Do takrat pa - če še ni, naj bo vaš vsakdan rožnat, kot se za pomladno razpoloženje tudi spodobi. Začnete lahko z rožnatimi oblaäli! Od glave do čevljev se odenite v rožnate odtenke ali si nekaj modne sladkosti privoščite zgolj pri modnih dodadoh. Rožnata, v kateri so zlite rdeča, bela in ostati ravnodušen. Ker je tako kapljica modre baive, je bar- vroče sladka, da je privlačna va, ob kateri ne more nihče kot marcipanova presta ali ma- dm Kot «sate ieto tudi letos pripravljamo prasoflečeni a mamice - in letos prvič, ob 10. loarcu, dnevu rnuienikov, nagrajujemo oiJn! izpolnite kupon za svojo mamico ali očka in ga oa dop»iilti poiljita do B. marca v nals uredniStvo na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisonu za mamico; za oika. Med prejetin» Andismcami bomo na Rsdiu Celje B. msfcs v Bvo izinhaHsreinicBinsreensia NasrajeDcetoiito filQavili v Novem tedniku in na spletrnstrsiii wwWJievtteAiik.comtsrumw.radiocelje.com. iinov sladoled. A]j ker je tako opazna, da je nekateri ne marajo prav zato, ker ne žeHjo izstopati. In še nekaj je res -rožnate res ne morete nositi in nositi... v nedogled kot denimo klasičen siv suknjič. Ker se je boste vi in okolica dokaj hitro naveličali. Je pa kot nalašč za hitro barvno osvežitev ianske ^dero-be in efektna barvna injekcija ostalimbarvno nevtralnim oblačilom in modnim dodatkom. Vendar, rožnata ni samo samov-šečnasladka barva, temveč tudi nadležna prepirljivka. Ujame se le z izbranimi barvami. Ce nimate res prefinjenega občutka za barvno kombinatoriko, lahko z mešanjem rožnate z ostalimi hitro zdrsnete namesto v središče modnega dogajanja, v sredino cirkuške arene... Tega pa nikar, kajne? Ce jo boste družili z belo in s črno oziroma le z eno od njiju, ne bu nič narobe. Všečno je mdi nizanje več oblačilnih kosov v več intenzivnih rožnatih odtenkih- Še kaj? Ja, če vas rožnata sladkost le ne prepriča, da bi se odločili zakakšenklju-čen kos garderobe, se pocrt-Ijajte vsaj z rožnatim spodnjim perilom! K.UPOH'^ZAmmeol me in priimek mojem. 11 ime in priimek mojega o&ta i i Telefon * . * . * TEDENSKA .i *ASTROLOŠKA , O ^ NAPOVED / Petek, 2. marec: Dan bo precej deloven, zagotovo boste občutih težo določenih bremen. Lahko, da vas bo spremljal občutek nemoči v določenih trenutkih, zato se ne odločajte za kakšno pomembnejšo spremembo. Počakajte na bolj ugoden čas, ko boste bolj zbrani in samozavestni. Več odločnosti bo zvečer, ko lahko načrtujete svoje prihodnje aktivnosti. Sobota, 3. marec: Luna še vedno raste in je v znamenju Device. Ta dan planeti ne tvorijo nobenih posebnih medsebojnih položajev. Povečana bo živčna energija, zato se boste veliko bolje počutili, če se boste zaposlili s konkretnimi opraviti. Lenarjenje in nedelo vam lahko povzročata še večji notranji nemir. Dan je odličen za pospravljanje v dobesednem in tudi prenesenem pomenu besede. Nedelja, 4. marec: Polna Luna v Devici in istočasno delni mrk nastopi že malo po polnoči. Najbolj bosta oba položaja vplivala na vse, ki ste rojeni v znamenju Rib in Device. Zaradi prevelike občutljivosti se potrudite za zmernost na vseh življenjskih področjih. Vetika previdnost velja v medsebojiuh pogovorih in v prometu. Prisotna bo še opozicija Lune z Uranom in kvadrat z Jupitrom, kar vam lahko prinese še dodaten stres ali povzroči nepredvidljivo ravnanje. Skušajte se držati ustaljenih pravil in ne pričakujte preveč od nikogar. Lahko ste zelo razočarani. Ponedeljek, 5. marec: Luna vstopa dopoldne v Tehtnico in prinaša veliko bolj harmonično energijo. Veliko vam bo do ubranih medsebojnih odnosov in zanje boste pripravljeni storiri kaj konkretnega. Napori v to smer se bodo lepo obrestovali. Večer bo dober za sproščen klepet, za kakšno srečanje ali zabavo. Odlično se boste počutili vsi, rojeni v zračnih znamenjih. Torek, 6. marec: Opozicija Lune z Venero prinaša nekaj nezadovoljstva na čustvenem področju. Dan nikakor ni primeren, da kaj delate na silo ali celo izsiljujete. Najbolje boste naredili, če si zastavite določene izzive in jih skušate preseči. Veliko bolj pri- jeten in umirjen bo večer, v katerem sebodo tudi vaši občutki nelagodja razblinili. Sreda, 7. marec; Dan, v katerem lahko zavihate rokave in se lotite dela. Primerno je, da se lotite vsega, kar se vam j e nabralo, urejate lu'adne ali pravne zadeve, sklepate dogovore ali opravite kakšno pot. Luna v sekstilu s Saturnom in Plutonom ter trigo-nu z Merkurjem in Neptunom vas lepo podpira. Nekaj rezerve pri času si vseeno vzemite, kajri možne so tudi manjše zamude ali zastoji. Vendar vam to ne bo vzelo dobre volje, ker bo dan energetsko bistveno boljši od predhodnih. V zraku bo tudi harmonična energija, zato vam bo vse lažje. Četrtek, S. marec: Luna je že malo pred polnočjo prejšnjega dne vstopila v močnega Škorpijona in daje v tem dnevu več intenzivnosti vsemu dogajanju. Čudovit trigon Venere in Jupitra, tradicionalno dveh najbolj »srečnih planetov«, je porok, da lahko preživite zelo prijeten dan. Izkoristite ga za srečanja, zabave, nakupe, seveda pa ne pozabite na ljubezen. Pa tudi na to ne, da veliko pripadnic ženskega spola še vedno z nostalgijo doživlja 8. marec kot praznik dneva žena -pošljite kakšno čestitko! Nekoliko su-esno je Jahko popoldne zaradi kvadrata Lune z Marsom, zato se svetuje večja diplomacija in potrpežljivost. Adrenahn boste imeti povišan vsi, ki imate poudarjeno znamenje Bika, Škorpijona, Leva in Vodnarja. Astrologinja CORDANA in DOLORES ASTROLOetMJA GOROANA gsm 041 404 935 napovedi, bioterapije, regresije .net www.g(xdana.si ASTROLOGiNJA DOLORES 0904361 090142827 9sm:04t 519265 napovedi, primerjalna analiza www,dok)res.si ŠTAJERSKI VAL 26 p-IIDIIjl Mitsubiihi mlandet Mitsubishi prenovil outlanderja Ime je znano in staro, avto povsem nov. To velja za mitsubishija outlanderja, ki ga uvrščajo v razred kompaktnih športnih terencev, torej v razred, ki je vsaj na evropskih trgih izjemno konkurenčen in zanüniv. V dolžino meri novi outlan-der464 centimetrov, prednja maska pa povsem prepoznavno dokazuje poreklo. Motorja sta dva, prvi je 2,4-litrski bencinski štirivaljnik s 125 k-W/170 KM, zraven pa za doplačilo ponujajo 6-stopenjski ^ MERILCI PQETOKA ZRAKA ix VW. AUDI, SKODA -1.9 TDI inOMlI RESNfMf^M, KATAUZATORUNIVERZALNI LAMDA SONDE «cnbo.^a Cel/e KOMPRESORJI KUME rel.: 103) 428-62-70 TUK80KDMPRFSORJI SERVOVOIANSKEČRPAIKE samodejni menjalnik CVT. Pri nemškem Volkswagnu so si izposodUi 2,0-litrski dizel [103 kW/140 KM), ki je serijsko opremljen s 6-stopenj-skim ročnim menjalnikom, Pogon dokazuje, da je novi outlander namenjen bolj vožnji po asfaltu, čeprav ima štirikolesni pogon in sredinsko diferencialno zaporo. Kot pravijo, bo novi outiander k nam pripeljal februarja. radiocelje .'rf ,111.0 . Mini še icot one in cooper D Lani prei i je bil doslej na voljo v izveden- kah cooper in cooper S, zdaj oziroma čez dober mesec pa bo tovarna postavila na ogled še dve izvedenki. Prvo (mini one) bo poga- 90 KM, drugo pa dizelski njal 1,4-litrski bencinski mo- agregat, ki bo zmogel 80 k-tor, ki bo ponujal 70 kW/ W/110 KM. To bo tudi edini dizelski motor v miniju, vsekakor precej močnejši od prejšnjega. Ta hip se še ne ve, kdaj bosta obe različici na voljo tudi slovenskim kupcem. Manjša prenova rextona Južnokorejski Ssangyong je v zadnjih letih v velikem zagonu, saj tako rekoč po tekočem traku ponujajo novosti. Tokrat ne gre za velilu) novost, pač pa za prenovo sicer dovolj znanega športnega terenca rexton. Avto je dobil nekaj drugačne prednje luči, spremenjena je rudi motorna maska, zanimivo pa je, da je avto za 6,5 centimetra krajši in sedaj meri 472 centimetrov Po novem bo imel rexton tudi 18-palčna platišča (prej so bila 16-palč-na). Tudi znotraj je nekaj sprememb, ki pa so komaj opazne. Drugačni so merilniki, izboljšana je klimatska naprava... Nekoliko so posodobili tudi petvaljni 2,7-litrski dizelski motor, ki bo še naprej obstajal v dveh verzijah (186 in 165 KM), Dodali so mu elek- Gates ima porscheja tronsko krmiljeni variabilni turbopolnilnik in vbrizg goriva po skupnem vodu tretje generacije; šibkejša izvedenka rextona je po novem opremljena z ročnim 5-stopenjskim menjalnikom, zmogljivejša pa je dobila novi S-stopenjski sa- modejni menjalnik z dvema prestavama za vzvramo vožnjo. Prenovili so tudi štirikolesni pogon AWD. Prenovljeni rexton je že naprodaj, v najcenejši varianti (2,7 dizel) ga ponujajo za malenkost manj kot 30 tisoč evrov 959 V Revozu naredili 153 tisoč ciiov Kot pravijo, na) bi bdo premoženje BUla Gatesa vredno več kot 46 milijard dolarjev, kar zadostuje, da naj bi bd najbogatejši človek na obh. In kateri avto vozi? Vse kaže, da je zelo navdušen nad porschejem 959. V novomeškem Revozu se seveda pospešeno popravljaj na začetek izdelava novega renaulta twuiga. Kot: je bol] alj rnsq'. znano, naj bi novi twngo na ceste piipdjal letos spomladi oziroma pred poletjem. Ob teniy Novan mestu še izdelujejo prejšnje izvedenke cha, ki se imenuje stona. V Rerozu so lam naredili 153.103 clie. kar je bilo seveda manj kot leta 2005 (177 tisoč), kljub temu pa je lanska številka za 19 odstotkov večja od načrtorane. IViercedes in ocean drive Ocean drive je nova študija velikega mercedesa, vozila, ki ga bodo premier-no pokazali na bližnjem de-troitskem avtomobilskem salonu. Ocean drive je Mercedesov veliki kabriolet. Osnovo je posodil mercedes S 600, torej največji in verjemo tudi najdražji avto, ki nastaja v tej nemški avtomobilski hiši. Prav zaradi tega meri skoraj 530 centimetrov in ima 316-cen-timetrsko medosno razdaljo. Takšnemu avtomobilu se ganjal bencinski dvanajstvalj- ve poln različnih luksuznih seveda spodobi tudi primer- nik z gibno prostornino 5,5 in tehničnih dodatkov (med no zmogljiv pogonski stroj, litra in s 517 KM ter 830 Nm drugim naj bi imel celo 21-Ocean drive naj bi tako po- navora. Seveda bo ocean dri- palčna platišča). Mercedes benz ocean drive AVIO KER lAAATE RADI SEBE IN ŽELITE VEČ Pokličite na brezplačno telefonsko številko OSO 20 8Ö Vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mi. Tečaj CPP v torek, 5. 3. 2007, ob 16. uri. www.zsam-celje.sl št. 18-2. M' ^^Um ' INFORMACIJE 27 tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje ■ boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. n«iiem,Telefon03?38W52. žiis ifOJNIK. PoM lokat za (vetllčamo. Irgovi-no,ctel[e in podobno. 51 m', domo v najentzflin«seäH>iiDiemnino450EUR ♦tekoči stroški. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan AndroiKrbava(, 5. p., Godca pri Šmartnem 57 C, Celje; tmp:// |35öni'),vCeliu|Lnvol,z«porahnin, dovoljenjem,oddomvnDjem. Inlormo-(ijepotelefonu041 731-787. loor GIWBENO|»idoDlihl»ioMkno [u.dolO ElEKROil«M,iiiii»ilEili]«,UkoY .knin,kup».T.I«f..(l)31573M15, 04164«0t. S27 mSOBNO ali IrmbnostiiKTvKiE kipim. Sem resen kupec, plnriio v gotovini. Telefon 0313I1-946, 674 l}JUISONJEROal ■O«|eililnlkotinmlio,a< PRODAM PEUGEOT 206 lAIemik 3/2002,75.000 km, S vrol,metnlno zelen, prodam za 5.B40EllR.Telefoir041 694-279.>026 RENAULT nregone 1,6 rl, telnik 2000, sie. bm,pniilns!nik,nekoromholiran,opte. mn: klimo, obs, prodam, (eno po rtogo. .ar».Talefon031151-311. rtor ni ponto i, leKik 19)1, prodam lo 2.200EUI.Teleloo041 772-147 10« RDUUUmqiain 1,6, letrik 1991,prodom zo 2.300 EUI.Talalaa 031 23U20. G0U«llrlkarrna.,letnikl994,5vnil, rdeč, pni lostnik, odlično obrDo|en,pri> rlam.Telel.n041951-527 lOse KUPIM NOVEJŠI r.a(iedkapir..Tr!lel.n 5726.379. NEI!EGISIIIUIii>goaliI5kuplm.Talefan (03)5792^12. Š1S2 10 prodam ill men|aa. Tolifin 041 750.180. 50B GRtDIEH0pimla,Vaiilk,lnzava,900 ■■,mažaos1taka|ši|o gradili, sončil lego, ravnili ii mirni okoliš, prcKlom za 48.000 EUR.Telefo)i 041 601-555.916 GRiUlBEHO poririb, 850 m', lokacija Prosil >i!ko,komaiali. «1010,(10001 ko-.11.1.1 prispevek, iridbenidovalir^ .1. izda.., mož.a,rodni., prodom Ielefoa041612«. 893 «MupSIiSSS»! tudi Welter aarsia v slavhi. v izmeri od ie.21 de 33,(0 m', bližine avlDCBSteomosočadi> ber dostop v vse smeri, V iliSinije Sola, vrtec in trgovina Cena 1122 EIH/m'. PREIOLD - Ledtove ves. poslovm ptoetot OPtEIIUEIIOoias.bi.sl.ii>v..|ivL.Š. ki«,iiir.i.Uii,addamTililoi;34. 7699, po 16. ari. L«4 SlMSiO d.m v Tidoimi Masti, znven Tiltf.. 031 509m E^K rano Splbiboico),zA «olo rabile. ..,pradai..T.lrf.i5724.909. 2i03 SlllONWUU)iU05lpl9,lioiiiobračol-lik i. pibiliik Tilfui, 10 traktorski pogoo, prodom. Tdef.. 04126U76. TRiUTOR Univenol 445 dtc, ktoik 1999, 1.200 delovoihir,zdoiloln.opr.m., k.t ..v,pr.d.m.Telel.. 041 295.239. 1019 TRAKTORSKO ic.zo,trr>sil.c,pc«lsMY.nlk, širin. 2,40 m,dv.plag.,)Oin 14 Colin nnklodolko N.vl pl.nlr 20, prodom. T.l.f..041297.961. m Kosilnico l.v.rda,rHme mcd.r, kos. 127, z.bračoloikom in vozičkom,pr.d.m z. 450EUR.Telel..05121S«63. ia4s ZnOt 52-11, letnik 1986, ki|><>{.Ieachiš.z g.spod.rsklml .bj.kti, «i. 60.000 EOR oz. 14.378.400 SIT Telifon 041 708.198. Svetovanje, IvooAndrej Kri», vnt, s. p.. Gorita pii Šmaitnem 57 C, (yje; bttii://svet.vDnje.gajba.nBt. ŠOŠTANJ. St.ncivunjsk.lilšo(piibllžno 190 m' bivalne povišiue|, leto izgr.doje 1959,zdvoriščem,sadavnjakani in vrtom, prodomo zo 71.774,32 E»R oz. 17200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svet.¥.nje,lv.nAndrejKibavac,s.p., Goric. pnŠm.rtn.mS7t,Ciilje: http// svet.vanje.gnjba.net. n TRISOBNO stunovonje n.Teb.ßki cesti pr. dom. loformocije po telefooo 00385 3429T61I. 937 VKASAZAIilM,pr n.vt|.nislanovimj.,62m",zgamžo.Tcb fon040429.145,040429.146 Ž102 TRISOBNO strni, vooj., 72 m', vZalcu, mir. nn lokacijo, pcdomo Telefon 041400. 707,041444488. 1014 NOVA vos. Dvosobno stonnvimje, 60 m', z ykum>m,p>.d.m,Tilelon04137243B, NIIVAvas.Goisonjem,lakcHvsb..,svflki,p., st.r.o,.boovlj.n.,del...premljen. st.nuvunj.,.Jd.m.Tel.fun(03)490. 2042. 893 APARTMA,3x,nuSv.Uršidl, l,5 kmad izstop, ovtoc. Oramlje, v luksuzni izvBd. bi, ugodnnuddnm. Telefon 040 667. 223. 1051 N0V0,neapiemljeaastan.vinj.,41m'> 33 m' ograjeoego otrijo, z zelenic, in N.vemlTgovCelj.,voräinn,uddnm, Tebifon 051 376-969. Ž116 KUPIM GRAOlENOpon »A lepi,s..čnll.jl,v7.gniu pri Ponikvi, pmdam 1.400 m'zemljišča. Telefon 041 B33.5B4. Si»i iudimpošleoopločilo.Telel.o041 866.933. 623 PARCELO ob starejšo hiš., v Celja ob bližnji oblici, kupim za gotoviio.Telefoo 041 672-374, 874 GRADBENO porcel. o» bišoošKvilko, II sooeoile||i,v.e5tnijei«mm.selj.,d.lO km Iz Celju, kupim. Telel.1 041 731-116,041 912-733. S60 VltEIID.Iiblšo,do20ltmizCelja,bibko nedokonč.»idivslubš.mstunju, kupim zng.t0vin..T.iel.nO41 397-211 1017 ODDAM V0K0UC1V.jnik..ddumovnajemg.stin-slcl lokaj, bor, velikost 150 nUolefoo 031779-932. 897898 baufHaxk Uspešna podjetja imajo uspešne in samoiniciativne sodelavce! Dopolnjujemo naš tim in iščen PRODAJALCE M/Ž v prodajnem centru Celje Naša pričakovanja: GOTOVINSKA POSOJILA Dunajska 21, ijubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! pralnistroj,hyilnik, kavč,Irosed, regal Itdepradani.TelofonOSl 424-303. SUHA bukova drva, cena 45 EUR/m, prodom. Telefon 041864-233. Ž105 MANJŠO kolkino suhega less (deske, >fo-sne«, opaž) ugodno prodom. Telefon 040467-659. Si78 DRVA, bul ča.Telefon041 355-826. STANOVANJE, 44 m', v 8. nadstropju, v Štoroh, oddam.Te[efon041 717-624. ho, i dostavo, ceno ugodno, prodom. {NOSOBKOstanovonje, veliko 35 m', oddam s 1.4.2007. Lokacijo: Nova vos, 5 minut od šole, pošte, lekorne, vrtca, trgovine, nlzkistfeškl.Telefon041 231-199. 1028 ENOSOBNO stanovanje v cenlnj Celja, po možnosti nekadilci, oddam. Telefon 041 455-714. 1021 ENOSOBNO stanovonje v centru Celjo, opremljeno, stelefoiwm in cah, oddam, Varäino.Telefon04l 594-286. i050 za25GEllR*stroški.Telefon041 260- KREDITI Do 7 let, na osebni dohodek < pokojnino, do 50 % obr. Kredit a osnovi vozile ler leosingi zi vozila slara do 10 lel. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOM* Tel.: 02/252/48/26, fax; 02/252/48/23, mob: 041-750-560, 041-331-991 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 žnHif i J C, II. Vil, lüaaM], 5, M, IWIČE,o{l90ili>120kg,piodom.Flšir. Tilxirlilon041 619-372. Ž9t KAŠI(E,Ddl0Oiii>l3Okg,|if<>liii.Til|. fon0417«J34. 9is 1EUC0 siinantofa, 300 lc|, iHod«. Tili-ron 041 563-725. 9S8 PRAŠIČE, težke od 25 do 50 kg, možna doslm, prodom. I.lefon 041 656. 078. g 139 Dlt mlodi kod, 10 nadaljnje re|o ali lokol, mlečne pasme, stare 6 mesecev, pro-rlam.Ielifcn031 423418. 979 nUXE, ed 30 do 100 kg, knnljnto z domočo krmo, mesnoto pasmo, pro. dom Možentodliakolprošlio.Telefon 031 139«0. S145 PSIČm.i5aad,kmškiovior,star«4inose-(e, zelo lepe, prodom. Ceno po dogovo. ra.Ielefon041 87H73. 997 POlOVICO tKomo, ležkego 110 kg, pro. dam.Iolelon579MS7 loos KOBllO,kme(ko,bteio,.ozno,slil pasme, prodom. Ceno pri ogledo. Telefon 031 278.200. 997 PRAŠIČA zo zakol, težkega približne 160 kg, kmlleo z domotohrono, predemo. Cioo po dogovora. Tolelon 031 811-095,10315794-357 999 IEUC0simeatalko,težlai550 kg, prodom. lolelon 040 746.970. 1099 nUCKOslmontolko, težko 145 kg, prodom oli menjam zo store 10 dni. Telefon (03) 5702J34,041 123-925- 2111 OVEtelkisoieatalki, breji, pmdam-lelelea 5716462,051 215-192. 1015 PRAŠIČE, domačo mjo, težke od 50 do 100 kg, predem. Telefon 031 509061,103) 5021.063. 1032 TIUCO sivke, breje, pradam.Ieleloii 5711 749,pe16.ari. 2113 MANJŠO črede ovotlsrposme, breje ali z mladičem, prodam. Telefon 041 805-110. L102 OVA prašiča, težo 150 kg, prodom. Tolefan 041 738-293. inji BIKCA simenlelio,150 kg, prodam. Telefon 041 297-961. 1020 PRAŠIČE, težko od 30 do 120 kg, možno je tudi dostavo,pmdom.Telefon 041455. 732. S177 IU51RATA, slongo 10 let, bele liotve, prijo-zeo, prodom oli menjam. Telefon 031 553-567,041 472-532. S174 Baumax d.o.o. Ljubljana, Šmartinska 152g lOOOLjubtjarta ali na e-mail naslov: info-si®bau gorenje Goren/e Orodjarn, io.o. objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNI KONSTRUKTOR (m/ž) Od kandidatov pričakujemo Izpolnjevanje naslednjih pogojev: ■ VII. stopnja strokovne Izobrazbe strojne smeri ■ poznavanje 3D modeliranja orodij za preoblikovanje pločevine ali brizganje plastike ■ aktivno znanje enega tujega jezika ■ poznavanje programskega paketa CATIAV5 ali UNIGRAPHICS ■ samostojnost, samoiniciativnost in kreativnost 71 pošljejo pisne ponudbe Št. 18-2. 28 jiWAI.fOGLÄSI - INFfpMACI JE ^šfiiit Večkrat se vprašam, zakaj, očka moj, te usoda je vzeta, da nisi več z menoj. Življenje je kruto, se vprašam, zakaj, zaman pa želim si, da prišel bi nazaj. V SPOMIN 3. marca minevata dve leti, kar nas je za vedno zapustil dragi LEOPOLD BUČER Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, poslojite ob njegovem grobu in mu prižigale sveče. Vsi njegovi DV>idD{li]nuii»|nlini,k]l03l man. m DVE lolld, za aidaljijortjo ali zakol, pro-"dam.Telifon »3114™, |03| 579!-256. Stas PI»ŠIČl,mml!Okg,kmrl{irrazdoriača kuhano tmno, možno p« polovkoh, prodamo. Šolrgo,Zrblka.tilofon 5823 1B5. 1070 KMETIJSKI lyiii'iiiiii m PRODAM KROMPIR,jedilni,vvre^h po 25 in )5kg, prodam. Večie količin« doslavimoJele-fon 041742-334. 9is SUHE ial»lčnei(rhlje,{ena 5 EURAft prodom. Telefon 031 222-515, klifite od 18. do 19. ure. 976 SLADKO seno in olovo prodam. Tolefon 041 514-722,(03)548W81. 999 SENO v refuzi, mešano. Vinsko Goro, pro-dom-Telefon 5890-208,041 89M64. 1010 KAKOVOSTNO belo *inorizlin9,šipon, pol EUR in jobolčnik iz nKkropljenih jabolk, po 0,40 EUR, prodom. Telefon |03| 5741-361,051 351-435. ši69 VOKOUa Laškega prodam seno in domoče vino.Telefon041 530485. 1022 ieiičej. Iskreni fa sta dekleta. Mnogo jih je. zato punce, pozaOite ra razočaran|a ter jih brez koškov spoznajte. Tel.; 03/57 26 319, gsm: 031/83$ 378. IMB'H orainit. tp., Dolaiia vas 95. Pcbold. PRODAM Gseiio zo plin in žogo za razrez hlodavt-neprorlom.IelelonH1 771-513.985 liPOeliranitnaltoikiyoiiäkieJeiln posteljico pmdom. Telefon 031 145-707. ais IIUCO sinientoll(o, tožb 200 kg in motamo ikropilnlco Stihi, pradam-lBkfen 5740-172. Š156 ZAPOSLITEV poiwltednik - Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo maiiii oglasov, osmrtnic in zalival za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. BURSKE koze, brojo, ugodno prodam. Pro-rlom tudi bukoto drva. lebfoa 041 932-160. 994 ■DTACU5K0 kosillica 135 Sip in go» 4, lehik 1999, prvi lastnik, 6M00 km, prodanr.TJelon04lll2-!61. loia BREZOVI dno, primemo zo kamin In lopi k drv, no sveder, prodom. leloTon (03) 5736457, po 18. rirl Lm OBRtČUNIK pajek in drvi prodom. Telefon 0416174)74. irB3 Tl»l(TO«VahnOeere,lehiik 1982, lip 1640, sairoiaklodolko, 20 m',oj se nomo orosoiči in lepo naj n..ab.življ»,p,n.jp,Ui.poteH,r nu 031 415-567. 1084 AGMNemec,d-O-O-,Sedraž3,3270ljiška zaposli delavce zozrdorski dela. lele-fon 103)56484)43,041 625-913. L92 AGM Nemec, d.a.a.,Sedraž 3,3270 loško zaposli voz.ikokiperkomiono.Ielefon 103)5648043,041 625-913. L82 UMIIamec,d.o.o.,Sedriž3,32701aiko zaposli delavca zotisoTsko delo. Telefon (03) 564B«3,041625-913. ""Som, JJ^sTc^oSjlaÜ^JI'sli mo. Telefon 041 639-322,(03) 5414-311. Som lnžeaiilng,d.a.a.. Bratov Do-b8jinšk»13,Clje. 980 nolOsodohrvcevzai»-kumedao-•.Pokli- c-rta 103) t2»2086.Troik,d.a.a., Kidrič» voul.13,3000Celje- loia VAS lonimo rodno zaposlitev v prizna« zovorovolnlcr! Pokličite 031 387-444. Peti servis, Peler Molovič, s- p., Ijobljon-ikoc.65,Ce(e. leza ZAPOSlill vozniku (ii E kotagirija zo nrednuiudal promet-Telefon 041 647-66S.Milon0brez,s.p.,7egor2,rrevor-jCL 1046 POTREBUJEMO dokkizo pomoč V slražbl Inlomrocipi: Dnevni horStolpiofe, Gab-cevaB.Celo. me nem jezeru nnModžorskem. Telefon 5484288- 1012 KAKOVOSIKOiipokonkuroičnibcenob ka3,(Jie,talekin04l 771-104. 1047 IZDELUJEMO sirojne omote, astrihe in vse fasade poka.koreičnihce.oh.leleioa 031 598J55.Tr-gnd,d.o.o.,Bokovje prlS«Ynlci24,GoricopriSlimki i064 as •NAJVEČJA IZBIRA DVD MEDUE V CEUU <6000 NASLOVOV) e iskreno zal n, prijateljem in 1 izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. opatu Jezerniku za svečan obred s sv. mašo in ganljive besede slovesa, pevcem in organistu župnije sv. Danijela ter duhovnikom za duhovno tolažbo v času njene bolezni. Hvala osebju Doma ob Savinji za oskrbo in pomoč, pogrebnemu zavodu Veking, pevcem in godbeniku. Še enkrat hvala vsem. Vsi njeni m Srce tvoje več ne bije. bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oä. dom je prazen in otožen, ker te več med rmmi ni. ZAHVALA Ob prezgodnji, boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre ANGELE KOLMAN (10.6.1949 -19.2.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v naših najtežjih trenutkih izrazüi pisna in ustna sožalja. jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv, maše. Posebna zahvala govornici Nataši Pušnik za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom, bolnišnici Celje, g, župniku za opravljen obred, pogrebni službi Žalujka in MPZ Zarja Šentvid. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Tiho, kakor je živela, je odšla od nas naša draga mama. babica in prababica ZOFIJA 1 GORJUP Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njeni 30 - VODNIK lil lili vsric lian: 18.00.1S.OO. 22.00 s6.20. .1838.20.40. USB lf»id»j««lK 14.30, 16.80. ai0.2130.23.50 13.2Q, m«), rm Bdi eudno Intfilui^a Vi*lta4a soie^ tida «.».18:40,21.26534» findmsssifpeMtSt.sat*' ■ FfTBC^GOTAIflffiDELU 18.00 Bamtacnneinimra Zam Apekah-dU PETEK ».00 Eragan-POBOTA ia.00 BaMan mOD Eragon . NEDEUA 20.60 Bsbflon — 19.00 Knjižnica LaSto 8.00-12.00 Mestna tržnicažatec Bolšjis^m 8.00-12.00 SrediSčeGot&v^ Kmečka tržnica 9 00-12.00 GaJe^^ Podfftek Rezbaiska delavnica 15.00 ^turm doin Ttg^m Dol Na kmetih preästamKDMiklavi-. ■■: 28J0 Külairrüdorngkogavi Koncert ob daevu žena 19-30 li.OO Muze) noveiSezgodovme Celle Modna ogrlica - muzejska us-tvaijalnlca o^&iobnruškeulicespoudarkom m (^lavnicizlatarja ter ogled nje-SJoedemonstmaje 18.00t21 .00 Savinova hiža ;salec ^etanR^iarSnai ienuco od \^vostokado Mosk- RAZSTAVE Galerija iikovnih del mladih: raz-st ava grafik V. mednarodne grafične de-i.ivnice na temo Arhitektura Celja, aka-ilemskisükarji Milan JakSič,NadaDe-iiič, JdicaCi^afič, AnaMilosavljevičm 7i«S/Bra,do31.3. Likovni salon Celje: Inside out. Vik-lorBemik, do4.3.,Giamourbia, oblikovalska razstava mladih ustvarjalcev (MatejaKrofl, ŠpefaSaje, GašperDom- 10.00 Dom kulture ^g^e Po ljudskih motivih Bkž Lukan: Zvermice IZ Rezije LuAovmglerioliUčeManbor. Mai abonmaimzven 17.00 SLGG^e Man us von Mayenbui^: Paraziti Oderpododitm. Abormapoposeb-n^Tozpor^am m^t 20.00 Mestm kino Metrotwl Celje Noordung dokumentarni ßm oHemarm Po toöuku, ptc7nijja.ve!oIßkSipoBMny 20.00 PlesmfonuqO^ Hororskcp maliimedijski projekt za mlade, premiera 11.4.3. jan. Matjaž Očka. Andmis Tabak. Stane Spegt), od 6. do 8. 3. Galerija sodobne umetnosti Celje: Barvni prostori, razstava Tbmaža Gor-jupa, od 8. do 31, 3. GalCTijaBomvo: motivliz AMce, olje najdatno/ivufeiAfartiEDgxjTTesizlj^-de, do 13. 3, Galerija MIK Celje: ükovna dela -slike akademskega slikaifa Dejana Cedilnika. do 8. 3. GalerijaOtto Ško^a vas: likovna dda (slike v mešani tehniki) Vesne Filipič, do 3i: 3. Osrednja knjižnica Celje na Muzejskem trgu: Od »Stavnice« do svetovnega spleta - ob 100-letnid javnega knjižničarstva v Celju, avtorja Tatjana Kač in Marjan Pušavec. do 15.3. Zgodovinski arhiv Celje: Od perga-mentado e-zapisa, do 31.5. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejenavke-tamiki, glini, emajlu, bmšenem steklu. Pokrajinski muzej Celje: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do septembra 2007 Gateija Volk: razstava del^4nunfiJfc-larič. do 31.3. Galerija Mozaik razstava likovnih dd iz stalne umetniške zbirke, do 3L 3. Galerija Mik- razstava del D^ana Cedilnika, do 8.3. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike. razstava o Almi M. Karlin, numizmatična ramtava. Pokrajinski muzej Celje, Plamna pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifiiik in njegovi zakladi. Manus von Mayenburg: Para-zTü Odapododmm. Abonmapoposä> nem razporedu m izven P0IBDIUIK.B.3. Evgen Gec: Skrivnost lepote predavanje, ümverzaza DI. živ-Ijenpkoobdobie 17,00 Krajevna kn]ižmcaLibe}e Drobna darila ii.'.tvnrjolnim Zrokovroki I J. dobrodelni koncert Dekanijske karitasPetrovče Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Mu2Ej novejše ^odovüie Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled. Muzej nov^še zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog - zaprt. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Galerija Vlada Geriaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva TO-pexCege, gostišče Hochkraut •Ihaner-je. Restavracija na celjski železniški postaji, Celdapaik Celje in glavna pošta v Celju: likovna dela Vlada Gerša-ka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kc^ Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalec OskarKogpj ter grafik Rudolf Španzl na temo Celjski gnafi. Sobota ob 20. uri, Prostor: Swing or roll večer; igrajo ItibesWne (izbiramo najbolj originalne rokerje liv/ali swingeije] Napoved; 9. do 11. 3.. P2: FUmska delavnica - kako posneti TV prispevek aH kratek film? (prijave na 051/ 274-395) Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petek od 13, do 15. ure. ŠPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torek in petek ob 18,00. Rekreacija: Telovadnica OŠ E Malgaja. Sobota ob 14.30, odbojka. m-c Sreda ob 18. uri: redno srečanje Mladinske sekcije Celjskega literarnega društva - .......... m de- lavnic: 2.3. - 9.3., angleščina (kon-verzadja), nemščina (začetna in nadaljevalna) - prijave do 7, 3. Razstava del Zorana Lesjaka, do 22. 3, Info pisarna: nefiks - indeks neformalnih izobraževal^, kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, ": _ informadje o evropski prostovoljni službi. tae do - šporma rekreacija; ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek ob 16. in20.uri.VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gi^; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS StyUng - modne delavnice: sreda ob 17 uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo; četrtek vsakih 14 dni ob 19. uri. Sobota ob 21. uri; Trance party z DJ Patko (Makedonija) KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.; 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENTCELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami lirekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELIE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 6011 ali 051/ 418 446 iNP,railiocelje.coiti H!TRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in p ieoSalienju in(leluiiaobmočju33občinna Celjskem. PoUna dostava na dom. V prosti prodaji stane tork;ova izdaja Novega tednika 6 0,63 (150,97 SIT), petlrovapae 1,25 (299,55 SIT). Naro&iki plačajo za obe izdaji mesefco € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačUu za tri meseee (velja od 1. februarja 2007). tlaročnilii brezplačno prejemajo še vse posebne Izdaje Nonegi tedniha. Naročnilil Imajo tudi praiico do štirih brezplačnih malih oglasoi, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. s prilogo TV-OKNO! Immvim^k NAROČILNICA U Ufn: NeinkficRotisfgHisNoviUdilik NT&RClo.o.bopodatlei?«rabliai Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: SreCkoŠrot Podjetje opravlja časopisno-z-iložniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032, Novi tednik Izhaja vsak torek in petek. pa 1,25 EUR (299,55 SIT), läjnlca: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. MeseCna naročnina je 7.09 EUR [1.699,05 SIT). Za tujino je letna naroCnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakdjskega računa; 06000 Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivai« Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom; Igor Sarlah. Andreja Izlakar. Oblikovanje: v.rainjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si: ail tehničnega uredništva ielinika.tedniki?W-n:.si - ŠL18-2. RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radioOnt-rc.si. E-mail v studiu; info@radiocelie.eom E-mail t( Müena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Spela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko SiamejčiC, Simona Šolinič, Dean Šuster. SaSka Teržan Ocvirk prostora v Novem tedni- n vodja Agencije: Vesna Le-.. . Ija: Franček Pungerf " ____Grabar, aatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon; (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti; agendja@nt-rc.si NOVI TEDIII RILO 31 Nagradna križanka - moboskop Nagradni razpis = reba 1. nagrada: bon v vrednosti 20,86 evra za storitve v podjetju Bio Vital na Proseniškem 2. nagrada: dopoldanska karta za smučišče Golte Slovenija 3. - 5. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški Rivieri - bazen odrasli Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo], ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 8. marca 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 23. februarja 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 16 Vodoravno: SKUTER, KATETA, UNA, AŠ, PO, SPA, ŽENEVA, PIKDAO, SENATOR, DIJAK, PREPOVED, SANICA, LEPlS, INKI, ENEl, ATEK, O'NEAL, CAT, NE, ALB, VPAD. IF, IČA, ARKIN, ROGLA, KARAVAN, ADAPTER, ANA LIZA, ATO, NA, IN, LS, PONOČI, SO, EVA, TRUBAR, ARENA, STAN. Geslo: Kulturno središče francoske Švice. 1. nagrado: bon v vrednosti 20,86 evra za storitve v podjetju Bio Vital na Proseniškem, prejme: Nada Slana, C. MUoša Zidanška 8,3230 Šentjur 2. navado: bon vvrednosti 8,35 evra za bowling v Planetu TliŠ in darilni bon v vrednosti 8,35 evra za nakup v pro- Ona: V službi vas bo pričakala cela kopica pomembnih opravkov, tako da boste le stežka našli kakšen prost trenutek zase. Toda kljub vsemu ne boste pozabili na pomembno obletnico osebe, ki vam veliko pomeni. On: Zakaj ne bi enkrat tudi VI sledili svojim idejam. Dovolj so se drugi okoriščali na račun vašegenicdnosti. zdaj je nastopil čas. ko ste na vrsti vi. To se vam bo lepo obrestovalo, šepo-sebej na poslovnem področju. Ona: Vaša ljubezen pomeni nekomu veliko več, kot ste si predstavljali. Zato se nikar ne igrajte z nagajivimi pogledi, ampak raje premislite, ali ne boste s tem naredili več škode kot koristi. On: V prepiru, ki se vam obeta, boste največ dosegli s strpnostjo, kar pa ne pomeni, da se morate tudi umakniti. Poskusite z majhno ukano, saj boste tako zvedeli tudi stvari, ki jih ne bi smeä vedeti! Ona: Želi boste uspeh za uspehom, tako da bo vaš poslovni položaj resnično v zavidljivih višavah. Pri tem nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri tem v preteklosti obilo pomagali. On: Čeprav ste obljubili, da se boste skušali spremeniti, je bila obljuba le izgovor. To se vam utegne še maščevati in to na najbolj neprijeten in okruten način. Boste pa drugič zato pametnejši! Ona: Kmalu boste spoznali osebo, ki jo že dolgo čakate, ne da bi se tega zavedali. Zato pamet v roke, da vam priložnost ne spolzi med prsti. Vse se lahko razvije v prijetno avanturo, ki bo ostala v trajnem sporni- On: Pogovor s prijateljem vas bo tako pomiril, kot vam rudi prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne tmdite se ubogati »dobronamerne« nasvete. raje delajte po svoji glavi. Presenečenje! DVOJČKA j^jji 1 STRELEC ^ Ona: Še vedno se he boste uspeli povsem otresti misli na nekoga, ki vam je v zadnjih dne-vihpovsemporušil vsakodnevni ritem. Nikar ne čakajte, ampak se raje dogovorite za prijeten zmenek. On: Skrbelo vas bo tisto, kar Sle mislili, da je že rešeno. Kot vidite, je še vse odprto in se lahko še marsikaj spremeni. Je že tako, da je prav ljubezen lista stvar na svetu, kije najbolj nepredvidljivega značaja. Ona: SkleniU boste kompromis na poslovnem področju, ki pa vam bo dolgoročno prinesel celo več, kol boste pričakovali. Je že tako. da je treba včasih malce popustiti, da dosežele tisto. kar si želite. On: Pojdite raje malo v naravo, to bo koristih tako vašemu zdravju kot Cadi drugače. Privoščite si miren in udoben vikend brez nepotrebnih zapletov in si dobro odpočijte. Nato pa s polno paro naprej! Ona: Uspeli boste razčistiti nesporazum, ki vam že kar nekaj čcLsa načenja ljubezensko razmerje, četudi je cela zadeva povsem enostavna. Kasneje se boste spraševali, kako ste lahko bili tako malenkostni. On: Ko boste prekršili pravila in si privoščili prepovedano sn/ar, bo življenje postalo veliko lepše. Spremenile dosedanji način iivljenja, ki je prav dolgočasen. Potrudite se in si naredite življenje srečno! KOZOROG Ona: Z nepremišljeno potezo si boste nakopaä cel kup neprijetnih opravil, podrobn^epa boste spoznali nekoga, ki ga že dolgo zaman skušate ujeti v svoje mreže. Izkoristite priložnost - ne bo vam žal! On: Namesto da neprestano brskate po preteklosti, se raje ozrite vprihjjdnosl, kivamobe-ta obilo lepih in prijetnih trenutkov. Najlepše možnosti imate v ljubezni, kjer ste trenutno resnično v optimumu. dajalnah Modetexa, prejme: Kaja Lu-bej, Pohorska 4, 3000 Celje 3. - 5. nagrado: vstopnico za kopanje na Rogaški Rivieri - bazen odrasli, prejmejo: Edvard Lamot, Hudinja 92, 3205 Vitanje, Ivo Cehovin, Čopova 25, 3000 Celje in Lara Čede, Ponikva pri Žalcu 36, 3310 Žalec Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. WW VODNAR ^ Ona: Ugotovili boste, da se pod lupino določenega človeka skriva vse prej kot to, kar sle mislili. Stvar postaja delikat-na, zato bi ne bilo slabo, če bi bili kar najbolj previdni. Za neumnosti bo še čas ... On: Odločili se boste popestriti svoje ljubezensko življenje in vnesti vanj malo več zagnanosti. Prizadevanja bodo sicer kaj hitro prinesla konkretne sadove, vendar pa to ne bo povsem po meri partnerke. e boste obrnili na napačno osebo, kar vas lahko stane prenekatere priložnosti. Poskusile biti karseda previdni, saj se vam lahko zlahka zgodi, da boste dobili nož v hrbet. ' On: Pripravljeni ste na marsikaj. vetidar bodo dogodki tega tedna docela presegli vsa pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se vam obeta le dobro. Še posebej bodite pozorni na ^u-bezenske premike... Ona: Videä boste veUko zi mivega, doživeU veliko v: Ijivega, nazadnje pa si boste vendarle zaželeli, da bi bilo spet vse po starem Vprašanje pa je, ah bo za to tudi partnerka? On: Nemimi boste, saj boste pričakovaU prijateljico, ki vam veliko pomeni. Proti toncii tedna bo le prišla in vam s tem prinesla notranji mir, s pogovorom pa tudi prepričanje, da lahko pričakujete kaj več kot le prijateljstvo. Ona: Če bi ne imeli tolikšne izbire. bisezlahkaodločiU. tako pa kar naprej nihate med dobrimi in še boljšimi kombinacijami. Pazite, da se ne vmeša še kdo drug. ki komaj čaka na pribžnost. Odločite se že! On: Sicer ne bo šlo vse povsem po vaših načrtih, vendar bodo poslovni rezultati več kot odlični. To vam bo na dol^ rok vsekakor izredno dvignilo la-ko ngled y družbi, kot tudi samozavest. RUMENillSJIiRWN Na vrtiljaku se zgodi marsilcaj ... ^ ... sploh, če je to glasbeni vrtiljak! In še zlasti, če se je pred tem zavrtel že 699-krat! Zanimivosti s prireditve, ki je v nedeljo v Gorici pri Slivnici dodobra napolnila dvorano tamlcajšnjega kulturnega doma, smo tokrat lovili v objektiv fotoaparata. TV, foto: GREGOR KATIČ VRTIUAK POLK IN VALČKOV Šmarčan, er k,sevvsakemnasta- yRTii^ Okrogli muzikanti se, če ne gre drugače, za nastop preoblečejo tudi kar na prostem - z leve: brata Polau in Marko Mastnak. Kaj bi bilo, če bi takt prišli na oder... V nonetu županov so zanimiv trio predstavljali tudi Bojan Šrot (Celje), Franci Salobir (Dobje) in Peter Mišja (Podčetrtek), Tokrat so peli pod taktirko »najmanjšega« župana, prvega moža Občine Dobje, pa seje kar obneslo... Music info s Kaiy Kaly, ki una na TV Celje odti^o Music info, je v 250. oddaji gostila skupine Tide, Krema, Anavnn, Nude, po telefonu pa je pokljcak Sebastiana te skupine Zeus, kije povedal, da sta on m pevka Maia zaptistila to m bostav pnhodnie delala z drugo stopino. V oddaji Musie itA) je miel svojft mesto tudi Full C«ž Demo Top Novega tednika in Radia Celje, je pa na zeto dober odziv ^ ^edalcih naletela tudi rubnka Nenavadna na{d}lop, v okviru katere morajo giasbendo. c^raviti nalogo, ki so jim jo zadali predhodni gostje. Kaly že razmiäja tudi o velikem žuru za gledalce. Foto: MATJAŽ OCKO ljubljanska STE BILI POŠKODOVANI v PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? cesta 20 r.in^.Ä 080 13 14 iViodna revija in ritmi saise Modna agencija Vulcano models in plesna šola Roily sta dobro poskrbeli za vse čute obiskovalcev modne revije na 2. Salsa kongresu v Rogaški Slatini. Kristalna dvorana Grand hotela Rogaška je prekipevala od dobre energije udeležencev 2. Salsa kongresa ter obiskovalcev in povabljenih gostov modne revije. Manekeni, tudi najmlajši, so predstavili kolekcije oblačil, perila in modnih dodatkov za letošnjo pomlad in poletje. Pred stavili so se kreatorka Diana Kotnik Lav tižar. Trgovina za vse generacije Zlata nitka, Tia Paynich, Darja Vipotnik iz Leda designa, Lisca z linijama spodnjega perila, nakit Zlatarstva Tajnšek, frizerski studio Jasmin z 12 lastnimi modeli in Optika Smole. Foto: ZORIN Sabina Remarv kreaciji Diane Kotnik Lavtižar