Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta - - • • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inmrwiirtTO celo leto $7.00 f List slovenskih delavcev r Ameriki I- The largest Slovenian Daily in the United Slates. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 168. — ŠTEV. 168. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, JULY 20, 1935. — SOBOTA, 20. JULIJA 1935. VOLUME XT,TTT — LETNIK XT.TTT, ABES;IJA SE BO BRANILA DO ZADNJEGA MOŽA "ITALIJANI SE BODO KMALU PREPRIČALI, KAKO ZNA ZDRUŽEN NAROD BRANITI DOMOVINO" Cesar Haile Selassie je v parlamentu pozval narod na boj proti Italijanom. — Sam bo poveljeval vojsld. -— Pripravljen je umreti za domovino.— "Bog bo vaša trdnjava in vaš ščit." — Ameriški poslaniki bodo pojasnili stališče ameriške vlade. ADDIS ABABA, Abesinija, 19. julija. —'"Bog bo vaša trdnjava in vaš ščit!" je rekel cesar Raile Selassie v svojem govoru v parlamentu ter je pozival vse može in žene, da gredo ž njim v boj, ako Italijani vderejo v deželo. Cesar je rekel poslancem, ki so prišli z visokih gora in vročih nižin, da je pripravljen umreti, ako je treba, ko bo vodil svojo vojsko v boj. "Abesinija se zna boriti, da si ohrani svojo neodvisnost in svobodo," je rekel. "Vojaki! Sledite zgledu svojih bojevitih prednikov. Vojaki! Trgovci! Kmetje! Star in mladi, možje in žene! Združite se, da se postavite nasproti vpadniku! Vaš cesar bo med vami in se ne bo obotavljal dati svojo kri za neodvisnost domovine." Navdušena vsled cesarjevega govora sta poglavar Ogaden province, ki meji na italijansko Somalijo in mohamedanski poglavar v Addis Ababa povedala parlamentu, da se bodo tudi mohame-danski podaniki cesarja Halei Selassieja borili ob strani svojih krščanskih bratov. Haile Selassie je naravnost obdolžil Mussolini-ja, da izziva na vojno: "Svoje vojake podžiga s tem, da jim govori, da bodo napisali slavno stran zgodovine," je rekel cesar." Italijani so oboroženi z vsem modernim orožjem. Toda bodo še videli, kako bo združen narod branil svojo domovino. "Italija je skozi 40 let želela vojno. Lansko poletje se je ta želja pokazala še bolj javno. Nato je prišel obmejni spopad pri Gondarju, nato pri Ua-lualu. "Italija ni bila zadovoljna, da je pobila naše vojake, temveč je zahtevala opravičbo in odškodnino. Zavedajoč se svoje pravice, smo zahtevali preiskavo in pogajanja v soglasju z našimi pogodbami. Ne ogrožamo nikogar. "Boljše je umreti svoboden, kot živeti brez domovine. Boljše je živeti en dan kot lev, kot pa živeti sto let kot jagnje. Kot v preteklosti, se bodo tudi sedaj žene junaško vdeležile obrambe domovine s tem, da bodo spodbujale vojake in oskrbovale ranjence." ADEN, Arabija, 1 9. julija. — V velikanski vročini v Eritreji umrje vsak dan I 0 do 12 italijanskih vojakov. Veliko število bolnih vojakov, ki so se vkrcali v Mogadiscio v italijanski Somaliji, se je »kozi Aden peljalo v Italijo. 49 italijanskih družin je prišlo na obrežnem par-niku iz Jibuti v Aden, od koder se bodo s parnikom odpeljale v Italijo. WASHINGTON, D. C., 19. julija. — Z zatrdilom, da želi ameriška vlada mirno poravnavo ita-lijansko-abesinskega spora, je poslujoči državni tajnik William Phillips rekel, da so prejeli vsi ameriški poslaniki naročilo, da povedo drugim vladam, kakšno je stališče Združenih držav. Ker se bo prihodnji teden sestal svet Lige narodov, želi washingtonska vlada s tem, da njeni poslaniki pojasnijo ameriško stališče, vplivati na delegate, da zastavijo ves svoj vpliv, da preprečijo vojno v Vzhodni Afriki. Phillips pa je tudi rekel, da Združene države pri zasedanju Liginega sveta ne bodo imele svojega opazovalca. Hitler je začel zapirati duhovnike PRESKRBA POHABLJENIH VETERANOV Predsednik jim je zagotovil vladno pomoč. — Hvaležni narod jim bo poplačal svoj dolg. New Haven, Conn., 19. julija. — Predsednik Roosevelt je s svojo poslanico pohabljenim veteranom zagotovil, da bodo pohabljeni vojaki prejeli primerno odškodnino. Poslanico je prebral poveljnik Volnev P. Moonev na letni konvenciji pohabljenih ameriških veteranov. Predsednik je rekel: — Z vladnega stališča ni ni-kakega vprašanja glede primerne odškodnine za žrtve, katere so prinesli, ne samo da hvaležni narod plaea svoj dolg, temveč tudi. da jim je povrnjena škoda, ker so izgubili zmož-nost zaslužka v naši povojni gospodarski stavbi. Veterani so izjavili v svoji resoluciji, da se bodo zavzema-li za pravo vojaško in mornariško pripravljenost in da so za pobijanje vsakega gibanja, ki ima za svoj cilj uničenje ameriške vladne oblike. LOUISANA NE BO 1 DOBILA RELIEFA EKSPLOZIJA V RUDNIKU 9 rudarjev je bilo ubitih. PHni so povzročili raz-strelbo. — 7 mrličev so spravili na dan. Van Lear, Ky., 19. julija. — Devet rudarjev, od katerih jih je bilo 8 oženjenih, je izgubilo svoje življenje, ko so se v rudniku vneli plini in je nastala eksplozija. Navzlic takojšnji pomoči je bilo mogoče spraviti na površje samo 7 trupel žrtev. Rešilna dela je zelo oviralo kamenje, ki je padalo s stropa. Dva mrliča sta še vedno v rovu, ker zaradi uhajajočih plinov ni mogoče priti do njih. Družine ponesrečenih so stale v globoki žalosti pri rudniku št. 5. ki je last Consolidation Coal Company, kjer se je pripetila nesreča. Otroci so z enim vdarcem izgubili svoje očete. Načelnik državnega rudarskega urada John P. Daniep je takoj uvedel preiskavo. Na kak način so se plini vneli, bo pokazala preiskava, ki bo trajala več dni. To je po več letih prva nesre-1 ča, ki je doletela ta rudnik. Rudnik so redno preiskovali in zaradi plinov so ga pregledali 24 ur pred razstrelbo. Washington, D. C., 19. julija. — Tajnik Ickes je rekel, da država Louisiana ne bo dobila zveznega denarja za javna dela in da so vsa dosedanja javna ]>odjetja tudi vstavljena, dokler niso preklicane postave, katere je sprejela legislatura na svoji zadnji izvanredni seji. BANČNI ROP STAR PAR POSTAVIL NOV DOM Chester, Pa., 19 julija. — Pet minut kasneje, ko sta se dva policista odstranila izpred Delaware County National Banke, je vdrlo v banko pet maskira-nih roparjev. Blagajnika so prisilili, da jim je izročil 48 tisoč dolarjev. u, vetaoinshrdluemfwypetann DRAGOCENA ZAPESTNICA * UKRADENA Monte Carlo, 19. julija. — Grofica de Saint Fhalle, ki je bila rojena v New Yorku, je sporočila policiji, da ji je bila na plesu v Športni palači ukradena zapestnica, vredna dvajset tisoč dolarjev. Corry, Pa., 19. julija. — Julius F. Sweitzer, ki je atar 68 let in njegova 8ti let stara nevesta sta se vrnila v Corry ter sta poti varstvom policije dobila svoje imetje iz hiše, i-z katere sfa- zbežala v nedeljo pred razljučeno množico. Stara zakonca sta se z busom pripeljala iz Krie, Pa., ter so ju 9prejeli trije policisti, ki so ju spremili do razbite hiše. Pohištvo in drugo sta naložila v avtomobil ter sta se odpeljala na svoj novi dom v Erie. V nedeljo se je pred njuno hišo zbrala velika množica ljudi, ki so prinesli s seboj smolo in perje, toda policija je ljudi pregnala in odpeljala par. Sweitzer se je poročil s staro vdovo nekaj dni zatem, ko je njen 64 let stari sin vstrelil soseda Lawrence Field. Field je bil vstreljen, ker je skušal posredovati v prepiru med Swertzerjem in Kingom, ki je nasprotoval poroki med Sweitzerjem in svojo materjo. Guy King se nahaja v zaporu ; v Erie. RIM, Italija, 19. julija. — Iz precej zanesljivega vira se je dognalo, da je sedemdeset italijanskih vojakov in delavcev, ki so bili poslani v Afriko, umrlo vsled vročine. Dva tisoč italijanskih delavcev se je vrnilo v Italijo, ker ne morejo prenašati tamkajšnjega podnebja. Časopisi sikušajo to omiliti z dejstvom, da je v istem času umrlo v Italiji vsled vročine 150 oseb. MANČUKU0 JE POSVARILA MONGOLIJO Mančukuanaka vlada bo zahtevalla demillitariza-zacijo dela Mongolije. Rusi so streljali na Japonce, ki fco iskali zlato. Tokio, Japonska, 19. julija. — Kot poroča japonska časnikarska agent ura Rengo, je nastopila pri pogajanjih za poravnavo obmejnega spora ined Mančukuo in Zunanjo Mongolijo nova kriza, vsled česar bo maiičukuanska vlada najbrže zahtevala demilitarizacijo dela Mongolije. Neko prejšnje poročilo pravi, da je sovjetska straža 9. julija streljala na Ja]>once, ki so iskali zlato v reki Amur. Xji-liov čoln je bil prestreljen in je neraben. Mančukuanski zunanji minister je naznanil, da bo poslal v Moskvo oster protest zaradi dogodkov ob sporni mančukuan-sko-sibirski meji. Po poročilih iz Kalgana v f1aliarju je japonska armada zahtevala, da so pri vseh čahar-skih oblastvili postavljeni japonski s v trt ovale i. PREDLOGA 0 ZAPOSLITVI OTROK Harrisburg, Pa., 19. julija.— Governer Earle je podpisal danes predlogo, ki prepoveduje tovarnam zaposlovati otroke, ki še niso izpolnili šestnajstega leta. Otroci, stari po štirinajst ali petnajst let, smejo pred šolskim poukom in po pouku ter za Časa počitnic prodajati i časopise ali vršiti kakšno lažje delo, nikakor pa ne smejo biti zaposleni v tovarnah. POSPLOŠENJE PIVSKE POSTAVE Harrisburg, Pa., 19. julija.— Governer Earle je odobril odredbo, da smejo v prostorih, kjer prodajajo hrano, piti gostje pri bari. V klubih bo dovoljeno tudi v nedeljo prodajati pivo in žganje. KANDIDAT TRETJE ; STRANKE julija. — Lincoln, Neb., 19. Aden Sheriff je skušal organizirati tretjo politično stranko, pa mu ni uspelo. Dne 21. avgusta se bo v to svrho vršil nov sestanek. Pri tej priliki bo baje nominiran za predsedniškega kandidata znani humorist Will Rogers. Aden Sheriff je rekel: — V sedanjem času potrebuje dežela državnike, ne pa politikov. HITLERJEVA VLADA BO POSULA V CERKVE SVOJE ŠPIJ0NE BERLIN, Nemčija, 19. julija. — Zračni minister in pruski ministrski predsednik general Hermann Goering je izdal strogo odredbo, po kateri bo aretiran vsak katoliški duhovnik, ki bi kritiziral nazijsko vlado. Goering je bil pri Hitlerju v bavarskih Alpah, kjer je ž njim razpravljal, kako je treba nastopiti proti katoličanom in Židom. Goering pravi, da vsa katoliška duhovščina ruje proti cesarstvu. Vsled tega bo tajna policija, katere načelnik je Goering. prisostvovala v cerkvi pri pridigah, da bo mogel biti duhovnik, ki hi govoril proti nazijski vladi, kaznovan. Hitler s«* je (h1 ločil, da se ne bo zmenil za papežev protest, temveč, leto 97.00 Ze pol leta ................... )U0 Za tout—nro m Črto Mb r.b« S7.00 A pol leta flJto Sabecrlptlon Yearly $&00 "Oloe Naroda" raaki dan UreemH nedelj la pranlkor. Dopisi brea podpise ln osebnosti se ne prlobtujejo. Denar naj ee bTsfoVofi yoiiljatl po M od«j Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tndl prejšnje blTallfiče naananl. da hitreje najdeno nsslorfnlka. "GLAS NAHODA". 21« W. 18tk Street. Ne» Ymk. N. X. Cffekm t—NN _ MUSSOLINIJEVA IGRA V Rimu je Kapitolski grič, na katerem so stari Rimljani »slavili zmagovalce, in v Rimu so Tarpejske pečine,' s katerkli so metali iadajalce v globino. Razdaja nield Kapi tolikim gričem in Tarpejskimi pečinami je še dandanes ista kot je bila nekoč. Benito Mussolini, ki že trinajst- let vlada italijanske-mu na rodu z nasilnimi odrdlbami ter navdaja s svojo brezobzirnostjo Evropo s strahom, stoji na razpotju. Kani ga bo povfdla pot: na Kapitolski grič aH na Tarpejske pečine t Njegov cilj je Abesinija. Iz moralne in gospodarske mizevije si je poiskal pot, ki je tvegana in nevarna. toda vsem nasilni/kom priljubljena: vojno bore imoti- V abcsinski krvi I hoče ojačvti svojo mor; z afbesiii*khn bogastvom — zlatom m premogom — upa napolniti prazne žepe svoje dežele; v Abesiniji upa izvojevati svojim č*r-11o-šrajenikom venee zmagoslavja; v isti Abesiniji, ki je že dvakrat strahovito porazila Italijane. Nekoč je rekel nemški državnik Bismarck, da bi pod nobenim pogojem ne žrtvoval za orijentalsko politiko ko»ti niti enega svojega mušketirja. Lahkomiselni Mussolini je pa pripravljen žrtvovati za kos Abesinije kosti vse italijanske armade, življenje sto tisočerih Italijanov in Abesincev, mir Evrope in ee ni drugače, tudi svetovni mir. Mussolini potrebuje zmago, Via reši svojo lastno glavo. Ali je o zmagi res prepričan i Ali .ne zasenčujejo te zmage porazi pri Massauahu in pri Adui ? Nedavno «e je vrnil v Združene države Američan, ki do>l>ro (h»»na Abesinijo in njene ljudi. Možak je rekel: — Abesinije ni mogoče niti premagati, niti osvojiti. Aliesinija ima mogočnega zaveznika, ki zamore uničiti milijonske armade. Ta njen zaveznik je narava — moril no podnebeje one dežele. Naravna trdnjava Al>esinije je vroče ozemlje Kolla, v katerem znaša vročina od 110 do 130 stopinj. To ozemlje zapira vsiljivem ]x>t v kraje z milejšim pt»driebjem in v glavno mesto Akldis Abebo. Pa najsi zavzamejo Italijani glavno mesto, kaj jim lxi tfo koristilo i Vsak gorski vršae, vsako mestece, vsako najmanjše naselje enja ko žaba in se bo tako dolgo napenjal, da 'bo počil s svojo mizerijo vred- Šele t^daj bodo zavladali Italiji in Evropi boljši časi... Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v *tfi kraj ali MiU koga Od tam, je potrebno, da jo poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletno skušnje Vam oamoromo 'dati najboljša pojaenHa in tudi vse potrebino preskrbeti, da jo potovanje udobno ft hitro. Zato ee eaupno obrnite na na» 'ta t*a pojaeufc-. Mi preekrbimo vn, bodišt prošnje ta povratna dovoljenja, potne liete, vite je in eplok vte, kar je aa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in "kar je ata*UO. ve uajinim&O otroške. Nodršovljani naj no odlašajo do eadnjege trenutka, ker prodno ee dobi m Washington^ povratno dovdt}0*j*, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mOeoc. Pišite torej takoj oa bretplačna navodila in omaotavlja-N Tam, da boeie pooeni in udobno potov0i>. SLOVEN!q PUBUSHMG ETRAVEL BUREAU 216 Wt*t 18th Street NewtYorfcN,Y. CO. Naše politično življenje v New Ydrtcu. Slovenci se splošno kaj radi! bahamo s svojo prirojeno inte-i ligenco ter gledamo preko rame na Italijane in ostala plemena. V tem smo si popolnoma enaki z Nemci. Res je, da je naša narodna masa inteligentnejša od drugih — zato pa tudi zavzemamo poslednje mesto v politiČTie*n življenju našega mesta — ter smo si tudi v tem oziru enaki z Nem-ei. Naš narod v New Yorku je prejšnja leta razmeroma dobro živel ter ni poznal prehudega Ivoja za kruh. zato je postal neprimerno individualističen ter ostal neorganiziran. Neomikani in nepismeni Italijani so takoj sprevideli, da se morajo organizirati v maise ter m politično priboriti mesta, katerih ne bi mogli nikdar doseči po sposobnosti. Zato pa imajo danes najvišje uradnike tako v sodni kakor v upravni službi. Sicer bo kdo oporekal, da z ozirom na njihovo štsvilo v mestu, je to nekaj naravnega, a to ni res. Vzemimo za vzgled Irce. Ako štejemo vse Irce in njih potomce od časa Kolumba, tedaj jih naštejemo v New Yorku 600.000. Z ozirom na svoje število predstavljajo eno enajstino vsega prebivalstva mesta New Yorka — ali politično zavzemajo v upravni, sodni in politični službi prvo mesto. — Oglejmo si sedaj Nemce, ki po svojem številu štejejo eno devetino vsega mestnega prebivalstva — a politično se vrstijo daleč za Židi in Italijani. Ako bi Nemci, ki so mnogo inteligentnejši kakor Irci, posvetili malo več pa-žnje političnemu življenju v našem mostu, bi lahko oni zavzemali prvo mesto v javnem življenju naše metropole. Tudi njim manjka dobra organizacija. Karaktema poteza naših Slovencev v New Yorku je medsebojna nezaupljivost in pomanjkanje zaupanja v samega sebe. Večkrat sem se čudil, kako so si naši ljudje sploh upali v Ameriko. f1e danes govoriš z njimi, 90 od sto jih poveša roke v obupan ju med samim seboj. — '1 Ah, Slovenci/* se vsakdo toži in vzdihuje, — ali da hi se zganil ter pokazal vsaj malo energije in volje — ne — Bog ne daj. Poglejmo naše Slovence v dmgih kolonijah — oglejmo si njili uspehe. Cleveland, Milwaukee, Joliet, itd. — in pa Tmlianarpolis. V Indianapolisu je menda naša najmanjša kolonija — ali v javnem življenju zavzemajo zelo odlično mesto. Pred par leti so ameriški časopisi prinesli opis Indianapolisa ter imenovali Slovensko kolonijo v mestu kot vzor vsem ostalim državljanom. A kdo je kriv, da nas v New Yorku niti ne poznajo ter nas mogoče štejejo med črnce ali pa še slabše? Zakaj in odkod je naš ne-vspeh? Slovenci v New Yorku se sploh ne zavedajo svojih dolž-: nosti in državljanskih pravic.i Živeli so vedno z mislimi v starem kraju ter namesto, da bi-začeli živeti ameriško politično; življenje, hoteli so prenesti sta-rokrajsflto politično Življenje v Ameriko ter ga upeljati tukaj/ — To je pa nemogoče! Dokler so trajale stare razmere v New: Yorku in dokler so še *oBi sami bili "ratlada generacija" toh-< ko časa so naše ustanove še zašilo životarile — a naše javno: življenje in udejstvovanje je; spalo. Danes, ko je odrasla naša tukaj rojena generacija, se' naša starejša generacija čuti-nezadovoljne — ker niti svojih; lastnih otrok ne razumejo, vt kov) zadel vlak Franka Troja r. Odpelja M so še živega v bolnišnico. On je samec in doma z Martin vrha pri Želesni-kih nad Škof jo Loko. četo pa tioi krivda nerazume-. vanja T Mlada tu rojena generacija bi se rada udejstvovala politično v javnem življenju. A da-, nes v New Yorku brez poli ti-i čnega vplrva ne moreš postati niti cestni pometač. Naša mladina je bistra in vidi, kako imajo njih sošolci drugih narodnosti "političen puli" ter se kmalu zaveda, da so napravili njihovi stariši veliko na-f pako — ker "imeli so talente, pa so jih zakopali." Iščejo politično zapuščino svojih stari-šev, katere ni. Jaz se mladini ne čudim, da je taka —kakršna je — ker to j<* naša krivda in^ ne njih. Kar je zamujeno — ni še zgubljeno. Resno pozivam vse Slovence v Greater New Yorku, da se zavedajo svojih državljanskih dolžnosti — kakor tudi svoje moralne odgovornosti napram svojim otrokom. Pristopite ter podpirajte naš Slovenski domokrartični klub. Zavedajmo se — da v slogi je moč. Ne glede na število, ker število mnogokrat ni merodajno, pač pa je vzorna organizacija, energija in volja skupine oni faktor, ki odločuje vspeh. — Dajte naši mladim politično za-slombo — katero od vas pričakuje ter pripravite jim pot v javno življenje. — Slovenski stariši, to je vaša dolžnost do vaših otrok, da jim daste vsaj svoj organiziran glas v političnem življenju I — Poročevalec. New York, N. Y. Slovenski Demokratski Klub priredi svoj letni piknik v nedeljo dne 28. julija v Emerald* parku. Za postrežbo in zabavo bo dobro preskrbljeno. Slovenski Dom priredi svoj piknik koncem meseca avgusta. Podrobnosti bodo pravočasno poročane. — P. Sock Springs, Wyo. Ni še dolgo, ko sem opisal tukajšnje delavske razmere. Omenim dtmes, da delajo conveyori kar po 24 ur dnevno, dočim je Central Co. zaprla rov, kjer se je kopal premog saano s krampom po 80c tona. Pri tem nas je prizadetih več Slovencev. John Parkel, ki je ustrelil v gorovju v oktobru 1. 193.'? Matija Oblaka iz Hotovel, poljanska župnija, je bil pred letom obsojen v dosmrtno ječo. Dosegel je ponovno obravnavo ter prt tej dobil znižano kazen od 8 do 15 let. Obakrat se je zago-, varjal s silobranom. 10. julija je preminul rojak Jakob Oblak. V septembru 1. 1932 je ohromel po levi strani radi česar je pred 14 dnevi šel; iskat zdravja v toplice Termo-, pollis, Wyo., kakih 240 milj od tukaj; kolikor je dosedaj zna-; no, je ttam hodil oib železnici, nakar ga je odzadaj zadel osebni vlak Burlington Co. s tako silo, da mu je zlomil vrat. Bil je samec, star 53 let, doma je' bil na Dobracevi pri Žireh, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Tam zapušča tri sestre, brata in enega polbrata. Tukaj ni imel sorodnikov raz ven Mre. Frank Eržen v Hariette, Mich. Pokojni je bil član JSKJ dr.: št. 18, katero ga je dne 14. julija spremilo k večnemu počitku na pokopališče sv. Jožefa. Končmo pripomnim še, da smo poleg tukaj živečega Matija Baticha, brata dopisnika iz Po-; ljanake doline oziroma mojega sovaščaua, vsi tukaj živeči Slovenci ponosni na njegove dopise. Pozdrav čitafteljem Glas Na-' roda na tej in 'drugi strani velikega oceana. — Lewis Tau-i eber. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM mUOKAlfcO N A DCfHSNlČI SrOflfOČE SttOVENSKE NOVICE IZ NASELBOVE. — V Cleveland u, O., je preminul Frank Surtz Sr., eden naših najstarejših pionirjev. V Ameriko je prišel pred 4*1 leti. Po poklicu je bil livar. Rojen je bil v Žužemberku. Ob smrti je bil star 62 let. Zadnjih lf> mesecev je bolehal na želodcu. — 17. julija je preminul v Clevelandu rojak Joseph Mauei p. d. ("hi žel nov Jože, v. starosti 59 let. Doma je bil iz fare Za-gradec, vas (Jabrovsek na Dolenjskem. V Ameriki je Inval nad 39 let. — V pondeljek zjutraj of G. je preminul v Clevelandu John Snliadohiik, brat poznanega tr-govca z obuvali. Ranjki John je bil že iz domovine iznčen čevljar ,toda v Ameriki se je bolj bavil z mizarstvom in stavbe-ništvom. Znal je napraviti najboljša mizarska dela. Hišo, kateri je stanoval, si je postavil sam. Brata Suhadolnika sta doma iz vasi Kamnik, fara Pre-serje, iz hiše, iz katere so izhajali mnogo let krojaški mojstri znani daleč naokrog. Ranjki John je bil človek, ki ni nikdar miroval. Njegovo veselje je bilo delati in potovati. Preko rj P. : Ravno sem skončal to pisanje, ko je pod Titojobiso fozi rana v oddaljenosti fOb kora h Jugoslavije. Bivši režim je nameraval internirati nad 100 politikov. Zagrebške 44Novosti," ki jih citirajo vsi listi v Belgradu in Zagrebu, trdijo, da je bivša vlada Jevtiča iinela pripravljenih več odredb proti svojim političnim nasprotnikom. Vlada Jevtiča je nekaj dni pred padcem imela "tudi pripravljen večji spisek uglednih politiičnih oseb, katere naj bi se bile internirale v nekem malini bosanskem mestu. Na tem spisu j«* l>ilo nad sto imen. Kakor znano, so 4 * Novost i*' bile do danes glasilo bivšega režima, ki je nameraval nad sto uglednih jugoslovanskih politikov internirati. 4'Novost i* * sc hočejo brez dvoma nekoliko rehabilitirati v očeh javnosti, ko ob tej priliki poročajo, da je na spisku teh politikov bil tudi član njihove bel-grajske redakcije.... Smrt Slovenskega rudarja v rudniku Klenoviku. V rudniku Klenoviku blizu Požarevca se je pripetila po nesrečnem naključju huda nesreča. ki je vzela življenje slovenskemu rudarju Alojzu Žigartu. V rovu št. 9 so delali rudarji Žiga rt, Franjo Bubič in livan Mahalatka. Ko so nastopili silit, je precej časa teklo delo v redu, pozneje pa se je začel po malem rušiti premog z vrha in oboda rova. Rušenje je postajalo vedno močnejše in so rudaTji morali večkrat prenehati z delom, umikajoč se i*l Atlantika se je peljal enajst-1 nevarnega mesta. Ko je ruše-krat. Odkar je padel po s t opni J nje prenehalo, je ostal na ne-cah, ni bil več pri zdravju. Zad- • varnem mestu rudar Žigart, do-njo sredo se je nenadoma zgru-1 čim sta njegova tovariša delala dil preko ograje v prvem nad-1 več metrov daleč od njega. Baš stropjn in padel na cementni tlak. Odpeljan je bil v bolnico, kjer je umrl. — Madžarsko podporno društvo, spadajoče h komunistični podporni organizaciji International Workers' Order, je imelo piknik zadnjo n«*deljo v bližini Hinsdale, 111. Nekateri piknik ar j i so se napili in izbruhnil je tepež. John Kirsh-ner, Prekmurec. ki stanuje v Clarendon Hillsu, je udaril nekega Steva Alberta s pestjo po glavi s takšno silo, da je obležal mrtev. Kirshner je bil aretiran na obtožbo uboja. — V Gross, Kans., se je Frances Potočnik morala zaradi infekcije podvreči operaciji in odrezali so ji oba palca na noffah. — Leopold Kopmajer, v Gross, Kans., si je vsled nesrečnega padca zdrobil kost v levi. rolci in bil je tudi operiran. Njegovo stanje je kritično. tam, kjer so se odvalili prvi kosi premoga, se je naenkrat odtrgal velik sklad in i>odsnl Žiga rta. Tovariša sta prihitela na pomoč, nista pa mo^la rešiti ponesrečenega izpod velikih in težkih skladov. Sele s pomočjo rudarjev iz drugih rovov so Žiga rt a, ki je bil ves razbit in zgnečen, odkopali mrtve-ga. Občina v konkurzu. Sarajevska tvrdka Solterer je zahtevala od sodišča, naj se proglasi konkurz nad občino Bileče zaradi dolga v znesku 130.000 Din, ki je ostal neporavnan od izvedbe elektrifikacije. Predlosj je bil sprejet- in imenovani so ž«* konkurzni upravitelji. Ko so občani izvedeli. da je občina pod konkur-zom. so zahtevali od občinske nprave. naj to na vsak način prepreči. To bo zelo težko, ker je občina zadolžena tudi pri Hipotekami lwinki za (»OO.OOO Din. K^mriiiiiMiMB;^^ 1 aB^^.S IWK5' LUg DENARNE POSILJATVE ______ ■T ' — . fr . ~~~' Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem knrzu. V ITALIJO 9 9.35 .......... Lir 1M suite _____________Lfr ne 144.41_____________%Jr BM fSSJM .......... Lir 1*0 $17*— .......... Ur 2*H _____ lir MM ▼ ICOOBUfBO f 2.75______Dte. 1M % 525 _______Din. 2M f 7M_______Dte. 3M liLte_________tta. m iffjf f47.it Kite BE CEFfE #El>Jbf MITBO MENJAJO 80 NAY t DENE PENE POPVMŠENE SPREMEMBI (JOR1 ALI DOLI I tmfumo Vdflh liHUo i kot nonj uvedeno, bodisi v dtesrSUi -aH ttrah dovaUafsnto li boljo pocofe. kihJČtti ▼ irtMUim dolabju k fpl«HI> 9 fc— MnU p**«* ..........I B.7I m- - - ......... iHkM $11.— " ' • ..........fli- - - .........$2L— — m Ml tt m- - - ........ $SLM Pnjnulk doti t starem kraja hpkHlo r dolarjih. Um —lanlai— 90 GMa Latter ta plilijfci fL-% SLOVENiC PUBLISHING COMPSNY ^ ^tan Nmit^ nam nte, R t. Na -ples je prišla poštama, bogata žena s svojim lepim, mladim možem. Neprestano je plesal ž njo. In ko je bila že popolnoma u-trnjefia, mn je milostno rekla: — Sedaj pa s kako mlajšo zapleši. Vkli.š, saj je v "dvorani vsepolno mladih deklet. On je bil pa pameten in pre viden mož. — Veš, •— ji je rekel, — še par plesov bom plesal s telw»j. Potem pa z drugimi magari do jutra. Najprej je delo, potem pride pa zabava. X Z ženskami je križ. Pa nekateri. posebno zdravniki, jih poznajo. Tak pogovor s«* je vršil med prijateljicama : — Ali si bila pri zdravniku? — Seveda sem bila. — Kaj ti je rekel? — l)a se moram omožiti. — Kaj mn nisi povedala, da si že dve leti poročena? — Se ve, da sem mil povedala. — Pa kaj je rekel? — Naj se lomni. x To bi se dalo uvrstiti v teorijo glede relativnosti. Lep in postaven žandar je gnal razcapanega potepuha po zljalastem mestu. — Kar sram me je, — je zammiral, — da moram hoditi s tako barabo. Razcapan spremljevalec mu je pa odvrnil: — Hoditi v spremstvu žau-darja tudi posebna čast... x Slika iz civilizacije dvajsetega stoletja, — >lika današnjih razmer: Po dveh ber£fljah se je vlekel možak po cesti. — Kaj ti je, za božjo voljo? — sil ga vprašali. — Ponesrečil sem se. — Ali tako hudo, da moraš z beridjami hoditi — Zdravnik pravi, da mi ni treba bergel j. Advokat pa pravi, da ne bom nič dobil, če ne bom hodil Ob bergljah. x Saj vam je znana knjiga z naslovom "Spisovnik ljubav-niii pisem**. V knjigi so najrazličnejši nasveti, kako je treba prikleniti nase žensko ali moško srce. Toda ta velikoristua knjiga nima v zadnjem času dosti odjema leev. Bo treba kaj po-gmntati, da jo bo mogoče spraviti v denar. Kaj če bi ji na koncu dodali glavne določbe za ločitev zakona ? x V Ameriki je zadnje čase precej priljubljena igra 4 * strip poker". Fantje in dekleta k va rta j o. Ne za deti ar, pač pa za Obleko. Tega obere-jo za čevlje, onega za hlače, suknjo in klobuk. Kdor igro izgubi, mora plačati s kravato, ovratnikom, čevlji, nogavicami itd. Taka je torej ta igra. {Sedemnajstletna nadebudna hčerka je prikolovratila ob štirih domov. — Križ božji, kje si pa bila ? — jo je vprašala mati. — Pri svoji prijateljici. — Pa kdo šef — Pa še trije gentleman i. — Kaj ste počeli? — Strip pofker smo igrali. Mati se je prijela za glavo. — Kako, ali si kaj dobila? — Ne, obrali so me do zadnjega trakca, ki sem ga imela na sebi. — O, ti narečen Otrok! — je zajecala mati. — Tak nikar ne jokaj, — jo je tolažila nadebudna hčerka. — Saj pravim, da so bili gentlemani. Vso obleko so mi dali nazaj, predno sem šla domov. " G LA S N A R O 1) A " NEW YORSATURDAY, JULY. 20, THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. rA. MARIE LOU Lit: Ime j i jo bil Ninon, kakor slavni Lenelos, kateri je bila \ m ar sireni podobna. Bila je krasna žena, s vest a svoje lepote in* pons na nanjo. Leqiota je bila vrednota, katero je drago plačal njen mož, markiz de Vaurien. Kodbina mu je hudo zamerila mezaljairso. Kdo je še kdaj slišal, da bi se po-tonnv, tako odlične plemiške rodbino oženil s plebejko, ki vrhu tega niti bogata ni bila! Ne, Ninon ni bila bogata. Njen imV je bil vrtnar in u-pravnik vile, kamor je zahajal; markiz v čas i na odmor po burnem življenju v velemestu. V vili se je da k) preživeti nekaj dni ločeno od sveta. Markiz ni sprejemal gostov in morda je bas zato v tišini in osamljenosti opazil divuo |x>lt in krasna usta vrtnarjeve hčerke. Ninon iuu je bila tem bolj všeč, ker' ni bila naprodaj, kakor veri j na lepih in siromašnih žensk. Na veliko ogorčenje svoje rodbine in začudenje svojih prijateljev se je oženil z njo. Ninon, zdaj že markiza de Vaurien, je v razkošju in sijaju moževega gradu še l>olj raze vela. Dragocene obleke, nakiti in vse udobnosti, s katerimi jo je olxlal mož, so napravile iz nje eno najznamenitejših lepot ie v začetku devetnajstega stoletja. Njetia naravna inteligenca se je poglobila s čitanjem in samoizo-brazbo, jjo kateri je kar koprnela. Ninon de Vaurien je postala prava dama. Njen zakon ni bil poseben srečen. Kmalu se je rodila hčerka in to je docela nadomestilo mladi ženi malo hladno moževo ljubezen. Markiz jo je imel rail, saj jo je. vzel kljub vsem protestom in bojem z rodbino, toda njegovo življenje, še vedno bogato na ljubav-nih pustolovščinah, je bilo vendar neprimerno bolj izžeto, nego življenje njegove žene, ki je stala z osemnajstimi leti pred svojo prvo ljubavno pustolovščino, s katero je šla naravnost pred oltar. Bila je kot svež češnje v cvet, delikatnega finega vonja kraj opojne, strupeno duhteče orhideje. Tkrbi konec. In začela je vabiti goste v svoj grad. Vrt je dala zasaditi 7 najlepšimi rožami. Prvovrstni pariški modni saloni so ji dobavljali toalete, odlična družba je občudovala njen okus iu izbrano eleganco. Na gradu Vaurien ui bilo še nikoli tako veselo. Visoke, vitke postave se je zdela v brokatasti obleki z dolgo vlečko še vi tke j ša. Njena klasična glava z grškim vozlom razkošnih temnih las je bila sama umetniško delo, vredno kiparjevega dleta. Kaj čuda, če so se začeli sukati okrog krasne in bogate markize kavalirji, ki so bili njeni stalni gostje. A eden, Gaston d'Aspemay, odličen plemič lepili mauir, je imel menda največ izgledov na uspeh. Nekega jutra, ko ji je ko-morniea popravljala lase, je markiza pogledala v ogledalo in prebledela. Pogledala je še enkrat: da, nobenega dvoma ni bilo. Na sencu je opazila six-las! Skrila je sicer presenečenje pred komornico, toda pomiriti se ni mogla. Ves dan so ji uhajale misli k srebrni niti, ki se je vila po njenih bujnih kodrih. Ne, ui i-mela sil"', da bi jo izpulila. — Hotela jo je pustiti na sencu kot usodno svarilo, da se bliža starost in da mladost prav za prav ni preživela, hotela je, da bi jo srebrna nitka vzpodbudila, da bi vzela od življenja, kar se je še dalo vzeti. Ta srebrna nitka naj bi jo 'pognala v na ročje lepega Ga sto na, dokler ne bo prepozno in dokler se ne začno zbirati okrog prvega .sivega lasu drugi, ki jih bo težko utajiti. Vsa strast osamelih noči je napolnila njeno srce. Vsi kli ci življenja, ki jih je slišala kot daljno |>eseni so zaigrali v njenem srcu kot mogočen orkester. Vedela je, da se bliža meji življenja, kjer jo še mami ljubavno opojnost, ki jo obseva kbt zarja zahajajočega sol ura. In ves njen organizem je zahteval, da ujame vsaj t'» zadnje žarke. To hrepenenje jo je »pognalo v naročje strastnega (tostona. Še nikoli ni imel Gaston d' Espornav tako strastne in dra-žestne ljubice, kakor je bila Ninon de Vaurien. Primerjati njene poljube in njeno naročje s katerokoli drugo ljubico bi pomenilo oskruniti ljubezen. V poljubih Ninon de Vauri-. en se je razgorelo dolgoletni* hrepenenje in zašvigali so plameni nasilno zadrževanega o, gnja. V teh poljubih je drhtel ves strah pred bližajočo s«; starostjo, vsa bojazen, da bi njena pozna pomlad ne izhlapela v jesenski zrak. Omamljena od njegovih poljubov in utrujena po strast^ nih objemih se je vrnila iz spalnice v salon. Na razkošni pisalni mizi Louis XV. je ležalo pismo njene hčerke, ki je vsa srečna pisala, da pokloni dobri mamici kmalu vnuka. Prva ljubavna opojnost Ni-none de Vaurien in Gastona d'Kpernay je ostala tudi zadnja. Ko sta se znova srečala, je dejala smeje: — Kaj hočete? Staramo se. Kmalu bom babica. NEVAREN DOGODEK V ZRAKU Te dni so angleška pomorska letala imela nad luko Portland velike vaje, pri katerih hi si- bila »koro zgodila velika nesreča. Na pomolih portlandske Inke se je gnetlo na tisoče gledalcev, ki so napeto opazovali razburljive letalske vaje v zraku. Višek razburjenja je povzročila vaja, ko so z letali streljali na letečo tarčo, katero je veliko letalo na dolgi žici vleklo za seboj. Ko so spremljevalci v posameznih letalih oddali svoje dobre merjene strele na telečo terčo, je bilo streljanje končano. Letalo, katero j«4 vleklo tarčo za seboj, jo je sedaj potegnilo nase. Komaj se je to zgodilo, je letalo naenkrat začelo omahovati in je v preklicu začelo padati na tla. Gledalcem se pa to ni nič čuchio zdelo, ker kaj takega spada k letalskim vajam. Vsakdo je mislil, da je letalec zopet kaj drznega pokusil, da bi >e izkazal. To mnenje nmoži<*e je bilo kmalu potrjeno s tem, da se je letalo tik nad vodo zopet zravnalo in je gladko pristalo na vodi. Tc »da strokovnjaki so takoj vedeli, da se je na velikem letalu najbrže zgodilo nekaj posebnega. Več častnikov je «pla-nilo v motorne čolne in naglo vozilo proti plavajočemu letalu, da bi čimprej zvedeli, kaj je bilo. Veliko letalo je vodil letalski častnik Nelson. Njegov spremljevalec, opazovalec in telegrafist pa je bil Roberts. Ko so pomorski častniki s svojimi čolni »prišli do letala, so našli v njem sicer vse živo, toda pilot Nelson je sedel pri svojem krmiln tako bled, da so ga morali dvigniti iiz letala, ga izročiti Ko so v;a VOJAŠTVO PROTI STRAJKARJEM posaditi v čoln in zdravniški oskrbi, spraševali, kako in kaj, ni mogel dati nobenega odgovora. Pač pa je njegov spremljevalec Roberts tole ipovedal : 4tKo sva po končanih strelskih vajah tarčo potegnila na >voje letalo, sem naenkrat začutil, da nekaj ne gre prav. Sklonjen sem bil nad svojimi instrumenti, vsled česar nisem mogel videti, kaj se dogaja .-»predaj pri krmilu. Ko se je začelo letalo prekucevati, sem dvignil glavo in v svojo grozo zapazil, da je letalski častnik Nelson omedlel in da njegova glava leži na plošči z instrumenti. Potresel sem ga za rame in pri tem ugotovil, da se je Nelsonova ovratnica zapletla v vrtečo se žično »losči-co, katera je ovratnico vedno bolj ovijala in jo pritiskala k sebi ter tako začela Nelson* daviti. Poskusil sem, da bi bil nevarno ovratnico prereza!. To pa ni bilo lahko, kajti letalo, ki je bilo sedaj brez vodnika, je -silno omahovalo in se tako prekucevalo, da sem šel* čez del j časa mogel prerezati ovratnico. V tem je pa že tudi bil skrajni čafs, da bi pilot padajoče letalo ujel. Nelson pa je bil še vedno nezavesten. Močno sem ga z vso silo potresel in ga k sreči toliko spravil k zavesti, da je, čeprav še ves omamil jen, vendarle srečno pristal.'' • RAZŽAGAN NA DVOJE. V kraju Neprada Salaj v Ru-muniji je neki orožtiiški podčastnik inspiciral veliko žago. Ko je opravil svojo dolžnost, je hotel še sam razžagAti hlod. Ra-,vnal po je pri tem tako nerodno, da ga* je stroj zgrabil in preden so mu mogli pomagati, je obležal dobesedno v dveli kosih na tleh. Lastnikom Sag v Tacomi, Wash., je pomagala narodna milica zlomiti štrajk lesnih delavcev. Vojaki so se proti štrajk arjem posluževali plinskih bo mb in bajonetov. "GLAS NARODA" moviao.Kdor ga kože. *aro&ti «& *voje aorodoik* aH prijfttfr. }«», t* lahka stoti,— Naročnina za litri $7. — V K njigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ST:P11!!'!" : " m!''"'•i.NiwilKSlWkPliW.ISlFiit!!?:^"K^iltpi'i i;- , ■ ^„!fj,"•:• ' "I , : •; «■>•>, r-. : •: .„ » NAŠA V AS, spisal Anton Novafan. 224 strani. — » Cena 1. - V zvezku je devet črtic i>ovečini Iz naše leiie Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljtv mojster v opisovanju značajev. (Nadaljevanje) JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 Ona .75 .15 .75 strani, trdo v« Knjiga je liosvečena onim. ki so Sli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaStvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ........................ Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi Infel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove na[M»vedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, subinarln, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki Je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stejiah. Naj>eta povest, (tolna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale Sever. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. . Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo In življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-51 poslali v Sole, kjer se.je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdsij lažje. zdaj teije. lezel od Sole do Sole t«-r si slednjič pril»oril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanin se ho moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PI NT, spisal Avgust Senoa, 464 strani. Cena .60 Zgodovina našega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščakl. -"Zadnji kmečki punt" je mojttersko «»|iisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečitaI. KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA. spisal Pa- stuškta. 83. strani. Cena .................................70 Zgodovinska povest s Tolminskega, ki ho zanimala slehernega. ne ]>a samo ljudi, ki so Iz onih krajev doma. KUHINJA PRI KRALJICI UOSJI NOŽICI, — spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........75 Anatole Frant-e je bil brezdvomno eden naj-odliČnejših sodobnih fraucoKkih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. LA BOHEME. Spisal II. Murger. -Hr_» str. Cena...90 Knjiga opisuje življouje umetnikov v Parizu okoli j m »lo vice devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znano de«.. LISTKI. eček Je plod ameriške vzguje. ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le meti dobrim In slabhn. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena JO Štiri zanimive črtice našega? priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ________________ .60 Zanimiva iiovest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJ1 IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11!» strani. Cena........ .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenhehn. 92 strani. Cena ______________ 75 IKj skrajnosti n ji pet roman iz modernega življenja. Opiienheim je znani angleSkl ro-anopisec poznan 1*> celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 sir. Cena J* MLADA LETA. (Jan. E. Kreki. 188 str....... .60 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. .... Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših plstotelJeV Ljudje. čijili duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. *'Moje življenje" Je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal fnenm Hugh. 209 strani. Cenal.50 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prerod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar- tjal. 192 strani. Cena ___________________________________ .80 (-l*#re9tratfnkHi -gusarjih in piratih so splo-■n<» vse zanimive, to delo pa presega po svoji aantmlvOBtl najboljXe povesti te vrste. Naročite Izvod Se danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. NADEŽNA NIKOLAJ A VN A Spisal V. M. GarSIn. 112 strani. Cena .... .85 Junaki tega Tomaaa blodijo in tavajo skozi tesso življenja. Vzpenjajo se kvišku, a azedl pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. Mati««, a slikami LM NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš..............50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja legija. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJK. spisal Alois Remec. 94 strani. Cena .40 Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .......................-............70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvili letih svutovne vojne"- . k PASTI IN ZANKE, spiral 1. S. Orel. 231 strani. Cena .50 Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru xa pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj orel mu je dokaza!. tla ga Imajo. PESMI V PROZI, spisal ( bas. Baudelaire. 112 strani. Cenm ........................................................ .80 Verna slika jiestrega velikomestnega življenja in spominov nanl. PATER KA.iETAN, spisal Verdictus. 187 strani. Cena 1— ltoman. napisan i>o ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni Idi rojen za samostan ter se jt^slednjič |m» hudih ho-jih vrgel zopet v življenje. PINtiVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ........................................................60 To je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi je slavni Trant tiski pisatelj najbolj drzen In brezobziren v svoji zabavljici. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "iletl P:idarji in Zdravniki" ter "Pisane ZgtMlhe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač. ki se je iiosehiio proslavil s svojim znamenitim romanom 4'Grunt**. 1'rva knjiga vsebuje 24, druga pa IS kratkih in zanimivih po- \ vesti. ^ PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga S«' dve, namreč "Misel v megli" in "Brezilno". POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ................................................60 * Knjiga vsebuje tri i>ovesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova tlela. ___ PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ______________________________________ .50 Povest iz vojue dol*\ ko se je v srcih vseh naših razstttlnih ljudi i>orajala misel na edinstveno Jugoslavijo. I.evstik je to klasično opisal. Z osvobojen jem domovine doseže tudi invest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 ilojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJAC. spisal Fr. Detel a. 157 strani. Cefca .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domatVga življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. 111 strani ........ .60 PRODANE Dl'ŠE. spisal Joža likov it. 160 str. Cena .60 Ktlor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgttdbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .................................................75 Prgeovori. eseji In misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena____ .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme In i»osega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora člta-teij nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Kdmout de Concuort. 239 ztr. Cena .40 Koman o dekletu iz visoke {tariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reka-mandirajte pismo. KNJIGE POŠIUAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING 'COMPANY 216 WEST IStlf STREET NEW YORK, N. Y. ^ K G L 2B NEW YORK, SATURDAY, JULY 20,1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. '8. ST. Mož v ognjeni peči »»Roman iz življenjaa«s=a# Za "Glas Naroda" priredil: L H. PROBLEMI PRISELJENCA m Ali ga jo sovražila? Ne, si je morala priznati. Toda ni ga mogla ljubiti! Dogodi se včasih, da prideta skupaj človeka, ki »ta si v notranjosti brezbrižna, pa se zakon vendarle srečno razvije. Toda za Dijo je stal velik odpor temne usode in je svoj plašč vrgel na njeno razdvojeno srce. Pred -svojim odhodom na facemlo je še hotela obiskati Manoelo. Baron ltohrlach jo sprejme s črnemim obrazom in ji pripoveduje o nesreči v hiši: Raventosa je po razposajeni zabavi neko noč zadela kap. Ta napad, katerega je zdravnik označil kot posledico napredujočega poapnjenja žil, pa je bil razmeroma lahke narave. Ohromelost ga je že skoro zapustila, le usta so bile še vedno nekoliko zavita. Raventos pa si je moral privoščiti mnogo miru, ker bi se napad mogel zopet pono-yiti. Se bolj j>a je baron Rohrlach tožil glede Manoole. — Milostljiva gospica, — ji pravi, — to pokvarjeno dekle mora brezpogojno v bolnišnico. Prej sem vedno mislil, da je vsa zmedena zaradi razmer v domači hiši in sem jo zagovarjal, ker se mi je smilila. Toda nje ni mogoče obvladati. Kadar jo prime, tedaj podivja. Kar ponoči. Vse to sem mogel opazovati. Skozi zadnja vrata se splazi iz hiše — in na cesti jo sreča nek moAki. Enkrat setn toga gospoda tudi sjioznal — bil je gospod Kad en iz Westfalije. Sveženj šumenj se je razvezal v Dijinih možganih. Le poglej, si pravi Jua. 13. 14. 15. 10. 17. 21. IM. 28. 3». 31. Aquitania v Cherbourg Hex v Genua Majestic v Cherbourg lie de Fran«« v Havre Conte G ramie v Trst Bremen v Bremen Manhattan v Havre Chumplaiu v Havre Berengaria v Cherbourg Conte tli Savoia v Genoe Norma m lie v Havre Aquitania v Cherbourg Kurt i pa v Bremen Lafayette v Havre Kotna v Trst Washington T Havre Majestic v Cherbourg Bremen v K rem en lie de France v Havre lies v Genoa SEPTEMBER: 10. 11. 12. 14. 17. 1». 21. 24. 20. Normandie v Hi.vre Berengaria v Cherbourg Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg Europa v Bri*nii*u Manhattan v Havre Majestic v Cherbourg Lafayette v Havre Conte Grande v Trst Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg lie de France v Havre Bex v Genoa Washington v Havre Normandie v Havre Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg Europa v Bremen POGANSTVO NA POLJSKEM. Katoliška poljska agent ura poroča, da se med radikalno kmečko mladino opaža močna propaganda sa povratek v poganstvo. Mladinski organizaciji "Wieci" in "Slew'' sta po vzoru iz Nemčije začeli agiti-rati za poganstvo starih Slovanov. Glasilo te radikalne mladino jo priobčilo članek z ostrim napadom na cerkev in pravi, da "samo povratek k starim slo- VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo* slali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imenu so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob COLORADO: Pueblo. Peter Collg, A. Saftl* Walsenburg. M. J. Baynk 1 INDIANA: Indianapolis, Loots Banich ILLINOIS: Chicago. J. BevCIC, J. Lakanlch Cicero. J. Fabian (Chicago. Cicero In Illinois) NOVA ANGLEŠKA POMORSKA BAZA Angleška vlada je potrošila že več milijonov dolarjev za gradnjo nove bojne luke v Singaporu. V nji bodo mogle pristajati največje bojne ladje, ki bodo z morja in kopnega dobro zavarovane. JoUet, Mary Bambkb, Joseph Wr*, vat La Salle. J. Spellch Mascoutab, Frank Augustln North Chicago, Joie Zelen« KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmlller. Ft. Vodoplvec Steyer, J. Černe (za Petina, W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stolar MINNESOTA: Cbisholm, Vrank Goule Ely. Jos. J. Peshel. Eveleth, Louis Gooie Gilbert. Louis Vessel Hibblng. John PnvSe Virginia. Frank Hrvstlcb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan ; Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strniaba Little Falls, Frank Masla OHIO: Barber ton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chu. Wm> linger, Jacob Resnlk. John Slspalk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Bal ant, John TCint-be Warren. Mrs. I. Rachai Youngstown. Anton KlkeU OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipovec Claridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezovec Export. Louis SnpanCM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Eaaia Oreensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polaats Krayn. Ant. TauSelj Loxerne, Frank BaBoch Manor, Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh. J. PogaCar Presto. F. B. Demshar 8teelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Schlfrer West Newton, Jooenh Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West AIUs. Sheboygan. Joseph Kake« WYOMING: Rock Springs, Loots Diamond vlile, Jo« Rolich &kok , UPRAVA "GLAS &AMQUA"