116 Stnflfcn i M«tt • tw*. a. uji im. Llefo. ^^A ^H ^^1 ^^H ^^B ^^B ^^b ^^1 ^H ^^^L ^fl ^^K ^H 9 ^^b ^^m ^^h ' ^^^A ^H ^^^^h ^^h ^^H ^^H ^^H ^^H ^^H .Slovenski Narod" Ttlfa po poitt: za AvitroOgnko: odo leto s kupaj naprej . K 28 — pol leta „ . . . 14 — četrt leta „ . • . . 7 — im mesec . m . . . 2*50 | za Nemalo: I ćelo leto naprej . . . . K 3^«— I za Arneriko in vsc druge dežele: I ćelo leto naprej . . . . K 38.— VpraSanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ipraTntttvo (spodaj, dvorište levo). Kultova miiea St 5, UleJoa tt 85. libafa *nk 4Ua i?«tor lntiall artall« ta prszolkt. Inserati se račanajo po porablienem prostoru in sicer: I nm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin,, dvakrat ;»o 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte ia zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri več jih inserd|ah po dogovoru. Na pismena oaročila brez istodobne vposlatve narodni ne ae ne ozlra. aJfaw#dUsai tlaJtanaa41 telafav at. 89« UpravnlŠtvu naj se p°$iljaio naročnine, reklamacije, ioserati Lt (L, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* vetja ▼ Mnbljani ! - dostavljen na dom ali £e se hoii ponf t * ćelo leto "naprej . . . . K 26-40 I pol leta „ .....1320 | I četrt leta „ .* tf £■*.«» na raesec „ . ,^5*. 9 2*20 Poaameua itarllka velfa 10 vftaarlev« « Dopisi naj se frankirajo. RokopisI se ae vračajo. Uradalatvo: Saatlova alloa Št 5 (v pritličju levo,) talofoa ŠL 34. Italija«' iiM i Mi ia i li Dare. Jonsški oni mM\\\ čmovojnikc? ia psipoi^ M (2. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 21. maja. (Kor. urad.) Uracino se razglaša: VZHODNO IN JUGO - VZHODNO BOJIŠĆE. Nobenih posebnih dogodkov. ITALIJANSKO BOJIŠĆE. Ob Soči je sovražnik včeraj na-daljeva! svoje napade. Njihova si!a je bila naperjena proti našim pozicijatn med Vodicami in Solkanom. Sovraž-iiik ni mogel zavojevati niti pedi zemlje. Dopoidne je napodil nasprotnik svoje mase dvakrat na juriš proti Sveti gori. Prvi napad se je razbil v našem unićujoćem ognju, predno se je mogel razviti, pri drugem so si iz-silili laški oddeiki v blizini samostana pot y naše, z bobnajočim ognjem razstreljene jarke. Naše vrle čete, med njimi mariborski črnovojniki, so zapodile sovražnika v protisunl:u z bajonetom nazaj. Zvečer so izvršili Itoiiiani brez artiljerijske priprave široko zasnovan silen napad, ki je bil tokrat naperjen proti celemu odseku Vodice - Sveta gora. Pri Vodicah se je jurišajočim kolonam s težkimi iz-gubami posrećilo priplezati na visinski grebenu Staro preizkušeni peš-polk št. 41, pa se ?e vrgel na nadrnoč-nega sovražnika ter ga je v srdkem boju na nož na pest prfsilil v beg. Proti Sveti gori nastavljene divizije je pognal že ogenj naših topov v njihove jarke nazaj. V včerajšnjih bojih smo vfeli nad 200 sovražnikov ter vpleoiH 4 stroine puške. Silno razno vrstna vojna razvr-srltev naših kraških čet nam ne omo-goča že danes poudaridt katera in odkod so posamezna krdela, ki so si stekla za uspeh dneva posebne zasluge. Naši letalci so v zračnem boju sestreHH 5 italljanskih leta!. Z ostalih odsekov jugo - zapadne fronte ni poročati ničesar poseb-nega. Sef generalnega štaba. * Di:fiai 21. maja. (Kor. urad.) Iz vojnoporoćevalskega stana: Kakor prejšnji dan. tako so bili rudi včeraj glavni napori sovraznika naperjeni na prostor Vodice-Sv. Gori Na ostalih odsekih je bilo razmeroma rnirnejše. Na K r a. -š k I visoki planoti, kjer sta se borili obojestranski artiljeriji ves dan, se je topovski ogenj ojačil še le proti večeru. Nasproti te mu pašo imele naše čete, kišo branile Sv. Goro, jako težak dan. Prestale so ta dan v vročem borenju kot z-magovaJke proti šte-vilno nadmočnemu sovražniku. Že od zadnjega jutra je Iežal na tako zvanem samostanskem odseku, tam, kjer se dvigajo Žalostne razvaline slavnega, slepi razdiralni besnosti Italijanov v žrtev zapadlega grorske-ga samostana, združeni ogenj tapov in minometov vseh kalibrov. Ob 8. uri 30 minut dopoidne naskoči i talijanska infanterija prvič. Naš uničujo-či ogenj jo prežene. Znova prične divjati sovraina artiljerija z bobna-iočim ognjem, do skrajnosti razvi-tim. na naše jarke. Ti so popolnoma razsuti. Ko pa Itaiijani takoi na to dru^ič zajurišajOt ie vendar na5a infanterija kljub temu tu in sprejme sovražnika s svojim ljutim ognjem iz pušk in strojnic. Na dveh mestlh vderejo Itaiijani, ali iz jih je prijel naš protisunek in vrgel zopet ven. Pri tem so se odlikovali zopet črnovojniki in sicer mariborski črnovojniki, na odiičen način. Zopet je začela delovati artiljerija Italijanov :n obsipati Sv. Goro z gra-i; a tami. Njihova infanterija je ostala popoldan v jarkih. Ko je nastopil mrak, je navalil, in sicer zopet brez vsake artiljerijske priprave. sploŠen infanterijski napad na prostor Vo-dice-Sv. Gora. Pri Vodicah je moa:el sovražnik sicer vdreti v posamezne kose jarkov. ni pa mogel obdržati svoje pridobitve. Protinapad že znano preizkušenega črnoviškes?^ in-fanterijskega polka št. 41.. ki se ja vi gel na številno rnočnejšega sovražnika z neomajno silo, ga je po-gnal naprej. Na Sv. Gori se je zlomil italijanski naval že v našem uničujo-Cem ognju. Tako kaže rezultat devetega bojnesra dne ponesrečenje vseh itali-janskih naporov. Razpoloženje naših čet je polno najboljšega zaupa-tija in neomajne odiočnosti. Devet dni že stoje v boju. kakoršnega ni bilo niti ob soški fronti, za katero se je vršilo tako razljučeno in obupno borenje in nad vse težave in utrpitve ki jih nalaga taka ogromna bitka vojakom, jih dviga ponosna zavest, da so se izkazali moenejše od sovražnika. Artiljerija in letalci delujejo isto-tako najboljse. da podpirajo infante-rijo pri njeni nalngi. Tuđi ti so moč-nejši od enakega sovražnikovega orožja. Tako italijanski artiljeriji ni mogočeizpolnitieno njenih najvažnej-ših nalog, dajati potrebno varstvo svoji lastni infanteriji pred uničujo-čim ognjem sovražne artiljerije. To je razvidno že iz dejstva, da se je većina italijanskih napadov slomila že v uničujočem ognju na^fh baterij. Zaman s? trudi jo i talijanski letalci, ki manevrirajo s priznanja vredno rez-kostjo, približati se našim artiljerijskim pozicijam in jih razbiti z bom-bami. Samo posamezni pridejo čez zaporno zono in oni njihovi a-paratu kaierim se to posreći, so žrtve naših letalcev, dočim ti prodirajo globoko za sovražne crte in tam placirajo svoje lučaje tako spretno, kakor zna-jo učinkovito streHati iz strojnih pušk. V včerajšnjih zračnih bojih so bili zmagovalci petkrat. Iz vojaškega razmotri-v an j a 21. maja: Italijanski navral na naše pozicije med Vodicami in Solkanom se je končal s težkim porazom za italijan-ske divizije. Več tisoč sov raznih trupel leži na našem sprednjem polju. Izgube ftali-jvnov pr^ejsrajo povprečnost orej-šnjih soških bitk. Italijansko armad-no vodstvo je imelo težišče doseda-njih bitk na prostoru južno Gorice do morja: der.eta soška bitka kaže novo napndalno smer. to je čez prostor pri P I a v e h s ciljem, da zavije po doseženem nrebitju med Sočo in Trnovskim gozdom na prostor vzhodno Gorice, debi cesto v A j d o v š č i n o in nas zmanevri-ra s Korrenske planote s tem obko-Henjem. Baza tega velikopoteznega nacrta je C e d a d. Ta stratejpčni cilj da spoznati, kako dalekosežnim upom so se vdali Itaiijani tokrat. ITALIJANSKO UPADNO POROClLO. 20. maj a. Pri Gorici so naSe čete včeraj raz?.irile zasedenje visine točke 652 (Vodice). Globoke in tesne sovražne mase so poskušale ustavljati po Ijutem bobnajočem in zapomem boju s trdovratnimi protinapadi naše uspehe. Bile so vsakokrat zavrnjene s krvavim! izgubami. Zvečer je koncentrira! so- vražnik, ko je umaknil svoje fizilirje, ogenj številnih baterij na svoje izgubljene pozicije. Naše Čete pa so obdržale trdno zavojevano ozemlje. Polastili smo se dveh 105 mm topov, dveh 149 rnilimetrskih možnarjev, metal bomb, strojnih pušk in velikesa ^tevila orožja in municije. Vzhoi'no Gorice so pri-vedli drzni šunki naših oddclkov v sovražne crte nekaj vjetnikov. Tekom dneva srao odvzeli sovražniku 272 vjetnikov, med njimi štiri oficir je. Na ostali julijski fronti je trajal artiljerijski dvoboj ljuto dalje. Naše baterije so bombardirale sovražne crte v Idrijski dolini. Na trentinski fronti je poskušal sovražnik z ljutim artiljerijskim bombardiranjem in malimi infanterijskimi nfenzivami diverzijfke napade, ki pa so se vsi izjalo\n'H. Neko sovražno letalo je bilo v zračnem boji: nad Feltre sestre-ljeno. Vtiskl z iiaiijanske fronte. Berolin, 21. rr.aja. Švicarski major Tanner poroca v »Lokalanzei-gerju«: Poveljstvo seške armade, 18. maja. Včeraj sem imel čast, da sta me snrejela nadvojvoda Evjren in generalni polkovnik pl. Boro-e v i ć. Oba povelinika sta polna za-upanja, večerna poročila sa bila za to stran ugodna. Prijatelja miru na-vdaia nada, da ako ne bo prebita soška zapadna fronta, bo ententa sprevidela brezpl )dnost svojih krvavih žrtev. Poveljstvo soške armade, 20. maja: Presrled črt in osrledovanje glavnih bojnih pozicij na Fajtjem hri-bu potrjujeta oči vidno solidnost av-stro-ogrske soške fronte. Curi ta, 21. maia. Tuji vojaški atašeti so se vrnili v Rim. Milanski listi poroČajo, da je pričakovati stra-tegrično preložitev soških napadov. Rotterdam, 21. maja. »Daily Te-lcgraph« poroča z italijanske fronte: Sovražne pozicije na soški fronti ka-žejo v daljšem poteku bojev, da so skoro nepremagljive. Mo^roČe. da bo izvajal generalni štab iz tega posle-dice in prenese napad na kak drug del fronte. ItsHjanske izgube. Basel, 21. maja. Vojaski kritiki v švicarskih list ih pisejo, da se mo-rejo računati dosedanje italijanske izgube v deseti soški bitki nad 100.000 mož. ako se previdno pre-steje dosedaj v boj poslane čete. Italijanske železnice vozijo samo transporte armade in ranjence. Bitka na zapadu. NEMŠKO LRADNO POROClLO. Beroiir., 21. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Včerajšnji napadi Angležev so se začeH na o/eh straneh ceste Arras-Camorai. Kier se je jurišajočini če-tam sovražnika med Scarpo in potokom Sensee posrećilo prodreti iz svojih jarkev, jih je naš unlč^valni c^enj fsstreli«. Sovražn'Ve, ki so vzhodno Croisillesa vdrii v naše linijo, so odbili krepko izvedeni protinapadi. Popoldnc, zvečer in ponoći so imeli opetovani napad! med Fontai-nesoni in Bullecaurtcm enako csodo. Obranili smo svoje pozicije izvzemši papolnoma razsireUen jarek, kl smo ga načrtoma prepustili sovrainiku. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Dočim so bii! delni franeoski napadi pri Lzik2Luxu brezuspežni. se je posrećilo zapadnopruskirn grenadir-jem pri Bray ea ter bavarskim četam pri Cemayn in zcpaJno ferme Hurte-bise zbc!jš3ii svoje pozicije z z^vzet-jem scvražnBi jarkov ia ofiranld pri- dobitve proti sovražnikovim posku-som, jih zopet zavojevati. V Chani-pasni so bili včeraj zopet težki boji. 2e mnogo dni stopnjevani artiljerijski boj je narasel z jutrom do naj-skrajnejše liti tosti. Popoldne so Francozi navalili z moćnim i napadi na pozicijo na višavi severno ceste Prunay - St. Hiiaire le Grand. V sr-dltera boju, ki se je nadaljeval do teme, se je sovražniku posrećilo se utrditi na gori Cornillet južno Nau-roya in na gori Keil jugo - zapadno Moronvillersa. Mi srno na severnih obronkih teh višav. Za posest drugih vrhov je šel boj sem in tja. Začetkom Izvojevane pridobitve $o bile Francozom s hltrimi proti šunki zopet iztrgane. Stare pozicije so tu v naših rokaii. Zvečer zopet začeti sovražni napadi so bili odbiti v zopet pridob-Ijenih linijah. Krvave izgube sovražnika so bile tuđi včeraj zopet znatne. Sovražnik je včeraj izgubil 14 letal. VZHODNO BOJISCE. Položaj se ni nič premenil. Na makedonski fronti je bi! boi omejen na posamično živahno artiljerijsko streljanje. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorif. NEMŠKO VECERNO POROClLO. Berolin, 21. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča, dne 21. maja zvečer: Zjutraj so se ponesre-čilipriBulIecourtu fvAr-toisu) angleški. južno od Noiroya(v Champa^ni) pa franeoski delni napadi. Cezdanvveč odsekih fronte pri Arrasu, ob Aisni in v Champagni ter na vzhod-nembregu Mose menjajoč se močen ogenj. ♦ * Podaljšanje vojne. Lugano, 21. maja. (Kor. ur.) »Tribuna* smatra za prezgodno in nevarno računati na ententi ugodni preokret na ruski fronti ter izjavlja, da morajo misliti zaveznikl ne da bi ravno obupa-vali, da letos ne bodo več zmasali in da se bo morda vojna podaljšala tako, da bo vztrajnost zaveznikov premasala vztrajnost sovražnika. Pariz. 21. maja. (Kor. urad.) K podmorski vojni piše »Information«, da se polagoma utrjuje naziranje, da bo položaj, provzročen od podmorskih čol-nov, mogočno vplival na trajanje, morda rudi na izid vojne. Na Angleškem se vedno bolj Siri misel, da je treba napasti nemško obal. Na Francoskem si mo-raio vedno zopet pona^ ljati, da ni do-pustno. da ostane prvo brodovje sveta, podprto od franeoskega in ameriškega brodovja, brezmočno pred nemško obalo, pa naj bo ta še tako zavarovana. Skrbi entente. Lupano. 21. maja. Ententni listi so zelo vznemirjeni zaradi konferenc, ki so se vršile te dni v nemškem jrlavnem stanu in zaradi naznanjenesa potovanja grofa Czernina v Carigrad. Kakor po-ročaio listu »Corriere della sera* Iz Rima. so v tamošnjih diplomatičnih krosrih prepričani, da pripravljalo cen-t^nlnc države novo cliplomatično rjotc-zo v svrho, da ojacijo mirovno gibanje v Rusiji. Inicijativo je dala Avstro-Osrrska in Nemčija je Dritrdila, da je treba prepričati Turčijo o potrebi, vzpodbuditi revoluciionarno protianek-sijonisMčno gibanje v Rusiji. 2a naj-urnestnejše sredstvo smatraio formalni diplomatični akt, ki rešuje vprašanje morskiTi ožln v Rusiji sprejemljivcni smislu na ta način, dn naj bodo morske o^ine v mirnem Času Rusiji ođpr*e. Veliki vezir Talaat pasa ni proti tafci poli-tiki !n prmodnii dnevi bodo nni]v-že pr?-nesli veliki nemški glavni udarec. Francoska zbornica. Bern, 18. maja. Vojni odsek franeoske zbornice je odobri! poro-čHo Abla Fefryja o pogojih zadnje ofenzive, izreke! pa je oblastim gra- jo zaradi slabe zdravstvene službe. Glede poljskega dela je izjavi! poljedelski minister David, da je dal odpust moštva letnikov 1888 in 1889 na razpolago 75.000 poljedelcev, k temu prihaja še 50.000 drugih na do« pust poslanih mož rezervne in teritorijalne armade, 35.000 nemskih vojnih vjetnikov in 17.000 Tuneža-nov, Indokitajcev in drugih ino-* zemcev. Ministrski predsednfk Ribot je. priznal težave v deželi in neizogib« ne hibe ter se je zavzel za to, da se vsem resortom priznava enaka važnost. Iz franeoske diplomacije. Pariz, 21. maja. Oficijozna nazna-nila pripravljajo na dalekosežne diplo-matične izpremembe. Briand bo imenovan baje za petrograjskega veleposlanik ka, Millerand za londonskega in Bar-thou za madridskega veleposlanika. Njih odstranitev iz Pariza bi pomenilo razbremenitev vlade Ribota. fferbette v zunanfem mhiistrstvu. Zeneva, 19. maja. Znani pariški žurnalist Herbette je bil imenovan Z3 ravnatelja v zunanjem ministrstvu. Angleška sodba o kancierjevem govoru. Amsterdam, 16. maja. Govor nemškega državnega kanelerja srna-trajo angle^ki krogi kot znamenje, da bo trajala vojna usque ad finem. Dogodki na moriu. POMORSKA BITKA PRED FLAN« DRSKO OBALO. Berolin, 21. maja. (Kor. urađ.) Woif/ov urad poroča: Dne 20. m a j a zjutraj je prišlo pred flandrsko obalo do kratkega boja med nemški mi in franeoskimi stražnimi ladjami. Sovražnika je naša artiljerija večkratzadel a. Našelad-jeso se vrnile brez izgub in poškodb. Sef admir. štaba mornarice. ItaH!an5ka laž o potopljenih 13 av* stro-ogrskih Čolnih. Dunaj, 20. maja. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: »Neue Ziir. Zeitnng« je priobčila 14. maja nastopno vest iz Rima: Uradno se razglaša, da se Je italijanski mornarici posrećilo potopiti tekom zadnjih treh tednov 13 avstro-ogrskih podmorskih čolnov v Sredozemskem morju. — Zavračati vedoma neres-nična poročila italijanske uradne strani v taki obliki, kakor zaslužijo ta lažnjiva poročila, bi nas vedlo pre-daleč. Na temelju poroci! s pristojne strani se ugotavlja samo, da tekom leta 1917. se ni vrnil s svojega pod-jetja samo en podmorski čoln. tako, da se ga more smatrati izgubljenim. LETALSKI BOJI. Berolin, 21. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Opetovani po-skusi ruskih letalcev iz Lobare na otoku Oesel motiti naše stražne lad-je, so dovedli 18. maja do bojev v zraku, tekom katerih se je posrećilo dvema našima letalcema zbiti po eno sovražno letalo. Ražen tega smo brezdvomno konstatirali, da sta dve sovražni letali trčili ter nato padli riavpično na tla. Severno od letalisča Lobara so obložili nemški zrakoplovi z bombami rusko napravo, iz katere so bili obstreljevani. NEMŠKE POMOŽNE KRIŽARKE V. INDIJSKEM OCEANU. Berolin, 21, maja. (Kor. urad.) G nastopu nemške pomožne križarke v Tihem oceanu poroča »LokalanzeU ger« iz Penanga, da je bila ladja od-< plula iz Hamburga kot trgovska Iađ-ja, toda močno oborožena. Parnik je cbsesal 4400 ton. Odplul je okroc Škotske in pozneje okrog rta Qoođ Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 22. maja 1917. 116. štev. " — _ i ________ _ _ _____ _________ Hoope. Ladja ima čisto novovrstne stroje ter vozi 21 mili na uro. V In-dijskem oceanu deluje baje še ena nemška pomožna križarka. Uspeh! podmorskih čolnov. Beroiin, 21. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Novi uspehi podmorskih čo'nov v Atlantskem oceanu: 20.300 ton bruto. Tovor potopljenih ladij je obstojal po večini te premoga jz Anglije in iz železne rude na Angleško. Sef admiral, štaba mornarice. Hrški kralj o podmorski vojni. Rotterdam, 2\. maja. »Dailv Tele-graph* poroča- iz Aten: Kralj je sprejel nekega ameriškega časnikarja ter mu je izjavil, da bo podmorska vojna tekom treh mesecev prisilila entento. da priČne z mirovnimi pogajanji. Zato je treba njemu Čakati samo še tri mesece. Nemško - španski incident Madrid, 21. maja. Uradno se je dognalo, da španski parnik ^Patri-cio« ni bil napaden v španskih vodah, španska protestna nota Nemćiji ne grrvzi z opustitvijo nevtralnosti. marveč zahteva odškodnino. Nernški veleposlanik je obravnaval v daljšt konferenci z ministrskim predsedni-kom to zadevo. Bern, 21. maja. (Kor. urad.) »Temps« poroča iz Madrida: Notra-nji minister je izjavil napram zastop-nikom listov, da je Spanska poslala Nemčiji zaradi potopitve parnika »Patricio« reklamacijo. Tako dolgo. da bo vprašanje rešeno, je treba, da sodeluje vse patriotično časopisje. da se preprečijo notranie težkoCe. Zato se parlament ne bo sklieal prej. saj so zadnje kršitve nevtralnosti granske le epizode v veliki vojni. Španska je enerpčno protestirala, ne grozi pa. marveč ostaja nevtralna. PredvčerajŠnjem zvečer je sprejel ministrski predsednik Prieto nem-ške^a veleposlanika. Posraiania vlade z zavezn-ki. zlasti s franc^ski^ veleposlanikom zaradi zadnje fr?.n-coske note. se rjadaliuieio ter nfso rangirana od tessa incidenta. flmerika v vojni. BRAZfLUA PRED PRFKLICEM NEVTRALNOSTI. Pariz, 21. maja. »Temps« poroča iz Rio de Janeira: B r a z i 1 i j a bo v kratkem p r e k 1 i c a 1 a svojo nevtralnostno Izjavo v nemško - ameriški vojni. VPOKLIC AMERIŠKE NARODNE GAFDE. Bern, 20. maja. (Kor. urad.) »Petit Parisien« prinaša iz VVashingtona posebno poročilo. da je vojni depar-tement odredil vpoklic narodne gar-de. \astopi naj vojaško službo 15. in 20. julija in 5. avjhista. Nadalje je odredil vojni departement nakup 23.000 konj in mez?rov v vrednosti 100 mili jonov dolarjev. VVashington, 20. maja. (Kor. ur.) Reuter. Predsednik \Vilson je izdal poziv, ki zahteva splošni vpis v vojaško službo s 5. junijem. Poziv pravi: Pripraviti moramo ljudstvo na vojno. Ljudstvo mora tvoriti skupno fronto proti skupnemu sovražniku. Amerisfca divizija za Francosko. VVashinston. 21. maj?. (Kor. nr) Uradno se razglaša: 2600 pomorskih vojak ov spremi ja ameriško divizijo na Francosko. London, 20. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad izve iz ameri-Škeea veleposlaništva. da bo kakor hitro mogoče odšla ena regularna ameriška divizija pod poveljništvom generala Perchinga na Francosko. Divizija je sestavljena iz 9 polkov. ojačena s pionirji. ki so bili pred kratkim nabrani za službo na Franco-skem. Amerika rekv?rlra !ad*e. Lugauo, 21. maja. »Corriere del-la sera« poroča iz VVashin^tona, da je ameriška vlads sk'err-la poslati se 733 trgovskih ladij, kl se j^rade na arneriških ladjedelnicah za tuje pa-roplovns družbe. Eden naivečjih ameriških plavžev in tovaren je-kla je ponudi! vladi, da bo no preteku petih mesecev dan na dan ves čas vojne dobavljala vladi po eno jek leno ladjo s 5000 tonami. Izvozna prepoved iz Argentince. Bern, 21. meja. Argentinska vlada Je obnovila prepoved izvoza žita. junak- na bojišču žrtvujejo kri in življenje! Tebi ie !o treba, da pesodiš sira denar. pod; iši vojbc posojilo! Z ostalih boji«. Moskovski Itmečkl koncr*ft» Petrograd, 21. maja. Sovet de- lavskih in vojaških zastopnlkov raz-fflaša: Dne 2. t. m. v Moskvi vršivši se kongres kmečkih zastopnlkov je sprejcl sledečo resolucijo: Kongres priznava, da sta kmečki in delavski stan na tem interesirana, da se naredi vojni konec s pravičnim mirom, ki pusti vsem narodom možnost, odlo-; čiti o svoji bodoči usodL V pospeše-i nje miru je treba, da narodi in delav-ci vseh prijateljskih in sovražnib de-žel zahtevajo od svojih vlad jasno in izrečno odklonitev vsake aneksije in vojne odškodnine. Sogiasno s sove-tom delavskih in vojaških zastopni-kov smatra kongres za potrebno mednarodno socijalistično konferen-co, ki naj izdeia mirovne pogoje. Kongres je rrnenja, da se more vojna konca ti samo po dogovoru z vojsku-jočimi se narodi. Ukrajina. Petrograd, 20. maja. (Kor. ur.) Agentura: V Kijevu zborujoči kon-jcres vojaških zastopnikov iz Ukrajine, ki reprezentira en milijon pod za-stavami stojećih prebivalcev Ukrajine, je sklenil, da se preprečijo more-bitni konflikti v Ukrajini in rta fronti, zahtevati od provizorične vlade, naj takoj proklamira načelo narodne in teritorijalne a v tono-mije in naj nstvari kot prvi korak za uresničenie te^a načela posebno ministrstvo za ukrajinske zadeve. AngJeži v Arhangelskx Stockholm, 21. maja. (Kor. ur.) *Aftonb!adet» javlja iz Petrograda, da so Angieži s 4000 možmi zasedli Arhangelsk in da nameravajo zasesti tuđi železniško proeo iz Arhangelska v Petrograd. Japonci so baje zasedli Karbin. Rusija in Japonska. Stockhoim. 21. maja. V Petro-vrradu i,e vzdrzuje govorica, da se pripravlja japonski poslanik za od-hod iz Petrograda. Zastopniku lista -Utro R^5>iii« 'c japonski roslanik na vprašanje, če je Japonska po-s:odbeno vezana, nastopiti proti Rusiji, ako bi ta sklenila separatni mir, očgovoril s protivprašanjem, če na-merava Rusija skieniti kak separatni mir. Na direktno vprašiinje glede ja-ronskih namenov na dalnjem vzho-du. je izjavil poslanik, da bo Japonska tako postopala. kakor bodo skle-nili zavezniki. Korespondent je na to želei, naj mu japanski poslanik da pomirljivo pojasnilo glede govorice o njegovem odhodu iz Petrocrada, na kar je odgovoril poslanik, da na tako vprašanje ni pripravljen. BOLGARSKO URADNO POROCfLO. 20. maja. Makedonska fronta. Ob Crveni steni čez noč silen artiljerijski ogenj. Severno in vzhodno od Bitolja slabotni topovski ogenj. V loku Crne živahno artiljerijsko đelovanje. Vzhodno od Crne in v pokrajini ob Mogleni precej silen topovski ogenj, ki se je včasih stop-njeval do velike sile. Po dolgi artiljerijski pripravi je izvršll sovražnik proti 1. popoldne vzhodno od Dobre-ga polja več odločnih napadov, ki pa so se zlomiH v ognju naših pušk in strojnih pušk. Sovražne oddelke, ka-terim se je bilo posrećilo približati se našim jarkom, smo z ročnimi grana-tarni uničili. Nasprotnik je imel težke izgube. Na obeh bregovih Vardarja slaboten artiljerijski ogenj. V ravnini pri Seresu artiljerijsko đelovanje in praske med stražnimi oddelki. — Romunska fronta. Posamno artiljerijsko streljanje pri Oalacu. 21. maja. Makedonska fronta. Ob Crveni steni ves dan silen artiljerijski ogenj. Ko se je zno-čilo, sta- poskusili dve sovražni in-fanterijski koloni prodreti, mi pa smo jih z ognjem pregnali. Se veni o in vzhodno od Bitolja slaboten artiljerijski ogenj. V loku Crne silen artiljerijski ogenj. Četa sovražne pehote je poskusila prodreti proti Tušinu, naš o.crenj pa jo je razpršil. Na obeh straneh Vardarja slabotno artiljerijsko đelovanje. Ob dolenji Strumi precej živahno artiljerijsko đelovanje. Na ćeli fronti đelovanje v zraku. — Egejska fronta. Od 5. do 9. dopoldne je bombardiralo 13 sovraž-nih vojnih ladij Kavalo ter je obenem metalo 12 letal bombe na mesto. Vcč hiš je bilo razdejanih. Vojašlce škode ni bilo. Poročnik Eschewege je zbfl v ravnini neko letalo. — Romunska fronta. Vzhodno od Tulče streljanje med postojankami. Na ćeli fronti letalsko đelovanje. TURSKO URADNO POROCfLO. 20. maja. Dne 19. maja ie poskusila ena ruska stotnUa in en ko-njeniški oddelek presenetiti straže našega desnega krila. Zavrnill srna jih. Tuđi v centrumu In na levem krilu smo preprečilf več poskušenih napadov. Sovražne ladje so obstre-Ijevale odprto mesto Mersiao. a nišo upravite Scodt. Z ostalih froct u* benegm važnega dosodka. SocfjillstiCM kNfma f StKkMfflU. Svetovna vojna — tvetovni orir. Slockholni, 21. maja. Novi ruski minister zunanjih del Tereščenko je o svojem programu rekel zastopni-kom ruskega časopisja: Proeram ja kratek, a pomemben. Glavna stvar je, doseći čim prej mogoče splošen mir, ki neče ne gospodarstva nad drugimi narodi, ne oropanja njih narodnosti, ne nasilnega vzetja tuji zemlje, mir brez ineksij in brez vojnih odškodnin, a na podlagi samo-določbe narodov. Minister je slavil junaštvo zavezniSkih armad, ki so rusko revolucijo resile poraza od zu-naj. Z zadovoljstvom je pondaril, da ne dela ne ena demokratična stranka, propagande za separatni mir. Eno vprašanje pa je, ki more razbu-riti mnogo skupin ruske demokracije, to je vprašanje o pogodbah, ki jih je skfenil carizem. Neposredna kontrola teh pogodb pa bi pomenila prelom z aliiranci; pomenila bi izoliranje Rusije in bi bila začetek separatnega mira. ki ga pa ruski narod odklanja, ne samo iz ozirov na svojo čast, ne-no ker je prepričanja, da more biti konec svetovni vojni samo svetov-ni mir. Potni listi za nemške radikalne socijaliste. Nemška vlada je izdala rudi za-stopnikom radikalne socijalistične manjšine potna dovoljenja za Stockhoim. izvzemši poslanca Hoffmanna, ki je v preiskavi radi veleizdaje. Notranjepolitični položaj. PARLAMENTARCI PRI CfcSARJU. Cesar je sprejel včeraj popoldne zastopnike petih velikih parlamentarnih strank in sicer zastopnike vsake stranke posebe. Prvi so bili spre-jeti češki zastopniki. bivši minister dr. Fiedler in poslanca dr. Smeral in Stanek. Za njimi so bili v avdijenci zastopniki sloven.-hrvatskega kluba dr. Korošec. dr. Krek, dr. Šu-steršič. Po^ačnik in Spinčič. Tretji so prišli na vrsto ukrajinski poslanci Romančuk, dr. Petruševič, dr. Ba-činskij, dr. Evgen Levickij in dr. Konstantin Levickij. Tej skupini sta sledila zastopnika kršćanskih soci-jalcev Hauser in Stocker in končno zastopniki »Nationalverbanda« dr. Gross. Wolf in dr. Stolzel. O razgo-vorih pri teh avdijencah čuvajo ude-Iežniki najstroži o tajnost. — Povedali so le, da so imele te avdl-jence jako presrčen značaj in da se je govorilo o vseh političnih in parlamentarnih vprasanjih. Vsi poslanci poudarjajs. kako natančno pozna cesar vsa vprašanja notranje in ztma-nje politike in so dobili pri avdijencah vtis, da želi cesar redno zboro-vanje parlamenta in hitro rešitev de-lavnega programa. Kritičen položaj Clam - Martinlco-vega kabineta? Z Dunaja poročajo: V političnih krogih se govori, da je postala situ-vacija Clam-Martinicovega kabineta zelo kritični. Ni izkliuČeno, da pade ministrstvo še pred zasedanjem dr-žavnega zbora. Imenuiejo se že tuđi razna imena naslednikov. med njimi tuđi baron Beck. Za koalicijsko vlado se ogrreva v »N. fr. Pr.« nemški po-slanec Krafft, češ. vlada, ki je ćela leta bila ljudstvu tuja, naj se izroči zopet v roke narodov države. Parlament mora sestaviti ne strankar-sko, temveč koncentracijsko većino vseh zrelih strank. Za zrele stranke pa smatra poslane«: Krafft le tište, ki bi priznale v kakršmkoli obliki za Nemce in državo neobhodno potrebni državni jezik in pa odcepljenje Galicije ! Novo ministrstvo. Kakor smo Že po-ročali, name-rava vlada ustanoviti novo ministrstvo. namreč ministrstvo za socijalno skrbstvo. Temu bi se izročile razne agende, ki so doslej spadale v clelokrog ministrstva no-tranjih del, trgovinskega ministrstva in ministrstva za javna dela. Za ustanovitev takega dela je treba pri-voljenja državnega zbora. Poročajo, da prevzame to ministrstvo dr. BSrnreither. Jugosiovani in gosposka zbornica. V gosposko zbornico Je bilo imenovanih 60 novih članov. Značilno za vlado, ki je imenovanja predlagala in za njeno razumevanie jugoslo-vanskega vprašanja je, da je bil imenovan za člana gosposke zbornice poleg tržaškega škofa drja. Karlina edini jugoslovanski posvetnjak bivši dalmatinski namestnik Hrvat Nikolaj baron NardellL Slovenci po sme- I ti Otona Detele sploh nimamo niti enega posvetnega zastopnika v gosposki zbornici. To je vsekakor značilno za razmerje med grofom Clam-Martinlcom napram nafemu vprašanju. Novi Oani gospodske zboraice. Cesar je imenoval ćelo vrsto novih članov gospodske zbornice, med njimi pet dednih članov. Za dosmrt-ne člane so imenovani med drugimi: feldmaršal baron Conrad - Ho-tzendorf, gener. polkovnik Dan kl, bivši minister dr. FoFt, dr. Gessmann in dr. Hochen-burger, tržaški škof dr. K a r 1 i n in tiidi izdajatelj »N. fr. Presse« Mo-ric B e n e d i k t. Poslanec Zdarsk^, češki podpredsednik državnega zbora, pošilja »Venkovu« dopis, v ka-terem pravi, da so politične razmere v državi sedaj take. da bi po njego-vem mnenju nobeden Ceh ne smel prevzeti mesta v predsedništvu zbornice. Pomiloščenie poslanca Kramara? »M. N. N.« poročajo iz Prage: Tu se govori, da je vsled intervencije čeških poslancev v kratkem pri-Ičakovati popolnega pomiloščenja dr. Kramara. O ćeli aferi da se bo ob-širno razpravljalo rudi v državnem zboru. Pčilaoet lr. otoKar lp\ o polilen položaju. Na občnem zboru tržaškega politič-nega društva »Edinost« dne 13. maja je govoril posl. Rybaf tuđi o splošnem po-litičnem položaju. Iz njegovih zanimivih izvajanj posnamemo po cenzurirani »Edinosti«: Ako nočem govoriti o vseh grehih, ki so se zagrešili izza časov pred vojno na škodo skupnosti, na škodo našega, na škodo slovanskega naroda, ne sto-rim tega Ie zato, ker upam, da priđe skoraj čas, ko bomo jasno obračunali z vsemi temi stvarmi. Vendar pa smo prisiljeni danes. da se bavimo z vpraša-njem našega življenja. Ne mislim pa tu našega našega fizičnega življenja, da se obranimo kot ljudje, temveč naše narodno, kulturno in gospodarsko življenje kot prebivalstva na tej najvažnejŠi točki naše države. V tem oziru se hočem omejiti na tri točke. Bili smo v prvi vrsti mi, ki smo kot vsi drugi na prvi klic svojega vla-darja pohiteli pod orožje, pripravljeni, da žrtvujemo tuđi svoje življenje. Zato pa smo tuđi mislili, da se bo z nami, ki smo bili enako poklicani, da izpolnuje-mo državljanske dolžnosti, ravnalo enako kot s pripadniki drugih narodov. ŽaliboK pa so si v teh težkih časih domislili na nemški strani, da je prišel trenotek, da morejo uveljaviti svoje za-hteve, za katere so se borili leta in leta zaman, domislili so si, da jih sedaj lahko vsi lijo vladi, državi in drugim narodom. Mislim tu zahteve nemških radikalcev, ki so hoteli, da se ta čas uporabi za preustrojitev, obnovitev, preporod Avstrije v nemškem smislu, da naj bi mi bili državljani druge v r s t e, ki naj imamo le pravico, da služimo kot vojaki, da plačujemo davek. da poslušamo vladne organe, ne pa da bi živeli kot enakopravni pripad- I niki svojega naroda. Tu je pač treba jasno povedati, da si nikakor ne damo jemati svojih pravic od nikogar, in to tem minj, ker smo vendar pokazali tekom se dan je vojne, da smo žrtvovali ravno toliko, da smo žrtvovali ćelo več. kot drugi. Saj je ravno od nas Iz Primorske odšlo pod orožje na obrambo domovine vse. prav vse, docim pa se tam zutiaj izprehajajo mladi, zdravi ljudje v civilni obleki, ne da bi bili poklicani v vojaško službo. Ti ljudie pišejo sedaj tam svoje zahteve, docim pa mi tu niti zborovati ne smemo! Mi ne kratimo pravic nikomur, mi dajemo cesarju, kar je cesarjevega in Bos«, kar je božjega. In prav mnogo smo jih že poslali naših tja gori k Njemu tekom sedanje vojne. Zato pa mislimo, da imamo vso pravico, da zahte-vamn. kar je našega! Kot vojaki smo pač pripravljeni poslušati vsako nemško povelje, ker vemo, da je nemščina vojaški poveljni jezik, kot svobodni državljani pa ne pripoznavamo nikakrSnega službenega jezika, temveč samo enakopravne narode in cnakopravne jezike! Radikalni Nemci pa so sčasoma uvideli, da so sami prešlbkh da W udej-stvili svoje zahteve. Zato so zaokrenili svoje zahteve, češ da jih zahtevajo v interesu države, ne pa v svojem last-nem. Toda v resnici pa te zahteve nišo v interesu države, temveč 1 e v interesu njihove stranke. Nemci so uvideli, da sami ne bi mogli uresničiti teh svojih zahtev, in zato so se obraili na dve strani, na dva činitelja. Prvi je bil vojaštvo. Obraili so se na vis"je vojaške kroge, in žal so se v teh krogih našli nekateri, ki so podpirall njihove zahteve. Z druge strani pa je treba zopet priznati, da so bili tišti, kateri so se zavzeli zanie, Drečej redko sejani in da so vojaSki krojri napram nemsidm nacijonalnim zahtevam ostal? koHkortoliko nevtralni !n objektivni. Obmili pa so se nemSki nacijonalci še na drugo stran, H fe ne-varna za nas« a še bolj nevaroa za na- šo državo samo: Sli so namreč čez meje naše države, v nemško državo, imeli so tamkaj posvetovanja in so hoteli zainteresirati za svoje zahteve tuđi z nami zvezano nemško državo. Tu je treba pač jasne besede! Mi kot Avstrijci smo gotovo zadovoljni, da se z nami skupno bori za obrambo naše domovine tuđi nemška armada, da nam stoji kot za« veznica ob strani nemška država, toda v svoji lastni niši pa nikakor ne smemo d o p u Š č a t i, da bi se vmešavala v naše domaće stvari kaka tuja država, najmanje pa Nemčija. Tu pač moramo z vsem poudarkom izjavi jati z našim pesnikom GregorČičem: »Tu smo mi gospodarji, — in Bog in naši carji!« — Mi smo sli v boj le za našo državo, za našega cesarja, ne pa za druge! To bodi vsem in vsakomur pove-dano jasnu in vselej. Upamo pa, da jili ni veliko, ki bi delali na to, da bi kedaj prišlo do takega vmešavanja, in upamo, da tuđi nikdar ne priđe. Škodljivo bi bilo za nas, škodljivo bi bilo za našo državo, za katero pač ni treba, da bi bila pod kuratelo! Pred 20. leti smo se že na občnem zboru »Edinosti« pritoževali proti ta-kratnemu Rinaldinijevemu sistemu, ka-teremu je bil v Trstu Italijan ćelo nad Nemca. Na Dunaju so nam vedno le odgovarjali: Potrpite, v i Š j i o z i r i nam ne dovoljujejo, da bi ugodili vašim upravičenlm željam in zahtevam, ne smemo se zameriti Italiji, skrbeti moramo, da je ne užalimo v njenih najsvetejših čustvih. Takrat sem na občnem zboru »Edi-nosti« vprasal: Zakaj neki se vlada boji Italije? Naj poskusijo Italijani udariti na nas, pa bodo videli, kaj se bo zgodilo. Saj smo vendar mi tu, da branimo svojo I a s t! Po dvajsetih letih je prišlo tako, da se je Italija zagnala v nas. Toda v naši obrambi si izbijejo Lahi zobe. Vprašam pa, k d o s o tišti, ki takopogumno in juna-ško stoje na braniku na tem najogroženejšem delu naše domovine? To so predvsem naši vojaki, naši jugoslovanski p o 1 k i. To so naši junaški Dalmatinci, naš slovenski 17. pešpolk in vsi ostali naši slovenski polki in krdela. In prišlo je sedaj v res-nici tako, kakor sem trdil tedaj pred dvajsetimi leti, ko sem rekel: »Mi Ju-goslovani smatramo za svojo posebno dolžnost, da branimo to svoje ozemlje, in prav zato bi nam država brez vsa-kega višjega ozira mogla dati pravice, ki nam gredo, in s popolnoma mirno vestjo pričakovati nadaljnjih posledic, kajti naše prebivalstvo samo bi zadržalo vsak sovražni poizkus prilastirA*el našega ozemlja!« In uresničile so se sedaj rudi te moje tedanje besede. Mi smo v polni meri izpolnili svojo dolžnost in pokazali smo, da se naši vladi ni treba bati rtalijanov in da je bila to-rej slaba, popolnoma napačna tista politika naše države, ki je delala z viŠjiml oziri! To je treba povedati rudi zopet sedaj, kajti tam gori na Dunaju merodaj-ni krogi niti dandanes š« ne vedo, k a-ko važna za našo državo je naša pozicija tuob državni meji, ob Adriji. Italijanske aspiracije na te na5e' ozemlje se opirajo na narodnostno načelo, češ. da je ta dežela po narodnosti italijanska in da zato pripada Italiji. Ce hoćemo biti popolnoma pravični, moramo priznati, da imajo navidezno Lahi res prav. Če namreč pogledamo zemlje vide, tuđi vojaške zemljevide, vidimo tu na našem ozemlju, kjer niti z lučjo ob belem dnevu nf v resnici mogoče najti nobe-nega Laha, večinoma sama laika krajevna imena, In čitajte le po-ročila o vojnih dogodkih na primorski fronti, pa boste videli, kako se naši pristno slovenski kraji po vsem Krasu, po vsei Soški dolini imenujeio samo z laškimi imeni. — Opatjega sela ne po-znaio ta vojna poročila, ne poznajo tuđi ne naše Vipave, pač pa Fridigo. Ali se to dela nalašč, ali če v resnici ne vedo, da je to ozemlje izključno slovensko, je pač težko reci. Da, Sli so ćelo tako daleČ v tem pogledu, da se je ćelo naš slovenski trg Bovec, ki ima nemško ime Flitsch — in nemški jezik je vendar službeni jezik pri vojaštvu — v nekem službenem razglasu navajal z laškim imenom Plezzo! In če se vse to dogaja tuđi še danes, ko se borimo z naporom vseh svojih sil proti laškim aspiracijam na to naše ozemlje, katere se opirajo na krivično mnenje, da so te naše pokrajine italijanska tla, potem imamo pač vso pravico trditi, da se jrm tam gori na merodajnih m,e-stih še vedno nišo odprle oči in da tuđi dandanes še ne razume jo važnosti naše pozicije. Kako vcli-kansko pogreško so samo napravili tik pred vojno, ko nišo vedeli v ministr-stvu zunanjih stvari, da so Brda slovenska ter so, kakor južno Tirolsko, hoteli odstopiti tuđi naša Brda Italiji, da bi preprečili laško vojno napoved! Pač jih je moral potem res nanagloma razveseliti sam sv. Duh in jim povedati, da to ozemlje ni italijansko, da so opustili svoj namen. In res čudno! Prav te dni smo čitali v časopisju poročilo nekega angleškesra vojnega poroče-valca, ki se je muclil 1 e par dni na primorski italijanski fronti in je spo-znal, da so naša, sedaj po Italijanih za-sedena Brda slovenska; nišo pa spoznali in in nišo vedeli tega merodaj-ni krogi na Dunaju, in morda ne vedo dandanes, dasiravno je to o^emlie že stoinstoletja pod avstrljsko vlado! Morda se bo komu na Dunaju zdt-Ia smešna vsa ta stvar, a v resnici pa nj. Italljatii so pač s taktmi stvarmi delali propazando, fazpaljevali so i njim! 116. štev. .SLOVENSKI NAROD', dne 22. maja 1917. Slran 3. ljudstvo v svoji deželi, In ljudstvo Je vsled neprestane tozadevne agitacije In hujskanja prišlo do prepričanja, da *re za odrešenje Italijanov, podjarmljenih, zatiranih in teptanih s strani Avstrije. Zato pa je ravno treba povedati podoI-noma jasno, da so ti kraji naši, da to ozemlje ni i talijansko, temveč slovensko, od katerega nismo voljni od-stopiti niti ene same pedi! Zato pa tuđi pričakujemo, zato želimo in uparao, da se posreči naši hrabri arma-di, da za vedno zapodi po naših slovenskih domovinskih tleh pohlepne Lane nazaj tja, odkoder so prišli, in da se tako potem konČno popravi velika krivica, ki se je zgodila v letu 1866. našemu slovenskemu narodu, ko so z laški-mi kraji vred odstopili zedinjeni Italiji i:Ai Slovence ob Nadiži in v Režiji, ki «nadajo k nam, ne pa Iaškemu kraljc-stvu! (Odobravanje.) Resolucija, ki jo predlagani, vse-huje naš narodni ideal zapre-ustrojltcv avstro - ogrske monarhije. Naša država se ne more in ne sine preustrojiti drugačc kot edinole na demokratični podla g i, na podlagi enakopravno-vti vseh narodov države ter zaokroženja posameznih z e m e 1 i, in sicer tako, da bo, kolikor ■■: dopuščajo razmere, v takem zaokro-;eiem ozemlju stanoval en sam narod, da se ne bodo već narodi ravsali in Vavsali med seboj, temveč mirno in ^ižno živeli drug poleg drugega. Ceh Doieg Nemca. Italijan poleg Slovenca in irvata, kot člani ene zadovoljne dn:ži-~e. ne le v tjubezr-i do tastnega naroda, t:mveč tuđi v ljubezni do vseh drugih narodov in države same. Nafo Avstrijo ie treba preustrojiti tako, da bo pra-"ičen dom za vse svoje narode! (Odobravanje.) M \i urimorsKln im. Iz Sežane, Prošli petek, 18. t. m.. se je na povabilo deželnega glavarja mnssr. dr. Faidnttija vršilo tu zboro-vanje županov iz vzhodnega dela se-/anskega sodnega okraja. katerega so se udeležili med drugimi kot za-stopnik namestnika dvomi svetnik Pipitz, potem višji stavbni svetnik Machnitsch, okrajni glavar Vlček. in na prošnjo nekaterih kraških županov tuđi tržaški državni noslanec dr. Rybaf. Dežeini glavar je sporočil, '■■a se je posrećilo zainteresirati voja-o poveijništvo za očišeevante Oaz-kamenjevanje) kraških pašnikov. Stvar je kot taka velepomembna za naš Kras, in le žeieti je, da se prične z delom čim prej. Dober uspeh ji je zagotovljen. Deželnemu glavar ju se *? na z^arovanju izrck-n zahvala za H'C?ov trud v tej stvari. — Po tem r^svetovanju se je vršil pri Mahor-Jiču sestanek županov, na katerem ^ župani naprosili sonavzočega tr-.aškega državnega poslanca dr. Ry-bara, da bi, kolikor mu ie mogoče, zastopal v državnem zboru tuđi koristi sežanskega okraja. kar je sro-^pod poslanec tuđi radovoljno ob-!jybii. Hrvatski jezik. Puljski »Hrvat-ski List« piše: 2e nekaj mesece v je, da je državni pravdnik v Pazinu za-čel sestavljati svoje predloge sodni-:*?m v nemškem jeziku. Zdi se, da ^o njegovi predlogi tuđi za stranke iT ne samo za preiskovalne sodnike. Ker je vlada opustila misel o oktroiranju državnega ali posredovalnega jezika, da nam tuđi državno pravd-ivstvo prizanese s oktroji. Sodnije pa pošiljajo drž. nravdništvu svoje rredlogfe v deželnih -ezikih. Ravna-jo pravilno in zakonito. Nemškf Jezik ▼ srednjih šolah v Hilroacij!. -»Nar. list* naznanja. da je calmatinskf deželni Šolski svet na predlog novega dež. šolske^a nadzornika Posedela sklenil, da se od-5le.f Drične poduk nemškega jezika v Dalmaciji na srednjih Šolah že v prvem razredu. Došle} se je to godilo sele v četrtem razredu. »Rane v katoliškf cerkvi«- Don Petrić v Splitu je izdal knjigo z vse-^ino: I. Farizejstvo. II. Klerikalizem. III. Celibat. Razpečevanje knjige je u stavljeno in cerkvena oblast je suspendirala Petrića za 8 dni od maše, ker je da! knjigo tiskati brez dovo-Ijenja ordinarijata. Okoli 5000 istrskih kmetovalcev in riblčev se vrne iz begunskih tabo-riše domov na delo v razne občine. Tako noroča »E' Eco del Litorale«. Jajca in kromplr za Dalmacijo. ^Smotra« naznanja, da je za Dalmacijo od maja dalje določen uvoz pet vagonov jajec na mesec. Za krompir je dalmatinsko namestništvo sklenj-!o dogovor z nekim poljskim dobavi-teljem v Galiciji, ki se je obvezal, da preskrbi v mesecih septembru, oktobru in novembru za Dalmacijo 2000 vagonov krompirja. Morskega psa so vjeli pred par dnevi pri Dubrovniku in prodajall meso po 2 K 40 v kg. Prvič, da so v Dubrovniku jedli meso morskesra psa. Brezplačno mleko za renit otroke na Reki. Zdravstvena komisija za brezplačno razdeljevanje mlc-ka izkazuje, da je bilo doslei razde-i'enega 55.530 litrrjT brespIaCnefil mlcka In Izdano s to svrfao 9693 K 94 vin. ISčdo 9m Tmovoc Katarina in njena vnuka 9Ictna Anica in 71etni Avgust Trnovec iz Gragarja pri Gorici. Kdor bi kaj vedel, naj sporod na naslov Kožuh Ivan, Wasma bel Leibnitz, Baracke 49. Dnevne vesti. — Za poročaika Je Imenovan praporščak 97. pp. urednik Milan P 1 u t. Urednik Plut se je boril že na italijanski in ruski fronti, bil je dva-krat ranjen ter je odlikovan za iz-redno hrabrost z malo in veliko srebrno svetinjo. — Pri c. kr. Sploini prometni banki podružnica Ljubljana, so poJ-pisali VI. avstrijsko posojilo: Okraj-na hranilnica in posojilnica v Skoiji Loki 50.000 K; Josei Kubelka, c. in kr. linijski kapitan. 20.0^) K; Franc Ziegler, c. in kr. praporščak, 1000 K; JuMus Elben, veletržec, Ljubljana, 1'JSjOO K; Margarete pl. Tornago, soproga inženirja, Ljubljana, lO.fiOO kron; Marie Eger, soproga tovarnar-ia v Žeieznikih. 20.0^0 K; dr. Adolf Kaiser. c. kr. državni pravnik, c. in kr. nadporočnik-avditor, 10.000 K. s prejšnjim vojni posojilom s!;upaj 25.000 K; Fa. M. Rosner & Kump., Ljubljana. 4T).r»00 K. s iTejšnjimi vojni mi posojili skupaj 150.000 K: Karei ?avnik, lekarnar v Kranju. 5000 K; dr. Otmar Hegemann, prot župnik, Ljubljana. 10.000 K. — Mojster Jaroslav KocSan v Ljubijani. Jutri, v sredo, 23. iraja 1917 ob po! 9. uri zvečer se vrsi v veliki dvorani hotela »Union« koncert, ki ga izvajata slavni češki moj-ster, koncertni virtuoz Jar osla v K o -c i a n in koncertni pianist A. C. R y p 1, oba \z Prage. S^ored: 1. \V. A. Mozart: Konceri za gosli v D-duru. a) Allegro. b) Andante can-tabile. c) Rondo. Na gosii svira gosp. J. Kocian. — II. a) Suk: V roztou-ženi. b) Novak: Amoroso. c) B. Smetana: Furiant. Na klavir igra X. A. C. Rypl. — NI. G o 1 d m a r k: Koncert za gosli v A-molu op. 2$. a) AJlegro moderato. b) Air. c) Alle-gretto. — IV. a) Kocian: Inter-mezzo pittoresque. h) Dvorak-K r e i s I e r: Slovanski ples v E-mo-lu. c) C h o p i n - \V H h e 1 m i j : Nottumo. č) Wieniawski: Polo-neza y A-dura. Na gosli svira gosp. J. Kocir.n. — »V kraliestvu palčkov«. Otro-ci Ciril - Metodovih Sol v Trstu so bili snoči naši gosti v deželnem gle-dališču. Njih gostovanje na našem odru smo pozdravili kot izredno ljub obisk s sinje Adrije, kjer biva naš rođ in bori težko borbo za svoj obstanek. Tem boij nas navdaja veselje, da vidimo tuđi v teh nad vse resnih in tež-kih časih, kako živo delujejo sole Družbe sv. Cirila in Metoda, ki jih je naš narod postavfl na južni naš branik, za vzbujanje zavednosti v naših otrocih in kako skrbe za vzgojitev samozavesti in ponosa. V tem oziru so gledališke predstave zelo prikladno sredstvo, ker zahtevajo od malih igralcev veliko mero discipline, mnogo preudarka. pridnosti in samoza-vesti. S tako igro V k ral jest vu palč-kov« so nastopili tržaiki otroci vče-rat na Ijublianskem odru in odkrito moramo priznati, da smo sicer pri-čakovali od naših malih igralcev prav dobre igre, da pa so nas bratci in sestrice z juj?a naravnost presene-tili s svojim nastopom. Tuđi obein-stvo, ki je napolnilo gledališče do zadnjega kotička, je vedelo ceniti trud igralcev in igralk in njih vodite-Ijev z. Josipa Ribčiča in %. Ivana Grbca ter ni štedilo z zasluženo pohvalo. Najlepšo pohvalo pa so dosegli mali Tržačani in TržaČanke v srcih ljubljanskih bratcev in sestrić, katerim bo snočna predstava gotovo se dolgo ostala v spominu kot lep doživljaj. Z razmeroma malimi sred-stvi je vedel g. RibčiČ izkoristiti neiz-črpno Široko bajno polje v kraljestvu palčkov in vil. g. Orbec pa je položil v pevske točke otroško dušo ter v ljubkih melodijah raz!!l nad bajko poseben čar. Kakor je bila bajka sama zasnovana sicer na Čim manjših zahtevah do odra, je stavila tem veČje zahteve do igralcev in igralk. ki so se izkazali ne le za kos svoji nalogi, marveč se iim je videlo. da se je bil vsak posamezni že vživel v svojo vlo^ro in da jo ie igral z za-vedno Ijubeznijo izogibajoč se preti-ravanj in venđar truđeč se položiti izrazitost značaja vloge v naglas svojih besed in v kretnje. Naihvalež-nejšo vlogo je imel pač mali norček in rešil jo je naravnost sijajno, da si je fe Iz vsega početka osvojil srca ^ledalcev, nekako suverena samo-zavest je odsevala iz vseca njegove* ga nastopa in prav radi mu priznamo, da je s svojo Igro dosegel zelo lep uspeh pri velikih in malih. Enako pohvalno moramo omeniti voditelji-co vil, ki je bila tuđi v vsakem oziru Kos svoji precej tefavni vlogl. kakor tuđi ostalim vilam, katerfta nastop je bil poln ljubkostl in uglajcaosti. Manj hvaJotno vlogo sta imela druga dva kraljeva ođposlanca, a Igratea sta jo dobro pogodila. Anica je prav ljubko dcklctce, kl bi bilo 5 prav tepun uspe-hom resilo tuđi še težavnejšo vlogo, kakor ji je bila ođkazana. Kralj sam s svojo komično majestetiko in za-Spanostjo je našel svojo vlogo prav dobro raztimevajočega vprizoritelja. Vsi skupaj so izpolnlli svojo vlogo nam vsem v pravo veselje in ponos ter so v obilni meri zaslužili pohvalo, ki so ju želi za svoj nastop. — Pomoč državnim uradnikom. Z raznih strani nam prihajajo pozivi na poslance, da naj se zavzaniejo za pomoč državnim uradnikom. Kakor srno zanesljivo informirani, priprav* lja vlada tako pomoč in so detajlnl nacrti tuđi že izgotovljeni. Pomoč državnim uradnikom bo, kolikor smo informirani, prav izdatna. — Organizacija privatnih urad-nikov. Vedno živahneiše je zaniiiia-njč za or^aniziraruc privatnega urad-nistva. Pričakov;;ti je v kratkem ožje strnitve že obstočih or^ranizacij. Neobhodno potrebno pa je, da spozna tuđi doslej še neoreranizirano privatno uradništvo potrebo krepke organizacije. — V e č u r a d n i k o v. — Slovensko šolstvo v Trstu. »Slovenecr je v pozdrav v Ljunijano došli slovenski šolski mladini iz Trsta priobči! članek, v katerem se vneto zavzema za slovensko šolstvo v Trstu. Prilika, posvedociti to vne-mo z d"janji, je vedno dana. — C. kr. kmetijska družba Kranjska Ima jutri, v sredo, dne 23. maja 1917 ob desetih dopoldne v društvenih prostorih v Liubljani, Tirjaški trg št. 3, 1. nadstropje svoj občni zbor s tem-le sporedom: Predsednik prične zborovanje. —Porodio o delova-nju grlavnega odbora v 1. 1916. — Predložitev družbenc^a računa za I. 1916 in proračuna za 1. 1918. — Vo-litev predsednika za bodočo triletno poslovno dobo. — Volitev enega podpredsednika v zmislu § 18. druž-benih pravil za bodeco triletno poslovno dobo. — Volitev štirih novih udov glavneg"a odbora na mesto po § 18. družbenih pravil izstopivših, ki jim je pošla poslovna doba. Ta nova volitev se ima vršiti vsled prošle tri-letne poslovne dobe za odbornike gg.: Frančiška Bartola, deželne-sra kmetijskega veščaka v Ljubljani; Francuza I s t e n i č a , posestnika v Gorenjem Logatcu; Leopolda b a r o-na Liechtenberga, namestnika deželnc^a jrlavr.rja, graščaka v Jablah itd. fumrl) in Josipa Ravni-k a r j a , posestnika v Njivicah pri Radečah. — CbravnaT'e o predlogili glavnegra odbora. — Obravnave o predlcgih r^ružnic. — Žitni komisarji so bili skoro dva meseca na rekvizicijskem potu. V najhujšem rprazu. pri 30° C, so težili v nad meter visokeni snegu od vaši do vaši, od hajte do bajte in točno in vestno vršili izročeno jim na-logro. Pri tem trudapolnem opravilu, v tej strašni zimi, si je pole? občutne škode na obuvalu in obleki, marsi-kdo nakopa! tuđi neozdravljivo bo!e-zen, neT'aj jili je na \eg\o žc v hladni grob. In zaslužek? Diete še danes nišo poravnane. V te} neznosni dra-ginji zalagati, mučno de!o vršiti, potem pa še mesece in mesece čakati, to je malo prehudo. PriČakujem to-rej, da ?e zadeva uredi čimpreje, plača pa nakaze potrojeno, v po-kritje, če že ne truda, vsaj provzro-čene škode fn dnmlh postedic. — Umetniška propaganda. »Slovenecr očita v notici z dne 12. t. m. »Umetniški propagandi«, ki sem jo ustanovil, da razpečava na račun in škodo slov. umetnikov razne brezpomembne drobnarije. tuje barvotiske. itd. Smatram, da iz naslova »Umetniška propaganda« ne more sklepati nihče, da je podjetle last slov. umetnikov, ampak le, da ima namen propagirati umetnost. Ustanovil sem jo. ker sem se prepričah da le debate ne pospešijo pro-pagacije slov. umetnosti. Smoter »Umetniške propagande« je in bo, ra%širjati umetnost. v prvi vrsti do-mačo. V ta namen je že izdala njene, tu in v tujini dobro znane serije umetniških razglednic po originalih slov. umetnikov. katerim bodo sledile Še druge. V kratkem preseneti javnost z obsežnejšo umetniško publikacijo in pripravlja Že nadaljne. Nekaterc vrste umetnin. ki se do-zdaj Še ne proizvajajo pri nas (keramika, steklo, porcelan) so preskrb-Uene od prve umetniške korporacije v Pragi. Ta jih bo razpečavala toliko časa, dokler ne bo razpolagala s siičnimi domačimi. To velja tuđi glede reprodukcij sllk. »Umetniška propaganda« naroča fn kupuje pri slov. umetnikih, plačuje od njih zahteva-nc honcran'e, vpeljava njih umetnost v tufino in seznanja 2 njo rojake. Tako jim koristi ne z besedami, tem-već z dejanji. Seveda se v nekaj me-jecih ne morw drtaU čudeii. V«-4ar utiL to, tarft ttorfla *> 4mm> opravičuje opomin: »Ne metajte po-hm pod noge temu, kl stopa za Vas dober pot.« — U. — liUaim pOMStaikom Ijub-Ijanskinu Upoštevajoč težke razme-re, v katerih se zadnji Čas nahajajo hišni posestniki, ki rabijo radi obi lice novih postav, posebno glede zakona v varstvo najemnikov mnogo potrebnih informacij, je odbor I. društva hišnih posestnikov ljubljanskih v svoji zadnji seji sklenil, da otvori z današnjim dnem v društveni pi-sarni, Selenburgova ulica št. 4 pri-tličje, vsak delavnik posebno u r a d-n o u r o o d 6.—7. urezvečer. V tein času dobijo prizadeti hišni go-spodarji brezplačno vsa pojasnila, ki se tičejo hišne uprave, odmere hišnili davkov in pristojbin ter vseh nadaljnih stanovskih razmer. Vsled nove postave v varstvo najemnikov razboja o povišanju najemščine na pritožbo najemnikov poseben mest-ni najemni senat, ki pa kakor se je dognalo, večinoma pritožbam ugodi in zvišanje razveljavi, in to večji del radi tc&a, ker gospodarji oziroma njih zcistopniki pridejo pred senat popolnoma brez dokazov, posebno ne doprinesejo v številkah računa, v kolikor so bili do zvišanja upraviče-ni. V takem pomanjkijivem dokazu tuđi zastopnik interesov hišnih go-snodarjev ničesar doseći ne more. ker je krivda na strani posestnika. Torei, kdor ima opraviti s pritožbo pri rtajemnem uradu, se mu nujno svetuje, da se preje zglasi v društveni pisarni. Ravno tako, kdor je primoran iz kateregakoli vzroka po\i?ati najemščino. Dalje se dobi v v navedeni pisarni pouk o ravnanju z novimi pločevinastimi cilindri, ki se rapravijo pri kopalnih pečeh mesto rekviriranih bakrenih. Končno se priporoča h:snim gospodarjem, da 5e poslužujejo za stranke plačil-nih knjižic in hišnih redov, ki so na razpolago v pisarni. — Narodna zaJožba v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 5. ju-nija ob 6. zvečer v uredniških pro-storih Slov. Naroda-. Dnevn? red: 1. Nagovor predsedinka. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. PoročHo preglednikov raču-nov. f>. Sklepanjc o porabi čistega dobička. 7. Volitev predsednika in štirih članov odbora. 8. Volitev dveh preerledovalcev racunov. 9. Slučajnosti. — Občni zbor trgovskega društva ^Merkur« se vrši jutri, v sredo ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih (Gradišće št. 17.. I. nadstropje.) — Umrla je v LRibljani gospa rrančiška Adamčič, gostilničar-l:a. N. v m. p.! Smrtna kosa. V Radovljici je umrla .^ospa Cecilija \Voschnig, soproga c. kr. okr. orož. straŽmoj-stra v pokoju. Naše sožalje! Nezavestnega in težko ranjene-ea so nas!i na postaji na Rakeku in-tanterista Josipa Banšića iz Kričke v Dalmaciji. Desno nogo so mu morali odrezati. Najbrže je padel z vlaka in ponesrečil. Tatvlna. Mariji Rupnikovi v 2i-bršah ie bil ukraden kovčeg s 224 K denarja in 4 zlatimi prstani: potem je izumilo več kiloRramov sladkorja, kave, 1 žepni nož in harmonike. O tatu ni ne duha ne sluha- Iz Cola nad Vipavo. Ob priliki svojega potovanja po iužnozahod-nem bojišču se je Njeg. Veličanstvo ustavilo 17. maja t. 1. v naši sicer majhni, a Iepi vasici. Ljudstvo ie napravilo cesariu nad vse prisrčen sprejem. ?olska mladina je pod vod-stvom učiteljice in šolskesra voditelja metala šonke svežih cvetic v avto-mobil vladarja in pri tej priliki so iz vseh grl zaorili rhočni »Živio«-klici. Ko je že hčerka nadučitelja podarila rresvitiemu vladarju šopek potočnic, je cesar odlikoval s svojim nagovorom nadučitelja Hermana Kmeta, kakor tuđi župnika Ivana Janca tei se je zahvalil za prisrčen sprejem. Zagorje. Občinski zastop v Zagorju je izvolil v seji 17. t. m. g. c. kr. okrajnsga komisarja Antona Mencingerja v Litiji za častne-ga ohčana zagorske občine. Gleda Hščnf orkester v Kino-Idealu danes še ne more igrati vsled tehničnih težkoč, sviral pa bo jutri v sredo pri predstavah izbrane glasbe-ne točke. Danes prvovrsten spored. »Ne obsoJajU je krasna žaloigra s predigro v 3 dejanjih, v glavnih vlo-gah odlični umetniki Eva Stever, Fritz Feher in g. KJitscIi. Komtesa prevzetnica« je izborna nordijska ve-seloigra v 3 delih z Dienesen, Klaro Wieth in Striboldom. Zadnja predstava ob pol 9. uri, ob ugodnem vremenu na vrtu. Izgabljeao. Dne 21. t m. zvečer je bila izgubljena črnousnjata listni-ca s kakimi 60 K in vojaškimi dokumenti. Prinese naj se proti nagradi 50 K zlasti zaradi vojaških dokumen-tov na sumovaiUii, oznacenem v list* Izgubljena Je bfia kruSna izkaz-nica za kolodvor št. 1470. od franci-* škanske cerkve do kolodvora. Najdi-telj naj jo prinese na kolodvor, kjer se dobi Kruh za železničarje. Zgubila se j© velika bela kokoš. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi Kolodvorska ulica št. 11., L nadstropje. Zgubljena je bila včeraj v mestii samem ali pred mestom med potjo Tržič - Ljubljana »Potna knjižica za kolesarje« (Radfahrerbuch). Prosi se, da bi se poslala proti nagradi 2 K na portirja tobačne tovarne v Ljub-i ljani. Naideoo. Najdeni kovčeg in dež-« nik sta bila prinesena v naše uprav-ništvo. Lastniki naj se zglasć. Isto-tako naj se zglasi pri nas za nagrado najditeljica palice. Aprovizaciia. t Krušne komisije bodo uradovai# v petek, dne 25. maja od 8. dopoldne do 1. popoldnc. Izdajale se bodo krušne in sladkorne izkaznice. f Rodbinske izkaznice. Stranke se opozarjajo, da se bodo potrdila, katera podpisujejo prodajalci kruha, glasila v prihodnje: »Rodbinska izkaznica. — Familien - Legitimation« in ne več »pe-kovsko potrdilo«. t Naznanilo ostanka moke. Trgovci z moko se opozarjajo, da je osta-nek moke in ješprenja napovedati v če-trtek (ne takoj). Istočasno je oddati tuđi prazne žaklje v cerkvi Sv. Jožefa, ker se sicer ne izda novo nakazilo za moko. t Peki in prodajalci kruha se ponovno opozarjajo, da se na zareze, ki jih napravijo komisije v potrdila za kruh, ne smejo ozirati, ker so te zareze namenjenc za druga živila. Kolikor prinese stranka prodajalcu kruha krušnih kart, toliko kruha morajo oddajati stranki. Vsak prodajalec kruha pa sme oddajati kruh le na svoje številke. Na krušne izkaznice brez šte-v i 1 k se dobiva kruh le v PreŠernovi ulici, moka pa v trgovini g. Sevarja. Sv. Jakoba trg. i- GostHnišk! gostje in mesne karte. Ker morajo gostilniški j^ostje oddajati mesne karte gostilničarjem, kjer so na hrani, se opozarjajo, da morajo njiii gospodinje. kjer so na stanovanju i u katere iemljejo žanje krušne karte, že pri komisiji naznaniti, koliko imajo ni stanovanju oseb. ki so v gostilni na hrani. Na magistratu se gostilniškim gostom ne bodo oddajale mesne karte, prvič, ker morajo za podnajemnike priti po karte le njih gospodinje, ki od-« dajajo stanovanje, in drugič, ker mo-! rajo gospodinje, ki so dobile za gosti!-! niškega gosta krušne izkaznice, že prij komisiji zahtevati mesno karto za go-' stilniškega gosta. - Home stuiirL • Politična groteska. Dne 17. t«| m. se je vršila v Stainachu v zeleni gorenji Štajerski velika slavnost. Ocf 11. dopoldne do poznih večernih ur, ie bil ves trg v veselju in svečanem razpoloženju. godba je neprestano igrala, raz hiše zastave, belo oblečc-ne deklice. z eno besedo veliki čin dara. Zakaj? Opoldne so na glavnem trgu v Stainachu odkrili spomenik postavljen v spomin desetletnice iz-volitve posl. Pantza v državni zborf SreČni Stainach je baje tonil v na-vdušenju, da je poslanec Pantz sreč-no prestal prvo desetletje svojega; delovanja kot poslanec . . . Slavnosti se je udeleži! tuđi šefurednik graške? »Tagespošte«, ki se je revanžiral za povabilo s tem, da je dal v svojem listu napisati več kot eno kolono po-ročila o tej redki slovesnosti. Pa pravijo, da primanjkuje listom pa-pirja in prostora! Politična groteska, ki se je odigrala v Stainachu dokazuje, da je v zaledju navzlic težkim časom vendar-le še nekaj humorja. * Samoraorllceve vojne teiave. Gospod Obupnik je sklenil, da si kon-» ča življenje. Kupil si je v lekarni pošteno porcijo cijankalija, poslovil se je od tega sveta, zaprl v sobo in izpil smrtonosno čašo. Bilo je zvečer-Zjutraj se je prebudil, potipal se je za gflavo, ki ga je precej bolela, vščipnil se je parkrat v palec in v bok ter brezdvomno dognal, da je še živ. Imel je še nekaj gramov strašnega strupa, s katerim se je na-potil h kemiku: Da, je dejal kemik, to je ciiankali in sicer vojni cijankali, izvrsten surogat za pravi cijankali. Gospod Obupnik je sklenil, da se obesi. Kupil je lepo vrv ter jo pritr-dil na kljuko sredi stropa svoje sobe, Toda ko je izbil izpod sebe stol, je ležal istočasno poleg; njega na tleh. Vrv se je odtrgala, bila je iz papina, Ko je gospod Obupnik spoznal, da mu usoda očividno brani zapustiti žalostni svet, se ga je polotilo novo veselje do življenja. Sklenil je, da s© s svezo energijo posveti življenske-mu boju in hitel je v restavracijo, kjer je snedel porcijo gulaša. Dve uri na to je bil mrtev. Kai li Kofisli to umari? I fodpiši vojno posojilo! Stran 4. .SLOVBMM NAAOO*. «w ». Maja 1917. ——---------------'----------------------------- ■ — ---------------------------------------------------- 116. Mev. Darila. V pcčaščenje spomina umrlega oče ta dr. Josipa Koslerja ie izročil g. Josip Kosler ui\. mestuemu magistratu 200 kron zi mest-ne reveže ljubljanske. Gospod Josip Zidar, posestnik in trgo-vec v Ljubljani, je zopet podaril rnesek 18 kron 75 vin. dezolnemu in gospejnemu po-možnemn društvu RdeCega križa za Kranjsko, za kar mu društvo izreka prisrčno zahvalo. Prostovolioi prispevkj za vđovskJ \m slroiinski sklad c kr. čmovojui^keca okraj-nega poveljstva ŠL 27. Glasom poročiU upravnega odbora *o došli temu skladu sledeči denarni prispevki. IX. izkaz.: Franc Kovačie, Ternitz ob južni železnici, 10 K; Ivan Orazietti, poročnik, 10 K; Iv. Vrančić, nadporočnik, 50 K; dr- Karei Hofmanu, višji zdravnik. 20 K; Peter pl. Zuccato, poŠtni cficiial, St Peter na Krasu, 5 K: Ivan Obrežu Glince, 2 K; Avgust Drelse, nadporočnik, 10 K; Vencel Klančar, Pulj, 10 K; pisarni-5ko osobje c. kr. črnovoj. okraj. poveljstva &t. 27 .Ljubljana, 26 K 50 vin.; avstro-ogr-ska banka, podružnica Ljubljana, 200 kron; Ilubert Luckinann, poročnik, 50 K; Otokar Trauer, nadporočnik, 20 K; Anton Angelini. med. oficijal, 10 K; Ludovik Forster. nadporočnik. 10 K; Luka Lončar, pisarniški eks-pedijent. Be'jak, 2 K; dr. Karei Pirjevec profesor, Trst, 10 K; dr. Volbenk VVeinlech-ner, polkovni zdravnik, 10 K; mestna hranil-nica, Kočevje, 100 K: dr. Janko Žirovnik, nadporočnik, 10 K; Rudolf Grošelj, nadpo-ročnik, 10 K; Emil Mayeritsch, nadporočnik, 5 K; dr. Jan Voves. viSji zdravnik, 10 K: baron Rudolf Teuffenbach. nadporočnik. 10 kron. Franc £aler. finančne straže respici-|entt Metlika, 2 K: Valentin Levičntk, nad-porctnik - avditor, 50 K; Rudolf Strnad, , poročnik - računovodja. 10 K; Karei Pick, j nadporočnik, 10 K: Franc Bressan. pomož-V:\ sluga, Trst ? K; tvrdka I. C. Mayer, Ljubljana, 500 K; Franc Urbane, nadporočnik, 50 K; Zdenko Kysely, nadporočnik, 10 '-on; dr. Gustav Bernan. višji zdravnik, 10 .'•-on; Franc Šabec, Zagorje. 6 K: občinski u. -'1 Aidovščina. 100 K; Jadranska bankn, pokaznica Ljubljana, 100 K; Karei Planin-*ek, ^ovec, Ljubljana, 100 K: Josip Mo-ravec. -"^monoša. Prestranek, 2 K; Matila Maurov poročnik - računovodia, 10 K; Franc š \ ' Selce. 20 K: Juri i Kozina, nadporočnik. , ' K; Josip Deipiero, nadporoč-r.ik, 10 K. UpravnlštV naših listov so poslali: Za 2orlšk\ begunce: Posoiilnica za II. ^i^triškl okraj ** Tmovem na Notranjskera .700 kron in Frar\ " Pavlin, orožniSki straž-rnojster v Trstu 2 ". Skupaj 302 K. Za CIril - M \ dovo druibot France Pavlin, orožniški stv molster v Trstu, 2 K in Stanko Znidaršič, -ačunskf podčastnik, vojna pošta 220, 3 kr\ '2. Skupaj 5 kron. 2a zavod za v v, tn! oslepele vojake: Prance Pavlin, oroiniš \ stražmoister y Trstu, 2 K In dr. Anton :: igelj. odvetnik v Ljubf^anl, 10 K, poravna- na globa iz kazen-*ke zadeve gdč. B. Cankar zoper g. H. Hal-bensteinerja, plačal slednji. Skupaj 12 K. Za vojaške domove: France Pavlin. oro2ni?ki stra^moister v Tr«tu, 2 K. Za vdovsfcl in sirotlnskl sklad c. kr. ČraovoL okr. poveljstva št. 21 v Ljabljairi: France Pavlin, orožnišid stražrno!ster v Trsta. 2 krom. SrCna hvala!________________________ Umrli so v Liubijani: Dne H- maja: JulJJana PestrovtH, fena bandafista, 60 let Radeckega cesta 9. — j Mijo Josipovič, pežec. v rezervni vojafkl j boinišnict na obrtni loli. Dne 18. maja: Franc Nussbamner, topničar, v rezervni voJaSki bolnišnicl na obrtni Soli. — Josip Bah, stn železnt^kega za vi raca, 4 leta. Cesta na Rudolf ovo želez-nico 48. Dne \9. maja: Stefan Modlc Solskl tiSenec. 12 let Poljanska cesta 30. V deželnl bolniSnicI; Dne 15. maja: Tosip Dolenc. hlapec, 46 let. Dne 17. maja: Marija Golf, bivia služkinja, 15 let lzf!nia* :; !n odgovorni urednik: Valentin Kopitar Lastftlfia fn Hsk ^Narod^e tfskaroe«. matoposesivo •JSlAMk PoBiiđlM pod »TtfS lU U \mmi\Ulir m aprmiltvo »Sloveofke«a Narodi«. 1640 Posredovtici Uključeni. »mn n stSSue us. La brltev \z trebrastega jekla K3,4, 5; varnostai briviki aparati poniklfanl K 3, 5 ; znamka .FeHekt* z 6 klinami, K 12, 15, 20; Dvoreine rezervne kline tncat K4 50.5. 6. Prima ap«r*d za *trifeW)e Us 9. U, 15 K. Prcraeiu dovolj«-na ali đenar ntzij. Poillit po povzctju ali predplačilu c in kr. dvorni zkložnik, Imm Kmmrmt. izvozna tvrdka, Most tt IM7. (Irii) Cett*. Glavni katalog vsakomur gratis in franko. 2akitMfljn$ I Ob pofiNhiikdnjti mteka in sladkoria Jt itjfetij laran ta Ml njccasjla Zi- knu u iojođte Alojsii W«sata!fp c. kr. okrajni orožniški strižmešter v p„ naznanja v svojem in imenu svojih soroanikov prežalostno vest, da je njegova nad vse ljubljena soproga oziroma mali, stara mati, sestra, tašča, teta, svakinja itd. gospa Cecilija Ufoschnig danes dne 21. maja 1917 ob 7*4. popoldne po dolgem, mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, Đoguvdano zatisnila oči. Pogreb nepozabne pokojnice se vrti v sredo dne 23. maja 1917 ob 5. popoldne iz hiše žalosti, na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajSnji fami cerkvi, V RADOVLJia, dne 21. maja 1917. 1083 Potrti neizmerne žal§« v 4 po Ili trski h steklenicah poSljem franko 2a 40 K, mlajšega 3 letnega, čudovito bolečine tofažeče vdrgavalno sredstvo zoper trfaoje v sdla« 4 poli i trske ste kl e-nke 32 K- Vino ođ 5b lit rov naprej. Beli rizling in rdeči burgunder per liter K 3 60. Benediki Hei»t99 velaposestnll^ graSBna Solile pri Konjleafc, Štajersko. Ždczostmgarji ključavničarji delavci in delavke dobe dober in trajen zaslužek v Kranjski tovarni za železniio v Kamniku. Srbečico feraata, tspaaeai«. frtat« lm draga kataa aaaloge odpravt Utro in «1-furao Paratol, doma** mašilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tud! čez dan. Veliki lončck K 3—, dvojnati K 5.50. Dalje Paratol tresnl prašek za varstvo občutljive kože, Skmtljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska v Paralol tvoralal v miilaipiltl, tl-14. ItKte-m tt. 1675 ____________________________. i Nobenega zobobola več, nobenih noči brez špan ja. Jfldaa* pomiri bolečine v otlih zobeh, pri trdorratnlh revtnatičnih zoboih bolečinah, ko so vsa sredstva 2e odpovedala. Pri neuspehn denar nazaj. Cena 2— K, 3 zavitki 5K, 6 xavitkoy 8 — K. Nobenen zobneca kamena veC, snežnobele zobe dobite po uporabi ffXlrU» _____I tltai v#aa- Takojinjt učinek. Cena 2 K. 3 steklcn.ee 5 K. Kaauayv »lilaa (Baasaam) L Fiitmi praaal lt/S ta, Opvaka. 3656 Srbeiico, hraste, izpuščaje! ođpravi kar najhitrejie „Dr. Piescha nijavo mazilo". j Mali lonček K itO, veliki K 3—, drazinska porcija 532 K 91—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri | **m m aa^iA^aiA Bf*AamAm*mmAtaimlm\- DaaIi fAalrt #Wa>atff% i __________. __________. . Popolno opreme otroikega perila v ssMmM sa walio itafost prfpOCOM SINNMI ItfBOtfiftal S pCrtlOIH C. J. HAMANN LJUBLJANA, HosM tra itov. 3. artHN|aw Wf$, aaT" Parite lutaip liddfcn