Isto m, m?, ut
SLOVENSKI
Izdaja In dska ftasoplsno-zalotalSko podjetje Slov. peeoCeraJee
Direktor: Rudi luhaba — Glavni In odgovorni urednik: Sergej VoSnJak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Ured-nUtvo: Ljubljana, TomiKeva ulica 5, telefon 23-S22 do 23-52* a Uprava Ljubljana, Tomšičeva S/n., telefon 23-522 do 13-52* «- Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica C, telefon tl-MS, za ljubljanske naročnike 20-4*3. za zunanje 21-432 — Poštni predal 29 — Tek. r. 60 KB 3-Z-367 — Mesečna narod* nina 200 dinarjev
UUBUIN1, SOBOTI, 10. DECEMBRI 1959
Cm 10 tt
DRUGI IZDAJR
VTISI IZ IDIS IBABE PBED PREDSEDNIKOVIM PRIHODOM
■GALEB« SE VEDNO BOU PRIBLIŽUJE ETIOPIJI
Adis Ababa v pričakovanja Novo obdobje zvez
Zadnje priprave za sprejem jugoslovanskega predsednika — »Galeba se približuje etiopskim vodam — V prestolnici bo parada vojaških enot — Pričakujejo plodne razgovore med najvišjima državnikoma
Predsednik Tito prihaja v Etiopijo kot borec za dejavno mednarodno sodelovanja — Etiopija je v OZN vedno lahko računala s podporo Jugoslavije — Odpira se novo obdobje zvez
Od stalnega dopisnika »Politike* in »Slovenskega poročevalca«
Adis Ababa, 9. dec. (Kablo-gram). Predsednik Tito bo v Adis Ababi našel pomlad. Sonce krasno sije in vreme je zelo ugodno. Sedaj je v Etiopiji ta-koimenovane suho obdobje, ki traja nekaj mesecev, za razliko od deževnega obdobja, ki se zaključi oktobra in v katerem se Adis Ababa vsak dan nekoliko-krat okoplje v tropskem nalivu. Glavna težava za obiskovalca glavnega mesta Etiopije je višina skoraj 2500 metrov. Potrebna sta dva, trije dnevi, da se organizem privadi, pred tem pa
Edvard Kardelj namestnik predsednika republike
Beograd, 9. dec. Predsednika republike Josipa Broza Tita bo med njegovo odsotnostjo zaradi obiska v Etiopiji in Egiptu nadomestoval podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj.
Josip Vidmar ponovno izvoljen za predsednika Akademije znanosti in umetnosti
Ljubljana, 9. decembra. Danes dopoldne je bila v prostorih Akademije generalna skupščina Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, ki je ob poteku dosedanjega mandata za svojega predsednika ponovno izvolila Josipa Vidmarja.
človeku včasih zastane dih in je zelo zaspan. Etiopci zaključujejo priprave za sprejem jugoslovanskega predsednika. Mesto se olepšuja, oblači v praznično obleko. V predmestju je videti vojaške enote, ki vadijo paradni korak za parado, ki bo prirejena v čast visokemu jugoslovanskemu gostu. Po starem novinarskem pravilu sem vprašal nekaj taksi-šoferjev za Titov obisk. Vsi so vedeli, da pride, in vsak je našel nekaj toplih besed za ntšo državo. Očitno je, da pripravlja Adis Ababa Titu prisrčen sprejem — izraz prijateljstva med obema državama, ki ga je brez dvoma mogoče nadalje poglobiti.
Medtem seka »Galeb« valove Rdečega morja in se približuje etiopskim vodam. Govoril sem z državnim svetnikom Jovom Kapičičem. ki je pravkar prispel z »Galeba«. Dejal mi je. da je na ladji odlično razpoloženje In da predsednik Tito in člani njegovega spremstva z velikim zanimanjem pričakujejo obisk Etiopije in razgovore, ki jih bodo imeli ob tej priložnosti s cesarjem Selassijem. Tu računajo, da bo »Galeb«, če bo plul z isto brzino kakor doslej, prispel konec tega ali najkasneje v začetku naslednjega tedna v pristanišče Asab ob Črnem moTju. Tu bo Tito stopil na ozemlje prijateljske Etiopije. Sprejela ga bo uradna delegacija etiopske vlade.
Nato bo Tito s spremstvom
krenil verjetno z avtomobili v glavno mesto Etiopije. Pot do Asaba do Adis Ababe je dolga blizu 900 km in pelje najprej skozi Danakilsko pustinjo, nato pa preko planinskega masiva, ki se vzpenja da 3000 m in še več. Potovanje bo verjetno precej naporno in bo trajalo dva do tri dni, kajti poti v Etiopiji niso v najboljšem stanju. Spali bodo pod šotori. V Danakilski pustinji je velika vročina. To je popolnoma divje področje, na katerem živi precej bojevito pleme Danakilcev-nomadov, ki se pečajo z živinorejo ter so na najnižji stopnji civilizacije.
Ob prihodu v Adis Ababo bo sprejel Tita cesar Haile Selas-sie in najvišji etiopski dostojanstveniki. Naslednje dni si bo Tito s spremstvom verjetno ogledal Adis Ababo. njene kulturne spomenike, prisostvoval
Prvi etiopski veleposlanik v Jugoslaviji
Beograd, 9. dec. (Jugopress). Jugopress je zvedel, da je za prvega et-iopskgea veleposlanika v Jugoslaviji imenovan Gabre Neskel Kiflegzi, dosedanji namestnik obrambnega ministra Etiopije. Veleposlanik Kiflekzije bil prej na položaju poslanika v Indiji in Švedski ter generalnega direktorja oddelka za Ameriko pri zunanjem ministrstvu. Pričakujejo, da bo etiopski veleposlanik prevzel svojo novo dolžnost po vrnitvi predsednika Tita z obiska v Etiopiji.
svečanim sprejemom, ki bodo
prirejeni v čast prvega evropskega državnega voditelja, ki je obiskal etiopsko glavno mesto, gledal parado etiopskih enot ln obiskal bolnico St. Paul, ki jo vodijo jugoslovanski zdravniki. Pričakujejo, da bo predsednik Tito v spremstvu cesarja Haile Selassia nato obiskal nekatere pokrajine v notranjosti Etiopije, da bi spoznal to deželo, ki se z velikimi napori dviga ir skrajne zaostalosti. Po povratku, to je proti koncu 14-dnev-nega obiska, bo Tito s spremstvom obiskal Eritrejo in nato z »Galebom« nadaljeval pot proti Egiptu.
Pričakujejo, da bodo razgovori Tito-Selassie obsegali tri skupine vprašanj: Izmenjana bodo mnenja o svetovnih problemih in politiki koeksistence, govorili bodo o poglobitvi jugoslo-vansko-etiopskega sodelovanja in prijateljstva in proučili bodo probleme razširitve gospodarskega sodelovanja med obema državama.
Djuka Julius
Na »Galebu«, 9. dec. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: 1« še kratka doba nas loči od časa, ko bo predsednik FLRJ Josip Bros Tito stopil na etiopsska tla. Z obiskom v tej neodvisni afriški državi, katere preteklost z marsičem spominja na zgodovino jugoslovanskih narodov, polno bojev za samostojno življenje ln razvoj, prihaja predsednik Tito v Etiopijo ne le kot vodja prijateljske države, pač pa tudi kot najvidnejši borec za dejavno mednarodno sodelovanje, idejo, ki se v svetu čedalje bolj uveljavlja v dejanskih stvaritvah in se moralno-politlčno krepi.
Kakor Izjavljajo v poučenih sistemov ni bila v oviro iska-krogih, bo Titov obisk, če ga nju skupnega jezika tako v med-gledamo v okviru jugosiovan- sebojnem sodelovanju kot v vr-sko-etiopskih zvez, nedvomno sti vprašanj mednarodne dejav-
nadaljnja spodbuda mednarodnemu sodelovanju, ki se v raz-
nesti. Etiopija je v OZN vedno lahko računala s podporo Ju-
nih oblikah že precej uspešno goslavije, če je šlo za obrambo razvija. Da so politični in tvar- njenih pravic in upravičenih ni pogoji za sodelovanje zelo zr.htev. Pogosti medsebojni obi-
ugodni, se jasno vidi iz uspehov, ki so bili doseženi v zadnjih treh letih in pol, odkar so bili navezani diplomatski stiki med državama. Navzlic zemlje-
ski delegacij so bili več kot samo izraz dobre volje, ker so omogočili boljše spoznavanje in zbližanje. Etiopski cesar Haile Selassie je želel osebno spoznati
pisni oddaljenosti so sadovi te- Jugoslavijo in od njegovega obi-ga sorazmerno kratkega obdob- =ka julija lani prežemajo zveze ja zelo bodrilni. 2e avgusta 1953 med Etiopijo in Jugoslavijo nov je bil sklenjen sporazum o tr- duh in nove praktične uresni-govinskem in gospodarskem so-, čitve. Etiopci so se kaj hitro delovanju. Različnost družbenih zavedli, da imajo v Jugoslaviji
PROCES V VIDMU SE NADALJUJE
Šovinistična obravnava
Razprava proti partizanom razpihuje sovraštvo do naprednih elementov — Desničarski tisk izkorišča priložnost za napade na
Jugoslavijo
KONEC SPLOŠNE DEBATE 0 RAZOROŽITVI V POLITIČNEM ODBORU
Mafes o razorožitvi
Poročilo o debati v pododboru vzbudilo precejšnje razočaranje — Atomska vojna ne bi škodovala samo vojskujočim se državam, ampak vsemu človeštvu — Treba je spoštovati načrte, katerih smoter je utrditev varnosti v svetu
TRST, 9. dec. (Fo tel.) Danes se je v Vidmu nadaljeval in-sceniran proces proti 6 partizanoma katere so obtožili, da so za časa borbe justificirali 11 fašistov. Začeli so s sasliševanjem številnih razbremenilnih prič, ki pripovedujejo o grozodejstvih, ki so jih počenjali fašisti. Kot priče nastopajo tudi osebe, ki niso bile partizanL Proces se še vedno nadaljuje.
InscenLrani procesi proti blv- nje sovraštva proti vsem tistim, Šim partizanom v obmejnih po- ki so se borili in se še bore za
krajinah, ki so sedaj na progra- prijateljsko in enakopravno somu v Vidmu in Trstu, mečejo delovanje med narodi. Italijan-
NEW YORK, 9. dec. (Tanjug). Splošna debata o razorožitvi,
ki se je začela 30. novembra, se je sinoči končala. Politični od-
ra je jugoslovanski delegat Leo
Mates pohvalil predlog Francije
bor bo sedaj začel razpravljati o več resolucijah in amandma- in Velike Britanije, ki sta ga id postavili na zatožno klop, ker
jih, predloženih med debato. Sredi prihodnjega tedna bo verjetno sprejel končni sklep o U. m važnem vprašanju.
Vodja jugoslovanske delegacije veleposlanik Mates je v razpravi poudaril, da je poročilo o debati v pododboru za raz-»režitev vzbudilo precejšnje razočaranje, saj ne govori o n-ika-kih dokončnih in operativnih sporazumih. Na poročilo je treba gledati s stališča, če so uspehi, dosežem med letošnjimi razgovori, olajšali ali otežkočajo nadaljevanje poti, ki naj drži k sporazumu o razorožitvi.
Pomen varnosti je danes zelo narasel saj gre za življenjsko vprašanje, za nevarnost, da bi prišlo do atomske vojne z vsem: njenimi posledicami, ki bi škodovale ne samo vojskujočim se državam, pač pa vsemu človeštvu. Mislim, da sem zelo blizu resnici, če pravim, da je na svetu mogoča trajna varnost samo, če ne bo med državami takšnih mednarodnih spopadov in napetosti,
Govoreč o prizadevanju za utrjevanje zaupanja med državami, je Mates dejal, da bi morali spoštovati načrte, katerih smoter je utrditev varnosti na ■vetu. Kot primer je navedel znani Eisenhovverjev načrt, rekoč, da ta načrt v debati o razorožitvi ni povzročil posebnih težav. Edi se mi, da je glavna težava v tem, kako .izvesti ta načrt spričo nasprotujočih s. mnenj. Menim pa, da bt bilo mogoče zbližati tudi ta stal.šča. Je pripomnil Mates. Slehem
poskus, da bi skušali razorožitev in mednarodno varnost doseči s preglasovanjem, je po moji sodbi obsojen na neuspeh. Napredek v razorožitvi je povezan z rešitvijo tistih vprašanj, k! so v zveza z nadzorstvom in inšpekcijo.
Novi predlogi predsednikov vlad štirih velesil, ki so bili predloženi minulo poletje v Ženevi, bi utegnili, kakor je kaz-no, postati zelo koristni za takšna prizadevanja in, če jih gledamo v tej luči, bi tudi nove prvine, ki so bile tedaj izražene v razgovorih o razorožitvi, postale lahko prej nova spodbuda kot pa činitelj zavlačevanja,
Prepričani smo tudi, da je predlog predsednika Indijske vlade, ki poziva vse prizadete vlade, naj nehajo z poskusnimi eksplozijami jedrskega orožja.
bili predložili v pododboru za razorožtev U. junija 1954. Zelo ugodno ocenjujemo tudi dejstvo, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti ta predlog kot podlago za razgovore. Avtorji predloga so stalno izjavljali, da niso zadovoljni s tem, kako razlaga njihove misli poznejši predlog Sovjetske zveze. Naša delegacija upa, da bodo napori za sklenitev sporazuma privedli do večje prožnosti na vseh straneh in do koristnejših zaključkov, ki bi bili sprejemljivi za vse.
Na koncu je dejal, da ne bi bilo pravilno, če bi v ustanovi, v kateri so zastopani vsi narodi, nadrobno razpravljali o razorožitvi, dokler ne bi bila izdelana temeljita podlaga za diskusijo. Zato smo pred dvema letoma podprli indijski predlog za ustanovitev pododbora. Zavzemamo se za to, da bi pododbor deloval še naprej, poudar-
stolpcih italijanskega tiska. Toda žal ni tako. Ta tisk napada Jugoslavijo zato, ker se od tam slišijo ogorčeni protesti proti pojavom, ki so očitni poskus preprečevanja nadaljnjega sodelovanja in poglabljanja prijateljstva z Jugoslavijo. Tukajšnji napredni krogi poudarjajo, da je že gonja, ki se je začela s temi procesi, ponoven dokaz, da italijanska justica pomaga tistim činitelj »m, ki bi radi zavrli seda-
_	_____ nji ugodni razvoj odnosov med
nadaljevati proces proti bivšim stom, ki sede v raznih uredniš- Italijo in Jugoslavijo. V teh kro-
tvih, kot n. pr. »Messaggero Ve- gih zato poudarjajo, da morajo neto« v Vidmu, možnost, da so italijanski odgovorni krogi v in-
se lahko ponovno razpisali v je- teresu nadaljnjega poglabljanja sta "septembra 1943 aretirala ne- ziiku »fojb«, jeziku sovraštva, za sodelovanja z Jugoslavijo najti kega fašista. Proces je bil odlo- katerega je človek mislil, da v način, da se odstranijo in presedanjem novem ozračju pomir- prečijo taki nezdravi pojavi, ki jenja po rešitvi tržaške krize in zastrupljajo dobre medsebojne splošnem popuščanju mednarod- odnose.	S.	L.
ne napetosti ne bo več mesta v
čudno luč na italijansko justico. V Vidmu se nadaljuje proces
ska justica ni s temi procesi opogumila samo tistih krogov, ki
proti 6 partizanom iz Furlanije, so proti pomirjen ju, temveč je v Trstu pa bi se moral danes dala možnosti tudi bivšim faši-
partizanom Josipu Sancinu iz
Doline in Rihardu Svetini, ki so
žen na 19. december, ker je bil predsednik sodišča nerazpoložen.
Tukajšnji desničarski tisk izkorišča te procese za razpihova-
pri-jatelja, državo, ki je voljna podpreti njihov razvoj, hkrati pa tudi prijateljsko državo, katere politika se v dejanjih opira na načela enakopravnega sodelovanja, nevmešavanja v notranje zadeve in spoštovanje suverenost ter neodvisnosti drugih držav.
S prihodom Tita v Etiopijo se končuje poglavje iskrenih zvez in odpira novo, ki bo, kakor je ugotovilo več svetovnih Listov, pomembno po svojem zgodovinskem vplivu na mednarodni položaj. Ponovno srečanje predsednika Tita s cesarjem Hailem Selassijem po svojem pomenu presega okvir zvez med državama. Spričo podobnosti pogledov na vrsto mednarodnih problemov se mnogi nagibajo k mnenju, da je treba bistvo tega T-I tovega zgodovinskega poslanstva in njegov pomen obravnavati predvsem s širšega, mednarodnega stališča. Titov obisk prinaša v mednarodni položaj popolnoma novo prvino, saj je to pot prvič, da prihaja poglavar evropske države na. obisk v Etiopijo, in prvič, da dela evropska država v tesni zvezi z neodvisno afriško državo. Če gledamo na Titov obisk in razgovore, ki jih bo imel v Etiopiji, iz te perspektive. in če imamo pred očmi Titove koncepcije o miroljubnem sožitju, tedaj nam postane jasno, da so utemeljeni sklepi, da bo nr.jnovejše poslanstvo poglavarja jugoslovanske države nov prispevek k utrditvi miru in zmagi ideje o dejavnem mednarodnem sodelovanju.
V odgovor na vprašanje časopisa »Et.iopian Herald« je dal predsednik Tito pomembno izjavo, ko je poudaril, da ima afriška celina čedalje važnejšo vlogo v mednarodnih vprašanjih.
Stiki Jugoslavije z narodi afriške celine, k: postaja na mednarodni pozornosti čedalje pomembnejši činitelj, so značilno dejstvo današnjega mednarodnega položaja, v katerem zagovorniki mirnega razvoja in neodvisnosti s svojo dejavnostjo utrjujejo plemenita načela Združenih narodov.
Zato ni čudno, da v glavnem
mestu Etiopije pričakujejo Titov obisk z nestrpnostjo in zanimanjem. Ta obisk bo vsekakor še bolj zbližal dve narodnosti, ki ju družijo ideali neodvisnosti.
PREDLOG ZAKONA O FILMU
je zvezni izvršni svet predložil ljudski skupščini
BEOGRAD, 9. dec. Zvezni tzvršni »vet Je te dni poslal Zvezni ljudski skupščini predlog temeljnega zakona o filmu, o katerem bo verjetno Se ta mesec razpravljal odbor za prosveto. Ker pri nas sedaj nimamo skoro nobenih predpisov o proizvodnji, nakupu, prodaji in predvajanju filmov. Je seveda predloženi zakon velikega pomena za nadaljnji razvoj filma v Jugoslaviji.
V naši kinematografiji ob- ma ne morejo mehanično upo-stoja vrsta občutljivih vprašanj:	rabljati tudi pri kinematograf-
kvaliteta filmov, finančna sred- skih podjetjih. Vse to je zahte-stva, uvoz tujih filmov, kopro- valo izdelavo zakona, ki bo ure-dukcija itd. Doslej so se za or- dil vsa odprta vprašanja s tega
koristno dopolnil ta predlog. Tu jam pa, da bi bili zelo zadovolj- ganizacijo
kinematografskih področja našega kulturno-pro-
bi želel omeniti tudi nadaljnji predlog Indije za »premirje v razorožitvi« in sicer tako dolgo, dokler ne bi sklenili resničnega sporazuma o koristnih ukrepih za razorožitev.
V nadaljevanju svojega govo-
Elektiogospodarska skupnost Slovenije
Poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za osmi december 19S5:
Srednji dnevni dotok v kubičnih metrih na sekundo: Drava vograd 146 (lani 143); Sava — Moste 104 (lani 12.6): Sava — Medvode 41.5 (lani 54 4); Soča — Do-tolar 46.4 (lan: 88.8).
Indek3 proizvodnje v primerjavi S 1954. letom — 97
VREME
Na,pove>d za soboto; Suho. deloma mencajoče se oblačno vreme. Zjutraj po kotlinah rahla megla. Temperatura ponoči mem —7 in —2, v Primorju 4, podnevi med t ln astopdnj C.
ni, če bi se člani pododbora podjetij in njihovo upravljanje svetnega življenja, bolje zavedali, da so priprav- uporabljali predpisi, ki veljajo Zvezni izvršni svet, ki je iz-ljalno telo, ki naj izdela be- za vsa gospodarska podjetja, delal predlog zakona o filmu, sedilo, na podlagi katerega čeprav je očitno, da se splošna stoji na stališču, da se izdela en bodo Združeni narodi mogli načela o samoupravi proizva- sam zakon, ki bo uredil tudi sprejeti univerzalni pakt o raz- jalcev zaradi posebne kulturne razna vprašanja, ki so v zvezi orožitvi.	in prosvetno-vzgojne vloge fil- s filmom, n. pr. zaščito domačih
filmov, ohranitev filmov, ki so pomembni za razvoj filmov, pregled filmov za javno predvajanje itd.
Predlog zakona predvideva v skladu z dvema fazama izdelave filmov — strokovno-umetni-ška in tehnična izdelava — tudi dve vrsti podjetij za proizvodnjo filmov: podjetje za snemanje filmov in podjetje za tehnično izdelavo filmov. Ker je v glavnem samo prva faza izdelave filmov tesno povezana s prosveto in kulturo, zato predlog zakona tudi urejuje organizacijo in pa način upravljanja podjetij za snemanje filmov, medtem ko naj bi za podjetja za tehnično izdelavo filmov veljali isti predpisi kakor za ostala gospodarska podjetja V podjetjih za snemanje filmov uvaja predlog zakona organe družbenega upravljanja — filmske svete, člane svetov določi državni organ oziroma ustanova, ki je ustanovila podjetje lz vrst državljanov, k: JfBMjo kvalifikacij* aa uprav-
mmmmm
Umetne jejere, la katerega ko4f C*£al« energij« aae?(*v»fcf i)dr«ce£trft)e ▼ Ma$t4epjyU
ljanje tega dela. Članov filmskega sveta ne more biti manj kakor 5, njegove naloge pa so: sestavljati program proizvodnje filmov (na predlog upravnega odbora podjetja), odločati o sprejemu scenarijev za film, o direktorju, glavnem režiserju in snemalcu filma. Ce se filmski svet in delavski svet ne strinjata glede programa proizvodnje in drugih vprašanj, odloča o spornih zadevah petčlanska arbitražna komisija, katere predsednika in dva člana imenuje republiški svet za prosveto in kulturo, dva člana pa združenje filmskih proizvajalcev FLRJ.
Osebe, ki sodelujejo pri snemanju filmov, so lahko v stalnem ali pa začasnem delovnem odnosu s podjetjem za snemanje filmov in lahko z njim sklenejo kolektivno pogodbo za snemanje enega ali več filmov. Ce imajo delovno pogodbo za več kot tri mesece, lahko volijo tudi člane delavskega sveta, če pa imajo delovne pogodbe za več kot eno leto, so lahko tudi izvoljeni v upravne organe podjetja. Na ta način se povečuje odgovornost in zainteresiranost filmskih delavcev za uspeh njihovega podjetja.
Glede koprodukacije določa predlog zakona, da lahko pride do nje samo pod pogojem, če je scenarij za film prej odobrila zvezna komisija za pregled filmov in če je gospodarsko-finančne določbe pogodbe o koprodukciji odobrilo združenje filmskih proizvajalcev FLRJ.
Predlog zakona urejuje tud oroizvodnjo »filmskih novic--lokumentarnih in prosvetnih filmov. Ta proizvodnja je poverjena ustanovam, ne podjetjem in to zaradi značaja teh fil-
mov. Po upravnih odborih v teh ustanovah je tudi tu zagotovljeno družbeno upravljanje. Potrebno je omeniti, da je obstojal predlog, da se vsa proizvodnja filmov prepusti ustanovam in ne podjetjem, vendar pa je zmagalo stališče, da je potrebno zadržati sistem podjetij ne (Nadaljevanje na 2. str.)
Streli na grško ribiško ladjo
Atene, 9. dec. (AP) Atenska časopisi poročajo, da je turški pa-trolni čoln streljal z mitraljezi na grško ribiško ladjo »Saint George«. Poročila pravijo, da je bila ladja v grških teritorialnih vodah, v bližini dodekaneškega otoka Castelloriso. En član moštva grške ribiške ladje je bil ubit, drugi pa hudo ranjen. Ladjo so nato odpeljali v neko turško pristanišče, kjer so njeno moštvo zaprli.
Šahovski polfinale
Brez spremembe
Šesto kolo pofinalnega šahovskega turnirja za državno prvenstvo v Ljubljani je dalo naslednje podrobne izide:
Stanovnik : Krivec prekinjeno v izenačenem položaju, Nikolov-ski : Pirc remi. Kozomara : Gabrovšek odloženo zaradi bolezni Gabrovška. Marič : Traj-kovič remi (12 potez!). Milenkovič : Tot remi, Damjanovič : Segi remi. Goja.k : Martinovskl 1:0, Lukič : Bajec prekinjeno (Bajec ima figuro več). — Prost ie bil Dimc.
Rezultati prekinjenih partij: Vlartinovski : Damjanovič remi, Segi : Milenkovič 0:1 in Pirc : Stanovnik remi.
Stanje na tobeli:	Marič 4.5,
Trajkovič 4. T5:-<' 3.5 (—). Tot in Milenkovič 3.5 Lukič 3	(1.—),
Dimc 3 (—) itd.	D.	B.
T S itr. f SLOVENSKI POROČEVALEC f St. 2se — 10. decembra 19»
o
Vladimir Bakarič kmetijski proizvodnji
Problemi naših železnic
Na pleoaznem sestanku okrajnega kojiuteja Zveze komunistov in okrajnega odbora SZDL 7. t. m. v Osijeku, na katerem so o-
bravnavali vprašanja kmetijstva, je govori'1 tud] predsednik Sabora
majhni kmetje mnogo dobivali, krma za prašiče podražita. Sedaj poapaleman* kmedjarra. Kredit niso pa vlagali: nobenega truda in smo prod tam, da bi m knno po- dan nekomu, ki ga zahteva, je
lepa zadeva, vendar pa je po-
Beapid, 9. dec. Skupna komisija odborov za gospodarstvo obeh zborov zvezne ljudske skupščine in zveznega Izvršnega sveta Je končala svoje delo in bo v kratkem dostavila zvezni ljudski skupščini poročilo o stanju jugoslovanskih železnic.
LR Hrvarske dr. Vladimir Ba- šičev, in to so bile tudi akcije za
jih ni mnogo veljalo, kljub temu cenilii.
pa se ta proizvodnja ni Mislim, da se bo ta proces na-mnogo povedala.	Zato	eno	glo uredil, da ne bo trajal pet de-
u vedli	akcije za	rejo	p ra-	sedenj, niti ne desetletje, £c bo-	sam nobenega bremena, more
trebno imeti zanj jamstvo. Ako nekdo nekaj začenja, pa ne nosi
karič, ki je med drugim dejal: Imeli smo že mnogo razprav o kmetijsrvu in njegovi zaostalosti. Iskat smo razloga, zakaj zaostaja. Omenjeno je bilo, da je eden izmed teh razlogov naša politika
rejo kokoši. Ali smo napravili tudi tukaj pravilen račun s kokošmi, ne vem ker takega računa ni bilo.
mo zasukali rokave.
To velja približno tudi za pšenico in za koruzo. Ako bomo prdizvodnoet dela pri plenici in koruzi napravil« teko, da bo u-
Če bi to generalizirali, bi ee vi- stresala približno svetovnemu ai-
delo, da nas ta kmetijska proiz-
cen in to se je roliko poudarjalp, vodn/ja nič ne velja, vendar pa je
b.ia tako močno skrčena, da smo pred štirimi ali petimi leti doživeli zelo velik skok cen prav teh proizvodov, ki prej niso ničesar
kakor da je to izključen razlog, zakaj zaostaja kmetijstvo. Pod tem se je mislilo približno tole:
Sedaij gradimo industrializacijo na račun kmetijstva in zato držimo n.vo cen pod svetovnim nivojem. Tu se je predvsem pokazalo, da se pri določenih predmetih lahko doseže rentabilnost kljub temu nizkemu nivoju cen.
To je za nas samo zelo važen argument, važen zato, kor nasne-koliko bolj zavrača v meje znanosti. Pokazalo se je, kdaj nivo cen ustreza produktivnem silam tn kdaj ne ustreza. Kadar svetovni nivo. cen ne bi ustrezal našim produktivnim silam na vasi in recimo z visokem nivojem cen naših tmecujsikih pridelkov, nastaja vprašanje, ali bi kmetijska proizvodnja mogla bistveno kreniti naorej, ker so cene sedaj dejansko višje, kakor so pa stroški kmetijske proizvodnje. In ko smo modernizirali proizvodnjo pšenice, se je pokazalo, da ie ona pravzaprav z majhno modernizacijo naj-rentabilnejši kmet), jskj pridelek.
Ob tej njeni rentabilnosti se more razviti zelo mnogo. To je za naj eden izmed začetnih argumentov,
k; pa za sedaii zadostuje.
Podobno se je pokazalo tud: prt koruzi in podobno kaže tudi pr: sladkorni pesi, pri kateri smo pred resnim problemom prav žarni tega, ker se je na višjem nivo ju proizvodnje opuščala in se je pokazalo, da se more tudi z danain Vmi sredstvi napraviti rentabilna. Hočem takoj pripomniti, da nisem pristaš današnjih fiksiranih cen in se ne želim spuščati v to vprašanje niti kor pristaš za in .uti proti. Rečem samo, da mislim, da niso cene to, ki rešujejo ca problem, temveč bi bilo treba najti oni element na vasi (v kme-ciistvu), katerega bi se bilo treba opri ječ., ker srno prvo razpoko že pretuHi.
Ako pogledamo naša kmetijska posestva, potem smo v analizi zadnjih nekaij let videli, da so nerentabilna prav v ors(h pridelkih, ki so danes morda najbolj renrab. .tii. To velja tudi za celo vrsto proizvodov. Tedaj so služil: kot argument, da so cene kmerij-zkih pridelkov zares prenizke, danes pa je tega argumenta rmanikalo in se je pokazalo, da je problem v nečem drugem. Govorilo se je n. pr. o razmerju med cenama živinske krme in cenami •a-mih živinskih proizvodov ter je :>i!o rečeno, da je to nesorazmerje zlasti izrazito navzven. To	Slede na	dejstvo,	da	so	ta pod-
je problem, ki ga je praksa že	ietia	stvarno	finansirana	z do-
voju, alli nekaj pod njim, potem se bo absolutno postavilo vprašanje, da je ta cena zanje prenizka. Toda tudi povečanje cen po-
mnogo govonts. Ako pa nima kakšne prakse in ako zahteva samo od nas, naj mi pokrenemo, bo naletel na zaprta vrata. Če pa bo začel akcijo, če bo mobiliziral vsaj nekaj »rojih sredstev, ako bo vsaij nekaj v tem pogledu vložil, potem je koristno sfimullrati tako akcijo, potem bo mogel povsem zanesljivo računati, da ne
Iflg csga nivoja, proizvodnosti vo- bo naletel na zaprta vrata Toda di komaj k nečemu, in sicer zato, morail bo argumentirati, ne samo ker ^ proizvaja, kmet samo take	z računi, ki jih more	lepo izde-
protzvode, kakor so kokoši, mle-	lati, namreč z	računi,	na katerih
ko «n jajca, kar pa ne more tzpo- stoje debeli zaipiskj iz njegovega polna« ca praznine. Prav tako na	žepa. Zadrug«	te torej	morajo u-
raora kmot izpopolnita n prazni-	»medti v tem	amisflu,	na kar je
vejijaJ:. Mi smo ta razvoj cen nekoliko zavrli s te*n, da smo nekoliko omejili trg, naipravilj amo torej umetno zgornjo mejo naraščanja cen v glavnem skozi delavske žepe, in »cer zato, ker nismo mogli dati več proizvodov.
ki so jim cene tako naglo naraščale. Zaradi tega, ker *mo postaviš gornjo mejo, imamo še danes nekatere težave. Mnogo se to čuti ,prj cenah prašičev. Čeprav pa smo se med tem lotili reie prašičev, n:smo uspeli urediti cele vrste proizvodnje. Zato se je tudi
n« s plenico in koruzo, čeprav bi primavali le tako visoko ceno. In ceno aocudiecični sektor ne sme oetaei na rimajo ee proizvodnosti del*, eemrveč mora rti naprej, da K omogočil tak ekvivalent bi opravičil to težnjo razvoja, da
bi bila proizvodnja na eni strani
dražja, zato pa v dtopnj veotš cenejša.
Ko govorimo o državnih posestvih. bi moralii reči: »Za vas ni nobenih zaprek v tradicionalnih pojmovanjih, temveč so zapreke samo v tam, kar veste in razumete in ker ne dobite — re-c.mo — od nas nekakšnih sredstev, da bii napravili iz njih to, kae pravj zadnja beseda znanosti: To mora jo storiti rodi kmetijska posestva, to je naloga ki ni majhna. ki se pa mora izvršiti in za katero je danes vendarle pot pra&tDČno odprta.«
Kar se tiče financiranja kmetijske proizvodnje, bi se radi v zadrugah bolj naslonili na blagajno od zunaj, kar pa je kot začetna metodika napačno. Ti ljudje rfflislijo. da je to dobro, ker bomo bržkone dali večje kredite za
bolje takoj opozoriti Nikar nas ne dolžite zaradi nerazumevanja za vaše potrebe, ako vas na podlagi neutemeljenih zahtev odklonimo. Ne bomo pa vas odklonili, ako bodo zahteve realne, ako se boste poglobili van je in sami kaj zaceli. To je tem bolj važno, ker bodo v tem rfelopu začete akcije zavzele široke razmere, oziroma so ijih že zavzele, zlasti glede odkupa kmetijskih pridelkov. Pričakovati, da bomo dali pravico do odkopa zadrugam in ga finansirali, je razmeroma nevarna težnja- To bi moglo samo izpreme-nrtf. stvari, namreč, kdo bo basa! v žep, a'H namesto nakupovalcev zadruge in alli naj odkup ostane prav tak. kakršen je bil, ali pa celo manjši. Če bi se zadeva tako razvijala, porem iz tega ne bo nič in bi bil denar, ki bi ga dobile
zadruge, vržen sko»i okno, pa ne saimo to, postal bi breme, ki bi
vleklo našo ladjo navzdol.
Zato je prav, da na to takoj o-pozorimo in da se akcija odkupa usmeri v tem smislu, kdo bo več odlcuri‘1 in kdo bo več pridelal za ta odkup, t
Komisija je izvršila podrobno analizo sedanjih in perspektivnih problemov železnic (stanje kapacitet, tehnično stanje voznega parka, uporaba amortizacij) in bo poslala večje število predlogov zveznemu izvršnemu svetu. Ugotovila Je, da Je vozni park dotrajan in da sedanje kapacitete zaostajajo za potrebami prevoza blaga in potnikov.
Da bi čim bolj popolno zajela problematiko železnic, je komisija ustanovila več strokovnih podkomisij. Tako je podkomisija za poslovanje na železnicah skupno z republiškimi komisijami proučila finančno poslovanje železnic, predvsem pa uporabljanje amortizacijskih skladov. Delale so tudi podkomisije za proučevanje kapacitet železniških delavnic in tovarn, na-
dalje za nivo in sistem tarif, za vzdrževanje in izdelovanje železniških vagonov, kakor tudi podkomisija za analizo oskrbovanja delavnic z osnovnim materialom. Razen tega je posebna podkomisija ljudskih poslancev proučila delavsko samoupravljanje.
Poleg teh problemov je komisija razpravljala o perspektivnem razvoju železnic. Sklepi o tem so bili odloženi, da se prouče ob uveljavljanju programa perspektivnega razvoja gospodarstva.
Na podlagi analiz in predlogov podkomisij ter republiških komisij je skupna komisija za železnice zavzela določeno stališče in poslala odboru za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta svoja priporočila. Nekateri izmed teh predlogov so bili že sprejeti, med-
Ne samo z novimi investiciiami,
s sedanjimi sredstvi fe potrebno povečati proizvodnjo
Odločba o otroškem dodatku
Beograd, 9. dec. S 1. januarjem se bo ustavilo izplačevanje otroških dodatkov onim, ki niso v predpisanem roku do 30. septembra predložili potrdila o davčnem cenzusu in ki jim zaradi tega pristojni organi ne bodo mogli do konca leta dostaviti odločbo o pravici do dodatka v letu 1956. Tem, o katerih govori čl. 61 uredb® o otroških dodatkih, se dodatek ne bo izplačeval, dokler ne bodo predložili novih odločb o pravici do dodatka na podlagi potrdila o davčnem cenzusu za le-
to 1950 oziroma 1954.
Iz tega so izvzeti vsi tisti, ki s potrdilom organa, pristojnega za izdajanje potrdil o davčnem cenzusu, dokažejo, da so zahtevo za tako potrdilo predložili pristojnemu organu do 30. septembra, ali pa, da ga ni pravočasno izdal. V takih primerih se jim bo na njihovo zahtevo izplačevala od 1. januarja akontacija v višini stalnega otroškega dodatka, ki jim je pripadal do 31. decembra 1. 1951. Akontacija se bo izplačevala največ tri mesece. Do tega roka
Predlog zakona o filmu
(Nadaljevanje s 1. str.)
davno pokazala, teorija pa ga je rešila nekako ob koncu 18. szo-U^ja.
■ cam v*a zadeva? Naveden j«
b.l pcimer večje reje kokoši ka-Loc česa drugega Morda zato, ker •o ta nesorazmerje nar več ja, ker je ireia kokoši na vasi najlažja in |e ta .produkt zares največji izmed vseh. Kako pa se je reja kokoš; sploh industrializirala? Industrializirala se je tako, da je kmet rodi] kokoši skoro zastonj, pa jih je potem moral a.m daLje bolj hraniti. Modernizirala se je tako, da je ime. kmet določeno količino krme za kokoši zastonj, pa so bile potom cenejše. Ker pa je bilo kokoši mai.o, jim je cena naraščala, toda naraščanje cen je dopuščalo večjo *x.rb za kokoš:, pa so potem red.li kokoš; vec, ker je bila njihova cena večja ;n ker je to dopuščajo večjo skrb zanje kakor za nekatere druge proizvode. Tako je prišlo do rega, da je bila njihova cena tako visoka, da se je mogla sanj« uvestii industrijska proizvodnja. Tako se je razvijala tudi -rrbkžno proizvodnja mesa, mle-
praisčev- in vseh drugih stvari. In kaj ;e bilo potrebno tu ra-iunai3.r Računati je bilo treba ko-nivo cen višji, kakor so •troski kmetov, Ln kakšni stroški •o omogočal;, da bi to produkcijo povečali.
tacijami za posamezne filme.
Predlog zakona o filmu predvideva ustanovitev posebne agencije, ki se bo bavila z izvozom in uvozom filmov. Pri ustanovitvi te agencije bodo obvezno sodelovala vsa podjetja za nakup in prodajo filmov, kakor tudi podjetja za snemanja filmov, saj predlog zakona predvideva, da tudi ta podjetja lahko sodelujejo pri prome-
Obisk jugoslovanskih novinarjev na Kitajskem
Beograd, 9. dec. Dne 20. decembra bo odpotovala na Kitajsko delegacija Zveze novinarjev Jugoslavije, ki bo vrnila obisk vsekitajski novinarski organizaciji, katere delegacija se mudi sedaj v naši državi kot gost Zveze novinarjev Jugoslavije. Delegacijo jugoslov. novinarjev bo vodil direktor »Tanjuga« Vekoslav Prpič. V delegaciji bodo tudi glavni urednik »Borbe« Miroslav Vitorovič, direktor zagrebškega radia Iv. Sibl, glavni urednik »Magiar Soa« Las-zlo Rehak, namestnik glavnega urednika »Politike« Mirko Milojkovič. glavni urednik »Oslobodjenja« Milorad Gajič,
Ako spremljamo povojni raz- namestnik direktorja Radia
voi, boste videli, da nam je takih proizvodov — ne vem povsem zanesljivo za kokoši — manjkalo, ker ?-h kmetovale:	kljub ceneni
proizvodnji, napol zastonj, niso moglj dovolj proiizvesti. In zato bo cene naraščale. tako da so
Ljubljana Egon Tomc, direktor in glavni urednik »Po-bjede« Veselin D.iuranovič in publicist Mita Hadživasiljev iz Skoplja. Jugoslovanski novinarji se bodo mudili na Kitajskem šest tednov.
PROSVETNI SABOR HRVATSKE
Zagreb, 9. dec. Ob prisotnosti približno 500 delegatov prosvetnih in družbenih organizacij se je danes začel v Zagrebu prosvetni sabor Hrvatske, ki bo po predlaganem statutu postal stalno predstavništvo, v katerem bodo najbolj aktivni delavci na različnih področjih prosvetne delavnosti koordinirali delo prosvetnih organizacij.
Poleg zastopnikov CK Zveze komunistov Hrvatske, SZDL in Sabora Hrvatske Zvonka Brki-ša, Mile Počuče, Zlatama Srem-Ca in Mike Solljka prisostvuje
zborovanju tudi predsednik sveta kulturmo-prosvetnih zvez Jugoslavije Ivan Regent.
Glavni referat o problemih kulturno-prosvetnega dela v Hrvatski je imel predsednik kulturno-prosvetne zveze Hrvatske Ivan Sibl. O izobraževanju odraslih in populariziranju znanosti med ljudstvom je govoril predsednik Zveze ljudskih univerz Hrvaitske Veljko Drakullč, o kulitumo-umetniškem Izobraževan/ju ljudstva pa Je ovoriO direktor »Borbe« Ivo S&rajčiA.
tu ln Izmenjavi filmov. Predlog zakona določa nadalje, da podjetja lahko Izbirajo lamo domače filme, medtem ko o nakupu tujih filmov odloča agencija za uvoz in izvoz filmov. Z ustanovitvijo te agencije bo nedvomno preprečen prevelik uvoz tujih filmov, za katere smo doslej plačevali znatna sredstva, kakor tudi nelojalna medsebojna konkurenca, ki ae je čestokrat dogajala v inozemstvu med podjetji za uvoz filmov.
Organ družbenega upravljanja v podjetju za nakup ln prodajo filmov bo »vet za Izbiro filmov, čigar člane bo določil ustanovitelj podjetja (ustanova, ki jo za to pooblasti zvezni ali pa republiški izvršni svet).
Predvajanje filmov Je po predlogu zakona svobodno in lahko predvajajo filme razen kinematografskih podjetij tudi državni organi, ustanove, razne gospodarske organizacije itd., če so tl filmi s področja njihove dejavnosti. Ce pa gre za predvajanje drugih filmov, se lahko predvajajo samo brezplačno. Za javno predvajanje filmov mora biti izdano odobrenje zvezne ali pa republiške komisije za pregled filmov.
Ker večina finematografov posluje z izgubo, je bilo postavljeno vprašanje, ali naj se Jim določi status ustanov. Zvezni izvršni svet je zavzel stališče, naj kinematografi še nadalje ostanejo podjetja, da bo njihovo osebje zainteresirano na štednji.
Zaradi zaščite domačih filmov določa predlog zakona, da so finematografi dolžni predvajati vsako leto določeno število domačih igranih, dokumentarni in prosvetnih filmov ter filmskih novic. To število bo določil sekretariat za prosveto zveznega izvršnega sveta. Podjetje, ki ne bo izpolnilo te obveznosti, bo moralo plačati odškodnino, ki jo bo za posamezne vrste filmov predpisal zvezni izvršni svet.
Predlog zakona določa tudi organizacijo Jugoslovanske kinoteke. ki naj skrbi za ohranitev filmov in drugega materiala, pomembnega za razvoj kinematografije. V tem pogledu potrjuje predlog zakona v glavnem dosedanje Izkušnje. M. P.
morajo pristojni organi izdati novo odločbo o pravici do dodatka na podlagi potrdila o davčnem cenzusu za 1. 1955 oziroma 1954.
Prejemniki otroških dodatkov, za katerih posestva do konca 1. 1955 ne bo predpisan davek, ker delo v zemljiškem katastru 3n pri predpisu osnovnega davka ni končano, se bo določila od 1. januarja 1956 pravica do otroškega dodatka na podlagi potrdila o predpisu davka na dohodke Iz kmetijstva za 1. 1954. Po tej odločbi se bo dodatek izplačeval, dokler pristojni organi ne bodo mogli izdati odločbe o pravici do dodatka na podlagi potrdila o davčnem cenzusu osnovnega darvka na dohodek iz kmetijstva za 1. 1955.
Prejemniki otroškega dodatka, kii nimajo dohodka od kmetijstva ali drugih dohodkov, ki se obdavčujejo, 60 dolžni, da pristojnim organom za izdajo odločbe o pravici do dodatka predlože od 1. januarja do 30. aprila 1. 1956 nova potrdila o imovinskem stanju oziroma o davčnem cenzusu, izdana od pristojnega finančnega organa.
Maribor, 9. dec. V Mariboru so danes na peti seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora razpravljali o izpolnitvi družbenega plana v prvih devetih mesecih. Direktor Zavoda za plan Rudi Crnkovič je v svojem poročilu poudaril, da bodo do konca leta vsi družbeni plani gospodarskih organizacij doseženi ali malenkostno preseženi. K temu so prispevali stabilnejši pogoji v gospodarstvu in večja storilnost dela. Tudi plačilni sklad je ostal v razmerju z bruto produktom in količino proizvodnje v posameznih podjetjih. Finančna vrednost proizvodnje bo predvidoma za 7.1 odstotek večja kakor lansko leto. Proizvodnost dela v industriji ni mnogo večja in to glede na število novozaposlenih delavcev. Podjetja še vedno vidijo edino možnost za večjo proizvodnjo v novih investicijah. Premalo upoštevajo usmeritev na notranje rezerve in na lastna sredstva, čeprav znašajo njihovi skladi za enostavno in razširjeno reprodukcijo nad 10 odstotkov sedanje	vrednosti
osnovnih sredstev.
Bemont romunske ladje v puljski ladjedelnici
Pulj, 9. dec. V puljsko luko je priplula ena Izmed naj večjih romunskih potniških ladij »Transilvanija«, na kateri bodo v ladjedelnici »Uljanik« izvršili generalno popravilo. Ladja je dolga 230 metrov dn ima 7000 BRT.
V ladjedelnici »Uljanik« bodo izvršili na »Transilvaniji« revizijo strojev, zamenjali lesene palube in popravili kabine. Ladja bo dobila tudi moderno radijsko postajo in radar. »Transilvanija« je lani utrpela na Črnem morju hude poškodbe.
Predsednik OLO Maribor Tone Bole je ugotovil pravilnost letošnjih planov podjetij. Poudaril je, naj podjetja taikoj prično s pripravami za izdelavo družbenih planov za 1956. leto in naj pravočasno izpolnijo družbene obveznosti. K. M.
tem ko se drugi še proučujejo.
Sprejeto je bilo priporočilo o ureditvi odnosov med jugoslovanskimi železnicami in železniškimi delavnicami, o zboljšanju kapacitet, kakor tudi priporočilo o kontingentiranju bakra in materiala za popravilo vagonov. Prav tako je bilo sprejeto priporočilo komisije o reviziji blagovnih tarif in postopni izmenjavi sistema tarif ter njihove postavitve na ekonomsko podlago.
V komisiji poudarjajo, da se bodo nekateri problemi železnic urejali v okviru zveznega družbenega plana za leto 1956 in v okviru perspektivnega razvoja gospodarstva.
JugoJinija bo izročila 18 ladij novim podjetjrm
Reka, 9. dec. Delavski svet Jugoslovanske linijske plovbe j® sprejel danes pobudo zveznega izvršnega sveta, da lzloč del svojega brodovja. kt ni neob-hodno potreben za vzdrževanja rednih prog. Delavski svet Ja sprejel predlog tehničnega \rod-stva podjetja, da se zainteresiranim podjetjem za oceansko plovbo da na razpolago 16 tram-perjev in 2 tankerja. Te ladje bodo izročene do konca leta. Jugoslovanska lin jska plovba bo po sklepu delavskega sveta odstopila še tri ladje, ko bodo dograjeni tram perji, ki jih grad® v domačih ladjedelnicah.
Na sestanku zastopnikov zainteresiranih podjetij n ljudskih odborov je bilo sklenjeno, da dobi Jugoslovanska oceanska
plovba iz Kotora 3 ladij. Atlantska plovba Iz Dubrovnika 3 la Splošna plovba Iz Kopra 5 ladij. Zadarsko tankersko podjetje bo dob lo tankerja »Lendavo« Id »Jajce«.
Potrošniški sveti
po odloku občinskega ljudskega odbora
V »SLOVENSKEM
POROČEVALCU« najnovejše vesti
Na četrtkovi seji sveta za gospodarstvo pri ljudskem odboru celjske občine je bila v ospredju zanimanja tudi razprava o uveljavljanju svetov potrošnikov pri trgovinah v Celju. Dosedanja razglabljanja o namenu in ustanovitvi teh organov družbene kontrole v Celju še niso rodila nobenega poskusa ustanovitve sveta potrošnikov. Zato je svet za gospodarstvo skupaj z Okrajno trgovinsko zbornico pripravil osnutek odloka o ustanovitvi svetov potrošnikov pri špecerijskih trgovinah trgovinah, nadalje pri mlekarnah pekarnah in mesnicah. Po tem predlogu, o katerem bo imela končno besedo skupščina občinskega ljudskega odbora, naj bi v mestu Celju uveljavil svete potrošnikov po principu:	ena
trgovina, oziroma eno podjetje — en svet. Nekoliko drugače pa naj bi sveti začeli delati v ostalih krajih celjske občine, kjer je manj trgovin. Tako naj bi se v Štorah, Škofji vasi ter Šmartnem v Rožni dolini uveljavil teritorialni princip tako. da bi v enem izmed prej navedenih krajev deloval za vse trgovine le en svet potrošnikov.
Po tem osnutku, ki naj bi po potrditvi na seji občinskega ljudskega odbora postal zakon za celjsko občino, ne bi svete naenkrat uveljavili v vseh tr-
govskih podjetjih, marveč 1® postopoma. Tako naj bi bil® prve izkušnje iz dela svetov potrošnikov kažipot za uve-koriščenje nekaterih fondov svetov.
Po osnutku odloka naj bi imeli sveti od 5 do 11 članov. Osnutek nadalje predvideva, da bi trajala mandatna doba enega sveta eno leto. Člane svetov pa naj bi na predlog zborov volivcev imenoval svet za gospodarstvo.
Hkrati z osnutkom je bil izdelan tudi pravilnik o dolžnostih in pravicah svetov potrošnikov. V tem pravilniku ja najbolj značilen tisti odnos, ki govori, da bi morali imeti organi delavskega samoupravljanja v trgovinah soglasje od strani potrošniških svetov za koriščanje nekaterih fondov podjetja.
M. B.
Devizni tečaji
Pomoč kmetijskim zadrugam
ki so v finančnih težavah zaradi primanjkljajev pri gradnji zadružnih
domov
Beograd, 9. dec. Generalni
sekretar Glavne zadružne zveze Jugoslavije, Ante Raos, je Izjavil danes na tiskovni konferenci, da sta odločbi zveznega izvršnega sveta o dovoljevanju kreditov kmetijskim zadrugam za pokritje izgub in primanjkljajev in o dovoljevanju investicijskih posojil za zadružne domove zelo pomembni za njihovo nadaljnje poslovanje. To bo pripomoglo, da bodo zadruge postale kreditno sposobne in materialno močne gospodarske organizacije, ki bodo v naši gospodarski politiki imele nalogo pospeševanja kmetijstva in urejanja trga s kmetijskimi pridelki.
Neurejenost materialnega ln finančnega poslovanja v nekaterih kmetijskih zadrugah je mnogo ovirala, pa tudi onemogočala njihov razvoj. Uporaba obratnih sredstev za investicije. Izgube iz prejšnjih let in primanjkljaji so bili glavni vzrok, ki je onemogočal zadrugam, da bi bolj razvile svoje poslovanje. Zaradi tega se Je saniranje teh zadrug ne glede na to. ali so v glavnem po svoji krivdi zašle v težave, pojavilo v zelo ostri obliki in Je bilo treba zadrugam pomagati. Ze v začetku leta je zvezni izvršni svet izdal odločbo o nadomestilu obratnih sredstev zadrugam, ki so jih porabile za Investicije.
Zadrugam se vrača 1.990 milijonov dinarjev, od tega iz skladov zadrug 1.090 milijonov, iz skladov okrajnih ljudskih odborov 162 milijonov in iz kreditov okrajnih ljudskih odborov 517 milijonov dinarjev. Pre-
ostaja še ureditev refundacije v znesku približno 221 milijonov dinarjev. Na ta način se vračajo prej nenamensko porabljena obratna sredstva 3.003 kmetijskim zadrugam. Sedaj je z odločbama zveznega Izvršnega sveta urejeno tudi vračanje obratnih sredstev, porabljenih za zadružne domove do 31. decembra leta 1954. Po tej odločbi bo Narodna banka kmetijskim zadrugam, ki so porabile obratna sredstva za zadružne domove, odobravala investicijska posojila za pokritje obratnih sredstev, porabljenih prt graditvi zadružnih domov. Na ta način bo kmetijskim zadrugam refun-diranih za njihova obratna sredstva približno 1.390 milijonov dinarjev. Nekatere zadruge zaradi materialnih težav in tudi zaradi slabih dohodkov zadružnih domov niso mogle redno odplačevati anuitet za investicijska posojila, porabljena za zgraditev zadružnih domov. Z odločbo zveznega Izvršnega sveta se more plačevanje anuitet odgodtti do 31. decembra leta 1956.
Tudi pokritje Izgub ln primanjkljajev lz prejšnjih let v kmetijskih zadrugah je končno odstranjeno z dnevnega reda. Zadruge bodo dobile kredite za pokritje izgub ln primanjkljajev. Treba 1e poudariti, da Je bilo leta 1954 — 1.364 kmetijskih zadrug, ki so Imele nepokrite izgube v znesku 585 milijonov dinarjev. Se večje število zadrug pa je Imelo primanjkljaje.
Glede na to so glavni finančni problemi, ki so pritiskali na kmetijske zadruge, odstranjeni s pomočjo skiupnceU. V bodeče
bodo morale zadruge bolj skrbeti, da ne bodo zašle v take in podobne težave. Ne more se več pričakovati, da bi družba direktno nosila posledice nepravilnega dela v zadrugah. Zadruge imajo sedaj še več pogojev oziroma vse pogoje, da bi svoje posle uspešno in rentabilno opravljale. Namensko uporabljanje sredstev zadružnih skladov je neobhodno potrebno tako za pravilno delo in razvoj zadrug, kakor tudi za naše gospodarstvo sploh. Zato se v bodoče ne bo moglo tolerirati nobeno nenamensko uporabljanje zadružnih sredstev. Skratka, ako bo zadruga v bodoče zašla v materialne težave, bo morala sama nosit) posledice kakršne so prisilna likvidacija, odgovornost vodstva zadruge in zadružnikov za obveznosti zadruge in podobno.
Na rednem sestanku so Mil dn«
9. decembra 1955 zaključki po naslednjih tečajih:
US dolar 2125	2117.42.	V.03.84,
591.23; Lstg 7414',	7414.16,	7406.07,
732.03; DM 52.000 , 51.991.36 . 51.930.44,
527.03; Bfrs —. 5000 ------------; Ftfs 750,
755.99	750.96	776.12; Sfrs 46030,
43.124.59	47.515.89 ,	592.59; Ut 466,
464.27 .	464.40	867.50; Lit KopeiT
330,	—	—,	—:	H£1	—	63.617.01,
63.700 . 706.87; Sv. kr. 52.000 , 53.010, 53.15679 .	816.64; Eg. Lstg —.	3196,
3200, 271.46; obr. dol. Avstr. 1100, 2110.53,	2087.65 .	595.88; obr. dolar
Dan. —. 1950. —. —: obr. dol. Fin. —. 1000. —. —: obr dol. Norv. —, 1500, —. —; obr. dol. Grč. —, 1950, 1970 556.67; Obr. dol Turč. —. 1045,
—	; obr.	dol	izr.	—,	1278.32,
1278.32,	326.11; obr. dol. Arg. —,
1158.43 . 286.14;	obr.	dol.	B-raz.
—	1370.90	—.	—;	obr.	dol.	ZSSR
1500. —. 1500.	400;	obr.	dol.	Madž.
—,	1785.03. —, —; obr. dol. Polj.
—, 1750 — —; obr. dol. CSR —, 1862.44. 1550*, 416.67; obr. dol. Bolg. —, —. 1800, 500.
Situacija:	Ponudba je bila na
današnjem rednem sestanku prav posebno izdatna v ameriških dolarjih in švicarskih frankih. Kupcev je bilo >malo, zato je ostalo veliko blaga neprodanega. Živahnejše povpraševanje je bilo po ital. lirah in francoskih frankih ter nemških markah. Nadalje so st.ali obračunski dolarji tako zahodnih kot vzhodnih držav brez posebnega zanimanja.
JPopočevaieo
uauoJtJOi
SERGEJ V09NJAK
(glavni In odgovorni nrvdnu# FRANČEK DRENOVEC (notranja politika)
VLEKSANDERJAVORNIK (gospodarstvo)
1USAN FFNKO (zunanja pollt1k«§ \TTLAN gEOA Otnlturai STANE t-TPAR (Šport)
Za ogla** odgovarja •ORIS KRM A O
Upravni odbor Veleželeznine »MERKUR«, KRANJ, razpisuje po pravilih podjetja mesto
KOMERCIALNEGA ŠEFA
Pogoji:	srednješolska	izobrazba s 15-letno
komercialno prakso v večjem trgovskem ali industrijskem podjetju kovinske stroke.
Drui. stanovanje v lastnih stanov, blokih zagotovljeno.
sprejmCTno administrativno moč
z znanjem strojepisja za fakturni oddelek. Pogoji: srednješolska izobrazba s 3-letno administrativno prakso. — Ponudbe pošljite na naslov: VeleSeleznlna »MERKUR«, Kranj, Maistrov trg*
ZACELI SO SE SEJE SVETOV ATLANTSKEGA PAKTA V PARIZU
Diplomati NATO Pariza
Teden živahne dejavnosti diplomatov zahodnih držav — V razgovorili bo sodelovalo 45 minis trov — Posarje in nastajajoča nemška vojska vzrok za nesoglasja med Francijo in Zahodno
Nemčijo
PARIZ, 9. dec. (Tanjug). Z današnjo sejo stalnega vojaškega sveta severnoatlantskega pak ta v Parizu se je začel teden živahne politične dejavnosti di plomatov zahodnih držav. Do konca tedna bo letni sestanek sveta severnoatlantskega pakta, seja sveta zahodnoevrooske n nije In evropskega sveta. V razgovorih bo sodelovalo 45 m inistrov Iz resorov ta zunanje zadeve, obrambo in finance dr žav severnoatlantske skupnosti.
NOVICE V SLIKI
V Kairu so praznovali spominski dan ob obletnici bitke pri Sabhi. Na sliki: Na tisoče mladeničev in deklet nacionalne garde koraka prot* moSedl Al Azhar, kjer je bila slovesnost.
Koroško dvojezično šolstvo in člen 7 državne
■PB I
czogoel-KOM j
Da ba mera polna
»Ugibanja o tem, kaj je
spodaodlo ameriškega mini- ' sira za zunanje zadeve, da je j zagrešil napako, ki je vredna 1 obžalovanja, je precej. More-bi.ii je bil Dulles nerazpoložen zaradi nekaterih izjav i proti Zahoda, ki sta jih aala I maršal Bulganin in Hruščev j med svojim obiskom v Indiji, i Toda eno je, če si opravičeno nerazpoložen, čisto nekaj aru- j gega pa je, če si neopravičeno razjarjen.
»Ce je bilo kdaj čutiti ost kolonializma v kaki uradni izjavi, potem je nesrečna izjava, ki jo je podpisal ameriški zunanji minister, vsekakor ima.«
Citat je iz uglednega indijskega lista »The Times oj India«, ki mu ni mogoče očitati pretirane radikalnosti, tudi če gledamo iz Washing-t ona.
Dulles je medvedji takt, ki ga je bilo zadnje dni čutiti v nekaterih izjavah, vsekakor zadovoljivo dopolnil. Kaj ga je speljalo, da je v že tako precej polno merico azijskih problemov dodal še svoj prispevek, je res težko reči. Nemara njegovo, rekli bi, naravno nagnenje do premalo premišljenih izjav, ki jih morajo potem drugi za njim popravljati.
O stališču Lisbone tu ni kaj dodati, vsega obžalovanja vredno pa je, da je dregnil v bolečo točko prav v tem trenutku šef State Department a.
Načelno vzeto je njegova izjava o ■>portugalski provinci Go i-' v nasprotju z deklarirano tradicionalno politiko ZDA, ki izpoveduje antikolo-niallzsm, čeprav ga v zadnjem č:isu iz obzirov do te ali ona zaveznice bolj ali manj sra-mežljivo. (Da ne omenimo nekaterih »sodobnejših« modifikacij tega pojma, ki se tu ali tam pokažejo v potezah State Departme nta.)
S stališča ameriško-indijskih j odnosov Dullesov pečat na iz- i javi podira sadove dela nje- ' gouega ambasadorja J. S.Coo-perja, ki je baje dosegel j znatno izboljšanje ozračja med Delhijem in Washingtonom, kljub dokaj nesrečni ameriški pol. tiki do Indije v zadnjem času.
Se posebej pa v trenutku,
ko dobivajo nekatere izjave uglednih gostov, ki so pravkar obiskali Indijo, izreden pomen in veljavo, ker jih izjava Dulles-Cunha, vsaj navidez, stoodstotno potrjuje.
J. Stular
Avstralske volitve
Volivci v Avstraliji bodo danes izvolili 123 poslancev predstavniške zbornice in polovico 60-članskega senata Te izredne volitve je pred tremi meseci sklenila vlada, ki jo tvorijo liberalci in predstav-niki tako imenovane podeželske stranke (Cottntrg). Predsednik koalicijske vlade Men-zies je hotel izkoristiti spore • v laburistični stranki, ki je b-la dolgo zelo nevaren tekmec koalicije liberalcev in podeželske stranke.
Laburistična stranka je bila devet let na oblasti, pri volitvah leta 1951 pa so dobili liberalci 32, podeželska stran- i ka 17, laburisti pa 34 mandatov v parlamentu, medtem ko so dobili liberalci in podeželska stranka skupaj v sc ; •natu 32, laburisti pa 28 man- j datov. Laburisti na ta način j po teh volitvah sicer niso , imeli nekdanje večine, bili pa : so še vedno zelo močna opozicija, ki se je zavzemala zc ; zelo važne reforme v gospo- i čUirskcm in socialnem živi je-n ju države.
Za laburistično stranko pa ! se je začela velika kriza, ko so bila objavljena razkritja sovjetskega begunca Petrova, ki je navajal, aa so mn dajali j podatke o oborožitvi Avstr a- 1 lije tudi nekateri člani takrat vladajoče laburistične stran- j ke. Pred najvišjim preiskovalnim sodiščem te navedbe sicer niso bile potrjene, zgo- 1 dilo pa se je to, da so začeli 1 izstopati iz laburistične stranke privrženci njenega tako imennvega katoliškega »sektorja«. Predsednik stranke Eva.tt je storil vse. da bi se razkol v stranki preprečil, ; razne katoliške organizacije, : ki so bile že od nekdaj proti njemu, pa so razkol pospe- \ ševale. Katoliška akcija je največ prispevala k razcepu v laburistični stranki, ker je poudarjala, da stranka ne zastopa interesov katoliških pri- ; seljencev, medtem ko se zelo zavzema za interese priseljen- : cev iz protestantskih držav.
Kako so verski interes i pre- j prečili uspešno delo avstralske laburistične stranke in kako daleč je privedlo klerikalno hujskanje, se bo pač videlo danas pri volitvah.	~tg.
Posvetovali se bodo tudi ministri za zunanje zadeve Francije, ZDA in Velike Britanije, in sicer predvsem o zaostritvi razmerja med Parizom in Bonnom ter prilagoditvi stališča zahodnih držav do sovjetske »diplomatske ofenzive« na Bližnjem vzhodu in v Aziji.
Nesoglasja med Francijo in Zahodno Nemčijo so nastala spričo nejasne prihodnosti Po-
MORRISOM ALI
London, 9. dec. (Tanjug) U-
radno so sporočili, da kandidirajo za novega voditelja britanske laburistične stranke Gaitskell, Morrison in Bevan. Po mnenju političnih opazovalcev v Londonu bo na volitvah prihodnje dni najbolj verjetno zmagal bivši minister za finance Gaitskell.
Sinoči je Bevan predlagal Gaitskellu, da bi umaknila svojo kandidaturo, tako da bi
Trenja v italijanski liberalni stranki
_.,m, 9. dec. (Tanjug). Danes je izstopilo iz liberalne stranke 30 članov nacionalnega sveta, j Ostavko 90 podali ob otvoritvi j sedmega kongresa stranke in izjavili, da je stranka pod vodstvom Malagodija popolnoma podrejena volji velikih monopolističnih skupin. V resoluciji poudarjajo, da je stranka izgubila zaupanje s svojo načrtno in odkrito obrambo posebnih koristi določenih ozkih gospodarsko družbenih skupin. Odstopivši člani liberalne stranke, ki je v vladni koaliciji, so izjavili, da bodo ustanovili novo radikalno stranko, ki bo v okviru bloka meščanskih demokratskih strank nastopala za socialno ekonomske reforme in zaščito sedanjih ustavnih pridobitev v Italiji.
Velesile in Srednji vzhed
London, 9. dec. (Tanjug) Eno izmed glavnih vprašanj, ki jih bosta obravnavala Eden in Ei-senhoiver med razgovori v Wa-shingtonu, bo problem Srednjega vzhoda. Londonski politični krogi opozarjajo, da je povezava britanske in ameriške politike v tem delu sveta izredno važna. Po mnenju teh krogov se utegneta Velika Britanija in ZDA dogovoriti glede jamstev Izraelu in arabskim državam ter ureditve položaja arabskih beguncev. Razmislili bosta tudi o ekonomski pomoči državam Srednjega vzhoda. Na sestanku v 'VVashingtonu utegneta Eden in Eisenhower govoriti tudi o pristopu ZDA k bagdadskemu paktu. Ameriško javno mnenje je bilo doslej proti neposredni priključitvi ZDA k temu paktu. Spričo sedanjega mednarodnega položaja pa ni izključeno, da se mu bodo ZDA pridružile.
Naše zastopstvo v Svetovni lederaciji bivših borcev
Beograd, 9. dec. Včeraj sta odpotovala v Pariz član centralnega odbora Zveze borcev Vlaj-ko Begovič in generalni sekretar Zveze vojaških vojnih invalidov Božo Pavlovič, ki se bosta udeležila 12. in 13. t. m. zasedanja evropske komisije Svetovne federacije bivših borcev. Na sestanku bodo razpravljali o so-delo\ nju evropskih organizacij bivših borcev pri reševanju socialnih problemov bivših borcev, zlasti vojnih invalidov.
sarja in večanja nove nemške
vojske. V Parizu je povzročila razburjenje najprej vest, da je Bundestag izrazil	mnenje, da
novi sarski parlament, ki bo izvoljen 18. decembra, z dve-tretjinsko večino lahko odloči o priključitvi tega področja Zahodni Nemčiji. Quai d'Orsay je nato takoj ostro	odgovoril v
uradnem sporočilu, rekoč, da je brez sodelovanja	Francije iz-
GAITSHELL?
ostal Morrison brez protikandidata. Gaitskell	je ponudbo
odklonil. Videti je, da bi bilo Bevanu bolj všeč, če bi postal voditelj stranke Morrison, ki je že prileten ter se bo čez nekaj let umaknil iz javnega življenja, Bevan pa bi medtem lahko utrdil svoje postojanke. Morebitna izvolitev Gaitskella, ki je star samo 49 let, pa bi precej omejila Bevanove možnosti v prihodnosti.
Novega voditelja bo volilo 274 laburističnih narodnih poslancev. Volivci morajo vrniti glasovnice do srede, ko bo na sestanku laburistične parlamentarne skupine objavljen volilni izid. Izvoljen bo tisti kandidat, ki bo dobil več glasov kot o-stala dva skupaj. Ce na prvem glasovanju noben kandidat ne bo dobil zadosti glasov, bodo volili drugič. Pri drugem glasovanju izpade kandidat, ki je na prvem glasovanju dobil najmanj glasov.
Ameriški preračun za 1. 1956
Termont, 9. dec. (AP) Predsednik ZDA Eisenhower je imel včeraj v Camp Davidu sestanek z obrambnim ministrom Wilso-nom in ministrom za finance Humphreyem,ravnateljem proračuna Hughesom in ministrom za zunanje zadeve Dullesom. Zvedelo se je, da so govorili o znižanju proračunskih izdatkov in davkov v letu 1956. To leto bodo namreč predsedniške volitve.
Minister za finance Humphrey je povedal novinarjem, da se bo proračun po njegovem mnenju do 1. julija uravnovesil, da p3 bo Eisenhower v januarskem sporočilu Kongresu povedal, če se lahko znižajo davki.
Povezava dela radikalov s sedanjo vladno večino in stranke desnice in sredine je povzročila v stranki razkol.. Vodja radikalov Mendes-France je dal »upornikom« rok, da se do drevi premislijo in odpovedo zvezo z desnico. Deset radikalnih poslancev od skupno 78 in 2 radikalna ministra od skupno sedmih pa je odklonilo poziv, izvršni odbor stranke pa so sklicali z namenom, da jih bo uradno
izključil iz stranke.
Na pobudo Mendesa-Framcea bodo nastopili radikali in socialisti na volitvah z imenom
ključeno sleherno odločanj« o
Posarju.
Vojaški strokovnjaki Atlantskega pakta so danes začeli posvetovanja o nesoglasju med francosko In zahodnonemško vojsko glede obsega enot nemške vojske. Pravijo, da je francoski minister za obrambo Bil-lotte opozoril poveljnika zavezniških sil v Evropi generala Gruentherja, da bo Francija odločno nasprotovala morebitnemu izigravanju pariških sporazumov. Bonnska vlada namerava namreč sestaviti dovoljenih 12 divizij, katerih moč pa bi glede na njihov ustroj in organizacijo kadrov, kakor trdijo v Parizu, presegla pooblastila, ki jih je dobila Zahodna Nemčija s pariškimi sporazumi. Ameriški in britanski minister za zunanje zadev« bosta skušala doseči načelno soglasje pariške in bonnske vlade za nova pogajanja, na katerih bi rešili sar-sko vprašanje in nesporazum glede oborožitve. Predsednik Faure pa je še pred nekaj dnevi izjavil, da se bo Francija, dokler ne bodo znani izidi parlamentarnih volitev, ogibala diplomatske dejavnosti.
SZ utegne dati Avstriji posojilo
Dunaj, 9. dec. (AP) Avstrijski minister za zunanje zadeve Leopold Figi je izjavil včeraj, da bo Avstrija v kratkem začela pogajanja s Sovjetsko zvezo, ki naj bi ji dala posojilo za zgraditev velike električne centrale na Donavi. Sovjetska zveza je ponudila Avstriji 20-letno posojilo v višini 32 milijonov dolarjev ob 3% obrestih. Figi je včeraj dejal novinarjem, da bo avstrijska vlada to ponudbo sprejela, če ji bodo dali posojilo brez kakršnihkoli drugih pogojev in če bo lahko z denarjem prostovoljno razpolagala.
Ko bo nova centrala zgrajena, ne bo zalagala z električnim tokom samo Avstrije, pač pa tudi nekatera industrijska področja Romunije in Madžarske.
Trgovinski sporazum s Siamom
Bangkok, 9. dec. (AFP) Jugoslovanski poslanik v Siamu Krsto Bulajič je bil danes v avdi-jenci pri predsedniku vlade Pi-bulu Songramu, s katerim je govoril o trgovinskih zvezah Jugoslavije s to državo. Trgovinski sporazum bo verjetno sklenjen prihodnji teden, ko se bo vrnil siamski minister za gospodarstvo generalni major Siri Srrdjotin, Ki se sedaj mudi v Tokaju.
»republika,nska levica«. Razen tega bodo pritegnili tudi majhno Mitterandovo stranko krščanske demokratske unije ter skupino degolovcev pod vodstvom Cha-ban-Delmasa.
Politični opazovalci so prepričani, da razkol v radikalnem vodstvu ne bo vplival na enotnost radikalnih volivcev, da pa koalicija republikanske levice v naj slabšem primeru lahko dobi največ dve sto poslanskih mandatov, kar ne zadošča za sestavo vlade. Mendes-France in socialistični prvak Guy Mollet sta v današjem uradnem sporočilu iz-
Kakor j« bilo pričakovati, so nemško-avstrijsiki nacionalisti na Koroškem, oni iz VdU (Ver-band der Unabhangigen) in iz OeVP (Oesterrelchische Volks-partei), začeli proti zahtevam, izraženim v Spomenici koroških Slovencev, odločen boj. Pri tem uporabljajo vse tisto teoretično orožje, ki so ga že njihovi družbeni in duhovni predniki skovali v stoletnem zagrizenem odporu proti vstajajočemu slovenskemu narodu in ki jih označuje kot germanizatorje, pa naj sicer še toliko govore o demokraciji in avstrijstvu. To teoretično orožje setavljajo v glavnem:	skrajno subjektivistična
teorija o narodu, po kateri odloča o pripadnosti k nek! narodnostni skupini izključno Izjava posameznika, iz te teorije izhajajoča teorija pangermanskega nacionalista Wutteja o »vindi-šrjih« in zahteva, da imajo starši izključno pravico odločati o tem, kateri jezik naj bo v šolah učni jezik oziroma katerega jezika naj se njihovi otroci v šolah uče. Bistvena vsebina njihove teorije o narodu, pisanja o »vindišarjih« in zagovarjanja načela pravice stršev ni samo absolutno zanikanje po-membenosti jezika kot kriterija pripadnosti k nekemu narodu, temveč obrnjeno samo proti Slovencem seveda, tudi preziranje po vsem kulturnem svetu
razila »globoko prepričanje o uspehu svojih strank«. Poslanci te koalicije se bodo zavzemali za novi parlament in takoj zahtevati spremembo volilnega sistema, »da bo odpravljen sedanji nepravični volilni zakon«. Sedanji volilni zakon koristi predvsem strankam vladne koalicije, umerjenim, ljudskim republikancem, neodvisnim im kmetom, ker bodo glasove njihovih vezanih list šteli skupaj in lahko postavili pred neenotno levico. Mendes-France in Guy Mollet sta odklonila ponudbo komunistov za ustanovitev ljudske fronte, ki bi tema strankama prinesla gotovo in lahko volilno zmago.
Alžirska posvetovalna skupščina je sklenila s 67 glasovi proti 10 zahtevati od francoske vlade, da odloži parlamentarne volitve v štirih alžirskih okrožjih. V Parizu pravijo, da predpisuje francoska ustava istočasne parlamentarne volitve v vsej državi vštevši Alžir. Uradni krogi pa resno razmišljajo o predlogu alžirske posvetovalne skupščine, ker se boje, da bi alžirski nacionalisti 2. januarja bojkotirali volitve. Povečano delovanje oboroženih nacioua-lisiti&nih enot dokazuje, da bodo francoske sile le težko uvedle popoln red, ki bi bil potreben za normalno glasovanje. Tudi sklep večine alžirskih poslancev v sedanji posvetovalni skupščini, da ne bodo kandidirali na volitvah, poslabšuje položaj. Generalni guverner Soustelle pa je izjavil, da bodo navzlic vsemu izvedli volitve v vsem Al-žiru. V ta namen »o začeli v alžirskih okrožjih z naglo »očiščevalno akcijo«. V hudih bojih Je samo t« dni padlo sto ljudi.
Pariz «. dec (AFP). Sindikat občinskih uslužbencev Javnih služb le zagrozil, da bodo njegovi člani 2. januarja, na dan francoskih volitev. stavkali, če vlade ne bo ugodila njihovim zahtevam za zvišanje plač.
Hongkong, 9. dec. (AFP). Vzhodnonemškega predsednika Otta Gro-tewohla Je sprejel danes pred-
•e** LB KJitajtfu Um C« Tun*.
priznane izkustvene resnice, da je vzgoja in izobrazba v materinskem (družinskem) jeziku najuspešnejša, kulturo ljudskih množic najbolj učinkovito pospešujoča, intimnosti ljudskega duhovnega življenja najbolj globoko in široko zajemajoča, demokratično najbolj pravična.
Oboroženi s to zbirko »teorij« in zahtev hočejo riemško-av-strijski nacionalisti doseči v danem položaju to, da bi na koroškem in štajerskem obmejnem ozemlju realizacijo čl. 7 avstrijske državne pogodbe (a. d. p.) spravili kar najbolj mogoče v zavisnost od izjave vsakega posameznega avstrijskega državljana, brez vsakega objektivnega kriterija. Tako bi dali Slovencem kar najmanj, če le mogoče nič, ali pa bi jim celo kaj vzeli. Saj vidijo v točki 2 čl. 7 (pravica Slovencev do osnovnega pouka v slovenskem jeziku) celo nekak pravni temelj za odpravo koroškega dvojezičnega šolstva po uredbi 3. okt. 1945. Njihov miselni pridržek (mentalna rezervacija), njihov račun je tale: Nemško-avstrijska politična, gospodarska in kulturna (v njihovem pomenu besede kultura) premoč je tako velika, da se nam Slovencev res ni treba bati. Ne morejo nas prisiliti, da bi ugodili njihovim zahtevam po čl. 7. Nemško-av-strijskd kapital je spravil v zavisnost večji del Slovencev. Večdesetletna zaničljiva propaganda naših družbenih in duhovnih prednikov proti slovenščini (posebno od sedemdesetih let 19. stoletja dalje) je opravila svoj posel. Ni naš namen tu kaj popravljati. Velik del Slovencev se še s strahom spominja nacističnih napisov »Kamtner, sprich deutsch!«, izselitev zaradi pripadnosti k slovenstvu, krvavih nasilij. Prav je tako. Ce bomo torej dosegli to, da bo sedaj, ko smo po sklenjeni državni pogodbi zopet popolnoma svobodni, realizacija določil čl. 7 zavisela od izjav posameznikov, od nekakega novega plebiscita, od izjav občinskih odborov in tako dalje, potem smo lahko gotovi, da se bo mnogo Slovencev odločilo za nemštvo proti slovenstvu. Za to bomo že še posebej poskrbeli. Zaradi tega smo tudi za posebne slovenske in nemške šole proti enotnim dvojezičnim.
To je miselnost, račun vseh teh nemško-avstrijskih nacionalističnih ideologov, ki danes toliko, posebno s Koroške in na Koroškem, pišejo o nujnosti svobodnega odločanja o tem, ali je nekdo Slovenec ali Nemec. Graf na primer je na predvečer letošnje proslave 10. oktobra na okrajnem zborovanju OeVP v Velikovcu, rekel: »Vprašanje, kdo spada k manjšini, more biti pojasnjeno le s svobodno izjavo posameznih avstrijskih državljanov. Uradna, prisilna uvrstitev, brez ozira na posameznika, ne more priti v poštev« (»Volkszeitung« 9. okt. 1955). Toda prav pri urejanju nacionalnega vprašanja na Koroškem in Štajerskem je velik del Slovencev izven možnosti svobodnega, zrelo premišljenega odločanja. Kdor z ureditvijo nacionalnega vprašanja na Koroškem in Štajerskem iskreno in pošteno misli, bi moral to priznati.
Naj se nekoliko pomudim le pri silovitih napadih nemško-av-skega nacionalističnega tiska na dvojezično šolstvo po uredbi 3. okt. 1945. Potrebno je to tudi zaradi tega, ker tudi tisti del avstrijskega tiska, ki je kazal doslej nekaj več razumevanja za to vprašanje (na primer dunajski tednik »Die ostereichl-sche Furche«), kar smo vedno c veseljem zaznamovali, piše tačas o teh vprašanjih le medlo in večkrat čisto v nacionalističnem duhu. Treba je, da si pokličemo v apotnia nekatera dejstva in da
pogodbe
ponovno obrazložimo slovensko stališče o tem vprašanju.
Koroški Slovenci so v političnih pogojih petdesetih let 19. stoletja prišli do številnih slovenskih šol (še 1. 1868. je bilo na Koroškem 24 popolnoma slovenskih in 70 slovensko-nemških šol, na katerih je imela slovenščina še glavno ali vsaj enakopravno mesto poleg nemščine) in so te šole obdržali še v šestdesetih letih. V sedemdesetih letih 19. stoletja jim je nemški nacionalistični liberalizem t« šole vzel in jim vsilil koroški tip dvojezične, utrakvistične šole, ki se je vzdržala do nacizma in je bila dejansko, posebno po učni praksi, nemška šola, po-nemčevalnica. Proti tej šoli so se Slovenci vedno, a brez vidnejšega uspeha borili in zahtevali slovensko šolo, to je šolo s slovenskim učnim jezikom in s nemščino kot obveznim učnim predmetom od četrtega ali petega šolskega leta dalje. Nacizem je zabrisaj zadnjo sled slovenskega pouka na utrakvistič-nih šolah.
Po padcu nacizma je koroška deželna vlada izdala uredbo z dne 3. okt. 1945, ki pomeni novo ureditev dvojezičnega ljudskega šolstva na Koroškem. Njena glavna novost je v predpisu, da je na določenem sklenjenem mejnem ozemlju Koroške slovenščina od četrtega šolskega leta dalje za vse otroke, slovenske in nemške, po 4 oziroma 3 ure tedensko, obvezen učni predmet. Ostali pouk je ž« od četrtega šolskega leta dalj« popolnoma nemški. To koncesijo slovenskemu jeziku so avstrijski listi ob izdan ju uredbe utemeljevali s tem, da začenja s to šolsko ureditvijo v odnosih med obema narodoma na Koroškem nova doba medsebojnega razumevanja in sodelovanja. 28. jan. 1947 je namestnik deželnega glavarja, zastopnik OeVP v koroški dežalni vladi, Hans Fer-litsch podal na seji koroškega deželnega zbora v imenu deželnega glavarja slovesno izjavo, ki se glede dvojezičnega šolstva po uredbi 3. okt. 1945 glasi takole: »Po švicarskem zgledu smo na določenem ozemlju dežele v vseh občinah, kjer prebiva tudi le majhen del prebivalstva slovenskega materinskega jezika, vpeljali dvojezični šolski sistem. Ne sprašujemo otroka, ali je Nemec ali Slovenec, temveč zahtevamo, da se vsak učenec nauči obeh jezikov. Smo tega prepričanja, da je to v koris* obeh narodov, ki prebivajo v naši deželi .. .«. Še aprila 1948. je avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber na konferenci namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil v Londonu rekel med drugim tole: »Avstrija je omogočila slovensko govorečim Korošcem lasten kulturni razvoj. Vzorna zakonodaja o dvo-jezečnih šolah obvezuje celo popolnoma nemško govoreče prebivalstvo, da se uči slovenščina, da zagotovi temu jeziku večj« splošno razumevanje v deželi«. Glasilo koroške OeVP »Volkszeitung« je še nekaj let po izda-nju uredbe objavljalo poročil« o uspešnosti pouka po tej uredbi.
Prva sta, v imenu pravic« staršev seveda, izpadla proti uredbi Ferdinand Graf in Stei-nacherjev prijatelj, slovenskega rodu, Josef Glantschnig, 15. dec. 1947 na zborovanju OeVP v Velikovcu. Bolj splošno, odkrito in dosledno pa so začeli nemško-avstrijski nacionalisti hujskati proti uredbi šele po pariškem sklepu Sveta zunanjih ministrov štirih velesil 20. jun. 1949, v katerem so bile, kakor znano, zavrnjene jugoslovanske ozemeljske zahteve. Od tega časa dalje hujskanje ni nikdar več prenehalo in se tačas, ob čl. 7 a. d. p., zopet stopnjuje do velik« strastnosti.
(Konec jutri)
#fs/ASA T>A \ BOL] POČI... (jk-
£	M
VicKtf
Razdor v radikalnih vrstah
Deset radikalnih poslancev se Je uprlo Mendes-Franceu —_ Razkol v radikalnih vrstah najbrž ne bo vplival na radikalne volivce — Alžirska posvetovalna skupščina je zahtevala od ircmcoske vlade odgodiiev parlamentarnih voiitev v štirih alžirskih okrožjih
Pariz, 9. dec. (Tanjug) — Razcep v radikalni stranki Je končal prvi del predvolilne kampanje v Franciji, kjer bo jutri zaključeno prijavljanje ve zanih list za parlamentarne volitve 2. januarja. Francoski vol ilni zakon določa, da pripadajo vsi poslanski kandidati enega okrožja tisti vezani listi, ki dobi vsaj 50 Vi skupnega števila odda nih glasov.
i ah. 7 SLOvnrsn pobocethec j	mcmka	jm
MJ1T10«T ZKTODl Z1 FieUttfllJl HODU PII HUJ Dl Z1 OMOTU CUO MLft
Skrb za varnost delavcev
TmroC m proučevanje var-noatt pri deta, ki j« prad kjafttdm razSirG svojo dajar-aori o« področje proučevanj« organizacije dela, im« s« seboj ftele dobro leto življenj«.
Eden najvažnejših sestavnih dedov zavoda j« oddelek s« varstvo ljudi psi delu, ki proučuje £s od ustanovitve nekatera pereče problema higiensko-tehnična zaščite v podjetjih raznih panog industrijo
Z odločbe repuMbeii b- iW sorod.
so prod kratkim psi modu ustanovili oddelek a« organizacijo del«, ki proučuje najugodnejša prilike z« visoko produktivnost dal« v podjetjih. Proučevali bodo tudi načina organizacija dal«, d« M prilil v najkrajšem iua do najboljšega gstetue organizacij«, normiranja, nagrajevanja in ocenjevanja delovnih mest
Puščica kaže desko, ■ katere je delavec F. D. padel zarodi »labe s&ščite 24 metrov globoke
Delo se Je znatno povečalo po
razstavi higiensko-tehnične zaščitne službe, iti jo je zavod priredil letos v januarju. Industrija postavlja vedno več vprašanj in problemov, ki naj bi jih zavod rešil. Zato se je le-ta lotil priprav za standardizacijo nekaterih splošno potrebnih osebnih zaščitnih sredstev, kot je n. pr. varnostni pas za delo v kamnolomih in na drugih nevarnih delovnih mestih na višinah, zaščitne rokavice za groba dela v metalurških obratih, zaščitna obutev za rudarje in delavce v težki industriji, zaščitna očala itd. Oddelek proučuje sredstva za zmanjšanje ropota v velikih dvoranah kovinske industrije, kjer povzroča trušč nagiušnost ljudi, ki so tamkaj zaposlena Bavijo se tudi s problem: zaščite velikih pr;-rodnih brusnih kamnov, sredstev za o d Ikon radiacije pri žarilnih pečeh v kovaški industriji ter z vprašanji ventilacije, da bi odstranili nevarnosti poklicnih obolenj, ki se pojavljajo zaradi zdravju škodljivih plinov in hlapov.
Sodelavci zavoda so udejstvujejo v raznih strokovnih komisijah tor imajo strokovna predavanja za vzgojo kadrov, ki v podjetj h opravljajo službo higiensko-tehnične zaščite.
Zavod mora delati v tesnem sodelovanju z ljudmi s terena. ki so uvideli, da s prakti-clzmom pri organiziranju delovne varnosti ne moremo priti daleč. Varnostna tehnika Je postala v industrijsko razvitih državah uporabna znanost, ki tesno sodeluje z industrijo in ji daje koristne napotke ln pripomočke.
DOBRA ORGANIZACIJA DELA — VISOKA PROIZVODNOST
Med številnimi činitelji, ki vplivajo na proizvodnost dela. Ima najvidnejše mesto organizacija dela. Ce je slaba organizacija dela v podjetju, je tamkaj tudi nizka proizvodnost, pa čeprav je podjetje Še tako dobro opremljeno z najnovejšimi napravami.
Oddelek, ki Ja Ida pričel s
delom, bo imel razdeljeno delo v odsekih za organizacijo in racionalizacijo del«, itoril-nost dela, tehnično normiranje, ocenjevanje delovnih mest tei plačilne sistema.
Zdaj ocenjuje oddelek za organizacijo dela delovna mesta delavcev in uslužbencev črne metalurgije na osnovi analitičnega sistema ocenjevanja delovnih mest. Praktično izkušnje takšnega proučevanja so se pokazala v železarni Store, kjer so sestavili tarifni pravilnik za 1955. leto na osnovi te ocene, kar je pokazalo dober rezultat. Oceno delovnih mest izvedejo s sodelovanjem vsega kolektiva podjetja. Ta metoda ocenjevanja omogoča pregleden in enostaven plačilni sistem, tako da vsak delavec lahko ugotovi svoj zaslužek in vidi, kakšne so možnosti, da bi ga povečal. Nadaljnje delo na tem področju pa bi nedvomno pokazalo, da je določanje tarifnih postavk po analitični metodi zelo pomembno za dvig proizvodnje in proizvodnosti dela.
PROUČEVANJE ČLOVEŠKIH SPOSOBNOSTI
Zavod ima tudi psihološki
sektor, ki doslej še ni mogel razviti v celoti svojega dela, toda postavlja temelje za širšo dejavnost proučevanja človeških sposobnosti m udejstvovanja v proizvodnji. S sodobnimi metodami psihološke teorije prenaša v prakso izsledke, ki naj pomagajo v proizvodnji k večji storilnosti in ugodnemu počutju človeka na delovnem mestu. Pri tem mislimo tudi na pomoč, ki jo daje mladini pri odločitvi za poklic ter puri delu z odraslimi ljudmi.
Delo tega sektorja lahko
opredelimo na organizacijo poklicnega svetovanja v naši republiki in na reševanje problematike s področja industrijske psihologije in pedagogike.
Organizacija poklicnega svetovanja zahteva premagovanje težav, s katerimi »a mora bo-
Dajanje poklic ni zadostno la na onem mootu ▼ Slovani J L Zato pripravlja zavod ustanovitev novih poklicnih svetovalnic. V ta nemon j« skupaj s Svetom z« zdravstvo in socialno politike LRS usposobil kader — mladinska referenta za delo v okrajih, kjer bodo izvedli priprav« za ustanovitev poklicnih svetovalnic. Te svetovalni« bodo potrebovale material, aparate, strokovni kader Itd Do njihovih« otvoritve bo treba proučiti metode, ki se Jih bodo posluževali svetovalci poklice pri svojem delu z Določiti in standar-dtetrati bodo morali tudi testni material za preizkušanje fizičnih ln psihičnih sposobnosti To Je nedvomno ena najtežjih nalog, ki zahteva mnogo časa in prizadevanja.
Pripravljajo tudi material ■ področja psihologije v industriji. Predavali bodo o vodenju človeka, medčloveških odnosih ter o problematiki poučevanj« v industriji. Proučevanje na tem področju se uspešno razvija, zavod pa pripravlja tudi različne tečaja.
VSESTRANSKA VARSTVENA VZGOJA
V okviru zavoda deluje poseben oddelek za publicistiko in varstveno vzgojo, Irt nudi delovnim kolektivom gospodarskih organizacij posebno pomoč, zlasti v strokovni literaturi. Izdajajo tudi knjižico »Delo in varnost«, ki je letos izšla v 3 zvezkih, ter letake, lepake in podobne publi-
kacije za razne panoge gospodarstvo, ki jih uporabljajo delovni kolektivi kot stalna sredstva varstvene vzgoje v svojih obratih. Oddelek organizira proizvodnjo strokovnih filmov s področja varnosti pri delu. Letos je izdelal film »Osebna zaščitna sredstva v industriji in obrti«. Prav tako organizira predvajanje filmov delovnim kolektivom, prireja strokovna predavanja in seminarje ter tečaje za vodilni kader gospodarskih organizacij, zlasti pa za člane higiensko-tehnične zaščitne službe. Zdaj razpolaga zavod s 26 strokovnimi filmi domače in inozemske proizvodnje. V prihodnjem letu bodo Izdelali film s področja delovne varnosti v elektrogospodarstvu in film o uporabnosti ročnega orodja. Največjo pomoč v letošnjem letu je zavod nudil z organizacijo posebne razstave higiensko-tehničnih zaščitnih sredstev, katere si Je ogledalo nad 139 tisoč obiskovalcev. Razstava je bila v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah, Kranju, na Jesenicah, v Tolminu, Idriji, Anhovem, Novi Gorici, Ajdovščini, Kopru, Novem mestu in Kočevju. Prav tako so organizirali razstavi higiensko-tehnične zaščite na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in sicer na I. mednarodni razstavi ambalaže. Filmske predstavi predelave lesa in na I. mednarodni razstavi amba laže. Filmske predstave in z njimi združena predavanja si Je do novembra ogledalo nad 67.000 obiskovalcev. B. L.
C
KULTURNI BiSOLKDI
Jesenska razstava mariborskih likovnih umetnikov
V okviru proslav kulturnega tedna in v čast 10-letnlce osvoboditve so pripravili mariborski likovni umetniki svojo jesensko razstavo ter nam pokazali večinoma novejša dela. V gornjih prostorih Umetnostne galerije •o razstavili 91 del, med njimi 49 olj, 6 mas trnih in 1 navadno tempero, 17 gvašev, 11 akvarelov, 2 oglji, 2 risbi s tušem, 3 mavce, 3 žgane gline in 1 bron.
Uvodoma lahko rečem, da bi bila razstava z ozirom na jubilejni značaj lahko nekoliko skrbnej« aranžirana. Neenako distanciranje in višina slik gledalca neprijetno moti.
Brezdvomno najmočnejša u-metnlška osebnost med mariborskimi likovniki je Maks Kavčič. Njegova olja »Žetev v
ugajati! Najboljši deli sta »Gramozna jama« in »Drevored«.
Kores ostaja v tonski slikariji, iz katere se barvno ne more izviti. Kores je dober karakteren portretist in figurant, kot dokazujejo »Jerica« in gvaši »Deški portreti I, II, III«.
Kos je razstavil povprečne akvarele, med katerimi je še najbolj efektno »Predmestje pozimi«.
Lugarič v ovoji tehniki precej spominja na srbsko šolo, posebno Srbinoviča. Njegova »Primorska pokrajina« je barvno in kompozicijsko lepo ubrano delo. Sploh Lugarič med mladimi mariborskimi slikanji največ obljublja.
Darinka 1» Milam Lorenčak -zreJ ou}GT3x ofOA» BveftAieJch-id
PRIMERI INDUSTRIJSKE KOOPERACIJE
Vse večja težnja za tem, da bi doma pro.irvajalj tudi še one aparat« in naprave, ki jih zaenkrat še uvažamo tar da bi istočasno dodobra Izkoristila proizvodne kapacitet« domačih tovarn, vodijo na uspešno pot industrijske koordinacij« in kaoiperacije. V tej smeri ono že za/beleiSii nekaj dobrih primerov na Hrvarskem, v Sloveniji in eodi v drugih republikah.
Na Hrvarskem »o v sestavu Trgovinske zbornice LRH že ustanovili poseben strokovni odbor za industrijsko kooperacijo in koordinacijo. Odbor je doslej že proučil možnosti kooperacije na Reki, v Pul ju m v Zagrebu. Na vrsto bodo prišla tudi druga mesta na Hrvarskem, v katerih obstoje take tovarne in delavnice, v kate-
njo »ornih aparatov za potrebe naš. h gospodinjstev. Tovarna »Prvomajska« pripravlja .proizvodnjo aparatov za. brušenje, tovarna »IKON« ogrodja za dežnike, katere še uvažamo. Tovarna »Croatia.« je v kooperaciji pričela izdelovati elektromotorje, Železarna v Sisku pa vreto izdelkov iz jeklenih hrezšivnih cevi.
M. Bobi!
Nova številka »Naših razgledov«
b vsebine:
Zunanjepolitični pregled:	Bližnja Afrika:	Mirno	teče	Seina;
Združeni narodi v zadregi; Sovjeti v Južni Aziji; Ni pragu Srednjega vzhoda.
Bogdan Pogačnik:	Neformalen
sestanek s skandinavskim socializmom (Prva polovica razgovo-
rih bi se mogla v proizvodnji o- r?v ln zapiskov la Švedske spešno izvesti, kooperaci ja.	v--,..	,
Na prvem sestanku tega odbora pri Trgovinski zbornici, so tudi proučil: možnosti kooperacije v Istru. V poštev pridejo tovarne na Rdki in v Pul ju, zlasti one iz industrij« ladjedelništva, in proizvodnje električne opreme. Naj-	_______ __________________________
pomembnejša bo najbrže koopera- lu oo J&zeru (filozoflska detektlv-dija v proizvodnji Diesel motor- kab jev tovarn« »Ulljaniik« v Polju z	*******
Sovre: Drofoei m stike
Norveške).
JSogo Grafenauer: X. Mednarodni kongres za zgodovinske vede.
Gustav Šilih: O naši družini ln spolni vzgoji.
Vladimir Grosman: Odvetzriktvo v socialistični dražbi.
Inž. Herman Vidmar:	BoovoJ
telekomunikacij pri nas.
Bogomir Goreč: Bomba v hote-
Novlnarako d m it v o Slovenije a« najlepše nahvaljnje mešanemu aborn Glasbene matice, almfoničnemu orkestru Slov. filharmonije, dirigentu Cirilu Cvetku in opernim solistom Vandi Gerlovlčevi, Elzi Karlovčevi, Rudolfu Franclu, Samu Smerkolju in Zdravku Kovaču, kt so ljubeznivo sodelovali na letošnjem Novinarskem koncertu pred Dnevom republike ln ob zaključku Tedna tiska ln radia ter prispevali k umetniškemu uspehu prireditve.	Novinarsko	društvo	LRS
o-staiHmi tovarnami.	Anton
In v Zagrdbu? Podjetje »Tur- lirike.
pija« že dela v kooperaciji z o-sralimi slionlimi podjetji v Slavonskem Brodu. Rezultat je vse večji izvoz raznih vrst ,pii, ki smo jih do nedavnega uvažali. V to-vairni »TMZ« proučujejo zdaj možnosti kooperacije pri proizvodnji motornih koles in ročnih traktorjev. Tovarne »Rad« Končar«, »Goran« in »MEBA« tudi pripravljajo ▼ kooperaciji pročzvod-
Valens Vodušek: Koncerti v novembru.
Luc Menašo: Dve ljubljanski m dvo beograjski razstavi (Stirl kratka poročila).
E. Štampar: Troje onrtl v hr-vatski književnost! (Antun Barac, Mihovi! Kombol, Tin Ujevlč).
Dušan Pirjevec: Nova Izdaja Zupančičevega »Cicibana«.
V. Klabus: Eolska zemlja (r< zija).
Knjižno novosti.
DreJcmurju«, »Partizanska cesta« ln »Po cestah Prekmurja« so do kraja preštudirane barvne umetnine. Kavčičeva kultura in razgledanost j« tolikšna, da zna tudi orventuelno tuje vplive predelati v ovojo osebno izpoved. To je ravno dokaz njegove kreativne moči. Gvaši lz Italije oo gotovo na razstavi najboljši, vendar ne morem trditi, da po-menjajo napredek z ozdrom na ono lz Sirije. So bolj popotne beležke, vržene tehnično rutinirano na papir.
Bratož se nam Je predstavil tak, kot ga že poznamo: barvno umirjen, tonsko ubran, mott-vično preprost in efekten. V »Motivu iz Benetk« pa ni niti razpoloženjsko, niti tehnično dosleden, kar precej moti.
Primožič vztraja v »modri maniri«. Značilna zanj je močna plosk ovit ost. Barvno in kompozicijsko najboljše delo je »Pri krpanju«, med gvaši pa »Poročni par iz Benetk«.
Pandur dokazuj« v rvojih oljih, da je zašel v umetniško razvojno stagnacijo ter se le bolj ali manj »rečno ponavlja. Barvno je fin-de-sieclovskd, kompozicijsko često nejasen, tehnično pa nedosleden. Akvareli in gvaši so barvno efektni, povprečni.
Polajnko J« tokrat uspel v svoji poštenosti in skromnosti. Smisel za barvno skladnost ga sigurno varuje pred nekvalifet-nostjo, v katero je zapadel le v »Pohorskem mlinu«, kjer hoče
-nfu oq ops* 'oaceuz m «f oabjs
na ocena sledila ob oni priliki.
Polak ostaja v maniri sv oj ega profesorja G. A. Kosa. Iz temačnega tonskega podajanja ne najde poti v barvno melodijo, zato so njegova dela hladna, akademijska.
Trstenjak j« »olldeo mojster,
ki dela v enkrat za vselej osvojeni tehniki kasnoimpresionl-stičnega načina podajanja. Ostaja na svoji kvalitetni višini in s tem oh ranj a «voj renome. Akvarela sfta dobri deli, kombinirani z gvašem.
Pečko razstavlja 3 dela, ki so podana brez temperamenta in brea prave barvne intuicije. Podana so ploskovi/to, motivič-
no so preprosta, umetniško p« precej slabokrvna!
Vidic išče ilustrativne efekt«. Njegova na steklo slikana, etnografsko prikazana dela so satire in ilustracije, ne pa umetnine. »Kmet« je solidno delo.
Ze>jeva dela so menda hoteno navadna, posebno tempera »Pri kopanju« je trdo izdelana la anatomsko nemogoča.
Žagarjeva dela starejšega datuma so razstavljena iz pietet« do Nestorja mariborskih slikarjev.
Vojskovi risbi s tušem sta au-tokarikaturnega značaja.
Med Kolbičeviml deli je omeniti ekspresivni »Portret slikarja Oeltjena« in »Moško poprs-je«. Zgane gline ne presegajo običajnih kvalitetnih meja.
V celoti vzeto je razstava sicer uspela, ne kaže pa nobenega vidnejšega, še manj konstantnega napredka v razvoju mariborskega likovnega ustvarjanja. Najmočnejši in najdina-mičneijšl umetnik je Maks Kavčič, osebnost, ki obvladuje polovico kluba. Druga tečajnica ;» solidna, trdna in umirjena umetnost A. Trstenjaka, kd ohranja — kljub lefom — svojo pridobljeno kvaliteto in tehnično suverenost. Med tema dvema poloma stoje ostali umetniki. Med njimi kažejo Bratož, Lugarič, Primožič, Polajnko in Kores večjo ali manjšo, hitrejšo ali počasnejšo razvojno rast, medtem ko Pandur in Polak, Kos in Vidic kažejo znake stagnacija, odnosno vztrajanja na pridobljenih pozicijah.
Kiparja nista presenetila; Vojskove risbe so karikature, Kolbičeva plastika pa odtaja v mejah njegove osebne stilizacije.
Mot! vično J« razstava sicer dovolj razgibana, vendar se mi zdi, da je perioda prekmurskih motivov že dovolj dolga in bo začela polagoma dolgočasiti!
Jože Curk
Jack London: Bele samoto
Založba Obzorja r Mariboru Je pred kratikim poslala na knjižni trg zbirko krajših povesti slavnega ameriškega pisatelja Jacka Londona. Pod »kupnim naslovom Bele samote (v izvirniku The Son of th« Wolf)
IZ TOLMIN!
Tolminsko gledališče priprav1!« dramo »Sveti pleme n«, delo angleškega pisatelja W. Som-mersota Manghama. Ako ne bodo ponovno nastopil« tehnične ovire, bo premiera v nedeljo 18. decembra ob 20. uri.
a film SNEGA PI.ATNA Zakaj »Peter Pan« ni slovensko podnaslovljen?
Dela v Mavrovem napredujejo
Ijajo Kraj«, da bodo »pomladi
lahko nemoteno pričeli z delom. Kot kaže radi naša slika, je jezero že zelo veliko. Poleti je radi
JS& te ofSi” ? SfiSKi rsLSr ?-*> f -»SfiisSil:
dati uspehe požrtvovalnega de- žerjavom dvigajo težke ceri* P™ * Jn,mesa ^nx dela pre~ tep>a	*rtev	»Mavrovsko je-
iovnega kevektiva- zum tu.Li bo-	V•••	r	,	,	T	ker	avtomobil,	n«	mor«	zero« ima zdaj ob svoji 45 metrov
javljamo dopis ki’ -a nam ie po- n Vi *°	^	^ehaau.-	več do njih. Vendar monterji ne globoki vodi na vesti že pet ljudi,
klal moalr na pradb-iču elektr^	r^'To “ieT	^erji.	če	hi	A	ne	znali	Istočasno	.	temi	gradbenimi
ne tov Janez G-Jjein k	n i ^	?	orodje.	Io	je	ze	pomaga/n. Po zicmc: A. na vis:no dedi pa napredujejo radi gradbena
ne tov. janez Grcuem.it	kar cela majhna tovarna za orod- 1250 m pustijo pošiljati kruh in dela m daljnovodu Vrutok -
Prod vhodnim .predorom se P* ^ potrebno elektrarni za meso> nadol in jo nalogo pa orprarri Gosdreair — Skoplje. Držali bodo
^ pome- »goirski taksi« — komji&rik, kito- besedo in <ia2jno*vod z#r*&k do
----—	.	.J/lVUOl	W1U	»b	'	■,	-	---
dvigajo ogromni betonski stebri, pogon. Prvi december
Tu bodo
o ----.	   —	■	—	—	-	■■	..	.	' *	'gUUoLl	jfk	it	a	—»	KvII
o montirali razdelilno po-	za	monterje	»Metalne«. ^ ^	*trmi:
idroelektrame Vrutok, so a w dan so odpeljali zadnjo cev
nah ia ane- apotniodi 1956. leto.
je druge elektrarne s-stema »Mav- na 1200 m visoki plato, kjer bo rorvo«. Gremo da. e po hodniku cev priključena na h:dravlačac zaim pridemo v strojno dvorano. *une pri vodostamu. Delo je bilo Ge smo se po krajšem času ra po- opravljeno v 7 mesecrii, to- je 3 novno oglasili, smo lahko preše- mesece pred rokom, ki ga je nočen: nad tem, kako zeio so na- postavila inozemska tovarna* De-predova.a montažna in gradbena lo »o pa opravili tudi kvalitetno,
dela. 2e vidimo montirano turbi- o čemer priča kontrola, ki doslej no, okrog nje pa monterje »Hi- še ni odkrila niti ene resnejše na— dromo-ntaže«, ki še opravljajo ra- pake, ki bč jo hiio potrebno od— Ena fina dela na spodnjem delu P<rav]jati. turbine. Tudi: »Servomotor« je
prjpravl jen za montažo in bo *!u-žLi za odpiranje in zapiranje kroglaste lopute, s katero bodo regulirali dotok vode na lopatice
turbine. Kako velik in težak je kroglasti zasun (loputa), lahko presodite, če povemo, da »o mo-
Zdtaj monter fi pričeniaflo *
montažo sifona. To so prav tako cevi premera od 1890 do 2100 nun in dolžine 6 m. Sifon se imenuje cevovod zato, ker ima obliko vodovodnega sifona. Zaradi velo velike strm me morajo biti ta mon-
žvaiio, aa so mo— _ -• •	_	•■» •
rali edini most med Gostivarjem. “?* ”, ra>r:ia P?ve^ ».▼m. kjer j« železniška postaja, in hi- Ja|J ra >* nemogoče_celo stan, kaj
<iroe!ekttra.mo Vrutok tako ojača-
ta, da zdaj lahko nosi 80 do 100 «on. Pri prevozu tako težkih komadov od postaje -do gradbišča je »daj že večkrat priskočilia na po-BK»č JLA iz Gostivarja.
opravljati težka montažna dela. Človeku, ki ni navajen velikih vij.n, se tu .pri 300-metrski
Skladne« cevi na postaji Goatlvor pripravljen« as odprem« na gradbišč« bldrocentral«
Moutevjl tmajo
gradbiSču
_ Ru prenese težke vreče na 6 km	__	^	^
giomni, ob katero	so prilepljeni	oddaljeno	gradbišče. Tudi prva	9vojo	slovensko	menzo iz katere
monterji,	res kar zvrti	v gl and.	dva volka	sta že prišla zdaj na	se ob	večerih oglasf. tud’i slovenska
A.oarcerji pa se	tu	kot	pa	J"	obisk. Za začetek sta bila skrom- pesem in niti malo ne občutite,
| .	’ n,:.tl n:m.al° zategnjenih vrvi in nr: raztrgala sta »samo« pet ovac da ste 1200 km ©*d Lit#bliane ali
Kako je napredovala kajtnou- »privezan, le zato, da bi ph vrv tu odšla.	od Maribora. Vse imajo urejeno
•oža po •transkih hodnikih?	Tu	zadrzaJa,	ce bi pr.	delu	slučajno	Viže gori M Jezero (Ii233 m	lepo	in Čisto	in če trn ne bi
delaop monter* tovarne	»Rade	omenili	v globrno.	visoko) *>	zdaj pozimi gradbena	manjkale prave	kranjske klobase
Koočar« «z Za®roba p« dektnč- Zadn;e dna nagaija »peg V Mfccmdda z*n&L	1«	mT-	bi tf postili kot
V Slovenskem Poročevalcu St. 27» dne 2. decembra 1955 Je napisal filmski recenzent S. G., da je film Peter Pan dobra pravljična risanka, »ki Jo po dolgem pričakovanju gledamo na naših filmskih platnih v distribuciji Lovčen filma iz Cme gore«. Konča pa svojo recenzijo takole: »Kes Je škoda, da se naše distribucijsko podjetje Vesna film ni potrudilo toliko, da bi omogočilo mladi publiki — kateri Je film v prvi vnsti namenjen — lažje dojemanje zgodb« • tem, da bi oskrbelo slovenski prevod teksta.«
V pojasnilo Javnosti — pa tudi stalnemu filmskemu recenzentu, da ne bi več pisal kot nekdo, ki se mu niti ne sanja o filmski »distribuciji«, o Izposojanju in nabavljanju filmov v naši državi, — želimo opozoriti na tole: Ze več kot dve leti so distribucijska podjetja v smislu novih gospodarskih načel podjetja, ki si med seboj konkurirajo in ki naj Jih medsebojna konkurenca prisili do cenejšega posojanja ln uspešnejšega nabavljanja filmov. Pri tem so bili mišljeni kvalitetnejši filmi, ki pa Jih konkurenca ni vedno prinesla. Za distribucijo in za kinematografe to uspešnejši tisti filmi, ki no finančno donosnejši. Naše podjetje Vesna-fllm nima trgovskega Interesa, da bi bili filmi, ki Jih ostala distribucijska podjetja posojajo kinematografom v Sloveniji, dobro podnaslovljena. to Je, da bi imeli dober slovenski prevod in da bi bil ta lepo tiskan na film. In vendar prav naše podjetje vedno stremi za tem, da M naše slovensko občinstvo dobilo slovensko podnaslovljen« filme. Toda to je od našega podjetja popolnoma neodvisno pri tistih filmih, ki sl Jih kinematografi izposojajo od ostalih distribucijskih podjetij lz drugih republik.
Naše podjetje Vesna-film pa je b»o vedno pripravljeno na usluge v tem pogledu brez ozira na vse zgoraj rečeno, samo da b| slovensko občinstvo imelo filme v slovenščini. celo trudilo se je naše
podjetje ▼ resnici za to ln dosegi« dogovor s »Kinema« lz Sarajeva, da zanje podnaslavljamo po eno kopijo vsakega njihovega Dima v slovenščini. Kinema pa Je s to prakso prenehala. Tudi ostale distribucije pravijo, da »e Jim
to »ne lr.plača«, čeprav so ▼ resnici otroški slovenske verzije malenkostni ln jih več kot krije že dober odjem v enem samem večjem mestu v Sloveniji. Brez trgovskega interesa se je naše pod-ietje res potrudilo, da bi doseglo prav od »Lovčen filma« iz Crne gore, da bi se v slovenščini pod-naslovila ena kopija filma Othel-
lo, tjr oj »gsjltsjjni;*« Rog«« io
Julija in še v nekateri primerih, toda ostala distribucijska podjetja tega niso hotela. Naši slovenski kinematografi pa bi to od njih lahko dosegli, če bi slovensko podnaslovitev zahtevali. — Pri tem pripominjamo, da naše podjetje Vesna za svoje filme stalno dela hrvatske ln srbiske prevode, ln to s tako skrbjo, da je bil na primer prevod Shakespearovega Henrika V. tam zelo cenJ en.
Ce ee torej filmskim recenzentom zdi, na je našemu občinstvu kaj bolj razumljiv slovensko podnaslovljen film ln da Je sploh vredno za Slovenijo napraviti slovensko verzijo, naj se le oglasijo ln naj ne molčijo kot vedno doslej. Toda nikar naj se ne obračalo na naše podjetje Vesna-film, ampak na slovenske kinematografe, ki s trgovskim pritiskom od ostalih distribucij lahko dosežejo, da bodo oskrbele slovensko verzijo za svoje filme. Ce nimajo druge možnosti, Jim Je tudi naše podjetje še naprej na uslugo, kot je že bilo v nekaj primerih.
Podjetje za izposojanje filmov VESNA
BdeSe In 6mo - prvi del
Težko je govoriti o sliki, ki Je vidiš samo polovico, in prav tako težko Je pisati o filmu, če vidiš samo njegov prvi del. Naša filmska podjetja ki so klonila pred »harmonično celoto« filma V vrtincu in ga predvajala cele štiri ure skupaj, do velike umetnine francoskega romanopisca Stendhala niso čutila tolikšne pietete in dolžnega spoštovanja. Tako bo treba vtise o prvem delu filma hraniti celih osem dni ali Se
dalj, da jih bomo lahko osvežili
ob gledanju drugega dela ln sl ustvarili o filmu celotno ln zaokroženo podobo.
Zato opozarjam danes bralce le na nekaj podatkov o tem velikem filmu, ki skuša biti verna upodobitev enega najboljših francoskih ln svetovnih romanov. Francoski filmski delavci so ga posneli v koprodukcij) z italijanskimi v tchnicoloru. Adaptacijo romana ln dialoge sta oskrbela Jean Auren-che ln Plerre Bost, glasbo je napisal Renč cloereo. Režiser filma
Je priznani umetnik Claude Au-
tant-Lara, kot glavna Igralca pa nastopata v prvem delu Danieli« Darrieux In Gčrard Philippe.
Vsa ta Imena dokazujejo resno hotenje m prizadevanje, ki združeno z željo, čim bolje In vemeje preliti Stendhalov roman na filmski trak. ustvarja lz nefilmskega teksta dober film.
Film Rdeče m črno Je nabavilo
podjetja Croatia tlim, m. o.
ee r knjigi vrsti devet povesti, v katerih avtor Martina Edena in drugih romanov, ki so poznani in slavni po vsem svetu in tudi pri nas, z velikim znanjem in umetniško močjo oživlja čudovite pokrajine severa in ljudi, ki so ob koncu prejšnjega stoletja zbrali dovolj poguma in odšli tja iskat zaslužka in .bogastva.
Avtobiografski delež, ki ga skoraj vsak pisatelj prispeva v svoja dela, je pri Londonu posebno velik. Skrivnost umetniške vrednosti in popularnosti Londonovih knjig ne tiči zato lamo v resnično velikem pisateljevem talentu, temveč gotovo tudi v izbiri snovi in intimnem odnosu do nje, pa tudi v pripovedovanju, ki je tako neposredno, kot more biti le pripovedovanje očividca.
V svojem nemirnem iri skoraj potepuškem življenju se je tudi London,okužen od zlate mrzlica, napotil v skrajne severne predele Amerike in se pridružil lovcem na kužuhovino in iskalcem zlata v deželi, kjer temperatura petdeset stopinj pod ničlo ne sme pomeniti nobene ovir« za pot in delo. Umetniški plod tega obdobja je precejšnje število daljših in krajših povesti, v katerih London pripoveduje o grozljivo skrivnostni deželi snega, mraza in molka, o zagrizenem in trdovratnem boju domačinov in priseljencev z naravo, in korak za korakom slavi uspešno pot iskalcev, »volčjih sinov«, do zmage nad naravo !n sovražniki. Govori o njihovih nečloveških naporih in herojskih podvigih, pa jih vendar prikazuje v vsej njihovi človečanski preprostosti. Razmišlja o njihovi trdi, nesentimentalnl in dosledni morali, v kateri popuste in propadejo vsi pomehkuženi civiliziranci in vzdrže le cnl, ki so res pravi možje i trmasto voljo in čutom za poštenost in tovarištvo. Večkrat se
mu pripovedovanje skrči skoraj do psihološke črtice, velikokrat pa se med pripoved vrine liričen opis in poblisk zdravega humorja.
Devet takih povesti je zbranih v knjigi Bele samote: Bela tišina. Volčji san, Možje v Forty-Mileu, V daljni deželi. Napitnica popotniku. Duhovniška predpravica, Modrost poti, Kraljeva
žena in Odiseja Severa.
Prevod Olge Grahorjeve Je lep In dober, učinkovita je tudi oprema Gregorja Košaka.
Od založbe Obzorja si želimo 1« več podobnih knjig.
B. G.
Branko Rudolf: ZAMORČEK IN LADJICA. Pes*nl za otroke. Ilustriral Janez Vidic. Ljubljana, a (ladinska knjiga, 1955.
TEHNIKA. Jubilanti broj. RAZVOJ TEHNIKE I PRIVREDE D JUGOSLAVIJI 1915-55. Beograd, Savci lnlenjera i tehničara FNRJ, UH,
V Pomurju nad 40 društev prijateljev mladine
Od blizu
}• Ml ▼ M u raki
Soboti ustanovni otočan zbor
novo Okrajne zveze društev prijateljev mladine za Pomurje, ki združuje nad 40 društev prijateljev mladino vsega Pomurja. Na občnem zboru, ki mu Je kot gost prisostvovala tudi predsednica, glavnega odbora OPM Slovenije tov. Ada Krivi-:ava, je bilo prikazano veliko in pomembno delo, ki so ga društva prijateljev mladine eprjavlla preteklo leto za do-fc-robit pomurske mladine. Kot »r*lo uspešno se Je pokazalo de-fe? društev po posameznih sekcijah. Tako je Imelo DPM v Ljutomeru sekcije za izvenšol-sko zaposlitev pionirjev, za delo s predšolsko mladino, za delo s pošoisko mladino, za socialno skrbstvo in zdravstvo, za vzgojo staršev in za izbiro poklicev.
Naj lepše uspehe je pokazalo delo s pionirji. Samo v bivšem ljutomerskem okraju je to delo zajelo blizu 3500 pionirjev, ki so pokazali svoje sposobnosti v samostojnih nastopih, na razstavah in proslavah. Mnogo so DPM v Pomurju prispevala za Novoletno jelko tn prireditve ob prazniku pomladi. Tudi 10. obletnico osvoboditve so pomurski pionirji pod vodstvom DPM dostojno proslavili. V Gornji Radgoni je bil 22. maja pionirski festival, na katerem je sodelovalo več tisoč pionirjev s 14. pevskimi zbori, 3 folklornimi skupinami, tamburaško godbo in podobno. DPM so tudi skrbela za dostojno proslavitev Tedna otroka. V tem tednu so bila Številna vzgojna predavanja, na javnih prireditvah so izrekali priznanja najboljšim rajnikom, ustanavljali so nova
društva p rij *t«ld«<v mladina ttd.
V Tednu otroka so ▼ mnogih
krajih osnovali tudi odbora za ustanovitev šolskih kuhinj. V teh kuhinjah dobiva malico nad 2000 otrok. V Ljutomeru in Murski Soboti so se DPM borila za to, da šolska mladina ne obiskuje več onih filmskih predstav, ki zanjo niso primerne. Okrajna zveza DPM v Murski Soboti je letošnjo pomlad organizirala tekmovanje za pionirsko šahovsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 1200 pionirjev in pionirk. Najboljše skupine — skupno 110 pionirjev — so izvedle v Murski Soboti okrajno ekipno prvenstvo in bile nagrajene. DPM so ob za-kijuftitvi šolskega leta tudi nagradile najboljše učence v šolah. V šolskih počitnicah so društva priredila številna taborjenja, ki se jih je udeležilo blizu 1000 otrok. V Murski Soboti ln Ljutomeru je zveza DPM priredila tudi razstavo otroških risb.
Vsa društva prijateljev mladine v Pomurju imajo po enega člana v svetu za zaščito družine. Nekateri sveti so že sprejeli konkretne predloge DPM za ureditev perečih zadev v nekaterih družinah. Večina društev prijateljev mladina v Pomurju ima tudi pregled nad socialno in zdravstveno ogroženo mladino. Vse podatke so člani društev na kraju samem preverjali. V Murski Soboti, Beltincih ln Lendavi so na pobudo DPM pripravili zdravstvene preglede in obiske na domovih. DPM v Pomurju so razpravljala tudi o vedenju šolskih otrok la *• pečala e problemi vajencev. V Beltincih so člani DPM na
korlščanju vajencev, o njihovem obnašanju ln podobnem. DPM na aedežih nižjih gimnazij so se zlasti zavzela za pravilno usmerjanje mladine v razne poklice. Ta naloga društev je bila tem važnejša, ker je zaradi Izredno gosto naseljenega prebivalstva v Prekmurju nujno, da se velik odstotek šoloobvezne mladine odloči za nadaljnji študij ali za uk v obrti oziroma trgovini. DPM v Pomurju so bila pobudnik za ustanavljanje raznih tečajev, zlasti za pravilno prehrano otrok. Taki tečaji so bili
na p«*««** društev ▼ Beltincih,
Bogojini ln drugod. DPM nudijo tudi neposredno pomoč šolskim kuhinjam. Članice DPM v Lendavi, Bogojini, Cankovi, Dolencih ln drugod redno pomagajo ln skrbijo za nemoteno delo šolskih kuhinj.
Med važnimi nalogami, ki jih je nova zveza DPM za Pomurje sprejela na ustanovnem občnem zboru za svoje bodoče delo. Je predvsem naloga vzgajati starše tako, da bodo vzgojo svojih otrok prilagodili vzgoji v šoli in da bodo tako starši ln šola skupno vzgajali novega socialističnega človeka.	H.
Taborniško zastavo bodo razvili
Javna zahvala
Med najbolj delavne organizacije v Novem mestu spadajo taborniki, organizirani v »Rodu gorjanskih tabornikov«. V manj kot štirih letih se Je razvila iz male taborniške družinice močna taborniška organizacija, ki šteje sedaj že nad 220 članov.
Prvi zarodek novomeške taborniške organizacije Je sestavljalo 7 članov, ki so pričeli z delom septembra 1951. 2e na
dan enajste obletnice ustanovitve OF, 27. aprila 1952 Je bila ustanovljena samostojna družina »Gorjanskih tabornikov«, 30. novembra istega leta pa je bil že ustanovni občni zbor »Rodu gorjanskih tabornikov«. Delo rodu kažejo najbolj zgovorno številke: od ustanovitve, pa do konca novembra letos so imeli novomeški taborniki 967 vodo-vih sestankov, 164 vodovih izletov, 67 sestankov družin, 6 rodovih sestankov, 36 izletov družin ln 7 rodovih izletov. Vsako leto organizirajo velike tabore. I>ra sta bila na Otočcu, eden na Kolpi pri Vinici la eden na Kolpi pri Radencih. Organizirali
f morju je ujel lisjaku
• angini mu* Je SMkovtt otoček, prekrit a borovim sozAičKoin topačnUtl — Velika Vrgada. Na tjmm otočka Jt mnogo zajcev. Na dela Je otok oddaljen od m, kakih aaam. Dasi se tod zadržujejo morski psi, je tari lisjak prihajal že d'-c im eemnfl s kopnega na ta otok la lovil zajce, Čuvaj otočka Ive Matejaš Jo sieer opazil sledove, mislil pa Je, da so to sledovi nje-g proga psa. Neko no« ob koncu novembra Jo opazil v grmovju ž*-vri M zažvižgal, misleč, da je nje* m pes. Toda Žlvsl Je zbežala do obalo In skočila v morje. S čolnom JI Jo sledil. Bila Je mesečina la *.v. js hitro dohitel žival ter epkSU, da Jo velik lisjak. Zelo ee Jo mmčtl, predem mu Je uspelo udariti	s	veslom. Toda ta
Jo kiji* temu plaval naprej in se pred nadaljnjimi udarci zavlekel pod	rob čolna. Barba Ive je
udaril te dvakrat ln tako omamil o-j-s- ga zvezal s vrvjo In zvlekel v čoln. Tu el Je lisjak opomogel m v boru med človekom M MJUem jo starec komaj uspel.
(BIC)
J
so več partizanskih pohodov na Gorjance, na Frato, Dol. Toplice in drugam, udeležili pa so se tudi vseh zlotov Združenja tabornikov, prav tako proslav v Dol. Toplicah, na Okroglici in na Ostrožnem. V tekmovanju na čast VI. kongresa ZKJ v novembru 1952 so si priborili prvo mesto, v taborniškem mnogoboju na Okroglici drugo, na letošnjem zletu Zveze tabornikov Slovenije pa v hudi konkurenci, tretje mesto. Pri vsem tem pa je bila osnovna naloga Rodu vzgoja mladih ldudi v zavedne in koristne člane družbe, hkrati s spoznavanjem prirode in lepot domovine ter obujanje spominov na narodno osvobodilno borbo. Rodov vod »STRELA« že drugo leto Izdaja avotj štirinajstdnevnik »TOMAHAVK«, ki je sicer samo ciklostiram,
V počastitev desetletnice osvoboditve dn dosedanjega uspešnega dela, bodo v nedeljo, 11. decembra dopoldne razvili svojo zastavo, na kar ee že delj časa skrbno pripravljajo. Razvil jim jo bo narodni heroj in sekretar okrajnega komiteja ZKS tovariš Jože Borštnar. Taborniki so prepričani, da bodo svoje plodno delo v bodoče še boilj razvili in vključili v »voje vrste zlasti vajensko ln delavsko mladino.	M
Nova cevama v Slov. Bistrici
▼ tovarni »Impol« v Slovenski Bistrici eo v polnem teku montažna dela v novi, sodobni cevarni za predelavo aluminija. Okrog 95 odstotkov vse strojne opreme je že dospelo. Deloma so jo tudi ze namestili. Med drugim so postavljene stolpne peči. ravnalni stroj za ccvl in drugo. Te dni dostavljajo dele ogromne 3500-tonske stiskalnice. ki jo je Izdelala tvrdka Schlocmman v Nemčiji. Temelje za to orjaško stiskalnico so že zabetonirali, prihodnji teden pa bodo začeli z montažo. Vsa ostala oprema, tegalne klopi in stroji za obdelavo, pa Je domače proizvodnje. Zaradi nepredvidenih zakasnitev v dobavi uvoženih strojev se bo začetek obratovanja nove cevarao aakasnll najbrže do spomladi.	-JP
T Slivnici |« zasvetila
električna luč
V Slivnici Je te dni prvič zasvetila električna luč, kar Je bil za prebivalce velik dogodek. S pripravami za elektrifikacijo so začeli Slivničanl že pred	tremi
leti. Izvolili so elektrifikacijski odbor, v katerem so bili zastop. nlki vseh	tistih vasi, ki	so se
zavzemale	za elektriko.	Sami
prebivalci	eo prispevali	slasti
precej lesa ln že 1953. leta začeli graditi daljnovod in transformator. Za omrežje In dajnovod so zbrali nad 1000 kostanjevih drogov, opravili nad 11.000 prostovoljnih delovnih ur in 1500 ur s živinsko vprego. Sredstva za elektrifikacijo so prispevali poleg Interesentov še občinski ljudski odbor, kmetijska zadruga v Slivnici, OZZ Celje ln OLO Celje.
Ko so začeli • pripravami za
elektrifikacijo, «e Je eavzemalo zanjo 23 vasi. pozneje pa so nekatere odpadle ln jih Je ostalo samo 14, toda električna luč je zaenkrat zasvetila samo v 11 vaseh, v ostalih treh pa bo verjetno prav tako že v kratkem urejena elektrifikacija.	M.	L.
Izbol]5alt bodo delo mladinske organizacije
Po obftlnsScl mladlnhkt konferenci v Senovem Je mladinsko delo popolnoma zamrlo. Nihče se ni čutil toliko odgovornega, da bi sklcal sejo novoizvoljenega občinskega komiteja. Tudi prejšnji občinski komite se ni čutil poklicanega, da bi dal pobudo za sklicanje novega. Stanje Je še poslabšalo dejstvo, da se Je več članov odselilo.
Zveza komun stov in Soc. zveza se nista sprijaznili s takim stanjem v mladinski organizaciji, zato sta posvetila le-temu posebno razpravo. Tudi na sestanku mladih komunistov so razpravljali, kako bi poživili mladinsko delo. Rezultat vseh teh razprav je bil, da so obnovili občinski komite LMS, ld ga vodijo mladinci, polni volje ln sposobnosti za vodenje mladnOke organizacije.
H gornjemu velja pribiti ugotovitev, da bj Zveza komunistov in Soc. zveza marsikje morala tako skrbeti za mladino, ki še n; našla poti v svojo organizacijo.	-mc.
V bodoče več sodelovanja z drugimi!
Bred kratkim je bi! redni letni občni zbor Avto-moto društva v »TAM« v Mariboru, ki se ga Je udeležilo večje število članov. Iz poročil Je bilo razvidno, da Je doseglo društvo v preteklem letu prav lepe uspehe. Največje je dosegla šolska sekcija, pri kateri Je opravilo šoferske izpite 97 kandidatov. Organizirali so tudi avto-moto krožek v tovarni poljedelskih strojev, ki šteje 62 članov ln dela v okviru društva. Prav tako Je bilo plodno udejstvovanje društva na športnem področju, saj so tekmovalci Avto-moto društva sodelovali skoraj na vseh domačih dirkah in dosegli zadovoljiv uspeh.
V razpravi so navzoči predlagali, naj bi se bolj povezali z drugimi društvi, predvsem pa z Avto-moto zvezo Slovenije. Mnogo pikrih Je bilo slišati na račun slabega finančnega poslovanja, saj knjigovodstva nekaj časa sploh niso vodili. V prihodnjem
V novembru sta slavila Anton ln Emilija Stlplovšek, oskrbovanca Doma onemoglih na Bokalcah, biserno poroko. Za prisrčno slavje, ki so ga pripravili v poročnem uradu ▼ Ljubljani, se oba vsem, ki so ga omogočili, najprisrčneje zahvaljujeta, predvsem pa tov. Jošku Gorjancu, članu okrajnega ljudskega odbora, za prisrčne besede ln jubilejno listino, zadrugi sobo in črkoslikarjev ter pleskarjev in ličarjev za njeno velikodušno darilo in Zvezi gluhonemih.
Vabimo gradbena podjetja In trgovska podjetja. Industrijo, kmečka gospodarstva ter ostale interesente za gradbeni material za leto 1956. da nam prijavijo svoje potrebe za naslednje izdelke:
Apno, cement, mavec-alabaster, stukaturno trstiko, zidno opeko, fasadno opeko, dimniško opeko, votlaki 1/1, BH 4, stropnjaki, Monta, LGD, Rapid, poro lit, strešna opeka - enozarezna, dvozarezna, bobrovec, strešna lepenka. Izolacijski material, bitumen, salonitne plošče - valovite, eternit, vse vrste kanalizacijske, dimne, salonitne in betonske cevi, itd.
Prijave sprejemamo na upravi podjetja:
99Cement - opefea
LJUBLJANA, šmartinska cesta 21,
telefon 30-140.
33
jLaško	in
Ims Laškega kot turističnega središča je skoraj neločljivo povezano z ustanovitvijo termalne zdravilne kopeli. Lani je bilo ravno sto let, odkar je bilo odprto zdravilišče, ki je Laškemu prineslo sloves imenitnega zdraviliškega ln letoviškega kraja. 6koda je, da so Laščani to pomembno obletnico skoraj popolnoma prezrli.
Zanimivo je, da o toplicah v Laškem ni nobenih zanesljivih zgodovinskih podatkov, da bi bili mani že v starem veku. Verjetno je. da so domačini pognali uspešnost toplih vrelcev gg zdravljenje zlasti revmatičnih bolezni, vendar pa pisanih poročil o tem ni, prav tako kakor nimamo prav nobenega zgodovinskega potrdila, da so Rimske toplice res uporabljali že Rimljani. Saj je ceio to ime staro komaj sedemdeset let in se Je kraj prej imenoval »Toplica pri Laškem«. Gotovo so se Laščani že davno kopali in tudi prali perilo v toplih izvirkih, ki prihajajo izpod Huma in s* pod njim na levem bregu Savinje izlivajo vanjo, na praktično uporabljanje istih v večjem merilu pa niso mislili.
Prvi je ugotovil primernost toplih Izvirkov za tistim časom primerno sodobno in udobno kopališče dunajski ing. Leopold R<5dl, ki je pod Laškim vodil dela v zvezi z železniškim mo-•tom čez Savinjo ob graditvi proge bivše Južne železnice. Z ▼•likimi investicijami je zajel topi« vrele« na desnem bregu ftavjnj«, jih aavaroval pred po-
plavami in začel zidati kopališka poslopja, načrtov pa ni mogel dovršiti, ker so presegali njegove finančne zmožnosti. Zato je nova ustanova naglo menjavala gospodarje, se večala in izboljševala in končno postala za Laško svojevrstna privlačnost, kakršne zlepa ni imelo kako drugo mesto na slovenskih tleh, zaslovelo pa je še daleč po vsej tedanji Avstriji in izven nje. Za tedanje pojme kar razkošni družabni prostori v kopališki stavbi in res lepo urejeni park pričajo o velikopotezni zamisli in o priljubljenosti tega kopališča, ki je privabljalo mnogoštevilne goste od vsepovsod.
Ugodne železniške zveze, razmeroma majhna razdalja od velikih mest Dunaja, Gradca, Zagreba in Ljubljane (saj je bilo z Dunaja komaj sedem ur z br-zovlakom) so Laškemu zagotovile stalen dotok obiskovalcev. Mirno in prijazno starinsko naselje z obilico zelenja, nenavadno slikovita okolica, toplo, deloma že skoro južnjaško podnebje: vse to j« obenem z zdravilno toplo vodo naredilo iz La-ikega modno letovišče in termalno in klimatsko zdravilišče, kamor so hodili iskat oddiha in zdravja petični tujci, poleg njih so pa kopališče obiskovali zlasti ob nedeljah tudi preprosti ljudje iz okolice, ki so v trumah obiskovali toplice in iskali v njih zdravja ali vsaj olajšanje.
To je bila zlata doba Laškega, ki je dobrih ieatdetet let uživalo sadov« topi iških naprav. T«
doba J« pomenila doslej višek njegovega gospodarskega razmaha, nehala se je pa hkrati s prvo svetovno vojno, ko se je dotok tujcev močno zmanjšal in polagoma usahnil, domačih gostov si pa lastniki kopališča in Laščani sami niso znali pridobiti. Tako ni čudno, da so kmalu nerentabilne toplice prešle v last ustanov socialnega zavarovanja. S tem se je značaj kopališča bistveno spremenil, saj Je postalo poslej namenjeno v prvi vrsti zavarovancem, torej delovnim ljudem, ki so jih pošiljali tja zaradi zdravljenja. Po osvoboditvi je stanje ostalo nespremenjeno, dokler lani niso spremenili kopališča v Rehabilitacijski center za delovne invalide in temu primerno povečali in preuredili obrat, tako da zdaj v kopališkem zavodu prvenstveno usposabljajo za delo invalide in bolnike z zlomi in podobnimi poškodbami. Vendar je tudi zdaj kopališče dostopno drugim bolnikom — zasebnikom toplice same so pa še vedno od-pite vsakomur.
Na žalost ao kopališčna poslopja, ki so po večini stara že preko sto let, v razmeroma slabem stanju in brez sodobnih higienskih naprav in udobnosti. 2e prvotni graditelj j« storil temeljno napako, ko je neposredno nad zajetimi vrelci sezidal stanovanjsko poslopje za paciente. Vlaga in topli hlapi ao prepojili vso stavbo in je danes temeljito popravilo težavno, ker bi bilo tudi predrago.
Raz«a teh radioaktivnih izvir-
kov, ki imajo stalno, pozimi ln poleti enako temperaturo okoli 37° C, ln ki se zelo uspešno uporabljajo pri različnih revmatičnih obolenjih, ishiasu, poapnenju žil In pri živčni oslabelosti, je v Laškem kopalcem na razpolago še Savinja. Ta doseže celo 28° C, seveda je pa kopanje v njej problematično zaradi odpadnih tekočin, ki jih spuščajo vanjo v Celju in drugod. Pred prvo svetovno vojno je stala na levem bregu vrsta kopalnih kabin, pa tudi zdaj ob sončnem vremenu poleti ves breg kar mrgoli kopalcev. Savinja je tudi zelo vabljiva za vožnjo s kajaki ali kanuji, saj je nedaleč Sava s svojimi slovečimi brzicami. Celo jadranje goje posamezniki.
Laško ima mnogo turističnih vabljivosti v svoji bližnji ln dalnji okolici. Pozimi so za gojitev športa na razpolago idealni tereni, kjer Je mogoče smučanje in sankanje. Poleti je pa vsa okolica mesta eno samo iz-letišče, tako da si je kar težko izbrati kraj, kamor bi se odločili. Za vsakogar je kaj, za ljudi, ki hočejo samo na prijeten sprehod po ravnem, pa tudi za »hribolazce« je dovolj vzpetin in strmin na razpolago.
Laško je značilna starinska gručasta naselbina, docela naravno nastala in skrbno prilagojena krajevnim razmeram. Iz strnjenega naselja skoraj neopazno prehaja v pokrajino. Dasi se ime Laškega — nemška beseda Tuffer (lat. Tibernia) izhaja iz starega slovanskega izraza »debro«, kakor se še danes ta dan Imenuje naselbina nedaleč od mesta =r omenja C« L
letu nameravajo lzSolati večjs Število Šoferjev ter prirediti ne-dino. Ob koncu so izvolili Se nov kaj dirk in več predavanj za mla-20-člartski upravni in tričlanski nadzorni odbor	—ak
Valentinu Prevolniku v spomin
Pred nekaj dnevi Je po hudi bolezni umrl v Mislinju komaj 51 let star Valentin Prevolnik. Kako zelo Je bi! priljubjen in kako so ga spoštovali, je pokazal pogreb in številni venci. Med narodnoosvobodilno borbo je pokojni Prevoinlic mnogo pomagal našim borcem za svobodo, zato se ga vsi radi spominjajo. Vsi, ki smo ga poznali ga bomo ohranili v lepem spominu.	-njo
Iz LITIJE
Ljudska univerz« v Litiji Je te dni priredila zanimivo vzgojno predavanje. Dr. Leon Žlebnik iz Ljubljane je predaval o spolni vzgoji otrok. Številni poslušalci, večinoma starSl. so bili s predavanjem zelo zadovoljni.
•
Te dni so pionirji osnovne tol«
v Kresnicah priredili v dom«čem Gasilskem domu otroško igrico »Mezinček«. Gledalci so bili z izvajanjem otrok zelo zadovoljni. Pozna se Jim, da so v dobrih rokah učiteljice Nade RovSkove, kj Je vodila režiserske posle.
•
Pevci litijske »Svobode« so pred kratkim obiskali Dora onemoglih v Cmem potoku pri Litiji. kJeT so zapeli nekaj pesmi ln s« pogovorili z oskrbovanci. Vsi prebivalci doma so bili obiska zelo veseli, saj so se prepričali, da Jih delovni državljani niso ln ne bodo pozabili.	-k
Izšolali so 480 šoferjev
Avto-moto društvo na Bledu Je med najboljšimi v Sloveniji. — Prednjači po številu članov ln aktivnosti, predvsem pa po številu izšolanih šoferjev, saj Jih Je vzgojilo že 4*0. Čeprav je delo društva pred dvema letoma precej popustilo, je nedavno ponovno zaživelo. Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo lepo število članov, so sklenili, da začno takoj z delom. Šoferski tečaj se Je že začel, obiskuje pa g a 23 članov. Ko bo ta tečaj končan, bodo začeli takoj z novim. Društvo Ima na razpolago šolski avto ter šolski ln dirkalni motor. V bodoče bodo usmerili delo na komisije, med katerimi polagajo največ pažnje turistični. Na zboru so še sklenili, da bodo izvedli pozimi na jezeru, če bo zaledenelo, motoskijfirlng, priTedili bodo cestno hitrostno dirko in pripravili V. alpsko vožnjo. To prireditev bodo pripravili skupno z Avto-moto zvezo Slovenije.	B.	B.
V spomin na dogodke pred 14. leti
Za letošnje praznovanje občinskega praznika v Litiji, ki bo že četrto po vrsti, so določili dneve od 10. do 18. decembra. Prireditveni odbor je poskrbel za zelo pester spored, o katerem smo deloma že pisali v našem dnevniku. Omenimo naj še, da bo glavna proslava danes. Popoldne bo pred spomenikom žrtvam NOB v Litiji zbor partizanskih patrulj, ki pridejo s Tlsja, po položitvi vencev pa bo v dvorani Sindikalnega doma slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, na kateri bodo ievolill za častna občana generalna majorja Franca Poglajena ln Dušana Kvedra. Med tednom nameravajo v Litiji prirediti razstavo partizanskega tiska, ob zaključku občinskega praznika pa bo obiskala Litijo in Šmartno Svoboda Center tz Trbovelj z dramo »Ana Karcnlna«. Litijanl so se za svoj praznik lepo pripravili.
Razstava mlade umetnice v Gorici
Danes bo v dvorani okrajneg« ljudskega odbora v Novi Gorici otvoritev slikarske razstave mlade umetnice Adrljane Maraž, ki se bo tokrat prvič pojavila v Javnosti. Razstava bo za Goriško pomemben dogodek, saj bo lahko znatno pripomogla k poživitvi slikarstva na Goriškem. V zadnjih letih nam je dala Goriška že dv« slikarja — Rajka Nemec« lz Hetn-ljaka —. izmed katerih Je slednji pravkar zaključil razstavo v isti dvorani.
Andriiana Maraž Je študiral« n« Umetnostni akademiji v Ljubljani. Po končanih študijih se J« vrnila v Vrtojbo, kjer se Je resno ukvarjala s slikanjem. Uspeh njenega dosedanjega prizadevanj« Je
30 slik, ki sl Jih bodo Goričani v 10 dneh ogledali in lahko ugotovili, da ima Adrijana precej pogojev za razvoj svojega talenta in izluščltev samostojnega izraza. Med številnimi portreti, k-; so JI priljubljen motiv in kjer se uspešno razvija, bodo uvrščena tudi tihožitja in drugi motivi, v glavnem slikani v olju.
Adrijana b:	rada prenesla na
piano, življenje, značaj in dušo goriških ljudi, ki so ji blizu ln ki jih ljubi. Sama nerada govori o svojem dc-lu in načrtih, sicer pa bodo nekoč slike same povedale, kaj je hotela ln v kol.ko Ja uspela. Razstavo si bo prav gotovo ogledalo veliko ljudi.
Celjsko gledališče v Brežicah
Z željo posredovanja odrske u-metnosti tudi podeželskim krajem. bo v ponedeljek 12. XII. T Brežicah prvič po vojni gostovalo .Mestno gledališče iz Celja. S Shakespearovim »Othello-m«. V Brežicah n okolici je vzbudila vest o gostovanju celjskih igralcev veliko zanimanje. l*n srečanju z Molierovim »Tarluffom«, ki ga Je pred leti uprizorila na Slovensko-hrvatskem	festivalu
Ljubljanska Drama v edinstvenem okolju baročne grajske dvorane z nepozabnim, danes že pokojnim Levarjem, bo to drugo pomembno gostovanje poklicnih slovenskih odrskih umetnikov v Brežicah.	m
Vsak četrtek
novi
►TT«
))
Kartonažna f.oyarna(C - Ljubljana
1182 ln j« leta 1227 Imelo že trške pravice, vendar ni bilo nikdar obzidano. Branil ga je grad na vrhu griča Tabora, pod katerim ao se razvrstile trške hiše. Grad, ki se omenja že v prvi polovici 12 stoletja kot last Spanhajmovcev, je danes v razvalinah, ki so Jih pred nekaj Jeti vnovič utrdili in obvarovali pred popolnim razpadom.
Od kolodvora pelje most £ez Savinjo v mesto. Pogled z mosta na Laško s Humom v ozadju je zares veličasten. Takoj onstran mosta stoji na desni veliko baročno poslopje graščine, postavljene leta 1675. Prvotnih stolpičev • čebulastimi strehami, ki so krasili stavbo, že zdavnaj ni več. Graščina je bila po zaslugi MLO lani zgledno restavrirana. Pod njeno streho je zbrana večina javnih uradov in zavodov. Poslopje Ima v obeh nadstropjih zahodnega krila lepo proporcionlrane arkadne hodnike, v vzhodnem krilu pa stoji originalen stolp z dvostranskim odprtim stopniščem. V delu tega trakta je sedaj zasilno nameščen krajevni Valentinčičev muzej. Zaradi pretesnih in temnih prostorov ni mogoče strokovno pravilno razporediti eksponatov, med katerimi je zlasti pomembnih nekaj krajevno zanimivih zgodovinskih ostankov. Nasproti graščine je v nekdanjem, do kraja prezidanem poslopju »Novega meščanskega hospitala« nameščeno gostinsko podjetje Hotel Savinja. Ta nekdanji hospital, ki Je bil nekako zavetišče za stare in obubožane meščane, je leita 1560 refundiral Janez Kcst. Valvazor, eden izmed rvfHniVov našega <-ia»*neg« zgodovinopisca.	(Dalj«.)
Čufarjeva ulica 16
Čufarjeva ulica 16
razpisuje naslednji delovni mesti:
kalkulanta,
n or mire* a
POGOJI: za obe delovni mesti popolna ali nižja srednja šola z večletno prakso. - Osebe iz grafične stroke imajo prednost. - Sprejmemo tudi
VEČ MLAJŠIH MOŠKIH
za priučitev na strojih. Plača po tarifnem pravilniku, oziT. dogovoru. — Ponudbe z dokazili strokovne izobrazbe in opisom prakse sprejema tajništvo podjetja.
Naša nagradna anketa
Mrom po naši zemlji znan« ZDRAVILIŠČE DOBRNA bo za 16 dni sprejelo enega n slih naročnikov, ki ga bo določil ireb V«« Uk« anket« »Slovenskega poročevalca«.
NOVOLETNA JELKA-PRAZNIK DRUŽINE
/f^NEVNIK ŠESTKRAT DRUGAČNE BLUZE
Rad se spominjam katerega koli otroškega praznika in tistega napetega pričakovanja, ki ga ta prinaša. Danes je vse to daleč, daleč. Toda ostal je le sladek spomin na tisto skrivnostno lepoto. Pozabil sem na orehe in srebrne orglice, poza-
sebi primerno, ne pa v zakotnih krčmah in sumljivih druščinah. V marsikateri občini pripravljajo za tako mladino ob novoletnem prazniku majhne obdaritve, združene s kulturnimi programi in plesom.
Tudi na stare, onemogle ljudi
pri Jate! Jer mladine ln druge
organizacije pripravile otrokom ta praznik prijeten in lep.
Spomnimo se na otroške praznike v svojem detinstvu, kako smo bili ob njih srečni, ln privoščimo to srečo tudi našim otrokom!	V.	S.
Mamica
bil rožiče in vence fig, toda pozabil nisem lepote tistih dni.
S spominom na lastno mladost bi sc moraii tudi letos pripraviti za največji otroški praznik — Novoletno jelko. Pravzaprav pa je Novoletna jelka več kot samo otroški praznik. To je praznik družine. Malo je dni v letu, ki bi tako zbližala otroke s starši in obratno, a tudi starše — moža in ženo med seboj. Intimnost družinskega sožitja je ob tem prazniku večja kot kdaj koli prej. In zares, kaj je lepšega, kot pogled na čisto otroško veselje in starše, ki se radujejo skupaj s svojimi malčki.
Povsod pa ni tako. Preneka-teri otrok bo prikrajšan za srečo, ki jo daje urejen, topel dom. Vendar, Novoletna jelka je otroški praznik, zato naj bi jo doživljali tudi taki otroci, prav vsi Za to si prizadevajo društva prijateljev mladine, Socialistična zveza delovnih ljudi, Zveza prijateljev mladine ter druge množične organizacije. Še posebej bo treba mlsiiti na obdaritev partizanskih sirot, kar bodo marsikje storili lepo in prisrčno.
Pomisliti pa bo treba tudi na doraščajočo mladino, ki naj ta lepi praznik tudi lepo doživlja,
marsikje niso pozabili. V nekaterih občinah jim bodo pripravili pogostitve, potrebnejše pa bodo tudi obdarili.
V teh dneh, ko pripravljamo Novoletno jelko, manj glejmo na zunanjo podobo praznika kot na samo vsebino. Res je, da je prav, če že na zunaj pokažemo prazničnost in pomen tega praznika, vendar ni treba pretiravati. Od vsega je važnejša vsebina in v otroku bo praznik zaživel v vsej svoji veličini. Mnogokrat je doslej pomenil ta praznik le razdelitev daril in celo starši so bili prepričani o lem, saj so hiteli z ene prireditve na druga, samo da bi njihov otrok dobil čim več. To pa ni edini in najvažnejši namen tega praznika.
Kako bogata je lahko vsebina novoletnega praznika! Mnogo pravljic imamo, od pari ižanskih zgodb do čudovitih Andersenovih pravljic, s katerimi lahko obogatimo otrokova čustva. Zato je vsebina samega otroškega praznika ob novem letu prva in najpomembnejša naloga pripravljalnih odborov. V njih naj sodelujejo vse množične organizacije in podjetja, skratka čim več ljudi.
Naj ne bo kraja, tudi ne
majhne vasi, kjer ne bi društva
Kako kuhamo pakistanski ril
Naše trgovine so v zadnjem času založene s pakistanskim rižem, ki ga gospodinje dvomljivo ogledujejo, ker je droben, rjavikaste barve In ima poseben duh. Kar se razlikuje po obliki, barvi, a tudi po vonju od riža, ki smo ga vajeni, sl marsikatera gospodinja pomišlja, da bi ga kupila. Ako ga pravilno pripravimo, bomo z njim zadovoljne, zlasti ker je poceni.
Kuhati ga moramo takole: najprej ga Je treba skrbno prebrati, ker Je smetan in vsebuje še seme drugih rastlin. Prebiranje Je nujno tudi v večjih prehranjenih obratih. Čeprav Je to delo zamudno, se izplača, ker Je potem riž mnogo okusnejši. Prebran riž operemo v dveh vročih vodah. Ni pa dovolj, da vodo na riž samo nalijemo; moramo ga dobro premešati z rokami. Tako pripravljen riž zalijemo z vročo vodo. Ko dobro prevre, vodo odlijemo, ga zalijemo vnovič, in to spet z vročo vodo. Mnogo okusnejši Je riž, če ga odlijemo še enkrat. Sele zdaj ravnamo z njim kot običajno.
Riž ima v začetku kuhanja poseben duh, ki nastaja zaradi posebnega postopka pri luščenju. Ta duh, ki ga mi nismo vajeni, izgine, če ravnamo z rižem po gornjem nasvetu. Zrna pri kuhanju pobele in ostanejo lepo cela. Paziti pa le moramo, da pri prvem delu priprave riža ne prekuhamo.
Zelo primeren Je ta riž tudi za pripravljanje krvavic, medtem ko ga dojenčkom ne pripore?-lo.
(»Naša žena«)
27. novembra. Moja lastnica Jo atara trideset let in ker nima mnogo denarja, me je kar sama ukrojila. Bila sem zelo žalostna. Kar ravno, brez vseh okraskov, brez všitkov ali kakršnih koli posebnosti sem se zagledala v ogledalu. Sele potem, ko je na večji okrogli vratni izrez z majhnimi gumbi pripela okrogel ovratnik in ob robu bluze na štiri gumbe zapela pas, sem postala zadovoljna. Taka sem se pokazala v pisarni in vse bluze »o mi zavidale mojo ljubkost.
28. novembra. Danes Je šele drugi dan mojega življenja, pa sam že spremenila videz. Dobila sem poškrobljen velik ovratnik, tz istega blaga pa sta tudi po-klopca ob robu bluze. Iz preostalega blaga je moja lastnica prišila na klobuk ozek trak. —-S temnim krilom, širokih zali-kanih gub — se imenitno razu-
mem.
28. novembra zvečer. Pravkar
sedim v kolodvorski restavraciji. Ker se peljem z vlakom na Gorenjsko in bo morda v vlaku hladno, mi je lastnica pripela visok, ročno pleten ovratnik. Prav tak je tudi rob na klobuku, malo drugačen pa je pasek ob bokih. Tudi ta je pleten, vendar je krajši kot razdalja obeh gumbov na meni. Ker je podložen z elastiko in blagom, me je ob pasu kar močno stisnil. Spet sva skupaj s krilom od kostima, ki Je tako toplo, da se ne bojimo tudi hladnejšega dneva.
29. november, dopoldne. Sla sem na proslavo, kjer sem srečala mnogo lepih bluz, čeprav me v lepoti nobena ni dosegla. Imela sem namreč tanko plisi-rano ruto, katera je bila pripeta na vratni gumb. V dvorani je bilo hladno, r-ato sem bila po-
tisnjena pod krilo. Ker sera bila zelo elegantna, me je seveda spremljalo temno krilo.
29. novembra popoldne. Sla
sem na sprehod. Sal, ki je ukrojen iz istega blaga kot jaz, je bil ovit okoli vratu, na eni strani pa je padal do mojega roba. Njegov okras je ozek pa* iz starega krzna, ki krasi tudi klobuk. Ko sem se v restavraciji pokazala, so me vsi zelo občudovali.
29. november zvečer. Plešem na večerni prireditvi. Moj vrat-
Obleka potrebuje nego
Tudi obleka potrebuje pra/v posebno nego, če hočemo, da bomo vedno dobro oblečene ali *kakor iz škatlice«. Zato res ni potrebna polna omara oblek, pred katero vendarle pogosto v zadregi premišljujemo, kaj bi oblekle. Poznam delovno ženo, ki ima razmeroma malo oblek, a vedno je kakor nova. Njene obleke so navadno iz dobrega blaga, brezhibnega kroja, lepo izdelane in kar je glavno, za obleko stalno skrbi in jo z ljubeznijo neguje. Se tako draga in lepa obleka bo httro star kos garderobe, če ne bomo pazile nanjo.
Zato bomo že ob nakupu blaga dobro premislile, kal nam najbolj ustreza, izbrale barvo, ki nam
Pletena ženska jopica
Jopica vam bo gotovo ugajala, kar Ima zelo preprost Kroj. Efektna je, ker ima na spodnjem delu plise gube, ki olepšajo jopico in je zaradi tega tudi debelejša in toplejša. Popis je za prsno širino 100 cm in volno, katere 20 pentelj meri 7 cm.
Zadnji del začneš s 150 pentljami in pleti za rob desno tja in levo nazaj 4.5 cm; nato 1 vrsto samih levih pentelj, da lahko ob njih rob upogneš na notranjo stran. Sedaj pleti dalje v sledečem vzorcu:	11 vrst desno tja.
levo nazaj. Dvanajsta vrsta (nazaj grede) 1 pentljo leto, naslednjo pentljo zabodeš G vrst niže. Dobljeno pentljo daš na pletilko, ter jo z naslednjo pentljo na pletilki levo skupaj podpleteš. Teh 12 vrst ponavljaš. Pleti tako v tem vzorcu 38 cm od n as n u tka. Sedaj začneš s snemanjem za rokav-nj izrez. Snemaš na obeh straneh najprej 3 pentlje, nato 17 krat po 1 pentljo. Ko imaš 30 plise
Jurčkova
Pet let mu je, Jurčku. Prav te dni se je spomnila mamica njegovega rojstnega dne in mu pripravna iepo presenečenje — krožnik zlatorumenih palačink (to je treba povedati, da so palačinke Jurčkova najljubša jed), zvrhano skodelico sladke smetane in skrbno zavit, s svilenim trakom prevezan zavitek.
Ko je bilo že vse na mizi, je poklicala Jurčka. Od presenečenja je začudeno pogledal, potem pa planil k mizi.
»Kaj je tu zavito, mama?« je bilo njegovo prvo vprašanje. Vse je bilo tako privlačno za radovedne Jurčkove oči: lesketajoč staniol papir, rumen svilen trak in zavojček sam. Seveda Jurček ni čakal, da bi mu mama povedala, kaj je v njem. Ne bodi len, brž je razvezal skrivnostni zavojček in pred njim je ležala, prelepa knjiga.
»Joj, knjigo si mi kupila, mama,« je sijoč od veselja zavrisnil Jurček.
»In kakšne lepe podobe so v njej! Ali je to čarovnica? Tu pa piše o Janku in Metki, kajne mama?«
Vprašanj ni hotelo biti konca, toda mama. mu je potrpežljivo pojasnjevala, kaj pomeni ta ali ona podoba.
•Prosim, mama, preberi mi pravljice.« In Jurčkova mama, vesela sinkove vneme za knjige, si je svojega fantiča posadila v naročje. (To stori mama le ob velikih praznikih!) Kmalu je bil Jurček ves zatopljen v pisani svet pravljic. Jezil se je na mačeho, pomiloval Janka in Metko in se končno veselil z njima.
Pozabljene so bile cukrene palačinke, pozabljena vabljiva smetana. Jurčku je nova knjiga pravljic pomenila mnogo več, kot te sladke dobrote.
Pet let ima Jurček. Toda na posebni polici, ki jo je očka napravil nalašč zanj, stojijo
njegove knjige v lepem redu, kar je čudno za Jurčka, ki nerad pospravlja igrače za seboj, zlasti zvečer, ko mu spanec zapira oči. Marsikdaj se mora mama jeziti nanj, toda zato, da bi pospravil knjige, ji ni treba priganjati Jurčka. Knjige, njegove lepe pravljice, so vedno na svoji polici. Ko pridejo njegovi prijatelji, da se skupaj z njimi igra, jim najprej pregleda roke, če so te čiste, šele potem smejo vzeti v roke njegove pravljice.
Majhen je Jurček, toda njegova ljubezen do knjig je velika in raste z Jurčkom vred.
»Za nekaj knjig na leto, ki jih kupim Jurčku, mi ni žal
denarja, saj vidim, kakšno veselje ima z njimi,« pravi njegova mama.
In res, nič ne more malega Jurčka bolj razveseliti, kot nova knjiga.
»Ali bom znal kmalu čitati?« dan za dnem vprašuje mamo, čeprav mu ona sama vsak dan rada posveti nekaj svojega časa, da mu znova prebere že neštetokrat prečitano pravljico.
In ko se je na večer svojega rojstnega dne odpravljal Jurček v posteljo, je šepnil mami: »Veš, mama, reci Dedku Mrazu, naj mi ne prinese toliko igrač, le mnogo knjig bi rad ...«	V.	K.
gub pleteš naprej samo desno
tja in levo nazaj. Ko imaš 14 cm višine od tega snemanja začni z dodajanjem. Dodajaš na obeh straneh 5 krat po 1 pentljo na vsakih 2 cm. Sedaj snemaš na obeh straneh za ramo. Snemaš 7 krat po 6 pentelj v vsaki vrsti na obeh straneh, preostanek pentelj v sredi snameš naenkrat.
Levi prednji del: Nasnuješ 100 pentelj in pleti najprej za rob 4.5 cm desno tja, levo nazaj Kot pri zadnjem delu. Nato 1 vrsto same leve pentlje. Dalje pleteš v vzorcu kot prednji del t. j. Plise gubice. Med 10. in 11. gubico vpletemo žep. Zato predenemo na pomožno pletilko pentlje in sicer vzemi med 22. pentljo stranskega šiva ln 30. pentljo od sprednjega roba 48 pentelj. Od teh 48 pentelj na pomožni pletilki snemi v eni vrsti porazgubljeno tri pentlje in pleti čez 45 pentelj za rob 6 vrst. desno tja, levo nazaj in nato snameš. Sedaj posebej napletemo čez 48 pentelj za notranji žep krpico 15 cm visoko desno tja, levo nazaj in jo ustavimo namesto posnetih pentelj ter vse skupaj čez vse pentlje pletemo naprej v vzorcu. Pri 38. cm od otsnutka začnemo z snemanjem za rokami izrez. Snemaš tako, kot pri zadnjem delu. Ko imaš 30 gubic, pleteš naprej same desne tja. leve nazaj. Pri 14. cm od snemanja pričnemo za rokavni izrez na zunanjem robu s nemanjein za vratni Izrez. Snemaš v začetku vsake vrste 28-krat po 1 pentljo. Na nasprotni strani pa začneš z dodajanjem pri 14. cm višine od snemanja za rokavni izrez. Dodajaš 5-krat po l pentljo na vsaka 2 cm. Sedaj snemaš za ramo po 6 pentelj v vsaki vrsti. Za rob prednjega dela nasnuješ 28 pentelj in pleteš desno tja, levo nazaj dolžino prednjega dela. ga obrneš na notranjo stran ter obšiješ.
Desni prednji del pleteš prav tako. le v nasprotni smeri. Vple-
teš mu tudi 3 gumbnice in sacer med 10. in n., is. in 20, 29. in 30. plise gubico. Gumbnico pleteš tako 10 pentelj od roba čez šest pentelj.
Kokarv: za r9kav nasnuješ 90 pentelj šn pleti za rob 4.5 cm desno tja. levo nazaj. Nato pleti 1 vrsto samih levih pentelj. Od tu
riaijc pleteš zopet same desne petlje tja in leve nazaj. Dodajaš
na obeh straneh 35-krat po 1 pent-lo v vsaki 6. vrsti. Pri 46. cm od nasnutka in ko imaš 130 pentelj na pletilki, začneš s snemanjem. Snemaš na obeh straneh najprej 3 pentlje, nato 31x2 pentlje in 3-krat po 5 pentelj.
Ko imaš vse dele gotove. Jih zlikaš in sešiješ. Obšiješ gumbnice. prišiješ 3 gumbe. Prednji del obšiješ s pletenim robom, ki si ga napletla Spodaj pri jopici in rokavih upogneš za rob ob levih pentljah in ga na notranji strani
obšiješ.
Martina.
mik
prisioja, a vendar ne zbledi, da
blago ni cunjasvo, ki se rado mečka ali pa neprijetno razteza. Tudi pri izbiri kroja bodimo previdne, saj muhe enodnevnice niso za ženo, ki si ne more privoščiti več oblek za razne priložnosti.
Kar pa Je glavno, če ne najvažnejše, je skrb za obleko. Ko smo obleko slekle. Jo ne polagajmo čez stole, ne obešajmo na zanko, temveč vedno le na obešalnik. Preden spravimo obleko v omaro, Jo dobro prezračimo in sl:rtač mo in odstranimo morebitne madeže: morda Je obleka potrebna tudi igle, sukanca ali svile, če so šivi popustili. Majave gumbe takoj pr:sijmo, manjkajoče pa nadomestimo z novimi ter .zmenjajmo stara Izrabljene pri-tiskače.
Tudi razpuščene gube niso v
poseben okras obleki, zato jih bomo večkrat prelikale. Zamaščene ovratnike volnenih oblek in plaščev bomo očistile z mlačno vodo. kateri bomo dodale maje« sal-mijaka.
Beli ovratniki morajo biti vedno zares »beli* ;n čisti. To velja tudi za bluze. Bluze in ovratnike iz pralnega blaga bodo ostale dalj časa lepe. če jih prav nalahno poškrobimo -in nato zlikamo. Za to je najprimernejši kuhani škrob. Tako postopamo tudi z moškimi srajcami.
Mislim, da ni potrebno Se posebej govor:,ti o vedno svetih nogavicah in čistih rokavicah. Tudi o vrat n a in naglavna rutica, ki je umazana in zmečkana, je kaj malo lepa za oko.
Pralne obleke večkrat prenere-mo, nepralne pa je treba večkrat dobro prezračiti, po potrebi tudi kemično osnažiti.
Ce se potimo, j« potrebna ie prav posebna nega telesa in obleke. Umivajmo se vsak dan s hladno vodo do pasu, kateri smo primešale malo kisa. Po umivanju
se natrimo z osvežujočo kolonj-sko vodo, vendar le po umivanju, ker ni nič bolj zoprnega za okolico, če je vonj potu pomešan še z raznimi sladkobnimi vonji ko-ionjske vode. Na vse obleke bomo prišile potnme, jih čim večkrat menjavale in oprale. Ce se močno potimo, je priporočljivo menjavati potnice vsak dan. Tudi ne nosimo ene obleke ali volnene jopice dan za dnem. Vsaj en dan naj se vedno dobro prezrači. Za
te primere so tud: najboljSe bluze, ki jih lahko večkrat prepe-
remo.
In končno ne pozabimo na čev-lje. Preglejmo jih, če niso morda potrebni popravila pet ali popravila notranje strgane podloge, ki nam trga drage nogavice. Čevlji naj ne bodo nikdar brez kop t ali pa Jih natlačimo vsaj s papirjem, da ne bodo delali gub, ker usnje na teh mestih najraje poka. Ne puščajmo blatnih in prašnih po raznih policah, temveč jih takoj po uporabi očstimo. Blato in prah zelo kvarno vplivata na usnje. Nato jih nalahno premažimo z dobro kremo in pustimo čez noč. zjutraj pa jih zloščimo z mehko volneno krpo.
Naštela sem samo nekaj najosnovnejših pravih za nego obleke, je pa še mnogo malenkosti, katerih skrbna in redoljubna gospod nj a itak ne bo prezrla.
Marica
ni izrez je globok, z navzdol položenim oz. pripetim ovratnikom, kS je iz istega blaga kot krilo. Tudi majhen lažen žepek, iz katerega gleda umetno cvetje v barvi ogrlice, lepo dopolnjuje moj š«sti obraz, ki pa seveda ni niti zadnji.	D.	P,
KMETIJSKA ZADRUGA STRA2A - TOPLICE sprejme
KNJIGOVODJO
Nastop službe 1. Januarja 1956. - Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje preskrbljeno.
C. N., LJUBLJANA: Vaš sinček Je star tri leta, pa še vedno govori zelo malo. Jasno izgovarja samo nekaj besed, in to so »ne«, »mama«, »tata«, le od časa do časa Izgovori še kako drugo besedo. Doma imate radio, katerega zelo rad posluša, posebno mu je všeč glasba, zelo rad ima tudi povesti, katere mu pripovedujete ali či-tate. Otrok izgleda povsem normalen in razumen in razume večino tega, kar se mu pove. Je edinec in ima zelo malo priložno-*ti družiti se z drugimi otroki. Kadar mu rečete, da naj za vami ponavlja razne besede, na reagira na to, kvečjemu se samo lahno nasmehne.
Ni redek pojav, da začne otrok edinec, ki ne živi v družbi ostalih otrok, pozneje govoriti, posebno če Je to še deček. V tem primeru ne smemo smatrati to za neki nenormalni in bolezenski pojav. Ce pa otrok v kratkem le ne bo bolje govoril, je vendar dobro, če se posvetujete še z zdravnikom pediatrom. Zdravnik vas bo, če bo treba, sam napotil k strokovnjaku, ki se ukvarja z raznimi napakami oz. motnjami v govoru.
ZASKRBLJENA MATI:	Vsak,
tudi najmanjši napad gripe ali Influence lahko resno obremeni, oz. ogroža zdravje malega deteta. Vedno obstaja možnost raznih resnejših komplikacij, zato je najbolje, da zdravnik pravočasno vidi otroka. Ce je obolenje bolj podobno močnemu nahodu, potem lahko otroka skopate v topli vodi in ga anto denete v toplo posteljo. Soba, v kateri otrok leži, MJ bo dobro prezračena. Po mož-
nosti preprečite, da bi prihajali drugi ljudje v soboto, kjer leži bolan otrok. Ce ima otrok visoko temperaturo, ga ne smete pre-veC._. pokrivati. Dvakrat na dan zbrišite otroka po celem telesu s krpo, namočeno v vodi, ki ima sobno temperaturo. Otroka začnite brisati najprej pri glavi in nehajte pri spolnem organu in zadnjiku. Otroku izperite usta vsaj dvakrat na dan, to je zjutraj iti zvečer. Dajte mu piti tekočine v dovoljni količini, bodisi v obliki čajev, mineralne vode, navadne vode ln sadne sokove. Od jedil mu dajajte mleko, mlečne jedi, dobro skuhano zelenjavo, belo ribo, jajce itd. Vse tekočine dobro zasladite.
Po padcu temperature ostane otrok še dva dni v postelji. 3—4 dni po padcu temperature otrok ni več nevaren, da bi okužil druge otroke. Kakor hitro kaže obolenje kake hujše znake, je treba takoj poklicati zdravnika, ker se iz influence prerada razvije pljučnica. Posebno kolcanje je važen znak za starše, da je treba poklicati zdravnika.
N. p., MARIBOR: Večkrat slišite, da Je kratkovidnost pri šolskem otroku posledica naprezanja oči pri učenju. Ker vam je znano, da je kratkovidnost posledica patološko-anatomske spremembe v očesu, pri kratkovidnosti gre namreč za podaljšano zrklo, zato ne morete razumeti, kako bi se mogle te anatomske spremembe razvili zgolj zaradi naprezanja oči pri branju.
Or- D. s.
KADAR KUPUJETE
knjige,
pisalne in računske stroje, pisarniške in šolske potrebščine, učila, tiskovine itd.
se obrnite na
DRŽAVNO ZALOŽBO SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 25.
ŽELEZARNA RAVNE
TOVARNA PLEMENITIH JEKEL
RAVNE NA KOROŠKEM
razpisuje
2 štipendijski mesti
za slušatelje strojne fakultete TVS
Prijave po predpisih na personalni oddelek.
8t. 2sb — 10. decembra 195S j SLOVENSKI POROČEVALEC / sir. 7 ’
PISBi JANKI TRNOVC
ZA OČETOM
RISEk fclKl MUSTER
•v#?:-	.
►-v*/-*	«-
I• ••.V/p. • o,- »'z «■,/ ’ •'
1» ‘f,'I
flh . -
h/i,l f f<
iii/& i** f
01
7!	'4,	/f'/	;X/t
\\\W
ZAHVALE
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki s.o sočustvovali z nami ob lz-gubi našega dragega
EMILA MIKLUS
E ah volj ujemo se posebno tov. Mrazovi, dr. Jemcu, zdravnikom in osebju interne klinike, organizaciji ZB in to>v. Sagadinu za poslovilni govor ne grobu.
Zena Marija, sestri, bratje In ostalo sorodstvo.
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega nepozabnega
VILIJA PLANINŠEK mesarja v Meslinjah iskren« hvala. Posebno zahvalo tov. predsedniku KZ Mesl-inje, Jeseničniku Stanetu za njegove tople besede, dalje gasilcem, pevcem in darovalcem cvetja in vsem vaščanom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoče družine:	Planinšek,
Lesjak, Krmelj, Prisklč, Slehta.
TURIST BIRO
Turist biro bo uvedel nedeljske avtobusne izlete v Tržič in na Golnik. Zahtevajte informacije v Turist biroju, Miklošičeva 17, tel. 30-645.
RADIO
»05. Prav v trenutku, ko sta se napotila, da kreneta	206. Veliko Je bilo njuno presenečenje, ko sta namesto	207. Štirje Indijanci, ki.so Ju obkolili, so stopili bllle
proti rečnemu rokavu, kjer sta pustila čoln in Kunija,	pume ali Jaguarja opazila, da sta obkoljena od skupine	in dečka sta ugotovila, da so prav taki, kakršne sta
Je okoli njiju v visoki travi sumljivo zašumelo. Vajena	Indijancev, ki so dvignili svoje glave Iznad trave. To	poznala iz knjig, ki so opisovale prebivalce Tavantin-	6‘2o"~Naš
neprijetnih presenečenj, sta brž spet polotila plen na	prvo presenečenje Je pa še močno preseglo drugo. Spo-	suja za časa Inkov. In;brž jima Je Sinilo v glavo: »Ca	6.25 Reki;
tla, potegnila iz žepov samokresa In se pripravila na	znala sta namreč, da Indijanci, ki so ju obkolili, niso	so taki, bo taka tudi njihova govorica.« Skoraj oba	zabavne
obrambo, če bi bilo treba. Bila sta skoraj trdno pre- navadni amazonski divjaki. Bili so oblečeni v pisana hkrati sta Jih pozdravila v kečuanščlnl. Indijanci so koledar; 11.05 Gospodinjski nasve-
_	-	-	.	•	■ s   Y ■	9	 1_____  f	■	_	i	s	—	 S	 _II—	V*	—	XI«	—	-	-	a	a	a	Ja	»a	_	aa -	- n X n m	mm Xn «3 Ant	m vsa »eri an -»12	g~k n»tnn v A	Ki 1 a	—I «"»	J v« Al. 4 1 »C	V A V. rti—	a — —.	,1	ot/i
DNEVNI SPORED ZA SOBOTO, Poročila:	5.0S.	S.oe. 7.M,	13.00,
15.00, 17.00. 19.00 in 22.00,
5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored);
predlog za Vaš Jedilnik; Reklame; 6.35 Francoske po-10—7.30 Znam pevci pojo zabavne melodije; 11.00 Radijski
pričana, da bosta imela opravka s pumo ali jaguarjem.
oblačila in glave so imeli pokrite. Dečkoma se je zazdelo, da sanjata.
se močno začudeni spogledali. Očitno je bilo, da ju razumejo.
NEKAJ... # j
UBOJ V 5ALAMENCIH PRED S0DISČEM
Maribor, 9. dec. Pred okrožnim lodlsčem v Mariboru se bo jutri žarela glavna obravnava proti poljedels-kima delavcema Alojzu In Ani Gaber iz Salamenec v Prekmurju. Zakonca Gaber sta obtožena, da sta na grozovit in lahrhten način v začetku septembra 1955 ubila kmeta Franca ka, pri katerem sta stanovala kot najemnika, o tem uboju smo sicer že poročali, ko zadeva Se ni bila pojasnjena; preiskava T>a Jr vso zadevo dokončno razčistila. Tako je preiskava ugoto-v la. da so živeli pokojni Peček in zakonca Gaber v velikem so-vtoJUvu. Franc Peček Je bil ne-V oliko čudaški mož. Gabrova pa l>} bila izredno Jezikava ženska, i je Pečka nenehno izzivala. To sovraštvo je prihajalo do izraza medsebojn h tožbah, kazenskih vadbah, dnevnih prepirih in ce-o prelepih. Sovraštvo je Slo tako daleč, da Je začela Gabrova nagovarjati svojega moža, naj ►starega spravi proč«. Gaber, ki .reflektiral na nakup Pečkove hiSe, je zato kaj rad poslušal •lalno ženino prigovarjanje, dokler se nista z ženo sporazumela, da bosta Pečka ob ugodni pr liki
ubila.
Taka prilika se Je ponudila 10.
septembra 1955. 69-letni Franc Peček je v hlevu molzel svojo kravo. Tedaj sta v hlev prišla tudi zakonca Gaber. Gabrova je o stisnila svojemu možu v ro-metrskl kol, s katerim je Ga-er pri molži krave sedečega ečka dvakrat z vso silo udaril ' n glavi. Peček se je nezavesten ?grudil po-d kravo, kjer je močno . rope!. Gabrova je stekla iz hleva v hišo 1n prinesla svojemu možu kuhinjski nož. s katerim je naher prerezal Pečku na vratu filo,	da	Je hitro	izkrvavel. Truplo	sta	nato prenesla v	senik,
kjer mu Je Gaber v prihodnji noči odrezaJ glavo in spodnje dele rok in nog. da bi tako onemogoči! prepoznavanje trupla. Zena pa Je očistila hlev krvavih ma-de*ev. Nato je G<iber stlačil truplo v domačo vrečo in ga s kolesom odpeljal C km daleč od irvojpga doma ter ga vrgel v potok I^edavo, kjer ga je naslednji dan naše! nek ribič. Prihodnjo noč	pa	Je Gaber	odnesel	od doma	glavo in ude	ter Jih	skril v
melioracijskem jarku pri vasi Lre>merje. Gabrova si Je hotela prHastit:	pokojnikove obleke in
perilo. mo2 pa ni pustil, ker Je fmntrnl. da utegne biti to prenevarno. Zato Je pokojnikovo obleko skril v veliki kopi sena v
vasi Lemerje, okrvavljeno obleko pa je razrezala Gabrova žena na manjše kose in j;h zakopala v domačem ognjišču. Razumljivo Je, da je ta uboj povzročil v Prekmurju veliko razburjenje in nesigurnosti, zlasti ker sprva ni bilo mogoče trupla niti identificirati. Sum je sicer padel na zakonca Gaber, vendar sta dejanje toliko Časa dosledno tajila, dokler niso zbrali preiskovalni organi tako težkega obremenil-nilnega gradiva, da sta morala končno kloniti in dejanje priznati. Gaber Je na kraju aamem pokazal, kako Je dejanje Izvršil in tudi sam poiskal glavo ln ude pokojnika v melioracijskem Jarku. Priznanje obeh Gabrov pa se sedaj ni iskreno, saj skušata pretežni del krivde še vedno valiti drug na drugega, pri čimer je zlasti neiskrena Ana Gaber, ki stalno spreminja in preklicuje sv’oj e izjave.
O poteku glavne obravnave In o sodbi okrožnega sodišča v Mariboru bomo poročali.	-nc.
HiUflillUin
KOLEDAR Sobota. 10. decembra; Smiljan.
*
Danes praznujemo dan Človečanskih pravic. Pred petimi leti je bila 10 decembra med pariškim zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov soglasno sprejeta splošna deklaracija o Človečanskih pravicah. Ta deklaracija Izjavlja, da Ima sleherno Človeške bitje pravico do življenje In svobode. da Ima pravico zahtevat! varstvo pred zakonitim preganjanjem pravico iskati zavetja pri sodišču, do zaščite svoje osebne lastnine do svobode gibanja, nadalje socialno varnost s pravico do dela, vzgoje ln Izražanja svojih narodnih čustev, pravico Izražanja svojih misli, pravico sodelovat; pri oblasti itd. Deklaracija o CloveCanskih pravicah pomeni velik korak naprej v razvoju človeštva in mednarodnih odnosov. 2al Jo še marsikje teptalo in zato Je prav. da dan CloveCanskih pravic dobi prt miroljubnih narodih »voj poseben, praznični pomen.
*
Za inženirja metalurgije Je bil
diplomiran tov. Klepec Milan Iz Murske Sobote.
Iskreno čestitajo Milica, Nada, Stane, Jože.
Proizvodno Ln trgovsko podjetje GOSAD, Ljubljana
RAZPISUJE
na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ štev. 32 55) in odloka o višini štipendij (Uradni list FLRJ štev. 33/55)
ŠTIPENDIJO
za dijaka gozdarske srednje šole v Ljubljani. - Pri dodelitvi štipendije imajo prednost otroci članov kolektiva podjetja. Dijak - štipendist 6e obveže, da bo služboval pr> končanem šolanju pri podjetju. Pismene prošnje z življenjepisom, opisom dosedanjega šolanja in o premoženjskih razmerah dostavite do 10. januarja 1956 na naslov: GOSAD. Ljubljana, Prečna ul. 4.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je umrla naša ljubljena žena, teta, sestra ln svakinja
Pepca Genussi
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 11. decembra 1955, ob 14. uri izpred pokopališča na Viču.
Do pogreba leži na Zalah v Krištofovi mrliški vežici.
Jesenice, Ljubljana, 9. decembra 1955.
'alujoči: mož Vinko, nečakinja Pavli in ostalo sorodstvo.
Kmetijska zadruga »Pohorje«, pošta Zreče, sporoča, da je umrla dne 8. decembra 1955 v bolnišnici Maribor, njena dolgoletna članica
MATILDA K0VSE
posestnica na Skomarja 11 2S
Pogreb pokojnice bo v nedeljo, dne 11. decembra 1955, izpred hiše žalosti na Skomarju.
KZ ■ o. J. »Pohorje«, p. Zreča
Zveza ženskih društev Slovenije .pripravlja 11. in 12. t. m. v okviru svojega občnega zbora posvetovanje o problemu prehrane prebivalstva v Sloveniji. K udeležbi so vabljeni družbeni in stroko vn; delavci, ki jih ta problem zanima. Kdor želi prisostvovali, se še lahko prijavi do vključno 10. t. »n. na Zvezi ženskih društev Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva 9. — Posvetovanje bo v dvorani Slovenske filharmonije, Ljubljana, Trg revolucije. Začetek posvetovanja 11. 12. ob 9. uri. Informacije na kolodvoru tel. 31-857 ln v dvorani Slovenske filharmonije tel. 20-493.
Zavod za slepo mladino Je prejel ix odvetniške pisarne dr. Kra-oež Josipa, Ljubljana, Marlesov trg 8. 3.000 dtn. Iskren« hvala!
Za uspešno hudo operacijo, z« vestno zdravljenje po operaciji, požrtvovalno pozornost, trud in ljubeznivost, česar sem bila deležna v Času zdravljenja na Ginekološki kliniki v Ljubljani, se Iskreno zahvalim vsem zdravnikom in zdravnicam, sestram ln strežnemu osebju te klinike. Z globoko hvaležnostjo se poeebno zahvaljujem univerzitetnemu profesorju dr. Novaku, dr. Ciku, dr. Segedinovl, docentu dr. Trampužu in sobnima zdravnikom« dr. Kosu in dr. Kovačiču.
Fajfar Franja. Ljubljana.
Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v nedeljo, 1L t. m., brez električne energije od 8. do približno 14. ure vsi kraji na področju transformatorske postaje Komenda.
Elektro-LJublJana okolic«
AmbulatoriJ Bolnišnice za duševne in živčne bolezni Ljubljana — Bolje v Fužinskem parku bo sprejemal paciente na pregled odslej vse delavnike razen sobote od 8. do ll. ure in ne kot doslej vsak delavnik med 8. in 12. uro. V zvezi s tem naprošamo sektorske zdravnike, naj pošiljajo v ambulatorij paciente le v omejenem številu tn po predhodnem telefonskem ali pismenem dogovoru. — Psihohiglenlčna posvetovalnica posluje zaenkrat še vedno v ponedeljek, torek in petek med 14. in 18. uro v isti
zgradba. Glede pošiljanja na pregled pa veljajo za paciente - namenjene v posvetovalnico - prav tako zgoraj omenjeni pridržki. -Te omejitve so potrebne, ker število pacientov, ki se Javljajo na pregled, že bistveno presega kapaciteto ambuiatorija, ozirom« posvetovalnice. — Uprava.
Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije poziva zobozdravstvene delavce, ki so Imeli pred 15. V. 1945 privatno prakso, da se takoj Javijo društvu zaradi izpolnitve anketne pole za dokup službenih let iz časa samostojna privatne poklicne dejavnosti. V kolikor je posameznikom mogoče, naj sč preskrbe anketno polo pri sorodnih strokovnih združenjih in naj Jo Izpolnjeno takoj pošljejo društvu, Ljubljana, Lipičeva 1.
V Mestnem muzeju v Kranju so odprli razstavo deš akad. slikarja prof. Ljuba Ravnikarja. Razstavljenih je 50 akvarelov, olj ■n linorezov. Motivnemu svetu Gorenjske. Kranja ln njegove okolice se pridružujejo tihožitja ln predvsem številne groteske, v katerih se slikarjev talent najbolj uveljavijo. Razstava bo odprt« do 13. decembra.
ZA NEGO LICA SAMO
,?0UX V.ous"
KVALITETNA KREMA!
Ob 20 Miller: Lov n« čarovnice. Gostovanje ljubljanske Drame v St. Vidu nad Ljubljano.
OPERA
Sobota, 10 dec.. ob 19.30: Wolf-Ferrari: Štirje grobijani. Izven ln za podeželje.
Nedelja, U. dec., ob 19.30: Puccini: Madame Butterfly. Izven ln za podeželje.
Ponedeljek, 12. dec., ob 10.30: Oo-atovanje prvakov pariiklh baletov. Izven.
V ponedeljek, dne 12. t. m., bodo v Operi gostovali francoski baletni prvaki iz Pariza: Jean Ba-bilee iz Baleta des Champs-Eli-sčes. Aleksandre KaIiojny la Baleta Grand Opera, Clalre Som-bert iz Baleta Roland Petlt ln Nenla Palley, Michele Seigneuret ter Andrče Lemoine, iz Baleta Monte Carlo. Pri klavirju jih bo sPrcmijala pianist-ka Andree Bruji. Na sporedu so solistične točke ln dueti. Umetniški vodja skupine Je znameniti pariški plesalec in koreograf Jean Babllee. Gostovanje je enkratno. Vstopnice po cenah od l.Ooo din navzdol bodo v prodaji danes, v soboto od 17. ure dalje v Operi. Rezerviranja na .telefon 22-526 do 12. ure. Sprememba današnje operne predstave.
Drev% 10. t. m., bo uprizorila Oper« \Volf-Ferrarijevo opero »Štirje grobijani« izven abonmaja in za podeželje. Prvotno napovedana predstava »Manon« zaradi bolezni v ansamblu odpade. — Vstopnice go še na razpolago,
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Sobota, 10. dec. ob 20: Anoullh:
Colomba. Izven.
Nedelja, ll. dec. ob IS: Leakoveo: Dva bregova. Izven, ob 20: Gogolj: Ženitev. Izven. Torek. 13. dec. ob 20: Gogolj: Ženitev. Abonma red Torek večerni. Vstopnice so tud; v prodaji. Sreda, 14. dec. ob 20: Leskovec: Dva bregova. Abonma Vajenci — Učenci v gospodarstvu.
ŠENTJAKOBSKO OLEDAUBCl LJUBLJANA, Mestni dom Sobota. 10. dec., ob 20. G. Sene-
čič: »Logaritmi ln ljubezen« — veseloigra, premiera, krstna predstava, re<l A.
Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja. U. dec., ob 15.30: Schll-
Nedelja. 18. dec. ob 16:	Vaaj«
Ocvirk: »Tretje ležišče«. Izven ln za podeželje.
Ponedeljek, 19. dec. ob 18 In ob 20: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Gostovanje v Tržiču.
DPD »SVOBODA« KRANJ
Sindikalni dom Sobota, 10. dec., ob 20. Stepančlč-Gregorc: »Oj, to leetovo »rce«, opereta v treh dejanjih . devetič.
Nedeilja, 11. dec., ob 16. Stepan-čič-Gregorc: »Oj, to leetovo srce«. Operet« v treh dejanjih -desetič.
Torek. 13. dec., ob 16. Stepančlč-Rregorc: »OJ, to leetovo »rce«. Opereta v treh dejanjih - enajstič. Zaključena predstava za sindikalno podružnico »Iskra«. Vstopnice dobite do sobote opoldne v knjigami »Simon Jenko«, v nedeljo v Sindikalnem do-
mu od 11. do 12. ure in uro pred predstavo. Vstopnice lahko rezer- 23.00 UKV program: Plesna glas-
ti; 11.15 Lahek spored izvajajo Pohorski fantje ln Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lor-beka; 11.43 Pojte s nami. otrod!;
12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored: 12-30 Kmečka univerza — Prof. Ing. Aleksander Konjajev: Drobnoživke — naše pomočnice; 12.40 Janine Mlcheau poje kolora-turne arije lz oper; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Vokalni in Instrumentalni solisti ln orkestri lahke, zabavne in plesne glasbe; 14.20 Pionirski kotiček; 14.35 Želeli ate — poslušajte!; 15.15 Igra Češka godba p. v. Boruta Lesjaka; 15.30 Utrinki lz literature — Ivan Cankar:	Bela
krizantema; 15.45 Lepe melodije;
16.00 Novi filmi; 16.10 Koncert po željah:	17.20 Zabavna ln plesna glasba vmes reklame: 18.00 Okno
v svet: Etiopija; 18.16 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v Milka Skobe me ta. 18.35 Jezikovni pogovori:	18.50 V valčkovem tempu:
19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 Veseli večer:	Sobotni exp-res; 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m; 22.15—
v:r*te tudi na telef. 223.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 10. dec. ob 19.30: J. B. P. Mollčre: »Sola za žene«, komedija v 5 dejanjih (7 slikah). Nedelja, 11. dec. ob 14.30: E. Harrisa: »Molčeča usta«.
Drama v treh dejanjih. Prodaja vstopnic na dan predstave od 10. do 12. ure ln dve uri pred predstavo. Zveze z vlaki ugodne.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 10. dec. ob 19: Shakespeare: Othello — Gostovanje v Polzeli.
Ponedeljek, 12. dec. ob 14.30 1m 10:
Shakespeare: Othello — Gostovanje v Brežicah.
UMRLI
Po hudi bolezni nas je zapustila draga sestra, teta in svakinja
ANA KNEZ
Pogreb drage pokojnice bo v
ba; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenoa lz Zagreba).
MALI OGLASI
FOTO—HOLYNSKL Cankarjeva 8. Slike za legitimacij« — najhitreje.
FOTO HOLYNSKI, Ljubljana — Cankarjeva 8, sprejema naročila za vsakovrstno fotografiranje izven ateljeja ln se priporoča podjetjem, društvom ln zasebnim interesentom. Tel. 21-639.
20707
ŠIVALNI STROJ »SINGER« z okroglim čolničkom, pogrezljlv, malo rabljen, ugodno naprodaj. Ogled v soboto. 10. decembra, od 8. do 18. ure. — Rožna dolina c. V. št. 36.	-4
ZA TAKOJŠEN NASTOP sprejmemo 3 klarinetiste in tenorista. Zaželeni neporočeni, vojaščine prosti ter izučeni katerekoli obrti. Služba ln stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pošljite na Delavsko godbo »Zarja« tovarne usnja, Šoštanj.	22955-1
nedeljo ob 15.30 uri iz' Marijine IŠČEMO skladiščnika za manjše
mrliške vežice na Zalah,
2alujoči: sestre, bratje ln ootallo sorodstvo.
cu uw	Sporočamo	žalostno	vest.	da je
ler: »Marija Stuart«, tragedija, umrl naš ljubljeni mož, oče. stari gostovanj« Mihael« Saričev« — oče, brat in stric
ANTON BURJAK
zadnjič.
Ob 20. G. Senečič: »Logaritmi ln ljubezen«, veseloigra, izven. Sred«, 14. dec., ob 20. Senečič: »Logaritmi ln ljubezen«.
ročno sfkiladišče. Nastop službe takoj. Ponudbe na Radio servis, Ljubljana, Cankarjeva 3-1, poštni predal 264.	22941-1
KMETIJSKA ZADRUGA Prebold razpisuje mesto finančnega knjigovodje z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe a L L 1956.
22925-1
loigra, red B. (Votopntc« so tudi palisče Zale.
Pogreb dragega pokojnika bo v železno PEC prodam. Javor-nedeljo 11. t- m. ob 15. url iz NI- nik_ Bogošičeva 9.	23008-4
kolajeve^mrliške vežice na poko- SIVALNr STROj T okroglim čol-
Zalujoči: žena Marija. *ln Anton z družino, hčerka Ivanka,
v prodaji.)
V soboto, 16. dec., ob to. bo prvič v Sloveniji uprizorjena Se-nečičeva veseloigra lz študentskega življenja »Logaritmi ln ljubezen«. V nedeljo, 11. dec., popoldne ob 15.30 bo zadnja popol-danska uprizoritev Schillerjev«
tragedije »Marija Stuart«, zvečer Sporočam vsem sorodnikom ln ob 20. pa bo prva ponovitev Se- znancem, da Je umrla moja ljub-
ničkom za 52.000 din prodam.
Naslov v ogl. odd.	23024-4
sestra Marija, brat Lojze lin PRODAM dober »Singer« šivalni
ostalo sorodstvo. Ljubljana. Horjul, BičJ«, dne 9 decembra 1955.
stroj, pogrezljlv. Naslov v ogl. odd.	23913-4
VZAMEMO ▼ nadem srednje velike gostilniške prostore za točenje pristne metliške črnine. Ponudbe — Vinarske zadruga Metlika.	22915-8
nečlčeve veseloigre »Logaritmi ln ijena žena. sestra, teta ln svakinja MLAD INTELEKTUALEC
MARIJA KOSEC
ljubezen«. Prodaja vstopnic v Mestnem Oorau, rezerviranje tel.
St. 33-660. Rezerviran« vstopnic« pogreb drage pokojnice bo ▼ n«-morate vzeti do U. ur« aa dan deljo 11- t. m. ob 14.30 lz Andre-
Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj samo poznano »Jela« kopalno sol. Osvežuje telo. deslnficira in krepi tvoje živce!
K sodobni stanovanjski kulturi spadajo
GO-KO nititi
v toaletnih prostorih
Metati denar skozi okno, se pravi, krompir uskladiščiti brez zaščite pred gnitjem. Za 300 kg krompirja je dovolj 1 kg KROSA-NA.
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA Sobota, 10. dec. ob 15 JO: Goli a: Jurček. Zaključena predstava za osnovno šolo Vrtača.
Ob 29. Machiavelli: MandragoJa. Izven ln za podeželje.
Nedelja, 11. dec., ob 11. Odkrltj«
doprsnih kipov Polonce Juvanove, Frana Lipaha ln Marija V*-re v foyeru Drame, ob 15. Golia: Jurček. Izven Ib za podeželj«.
predstav«.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČ* Komenskega 12 Nedelja, ll. dec. ob IS n 17: »Čudežno drevo ln Alenčic««, Podgoršek.
Prodaja vstopnic od 10 do 12 ln 14 dalje.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg
Sobota, 10. dec. ob 17: Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«, ob 20.30:	Milčinski »Zvezdica
Zaspanka«. Samo za odrasle. Nedelja, 11. dec., ob 11. Milčinski: »Zvezdic« zaspanka«.
ROČNE LUTKE Resljeva c. 28 Nedelja, 11. dec. ob 17: Milčinski: »Tri čudne zgodbe«.
Prodaja vstopnic za v»« predstave od 10. do 12. ure na upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva c. 28, tel. 32-020 in pod ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja. U. dec., ob l«. Wllliam Shakespeare: »Othello« (Jago — Mayr Metod). Izven ln za podeželje.
Torek, 13. dec. ob 1« Cm Ob 30:
Wllllam Shakespeare: »Othello«.
Gostovanje v Sle. Loki ob občinskem pramnlku.
Ob 16. Jago Mayr Metod.
Ob 20. Jago Laci Cigoj.
Četrtek. 15. dec. ob 16:	Vasja
Ocvirk: »Tretj« ležišče«. Red C ln izven.
jev e mrliške vežic« n« pokopališče Zale.
Žalujoči mož Janez ln ootalo sorodstvo.
Ljubljana, dn« ». decembra IMS.
Nenadoma Je preminul naš lovski nadzornik tovariš
PETER GAŠPERIN
Pogreb bo v nedeljo 11. decembra ob 11. url v Srednji vasi v Bohinju.
Dobrega lovca bomo ohranili v lepem spominu.
Uprava gojitvenih lovišč LRS.
Išče
opremljeno sobo. Pismene ponudbe pod »Vojvodinec« v ogl. odd.	22697-9
KABINET opremljen s kopalnico oddam. Nasiov v ogl. odd.
23014-9
PREKLICUJEM ln obžalujem, kar sem žaljivega pisala o Rožman Mariji in Stanetu iz Šmartnega St. 18 ter se jima zahvaljujem, da »ta odstopila od tožbe. — Hauptman Elika. Vinterjevec 1.
23022-11
TRIGLAV FILM išče dekletce, staro od 5 do 6 let, ki govori tudi nemško. Starši, pošljite sliko z rojstnimi ln drugimi podatki ter naslovom Triglav filmu v Ljubljano, Zrinjskega cesta 9, film »Dolina miru«.	23127-1
Zapustil nas Je za vedno naš nepozabni, dobri mož, •tek, dedek, brat, stric, svak ln tast
JANEZ VRISK
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 11. decembra, ob ld. url is Antonove mrliške vežice na Zalah.
2alujoCi: žena Ana, hčerki dr. Ančka ln dr: Majda b družinama ter ostalo sorodstvo.
Dotrpel Ja naš dobri oč«
JANEZ KERŠMANC
mlinar
Na zadnji poti ga pospremimo v soboto, 10. de-•mbra, ob 3. url na Pšati.
Pšata, 8. decembra 1955.
2alujočl domači ln sorodniki.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dobri sodelavec
IVAN BALENTIN
kurjač v pokoja
Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili dn« 10. decembra 1955, ob 18. url iz Frančiškov« mrliške vežice na 2alah.
Upravni odbor ln delavski svet podjetja »Protektor«, Ljubljana.
Smartinska cesta 84.
■"■IDIil
»UNION«:	franc, barvasti film
»Rdeče ln črno«. I. del. Brea tednika. Predstave ob 16., 18. la 20. V gl. vlogi: Daafelle Dar^ rilux -.n Geraid Phllipe.
Ob 22. premiera madžarskega barvastega filma »Kvišku glavo«.
»KOMUNA«; JUGOSLOVANSKA KINOTEKA predvaj« »Festival Buster Keatona«. — Program filmov z znanim ameriškim komikom Buster Keatonom. Predstave ob 15., 17., 19. in 21.
Danes zadnjikrat!
»SLOGA«: amer. film »Sled v luki«. Tednik. Predstave ob 15.,
17., 19. In 21. Ob 10. matineja Istega filma. V gl. vlogi: Richard K!ley.
Danes zadnjikrat!
»VIC«, franc, film »EdvoTd la Karolina«. Tednik. Predstave ob
16., 18. in 20. V gl. vlogi: Daniel Geli n.
Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—11. ter od 14. dalje, za matinejo pa od 9. dalje.
»SOCA«: francoski barvasti film »Rdeče tn črno«, II. del. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje. •SISKA«:	nemški	film »Oseana
tajnica«. V gl. vlogi: Sonja Zie-mann, Rudolf Prack ln Paul Horbiger. Režija: Paul Martin. Predstave ob 16., 18. ln 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje.
Na sporedu samo Se danes la Jutri.
»TRIGLAV«:	angl.	barvaatt	film
»Bankovec za milijon funtov«. V glavni vlogi: Gregory Pečk, Jane Griffiths ln Ronald Squi-re. Predstave ob 16., 18. in 20, Prodaja vstopnic od 15. dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »Vidim mračnega tujca«, ob 18. In 20. Prodaja 'vstopnic uro pr«d pričetkom predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«: franoocki film »Ustreljen ob zori«, ob 17. ln 19.
VEVČE: franc, film »Grof Monta Christo I. del«.
ZADOBROVA:	argentinski film
»Kalne vode teko«.
DOMŽALE: nemški film »Fanfar« ljubezni«, ob 18. in 20.
JARŠE »INDUPLATT«: ruskf barvasti film »Anika okrog vratu«, ob 20.
KAMNIK:	amer. barvasti film
»Sneg na Kilimandžaru«.
BLED: amer. film »Pago-paffo — začarani otok«, ob 17. in 20. BREŽICE:	amer. film »Banditi
Korzike« in FN: 47.
NOVO MESTO »KRKA«; franoo-skl barvasti film »Imei i»m sede, n hčera«.
KRANJ »STORZlC«: amer. barv. film »Bledoličnikov sin«, ob le., 18. ln 20. Ob 22. premiera francoskega filma »Ugrabitelja«. KRANJ »SVOBODA«: ob 18. premiera indijskega barvastega filma »Manga!a hči Indije«, ob 20. premiera franc, filma »Ugrabitelja«.
JESENICE »RADTO«:	amer. film
»Gospa Miniver«, ob 18. in 20. JESENICE »PLAVŽ«: amer. barv. film »Katica poljubi me«, ob 18. in 20.
KOROŠKA BELA:	emer. film
»Gospa Miniver«, ob 19.
DOBRO SLUŽBO dobi kvalificiran strugar. Zglasite se osebno v Tovarni dekorativnih tkanin, — Ljubljana Celovška cesta številka 280.'	23128-1
HOTEL v Ljubljani išče portirja. Pogoj: večletna praksa in znanje tujih jezikav. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pod »Portir kvalificiran« v oglasni oddelek.	23117-1
GRADBENA TEHNIČARKA. dipL (arh odd.), s triletno prakso, želi zaposlitev v L.iubljani. Ponudbe pod »Sposobna« v oglasni oddelek.	23050-1
TRGOVSKO PODJETJE na prometnem kraju Gorenjske, išča trgovsko pomočnico in administrativno moč. Pogoji: Izučena v trgovin! z mešanim blagom, strokovnim izpitom in najmanj 2 leti prakse. Za administratorko s srednješolsko izobrazbo in 1 leto prakse ali administrativno šolo. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe l. Januarja 1	1956. Ponudbe z navedbo do-
sedanje službe pošljite v oglasni odd. pod »Gorenjska«. 22824—1 MALO NOŠENE gojzarice št. 38, prodam. Hafner, Šentvid.
22996-4
PRANJE perila prevzamem na Jesenicah ali v okolici. Naslov V oglasnem oddelku.	23071-8
RAČUNOVODKINJA sprejme hono rarno zaposlitev. Ponudbe pod »Popoldne« v ogl. odd. 23045-8 »SINGER« šivalni stroj ugodno prodam. Celovška cesta št. 191-L od remize druga pot levo. 23055-4 SOBNA KREDENCA (oreh) naprodaj. Stari trg 4.	23962-4
LESENE in etažne postelje — primerne za gradbišča in podobno, ter 300 1 emajlirani nemški patentni kotel ugodno prodamo. — Ponudbe na Vajenski dom Kranj, Gasilski trg 1.	23073-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. — Zupančičeva štev. 12-IV levo.	23112-4
DVE POSTELJI z mrežami, mizo ln 4 stole prodam. Šiška. Ale-ševčeva štev. 7.	22916-4
MOTORNO KOLO »Ardie« z rezervnimi deli ter žensko kolo za 14.900 din prodam. Podsmreka štev 26, Tržaška c. 22975-4 MOŠKE ŠKORNJE, boks, nove. % dvojnim podplatom štev. 42 — prodam. Gregorčičeva 27.	23030-4
CUNJE za čiščenje strojev kupuje Tiskarna »Slovenskega poročevalca^«. Ljubljana. Tomšičeva ulica 5.	23076-5
BARAKO za garažo kupim ali zamenjam za radijski material. — Ponudbe z merami in ceno pod »Baraka« v ogl. odd.	23114-5
POSESTVO ali del posestva prodam po ugodnem plačilu Ponudbe pod ><Krasna lega« v podružnico SP Maribor.	22949-7
PES, nemški ovčar, črnorjav, ima »Carl«, se je izgubil v mestu. Vrnite ga za visoko nagrado. — Mihajc Mija, Nebotičnik VII. — Ljubljana.	23105-10
UPOKOJENKA dobi brezplačno stanovanje tn kurjavo na Gorenjskem Golobič, Goriška ulic« štev. 29 (popoldne).	23053-11
PREKLICUJEM govorice, ki sem Jih neutemeljeno razširila o Gregoriju Francu lz Kranjsk« gore. Gregorij Frančiška, Kranjska gora.	23070-11
KVALIFICIRAN KROVSKI MOJSTER z desetletno Inozemsko prakso ždi primemo zaposlitev! sposoben voditi krovsko, zidarsko in tesarsko stroko. Ponudbe pod »Krovec« v oglasni oddelek SP.	23051-4
Prodam 1-tonski
poltovorni avto
mamke »Chevrolet«, generalno popravljen, ter
Wertheim blagajno Astleitner blagajno
Vinarska zadruga z. v. p-Maribor, Trg Svobode 3.
I ZADNJE VESTI I
Korak bliže k razorožitvi?
Nev Tork, 9. dec. (AFP-USIS) Ameriški delegat Lodge je danes v političnem odboru Generalne skupščine OZN predlagal, naj načrt predsednika Eiseo-howerja o zračnem nadzorstvu ter sporazum in način zmanjšanja oborožitve proučijo hkrati, vendar v nobenem primeru ne bi bilo treba, da sprejem Eisen-bowerjevega načrta skupaj z jamstvi proti nenadnemu napadu čaka na izvajanje sporazuma o zmanjšanju oborožitve. ZDA sodijo, da vprašanje števila oboroženih sil ni treba proučevati v Generalni skupščini, temveč v pododboru OZN za razorožitev. Lodge je soglašal, naj bosta sovjetski in indijski predlog vključena v načrt štirih sil za zmanjšanje oborožitve, vendar je poudaril, da bi bilo treba dati prednost predlogu predsednika Eisenhowerja za medsebojno zračno nadzorstvo, na kar je sovjetski delegat Soboljev ta-
Vzhodnonemška policija prevzela nadzorstvo na državnih mejah
BERLIN, 9. dec. (AFP). Predsedstvo vzhodnonemške vlade Je objavilo, da začenši s 1. decembrom samo vzhodnonemška obmejna policija izvaja nadzorstvo na državnih mejah Vzhodne Nemčije in zunanjem pasu »velikega Berlina« ker je prevzela funkcije, ki so jih doslej Imele na tej meji sovjetske čete. To nadzorstvo pa upošteva »posebne določbe o nadzorovanju osebnega prometa, čet in blaga francoskih britanskih in ameriških garnizij, nastanjenih v zahodnem Berlinu«.
ko j odgovoril, da ZDA pričakujejo od Sovjetske sveže, naj sprejme Eisenhowerjenr načrt, ne da bi vedela, kaj bo prišlo kot naisledne na vrsto v razoro-živenrm postopku.
Indijski delegat Krišna Me-non je ponovil svoje predloge za pogajanja o ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem in razširitvi komisije OZN za razorožitev. Poudaril je zahtevo, naj v zahodno resolucijo vključijo prepoved uporabe in izdelave jedrskega orožja. Argentinski delegat Olivieri pa je predložil ustanovitev odbora, v katerem ne bi bile velesile, posvetil pa bi se »nepristranskemu proučevanju vseh predlogov za razorožitev, da bi tako izluščili najbolj sprejemljivo obliko, ki bi najbolj ustrezala koristim vseh«.
Nova turška vlada
ANKARA, 9. dec. (Tanjug). — Menderes Je danes predložil parlamentu naslednji seznam nove turške vlade: ministrski predsednik In obrambni minister Adnan Menderos. ministri brez listnice Dželal Jardimdžl, Džemll Bengi, Šemi Ergin in Emin Kalafat, pravosodni minister Husein Avni Esterik, notranji Ethen Mende-res, zunanji Fuad KoprOlil, finančni Edin Ehmen, prosvetni Ahmet Ezer, prometni Arif Bern irer, gospodarski Fahretin Ulaš. zdravstva dr. Nazis Kerez. monopola Nadi Hismen, kmetijstva Usad Bndakoglu, dela Mamtaz Tar-han, eksploatacij Samet Agaoglu In Javnih del Muamer Cavašoglu. Pričakujejo, da bo parlament v ponedeljek glasoval • zaupnici novi vladi.
Izraelski delegat Eban je pripomnil, da se »na Srednjem vzhodu razvija nova tekma v oboroževanju«. Po njegovem mnenju je nujno, da skorajšnje pošiljke orožja arabskim državam uravnovesijo, da se ne bi Izrael znašel v slabšem položaju, kar bi pomenilo nevarnost za mir v svetu.
Nov napor Italije za sprejem v OZN
Rim, 9. dec. (Tanjug) Na večer pred zasedanjem Varnostnega sveta je italijanska vlada danes še enkrat posredovala pri ameriški vladi, naj zahteva od Cangkajškovega predstavnika, da ne postavi veta na kanadski predlog za sprejem 18 držav v članstvo OZN, med njimi tudi Italije. V palači Chiggi namreč sodijo, da je sprejem kanadskega predloga najboljša pot za vstop Italije v največjo mednarodno organizacijo.
Zasliševanje prič na razpravi v Vidmu
TRST, S. dec. (Po tel.). — Na uprizorjeni sodni razprav) proti šestim Garibaldincem v Vidmu so danes dopoldne in popoldne zasliševali priče, in sicer najprej Lul-gija Fachinija, fašista, pripadnika Mussolinijevih »črnih brigad«, ki se je leta 1944 pod poveljnikom fašističnih band na Krasu Vettori-nijem boril proti enotam NOV Jugoslavije. Fachin je prikazoval fašiste kot »domoljube«, ker eo se borili proti jugoslovanskim partizanom in si zato pridobili »zasluge«. Izkoristil je pričevanje na sodišču za poskus rehabilitacije fašistov ter klevetanja odporniškega gibanja.
Za njim so začele nastopati razbremenilne priče — bivši partizani, očetje in žene, ki so sami okusili fašistični teror, o katerem so na razpravi pripovedovali ter prikaizovali fašiste v pravi luči Izdajalcev italijanskega naroda in sodelavcev okupatorja. Bivši poveljnik XV. brigade »Osoppo« Silvano Silvani pa je med drugim pripovedoval o hudih borbah, ki so bile tj«te dni v bližini Pordenona med partizanskimi enotami in Nemci. — Razprava se bo jutri nadaljevala.	S.	L.
Pogoji socialistov
za sodelovanje s KPF
Pariz, 9. dec. (Tanjug) Vod stvo francoske socialistične stranke je danes objavilo, zakaj je stranka odklonila ponudbo komunistov za povezavo njihov ih volilnih list. Za bodoče sodelovanje s komunisti zahtevajo socialisti med drugim demokratizacijo francoske KP, redno sk licevanje partijskih kongresov in pripravljenost, da bo delavs ka revolucija v Franciji služila koristim francoskih delavcev.
Sporazum o ustanovitvi vojaških sil Z. Nemčije
Pariz, 9. dec. (AFP-AP) Na popoldanski seji sedmih stalnih predstavnikov držav članic NATO je bil dosežen sporazum o ustanovitvi nemških oboroženih sil. Krogi zahodnoevropske
zveze poudarjajo, da nemški vojaški načrt ne določa večjega števila sil kot dovoljujejo pariški sporazumi.
Načelniki generalnih štabov držav članic Severnoatlantskega pakta so se danes sestali s člani stalne vojaške skupine tega pakta, da bi proučili doseženi napredek in načrte za prihodnje leto. — Zunanji, finančni in obrambni ministri se bodo sestali v četrtek zaradi proučitve letnih načrtov organizacije.
Odkar se je v Franciji začela volilna kampanja, je vprašanje odnošajev med socialisti in komunisti v Franciji stopilo v politično ospredje. Nedavno zasedanje izvršnega odbora socialistične stranke je, kot tu sodijo, pokazalo, da se v vrstah socialistov vse bolj krepijo težnje po sodelovanju s komunisti in delavski enotnosti. Sklep socialistov o zavrnitvi ponudbe komunistov za povezavo list obeh strank je bil sprejet s 1979 proti 1243 glasovom. Glede na to, da so »e proti sklepu izjavili predstavniki severnih okrožij, ki imajo veliko število poslanskih mest, je glasovanje dejansko
Uvozno in trgovsko podjetje
LJUBLJANA, Prešernova ulica 52 a, obvešča vse odjemalce, da bo
LETOM 06WEimrUli§
od 15. do 31. decembra 1.1.
ZA VSA SKLADIŠČA
avtomateriala, rezervnih delov In dvokoles v Frankopanski ulici 21 In
ZA SKLADIŠČE
motornih vozil in rabljenega avtomateriala na Vilharjevi cesti (Jama)
oz. od 25. do 31. decembra 1.1.
ZA SKLADIŠČE
gum v Scopolijevi ulici.
Ker bodo skladišča v gori navedenih dneh povsem zaprta za promet s strankami, vabimo vse odjemalce, da si potrebno blago nabavijo pravočasno, L j. v dneh pred Inventuro.
pokazalo, da je večina socialističnih federacij za sodelovanje s komunisti. Zato tolmačijo objavo današnjega razglasa kot poskus socialističnega vodstva, da prepreči morebitno povezavo socialističnih list s komunisti po okrožjih, za kar poteče rok jutri opolnoči.
Italijanski obiski v Parizu in Bonnu
RIM, 9. dec. (Tanjug-AFP). Danes so v palači Chiggi potrdili, da bo predsednik italijanske republike Gronchl na svoječasno poslano povabilo bivšemu predsedniku republike Einaudlju v prvih mesecih prihodnjega leta uradno obiskal Francijo.
V Bonnu pa so nocoj uradno objavili, da bosta italijanski ministrski predsednik Segni in zunanji minister Martino obiskala Bonn 8. febrnarja. Zvedelo se je, da se bosta italijanska državnika razgovarjala s predstavniki nemške vlade predvsem o nadaljnjem evropskem razvoju, gospodarskih odnošajih med obema državama ter zaposlitvi italijanske delovne sile v nemški industriji in gospodarstvu.
Azijsko središče za jedrsko energijo
WASHINGTON, 9. dec. (AFP). Iz dobro obveščenih virov ge Je zvedelo, da Je ameriški zunanji minister Dulles sklenil, naj se v
Manilll ustanovi azijsko središče za jedrsko energijo, s čimer sta se soglasili ameriška komisija za atomsko energijo in uprava za mednarodno sodelovanje.
ŠPORT
Nogometna reprezentanca Sovjetske rveze je včeraj v Kairu pred 15.000 gledalci v povratni tekmi premagala reprezentanco EgiDta s 3:1 (2:0).
Občni zbor Košarkarskega kluba Odred bo v nedeljo 11. t. m. ob 9 dopoldne v dvorani terena »24 talcev«. Zarnikova 3. Vabljeni!
Umrl Je
IVAN BAJDA
bivši dolgoletni Slan opernega orkestra SNG
Pokojnika, ki Je več desetletij posvetil delu v naši ustanovi, bomo ohranili v lepem spominu!
Pogreb bo danes, 10. decembra 1955, ob 15. uri z 2al.
Slovensko narodno gledališče ▼ Ljubljani.
~	’r'	CIRIL	PRAČEK	—	vtifl	smuSarskl trener
6) Množičnost, zdravfe...
V'*—^ SMUČI V OSNOVNE SOLE
SMUČI V OSNOVNE SOLE
Naš etan pregovor pravi: »Kar se Janezek nauči, to Janez sna.« Zato ni neupravičeno, če damo prednost vzgoji. U je prt šolski mladini v zvezi s smučanjem. Otrok, ki se Je navadil v svoji rani mladosti gibanja v prirodi, ne bo mogel pozneje živeti brez tega. Gibanje na čistem, svežem zraku navadno odbija potrebo po kajenju in pijač«. Ze zaradi tega bi morali propagirati v šolah smučanje med mladino. Znano je, da na otroka, kadar začne hoditi v šolo. že v začetku zelo vpliva novo okolje in seveda tudi učitelj. Ta bi moral izkoristiti prvi vtis tudi za propagando izživljanja v smučarskem športu, in športu nasploh. Otrok komaj čaka, da doživi nekaj novega in smučanje je zanj vsekakor izredna privlačnost. Samo spomnimo se svoje mladosti, kaj smo si želeli: pozimi smuči in drsalke, poleti kolo in morda tudi čoln. To nagnjenje do intenzivnega gibanja je treba samo pravilno usmeriti
S šolsko mladino bi dobili tisto česar nam v smučarskem športu najbolj manjka — množičnost. Namen propagande za množičnost v smučanju ni iskanje talentov, ki pa se. povsem razumljivo, zanesljivo pojavijo.
Kaj bi morali ukreniti, da bi zajeli šolsko mladino za smuča nje? Predvsem bi morali pomagati učitelji in profesorji, v naših šolah naj bi ne bilo učitelja in profesorja, ki ne bi znal smučati in plavati. Omenili smo že. da so vzgojitelji tisti, ki lahko izredno vplivajo na učenca Vsakdo izmed nas ima najlepše spomine na svoje šolske izlete. Otrok hoče v naravo, zato so mu v živem spominu tisti redki dnevi, ko ga vodi učitelj v naravo. Pozimi bi morali imeti v vseh naših krajih, kjer so vsaj delno ugodne snežne razmere, namesto telovadnih ur. ure smučanja! Nagnjenost mladine do gibanja v naravi. b( vzgojitelji lahko lepo Izkoristili za večjo požrtvovalnost pri učenju, in sicer tako, da bi pripuščali k izletnim telovadnim in smučarskim uram samo pridne učence.
V vse naše Izrazite smučarske kraje bo potrebno namestiti čim-več vzgojiteljev ki imajo smisel in veselje do smučanja
V Kranjski gori je n. pr. znani alpinist profesor Rado Hočevar stalno vodil nižje gimnazijce na teren k žičnici, kjer Jim je tudi
uprava žičnice nudila velike ugodnosti. Podobnih primerov bi lahko še navedli. SZS bo morala stopiti v stik s šolskimi oblastmi kolikor to še ni storila.
V Avstriji in Švici ni redek primer. da zasede vlak stotine šolskih otrok s smučmi!
Velik problem morda največji, so rekviziti ah oprema, pri čemer pride do veljave vzgojna plat. Kdor nima denarja za smuči, naj si pomaga z dogami od sodov, ka kor smo si mi pomagali nekoč v mladosti. Vzgojitelji naj prikažejo mladini, ki je danes zahtevnejša, da ni nobena sramota, če nimaš posebnih smuči. Po drugi strani bomo moralt poskrbeti da bodo imele šole vsaj nekaj desetin pa-- rov smuči v lastni režiji, da bomo tako vsaj nekaj storili za smučarsko vzgojo naše mladine. Te smuči naj bi uporabljali samo dobri učenci. Naše množične organizacije. gostinska in industrijska podjetja bodo rade volje namenila nekaj sredstev za to akcijo Tak kapital bo dobro naložen, obresti pa bodo zdravje ln fizična sposobnost!
Poglejmo samo nekal primerov naših najboljših smučarjev, kdaj so pričeli s smučanjem. Tinčka in Lukanca ste lahko videli še kot otroka na zeleniškem plazu Stefe ni poznal nobenega drugega veselja v svoji rani mladosti, kakor smuči. In mali Klinar-2van iz
INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS »PL A M A« V PODGRADU — RAZPISUJE MESTO
računovodje
Pogoji za sprejem:
1. srednja ekonomska Sola,
2. praksa na vodilnem položaju v računovodstvu v industrijskem podjetju,
3. plača po dogovoru ali tarifnem pravilniku,
4. družinsko ali samsko stanovanje zagotovljeno. Navedeno mesto se razpisuje za novoustanovljeno
podjetje in je prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev poslati na naslov: Industrija za predelavo plastičnih mas »PLAMA« v PODGRADU, Slovensko Primorje, Koper. — Prošnje dostavite najkasneje do 25. XII. 1955. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Planine nad Jesenicami? Preden je imel šolsko torbo na ramah, se ie že podil po travnikih Planine in kazal neverjeten pogum.
Za uspeh med mladino je potrebna tudi propaganda To se najlaže izvede zopet le v Soli. Časopisi in slike ter poročila, bodo zmerom naletela na zanimanje med mladino, ki že dobro pozna vse naše junake z beiih poljan. Organizirani izleti šolske mladine na važne tekme so tud: odlična propaganda. Besede mičejo. zgledi vlečejo. Vsi tisti, ki so odgovorni za vzgojo naše mladme, naj se zavzamejo za uresničenle prednosti ki jih nudi športna vzgoja mladine, torej tudi smučarska vzgoja. Naše geslo naj bo: »Clm-več smuči v naše osnovne šole!«
TURNIR DESETORICE 1955
Namiznoteniška sezona Je v polnem razmahu. Po uspelem prvenstvu LRS se bo slovenska elita vnovič zbrala v Ljubljani, in sicer na tradicionalnem Odredovecn turnirju desetorice. ki bo danes in jutri v zgornji dvorani klasične gimnazije. — Razen igralcev Hlebša. Ahačiča Rebolja, Petroviča. Strumbla. Jerama itd.. Je prireditelj povabil še Dolinarja, vendar še ni gotovo če bo utegnil pravočasno priti s Švedske. Toda vzlic temu se obetajo lepe porbe. Začetk danes ob 18. jutri pa ob 8 zjutraj.
TOKRAT NE ZA TOČKE!
Ljubiteljem košarke vzlic zimski sezoni še zmeraj ni odklenkalo. Danes ob 16 bodo imeli v dvorani na Taboru priložnost gledati prijateljski dvoboj med domačima rivaloma Ljubljano in Olimpijo Srečanje bo zanimivo tudi zaradi tega, ker bosta nasprotnika nastopila z nekaterimi novimi igralci. za katere obadva resno računata v prihodnji sezoni. To velja posebno za Siškarje.
Šahovska polfinala v Zrenjaninu in Šabcu
Zrenjanin, 9. dec. VI. kolo: Bogdanovič : Horvat. Vuko-vič : Puc, Rakič : Bradvarevič in Ma-tulovlč :	Duč-ič 1:0, Udovčič :
Tracn-puž in Bekavac : Tomšič remi, Tomovič : Vukčevič in Sokolov : Petek prekinjeno. Dar.ev je bil prost. Prekinjeni partiji V. kola:	Bradverevič : Vukovič in
Vukčevič : Danev 1:0.
Sabac. 9. dec. VI. kolo: Čirič t Momič 1:0. Sofrevski : Franolič, Csmanagič :	Kržišnik, Božič :
Jovanič in Ugrinov: č : Djursše-vič remi, Smederevac : Stambuk in Janoševič : Djaja prekinjeno. Vasiljevič : MThaljičišln odloženo. Bertok je bil prost. Prekinjene partije V. kola: Kržišnik : Sofrevski in Franolič : Smederevac 0:1, štambuk : Čirič remi.
PK ILIRIJA OBVEŠČA ČLANSTVO, DA JE REDNI LETNI OBČNI ZBOR PRELOŽEN ZARADI PLENUMA ZBORA SODNIKOV NA PRIHODNJO NEDELJO T. J. 18. T. M.
(Pcdtetje
»
Slavko
dič
«
potrebuje:
gradbenega inženirja
večje število:
strojnih inženirjev inženirjev tehnologov strojnih tehnikov tehnika kemije
visokokvalificiranih kovinostrugarjev strojnih ključavničarjev varilcev za varenje vseh kovin avtomehanikov in vodoinštalaterjev kvalificiranih kovinostrugarjev in strojnih ključavničarjev šefa računovodstva šefa komercialnega oddelka
2 stenodaktilografa
3 daktilografe I. razreda
Plačo po tarifnem pravilniku ali sporazumu.
Družinska komfortna stanovanja zagotovljena. Za samce zagotovljena stanovanja in hrana v hotelu podjetja po ugodnih pogojih.
Pismene ponudbe z obširnim življenjepisom dostavite najkasneie do 15. januarja 1956.
Oliva Cresswell je stala nekaj Sasa v veliki veži in prebirala imena pisarniških lastnikov, ki so bila napisana na porcelanastih ploščah v dveh velikih okvirih na levi in desni strani veže.
Po daljšem iskanju je odkrila pod »IV nadstropje« ime »Mr. Beale — agentura« in odšla proti dvigalu.
Pisarna Mr. Bealea je bila čisto na koncu enega, na videz neskončno dolgega hodnika; tvorili sta jo dve med seboj povezani sobi. Zunanja, opremljena le z mizo in dvema stoloma, je bila razpolovljena s pregrajo, v kateri so bila majhna lesena vrata.
Pri mizi je sedel neki deček, ki je bil zaposlen s tem, da je z enim prstom tipkal na pisalni stroj.
Ko je vstopila, je skočil pokonci.
»Miss Cresswell?« je vprašal. »Mr. Beale vas že pričakuje.«
Odprl je malo pregrajo in jo odpeljal k vratom, na katerih je bilo napisano »Privatno«.
Na trkanje ji je odprl Beale.
»Le vstopite, Miss Cresswell,« je rekel prijazno. »Pričakoval sem vas šele čez pol ure.«
»Hotela sem biti pridna,« se je smehljala.
Ves dopoldan so jo bili mučili dvomi in tudi noč je prebila zelo nemirno, ker se je trudila dognati, če ravna pametno, dF gre v službo k možu, čigar znana slabost je v vsej okolici odvzela njegovemu imenu ves ugled. Toda obljuba je obljuba in po vsem tem si je rekla, da jo bo izpolnila že s tem, če bo poskusila vzdržati v novi službi vsaj en teden.
»Tu je vaša pisalna miza,« je rekel in pokazal na veliko pisarniško mizo, ki je stala sredi sobe, »in tukaj je moja mala knjižnica. Videli boste, da vsebuje ▼ glavnem poljedelska poročila — ali berete franooččino?«
Prikimala je.	»•—	„
»Krasno! In španščino? — S tem menda le nekoliko preveč zahtevam?«
»Španščino čitam in govorim še kar dobro,« je odgovorila. »Kot majhna deklica sem prebivala izmenoma v Parizu, Lyonu in Barceloni — moje prvo resnično delo, prvo plačano mesto — je bilo v r eki angleško-španski brzojavni družbi v Barceloni.«
»To je sreča,« je rekel z vidnim olajšanjem, »čeprav bi se teh nekaj besed, ki jih morate znati, da lahko razumete argentinska poročila, z lahkoto zapomnili. Torej k stvari. Posebno pažnjo posvečam temu tam zgoraj — na polici boste našli dve sto do tri sto vodičev skozi razne pokrajine, ki vam bodo zelo koristile — da najdete natančno lego vseh pokrajin, posejanih s pšenico, število hektarjev, obdelanih v rednem času, kako so ta pšenična polja med seboj ločena — ali z zidovi, potmi itd. — povprečno velikost nerazdeljenih pšeničnih površin in po možnosti število poti ali cest, ki vodijo čez ta polja.«
»Za božjo voljo!« je osuplo vzkliknila.
»Res je, da zveni mogočno, vendar upam, da boste dognali, da je vse mnogo enostavnejše. Poljedelski oddelek vlade Združenih ameriških držav na primer obravnava vse te zadeve v svojih statističnih poročilih. V nekaterih pokrajinah so farmarji prisiljeni pustiti med posameznimi polji neko določeno površino neposejano, tako da se lahko vsa ogrožena okolica v primeru požara izolira. Kanada, Argentina in Avstralija uporabljajo drugačne metode.«
Sedla je k pisalni mizi in si zabeleževala svoje delo.
»Še kaj?« je vprašala.
»Da. Potrebujem imena mest tistih pokrajin, ki prideluje j c pšenico, in seznam vseh hotelov v teh mestih. V vodičih boste našli vse potrebne informacije. Predvsem hočem imeti imena tistih hotelov, ki dajejo v najem avtomobile, naslove glavne banke v teh pokrajinah, ime hotelskega direktorja in po
možnosti tudi ime policijskega inšpektorja ali pa ime šerifa v vsakem okraju.«
Pogledala ga je in dvignila svinčnik.
»Ali mislite resno? — Seveda bom vse to naredila, toda to me spominja na neko povest, ki sem jo nekoč čitala —«
»Poznam jo,« je rekel naglo Beale. ».Slučaj rdečelasca*, eno izmed Conan Doyleovih povesti. Pripoveduje o nekem možu, ki je bil zaposlen s prepisovanjem Britanske enciklopedije. To delo so mu naprtili zato, da bi mu preprečili obiskovanje njegove trgovine. — Ne, delo, ki ga od vas zahtevam, je resno delo, Miss Cresswell, vendar bi rad, da o njem molčite.«
Sedel je na robu mize in jo gledal. Ce so se njegove oči smehljale, so se zaradi tega, ker mu je narava dala takšne oči. Vedno, kadar je gledala te oči, je imela občutek, da se zaradi nečesa smehljajo. Toda nagonsko je čutila, da je zelo resen in da ima ta nenavadna naloga, ki ji jo je dal, neko zelo resno ozadje.
»Začnite najprej z okraji, nato se lotite hotelov itd.,« je predlagal. »Videli boste, da je zanimivejše, kot če bi čitali roman. Te male knjige« — pokazal je na prenapolnjeno polico pri oknu — »vas bodo vodile po vsem svetu, k farmarjem in živinorejcem. Obiskali boste Manitobo, prepotovali Združene ameriške države od Nove Anglije do Kalifornije. Spoznali boste 5ydney in Melbourne in ogromna žitna polja za temi mesti. Sedeli boste v hladni kavarni in pili s senjorjem don Perfectom de Cuba, ki je ravnokar prijezdil s svojega ranča, da poizve za majsko ceno pšenice, hladno pijačo, mogoče boste udobno jahali na slonu preko Indije ali pa spali v evropski poletni hišici in poslušali rjovenje tigra in šumenje moški tov —«
  »Sedaj vem, da se iz mene norčujete,« se je smehljala.