abonmajska sezonk07/08 z obrazi v svojega casa Blejsko podjetje Seaway prispeva k rasti tržiškega gospodarstva Danes v senatu odločilno glasovanje za Prodijevo vlado vpisujemo abonma v Gorici 9 L m goriški tirad 0481 547051 340 8624701 pokrovitelj . goriške sezone 1 KBcenter Primorski SREDA, 14. NOVEMBRA 2007 št. 269 (19.052) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Komentar je odveč, opravičila ne bo Igor Devetak Včasih je vsak komentar odveč. Ker so dejstva zgovorna. Pred dnevi smo odmerili kotiček novici, da sta goriška Lega nazionale in združenje Associazione Nazionale Venezia Gi-ulia e Dalmazia ponudila konjeniški brigadi Pozzuolo prispevek za ponovni prižig svetil z italijansko trikoloro na Sabotinu. Pripravljeni sta tudi bili sprožiti nabirko denarja. Vendar je pisec, predsednik obeh društev, ciljal drugam. Namignil je na govorice, da se za ugasnitvijo skriva politična izbira, in nonšalantno na zatožno klop posadil... novogoriškega župana. Sporočilo je nabil z znano retoriko -»katera italijanska institucija bi lahko samo pomislila, da ugasne troboj-nico? katera oseba italijanskih čustev bi lahko storila tako žaljivo dejanje?« -, zavihtel je grozečega Tita na gori in pripomnil: »Ne bi me presenečalo, če bi župan Nove Gorice hotel ohraniti himno Titu in umakniti italijansko trikoloro.« Včeraj se je oglasila brigada Pozzuolo: »Razlogi za ugasnitev svetil 16. oktobra letos so izključno tehnične narave. Na podlagi preverjanja je pristojna oseba iz oddelka, ki mu je zaupana struktura na Sabotinu, ugotovila, da je svetilna naprava dotrajana, da ne odgovarja varnostnim predpisom, da predstavlja nevarnost za osebje, ki jo vzdržuje, in za mimoidoče. Brigada je poverila inženirju nalogo, da izdela načrt za prilagoditev naprave zakonskim normam, za kar zbira potrebni denar.« Ne bomo zganjali zakulisar-stva in lokalnemu ideologu podtikali poskusa, da prebudi nestrpnost v času, ko desnosredinska mestna uprave kaže sosedom kolikor mogoče prijazen obraz. Ker je vsak komentar odveč. Ne bi pa bilo odveč opravičilo, ki ga bo novo-goriški župan zaman čakal. slovenija - Zaradi slabega izida predsedniških volitev in splošnega razpoloženja v državi Premier Janez Janša o možnem odstopu vlade Koalicija potrjuje Janševa stališča, opozicija govori o neodgovornosti bližnji vzhod - Izraelski in palestinski predsednik v Ankari Šimon Peres in Mahmud Abas nagovorila turški parlament Palestinski predsednik Mahmud Abas (levo) čestita izraelskemu predsedniku Šimonu Peresu po nastopu pred turškim parlamentom ansa ANKARA - Izraelski predsednik Šimon Peres je včeraj nagovoril turški parlament, s tem pa postal prvi predsednik judovske države, ki je nagovoril par- lament kake muslimanske države. Izrazil je optimizem, da bo konferenca o Bližnjem vzhodu v ZDA pomagala končati desetletja star spor med Izraelci in Pale- stinci. Za Peresom je parlament v Ankari nagovoril palestinski predsednik Mahmud Abas in izrazil podobno upanje. Na 18. strani LJUBLJANA - V slovenski javnosti je včeraj največ prahu dvignila izjava predsednika vlade Janez Janše, ki je presenetil z napovedjo možnosti odstopa vlade. Odzivi med parla-men tar ni mi stran ka mi so bi li raz lič -ni. V ko a li cij skih stran kah ve či no ma pritrjujejo Janševemu mnenju, da so rezultati nedeljskih glasovanj posledica vo lil ne kam pa nje, ki je bi la us mer -jena v obračun z vlado. V opoziciji po dru gi stra ni takš ne na po ve di tik pred predsedovanjem EU ocenjujejo kot neodgovorne, odstop vlade pred koncem man da ta pa se jim ne bi zdel ko -ris ten. Na 3. strani Januarja srečanje o gospodarskem razvoju Benečije Na 5. strani V Štivanu, Cerovljah in Medji vasi ostajajo kmetijske omejitve Na 8. strani Konzorcij Slovik pomaga iskati liderje v manjšinskih kadrih Na 15. strani Vodja italijanskih nogometnih trenerjev Renzo Ulivieri o nasilju v nogometu Na 20. strani CENTRO V 1 A G G 1 NAŠ KATALOG O TERMAH NA 56 STRANEH Z NOVIMI DESTINACIJAMI VAS ČAKA V AGENCIJI! rINNSBRUCK IN . «C „Q neflJ SWAROWSKI - ADVENT 00 ^ 1 °° na OSGO° 1 LIRIKA LAST MINUTE CENTER info@lastminutecenter.it www.iastminutecenter.it AVTOBUS IZ TRSTA IN VIDMA VODENI 8.12., 2 DNI/ 1 NOČ, HOTEL 3*, HB IZLET ^DUNAJ - ADVENT oc(€135 na osebo TRST Via San Lazzaro 13, 34122 Trst tel: +39 040 637025, fax: +39 040 361936 AVTOBUS IZ TRSTA IN VIDMA VODENI 8.12., 2 DNI/ 1 NOČ, HOTEL 3*, BB IZLET ^BUDIMPEŠTA - NOVO LETO od €335 na osebo VIDEM Via Vittorio Veneto 38/B, VODENI IZLET Z AVTOBUSOM IZ TS/UD J50.12., 4 DNI/ 3 NOČI, HOTEL 4* V CENTRU s^t***^ 33100 Videm tel: 0039 0432 229270, fax: 0039 0432 510656 Estetica orchidea Program m še lepše božične pocltnke: ZA OBRAZ: 1x GLOBINSKO ČIŠČENJE 1x GLOBINSKI TRETMA PROTI STARANJU 1x PROGRAM ZA OBNOVO ELASTIČNOSTI KOŽE 2x SPECIFIČNI PROGRAM ZA NEGO KOŽE OKROG OČI, UST IN GUBIC ZA TELO 1x PILING TELESA 1x ANTICELULITNA NEGA Z MASAŽO 5« M„UTSOLARUA ^PJJ^ vr\ ^ ponudba ie veljavna FERNETIČI, 3 j in J l OB HOTELU FERNETTl, do 11). decembra 200m PRED MEJO Za rezervacijo pokličite na 340 6283770 2 Sreda, 14. novembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Večno aktualno vprašanje priseljencev Ace Mermolja_ J« V Vprašanje priseljevanj, tujcev, odnosov do njih, nastajanje novih manjšin in podobnih pojavov ni tako novo, kot se nam zdi. Dinamike, ki se ob teh pojavih sprožajo, so tudi kolikor toliko poznane. Srečanja pa se ne dogajajo v zmeraj istih pogojih in od tega je v veliki meri odvisno, kaj »nastane«. Zato so kulturne in politične zamude glede vprašanja neupravičene. Glede »novosti« bi opozoril, da so se s priseljevanjem ustvarjale nove kontinentalne države, kot sta Amerika in Avstralija. Nasprotne učinke so imeli nasilni vdori in vojne. Evropski konkvistadorji so povzročili v Južni Ameriki etnično čistko epohalnih razsežnosti. Kako stoletje pozneje, v času velike Anglije, kraljice Victorie in prve globalizacije, so Evropejci in predvsem Angleži s svojimi kolonialnimi politikami spreminjali podobo Azije, Afrike, Južne Amerike in drugih makroobmočij. V moderni dobi so ideje sožitja, ki so jih zagovarjali Locke, Kant, Herder in drugi trčile ob dejstvo nacionalnih vojn, nasilnega osvajanja in drugih grozot. Vsa ta »gmota« je v Evropejcih zapustila kontradiktorne kulturne in psihološke posledice. V sebi nosimo globinske izkušnje in v tej smeri obstajajo različne politike do pojava mešanja in hibridacije. Vsakič pa je bilo pomembno, če je bila skupnost, ki je doživela prihod drugih, močna in se je lahko branila in celo kulturno uveljavila nad agresorji. Več je primerov, ko so tuji zmagovalci prevzeli navade in kulturo poražencev (npr. krščansko). Prav tako so globinske in celo nasilne spremembe povzročile in povzročajo migracijske tokove navadnih ljudi in ne vojakov. To so današnji primeri. Zgodovina nam je ponudila shemo: gost, ki pride v našo hišo je lahko dober, slab, šibek ali močan. Je lahko miroljuben ali agresiven. Usoda srečanja pa odvisi tudi od gostiteljevega razpoloženja, občutka moči, sposobnosti, da z drugim vzpostavi dialog ali pa ga ne. Močni odpirajo vrata (ob miroljubnih prihodih). Šibki jih vedno zaklepajo. Menim, da je v Italiji vprašanje tujcev, včeraj temnopoltih, nato Albancev, danes pa Ro- Zgodovina nam je ponudila shemo: gost, ki pride v našo hišo je lahko dober, slab, šibek ali močan. Je lahko miroljuben ali agresiven. Usoda srečanja pa odvisi tudi od gostiteljevega razpoloženja, občutka moči, sposobnosti, da z drugim vzpostavi dialog ali pa ga ne. Močni odpirajo vrata (ob miroljubnih prihodih). Šibki jih vedno zaklepajo. munov, postalo problem, ko so se sami italijanski državljani pričeli čutiti eksistencialno ogroženi, negotovi, brez perspektiv in brez notranje družbene kohezije. Za te občutke so vzroki različni: ekonomski, socialni, kulturni, politični in seveda tudi medijski v smislu medijskega obsevanja z govorico strahu. Za politiko je torej težko razpravljati in se lotiti konkretnih problemov mimo realnega občutka ljudi in to neglede, če je to počutje upravičeno ali ne. Zgovoren je konkreten primer, o katerem sem že pisal, a se mi zdi vreden ponovitve. Umor Giovanne Reggiani v Rimu (že nekoliko pozabljen) je kot val butnil v središče pozornosti vprašanje Romunov oziroma Ciganov v Rimu in v Italiji. Uporabljan besedo Cigan, ker se mi ne zdi omaloževalna, saj se ti evropski nomadi delijo v različne plemensko-etnič-ne vej e, kot sta npr. Romi in Sinti. Med njimi obstajajo občutne kulturne in drugačne razlike. Umor italijanske ženske torej, za katerega je osumljen romunski državljan in Cigan, se je zgodil v času, ko običajne ankete kažejo, da je vprašanje varnosti na najvišji stopnički lestvice glede skrbi in strahov, ki burijo Italijane. Is kra je naš la ben cin. Mediji pomagajo večati strahove in nekatere politične sile, v prvi vrsti desnica, a ne samo, zlorabljajo v lastno korist tako rimski dogodek kot splošni »ljudski« občutek nelagod-ja in jeze. V bistvu se realna možnost, da državljan doživi agresijo in percepcija strahu pred njo mešata, kar veča občutek negotovosti preko vseh statistik. Občutek je večji od resnične nevarnosti. Omenjeno dejstvo zamegljuje poglede in postavlja politiko pred nelahke izbire, ki so toliko težje, če se pogledi dramatično delijo. Kot zapisano, se v Italiji med širokimi ljudskimi plastmi in različnimi sloji kot kača vi- je občutek splošnega nezadovoljstva, za katerega niso krivi priseljenci. Italija doživlja kulturno, gospodarsko in posledično politično krizo, ki vnaša v že tako razslojeno družbo nemir. Izhod iz krize ne bo ne kratek in ne lahek, saj ima stare korenine. Novi priseljenci pa trčijo na gostitelje, ki doživljajo nizko stopnjo socialne, solidarnostne in drugačne kohezije. Skratka, široki sloji prebivalcev niso pripravljeni videti v prišlekih osebe s svojimi navadami, kulturo in tudi z voljo do dela in ustvarjanja, ampak zaznavajo le nove prisotnosti, ki večajo strahove in ogrožajo. Za politiko, ki mora ukrepati, da ne pride do družbenih katastrof, je tak po lo žaj naj manj ugo den. No be na po li ti -ka na mreč ne mo re re a lis tič no čez noč od pra -viti razlogov za strahove. Poznam tezo, da je ob padcu ideologij, ver, starih običajev itd. ostala oblasti možnost za moč v tem, da ustrahuje ljudi. Kljub tej tezi pa menim, da le niso vse zahodne politike enake in enako razpolo-že ne do tuj cev. Tu di dob ro na mer na po li ti ka pa pred takšnimi občutenimi pojavi ne more stati križem rok. Njena naloga je preprečiti trenja, ki lahko postanejo resnično neustavljiva. Ob tem so po treb ne ne ka te re ne ide o loš ke pred po -stavke. Romunski in drugi prišleci niso a priori ne dobri in ne slabi: so ljudje. Dolžnost gostujoče države je, da znotraj etike možnosti sprejema število priseljencev, ki bodo imeli možnost dela in kolikor toliko urejenega bivanja, kar pomeni stanovanja ali urejene prostore za nomade, možnost šolanja, dostop do socialnega in zdravstvenega skrbstva itd. Samo takšni pogoji bivanja lahko blažijo odnose med domačini in tujci, ki so tendenčno napeti in negotovi. Tu ne bi smeli uporabljati retorike. Omenjenih pogojev pa v Italiji danes ni, ali vsaj za vse pri šle ce jih ni, če prav ve mo, da omo go ča -jo tujci industrijski napredek in omogočajo proizvodnjo tam, od koder domačini bežijo ali pa nimajo zanjo dovolj kompetenc. Ob urejenih pogojih lahko država od pri-šlecev zahteva, da spoštujejo zakone, ki v gostujoči državi veljajo. Pravilo je ponovno enostavno: če stopimo npr. v moše-jo, si sezujemo čevlje, ženske pa ne pridejo v mini krilih. Od gostov zahtevajmo isto spoštovanje do naših zakonov in navad. Formula se mi zdi pametnejša od neke integracije, ki nam vrača le izkoreninjene in torej slabše ljudi. Kljub vsemu bodo obstajale skupine priseljencev, ki se bodo organizirale v kriminalne tolpe ali pa se pridružile domačim. Za tiste, ki grešijo zakone, ne more biti opravičil ali »odpustkov«. Isto seveda velja za domače škvadriste, ki se organizirajo proti tej ali oni tuji skupini. Policijski posegi ne rešujejo vseh problemov, ne moremo pa jih izključiti, kot jih ne za do ma či ne. Spoštovanje, dialog in pozitivna srečanja zahtevajo drugačen trud in tudi drugačno družbeno razpoloženje, kot je tisto, ki danes vlada v Italiji. Same desne politične sile zagovarjajo zgolj restriktivne ukrepe. Govor je tudi o integraciji v smislu starega melting pota, ki ni nikoli funkcioniral. Skratka, v Italiji se glede tujih priseljencev krešejo ostra in nasprotujoča si mnenja. V resnici bi bil potreben državniški čut in to v smislu, da obveljajo analize in odgovori, ki so jasni, realistični in konkretni. Reševanje vprašanja priseljencev lahko dobi svojo etično osnovo, če se zadeve rešujejo do mere možnosti, v okviru zakonitosti a brez zahteve, da bi postali vsi enaki. če teh predpogojev ni, se avtomatično ustvarja protireakcija »domačinov«, ki optirajo za izgon mimo vsake racionalnosti. Trk različnih političnih pogledov prive de do pa ra li ze, ki slu ži le v pro pa gan dne na -mene, ne reši pa ničesar. Slabo reševanje priseljeniškega vprašanja sovpada v Italiji s slabo politiko. Najgloblja hiba te politike pa je, da se med pozicijo in opozicijo ustvarja zid, ki ga nismo poznali niti v časih Krščanske demokracije in KPI. Tiho dogovarjanje med največjima italijanskima strankama je rodilo več dobrih rezultatov, kot jih proizvaja vsakodnevni boj na nož, kjer (v boju) objektivno prednjači desnica. Nikjer se ne dogaja, da ena stran samo ponavlja, kako bo padla vlada in je to njen edini cilj. Dobra politika do priseljencev pa potrebuje skupne in široko sprejete rešitve bolj kot katerikoli drug problem. slovenija - avstrija - Študija o čezmejnih storitvah Ni argumentov za obstoj omejitvev Nosilec projekta Slovenska gospodarska zveza Poslovodja SGZ Karl Hren (desno) z avtorjema študije Thomasom Doringom in Birgit Aigner tg/sgz CELOVEC - »Iz ekonomskega vidika ni nikakršnih argumentov, ki bi govorili proti temu, da Avstrija še pred letom 2009 ukine omejitve na področju čezmejnih storitev, kakršne je iztržila ob vstopu Slovenije in drugih vzhodnoevropskih držav v Evropsko unijo leta 2004!«. To je bilo glavno sporočilo včerajšnje tiskovne konference Slovenske gospodarske vzeze (-SGZ) v Celovcu ob predstavitvi izsledkov projekta Interreg IIIA »Crossborder services« o novi znanstveni študiji o čezmejnih storitvah med Avstrijo in Slovenijo. Študijo je pripravila koroška strokovna višja šola (Kaerntner Fachhochschule) oz. znanstvenika Thomas Döring in Birgit Aigner, izvajalec projekta pa je bila Slovenska gospodarska zveza v Celovcu na čelu s poslovodjo Karlom Hrenom. Cilj študije je bil, da se preveri, če so veljavne omejitve na področju čezmejnih storitev smiselne, oziroma če jih je treba podaljšati tudi po letu 2009 (do maksimalno leta 2011, kot sta to iztržili Avstrija kot tudi Nemčija). Znanstvenika sta prišla do povsem jasnega rezultata: sedaj obstoječe omejitve je treba čim prej ukiniti, po možnosti še pred letom 2009, vsekakor pa pred letom 2011! Zahtevo pa sta utemeljila s sledečimi razlogi: večja ponudba in večja kon ku ren ca po me ni pred nos ti za po troš ni ke, tesnejša gospodarska povezanost prinaša pred- nosti za podjetja na obeh straneh meje in zato je tudi v interesu podjetij, z liberalizacijo storitev pa se prepreči sivi trg in težave na trgu delovne sile, tako da so bolj obvladljive. Težave bi lahko nastale le v ožjem obmejnem prostoru in na posameznih sektorjih, je pri tem opozoril poslovodja Slovenske gospodarske zveze Karl Hren. Zato je poudaril, da je treba podjetja v obmejnem pasu še posebej podpirati v okviru novega programa Evropske unije za čezmejno sodelovanje, ki se nanaša dobo 2007 do 2013. V zvezi z dejstvom, da je Avstrija ob širitvi Evropske unije leta 2004 iztržila pravico do uvedbe sedemletnega prehodnega obdobja in omejila prost pretok storitev predvsem na področju gradbeništva in sorodnih branž, še napovedal, da Slo ven ska go spo dar ska zve za prav ta te den pri -reja v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah dvodnevni simpozij o čezmejnih storitvah. Na njem bodo predavatelji iz Avstrije, Slovenije in Italije osvetlili možnosti, ki jih imajo podjetniki kljub vsem zakonskim omejitvam. Predstavili pa bodo tudi včeraj v Celovcu predstavljeno študijo o perspektivah za prihodnost pri čezmejnih storitvah ob avstrijsko-slovenski meji. Kajti tudi po vstopu Slovenije v schengenski prostor bodo omejitve slej ko prej veljale, dokler jih Avstrija ne bo ukinila. Ivan Lukan trst - Seminar ob 60-letnici Obnova samostojnega političnega nastopanja TRST - Ob 60-letnici obnovitve samostojnega političnega nastopanja Slovencev v sedanjih državnih mejah Italije bo Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v petek, 23. no vem bra, po pold ne pri re dil v Trstu se mi -nar, ki ima za cilj, da na poljuden, a strokovno čimbolj neoporečen način predstavi to obdobje naše polpretekle zgodovine. Nastanek Slovenske demokratske zveze v Gorici in pa Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje, Slovenske kr ščan sko so ci al ne zve ze ter Sku pi ne ne od -visnih Slovencev v Trstu bo seminar predstavil več glas no in v šir šem okvi ru ta krat ne ga političnega dogajanja. Zato bo osvetlil tudi po li tič ne iz bi re »le ve ga ta bo ra« v Trstu in Ljubljani, značilnosti italijanskih nelevičar-skih sil, nastop Demokratične fronte Slovencev goriški in videmski pokrajini, položaj v Kanalski dolini. Na seminarju, ki se bo začel ob 15.30, bo na sporedu osem krajših referatov, povezanih z razpravo. Dr. Nevenka Troha z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani bo predstavila temeljne probleme Julijske krajine po koncu druge svetovne vojne, kot tudi mesto, ki ga ima v zgodovinopisju vprašanje takratnih sloven skih po li tič nih sku pin. Prof. Raoul Pupo s tržaške univerze bo v italijanščini spregovoril o proitalijanskih strankah v Coni A Julijske krajine, njihovi organiziranosti in programih. O tem, kako je bil politično organiziran tabor, ki gaje obvladovalo komunistično gibanje, in kako je v njem prišlo do hude razpoke ob Kominformu, bo predavala dipl. zgodovinarka Nina Lončar iz Maribora. O nastanku in značilnostih Slovenske demokratske zveze v Gorici bo imel referat prof. Peter Černic iz Gorice. Nastanek in značilnosti prvih treh samostojnih slovenskih političnih skupin v Trstu bo orisal časnikar Ivo Jevnikar iz Trsta. O položaju v Benečiji in delu tamkajšnjih predstavnikov Demokratične fronte Slovencev bo poročal prof. Vilijem Černo iz Barda. Prve povojne politične korake Slovencev v Kanalski dolini, ki je bila razpeta med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo, bo obnovil dipl. politolog Erik Dolhar iz Trsta. O tem, kako je na pojav samostojnih slovenskih političnih skupin gledala takratna komunistična oblast v Ljubljani, pa bo predaval dr. Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem. / SLOVENIJA Sreda, 14. novembra 2007 3 ljubljana - Zaradi slabega izida predsedniških volitev, ki je po negovem mnenju posledica protivladne kampanje Ministrski predsednik Janša napovedal možnost odstopa vlade Koalicijski partnerji se s premierjem v glavnem strinjajo, opozicija pa trdi, da gre za neodgovorne ocene LJUBLJANA - V slovenski javnosti je včeraj največ prahu dvignila izjava predsednika vlade Janez Janše, kije presenetil z napovedjo možnosti odstopa vlade. Odzivi med parlamentarnimi strankami so bili različni. V koalicijskih strankah večinoma pritrjujejo Janševemu mnenju, da so rezultati nedeljskih glasovanj posledica volilne kampanje, ki je bila usmerjena v obračun z vlado. V opoziciji po drugi strani takšne napovedi tik pred predsedovanjem EU ocenjujejo kot neodgovorne, odstop vlade pred koncem mandata pa se jim ne bi zdel koristen. Premier Janša je ob vladnem obisku Spodnjega Podravja namreč ocenil, da so rezultati nedeljskih glasovanj slabi, razmere, ki so privedle do njih, pa zaskrbljujoče. "Prve analize kažejo, da seje predvolilna kampanja v veliki meri usmerila v obračun z vlado, zelo malo je bilo razprav o slovenski prihodnosti," meni Janša. Še posebej zaskrbljujoče pa se mu zdi, da je bilo v času volilne kampanje veliko sil usmerjenih v to, da so slovensko vlado v času pred predsedovanjem EU očrnili v tujini. Janša je poudaril, da razmere, ki so na ta način ustvarjene, "otežujejo delo vladi tudi pri vodenju rutinskih in običajnih zadev, še posebej pa je oteženo delo pri pripravah na predsedovanje EU", kar po njegovem mnenju terja v tem času od vlade izjemne napore. "Nastalo situacijo bomo v prihodnje še analizirali, vendar lahko že sedaj rečem, da so odprte vse možnosti, vključno z odstopom vlade," je še napovedal premier. Janševi oceni o predvolilni kampanji, ki je bila usmerjena proti vladi, pritrjujejo tudi v nekaterih koalicijskih strankah. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je poudaril, da je vlada v tem mandatu naredila izjemno velike korake na vseh področjih, ob tem pa je izpostavljena mnogim nekritičnim napadom, ki nimajo realne podlage. "Če celotna politika nekako nasprotuje in ignorira te dosežke vlade, je najbolje, da tisti, ki menijo, da znajo to narediti bolje, to nalogo tudi prevzamejo," je dejal Tanko. Predsednik NSi in minister za finance Andrej Bajuk je ocenil, da realna možnost odstopa slovenske vlade do novega leta, torej še pred pričetkom predsedovanja Slovenije EU, obstaja. Bajuk je sicer dejal, da se je vlada zavedala, da bo naloga predsedovanja uniji težka, a da ta zahteva sodelovanje vseh, tudi opozicije, da se vzpostavi "minimalno vzdušje", v katerem je moč delati. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat pa meni, da se volilna kampanja ni obrnila proti Lojzetu Peterletu, temveč proti vladni koaliciji in temu so primerni tudi rezultati volitev. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je dejal, da podrobno ne pozna izjave premiera Janeza Janše o možnosti odstopa vlade, meni pa, da je opozicija očitno izkoristila predsedniške volitve za napad predvsem na delovanje vlade. Janševo izjavo razume kot apel, da se vse parlamentarne stranke temeljito dogovorijo za način dela v času predsedovanja. Predsednik koalicijske stranke DeSUS Karl Erjavec pa je povedal, da "bomo še naprej podpirali delo v koaliciji, v kolikor bomo lahko uresničevali koalicijsko pogodbo, zlasti pa tiste dele, ki se nanašajo na uresničevanje našega programa". "Mi smo vedno jasno povedali, katera je tista točka, do katere bomo v koaliciji," je dodal Erjavec. Predsednik največje opozicijske stranke SD Borut Pahor meni, da odstop vlade v tem trenutku ne bi bil dobra poteza. Pahor v sporočilu za javnost navaja predvsem dva razloga. Prvi je ta, da ne vidi "dovolj prepričljivih razlogov za vložitev konstruktivne nezaupnice," drugi pa je bližina predsedovanja EU. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč pa je dejal, da je "absolutno preuranjeno govoriti" o njihovem vstopu v vlado. Po njegovih besedah mora vlada najprej sama razmisliti, kako bo ravnala. "V opoziciji bomo pozneje imeli dovolj časa in se bomo gotovo odločili tako, da bo v korist Slovenije," je še pojasnil. Predsednica LDS Katarina Kresal pa izjavo premiera Janeza Janše ocenjuje kot neresno in neodgovorno. Takšna izjava kaže na resno krizo vodenja, meni Kresalova in dodaja, da "tudi če je bila izrečena le zato, da se disciplinira koalicijske partnerje, ni nič manj neodgovorna". Po mnenju Kresalove je problem te vlade, da poskuša najti opravičila za svoje slabo delo. Po mnenju predsednika Zares Gregorja Golobiča pa "gre za pretirano dramatizacijo". Slovenija ni ne v politični ne v gospodarski in ne v kakšni dru- Predsednik slovenske vlade Janez Janša je zaradi izida predsedniških volitev in kot sam pravi negativne propagande proti vladi napovedal celo možnost odstopa vlade arhiv gi krizi, je za STA poudaril Golobic. Obstaja sicer nezadovoljstvo ljudi z marsičem, vendar pa je po Golobičevem mnenju pripisovati temu dramatične razsežnosti, ki bi zahtevale odstop vlade tik pred začetkom predsedovanja EU, nerazumno, nerazumljivo in predvsem neodgovorno ravnanje. Po besedah vodje poslanske skupine Zares Mateja La-hovnika je Janša izkoristil predsedniške volitve kot povod za politično taktiziranje o tem, ali naj počaka na volitve ali od-sto pi. Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča je to "bolj namig, da se morajo predvsem znotraj koalicije nekatere stranke zavedati, da ga 'lomijo', da je treba kon-solidirati koalicijo in da morda tudi Janša v tem primeru upošteva razmisleke SNS, ki ves čas ugotavlja in opozarja na celo vrsto neustreznih zakonov". Po mnenju poslanca SNS Saša Pečeta pa "se celotna zadeva odvija v okviru spoznanja Janše, ki ni sposoben prevzeti odgovornosti za lastno nesposobnost". (STA) naravne katastrofe - Slovenija pričakuje pomoč iz evropskega socialnega sklada Škoda po septembrskih ujmah je ocenjena na dobrih 231 milijonov evrov LJUBLJANA - Septembrske ujme v Sloveniji so povzročile ogromno škodo, katere ocenjena vrednost pa v tem trenutku znaša dobrih 231 milijonov evrov, so za STA sporočili iz vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Omenjena služba je tudi pričela s pripravo vloge za nadomestilo škode iz evropskega solidarnostnega sklada, Bruselj pa pričakuje, da bo vlo ga us peš na. Do po mo či iz omenjenega sklada je Slovenija upravičena, če škoda v naravni nesreči preseže prag dobrih 164 milijonov evrov. Škoda v ujmah (na posnetku je prizor iz Železnikov) je sedaj ocenjena na 231.615.837 evrov, ocena t. i. "javne škode", torej stroškov v javni sferi, pa na 175.355.221 evrov. Iz solidarnostnega sklada se, kot so pojasnili v službi vlade, izplača 2,5 odstotka skupnih stroškov do višine stroškovnega praga (ta natančno znaša 164,272 milijona evrov oziroma 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka) ter šest odstotkov za razliko od omenjenega praga do višine skupne neposredne škode. Ocena upravičenih stroškov tako znaša 158.132.304 evrov, so izračuna- li v vladni službi. Služba mora sicer vlogo za pomoč oddati do 27. novembra, torej v naslednjih dveh tednih. Evropska komisija je nedavno izrazila prepričanje, da bo prijava Slovenije za pomoč iz solidarnostnega sklada uspešna. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je organi- zirala medresorsko koordinacijsko skupino iz predstavnikov ministrstev, ki so bila zadolžena za zbiranje podatkov o škodi. To so ministrstvo za obrambo, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za promet, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Komisija se je sestala trikrat in pripravila prvi osnutek vloge skladno z uredbo o ustanovitvi solidarnostnega sklada, so še pojasnili v vladni službi. Minuli teden pa je v Bruslju potekal drugi neformalni sestanek med slovenskimi oblastmi in komisijo v pripravah na oddajo dokumentacije. Solidarnostni sklad EU je bil ustanovljen leta 2002. Za njegovo pomoč lahko v primeru večjih naravnih nesreč zaprosijo tako države članice kot tudi pristopnice. Komisija oceni dokumentacijo, ki jo pripravi država, da bi tako denar res porabili za najnujnejše potrebe. Od ustanovitve sklada do danes je komisija prejela 41 zahtev za pomoč, pri čemer je sredstva odobrila v 22 primerih. Slovenija je takoj po hudih poplavah septembra stopila v stik z Evropsko komisijo, ki je bila Sloveniji ves čas naklonjena in jo je tudi pozvala k prijavi za pomoč iz solidarnostnega sklada. Dosedanja praksa kaže, da se sredstva iz sklada sprostijo nekako v obdobju od štirih do osmih mesecev, kar pomeni, da Slovenija letos pomoči še ne more pričakovati. (STA) Gantar: Pogovor z Vajglom in Bohincem razjasnil marsikaj LJUBLJANA - Nekdanji notranji in zunanji minister Rado Bohinc in Ivo Vajgl sta včeraj v zvezi z domnevnim dogovarjanjem za incidente v Piranskem zalivu leta 2004 pred komisijo za nadzor nad obveščevalnimi službami podala izjavo in tudi odgovarjala na vprašanja članov komisije. V pogovoru z nekdanjima ministroma je bila razjasnjena marsikatera okoliščina, je po seji povedal predsednik komisije Pavle Gantar. "V vsebinskem smislu tokrat ne bom govoril, ta spoznanja bodo vključena v zaključnem poročilu," je še dodal. Koalicijski poslanec Miro Petek je slišal tisto, kar je pričakoval. "Zame je pomembno to, da je bilo rečeno, da sta oba bivša ministra bila o t.i. insceniranih incidentih v Piranskem zalivu obveščena od Ropa in to seveda ustno, ne pisno. Nihče ni razpolagal s transkripti," je za STA povedal Petek. Po navedbah Dušana Kumra (SD) je pogovor z nekdanjima ministroma "stvari postavil v še malce drugačno luč. Dejstvo je, da leta 2004 odnosi s sosednjo Hrvaško niso bili dobri. Očitno je šlo za naprej načrtovane incidente", je povedal Kumer. Poslanec SNS Zmago Jelinčič pa je dejal, da po njegovem vedenju za dogovarjanje ne obstajajo nobeni dokazi. Kot je znano, je nekdanji premier Anton Rop junija izjavil, da je Sova pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 v okviru mednarodnega spremljanja zvez ujela prisluhe, ki so se nanašali predvsem na incidente v Piranskem zalivu, za katere naj bi se pred državnozborskimi volitvami leta 2004 dogovarjala Janša in Sa-nader. (STA) 4 Sreda, 14. novembra 2007 GOSPODARSTVO / čezmejno sodelovanje - Novo programsko obdobje za Interreg IV FJK, Veneto in Bocen za sodelovanje z Avstrijo V Vili Manin seminar o novih priložnostih in kriterijih za čezmejno sodelovanje PASSARIANO - Nov program Interreg IV Italija-Avstrija za programsko obdobje 2007-2013 bo imel finančni sklad v skupni vrednosti 80 milijonov evrov, projekti pa bodo osredotočeni na področje gospodarstva in vzdržnega upravljanja ozemlja. Program so včeraj predstavili na seminarju v Vili Manin v Passarianu (na arhivskem posnetku), med udeleženci pa je bil tudi deželni odbornik FJK za evropske zadeve Franco Iacop, ki je dejal, da je »izziv odprt« in da je treba »znati izrabiti priložnost, ki jo ponuja nov program Interreg, za uravnovešen, vzdržen in trajen razvoj čezmejnega območja«. Nov program čezmejnega sodelovanja med Italijo in Avstrijo bo vključeval šest mejnih ozemelj: v Italiji avtonomno pokrajino Bocen in deželi FJK in Veneto, v Avstriji pa dežele Koroško, Salzburško in Tirolsko. V Furlaniji-Julijski krajini sodi v ov-močje programa Interreg videmska pokrajina, izjemno pa tudi goriška in porde-nonska. Program bo vodila bocenska pokrajina, ki z obema deželama že pripravlja vse potrebno za čim prejšen začetek pol- eu - Skladi Razpisni rok za nov Interreg do 15. januarja BRUSELJ - Rok za prijave na prvi razpis za sodelovanje pri programu medregijskega sodelovanja Interreg IVC bo zapadel 15. januarja prihodnje leto, Evropska unija pa bo njegov sklad financirala s 322 milijoni evrov. Razpis predvideva financiranje dveh vrst projektov, in sicer regionalnih po bud za so de lo va nje z na me -nom razširjanja in implementiranja pilotnih projektov ter projektov, ki slonijo na dobrih praksah, pridobljenih v pretekli finančni perspektivi strukturnih skladov Evropske unije. V Bruslju so se tudi odločili, da bodo prednostni sektorji pri izbiri prijavljenih projektov v novem programskem obdobju ino-vativnost in gospodarstvo znanja, okolje in preprečevanje tveganj. Razpis za novo programsko obdobje projektov Interreg je bil odprt 21. septembra letos. nega izvajanja programa. V kratkem je predvidena objava prvega razpisa za vlaganje predlogov za projekte (na spletnem naslovu www.interreg.net). Po besedah odbornika Iacopa zahteva novo sedemletno programsko obdobje večjo angažiranost in tudi več »domišljije«, da bo mogoče nadgraditi in oplemenititi sicer pozitivne izkušnje iz preteklega programskega obdobja. Treba je razmišljati na nov način, da bo mogoče ovrednotiti posebnosti vsakega prostora v širšem kontekstu, je prepričan odbornik, ki je v imenu Furlanije-Julijske krajine zagotovil, da bo deželna uprava podpirala vzpostavljanje vseh možnih mrež. Ob tem je dodal, da se morajo tudi lokalne uprave čutiti vključene v »novo Evropo«, saj so evropski strukturni skladi zamišljeni ravno kot instrumenti za integracijo različnih evropskih ozemelj in se jih morajo zato posluževati vsi. Novo programsko obdobje predvideva sodelovanje, ki ni vezano samo na sposobnost izrabljanja priložnosti posameznih projektov, ampak na širšo projektnost za integrirani razvoj čezmejnih prostorov. banke - Dogovor županov Goriške Zahteva po lastniškem deležu ob privatizaciji NKBM Ta je v 90. letih prevzela novogoriško komercialno banko ko vložen izključno »naš denar«, hkrati pa je danes dve tretjini sredstev v banki pretežno z območja Goriške oz. severne Primorske, je prepričan Brulc. Pomnenju no-vogoriškega župana bi morali zdaj ta sredstva vrniti bodoči goriški pokrajini in jih nameniti za njen razvoj. Novogoriška občina bo po seji mestnega sveta, ki bo 22. novembra obravnaval to tematiko, zahtevo poslala ministrstvu za finance, to pa naj bi bila tudi ena izmed tem ob obisku vlade na severnem Primorskem. Podrobna pričakovanja glede lastninjenja NKBM, katere 90,4-odstotni lastnik je država, imajo tudi na mariborski občini, zato se Brulc namerava pogovoriti tudi s tamkajšnjim županom Francem Kanglerjem. Kot je znano, sta NKBM in finančno ministrstvo pred dnevi objavila namero, da bosta privatizacijo banke izvedla s prvo ponudbo 49-odstotnega deleža delnic. Država bo svoj delež v NKBM tako znižala na najmanj 41,4 odstotka z možnostjo, da se bo ta še znižal, na najmanj 25 odstotkov in eno delnico. (STA) NOVA GORICA - Mestna občina Nova Gorica bo v imenu goriških občin od vlade zahtevala lastniški delež v okviru napovedane privatizacije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), in sicer 25 odstotkov plus eno delnico. Tako so se dogovorili goriški župani, je v Novi Gorici povedal tamkajšnji župan Mirko Brulc, ki bo skušal k zahtevi pritegniti še preostale severnopri-morske župane. Podobno zahtevo je včeraj predstavila zunajparlamentarna stranka Zveza za Primorsko (ZZP), v Mariboru pa tudi Lista za pravičnost in razvoj. »Pričakujemo, da bo ob lastninjenju NKBM nekaj sredstev prišlo nazaj v okolje, kjer so bila v banko vložena. Mislim, da so naše zahteve zelo upravičene. Pripravili bomo tudi finančno konstrukcijo, kakšen je bil delež novogoriške komercialne banke, da bomo ministrstvu za finance dokazali upravičenost zahtev,« pravi Brulc. Novogoriška banka, ki jo je v 90. letih prevzela NKBM, s čemer se je na Štajersko preselila tudi uprava, je edina banka, ki je ni bilo treba sanirati. Država zanjo ni namenila denarja, ampak je bil v ban- slovenija - Oktobrska številka Gospodarskih gibanj EIPF Inflacijo oktobra napihnili še sezonski in enkratni učinki LJUBLJANA - V Sloveniji so oktobra visoko inflacijo napihnile še sezonske in enkratne spremembe cen. Pričakovana dinamika v naslednjih treh mesecih kaže na ohranjanje dinamike cen v zadnjih mesecih tako v trgovini na drobno kot v storitvenih sektorjih. Rekordna rast cen na svetovnih trgih pa z izjemo nepredvidljivih cen nafte peša, v oktobrski publikaciji Gospodarska gibanja ugotavljajo analitiki Ekonomskega instituta Pravne fakul-tete.Tudi pričakovana dinamika cen v predelovalnih dejavnostih v prihodnjih mesecih ne kaže na večje spremembe dosedanjega trenda. Rast plač, razen v nekaterih sektorjih, je ostala umirjena, rast neto plač pa je bila zaradi zmanjšane dohodnine višja od rasti bruto plač. Najbolj skromna je bila rast v javnih sektorjih. Domače trošenje se je julija zvišalo za 1,5 odstotka, dolgoročna dinamika pa je ostala krepka. Investicijsko trošenje je ohranjalo najhitrejšo rast med sestavinami domačega trošenja, vendar se je visoka dinamika v poletnih mesecih nekoliko ohladila. Pri trošenju prebivalstva ni bi- lo večjih sprememb, trošenje države je ostalo restriktivno. Julija je dinamiko celotnega trošenja po dvomesečnem predahu znova začelo narekovati izvozno trošenje. Avgusta se je rast izvoznega trošenja povečala na medletno dinamiko čez 23 odstotkov. Pričakovanja o skupnem in izvoznem povpraševanju v naslednjih mesecih pa so precej skromnejša. Pričakovanja naročil v gradbeništvu so padla pod dolgoletno povprečje, medtem ko so pričakovanja v trgovini ostala optimistična. Blagovna menjava je bila avgusta glede na to, da gre za sezonsko šibkejši mesec, nepričakovano živahna. Cenovni položaj Slovenije, v primerjavi z EU, je v osmih mesecih ošibel. Izvozne cene se rasle počasneje od uvoznih. Od oktobra lani je raven izvoznih in skupnih naročil nihala na visoki ravni, od avgusta pa so naročila začela upadati. Vendar so ostala višja kot med letoma 1999 in 2005, kar kaže na nadaljevanje nekoliko skromnejše rasti kot doslej. Gospodarski optimizem se je oktobra močno poslabšal. Rast industrijske proizvodnje je bila avgusta živahna. Oblikovale so jo predelovalne panoge, naraščala sta tudi aktivnost v rudarstvu in v oskrbi z elektriko, plinom in vodo. Podobno kot industrijska proizvodnja se je povečevala tudi aktivnost večine neindustrijskih gospodarskih panog. Dobro je šlo gradbeništvu, trgovini, letališkemu in letalskemu prometu, slabše turizmu ter pristaniškemu in pomorskemu prometu. Število delovno aktivnega prebivalstva je avgusta nehalo rasti, bilo pa je precej višje kot pred letom. Za ta mesec je bila značilna rast zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, brezposelnost pa se je še naprej hitro zmanjševala. Skupni javnofinančni prihodki so se septembra krepko zmanjšali, vendar je bil padec predvsem sezonski. Kumulativna rast javnofinančnih prihodkov je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ostala na zadovoljivi ravni, vendar je rast prihodkov ob upoštevanju pospeševanja rasti cen zaostajala za dinamiko nominalne gospodarske aktivnosti. (STA) Menedžerji Triveneta nezadovoljni z vlaganji v komuniciranje VIDEM - Menedžerji v podjetjih v severovzhodni Italiji se pritožujejo zaradi nenehnega krčenja skladov, ki jih podjetja namenjajo zunanjemu sporočanju in reklamiranju svojih proizvodov in podobe. 39% menedžerjev v FJK in 35% menedžerjev v severovzhodni Italiji je to krčenje vlaganj ocenilo kot »zelo močno«, izhaja iz raziskave, ki jo je videmska agencija Aipem izvedla na vzorcu 103 menedžerjev, zaposlenih v 13 pokrajinah Veneta, FJK in Tridentinske-Južne Tirolske. Iz raziskave, ki so jo včeraj predstavili na sedežu združenja videmskih indu-strijcev, izhaja, da je 51% vprašanih razočarano nad vlaganji v raziskovanje in inovativnost, 36% se jih je izreklo za zadovoljne, 13% pa jih ni odgovorilo. Skoraj polovica (46%) jih je potožila zaradi zavračanja svojih prošenj po financiranju na področju inovativnosti in komuniciranja, zgolj 12% pa jih je ocenilo kot »dobro« stopnjo poznavanja inovativnih tehnik komuniciranja med zaposlenimi v podjetju. Te tehnike sicer uporablja 25% me-nedžerjev v FJK, medtem ko znaša povprečje v severovzhodni Italiji 15%. Posvet o poklicnem usposabljanju v tujini TRST - Poklicno usposablje v državah izvora, videna kot »inovativna priložnost za zaposlovanje tujih državljanov, za podjetja in ozemlja«, bo tema posveta, ki ga deželna uprava FJK prireja jutri ob 9.30 v kongresnem centru tržaške Pomorske postaje. Poleg pristojnega deželnega odbornika Co-solinija, se ga bosta udeležila tudi direktor za imigracijo pri ministrstvu za socialno solidarnost Giuseppe Silve-ri in moldavski gospodarski podmi-nister Sergiu Sainciuc. Confartigianato bo nagradil zvestobo delu TRST - Tržaško združenje obrtnikov in majhnih podjetij Confartigianato prireja tudi letos vrsto dogodkov s ciljem ovrednotenja obrtniškega dela. Potekali bodo v nekdanji ribarnici in na trgovinski zbornici od 23. do 26. novembra, sklenilo pa jih bo nagrajevanje obrtnikov, ki so se posebej izkazali po svojem delu in uspehu svojih podjetij. Poleg priznanj za zvestobo delu bodo ob tej priložnosti podelili tudi delovno štipendijo za mlade obrtnike v spomin na Bruna Ermagoro. Evropska centralna banka 13.novembra 2007 evro valute povprečni tečaj 13.11 12.11 ameriški dolar 1,4607 1,4579 japonski jen 160,96 159,55 kitajski juan 10,8581 10,8064 ruski rubel 35,8350 35,8010 danska krona 7,4525 7,4525 britanski funt 0,70470 0,70445 švedska krona 9,2805 9,3214 norveška krona 7,9090 7,8740 češka krona 26,691 26,645 švicarski frank 1,6436 1,6403 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 254,27 254,50 poljski zlot 3,6445 3,6437 kanadski dolar 1,3945 1,3956 avstralski dolar 1,6294 1,6516 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,4430 3,4451 slovaška krona 32,866 33,000 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7023 0,7024 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 88,22 88,74 turška lira 1,7601 1,7660 hrvaška kuna 7,3457 7,3440 Zadružna Kraška banka valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna 13. novembra 2007 _evro_ nakup prodaja 1,4796 1,4493 0,7135 0,6970 1,6666 1,6260 164,9840 156,9360 9,5078 1,6685 1,4212 7,5955 8,1067 9,0531 1,5981 1,3671 7,3094 7,7112 260,6267 247,9132 27,3582 26,0237 33,6876 32,0443 7,5293 7,1620 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 13. novembra 2007 valute hrvaška kuna evro nakup prodaja 7,03 8,012 9,421 ,6642 7,57 Banca di Cividale BANCAGHICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 13. novembra 2007 Indeks MIB 30: +0,38 delnica cena € var. % AEM 2,8525 +0,26 ALLEANZA 9,04 +1,35 ATLANTIA 26,09 -1,10 BANCA ITALEASE 11,29 +4,72 BANCO POPOLARE 15,89 +4,49 BPMS 3,64 -0,90 BPM 10,63 +1,53 EDISON 2,205 -1,43 ENEL 7,995 -0,79 ENI 23,32 -0,34 FIAT 19,6 -2,58 FINMECCANICA 19,46 +3,18 FONDIARIA-SAI 31,17 +5,38 GENERALI 31,34 -0,25 IFIL 7,295 -1,15 INTESA 5,29 +1,44 LOTTOMATICA 23,34 +0,39 LUXOTTICA 22,31 +0,04 MEDIASET 6,875 +0,97 MEDIBANCA 16,39 -0,16 PARMALAT 2,605 +2,96 PIRELLI 0,811 -2,04 SAIPEM 28,95 -4,55 SNAM 4,3175 +0,24 STMICROELEC 11,5 -0,28 TELECOM ITA 2,135 +1,43 TENARIS 15,55 +0,67 TERNA 2,625 -1,50 UBI BANCA 18,92 +1,61 UNICREDITO 5,575 +2,52 Podružnica Trst lô ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Sreda, 14. novembra 2007 5 špeter - Gospodarski razvoj Benečije Januarja javno srečanje s pristojnimi deželnimi odborniki O tem so se dogovorili na srečanju med predstavniki Benečije in slovenskimi svetniki v Špetru ČEDAD - V začetku januarja prihodnjega leta bo v Špetru javno srečanje na temo gospodarskega razvoja Benečije, na katerega bodo povabljeni deželni odborniki Enrico Bertossi, Franco Iacop in Enzo Marsilio. To je bil glavni sklep srečanja med predstavniki Benečije in slovenskimi deželnimi svetniki prejšnji teden v Špetru. Tamara Blažina, Igor Kocijančič in Bruna Zorzini Spetič so se v četrtek 8. novembra v slovenskem kulturnem centru v Špetru srečali s slovenskimi izvoljenimi predstavniki iz Nadiških in Terskih dolin ter predstavniki slovenskih organizacij, ki naj bi se v kratkem povezali v slovensko konzulto. »Redno se srečujemo že več mesecev,« je poudaril Davide Clodig, ki je vodil sestanek, »in nameravamo formalno stopiti do Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda s predlogom, naj ustanovi slovensko konzulto«. V središču pozornosti v teh mesecih so bila seveda vprašanja vezana na vrednotenje slovenskega jezika in kulture, je pojas nil, a tudi go spo dar ska problematika. In prav nanjo se je osre-do točil do ku ment, ki so ga beneš ki predstavniki izročili trem slovenskim deželnim svetnikom in ga je predstavil Stefano Predan. Prva zahteva beneških upraviteljev je, da se ponovno aktivno pojavita v Nadiških in Terskih dolinah Agemont, deželna agencija za razvoj goratih področjih in Ersa, deželna agencija za razvoj podeželja. Njuna naloga je spodbujanje go spo dar stva, a sta pa že dalj še ob dob -je popolnoma odsotni iz Benečije. Drugi, bolj zahteven del dokumenta, obravnava potrebo, da deželna vlada oblikuje in podpiše poseben dogovor (protokol) z občinami zato, da pospeši gospodarski razvoj terskega in nadiškega območja. Potrebno je povečati število delovnih mest, je nadaljeval Predan, podpreti strukture, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva oz. njihove projekte za varstvo okolja, promocijo tipičnih produkcij in teritorija ter pospeševanje alternativnih virov energije (lesne biomase). Potrebna je tudi bolj smotrna uporaba sredstev iz zaščitnega zakona (člen 21), s katerimi bi beneške občine rade sofinancirale evropske projekte, ki se jim morajo večkrat odpovedati, ker nimajo drugih lastnih sredstev. V razpravo so posegli Michele Coren, Davide Clodig, zelo polemično Fir-mino Marinig, Pier Giorgio Domenis, Bruna Dorbolo in Beppino Crisetig. Iz Srečanje s svetniki Bruno Zorzini, Igorjem Kocijančičem in Tamaro Blažina (od leve za mizo) je vodil Michele Obit (prvi z leve) nm njih je med drugim prišla na dan strukturalna šibkost beneškega teritorija zaradi premajhnih in prešibkih občin ter predimenzioniranosti gorske skupnosti, za teritorij katere so značilni različni interesi, ki so si marsikdaj v konfliktu. V svojem odgovoru je Tamara Blažina dejala, da je nekatera vprašanja možno rešiti z deželnimi sektorskimi zakoni, Bruna Zorzini je izrazila prepričanje, da bi morala gorska skupnost odigrati aktivnejšo vlogo in biti protago-nistka. Igor Kocjančič se je zaustavil ob zamudah pri sprejetju zakona za gorata področja tudi zaradi razprave o usta-no vitvi kraške gor ske skup nos ti. Predlagal je tudi javno srečanje o gospodarski prob le ma ti ki, na katerega naj bi povabili deželne odbornike Bertossija, Ia-copa in Marsilia, kar so vsi podprli in trije deželni svetniki se obvezali, da bodo posredovali zato da pride do srečanja. Dru ga tema v ospredju je bil de -želni zakon za zaščito slovenske jezikovne manjšine, ki gaje Dežela komaj sprejela in za kar se je Davide Clo dig v ime -nu vseh zahvalil še posebej Tamari Bla-žini, ki je bila poročevalka zakona. Nato je Tamara Blažina podrobno predstavila vsebino zakona, ki »predstavlja dobro osnovo«, kot je dejala in se zavzela za čimprejšnje imenovanje nove deželne posvetovalne komisije.(nm) koroška - Odmevi na izvolitev Turka Čestitke Enotne liste »grožnje« Haiderja CELOVEC - Poleg obeh krovnih organizacij koroških Slovencev (NSKS in ZSO) je tudi Enotna lista (EL) izrekla prisrčne čestitke Danilu Turku v novi vlogi najvišjega predstavnika Slovenije. Oglasil pa se je tudi koroški deželni glavar Joerg Haider, ki je novoizvoljenega predsednika sosednje države označil za »včerajšne-ga komunista«. Enotna lista v izjavi za tisk poudarja, da so »lepa tradicija državnih predsednikov Slovenije tudi dobri odnosi z zamejskimi in zdomskimi Slovenci.« »Nadaljevanja in poglabljanja teh dobrih stikov med predsednikom Slovenije in edino koroško slovensko stranko Enotno listo se veseli tudi EL,« je v čestitki poudaril njen predsednik Vladimir Smrtnik in v nedeljo izvoljenemu novemu predsedniku Slovenije Danilu Turku zaželel »veliko moči, pravilnih oprijemov in modrih odločitev pri odgovornem vodenju slovenske države.« Drugačno je sporočilo koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja. V svojem prvem komentarju predsedniških volitev v Sloveniji desničarski populist bodočemu predsedniku Slovenije ni čestital, temveč ga je označil za »včerajšnega komunista«. Hkrati je Türka posvaril pred tem, da bi slovensko predsedovanje EU »zlorabil« za internacionalizacijo vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. Bodočega slovenskega predsednika je posvaril pred tem, da bi si v zvezi z Avstrijsko državno pogodbo in njegovim sedmim členom prizadeval za pravno nasledstvo Slovenije po Jugoslaviji. »To bi bil - zgodovinsko in politično gledano - popoln nesmisel«, je zapisal Haider v izjavi za javnost. Glede vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov pa je koroški deželni glavar še zatrdil, da ne bo dovolil, da bi kdo na Koroško pritiskal, »ne dunajska zvezna vlada, ne centralisti Evropske unije v Bruslju«. Novoizvoljeni predsednik Slovenije Danilo Türk je v nedeljo zvečer v Ljubljani pred novinarji poudaril, da bo manjšinskim pravicam in vprašanju uveljavitve sedmega člena Avstrijske državne pogo-be namenil posebej veliko pozornosti. (IL.) CGIL: RAI naj okrepi oddaje za Slovence TRST - Javna radiotelevizijska ustanova RAI naj okrepi radijske in televizijske oddaje v slovenščini, obenem pa naj posveti pozornost oddajam v furlanščini. Zahteva prihaja s strani deželnih tajništev CGIL in Zveze zaposlenih v javnih predstavah. Sindikati pravijo, da je politika RAI doslej usmerjena le v krčenje števila delovnih mest, kar se potem posledično pozna tudi pri splošni produkciji televizijskih in radijskih programov tukajšnjega deželnega sedeža. Odlikovanje za predsednika avstrijskih Romov Szarkozija GRADEC - Rudolf Szarkozi, predsednik Društva Romov v Avstriji, bo 22. novembra letos prejel Zlati častni znak zvezne dežele Štajerske. Sarkozi bo dobil odlikovanje za zasluge za narodno skupnost Romov, ki je šele od leta 1996 dalje uradno priznana narodna skupnost v Avstriji. Szarkozi je bil tudi že odlikovan z Zlatim častnim znakom dežele Gra-diščanske, Republike Avstrije in tudi dežele Koroške. (I.L.) Danijel Wutti vnovič izvoljen za predsednika KSŠŠK CELOVEC - Klub slovenskih študentov in študentk na Koroškem (KSŠŠK) je v novih prostorih kluba v Celovcu imel svoj redni občni zbor, na katerem je bil za predsednika vnovič izvoljen Danijel Wutti. Večjih personalnih sprememb v predsedstvu ni bilo, zato pa so na novo zasnovali in začrtali delo v prihodnosti, ki se bo na eni strani osredotočilo na servisno delovanje za slovensko študirajočo mladino na Koroškem, na drugi pa na narodno-politično delovanje kluba. Delovanje Kluba slovenskih študentov in študentk na Koroškem je proti koncu 90-tih let skorajda popolnoma zamrlo. Šele lansko leto se je na novo organizirala dejavnost slovensko govorečih viso-košolcev, ko se je zbrala množica zagnanih študentk in študentov in sklenila, da spet zagrabi za delo. Za predsednika kluba pa je bil izvoljen Danijel Wutti. Medtem so slovenski študentje nešteto ur žrtvovali za gradnjo oz. preureditev novih klubskih prostorov, ki so na sedežu Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Danes so prostori lepo urejeni in dobro obiskani, so se veselili udeleženci občnega zbora slovenskih študentov na Koroškem. (I.L.) evropska unija - Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost o padcu evropskih meja za devet novih članic Frattini: Schengen zasluženo božično darilo O širitvi schengenskega prostora je včeraj razpravljal Evropski parlament, danes pa bo podal svoje mnenje, ki za Svet EU ni zavezujoče STRASBOURG - Evropski parlament je popoldne v postopku posvetovanja razpravljal o širitvi schengenskega območja na devet novih članic, med njimi Slovenijo. Večina poslancev je menila, da gre za zgodovinski trenutek, ki bo izbrisal še zadnje ostanke železne zavese. Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini je dejal, da so države to "božično darilo zaslužile", a poudaril, da širitev schen-gna ne sme pomeniti, da se "zapiramo za tiste, ki so ostali zunaj meja schengenskega območja". Ukinitev notranjih meja je po mnenju Frattinija tudi vprašanje zaupanja med državami. To zaupanje so članice dobile s t.i. schengensko evaluacijo. Komisar se je ob tem zahvalil portugalskemu predsedstvu za velik uspeh, ki ga je dosegla glede širitve schengna. Portugalski državni sekretar Jose Magalhaes, ki je na zasedanju nastopil v imenu portugalskega predsedstva, je dejal, da bo z uveljavitvijo schengenskega območja začel veljati tudi nov način urejanja meja. Nove meje bodo tako po njegovih besedah "veliko ostrejše do kriminalcev", medtem ko jih bodo ostali prehajali lažje kot doslej. Kot je še dejal, "gresta varnost in svoboda z roko v roki", s čemer se je strinjal tudi Frattini. Magalhaes je poudaril tudi pomembnost pozitivnega pristopa, katerega del je bilo tudi soočanje s težavami in sodelovanje med evropskimi institucijami. "V tej zmagi moramo uživati in se pripraviti na prihodnost," je menil in evropske poslance pozval, naj se udeležijo decembrske slovesnosti ob širitvi schengna. Carlos Coelho (EPP-ED), ki je pripravil poročilo o širitvi schengna, je širitev označil za enega največjih uspehov v zgodovini EU. Poudaril je, da je uspeh širitve "odvisen od vseh nas" in izrazil upanje, da bo širitev prinesla večjo varnost. Jozsef Szajer je v imenu skupine Evropske ljudske stranke (EPP-ED) pozdravil širitev schengna na devet novink in menil, da bodo nove članice odgovorne za skupno varovanje novih zunanjih meja EU. Henrik Lax iz skupine liberalcev (ALDE) je menil, da potrebujemo SIS II za okrepitev varnosti v na novo razširjenem schengenskem prostoru. "Zdaj moramo zagotoviti, da zunanje schengenske meje ne bodo nova železna zavesa, ampak moramo pustiti odprta vrata za nove širitve," je poudaril. Tudi v skupini Zelenih so po besedah Tatjane Ždanoka zaskrbljeni glede tega, kdaj bo začel delovati SIS II. Poslanka je ob tem spomnila, da schengenski sistem še ni dokončan. Kot je izpostavila, je zdaj namreč treba zagotoviti, da bo schengensko območje varen prostor za vsakogar. Predstavnik Skupine neodvisnosti/demokracije (IND/DEM) Basti-aan Belder pa je poudaril, da moramo zagotoviti, Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost je prepričan, da so države božično darilo zaslužile ansa da bo schen gen ski sis tem do bro de lo val. Giusto Catania iz konfederalne skupine Evropske združene levice - Zelene nordijske levice GUE/NGL je širitev schengna označil za pomemben mejnik, ki nakazuje pot proti enotnemu območju EU. "Veseli smo, da je železna zavesa dokončno stvar preteklosti in da so meje odprte kot so bile pred sto leti," je dejal Andreas Molzer iz Skupine Identiteta, tradicija, suvere- nost (ITS), medtem ko je madžarska poslanka Magda Kosane Kovacs izpostavila predvsem pozitiven psihološki učinek širitve za vse, ki so bili nekoč za železno zaveso. O širitvi schengna bodo evropski poslanci glasovali danes, pri čemer pa bodo podali le svoje mnenje, ki za Svet EU ni zavezujoče. Pričakovati je sicer, da bodo širitev potrdili. (STA) 1 6 Četrtek, 15. novembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it kmetijstvo - Deželni in evropski ukrepi Omejitve v Štivanu, Medji vasi in Cerovljah za sedaj ostajajo Občina Devin-Nabrežina se ne bo pritožila na Deželno upravno sodišče Občina Devin-Nabrežina se ne bo pritožila na upravno sodišče zoper ukrep, ki močno omejuje kmetijske dejavnosti na območju Štivana, Med-je vasi in Cerovelj. Pritožbo pa napovedujejo kmetijske organizacije (o tem bo do od lo ča le v pri hod njih dneh), ki se bodo obrnile na predsednika republike Giorgia Napolitana. Danes zapade namreč rok za pritožbo na upravno sodišče, jutri pa se začne 60-dnevni rok za pritožbo na predsednika republike. Vsa zadeva je zelo zapletena, ker se ob čin ska in de žel na do lo či la pre -pletajo z evropskimi (t.i. imenovana zaščitenega območja SIC). Osnova za vse je t.i. občinska kmetijska varianta, ki jo je deželna uprava februarja letos tolmačila precej po svoje, saj je na celotnem ozemlju nabrežinske občine (urbanistične cone E3, E4 in E5) uvedla za kmetijstvo zelo stroge omejitve. Na protest župana Giorgi-a Reta in kmetijskih stanovskih organizacij je deželna uprava julija nekoliko omilila februarske sklepe, ni pa re ši la proble mov. Na območjih SIC Timava (Šti-van) in Grmada (Cerovlje in Medja vas) so ne po klic nim kme tom ( teh je na Krasu še kar precej) prepovedali vsa ko no vo go spo dar sko grad njo ali razširitev obstoječih, za poklicne kmete pa so uvedli nova omejitvena določila. Tri omenjene vasi so »obkolili« s 300 metrskim omejevalnem pasom, na tamkajšnji gmajni pa po novem ni dovoljena nobena sprememba obdelanih površin in nasadov. Kmeč ka zve za in Zve za ne po -sred nih ob de lo val cev sta ju lij ski ukrep deželne vlade ocenila zelo negativno. Dežela se je odločila brez resne strokovne priprave, njeno zadržanje pa je izrazito uperjeno proti lokalnim skup nos tim in obe nem pro ti mladim, ki se hočejo ukvarjati s kmetijstvom, čeprav neprofesionalno, to rej ob dru gi služ bi. Ta os tra sta liš -ča so Dimitrij Žbogar za Zvezo neposrednih obdelovalcev ter Edi Bukavec in Sidonija Radetič za Kmečko zvezo zagovarjali tudi na javnem srečanju v Medji vasi konec oktobra. Na sestanku sta bila navzoča tudi župan Giorgio Ret in odbornik za kmetijstvo Fulvio Tamaro. Župan je sicer pokazal veliko razumevanje za ogorčenje domačih kmetov, že takrat pa se ni ogre val za pri tož bo na Upravno sodišče FJK. Za odbornika Tamara je sodni priziv zadnja in skraj na mož nost, saj mo ra po nje go -vem te probleme skušati prej rešiti po li ti ka. Na srečanju v Medji vasi so bili navzoči tudi zastopniki levosredinske opozicije v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu. Podprli so zahtevo po sodni poti, obenem pa se zavzeli za novo kmetijsko varianto, to se pravi za spremembo občinskega regulacijskega načrta. Ta postopek je še kar dolg in zapleten, vrh vsega pa zahteva tudi široko soglasje občinskega sveta, ki ga v tem momentu menda ni. Žbogar, Bukavec in Radetičeva so v Medji vasi napovedali, da bodo v primeru »molka« občinske uprave sami ukrepali. Rok za direktno pritožbo na upravno sodišče, kot rečeno, zapade danes, ko se začne dvomesečni zakonski termin za priziv na državnega poglavarja. To sicer ni isto, kot pri tož ba na so diš če, ki pa se mo ra z zadevo prej ali slej obvezno ukvarjati. Kvirinal namreč pošlje pritožbo nazaj v Trst (na Deželo in na upravno sodišče), postopek pa je v tem prime ru lah ko ze lo dolg. Oktobrske skupščine v Medji vasi o kmetijskih vprašanjih se je udeležilo veliko ljudi kroma sola milcinski Začetek popravila že v teku tega leta Za začetek popravila stavbe Osnovne šole Frana Milčinskega na Katinari, ki so jo precej poškodovala septembrska neurja (zaradi tega šola že dober teden deluje v začasnih prostorih v Istrski ulici), ni več nobenih ovir. Kot je občinskemu svetniku Slovenske skupnosti-Mar-jetice Igorju Švabu sporočil tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli, je spomeniško varstvo pred kratkim izdalo pozitivno mnenje o popravitvenih delih. Slednja se bodo po odbornikovih zagotovilih začela že pred napovedanim rokom, se pravi v teku letošnjega leta, novo šolsko leto 2008-2009 pa bodo učenci začeli v prenovljenih prostorih katinarske šole. Bandelli je Švaba obvestil tudi o poteku postopka za začetek popravitvenih del v Rižarni. Denar bo na razpolago takoj po odobritvi proračunskih sprememb v novembru, dva dni po odobritvi lahko steče licitacija za zagotovitev zakupa del. Odbornik še čaka na pozitivno mnenje spomeniškega varstva. devin-nabrežina - Kmetijska politika Ret: Problem se da rešiti politično Leva sredina: Kaj v resnici hoče Občina? Pritožba na Deželno upravno sodišče je nepotrebna, problem, kije nastal v Medji vasi, Cerovljah in v Štivanu, se namreč da rešiti po politični in ne po sodni poti. Nabrežin-ski žu pan Gi or gi o Ret je op ti mist in prepričan, da se probleme na področju kmetijstva v zahodnem delu občine lahko reši s političnimi pogovori in pogajanji z deželno upravo. »Na ša ob či na ne mo re in ne sme bi -ti izjema na pokrajinski ravni, zato morajo pri nas veljati ukrepi, ki so v veljavi v vseh drugih občinah,« nam je po ve dal Ret. Gle de te ga se je že večkrat pogovarjal z deželnima od- Giorgio Ret kroma bornikoma Enzom Marsiliom (kmetijstvo) in Lodovicom Sonegom (prostor sko na čr to va nje), ki sta mu ob -ljubila pomoč. V levi sredini pa razmišljajo drugače in govorijo o dvojnem žu-pa no viem me ri lu. Med tem ko Ob či -na skupaj z Deželo podpira sodne prizive glede Sesljanskega zaliva, se noče izpostaviti glede pretiranih omejevalnih ukrepov za kmetijstvo, menijo zastopniki nabrežinske opozicije. V zve zi s tem Igor Ga bro vec (Skupaj-Insieme) sprašuje župana Reta, če se sploh misli pritožiti na sodiš če ( rok za pa de da nes). V na -sprot nem pri me ru že li od nje ga iz -vedeti, kakšne so smernice uprave glede tega kočljivega vprašanja in kaj Igor Gabrovec kroma namerava Ret storiti v bran legitimnih interesov prebivalcev Štivana, Medje vasi in Cerovelj, zlasti pa kmetovalcev. v cirkusu bellucci - Nenavadna kraja Izginil 25 kg težak aligator Tatovi ga bodo verjetno skušali prodati na črnem trgu, kjer je vreden več tisoč evrov - Odrasla žival je dolga tudi do štiri metre Potem ko so občinstvo zabavali pelikani, morski levi, povodni konjički, pingvini, pitoni, je bil na vrsti aligator. Odšli so ponj, a živali, težke okrog 25 kilogramov in stare dve leti, ni bilo nikjer. Že na prvi pogled je bilo očitno, da aligator ni pobegnil, temveč da ga je nekdo enostavno ukradel, o tem so pričali znaki vloma v prostor, kjer je bil zaprt. Uslužbenci v vodnem cirkusu Bellucci, ki je šotore postavil v bližini Rižarne in kjer bi moral ostati do nedelje, so takoj začeli iskati dve leti starega aligatorja, ki prihaja iz Mississipija. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci in mestna policija, pregledali so celotno območje, vendar o živali ni bilo no be ne ga sle du. Sandy in Jennifer Medini, dva od umetnikov, ki nastopata v cirkusu, sta izrazila mnenje, da so aligatorja ukradli izvedenci, ki ga bodo sedaj skušali prodati, njegova cena se na črnem trgu suče okrog pet-sedem tisoč evrov. V Evropi namreč te vrste ameriškega aligatorja, ki doseže tudi dolžino štirih metrov, ni mogoče najti, uvoz iz ZDA pa je prepovedan. Po drugi hipotezi pa so ga morebiti ukradli predstavniki organizacij za varstvo živali, iz protesta ali pa kot demonstrativno dejanje. JON Cirkus Bellucci se je med drugim namestil blizu Rižarne, kar je sprožilo proteste kroma / TRST Sreda, 14. novembra 2007 7 tržaški občinski svet - Resolucija na ponedeljkovi seji Desna sredina: zdravstveno podjetje naj ostane v Trstu Nasprotovanje združitvi zdravstvenih podjetij iz Trsta in iz Gorice Tržaški občinski svet nasprotuje zmanjšanju števila zdravstvenih podjetij v de že li in predvsem zdru žit -vi tržaškega zdravstvenega podjetja z go riš kim. Na pone delj ko vi seji je odobril resolucijo v tej zvezi, ki so jo predstavili načelniki svetniških skupin des no sre din ske ve či ne. Poleg svetni -kov desnosredinske koalicije so jo podprli tudi trije svetniki opozicije: Ro ber to Decar li (Ob čani), Emi li a no Ede ra (Ro visova li sta) in Al fre do Ra-covelli (Zeleni). Svetniki Marjetice in Levih de mo kra tov so gla sovali pro ti, medtem ko sta se svetnika Stranke ko-munis tič ne pre no ve Iz tok Fur la nič in Ma rino An do li na vzdr žala. Resolucijo je predstavil načelnik For ze Ita li a Pi e ro Cam ber. V do ku -men tu je uvo do ma izpostavlje no dej -stvo, da je bila reforma zdravstvenih podjetij v Furlaniji-Julijski krajini sprejeta s samimi 6 glasovi, proti štirim, kar enajst predstavnikov deželne konference o zdravstvenem načrtovanju pa se glasovanja ni udeležilo. Med odsot ni mi sta bi la predstavni ka tako tržaške kot goriške občinske uprave, reforma pa predvideva prav združitev tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja. V resoluciji je zapisano, da naj bi združitev obeh zdravstvenih podjetij oško do vala predvsem Trst, ker naj bi bil novi sedež nove skupne zdravstvene ustano ve na Goriš kem. Po mnenju predlagateljev zakonski odlok o reformi zdravstvenih podjetij ne jemlje v poštev resničnih problemov tržaškega zdravstva; ne določa, kakšne naj bi bile izboljšave zdravstvenih služb; ne upošteva kakih 3 tisoč zaposlenih v zdravstvu; ne jemlje v poštev direktorjev struktur, ki naj bi jih združili; ne jamči morebitnih nižjih stroškov; ne upošteva občanov, žu panov in sin di kalnih or gani zacij. Med razpravo je prišlo predvsem na dan »vrtičkarstvo« mestne desnice. Camberju in njegovim ne gre v račun, da bi Trst izgubil sedež zdrav -stvenega podjetja. Prav zato so zavrnili popravek, ki ga je v tej zvezi predlo žila Stran ka ko munis tič ne pre no ve. Ma rino An do li na je predla gal, naj bi bila resolucija usmerjena zgolj proti združevanju zdravstvenih podjetij, medtem ko je desnico predvsem za-ni ma lo, da bi sedež podjetja ostal v mestu. Ko bi desna sredina osvojila popravek, bi SKP resolucijo podprla, tako pa se je ob gla sovanju vzdr žala. Bo nameravana združitev zdravniških podjetij vplivala na kakovost zdravniških uslug? kroma Tudi svetniki Marjetice in Levih demokratov (Sergio Lupieri, Luciano Kakovic, Maria Grazia Cogliatti in Fa-bio Omero) so desni sredini očitali, da je resolucija »kampanilistično« naravnana. Združevanje vodstev podjetij je le relativno, saj imajo na tem področju največjo težo zdravstveni okraji. Zato so v drugi resoluciji predlagali, naj bi v prehodnem obdobju uvajanja reforme odbornik za zdravstvo sodeloval pri kon feren ci žu panov. Tako bi pokazali določeno odgovornost do tega vprašanja. Odbornik naj bi nato poročal ob čin ske mu sve tu o poteku reforme, da bi bili občinski svetniki primerno informirani in bi na podlagi teh informacij nato sprejeli ustrezne ukrepe. Des na sre di na je ta do ku ment zavrnila. Pač pa je v odobreni resoluciji večine izražena zahteva po posegu vseh županov tržaške pokrajine in predsednice tržaške pokrajine pri deželni upravi, da bi sedež zdravstvenega podjetja ostal v Trstu, in da naj bi imelo tržaško zdravstveno podjetje imel »potrebno avtonomijo, da bi zastopal ozemlje tržaške pokrajine.« predlog - Rajonski svetnik SSk Petaros Okrog Rižarne »območje spoštovanja«? Konec preteklega tedna se je srečanja o popravilih v Rižarni udeležil tudi Sergij Petaros, svetnik Slovenske skupnosti v rajonskem svetu za Ške-denj, Čarbolo, Sv. Soboto in Sv. Sergij, ki ga je predsednik Andrea Vatta pooblastil, naj ga zastopa. Med obiskom je bil med drugim govor tudi o parkirišču ob Rižarni, kamor je mestna uprava zadnja leta namestila cirkuse in luna parke. Petaros je predlagal, naj bi okrog nacionalnega spomenika uredili tako imenovano »območje spoštovanja,« da se ne bi cirkuški šotor in igrala več dotikali samega zidu Rižarne. Ob zunanjih zidovih, vse okoli Rižarne, naj bi uredili kakih 10 metrov širok pas, opremili zelenico in ogradili z ograjo. Ta- kroma ko bi se morali cirkus in luna park pomakniti proti Ul. Valmaura, Rižarna pa bi bila deležna vsaj malenkostnega spoštovanja. Župan Roberto Dipiazza je ocenil, da gre za »dobro zamisel« in naročil odborniku za javna dela Francu Bandelliju, naj primerno ukrepa. komemoracije Na ••• Biagija pa so pozabili V dvorani tržaškega občinskega sveta pogosto odjeknejo komemo-racije; spomini enega ali več svetnikov na zaslužne komaj preminule osebnosti iz krajevnega ali vsedržav-nega življenja. Ob začetku ponedeljkove seje so bile na vrsti kar tri. Najprej se je svetnik Roberto Sasco (UDC) spomnil Giovanne Reggiani, žrtve romunskega priseljenca v Rimu. Ni pa se omejil le na oris lika ubite ženske in na obsodbo okrutnega umora, temveč se je obregnil in obsodil tudi početje parlamentarca Stranke komunističnepre-nove, ki je obiskal morilca v zaporu, kar je takoj izzvalo protest in polemiko iz vrst levosredinske opozicije. Minuta spoštljivega molka je vendarle pomirila ozračje v občinski dvorani. Nekdanji predsednik mestne skupščine Bruno Sulli (prav v ponedeljek je v vrstah Nacionalnega zavezništva zamenjal Angela Lippija, ki je iz osebnih razlogov zapustil občinski svet...) se je spomnil »padlih iz leta 1953 za italijanstvo Trsta«. »Dali so dokončni prispevek k vrnitvi mesta domovini,« je ocenil. Povsem svojevrstna pa je bila komemoracija, za katero je dala pobudo načelnica Nacionalnega zavezništva Alessia Rosolen. Ko jo je predsednik skupščine Sergio Pacor napovedal: »Rosolenova se bo spomnila 4., 5., 6., 9., 10. in 12. novembra,« je bilo iz vrst levosredinske opozicije slišati: »Ali gre za številke lota?« Rosolenova je pojasnila, da so to »datumi zgodovine našega naroda, mesta in Evrope,« in takole raz-motala nit, ki naj bi jih povezovala. 4. novembra 1918 so italijanske sile prvič vkorakale v Trst; 5. in 6. no-vembra1953je prišlo do izgredov in šestih mrtvih »za italijanski Trst«; 9. novembra 1989 je padel Berlinski zid; 10. novembra 1975je bil podpisan Osimski sporazum; 12. novembra 2003je 19 Italijanov padlo v Na-siriji. Občinski svetniki so z minuto tišine počastili te dogodke in žrtve. Nihče pa se ni spomnil, da je teden dni prej utihnil glas in se je prelomilo pero staroste italijanskih novinarjev, Enza Biagija. Niti med de-snosredinskimi, niti med levosre-dinskimi svetniki. Škoda! M.K. devin-nabrežina - Ribarnica Sergija Lukše in Dimitrija Daneua po treh mesecih ponovno odprta Sesljan: po požaru spet sveže ribe Zahvala mladih Kontovelcev občanom devinsko-nabrežinske občine za pomoč po podtaknjenem požaru Sergij Luxa (levo) in Dimitrij Daneu v prenovljeni ribarnici v Sesljanu kroma V središču Sesljana ponovno obratuje nova ribarnica mladih kontovelskih prodajalcev Sergija Luxe in Dimitrija Daneua. Vse je sveže, kot ribe in školjke na prodajnem pultu, ki že nekaj dni vabijo domače kupce. Njene ploščice so spet modre kot morje in sinje kot nebo. Take, kot so bile letošnje kratko poletje, preden jih je v noči na 27. julij počrnil dim podtaknjenega požara. Julijska svežina komaj prepleskanega prostora in sinjina na zidu sta »zdržali« le nekaj dni. Požar je takrat uničil prostor, poškodoval prodajni pult, tehtnice, hladilnik in druge strukture v ribarnici. In tudi številne alojaste juke, ki sta jih Luxa in Daneu prejela od sorodnikov, znancev in prijateljev v poklon ob odprtju, si niso opomogle od ognja. Dogodek črne kronike je močno odjeknil v Sesljanu in okolici, potem ko so preiskovalci ugotovili, daje bil požar podtaknjen. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret sije ogledal uničeno ribarnico in zagotovil pomoč. V vasi je stekla solidarnostna akcija, kije Kontovelcema vlila moč in pogum, da nista odnehala in kljub ve- likim težavam vztrajala. V treh mesecih sta ribarnico prenovila in jo spet odprla. Luxa in Daneu nista pozabila na pomoč domačinov. Obeležila sta jo z dvojezično zahvalo, v kateri strankam naznanjata, da je bila ribarnica »ponovno odprta tudi s pomočjo prispevkov, ki jih je nudilo veliko število občanov devinsko-nabrežin-ske občine. Denarni prispevki so bili zbrani pri Zadružni kraški banki.« Preiskava o podtaknjenem požaru je še v teku. Grdi dogodek pa je za Luxo in Daneua »stvar preteklosti«. Njuna prizadevanja so sedaj uperjena v vsakodnevno delo in v prihodnost: v pridobitev nekdanjih klientov, tistih, ki so ju že znali ceniti, ko sta imela ribarnico na drugi lokaciji, ob vhodu v Sesljan iz nabrežinske smeri. Recept je tudi po prehodu v središče vasi in po uničujočem požaru nespremenjen: prisrčen, domač odnos do kupcev, predvsem pa sveže ribe in školjke. Listi, orade, škampi, tuna, postrvi, hobotnice, sipe in druge morske dobrote so včeraj s prodajnega pulta nemo potrjevali, daje res tako. M.K. 8 Sreda, 14. novembra 2007 TRST / licej dante - Srečanje o enakih možnostih Ženske so danes še vedno diskriminirane Mladi morajo poskrbeti za odpravo neravnovesij med moškimi in ženskami »Začnimo pri mladih. Začnimo pri osveščanju mladih generacij, ki bodo zasnovale jutrišnji dan, ga bolj pravično usmerile in pa poskrbele za odpravo neravnovesij med ženskami in moškimi v javnem in zasebnem življenju.« S temi besedami je predsednica Združenja žensk volivk (Ande) Etta Carignani nagovorila mlade dijake tržaškega liceja Dante Alighieri, ki so se zbrali v veliki dvorani na dopoldanskem srečanju z zagovornicami enakih možnosti - predsednico deželne komisije za enake možnosti Renato Brovedani, docentko psihologije na tržaški univerzi Patrizio Romito, docentko pravnih ved Flavio Dimora Morvay in predsednico tržaške pokrajine Mario Tereso Basso Po-ropat. Ob letošnjem evropskem letu enakih možnosti je srečanje želelo namreč opozoriti na žal še številne diskriminacije, kijih na različnih področjih vsakodnevno doživljajo ženske. Pisana paleta predstavnic ženskega spola je včeraj (sicer res skromnemu številu dijakov) posredovala svoje znanje in svoje poglede na žensko realnost s kulturnega, pravnega in političnega vidika. Slika, ki so jo gostje ponudile dijakom še zdaleč ni rožnata. Brovedanijeva je izpostavila, da je informacija žal preskromna in da je naša družba še vedno vezana na nazore iz preteklosti, ki temeljijo na točno določenih predsodkih do žensk in stereoti-pih. Predvsem matere predsodki še vedno omejujejo, ker je skoraj samo po sebi umevno, da so one odgovorne za vzgojo in oskrbo otroka, tega mišljenja pa se je treba otresti. Čim prej je torej treba spremeniti odnos do družine v družbi in premostiti stereotipe vezane na žensko. Psihologinja Romito je poslušalcem postregla z zanimivimi podatki precej klavrnega položaja žensk v današnji družbi. Izpostavila je na primer dejstvo, da je v treh letih po zaključenem univerzitetnem študiju med brezposelnimi največ žensk, ali pa podatek, da so selektorji na državni ravni pri dodeljevanju služb vselej bolj pristranski in raje izberejo kandidata moškega spola. Pravzaprav je na dan prišlo veliko nezanemarljivih informacij od tega, da je ženska v družbi podcenjena oziroma da je upoštevana predvsem zaradi svojega telesa (glej samo t.i. vallette). Omenila je tudi deželno raziskavo, ki jo bodo sicer javno predstavili v kratkem in ki je vzela v po-štev 600 anketirancev, predstavnikov zadnjih razredov višjih srednjih šol, katerim je postavila vrsto vprašanj glede nasilja oziroma dodeljevanja vlog med spoloma. Iz odgovorov izstopa, da so mladi vprašani večkrat kritični do tradicionalne vloge že- Zagovornice enakih možnosti na včerajšnjem srečanju na liceju Dante Alighieri kroma ne (ki naj bi doma skrbela za naraščaj) in moža (ki naj bi služil denar), kar preseneča pa so njihovi povsem nedosledni pogledi na odnose v sodobnem paru, »ko mora vedno plačati "on" in ko mora ta "on" biti tudi vedno kos situaciji«. Romitova je nazadnje opozorila tudi na več primerov nasilja nad ženskami v družini in družbi. Ženskega nastopanja v vlogi javnih predstavnikov se je lotila predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat, ki je potožila nad res skromnimi ponujenimi priložnostmi. V prvi vrsti se je dotaknila ženske prisotnosti v italijanski politični sferi, ki je v bistvu nespremenjena od leta 1994, t.j. še vedno pod 10% in celo v nekaterih afriških oziroma azijskih državah je odstotek bistveno višji. Politična kultura je žal še vezana na preteklo mentaliteto in ne priznava ženskam predstavniške vloge; »ne gre pa pozabiti, daje cilj politike enakih možnosti enakost spolov, se pravi enaka udeležba na vseh področjih, kar je treba s trudom in vnemo tudi zasledovati«. Tudi sama je v sklopu svoje funkcije že ukrepala in svoje kolege podučila o potrebi t.i. obračuna po spolu ter izvedla marsikateri ukrep v korist ženskam. (sas) V Narodnem domu ob 17. uri predstavitev knjige Franceta Bučarja Danes popoldne bo v Narodnem domu ob 17. uri predstavitev knjige prvega predsednika parlamenta samostojne Slovenije dr. Franceta Bučarja Rojstvo države, ki je izšlo pri založbi Didakta. Pogovor z avtorjem bo vodila urednica knjige Irena Ostrouška, sodeloval pa bo tudi zgodovinar dr. Jože Pir-jevec, avtor spremne besede. Srečanje prirejajo Narodna in študijska knjižnica v Trstu in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu ter založba Didakta. Večer z Nives Meroi in Romanom Benetom Slovensko Planinsko društvo Trst, Associazione XXX Ottobre in Alpina delle Giulie vabijo na gorniški večer z gostoma Nives Meroi in Romanom Benetom z naslovom »Beli-na...in nič drugega na obzorju« jutri ob 20.30, v avli hale H3 na tržaški univerzi. Dodatne informacije o projektu, ki je so-finasiran s strani PPS Interreg IIIA Italija-Slovenija 20002006, šifra projekta BAFVG332591 »Monti - Gore za vse«, ter o večeru na novi spletni strani SPDT www.spdt.org. ulica coroneo - Odkritje doprsnega kipa Poklon Schillerju Pesnikov doprsni kip je odkrila predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat V veži poslopja na ulici Coroneo v višini hišne številke 15 je v soboto popoldne predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat odkrila manjši doprsni kip znamenitega pesnika Friedricha Schillerja ob obletnici rojstva (na sliki Kroma). Pobudo je priredilo kulturno združenje »Friedrich Schiller«, pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Praznovanje obletnice Schillerjevega rojstva se sicer vključuje v širši, državni sklop pobud z naslovom »Ottobre: piovono libri« (Oktober: padajo knjige), ki želijo spodbuditi spoznavanje pesnikovega obširnega ustvarjanja. Po odkritju kipa se je praznovanje nadaljevalo v 2. nadstropju v dvorani Beethoven, kjer so nekateri poznavalci osvetlili Schillerjev lik. salež - Zaključek projekta Odkrivanje tradicij Uspešno ovrednotenje kraških virov V sklopu delavnic je nastal priročnik Okus posušenega sadja, ki vsebuje praktična navodila in nasvete za sušenje sadja, zelenjave in zelišč V ponedeljek se je v občinski knjižnici v Saležu zaključil projekt Odkrivanje tradicij, ki sta ga izpeljali Združenje slovenskih kmečkih in podeželskih žena ter KD Rdeča zvezda ob podpori deželne Komisije za enake možnosti in Občine Zgonik. Številne slušatelje in goste je najprej pozdravila odbornica zgoniške občine Nadja Debenjak, ki se je zahvalila vsem, ki so pripomogli k uresničitvi projekta; besedo je nato predala koordinatorki projekta Sari Milič, ki je orisala njegov potek. Miličeva je opozorila predvsem na odziv, ki so ga bila deležna posamezna srečanja in pa zadovoljstvo, da se je ustvarila skupina, ki bo lahko nadaljevala začeto delo. V imenu društva je prisotne pozdravila Nevia Kante; zahvalila se je občini in deželi, ki sta omogočili uresničitev projekta, ter tečajnikom, s katerimi je ta dejansko zaživel. Slednjim je zaželela, da bi pridobljene izkušnje pridno uporabljali v vsakdanjem življenju za osebno, vsestransko rast. Besedo je nato prevzela prof. Maura Arh, avtorica priročnika Okus posušenega jabolka, ki je nastal v sklopu projekta Odkrivanje tradicij; svoje izkušnje je Arhova letos delila z udeleženci delavnic v Saležu in okolici. Priročnik vsebuje praktična navodila in nasvete za sušenje sadja, zelenjave in zelišč, ki bodo še kako prav prišli tistim, ki se bodo posluževali sušilnika, ki ga domača občina ureja v Zgoniku. Predavateljica je uporabnikom zaželela, da bi uresničili priznane in okusne proizvode, ki bi ustvarili dodatne zaposlitvene možnosti in pa pogoje za trženje domačih proizvodov, kot so to bili na primer goriški »amoli«, katerih slava je segala celo do Dunaja. V zaključnem posegu se je deželna svetnica Tamara Blažina zahvalila vsem sodelavcem in izpostavila navdušujoč odziv žensk, dobro uporabo javnega denarja in pa dejstvo, da je projekt demantiral včasih pavšalno trditev, daje Kras zemlja, ki ne daje veliko. S svojim delom so tečajnice in tečajniki dokazali, da na Krasu je še veliko resurzov, ki jih bo treba odkriti in izkoristiti. Prisotne je povabila naj nadaljujejo po začrtani poti in naj pomislijo na komisijo za enake možnosti tudi v Občini Zgonik. S projektom se je nenazadnje obogatila tudi občinska knjižnica v Saležu, saj je v svoji prvi fazi (2006) predvideval tudi nakup strokovne literature in dotič-nih priročnikov s področja naravnega kmetijstva, zdravljenja, pridelovanja in shranjevanja živil ter odnosa do lastnega telesa in duha. Te publikacije so sedaj na razpolago obiskovalcem občinske knjižnice. Prvi koraki so torej nadvse spodbudni. Prav gotovo predstavlja tudi soudeležba vseh krajevnih družbenih akterjev in šol, ki so v odkrivanju tradicij videli možnost razvoja teritorija in ženskega podjetništva, še dodatno vrednost. Zaključno srečanje v saleški knjižnici / TRST Sreda, 14. novembra 2007 9 milje - Društvo Slovencev miljske občine V novo sezono s tremi pobudami Tudi letos tečaji slovenščine - Zbor Jadran se pripravlja na proslavo 30-letnice delovanja Društvo Slovencev miljske občine je začelo sezono s tremi pomembnimi pobudami, ki jih je organiziralo kot vabilo članom k sodelovanju. Prva pobuda je bila predstavitev priročnika Pravica do imena in priimka. V sodelovanju s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in občinsko knjižnico so se v ponedeljek, 24.septembra, v prostorih knjižnice zbrali številni poslušalci, ki so po daljšem uvodu pokrajinskega predsednika SKGZ Igorja Gabrovca in predstavitvi priročnika urednice Marjetice Možina podali še osebne izkušnje v zvezi z zamenjavo priimkov. Poleg domačinov je spregovoril tudi Marino Marsič, ki je povedal, kako je pred leti, ko je bil postopek še malo znan, spet poslovenil svoj priimek. Druga pobuda, ki je žela veliko odobravanja, je bil kulturna ekskurzija po poteh miljskega kulturnega delavca Kilja-na Ferluge. 7. oktobra sta se že v zgodnih urah dva polna avtobusa napotila po Kilja-novih poteh, najprej proti Crikvenici, kjer je Kiljan v mladih letih živel in dokončal osnovno šolo. Ogledali smo si nekaj mestnih znamenitosti, kot so arheološka cona Ko-tor, samostan Pavlina iz 15. stoletja in zunanjost hotela Terapija, kjer je čudovit tropski park. Pot se je nadaljevala proti otoku Krk, v vasico Vrbnik, kjer je bilo kosilo s tipičnimi jedmi. Zatem so obiskali mesto Krk, kjer je Kiljan obiskoval gimnazijo v Krškem internatu. Ogledali so si katedralo, frančiškanski samostan, glavni mestni trg, tipične krške ulice ter Baščansko ploščo. To je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika. Večer se je zaključil s krajšim sprehodom po mestecu Baška, kjer so lahko uživali ob dobrem sladoledu. Izleta so se udeležili številni milj-ski Slovenci, nekateri so že večkrat sledili vsakoletni kulturni ekskurziji, nekaj pa se jih je pridružilo predvsem zato, ker so hoteli pobliže spoznati Kiljanovo mladost in lik. Izleta se je udeležila tudi vsa Kiljanova družina. Tretja večja pobuda za miljske občane je bila ponovitev gledališke predstave »Tihobitje v jarku«. Društvo Slovencev miljske občine in Občina Milje sta bila pobudnika izredne ponovitve drame-kriminalke, produkcije SSG, pravega dogodka sezone 2005/06. Predstava je slovenska praizved-ba teksta genovskega igralca, režiserja in dramatika Fausta Paravidina. »Tihobitje v jarku« so na oder gledališča Verdi v Miljah postavili v četrtek, 11.oktobra, predstava je bila dostopna tudi italijansko govoreči publiki, saj je bila opremljena z italijanskimi nadnapisi. Izredna ponovitev je spadala v pobudo »Vabilo k abonmaju«. Ob tej priliki so obiskovalci lahko dobili vse informacije o letošnji sezoni SSG in potrdili ali vpisali nove abonmaje. Gledalcem je bila predstava všeč, med njimi so bili tudi nekateri tečajniki lanskega začetniškega tečaja slovenščine, ki ga bo letos Društvo ponovilo. Dobro so se vključili v slovensko okolje in sledijo večini pobud, ki jih Društvo organizira. Društvo bo letos priredilo še nekaj pobud za miljske občane, z upanjem, da jim bodo polnoštevilno sledili. Včeraj se je že pričel tečaj slovenščine za začetnike, namenjen je predvsem staršem, ki so vpisali otroke v slovenski vrtec in šolo, a tudi drugim, ki se prvič soočajo s tem jezikom. Tečaj je ob sredah od 19.00 do 20.30, vodi ga profesorica Nadja Miljevič. Nadaljevalni tečaj slovenščine pa je namenjen tistim, ki so ga lansko sezono že obiskovali in seveda tistim, ki želijo izpopolniti znanje slovenščine. Potekal bo ob torkih, od 20. ure dalje, vodila ga bo profesorica Tanja Strnad. Za vse informacije in vpisovanja je na razpolago gospa Ivica (tel. 040-274995 v večernih urah, 347-5469662). Nenazadnje se nadaljujejo pevske vaje zbora Jadran, ki je ravnokar zapel na vsakoletni občinski komemoraciji pri spomenikih padlim v Miljah. Zbor bo proslavil svojo 30-letnico delovanja v okviru praznovanja dnevov slovenske kulture v Miljah. Člani zbora vabijo tiste, ki jih zanima petje in ki so radi v družbi, da se jim pridružijo, tako da s skupnimi močmi izpeljejo prijeten nastop. (mv) Člani društva na izletu prebeneg - Halloweenski večer SKD Jože Rapotec Izdelovali so buče Vsaka mala čarovnica oz. čarovnik si je prislužil vrečko dobrot s presenečenjem Male čarovnice in čarovniki so se 31. oktobra zbrali v prostorih SKD J. RAPOTEC v Prebene-gu, da bi skupaj pričarali čarobni Halloween večer. Prav vsak je s seboj prinesel svojo bučo - in začela se je delavnica izdelovanja buč. S pomočjo "velikih" čarovnic so pridno rezljali in krasili... in kmalu so buče vseh vrst in velikosti osvetlile dvorano. Stroga žirija čarovnikov in vampirjev se ni in ni mogla odločiti, katera je najlepša. Kdo je torej zmagal? Prav vsi! Za krasne buče si je vsak prislužil vrečko dobrot s presenečenjem. Od veselja so male maškere razposajeno zaplesale, njihove čarovne buče pa so osvetlile halloweensko noč in z okna odganjale grde misli in zle duhove. Literarno-glasbeni večer v dobrodelne namene Literatura, glasba in dobrosrčnost so sestavine večera, ki se bo v petek, s pričetkom ob 20. uri, odvijal v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18). Prireja ga neprofitno združenje Azzurra, ki v sklopu otroške bolnišnice Burlo Ga-rofolo pomaga bolnim otrokom. Na večeru bodo zbirali sredstva za omenjeno organizacijo, istočasno pa občinstvu ponudili nekaj literarno-glasbenih užitkov. Mladi tržaški ustvarjalec Igor Gherdol bo predstavil svoj najnovejši roman Un uomo (o njem bosta spregovorila Mara Bianchi in Giancarlo Bonomo). Vsem, ki bodo prispevali za delovanje združenja Azzurra, bo Gherdol podaril pisalo, ki je bilo izdelano posebej za to priložnost. Za glasbeno kuliso bodo poskrbeli pevec Aldo Zerjal (bas), pianist Silvio Sirsen in duo violin Valentina Soligo - Kenan Kreso. Svojo prisotnost je napovedal tudi tržaški župan Roberto Dipiazza. (pd) Posvet o Sintih in Romih Sedež skupnosti S. Martino al Campo (Ul. Udine 19) bo jutri gostil debato o položaju Sintov in Romov v Italiji. Posebna pozornost bo namenjena integraciji, avtonomiji in podjetništvu tržaških Sintov, ki stanujejo v Ul. Pie-traferrata ter rezultatom projekta Equal, ki se je s tem ukvarjal. Sodelovali bodo razni izvedenci, tako iz Trsta kot iz drugih italijanskih mest, povezovala pa bo novinarka Eva Ciuk. Srečanje bo potekalo od 9. do 13. ure. Italijansko-hrvaški literarni odnosi Jutri bo knjigarna Minerva gostila konferenco o italijansko-hrvaškem literarnem dialogu, z začetkom ob 18. uri. Dan zatem bo na Visoki šoli za tolmače in prevajalce (ob 11. uri) druga konferenca v zvezi s prevajanjem iz italijanščine v hrvaščino in obratno. Sodelovali bodo književniki Aleksandar Flaker, Nikola Petkovic, Nenad Popo-vic in Ljiljana Avirovic. Obe srečanji prirejajo omenjena visoka šola, zagrebško Društvo hrvaških piscev in Občina Zagreb. V Trstu potomci izseljencev V Trstu poteka 10. izvedba izobraževalnega tečaja za potomce izseljencev, ki ga prireja Združenje prebivalcev Julijske krajine po svetu. 16 študentov prihaja iz Argentine, Avstralije, Brazilije, Južnoafriške republike, Kanade in ZDA. Skupina je začela obiskovati tečaj 4. novembra, v Trstu pa se bo zadržala do nedelje. Včeraj je študente sprejel podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina: podčrtal je pomen pobud, ki promovirajo krajevne tradicije, kulturo in zgodovino. sveta ana - Malčki vrtca Jakoba Ukmarja so risali Pomagal jim je Rujko Letos je jesen res bogata. Sončni žarki se še vedno vsi-pajo iz modrine. Drevesne krošnje se manjšajo. Listi padajo in pokrivajo tla. Igra sonca in jesenskih barv vabi na sprehode, daleč od mestnih ulic. Kraška gmajna je poraščena z ru jem. Po su še ni ru je vi li sti so pad li na ri san ke mal čkov iz otroškega vrtca Jakoba Ukmarja. 5. novembra 2007 je Rujko posul barvane liste. Škrat prespi pomlad in del poletja med rujevimi koreninami. Nato se zbudi in začne z delom... Zgodaj zjutraj ga zbudi zadnja zvezdica. Takoj vzame glavnik in stopi do sonca, da mu počese razkuštrane žarke. Opoldne pa je sonce žejno. Osveži se z limonado, ki mu jo prinese Rujko. Ko sonce prvič zazeha, Rujko ve, daje čas za večerno pravljico. Zaspano sončece ima rado pravljice. Najraje posluša pravljico o Zvezdici zaspanki in gotovo se Rujku zatakne rdeč sončni žarek v rokav, na kapo ali za pas. Skrbni malček ga prinese domov. Marljivi Rujko posuši sončne žarke, jih zmelje. Spretno zbira prvo jutranjo roso in prične s kuhanjem. Žarkov prah se dolgo kuha. Rujko pa mora mešati, da se kaj ne prismodi, drugače se mati Narava razjezi in mu nategne ušesa. Končno se tekočina zgosti. Barva kar žari v svojem lončku. Sedaj pa čopič, barva in rujevi listi... in packe na kapi, čevljih, majici in hlačah. Kakšen užitek! Kakšno veselje! Ravno tako kot je bilo v vrtcu Jakoba Ukmarja. Rujko je otroke povabil na Kras, kjer je polno ruja. Rujko je kar žarel od sreče. Šepnil mi je, da bi se rad vrnil na obisk...Nasvidenje! KANKI Otroci vrtca Jakoba Ukmarja s svojimi jesenskimi risarskimi izdelki 1 G Sreda, 14. novembra 2GG7 TRST / nšk - Nov niz otroških uric Poučna pravljica o kmečkem življenju za male obiskovalce knjižnice filmi - Festival znanstvene fantastike Temačno ozračje Metropolisa Danes prvi »Marx Attacks« Začetek v velikem slogu s temeljnimi stvaritvami tega žanra Festival znanstvene fantastike Scien-ceplusfiction, ki je prišel do 8. izvedbe, se je začel v velikem slogu, saj sta bila prva dva večera posvečena mojstrovinama iz različnih dob zgodovine filma. V ponedeljek je bil kino Ariston odločno premajhen za številno občinstvo, ki se je nagnetlo v dvorano, da bi si ogledalo nemi film Metropolis (1927) z glasbeno spremljavo v živo. Organizatorji festivala (La Cappella Underground) so poudarili, daje verzija filma Fritz-a Langa, ki jo je leta 2001 z najnovejšimi tehnikami restavrirala družba F. W. Mur-nau Stiftung iz Wiesbadna, najbolj kvalitetna. O filmu je na kratko spregovoril britanski kritik in režiser Kevin Brownlow, ki se je med drugim spominjal, kako je v 60. letih slučajno srečal Fritza Langa in ga kljub trdemu značaju, ki je zaznamoval avstrijskega mojstra, intervjuval. Film, scenarij za katerega je napisal Lang v sodelovanju s svojo soprogo Theo von Harbou, je nastal 10 let po oktobrski revoluciji in 6 let pred Hitlerjevim vzponom, predstavlja pa enega temeljev filmskega ekspresionizma. V izmišljenem mestu prihodnosti je delavski razred popolnoma odrezan od ostalih, saj proletarci živijo in delajo v temi podzemlja. Freder, sin vsemogočnega gospodarja mesta-tovarne Joha Fredersona, pa se poda med delavce, sledijo razne pustolovščine, nastop ženske-robotke in brezglav izbruh nasilja. Konec je proti Langovi volji izbrala žena Thea. Zanimivo je, da se je leta pridužila nacionalsocializmu, kar je bilo za Langa preveč: ločil se je in zapustil Nemčijo. Glasbeno kuliso sta zagotovili odlični pianistki, sestri Federica in Francesca Badalini, ki sta štiriročno igrali skoraj dve uri. Včeraj je zadnja verzija filma Blade Runner (Iztrebljevalec), kljub pozni uri, privabila mnogo navdušencev v prostore Cine-cityja, kjer bodo vsa preostala predvajanja. Ni slučaj, daje 60 uglednih znanstvenikov pred tremi leti izbralo ravno mračni film Ridleya Scotta za najboljši film znanstvene fantastike vseh časov. Nocoj se bosta začeli retrospektivi francoskega in sovjetskega filma, slednja z naslovom »Marx Attacks«. Ob 19.30 bo na ogled film Klavnica pet Georgea Roya, povzet egapo istoimenskem romanu Kurta Vonneguta. (af) Včeraj danes Danes, SREDA, 14. novembra 2007 NIKOLAJ Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.36 -Dolžina dneva 9.34. Luna vzide ob 11.27 in zatone ob 19.36. Jutri, ČETRTEK, 15. novembra 2007 POLDE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,9 stopinje C, zračni tlak 1015,2 mb ustaljen, brezveterje, vlaga 32-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,9 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 17. novembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (040 368647), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121)- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 8, Ul. L. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (040 364330). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »La giu- sta distanza«. AMBASCIATORI - Dvorana je zasedena. ARISTON - 16.00, 1S.0S, 20.10, 22.1S »Il passato«. CINECITY - 16.15, 19.00, 21.30 »Ratatouille«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »Lo spaccacuori«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »The bourne ultimatum - il ritorno del-lo sciacallo«; 16.45, 22.05 »I vicerè«; 18.00, 22.20 »Come tu mi vuoi«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Elisabeth - The golden age«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.45, 21.15 »Giorni e nuvole«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30 »Seta«; 22.15 »Michael Clayton«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »I vicerè«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Il caso Thomas Crawford«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.10 »Zlo vstaja«; 18.40, 20.50 »Varuškin dnevnik«; 18.10 »1408«; 17.00, 18.00 »3D manija«; 20.30 »Jagenjčki in levi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Come tu mi vuoi«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »The bourne ultimatum - Il ri-torno dello sciacallo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lo spaccacuori«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.10, 22.15 »Lo spaccacuori«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.20 »The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Il caso Thomas Crawford«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Giorni e nuvole«; Dvorana 5: 17.30 »Ratatouille«; 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«. El Prireditve RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 18. novembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA), na sporedu predstava Gledališkega vrtiljaka »Sa-pramiška« v izvedbi Mak Deskle. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na zborovsko revijo PESEM JESENI 2007, ki bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu v nedeljo, 18. novembra 2007, ob 16. uri. ZCPZ IN SLOVENSKA PROSVETA prirejata v soboto, 24. novembra 2007, ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah koncert sakralne glasbe z ansamblom Nomos ensemble, nastopajo: Tea Ste-gel - sopran, Aldo Zerjal - bas bariton in mešani mladinski pevski zbor Trst, zborovodja Aleksandra Pertot. HI Osmice OSMICO je odprl Boris Pernarčič. Medjavas 7, tel. št.: 040-20S37S. Včeraj je spet zaživela pobuda NŠK za najmlajše kroma Dvajset otrok je včeraj popoldne sedlo na blazinice, ki jih za posebne priložnosti namestijo sredi Narodne in študijske knjižnice. Malčki so vneto prisluhnili zgodbici o pravljični kmetiji, v kateri so se živali odločile, da kmetu, ki praznuje rojstni dan, pripravijo veliko presenečenje. Konj, osel, krava in njihovi prijatelji imajo samo nekaj nočnih ur časa, da zorjejo in posejejo zemljo, popravijo ograjo, prepleskajo skedenj, napolnijo korito z vodo ipd. ter tako omogočijo kmetu, da se na praznični dan mirno odpočije. Pravljico »Ura je...« avtorja Keitha Faulknerja je pripovedovala knjižničarka Martina Humar, s tem pa se je začel letošnji niz otroških uric. Otroci so Martino pazljivo poslušali in z njo aktivno sodelovali, svojo ustvarjalnost pa so pokazali med drugim delom srečanja, ko so izdelovali ročna dela. Martina nam je povedala, da knjižničarke najraje izbirajo pravljice s poučno vsebino. »Ko sem isto pravljico pripovedovala v Gorici, sem opazila, da nekateri otroci niso vedeli, kdo je kmet in kaj je kmetija« je dejala. Lanski niz otroških uric se je zelo dobro obnesel, saj se je ustvarila lepa skupina otrok, kije komaj čakala na naslednjo pravljico. Urice so tudi lepa priložnost, da si otroci izposodijo knjige, ki jih ponujajo in priporočajo v knjižnici. Naslednja pravljica bo na vrsti čez dva tedna: v torek, 27. novembra bodo dijakinje pedagoškega liceja A. M. Slomšek predstavile »Pinko Polonko«. Tretje srečanje bo 11. decembra, ko bo knjižničarka Ivana Terčon popeljala otroke v zimski čas. (af) M Izleti ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA prireja od 10. do 13. decembra izlet v Strasbourg. Vse informacije dobite na tel. št.: 040-291498 (Daria) ali 040-200173 (Flavia). Iz organizacijskih razlogov vabimo zainteresirane, da se javijo do danes, 14. novembra. ZIMOVANJE NA POHORJU prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Predvpis do 16. novembra, v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail info@sddsk .org). 60-LETNIKI dolinske občine se zberemo za odhod v Begunje, v soboto, 17. novembra 2007, ob 7.15 pred telovadnico v Dolini. KRUT vabi v soboto, 15. decembra 2007 na božiči sejem v Zagreb, z ogledom mesta v dopoldanskih urah. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel.: 040-360072. Vse najboljše nono Stanko! 1 Ivan in Tina H Čestitke Danes praznuje rojstni dan nona KARMELA. Želiva ji, da bi bila srečna in vesela, ker okrogla leta ima, voščiva ji iz vsega srca! Erika in Elena. Danes soseda KARMELA okroglo obletnico praznuje in veliko fešto pričakuje. Vsi mi ji bomo nazdravili, voščimo pa ji naj bo zdrava in vesela, da bo dolgo živela. To ji želimo mi, sosedovi vsi! KARMELA! Danes, ko priplula si do okroglih let, še dolgo z nami tlači ta svet! Naj te pot z jesenskim cvetjem pelje dlje, kjer naše so iskrene želje... Sreča naj te s cveta do cveta pelje, zdravje naj ti še dolgo dolgo melje in še obilo družinskega veselja naj združuje naša želja! Danilo, Barbara in Diego. H Mali oglasi ČRNO-BELA MUCA srednje velikosti, z vidnim znakom operacije na trebuhu, se je izgubila iz Slivnega v petek, 9. novembra. Če bi jo kdo opazil prosimo naj pokliče na tel. št. 335-5313253 ali 335-5491873. DAJEMO V NAJEM prostore primerne za gostilo (za družinsko poslovanje) z licenco na Kontovelu. Resno zainteresirani pokličite na tel. št.: 040-225554 od 20. do 22. ure. DOBRI VOJAK ŠVEJK - iščem izdajo Založništva tržaškega tiska leta 1951. Tel. 040-212145. GOSPA išče delo za oskrbo starejšim osebam. Tel. na št.: 3283617053. IŠČEM SAMČKA pasme Toy Codra, bele barve za parjenje. Kličite na tel. št. 338-3260722. KMEČKI TURIZEM Svara je odprt v Trnovci ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel.: 040-200898. NA OPČINAH (v pritličju Ul. Alpini) dajem v najem prostore za urade. Tel. na št.: 333-2130947 ali 040-214309. NUDIM POMOČ v gospodinjstvu. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040575145. PRODAJAM avto lancia y, elefantino blu 1.1, november 1999, prevoženih 66.000 km, v dobrem stanju. Zainteresirani pokličite po 18. uri, na tel.: 040811774. PRODAM knjižno polico, rabljeno, v orehovem lesu 210x45 višina 200 cm, s premičnimi policami. Tel. na št.: 040575145 ali 348-28801144. PRODAM mulčer kladivar star dve leti. Tel. na št.: 333-7264018 ob urah kosila. PRODAM udobno stanovanje, v lepi, elegantni stavbi, v bližini svetilnika. Tel.: 335-5319333. RABLJENE IGRAČE Pri Študijskem centru Melanie Klein zbiramo rabljene igrače, ki jih bomo prodajali na sejmu v okviru dobrodelne pobude RASTI S PRAVLJICAMI - CRESCERE CON LE FAVOLE. Izkupiček gre za otroško bolnišnico Garofolo. Info na tel. št.: 328-4559414. SESALNIK ZA LISTJE rabljen dvakrat, prodam za 40,00 evrov. Tel. na št.: 3358045700. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. V RUPI (občina Sovodnje) Lojzka prodaja repo v ulici Stanka Vuka 3 (tel. 0481-882453 ali 347-5274119). S Poslovni oglasi IZGUBIL SE JE NAŠ MLADI MUC; 11. novembra se ni vrnil domov v Trebče. Je kar majhen, ima zelene oči, sivoprogast hrbet, bel trebuh in sprednje tace, majhen črn madež na gobčku. Kdor bi ga opazil naj pokliče 040-212636, 338747105, 347-9737314. ZNANA FIRMA POHIŠTVA IŠČE TRI dinamične osebe od 30 do 50 let. Tudi brez izkušnje, za obisk dogovorjenih strank. Pogoji: lastno vozilo in znanje italijanskega jezika. Ponuja se redna zaposlitev in dobre provizije. Za razgovor tel. 00386 5 6641074 od 13. do 19. ure. Loterija 13. novembra 2GÜ7 Bari 2 89 81 2B 56 Cagliari 21 89 6B 15 B9 Firence 68 41 56 89 18 Genova 24 76 25 74 4G Milan 79 24 B4 85 44 Neapelj BB B9 2G 16 59 Palermo 1 89 87 56 B8 Rim 62 64 26 2Ü 35 Turin 21 62 29 42 6 Benetke 14 4B 25 85 68 Nazionale 21 76 66 1 28 Super Enalotto Št. 136 1 2 33 62 68 79 jolly 14 Nagradni sklad 2.855.717,27 € 1 dobitnik s 6 točkami Jackpot 5.015.468,63 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 2 dobitnika s 5 točkami 285.571,73 € 913 dobitnikov s 4 točkami 625,56 € 42.767 dobitnikov s 3 točkami 13,35 € Superstar 21 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 4 dobitniki s 4 točkami 62.556,GG C 108 dobitnikov s 3 točkami 1.BB5,GG C 2.287 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 16.367 dobitnikov z 1 točko 1 G,GG C 33.754 dobitnikov z 0 točkami 5,GG C / GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ZALOŽBA DIDAKTA vabijo na predstavitev knjige M@JST¥@ BMŽAVE mirim danes, 14. novembra 2007 ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu. Pogovor z avtorjem bo vodila urednica knjige Irena Ostrouška. Avtor spremne besede, dr. Jože Pirjevec, bo ime! uvodni nagovor. 13 Obvestila BARKOVLJE CERKEV SV. JERNEJA - v nedeljo, 18. t.m., med mašo od 11. ure, bo pel otroški zbor iz Bazovice. Prispevki, ki jih bomo nabrali pri maši bodo za sirotišnico v bližini Dubrovnika. Toplo vabljeni. DOBRODELNA POBUDA Študijski center Mlanie Klein prireja v sodelovanju z Deželno zbornico kliničnih pedagogov in dobrodelnim društvom Tutela tridnevno dobrodelno pobudo v okviru katere, bomo nabirali sredstva za bolnišnico Burlo Garofalo. Pobuda bo potekala na trgu sv. Antona v petek, 30. novembra in v soboto ter nedeljo, 1. in 2. decembra. Dopoldne bomo od 9.30 do 12. ure prirejali božične ustvarjalne delavnice, popoldne pa bomo otroke vabili na pravljice. V ogretem šotoru bo tudi sejem rabljenih igrač in smučarske opreme. Vse prostovoljne prispevke bomo namenili v dobrodelne namene. Toplo vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA sestavlja seznam kmetijskih podjetij, ki so usposobljena opravljati javna dela v zvezi z vzdrževanjem javnih površin, cest ipd. v smislu zak. odlo- ka št. 228 / 2001. Kmečka zveza vabi interesirane kmetije, da se za vpis v omenjeni seznam prijavijo v njenih uradih. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 17. novembra, ob 16.30, odhod avtobusa iz Padrič, za nastop v Fiumicellu. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20. uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Zaželjena telefonska rezervacija na tel. št.. 040-226167. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe pilates nadaljujejo ob torkih in petkih z urnikom 18.-19., 19.-20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Novi uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v petek, 16. novembra, od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). JUS MEDJAVAS obvešča člane, da sprejema prošnje za sečnjo drvi za lastno uporabo do 15. novembra. Prošnje so na razpolago v gostilni v Medjevasi in Štivanu. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo TRST za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repenta-bor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 15. novembra 2007, ob 20. uri v svojem sedežu (Pro-sek št. 159). SKD VIGRED vabi v četrtek, 15. novembra, ob 20.30, v Štalco v Šempo-laju na ogled komedije »Kdor išče najde« (Polojac - Tance), v izvedbi gledališke skupine slovenskega kulturnega kluba Trst. Režija Lučka Susič. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu prireja v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri v dvorani Marijinega doma, Ul. Risorta 3, svetopisemsko predavanje na temo »Romanje skozi dogodke Nove zaveze«. Govoril bo p. Peter Lavrih. Vljudno vabljeni. SPDT: vabi na gorniški večer z gostoma Nives Meroi in Romanom Bene-tom z naslovom »Belina...in nič drugega na obzorju« v četrtek, 15. novembra 2007, ob 20.30 v avli poslopja H3 tržaške univerze (p.le Europa 1). Toplo vabljeni vsi. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6), s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete ter s sodelovanjem Zgodovinsko železniškim muzejem iz Trsta, vabi v petek, 16. novembra 2007, ob 20.30 na otvoritev razstave vlakov, dioram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Glasbeni utrinek: C. Venier in A. Cergol. ZBIRANJE PODPISOV za referendum za novo kraško občino: NAROD-NA/DUNAJASKA c.: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalin-ghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Sal-vatore, trgovina s kolesi A. Simič, bar pri Kanarinu in Prosvetni dom; PRO-SEŠKA ul: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fotogr. Loredana, DRŽ.CESTA 202: benc. črpalka ES-SO; Ul. S. PELLEGRINO: drogerija Prodet; Trg ex-KINO BELVEDERE: bar Istria. www.kraskaobcina.com. 50-LETNIKI iz Trebč vas vabimo, da se nam v soboto, 17. novembra, ob 11. uri pridružite na kratki svečanosti pri spomeniku padlih in na družabnosti, ki bo sledila v Ljudskem domu. KRUT NATURA - prireja, 17. ali 18. novembra, enodnevni tečaj »Hrana in barve«, ki ga vodi Evelyn Gay (v italijanskem jeziku). Na srečanju bomo spoznali mnoge barvite recepte in veliko informacij o zdravi hrani. Informacije na sedežu, tel.: 040-3720062. ZDRUŽENJE GRUPPO INCONTRO bo v soboto, 17. novembra 2007, ob 20.30 v evangeličansko luteranski cerkvi - Largo Panfi, predstavilo Koncert treh ansamblov: Capella Vocale »Antonio Salieri« iz Reana del Roja-le (Dirigent Andrea Ciciliot), Oktet »Rožmarin« iz Temnice na Krasu -Slovenija (dirigent Saša Prinčič) ter Complesso Vocale e Srumentale »Gruppo Incontro« (dirigent Rita Susovsky). Na sporedu bo cerkvena, ljudska in lahka glasba. Prost vstop. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE odvisnosti od alkohola ASTRA (Asso-ciazione Trattamento Alcoldipen-denze) obvešča spremembo urnika slovenske posvetovalnice v nabrežin-skem zdravstvenem okraju, prvo nadstropje, in sicer od četrtka, 15. novembra, bo delovala redno vsak četrtek od 11. do 12. ure. Poleg tega ima slovenska skupina Pegaso tedenske sestanke vsak ponedeljek ob 18.30 v prostorih KD Rdeča Zvezda v Sa-ležu, slovenska skupina Vega pa vsak ponedeljek ob 19. uri v nabrežinskem zdravstvenem okraju. DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine prireja pod pokroviteljstvom občine Milje, Zveze slovenskih kulturnih društev in Zadružne kraške banke, nadaljevalni tečaj slovenščine. Tečaj se bo odvijal ob torkih, od novembra 2007 do konca aprila 2008. Prva lekcija bo v torek, 20. oktobra 2007, ob 20. uri v prostorih osnovne šole Albin Bubnič v Miljah (Ul. D'An-nunzio 62), vodila ga bo prof. Tanja Sternad. Za informacije in vpisovanje je na razpolago g.a Ivica (040274995 v večernih urah, 347-549662). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih sred- njih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Na-brežina- Nabrežina 102 (tel.: 0402017371). UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA bo v mesecu decembru nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so v sezoni 2006/2007 dosegli pomembne uspehe na deželni, državni, evropski in mednarodni ravni. Ob tej priliki bodo nagradili tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate. Društva naj sporočijo imena športnikov Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040-201307, najkasneje do 20. novembra letos. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 24. novembra s pričet-kom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini-postaja. Za zabavo bo poskrbel »Duo Melody«. OBČINA DEVIN - NABREŽINA sestavlja seznam kmetijskih podjetij, ki so usposobljena opravljati javna dela v zvezi z vzdrževanjem javnih površin, cest ipd. v smislu zak. odloka št. 228 / 2001. Kmečka zveza vabi zainteresirane kmetije, da se za vpis v omenjeni seznam prijavijo v njenih uradih. REVIJA MLADIKA sporoča, da je samo še ta mesec čas za sodelovanje na 36. nagradnem literarnem natečaju za prozo in poezijo. Natečaj, ki je odprt vsem, ne glede na starost in bivališče, predvideva po tri nagrade za prozo in poezijo ter objavo v prihodnjem letniku revije. Rok zapade nepreklicno 1. decembra 2007. Prispevke je treba poslati, kot je objavljeno v razpisu, v zaprti kuverti na naslov: MLADIKA - za literarni natečaj, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst (Italija). AŠD SK BRDINA organizira zimovanje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO liceja »France Prešeren« sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: danes, 14. novembra 2007, od 18. do 20 ure za bienij in klasično smer; v četrtek, 15. novembra 2007, od 18. do 20 ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je Ministrstvo za Univerzo in raziskovanje z odlokom št. 137/28. septembra 2007 ter nato z okrožnico z dne 24. oktobra 2007 izdalo nova navodila za dosego habilitacije za na-tečajne razrede A031 in A032 (glasbena vzgoja na nižji in višji srednji šoli) ter A077 (glasbeni inštrument na nižji srednji šoli). Nadaljnje informacije na spletni strani www.miur.it. Obenem obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo z okrožnico z dne 2. novembra 2007 določilo, da morajo kandidati, ki so vsaj 360 dni učili na na-tečajnem razredu A077 (glasbeni inštrument na nižji srednji šoli), od katerih vsaj 180 dni med 6. junijem 2004 in 17. oktobrom 2007, in ki želijo pridobiti habilitacijo iz tega predmeta, prošnjo vložiti na Deželni šolski urad (ul. S. Anastasio 12 - TRST) do 20. novembra 2007. Tozadevni obrazci so na razpolago na posameznih šolah ali na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Prispevki Ob maši za svoje pokojne daruje Zora Ražem 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na drago Lidijo Ferfolja darujeta sosed Stanko 50,00 evrov in Adrijana Černigoj 50,00 evrov za slovenski lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na brata Marija Puriča daruje sestra Vojka 50,00 evrov za skupnost Družina Opčine. V spomin na Maria Magajno daruje Ivanka Colja z družino 20,00 evrov za dom Zore Perello v Škednju. Četrtek, 15. novembra 2007 1 1 + V krogu svojih dragih je mirno zaspal naš dragi Silvester Križmančič (Frlin) Žalostno vest sporočajo hčerki Marija z Danilom in Magda s Stojanom, Liseta ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 16. novembra ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v bazoviško cerkev. Bazovica, Repen, Poljane, 14. novembra 2007 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Zbogom nono in nono stari Igor, Ivana in Alenka z družinami Žalovanju se pridružujejo svakinja Silvestra, nečaka Aleksander in Marjan z družinama + Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi Vladimiro Skerlavaj (Mirko) Žalostno vest sporočajo hči Nadja s Sergiom, sin Sergio z Natalio, vnuka Alex in Dean ter ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, 15. novembra ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Opčine, 14. novembra 2007 Ob izgubi dragega Mirkota, dolgoletnega člana pevskega zbora, izreka hčerki Nadji in sinu Sergiju z družinama iskreno in občuteno sožalje CPZ Sv. Jernej z Opčin 14.11.1997 14.11.2007 Sergio Vatovac Dragi, ob vsakem trenutku z nami. Z ljubeznijo tvoja družina Ricmanje, 14. novembra 2007 12 Sreda, 14. novembra 2007 KULTURA / vila manin - Hard Rock Walzer Posrečeni posegi v prostor avstrijskih sodobnih umetnikov Razstava bo na ogled do 25. marca 2008, ob nedeljah in praznikih so predvideni vodeni ogledi V znamenju sodobne ustvarjalnosti in poglobljenega poznavanja likovnega prizorišča sosednjih držav se nadaljuje niz pobud, ki jih Center za sodobno umetnost vile Manin v Passarianu uspešno prireja že četrto leto. Po edinstvenih fotografijah Hiroshija Sugimote je spet na vrsti tematska razstava, ki vidi v ospredju avstrijsko skulpturo, ali točneje posege v prostor sodobnih avtorjev ene najbolj reprezentativnih držav trenutne evropske likovne scene. Hard Rock Walzer nam že v naslovu zgovorno nakazuje ambivalenco, razpon med tradicijo in novimi prijemi ter skrajno neenovitost: prepletanje drugačnosti je torej vezna nit razstave. V tem kontekstu postane sam izraz »kiparstvo« anahronističen in omejevalen, gotovo ne daje stvarne predstave o tem, kar nas v dvoranah gosposkih prostorov vile Manin čaka. Soočanje stilno enovitega razstavišča s povsem drznimi posegi deluje Avstrijski sodobni umetniki so razpeti med tradicijo in inovacijo prisiljeno in ne v duhu dialoga preteklega z aktualnim kot nas želi sam koncept razstave prepričevati. Tovrstne sodobne stvaritve bi potrebovale vsaj veliko večji prostor, nevtralno okolje bi jih gotovo bolje ovrednotilo. Občutek utesnjenosti ne dovoljuje gledalcu, da bi se bolje vživljal v sporočilnost stvaritev, saj prav razstavni kontekst moteče vpliva. Kuratorka Sara Cosulich Canarut-to je pri svojem izboru upoštevala uveljavljenost mladih umetnikov in ekperi-mentalni pristop do ustvarjanja, saj ni umetnost sama sebi namen, a pot ozave-ščanja, ki sloni prej na raziskovanju kot na neposrednem rezultatu, kot nas nagovarja Nikolaus Gansterer s svojim posegom Rajskega eksperimenta, kjer doživlja spopad med naravo in civilizacijo. Med najbolj spektakularnimi posegi gre omeniti razmišljanje Werner-ja Reitererja o smislu življenja. Znajdemo se pred umetnikovim avtoportre- tom, povsem realno figuro, ki napihnjena s helijem lebdi v zraku ter se dotika z glavo stropa, iz ust vodi modra plastična cev do jeklenke na podu. Potleh slonijo vislice z modro zanko, ki se same premikajo in ritmično udarjajo na tla, zdaj usmerjene proti levi, zdaj proti desni. Ironični odmik dovoljuje razmislek o različnih plateh življenja. Sugestiva instalacija Thomasa Baumana privabi pozornost gledalca zaradi svoje dinamične večplastne zasnove. Poslužuje se namreč tako elektronike kot mehanike, da bi pričaral pojem metamorfoze. Asilver je srebrno platno, katerega obliko in zvoke sproti spreminjajo sofisticirani mehanizmi, saj je odnos med gledalcem in prostorskim objektom vselej relativna spremenljivka kot tudi sam odnos kipa do prostora, v katerem se nahaja. Heimo Zobernig se v duhu mini-malizma in konceptualne umetnosti so- oča s tipologijo postavitve v muzejskem kontekstu in se morda prav zato bolje spaja s prostorom. Tri ortogonalne strukture, ki po obliki spominjajo na špansko steno, zasedajo osrednji prostor dvorane. Razlikujejo se po materialih, s katerimi so prevlečene: prva odbija svetlobo, v njej se lahko zrcalimo, druga je prozorna in tretja iz žaklovine. Med prehodom postane očiten vsebinski pristop umetnika ter razmišljanje o tem kar je prikaz ali videz. Svoje izvirne posege razstavljajo še: Christian Eisenberger, Weiner Feiersinger, Gelitin, dvojčici Christine in Irene Hohenbucher, Leopold Kessler, Elke Krystufek, Hans Schabus, Markus Schin-wald, Fabian Seiz in Erwin Wurm. Razstava bo na ogled do 25. marca, od torka do nedelje med 9. in 18. uro. Ob nedeljah in praznikih so predvideni brezplačni vodeni ogledi s pričet-kom ob 15. uri. Jasna Merkù srečanja s sodobno glasbo - Trieste Prima Trio Debussy spet prepričal Odlični trio sestavljajo violinist Piergiorgio Rosso, čelistka Francesca Gosio in pianist Antonio Valentino V zgodovini glasbe so mnoge skladbe na praizvedbi propadle zaradi slabih interpretov, ob boljši izvedbi pa so občinstvo in kritiki lahko pravilneje ocenili njihove vrednote; skladatelji, ki zaupajo svoja dela Triu Debussy, so lahko nadvse hvaležni sestavu, ki se partituram posveča z izredno predanostjo: njihovo podajanje je tehnično izredno dovršeno, zraven tega pa iz vsake skladbe izluščijo mu-zikalno bistvo ter osmislijo potek glasbenih misli s prepričljivo interpretacijo. Na Mednarodnih srečanjih s sodobno glasbo Trieste Prima je trio v preteklosti že dokazal svoje odlike, potrdil jih je na koncertu, ki je v cerkev sv.Silvestra privabil polnoš-tevilno občinstvo. Ansambel, ki je pred desetimi leti upravičeno osvojil nagrado Trio di Trieste, je svoj nastop za čel s sklad bo No te del tu o no (Note grmenja) Giulia Castagnolija iz leta 2003: če je bil prvi del nekoliko pre več ono ma to pe ič no opi sen, je drugi (Nočni zvoki)slonel na okusni zvočni kombinaciji indijsko obarvanih zvokov, ki so se prepletali med klavirjem in čelom ob fiksni podlagi violine. V istem letu je nastala tudi skladba Enrica Correggie Un gesto della memoria (Spominska gesta), ki je v lirskem vzdušju pretakala vzhi-čeno muziciranje ter spajala odkruške po znoromantične ter impresionistične literature v lepi in jasno zaznavni obliki. Prisotni skladatelj je obilne aplavze delil z odličnimi izvajalci. Tržačan Giampaolo Coral, ustanovitelj in umetniški vodja srečanj, je na koncertu predstavil svoj Trittico delle delizie (Triptih naslad), ki je lani doživel praizvedbo na zagrebškem Bienalu: skladatelj je že večkrat črpal svoj navdih v likovni umetnosti, tokrat mu je bila izhodišče slika Hieronymusa Boscha. Pod-nas lov Pe klen ska glas ba je bil mor -da preveč krut glede na zvočno sliko: Coral je svojo vizijo zgradil na noti D, ki je bila najprej os oklevajo-čega preludija, nato se je pisava zgostila in nizala vedno bolj napete prizore, se postopoma raztreščila v drobce in se zaključila na ugašajočih , spokojnih zvokih. Trio Debussy in Giampaolo Coral so bili deležni navdušenega odobravanja, nato pa je bil na vrsti najmlajši skladatelj, devetin-tridesetletni Alberto Colla, s skladbo, ki je tu doživela svojo prvo integralno izvedbo. Odličnemu triu, ki ga sestavljajo violinist Piergiorgio Rosso, čelistka Francesca Gosio in pianist Antonio Valentino, se je pridružila ravno tako izvrstna violistka Olga Arzilli. Cinque frammenti liri-ci (Pet lirskih fragmentov) je Colla po raz de lil med raz lič ne in stru men -talne kombinacije: Homesickness (Domotožje) sta kot nežni song podala violinist in pianist, Flor de Luz je bil im pre si o nis tič no obar van po -govor med violo in klavirjem, De profundis je iz čela izvabil tople in globoke zvoke, začetna viharnost in silovitost odlomka Pathemata ma-themata za violino, čelo in klavir se je polegla v spevnem kontrapunktis-tičnem muziciranju, sklepni Sladki samospev ( O Süßes Lied) je mehko in sladko združil vsa štiri glasbila. Glede na novost in svežino predstavljenih skladb je zaključna točka zazvenela skoraj starinsko, kajti Trio na irske ljudske motive Franka Martina je nastal leta 1925 in je trdno osnovan na ljudskih harmonijah, ritmih in melodijah. Trio Debussy se je tu razigral v sproščenem muziciranju, izvedba je bila izredno živahna in doživeta ter je sprožila navdušene aplavze: na koncertih sodobne glasbe se bolj redko dogaja, da občinstvo vztrajno zahteva dodatke, tokrat pa je Trio Debus sy z od lič nim nas to pom po dalj -šal svoj koncert s ponovitvijo zadnjega Fragmenta Alberta Colle. Katja Kralj Komorna opera Mnemosyne v Sežani V Kosovelovem domu v Sežani bo danes ob 20.uri za modri abonma in izven gostovalo gledališče Glej s komorno opero Mnemosyne, ki jo je režiral Iztok Lovrič, za glasbo pa je poskrbel Gregor Strniša. Predstava je zmagala letos na tednu slovenske drame v Kranju. Mnemozina je v grški mitologiji boginja spomina in mati vseh muz. Kratka romantična opera je lepa in učinkovita predstava, je mala opera z velikim srcem. Trije protagonisti so nadvse prikupni, glasba je pravzaprav humorna, tako kot izvirna vsebina s preprostimi rimami, ki pletejo domišljeno zgodbo. Cena za izven znaša 12 evrov. V Gledališču Koper srečanje s Piko Nogavičko Ob 100-letnici rojstva Astrid Lin-dgren Gledališče Koper vabi najmlajše in njihove spremljevalce danes ob 17.00 uri v koprsko gledališče na prijetno druženje s Piko Nogavičko, Anico, Tomažem, Fickom in konjem. Pripovedovali in prebirali bodo dogodivščine najmočnejše deklice na svetu. Obraze bodo otrokom posuli s pegicami in pričeske speli v plesoče kitke. V Sežani »črna« razstava primorskih likovnikov Tudi črna je barva je naslov 7. regionalne likovne razstave primorskih likovnih ustvarjalcev, ki jo bodo danes ob 18. uri odprli v veliki galeriji Kosovelovega doma v Sežani. Postavitev je vizualno razgibana, a v celostnem pogledu enotna, saj izkazuje dokaj visoko raven likovne kulture pri nas, je zapisal njen selektor Dejan Mehmedovič, ki je med 47-imi prijavljenimi izbral 20 del primorskih avtorjev. Medobmočna koordinacija izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Izola, Ilirska Bistrica, Koper, Piran, Postojna in Sežana je za temo letošnje regionalne razstave izbrala črno barvo, ker je likovnike postavilo pred težko nalogo. Uporaba črne barve - gledano strogo znanstveno in fizikalno je sploh ni -, kot antipol beline pa pomeni pomanjkanje barve - je bila namreč tudi v zgodovini slikarstva eden od izzivov različnih likovnih mojstrov, ugotavlja Mehmedovič. Zgodovina likovne umetnosti na Slovenskem Galerija Cankarjevega doma bo od danes do 13. januarja 2008 gostiteljica razstave Zgodovina likovne umetnosti na Slovenskem in socialno vprašanje. Njen avtor je umetnostni zgodovinar Iztok Durjava. Razstava je nastala v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, slovesno jo bodo odprli danes ob 20. uri. Razstava te-matizira socialno angažirano likovno ustvarjanje od sredine 19. stoletja do začetka II. svetovne vojne. V primerjavi z dosedanjimi razstavami sta razširjena časovni okvir socialnega angažiranja in obseg likovnega gradiva. Socialno angažiranje je namreč pojav meščanske likovne umetnosti in njene estetske ideologije, kar je posledica zavesti o socialnem vprašanju kot problemu meščanske družbe. Razstava ima deset vsebinskih sklopov, ki obravnavajo socialni realizem, likovno izražene socialne teme, dileme socialno angažiranih umetnikov, ekspresionizem in socialno revolucijo, novo stvarnost in socialni mir sredi 20-ih let 20. stoletja, socialno slikarstvo, socialno usmerjeno kritiko v 30-ih letih, romane v slikah leta 1933, ruralizem, socialno-kritično likovno umetnost in podobno. Na razstavi bo zastopanih skoraj 60 umetnikov. Med njimi bodo dela Jakopiča, Pilona, Miheliča, Bernekerja, Birolle, Tratnika, Smre-karja, bratov Kraljev, Jakca, Trsten-jaka, Kobeta, Pirnata, Sirka, Sedeja, Čarga, Lamuta, Didka, Stupice, Kopača in drugih. (STA) / ITALIJA Sreda, 14. novembra 2007 IB finančni zakon - Od današnjega zaključnega glasovanja v senatu bo odvisna usoda Prodijeve vlade Sedem členov pred koncem se je vladna večina sinoči razbila Že dopoldne je bila enkrat preglasovana - Danes bomo zvedeli, ali je v nočnih urah dosegla dogovor RIM - Danes se bo v senatu odločila usoda vlade. Na sporedu bo namreč zaključno glasovanje o finančnem zakonu za leto 2008. Če bo odobren, bo romal v poslansko zbornico na dokončno obravnavo, a tu za razliko od senata Unija razpolaga s široko večino. V nasprotnem primeru pa bo moral Romano Prodi s svojimi ministri odstopiti. Kaj se bo zgodilo na današnjem zasedanju, ostaja odprto vprašanje. Res je, da se je Unija na več sto glasovanjih na splošno dobro obdržala, a zabeležiti je treba tudi nekaj hudih spodrsljajev. Eden takšnih se je primeril včeraj dopoldne, in sicer ob popravku, s katerim je senator Nacionalnega zavezništva Giuseppe Valditara predlagal 40 milijonov evrov prispevkov na leto za razvoj raziskovalnih doktoratov na univerzah. Popravek j e prodrl s 161 glasovi za, 152 proti in 3 vzdržanimi, kljub temu, da sta se proti njemu izrekla tako vlada kot večinski poročevalec. Skupno z desno sredino so pač glasovali nekateri senatorji iz vrst vladne večine ali ki so se do nedavnega k njej prištevali, in sicer:Lamberto Dini, Giuseppe Scalera, Domenico Fisichella, Fernando Rossi in Franco Turigliatto. Kljub temu je Prodi včeraj izrazil prepričanje, da se bo na koncu za vlado dobro izteklo. »Vse smo dobro pripravili in zato verjamem, da bo zakon odobren,« je dejal včeraj opoldne. Po njegovi oceni preglasovanje Unije, do katerega je prišlo ob popravku senatorja Valditara, ni bilo nič nenavadnega. »Takšne stvari se primerijo tudi vladam, ki v parlamentu razpolagajo s široko večino,« je dejal. In dejansko se je potem glasovanje posameznih členov oz. popravkov, ki so bili k njim predloženi, do večera nadaljevalo brez incidentov. Tako je vladna večina med drugim odobrila odpravo plačevanja t. i. ticketov v vrednosti 10 evrov za specialistične preglede in diagnoze, na predlog »disidentskega« senatorja Turi-gliatta je sprejela popravek, ki določa ustanovitev posebnega sklada za sanacijo javnih stavb, ki vsebujejo elemente iz azbesta, itd. V večernih urah pa se je spet zatak- nilo, in sicer pri 91. členu, se pravi le 7 členov pred koncem (zakonsko besedilo obsega 97 členov). Gre za člen, ki med drugim določa, da javni menedžerji ne smejo prejemati več kot 270 milijonov evrov plače na leto. Proti temu določilu se je že pred časom izrekel senator Dini s svojima privržencema, včeraj pa se mu je nepričakovano pridružil pravosodni minister Clemente Mastella, sicer voditelj UDEUR. Zaradi razhajanj v vladni večini je senat prekinil obravnavo. Nadaljevala se bo danes dopoldne. Takoj po prekinitvi so se začeli pogovori znotraj vladne večine. Poleg problema gornje meje za plače javnih menedžerjev se bo morala spopasti še z dvema večjima vozloma: gre za redno zaposlitev nestalno zaposlenih javnih uslužbencev, kateri prav tako nasprotuje Dini, in za razširitev možnosti seganja po skupinskih tožbah potrošnikov (class action), za katero se zavzemata senatorja Willer Bordon in Roberto Man-zione. Bo prišlo do dogovora? Za odgovor bomo zvedeli danes. rim - Preiskava "Why not" Sodišče za ministre ni pristojno za Mastello Clemente Mastella RIM - Sodišče za ministre se ne bo ukvarjalo s pravosodnim ministrom Clementejem Mastello, ki je v vpleten v preiskavo o goljufijah in kriminalnih dejavnostih v Ca tan za ru, ki je zna na kot pre is ka -va "Why Not". Sodišče je vso dokumentacijo vrnilo tožilstvu v Kala-briji. So diš če za mi nis tre je ugo to -vilo, da Mastella ni bil minister v času, ko naj bi se dogajale nezakonite dejavnosti. Takrat je bil namreč navadni član poslanske zbornice, ki se bo po vsej verjetnosti v kratkem torej ukvarjala s to afero. Pokojnemu Gabrieleju Sandriju se je včeraj prišla poklonit velika množica ljudi ansa smrt navijača - Notranji minister poročal v poslanski zbornici Amato branil delo policije Za Casinija je prišlo do predaje države - Danes pogreb Gabrieleja Sandrija - Gigi Riva za ustavitev tekem, saj so bili izgredi prava državljanska vojna in terorizem RIM - Notranje ministrstvo ni o tragičnem umoru navijača nogometne ekipe Lazio Gabrieleja Sandrija ničesar skrivalo, ampak je v nedeljo moralo čakati na informacije kvesture iz Arezza. Vsekakor je skoraj gotovo, daje policist, ki je ubil Sandrija, streljal na višini človeka, čeprav je treba marsikaj še razčistiti. Tragedija pa je bila za skrajneže samo povod, da ponovno stopijo na plan po umoru policista Filippa Racitija v Catanii. To je italijanski notranji minister Giuliano Amato povedal v poročilu, ki ga je včeraj prebral v napol prazni dvorani poslanske zbornice, kjer pa mu ni uspelo prepričati opozicije. Amato je razumljivo zagovarjal ravnanje notranjega ministrstva, ki po njegovih besedah ni skrivalo ničesar, enostavno je pozno izvedelo za tragedijo, ki pa je predstavljala priložnost za skrajneže. Po Ama-tovih besedah je prišlo do »slepe in prevrat-niške jeze«, saj v Italiji obstaja preveč »vež-bališč nasilja«. Gabriele Sandri seveda ne bi bil umrl, če bi policist ne bil streljal, vendar ne bi bil umrl niti, če ne bi bijo prišlo do pretepa med navijači, je dejal minister, ki je policiji tudi izrekel priznanje, da se je spričo huliganskih izgredov obnašala modro ter ni ustavila tekem, prav tako se ni odločila za frontalen spopad s skrajneži, ki so opustošili sedež Conija v Rimu ter napadli policijske in karabinjerske vojašnice. To je preprečilo pokol, je menil Amato, za katerega so izgredi imeli prevratniški značaj. Amatovo poročilo pa opozicije ni prepričalo. Najbolj oster je bil voditelj sredinske stranke UDC Pierferdinando Casi-ni, ki je poročilo označil za predajo države. Podobnega mnenja je bila tudi ostala desna sredina, ki pa zaenkrat ne bo zahtevala ministrovega odstopa. Kritičnost je bilo zaznati tudi v nastopih predstavnikov Stranke komunistične prenove in Stranke italijanskih komunistov, medtem ko so Amata branili poslanci Oljke. Nesrečnega Gabrieleja Sandrija bodo pokopali danes v Rimu, včeraj pa se je pokojniku šla poklonit res velika množica ljudi, med katerimi sta bila tudi ministrica za šport Giovanna Melandri in predsednik NZ Gianfranco Fini. V državi je medtem prišlo do vala aretacij skrajnih ultra-sov. Med aretiranimi je tudi sin nekega policista. Italijanska nogometna zveza pa je odločila, da prihodnjega kola nogometnih tekem B in C lige, ki bi moralo potekati prihodnjo nedeljo, ne bodo odigrali. Za šefa delegacije italijanske nogometne reprezentance Gigija Rivo bi lahko prekinili tekme tudi za leto dni, da se pojav nasilja odpravi, saj so bili rimski nedeljski izgredi zanj državljanska vojna in terorizem. politika - Novorojena skrajnodesničarska stranka La Destra vzbuja zaskrbljenost pri NZ, a tudi med italijanskimi Judi RIM - Sobotno uradno rojstvo skrajnodesničarske stranke La Destra spremljajo polemike. Kar zaskrbljeni so videti v vrstah Nacionalnega zavezništva, od katerega so se pristaši nove formacije odcepili. To je razumljivo, saj mu bo La Destra odjedala glasove. Tako se je glasilo NZ Il Secolo d'Italia v teh dneh kar nekajkrat kritično obregnilo ob voditelja nove stranke Francesca Storaceja in njegove privržence, posebno pa se je lotilo senatorke Daniele Santan-che, ki je zadnji hip pristopila v La Destro in je takoj prevzela vlogo njene glasnice. Santanchejeva bo kot glasnica prispevala k temu, da bo La Destra desničarska sila »s peno v ustih«, je včeraj zapisal Il Secolo d'Italia, kot da bi bila do-nedavna predstavnica NZ stekla psica. S političnega vidika pa je veliko resnejši nastop predsednika rimske judovske občine Leoneja Pasermana. Le-ta je ostro napadel Silvia Berlusconija, ki se je udeležil sobotne ustanovne skupščine La Destre. Pasermana posebno moti dejstvo, da se Berlusconi ni v nobeni obliki ogradil od Storaceja, ko je ožigosal voditelja NZ Gianfranca Finija, češ da bi ne smel obsoditi fašizma, kar je Fini storil kot zunanji minister med obiskom v Jeruzalemu. Takšno novačenje zaveznikov »ni vredno državnika«, je Paserman dejal. Berlusconija je puščica zabolela. »Nobenemu, čisto nobenemu ne dovolim, da bi podvomil v mojo popolno in brezpogojno podporo judovskemu narodu in njegovi državi,« se je nejevoljno odzval. Francesco Storace in Daniela Santanchè ansa Papež Benedikt XVI. prihodnje leto v ZDA VATIKAN - Vatikanski veleposlanik v ZDA, nadškof Pietro Sambi je v ponedeljek sporočil, da bo papež Benedikt XVI. prihodnje leto, od 15. do 20. aprila, obiskal ZDA. To bo prvi obisk papeža Benedikta XVI. v ZDA, odkar je aprila 2005 nasledil pokojnega Janeza Pavla II., ki je ZDA obiskal sedemkrat. Papež bo v ZDA prispel 15. aprila, uradna slovesnost Bele hiše, ko ga bo sprejel ameriški predsednik ZDA George Bush, pa bo 16. aprila. V New Yor-ku bo papeža gostil nadškof, kardinal Edward Egan. Na povabilo generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona bo papež 18. aprila govoril v Palači narodov. Med drugim bo obiskal prizorišče terorističnih napadov na New York 11. septembra 2001. Zaradi umora hčere očetu 30 let zapora BRESCIA - Želela je samo živeti tako, kot njene vrstnice, imela je italijanskega zaročenca, delala je in bila svobodna. Tako pa si je mlada Hina Saleem iz Pakistana napisala smrtno obsodbo: avgusta lani so jo svojci, oče in oba svaka, umorili v kraju Gardone v pokrajini Brescia, da bi »oprali sramoto«, ki naj bi po njihovem mišljenju padla na družino. Včeraj je sodišče v Brescii vse tri morilce obsodilo na 30 let zapora, medtem ko je bil stric po materi, ki je truplo pomagal zakopati v vrtu, obsojen na dve leti in osem mesecev zapora. Proces je potekal po skrajšanem postopku, zato javni tožilec ni mogel zahtevati strožje kazni, dosmrtna ječa se spremeni v 30 let zapora. Tragičen zaključek ropa MILAN - Roparji so lastnika stanovanja, 64-letnega zdravnika Marzia Colturanija in njegovega 30-letnega sina zvezali in jima usta zamašili z lepilnim trakom. Colturanijevu je bilo njihovo početje usodno, bil je itak bolan in velikega šoka ni prenesel, kmalu po njihovem odhodu je umrl. Col-turani je živel v luksuznem stanovanju v 7. nadstropju, kjer je prebival tudi sin. Roparji so ju obiskali sredi noči, očitno so imeli ključe tako od glavnega vhoda kot od vhodnih vrat stanovanja, odnesli pa so dragocene slike, zlatnino in denar. Vrata v stanovanje in ključavnico so zamenjali pred kratkim in ni redkost, da se po takih delih pojavijo tatovi. Ključe pa je imelo tudi neko 22-letno dekle iz Moldavije, ki je občasno opravljala hišna dela, agenti so jo včeraj zaslišali. 1 4 Sreda, 14. novembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it tržič - Blejsko podjetje se zanima za nakup dodatnega zemljišča Seaway načrtuje podvojitev števila zaposlenih Prostor v tržiški industrijski coni iščeta tudi navtični družbi iz Izole in Benetk Slovensko navtično podjetje Seaway z Bleda se zanima za nakup dodatnega zemljišča v tržiški industrijski coni. Gorenjski podjetniki namreč razmišljajo o gradnji ladjedelnice, ki bi zagotovila podvojitev števila zaposlenih glede na njihove prvotne zamisli. V načrtu, ki ga je podjetje Seaway predstavilo v začetku marca, je bilo namreč predvideno, da bi v novi tržiški ladjedelnici zaposlili sto petdeset oseb, sedaj pa zgleda, da bi Blejci radi zgradili dvakrat večji obrat, ki bi imel tristo zaposlenih. Novica je prišla v javnost na ponedeljkovem posvetu, ki ga je ne temo Evrope in manjšinske zaščite med etiko in gospodarskimi prednostmi priredila občina Tržič v sodelovanju s fakulteto za politične vede Tržaške univerze, z industrijskim konzorcijem in občino Zgonik. Srečanje je vodil pokrajinski svetnik Fa-bio Del Bello, med govorniki pa je bil tudi zgoniški župan Mirko Sardoč. O Se-awayu je spregovoril »project menager« Andrej Cunja, kije orisal zgodovino podjetja, zatem pa je predstavil projekt nove tržiške ladjedelnice, ki naj bi jo začeli graditi v prihodnjem letu, naložba pa naj bi znašala 15 milijonov evrov. Po besedah Andreja Cunje je podjetje Seaway že kupilo 42.600 kvadratnih metrov industrijskega zemljišča ob sotočju Tima-ve, Moščenice in Lokavca, kjer naj bi na podlagi prvotnega načrta zgradili 135 metrov dolgo, 90 metrov široko in 13 metrov visoko delavnico, bazen za spuščanje bark v vodo, tristo metrov dolgi pomol, dvigala in pač vse, kar zahteva takšna dejavnost. V Tržiču bodo izdelovali od 20 do 50 metrov dolge jadrnice in motorne jahte iz ogljikovih vlaken ter njihove dele, montirali razne sisteme, splavljali in popravljali plovila, razvijali zadevne načrte in sploh navtično tehnologijo. Cunja je pojasnil, da so za gradnjo nove ladjedelnice izbrali Tržič, ker je na tem območju največ infrastruktur, od železnice do letališča, sploh pa ima mesto dolgo ladjedelniško zgodovino. Ob tem je Cunja poudaril, daje tržiški industrijski konzorcij takoj pristal k načrtu podjetja Seaway in v zelo kratkem času opravil birokratske obveznosti, potrebne za nakup zemljišča. Industrijski konzorcij se je ob tem obvezal, da naj bi tudi poglobil kanal, to pa bi omogočilo dostop do ladjedelnice tudi večjim ladjam. Da se Seaway zanima za dodatnih 42.000 kvadratnih metrov industrijskih zemljišč, je včeraj potrdil direktor tržiš-kega industrijskega konzorcija Giampa-olo Fontana. Po njegovih besedah se za isto zemljišče potegujeta tudi navtični podjetji iz Benetk in Izole, njunih imen pa zaenkrat še ni želel razkriti. Fontana je povedal, da bodo odločitev o prodaji tega zemljišča sprejeli na prihodnjem zasedanju upravnega sveta industrijskega konzorcija. »V industrijski coni spodbujamo uresničitev navtičnega pola, zato pa si prizadevamo, da bi k nam privabili podjetja, ki se ukvarjajo z gradnjo plovil iz ogljikovih vlaken, lesa, aluminija in fi-berglasa,« je pojasnil Fontana in poudaril, da med tako diferenciranimi proizvajalci ne bo konkurence, saj bodo svoja plovila prodajali na različnih tržiščih. Ponedeljkovega srečanja v tržiški občinski knjižnici so se udeležili številni Slovenci iz Laškega, med katerimi sta izstopala predsednika društev Jadro iz Ronk Karlo Mucci in Tržič Lucia Germani. Dalje so bili prisotni predstavniki tr-žiških mestnih četrti, občinski svetniki ter člani raznih navtičnih in jadralnih klubov, ki jih projekt slovenskega podjetja Sea- Z okrogle mize v tržiški knjižnici bumbaca way še najbolj zanima. Po Del Bellovih navedbah je prihod slovenskih podjetnikov v Tržič dobrodošel, sploh pa je pokrajinski svetnik navdušen nad dolgoročnimi cilji blejskega podjetja, ki si želi prodreti v sam svetovni vrh navtične industrije. Danjel Radetič tržič - Župan Sardoč predstavil smernice Kraškega okraja Cilj je usklajen razvoj Pred kratkim se je čezmejnemu kraškemu omizju pridružila tudi tržiška občina Tržiška občina se je pred kratkim na predlog občinskega in pokrajinskega svetnika Fabia Del Bella vključila v Kraški okraj, njegove značilnosti in delovanje pa je na ponedeljkovem srečanju v tržiški občinski knjižnici predstavil zgoniški župan Mirko Sardoč. Po njegovih besedah ni bilo nič čudnega združiti v isti večer podjetniške uspehe Seawaya in projekte za zaščito kraškega sveta, saj je »bogastvo obmejnega območja prav neposredna bližina morja in kraškega zaledja.«Ob tem je Sardoč ugotavljal, da je za uresničitev vsakršnega načrta potrebno sodelovanje med krajevnimi upravitelji in privatnimi subjekti, do le-tega pa je ne nazadnje prišlo tudi v primeru prihoda Seawaya v tržiško industrijsko cono. »Blejsko podjetje je v Tržiču očitno našlo upravo, ki je takoj znala ugoditi njegovim potrebam,« je pojasnil Sardoč, zatem pa predstavil Kraški okraj. Po njegovih besedah so leta 2000 izpeljali projekt Spoznaj Kras, v okviru katerega so prenovili razne pešpoti, zatem pa še pro- jekt Ogenj brez meja, ob zaključku katerega so izdali priročnik z vsemi gozdnimi potmi na obeh straneh meje. »Ne nazadnje se je začel projekt Kraški okraj, pri katerem od vsega začetka sodelujejo občine Dolina, Trst, Repen-tabor, Devin-Nabrežina, Zgonik, Sovodnje in Doberdob ter Mi-ren-Kostanjevica, Komen, Divača, Sežana in Hrpelje-Kozina. Med potjo so se pridružile tržaška in goriška pokrajina ter občini Milje in Tržič,« je pojasnil Sardoč in poudaril, da projekt Kraški okraj stremi po usklajenem razvoju kraškega sveta. »Skupaj smo med drugim pripravili smernice za upravo zavarovanih območij, še najbolj pomemben doseženi cilj pa je podpis trajnostnega čezmejnega partnerstva, ki bo omogočilo črpanje evropskih sredstev iz obdobja 2007-2013,« je pojasnil Sardoč. Kraški okraj po njegovih besedah nekako nadomešča kraško gorsko skupnost, novost pa je v tem, da so se novoustanovljenemu omizju pridružile tudi občine iz Slovenije. (dr) sovodnje Varianta zaslužila soglasje Sovodenjski občinski svet je na ponedeljkovem zasedanju soglasno sprejel varianto št. 7 k občinskemu regulacijskemu načrtu, po njeni objavi pa bodo imeli občani šestdeset dni časa za vložitev svojih morebitnih ugovorov. »Varianta ne spreminja načel regulacijskega načrta, sicer pa vnaša manjše spremembe zazidljivosti nekaterih zemljišč in upošteva širitev obrtne cone,« je povedal sovodenjski župan Igor Petejan in pojasnil, da so občinski svetniki med zasedanjem odobrili tudi ustanovno konvencijo socialne službe zdravstvenega okraja severnega dela goriške pokrajine, zatem pa so še soglasno izglasovali resolucijo o reformi deželnega zdravstva. »V dokumentu so se občinski svetniki izrekli proti združitvi tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja,« je razložil župan. Po njegovih besedah so med občinskim svetom odobrili tudi manjšo spremembo proračuna, med zasedanjem pa je bilo predstavljenih več svetniških vprašanj. Svetnik opozicije Vlado Klemše je pozval občinski odbor, naj pri sklepanju raz-noraznih konvencij z drugimi občinami in ustanovami zahteva spoštovanje zaščitnih zakonov za slovensko manjšino, župana in odbornike pa je vprašal tudi, ali nameravajo nadomestiti občinskega uslužbenca, ki se bo upokojil s prvim januarjem prihodnjega leta. Odbornik Zdravko Custrin je Klemšetu odgovoril, da uprava preučuje zadevo, sicer pa še ni sprejela dokončne odločitve. Ne nazadnje je Klemše vprašal, kako namerava uprava pomagati poplavljen-cem v Železnikih in v drugih slovenskih krajih. Upravitelji so mu odgovorili, da razmišljajo o nabirki prostovoljnih prispevkov oz. o pobudi, ki naj bi spremljala januarski novoletni koncert. Ali je uprava postopala za ohranitev poštnega urada v Sovodnjah, je vprašal svetnik opozicije Julijan Čavdek, ki je na prejšnjem občinskem svetu v zvezi s to problematiko predstavil resolucijo skupaj s Klem-šetom. Petejan je povedal, da so zahtevo po ohranitvi občinskega urada posredovali pristojnim poštnim službam. Čavdek je opozoril tudi na reklamno tablo ob sovodenjski cerkvi, na kateri je napis z imenom občine izključno v italijanskem jeziku. Po županovih navedbah želi podjetje namestiti še eno tablo, občina pa mu bo dala potrebno dovoljenje šele potem, ko bo tudi na prvi tabli poskrbelo za dvojezični napis. (dr) gorica - Decembrske pobude zveze ASCOM Nakupi z animacijo Trgovci stavijo na nedelje, božično tržnico, okrašene izložbe in srečelov Goriški december se bo Gianluca Madriz bumbaca iskril v okraskih, razsvetljavi ter celi vrsti tradicionalnih in novih pobud, kijih pripravljajo trgovci, občinska uprava in Trgovinska zbornica. Prazniki sicer še niso za vogalom, načrtovanje pa je že v teku: ob nedeljskem odprtju trgovin, ki se bo začelo z 2. decembrom, so napovedani srečelov, tekmovanje za najlepšo izložbo, tržnica in druge pobude, ki bodo potekale s prazničnim pridihom. Občina je napovedala, da bo božično-novoletna razsvetljava mestnih ulic letos bogatejša kot kdajkoli prej. Božične lučke so na korzih in nekaterih drugih ulicah že postavili, prižgati pa jih nameravajo prihodnji teden. Razsvetljava bo letos poživila tudi nekatere stranske ulice, ki običajno niso bile okrašene. Od 17. decembra do božične vigilije bodo na Verdijevem korzu prisotne številne stojnice iz različnih držav, 9. decembra pa bodo čezmej-no tržnico priredili na Škabrijelovi in Er avčevi ulici. Člani zveze ASCOM so o decembrskih pobudah razpravljali na ponedeljkovem srečanju, ki se ga je udeležilo preko 30 trgovcev. »V Gorici bomo organizirali tekmovanje za najlepšo izložbo, pri kateri bodo sodelovali pravi mojstri na področju kra-šenja, ki prihajajo iz Trevisa. Pobuda, pri kateri sodelujejo tako občani kot trgovci, je bila zelo uspešna v Venetu,« je povedal predsednik zveze ASCOM za goriški okraj Gianluca Madriz. Predstavnik skupine Federmo-da Simon Kosič je pristavil, da bodo goriške trgovine priredile tudi posebno loterijo. Vsak kupec, ki bo potrošil določeno vsoto, bo imel pravico do srečke. »Nagrade bodo raznovrstne in povezane s ponudbo goriškega območja. Primer so vstopnice za muzeje in tipične dobrote,« je pojasnil Kosič. Nedeljsko odprtje trgovin se bo tudi letos začelo z Andrejevim sejmom, ki bo potekal med 1. in 3. decembrom. »Trgovine bodo odprte tako v nedeljo kot v ponedeljek,« je pojasnil Kosič, večina trgovin pa bo odprtih tudi v nedeljo, 16. in 23. decembra, ter v soboto, 8. decembra, čeprav je praznik. Kot smo že poročali, je izredno odprtje trgovin napovedano tudi v noči med 20. in 21. decembrom v okviru praznovanj schengenske širitve; potek »bele noči« bosta zveza trgovcev in občina podrobneje orisali danes. (Ale) gorica - Izvršilni načrt Cona za pešce in nov videz V goriškem prometu, zlasti v mestnem središču, se obetajo novosti, ki jih je že napovedovala prejšnja občinska uprava in jih je sedanja podedovala. Romolijev občinski odbor je na svoji včerajšnji seji odobril dokončni in izvršilni načrt za urbanistično in infrastrukturno preureditev ter izboljšanje cestne varnosti na območju ulic Garibaldi, Mazzini in Monache, ki vključuje tudi trg pred županstvom. V ta namen je prejšnja mestna uprava pridobila deželni prispevek iz sklada za izboljšavo mobilnosti, na podlagi katerega se je lotila načrtovanja. Na omenjenem območju bodo uredili urbanistični videz in uresničili cono za pešce, kar naj bi privedlo do dviga kakovosti življenja v mestnem jedru, hkrati pa odgovarja tudi potrebi po ovrednotenju središča. To vseskozi zahtevajo goriški trgovci, obenem je to tudi namen obnavljanja Travnika in Raštela. Poseg v ulicah Garibaldi, Mazzini in Monache je delno že financiran, za razliko bo občina najela posojilo, še pred koncem leta pa nameravajo dodeliti dela na podlagi razpisa. Sklep, ki so ga včeraj sprejeli, navaja, da sta preliminarni načrt izdelala arhitekta Diego Kuzmin in Marcello Fis-celli za skupni strošek 1.656.200 evrov, da je bil načrt naknadno izpopolnjen, tako da bodo dela nazadnje stala 2.323.649 evrov. Vanj je bila namreč vključena tudi obnova omrežja za dobavo vode, elektrike in plina ter greznic, za kar bosta poskrbeli družbi IRIS in IRIS Acqua. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14. novembra 2007 15 gorica - Donald Nightingale gost slovenskega izobraževalnega konzorcija Slovik Dober lider? Je ambiciozen, sposoben in poštenjak Preko sto udeležencem je ugledni predavatelj razkril skrivnost uspešnega vodenja Ambiciozen, sposoben, pošten, napreden in spodbuden: menedžer, ki želi uspeti, mora imeti te lastnosti. V to je prepričan Donald Nightingale, ustanovitelj kanadske šole za izobraževanje menedžerjev, ki se preko trideset let posveča njihovemu izpopolnjevanju doma in v tujini. Tako je prepričana večina pretežno visoko izobraženih udeležencev njegovih seminarjev. Da podobno razmišljajo tudi goriški in tržaški poslovneži, voditelji manjšinskih organizacij, gospodarstveniki, univerzitetni študentje, je bilo v ponedeljek razvidno v goriškem Kulturnem domu, kjer je priznani predavatelj predaval na temo »Je leader v vas samih? Najdite ga!«. Voditeljske, liderske sposobnosti je v sebi iskalo okrog sto udeležencev seminarja, ki gaje priredil Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik). Dvourno predavanje je nastalo v sodelovanju med goriškim Slovikom, ki se posveča kadrovski rasti, in blejsko poslovno šolo IEDC, na kateri nekaj mesecev na leto poučuje tudi Nightingale, finančno pa so ga omogočili Zadružna kraška banka, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter skupina KB 1909. Po uvodnem pozdravu Andreja Brisca v imenu goriških prirediteljev in Danice Purg - dekanje blejske šole, na kateri izključno v angleščini poučuje okrog osemdeset profesorjev iz štiridesetih različnih držav - je Nightingale spregovoril o lastnostih, ki jih po njegovem mnenju mora imeti vsak lider. Poslušalcem je postavil vrsto vprašanj: katere lastnosti iščemo v političnem ali poslovnem vodstvu, kako se obnašamo do svojih nadrejenih, koliko dosegljivi smo za svoje uslužbence, kako in s kom preživljamo večino svojega delovnega urnika. Predavatelj je prepričan, da mora dober lider pravilno »dozirati« vrsto elementov. Samo ambicioznost in visoka usposobljenost na primer nista dovolj, če ju ne vodi moralna integriteta, to rej po šte nost in is kre nost. To do bro vedo menedžerji družbe General Electric, ki že nekaj let velj a za najbolj ugledno in najbolje vodeno podjetje na svetu. Med njenimi vodili, ki se jih direktorji striktno držijo, prednjačijo naslednja: ljubiti odličnost in sovražiti birokracijo, biti odprti do idej vseh, videti v spremembah pozitivno priložnost in ne oviro, zasledovati kakovost življenja, ustvariti jasno, čisto, realno vizijo in jo posredovati svojim podrejenim. Pretirano ambiciozni, neobčutljivi, hladni voditelji so običajno nespo- sobni sodelovati s svojimi kolegi, ki prej ali slej tudi izgubijo zaupanje v svojega liderja. Kdo torej uspe? Tisti, ki mu ekipno, timsko delo ne povzroča težav, kdor zna tvegati, a si tudi prevzemati odgovornost, kdor ima strateško vizijo. Zakaj pa je kljub temu na svetu tako malo dobrih menedžerjev in voditeljev? Ker so morali, podobno kot srednjeveški vitezi, za dosego najvišjega položaja zmagati veliko turnirjev: lastnosti, ki so jih v mladih letih pripeljale do zmage, pa jim prej ali slej škodijo. Največje pomanjkljivosti, zaradi katerih so menedžerji na dolgi rok neuspešni, so naslednje: radi obsojajo in kritizirajo, vsakemu želijo dokazati, kako so pametni in nezmotljivi, vsakič morajo »primakniti svoj pisker«, tudi takrat, ko nimajo kaj povedati. Ker so brezkompromisni, tiranski, ker radi izkoriščajo jezo in čustva. Nihče ne želi delati za človeka, ki išče v vsaki situaciji problem, a tudi ne za takega, ki se posmehuje ali zafrkava, ki ima prevelik ego in nikomur ne zaupa, ampak je prepričan, da sam največ ve. Tudi s takimi, ki zadržujejo vse informacije zase in nikoli ne spregovorijo o strategijah in prihodnosti podjetja, je delo neprijetno. Da ne omenimo tistih delodajalcev, ki so nesposobni nagraditi svoje sodelavce: dober menedžer se mora zahvaliti za dobro opravljeno delo, pohvaliti mora prizadevanje, opravljanje nadur. Direktorji, ne pozabite, da je najbolj učinkovita... ročno zapisana zahvala! Predavatelj je udeležencem tečaja ob koncu ponudil tudi nekaj nasvetov: moralna neoporečnost je ključnega po me na za vaš us peh. Ne po za bi te, da zaupanje ni samoumevno, ampak ga morate vsak dan graditi s svojimi dejanji. Če želite biti uspešni, morate postati pozitivna sila v svojem podjetju ali organizaciji: zato se izogibajte negativnosti in ne slabite odnosa s svojimi sodelavci. Bodite zanje dobri voditelji, mentorji, podporniki: z njimi delite svoje izkušnje in optimizem. Predvsem pa: vzemite si čas za razmislek. Poglejte se v ogledalo in, če v sebi ne najdete nobene negativne lastnosti, ga nekoliko očistite, saj je očitno umazano! Seveda, zato da spremenite svoj odnos do življenja in svojih sodelavcev, potrebujete pogum, a naložba se izplača. Tako boste imeli več vpliva na kakovost življenja svojih zaposlenih, to pa vam bo dalo neverjetno moč. Poljanka Dolhar Donald Nightingal nagovarja goriško občinstvo v Kulturnem domu bumbaca gorica - Italijanske oblasti o usodi mejnih objektov po schengenski širitvi Zapornice proč, nadstreški ostajajo Poveljnik Paesini: »Pravočasno bo urejeno« - Problematična sta predvsem Škabrijelova ulica in trg Medaglie d'Oro gorica - Na meji novo spravno znamenje Združevalni mozaik Za njegovo uresničitev si prizadeva združenje sKultura 2001 Osnutek načrta novega mozaika Na goriški meji med Italijo in Slovenijo načrtujejo novo spravno znamenje, in sicer mozaik s svetimi Cirilom, Metodom in Benediktom. Svetniki bodo uprizorjeni na pet metrov visokem slavoloku, katerega osnutek je pripravil Paolo Orlando iz Jamelj, za njegovo uresničitev pa si prizadeva društvo sKultura 2001 v sodelovanju s šolo mozaika iz Spilimber-ga. »Najbolj primerna lokacija za mozaik je mejni prehod Štandrež-Vrtojba,« pravi predsednik društva sKultura 2001 Marjan Brescia in dodaja, da bodo do 30. novembra poslali na deželo FJK prošnjo za financiranje načrta, ki naj bi ga nato uresničili prihodnje leto. Namestitev mozaika je vključena v projekt ustanove Centro Studium z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo«, v okviru katerega bodo 21. novembra odprli razstavo na goriškem gradu. Pravočasno bodo odpravljene zapornice, poskrbljeno bo za ureditev ustrezne signalizacije, vendar nadstreški, policijske kabine in ostali mejni objekti bodo vztrajali na svojem mestu. To je bilo sklenjeno na včerajšnjem delovnem srečanju, kije pod vodstvom šefa prefektovega kabineta Pietra Giulia Scarabina potekalo na sedežu družbe SDAG. Udeležili so se ga predstavniki pristojnih oblasti, sil javnega reda, pokrajine in domala vseh občin, ki mejijo s Slovenijo. Goriško mestno upravo je zastopal poveljnik mestnih redarjev Paolo Paesini, ki je ob koncu pojasnil, da ne bodo razlikovali mejnih prehodov - na ozemlju goriške pokrajine jih je skupno štirinajst - in da bodo povsod odstranjene le pregrade, ki ovirajo prost prehod vozilom. Tako vsaj v prvi fazi, je pristavil poveljnik Paesini in napovedal, da bodo naknadno lahko uvedeni dodatni ukrepi z delno odstranitvijo mejnih objektov, o čemer pa bo odločalo notranje ministrstvo. »Minuto čez polnočjo med 20. in 21. decembrom na meji ne bo več zapornic, ravno tako ne bo več cestnih znakov, ki opozarjajo na carino, policijsko kontrolo in podobno, ostalo pa bo seveda znamenje, da je tam meja. Prehod bo dovoljen vsem vozilom, tovornjakom pa le tam, kjer so mejni nadstreški ali nadvozi primerno visoki. To seveda ne velja za prehode v mestu,« je še povedal poveljnik, ki pa se dobro zaveda, da problematična bo Škabrijelova ulica, ki bo postala glavna arterija za pretok ljudi med mestoma: »V ulici bo potrebno uvesti korektive glede vožnje ali parkiranja, prioriteta pa je najti rešitev na območju trga Medaglie d'Oro, ki ne bo prenesel povečanega prometa.« (ide) elektrovod Gorica za drugo traso Goriška občina ne soglaša z načrtoma čezmejnih elektrovodov, ki ju slovensko-italijanski konzorcij pod vodstvom družbe KB 1909 in družba Acegas Aps nameravata izpeljati na Goriškem. Romolijev občinski odbor je namreč včeraj s sprejetjem sklepa, ki ga je pripravil odbornik Francesco Del Sordi, podprl predlog pokrajine Gorica, ki predvideva izpeljavo čezmejnega elektro-voda po alternativni trasi. Le-ta se v precejšnji meri odmika od tiste, ki sta jo načrtovali slovenska delniška družba KB 1909 in Acegas Aps. Zanje bi pomenila večje stroške, občinam, ki nočejo tovrstnih infrastruktur na svojem območju, pa je bolj pogodu. Zadnja beseda vsekakor pripada deželi FJK. O projektu družbe KB 1909 bo odločala pri omizju, ki se ga bodo udeležile vse zainteresirane javne ustanove. Načrt družbe KB 1909 predvideva naložbo v višini 30 milijonov evrov in gradnjo zasebnega podzemnega elektrovoda, ki bi prečkal mejo s Slovenijo pri Vrtojbi. Od Štan-dreža bi nato tekel skozi Sovodnje, Zagraj in San Pier d'Isonzo, zaključil pa bi se pri električni centrali v Redipulji. Isto izhodišče in zaključek ima tudi projekt družbe Acegas Aps, katerega trasa pa bi iz Štandreža tekla skozi Faro, Gradišče in Zagraj. »Avgusta smo na pokrajini sklicali sestanek z vsemi občinami, po teritoriju katerih bi tekla trasa elektrovoda družbe KB 1909. Postopek za izvedbo tega projekta je namreč v primerjavi s tistim, ki ga je predlagala družba Acegas Aps, v zrelejši fazi. Pokrajina je sklenila, da bo upoštevala opredelitev občin in jo posredovala deželi FJK, ki bo odločala pri omizju javnih ustanov. Med temi je bila na primer občina Zagraj, ki je nasprotovanje gradnji tovrstnih infrastruktur na svojem območju izrazila z resolucijo,« je povedala pokrajinska odbor-nica Mara Černic in pristavila: »Brezpogojna zavrnitev zasebnega predloga se nam ni zdela pravilna, zato smo izdelali alternativni načrt, ki bi bil prijaznejši do okolja in prebivalcev. Le-ta predvideva gradnjo elektrovoda, ki bi tekel vzporedno s hitro cesto Vileš-Gorica in z odsekom avtoceste A4 Vileš-Redipulja. Družba Autovie Venete načeloma ne nasprotuje tej možnosti. Tudi Forum Agenda 21 j e ocenil, da j e proj ekt sprejemljiv, sedaj pa se bodo o njem izrekle še ostale občine. O predlogu bomo razpravljali pri omizju javnih ustanov, nato bo dežela sprejela dokončno odločitev.« Alternativni predlog pokrajine pa je po mnenju predsednika družbe KB 1909 Borisa Perica neizvedljiv. »Če po prevladala linija pokrajine, bo projekt propadel. Dežela je prvo konferenco zainteresiranih javnih ustanov sklicala lani novembra, takrat pa ni nihče izrazil negativnega mnenja. Do nasprotovanj, ki so privedla do alternativnega predloga, je prišlo kasneje. Zadeva ni enostavna, saj načrt pokrajine predvideva daljšo traso in večje stroške,« je povedal Peric. Poudaril je, da bi čezmej-ni elektrovod imel pozitivne učinke na krajevno gospodarstvo, saj bi pri-vedel do znižanja stroškov električne energije za pokrajinsko industrijo in prinesel dohodek pokrajinski družbi za javne storitve IRIS. »Dokazano je, da negativnih učinkov na urbano okolje in ljudi ne bi bilo, saj gradijo tovrstne elektrovode v mestih. Kakorkoli že, bomo počakali še na soglasje s strani slovenskega operaterja za električno omrežje ELES, nato pa bo dežela sklicala napovedano omizje,« je zaključil Peric. Aleksija Ambrosi 327 Četrtek, 15. novembra 2007 GORIŠKI PROSTOR Delavnica z Jurcem / aleksandrinke - Skupina iz Goriške na odkritju spominske plošče v Aleksandriji Nosile so klobuke in rokavice, vendar za ceno trpljenja Svojci so iskali hiše, kjer so delale babice in tete, ter njihova imena našli med nagrobniki Po^et o evroregiji J ' J 'J -J l-vroneistična akademija Združenje EMAC, Videmska univerza in Fundacija Goriške hranilnice prirejajo v jutri in v petek, 16. novembra, gledališko delavnico, ki jo bo med 10. in 16.30 v prostorih centra Stella matutina v Gorici vodil slovenski režiser Vladimir Jurc. Delavnica je brezplačna in odprta vsem; informacije nudijo na telefonski številki 0481-550603. Iz Vipavske doline je od konca 19. stoletja v Aleksandrijo odšlo okrog 4.000 žena in deklet. Doma je vladala velika revščina in ženske so najprej odhajale služit v Trst, njihovi gospodarji pa so se kmalu po odprtju Sueškega prekopa začeli seliti v Egipt za bolj šim zaslužkom. Tako so druga za drugo v Aleksandrijo odhajale tudi Slovenke, ki se jih je zato prijelo ime aleksandrinke. Doma so puščale družine in majhne otroke, kajti najbolje plačano je bilo delo dojilje. Bile pa so tudi šivilje, varuške, sobarice in kuharice. Ob prostih dnevih so se zbirale v tamkajšnjem domu slovenskih šolskih sester, molile pod podobo svetogorske Marije, se spominjale nova gorica - Prekrški pri parkiranju Vv» • • večini primerov tujci poravnajo globo Občinski redar na novogoriški ulici fotok.m. V Sloveniji globe za mirujoči promet izdajajo občinski redarji ali policisti. Tako na novogoriški policijski upravi in na občinski redarski službi zagotavljajo, da s tujci nimajo večjih težav glede plačevanja glob. V veliki večini jih poravnajo takoj. Občinski redarji nadzorujejo mirujoči promet na modrih conah, nepravilno parkirana vozila na zelenicah oz. na površinah, kjer je parkiranje prepovedano. Ko ugotovijo, da gre za kršitev, na avtomobilu pustijo obvestilo o prekršku; redar si zapiše registrsko številko vozila in avtomobil fotografira. Ko se po obhodu vrne na delovno mesto, podatke o kršitelju vnese v računalnik, kjer s pomočjo njim dostopne baze podatkov pridobi podatke o lastniku vozila. Nato redar izda plačilni nalog na podlagi občinskega odloka o prekrških. Voznik ima čas poravnati globo v osmih dneh, v tem roku plača polovični znesek. Osem dni pa ima tudi čas za pritožbo, ki jo obravnavajo na občini. »Če se izkaže, da je pritožba neupravičena, kršitelju poleg globe, zaračunamo še stroške postopka, ki znašajo najmanj 50 evrov. Ob ponovni pritožbi zadevo prevzame sodišče. Če se izkaže, da je bil prekršek res storjen, tudi sodišče zaračuna svoje stroške v višini najmanj 50 evrov,« pojasnjuje Voj-mir Turk, referent za gospodarske javne službe na novogoriški mestni občini. Vse našteto velja za primer, če prekršek stori slovenski državljan. Kaj pa v primeru, če napačno parkira tujec? »O tujcih pa naš redar ne more pridobiti podatkov, zato je edina možnost, da redar kršitelja počaka na licu mesta. V tem primeru ima pooblastilo, da zadrži njegov osebni dokument, dokler ta globe ne poravna,« pravi Turk in dodaja, da večina tujcev globe plača. Sicer pa redar ne more do podatkov o tujcu-kršitelju in, če ta globo strže, mu je ne morejo izterjati, razen če bi se poslužili dragega in zamudnega postopka pridobivanja podatkov preko ambasade. Tudi policisti izdajo plačilni nalog na licu mesta ali pa kršitelju, tudi tujcem, odvzamejo dokument do njenega plačila. (km) Predstavnice reda šolskih sester in konzul Borut Mahnič odkrivajo ploščo v Aleksandriji (levo), Dejana Baša, predsednica društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink (desno) fotok.m. svojcev, predvsem otrok. In veliko jokale. Šolske sestre so jim nudile tolažbo in v življenju aleksandrink na sploh odigrale pomembno vlogo. Prihodnje leto bo minilo sto let od prihoda njihovega reda tržaške province v Aleksandrijo. Prve resne raziskave o življenju aleksandrink se je lotila Dorica Makuc, ki je njihovo usodo opisala v knjigi Aleksandrinke. Pred dvema letoma pa se je Ivanu Martelancu, sorodniku ene izmed šolskih sester, porodila ideja, da bi ženskam, ki so rešile Vipavsko dolino, postavili spominsko ploščo v Aleksandriji. Tedaj se je v Prvačini tudi ustanovilo društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. Njegova predsednica Dejana Baša se iz otroštva spominja žensk, ki so zelo izstopale iz vaškega okolja: »Bile so uglajene, izobražene, znale so tuje jezike. Nosile so klobuke in rokavice. To so bile aleksandrinke.« Mnoge so se tudi po več desetletjih vrnile domov, a se v tistem okolju niso več znašle. Nekaterih družina sploh ni več sprejela, otroci so jih zavrnili, mož je umrl ali zapravil njihovo premoženje. Nekatere so zato ostale v Aleksandriji in tam tudi umrle. Številni nagrobniki na tamkajšnjem pokopališču nosijo slovenske napise in slovenska imena.Vendar so te ženske doma puščale svoje otroke, odhajale v tujino in tam dojile tuje zato, da bi družinsko imetje rešile iz dolgov, da bi svojcem omogočile preživetje. Ob tem so jim stale ob strani šolske sestre svetega Frančiška Kristusa tržaške province. Te so jih hranile, jim nudile streho nad glavo in spodbudne besede ob najtežjih trenutkih domotožja. Pomagale so jim tudi iskati delo. Za vso to pomoč so pred dnevi prejele red za zasluge predsednika Slovenije, Janeza Drnovška, ki jim gaje ob slovesnem odkritju obeležja aleksandrinkam izročil slovenski veleposlanik v Egiptu, Boris Mahnič. V Egipt je iz Goriške ob tej priložnosti odpotovalo skoraj sto oseb: predstavniki omenjenega društva, novogoriš-ke mestne občine, ki je sofinancirala postavitev spominske plošče avtorja Janeza Lenassija, in svojci aleksandrink. Sorodniki so poiskali hiše, kjer so delale njihove babice in tete, ter njihova imena našli med nagrobniki. »Odkritje plošče in podelitev reda za zasluge je bil izjemen in ganljiv dogodek,« je o srečanju v Egiptu povedal novogoriški župan Mirko Brulc. »Veliko pomoči pri izvedbi projekta nam je nudil tudi Zorko Pelikan iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu,« poudarja Dejana Baša. Besedilo Marjana Tomšiča na plošči povzema pomembno vlogo aleksandrink za Vipavsko dolino, ob njem pa so vklesane še besede ene izmed sester, Franke Marte-lanc: z vsakim otrokom je rasel grunt in trpljenje teh žensk. Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink bo 8. decembra v Gradišču nad Prvačino pripravilo razstavo o obisku v Egiptu. Katja Munih Evropeistična akademija prireja jutri in v petek, 16. novembra, v goriškem Kulturnem domu posvet o evroregiji. Jutri od 17. ure dalje bodo predavali bivši italijanski veleposlanik Pasquale Antonio Baldocci, profesor na Primorski univerzi Aleksander Panjek in raziskovalec inštituta ISIG Daniele Del Bianco. V petek ob 9.30 bodo o učinkih schengenske širitve razpravljali bivši avstrijski poslanec Johannes Prochaska, pokrajinski odbornik Marko Marinčič, direktor slovenskega vladnega urada za informiranje Gregor Krajc in Fabrizio Corradini, izdajatelj knjige »L'a/essenza dei confini«. Inovacije in komunikacija Skupina mladih podjetnikov goriškega združenja industrijcev prireja jutri posvet o doprinosu inovacij in komunikacij k uspehu podjetij. Spregovorili bodo docentka psihologije dela Renata Kodilja, direktor podjetja Sviluppo Palazzetti Marco Palazzetti in odgovorni za biznis podjetja Levera Nicola Basso. Okrogla miza, ki jo prirejajo pod pokroviteljstvom tečaja za stike z javnost'o Videmske univerze in v sodelovanju s podjet'em Azimut FVG, bo na sedežu industrijcev v ulici Arcadi v Gorici z začetkom ob 16. Večera s tipičnimi proizvodi V okviru projekta ValoPT prireja goriška pokrajina večera z degustacijo tipičnih proizvodov; prvi bo že danes ob 18. uri v enoteki v Gradišču, drugi pa prihodnji četrtek, 22. novembra, ob isti uri v enoteki v Zgoniku. Sodelovali bodo dijaki in profesori petih razredov kmetijskega zavoda iz Gradišča in inštituta za hotelirstvo iz Tržiča. Makedonec povzročil nesrečo Na Pristavi na Kostanjeviški cesti je ob koncu minulega tedna prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročil 23-let-ni državljan Makedonije. Med vožnjo iz Nove Gorice proti Rožni dolini je makedonskega voznika fiat tempre zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na levo stran ceste, tako da se je 53-letna voznica renault clia, ki je pripeljala iz nasprotne smeri, komaj umaknila in tako preprečila trčenje. Takrat je za voznikom tempre pripeljal 55-letni voznik re-naulta R5, v katerega je trčila voznica clia. Voznik renaulta R5 se je pri tem lažje poškodoval, zoper voznika tempre, ki je vse skupaj zakrivil, pa bo podan ob-dolžilni predlog na sodišče. (nn) nova gorica - Župan sprejel Simčiča in ekipo Esimit Europa Evropa na krovu V bodoče bo slovenski projekt predstavljal Evropo na najbolj prestižnih svetovnih regatah Projekt Esimit Europa je njegov idejni oče Igor Simčič zastavil že leta 1995, tedaj še pod geslom Esimit Gorizia & Nova Gorica; podporo sta mu izrekla tudi tedanja župana obeh Goric. Vendar ne gre samo za uspešen športni projekt, saj jadrnica Esimit Europa zmaguje že vrsto let v svoji konkurenci, temveč gre za združevanje narodov, izmenjavo izkušenj in kultur. Slovenske in italijanske jadralce je včeraj sprejel župan Mirko Brulc, ki je poudaril, kako je bili uspešni jadralski pojekt že leta 1995 pomemben za predstavitev sodelovanja dveh ob mej nih mest. Ekipo, ki je na zadnji Barcolani dosegla tretje mesto, sestavljajo Igor Simčič, vodja projekta Esimit Europa, Juta Oslak Kranjc, kondicijska trenerka posadke, Ciril Rutar, slovenski član posadke, Alberto Bol-zan, mladi italijanski trener in krmar, ter Stefano Spangaro, eden najbolj razpoznavnih jadralcev iz Trsta. »Osnovno poslanstvo ni zgolj športne narave, kar pomeni dosegati najboljše rezultate z najboljšo posadko in najbolj dovršeno jadrnico, temveč ima mnogo širši in globlji pomen: združevati raz- Na včerajšnjem sprejemu na mestni občini Bolzan in Brulc, v ozadju Simčič fotok.m. lične narode na enem krovu z istim ciljem,« meni Simčič, ki si želi, da bi v bodoče projekt predstavljal Evropo na najbolj prestižnih svetovnih regatah. Projekt je leta 2004 pridobil pokroviteljstvo Evropskega parlamenta in takratnega predsednika Pata Coxa, kar posadki dovoljuje, da se regat udeležuje pod zastavo EU in daje jadrnica z natisnjenim evropskim logotipom na bokih postala predstavnica Evropskega parlamenta. V lanskem letu sta pokroviteljstvo obnovila tudi novi predsednik Evropskega parlamenta Joseph Borell in Evropska komisija. »To je velik uspeh za zamisel, ki se je rodila na slovenskih tleh,« je včeraj pri Brulcu poudaril Simčič. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14. novembra 2007 17 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Lo spaccacuori«. Dvorana 2: 17.30 »Ratatouille«; 20.00 -22.10 »Elizabeth - The Golden Age«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.15 »I vi-cere«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Come tu mi vuoi«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Giorni e nuvole«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »The Bourne Ultimatum«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10 -22.15 »Lo spaccacuori«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »II caso Thomas Crawford«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Giorni e nuvole«. Dvorana 5: 17.30 »Ratatouille«; 20.00 -22.15 »Elizabeth - The Golden Age«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da sta od ponedeljka 12. novembra, na posameznih šolah vseh vrst in stopenj goriške pokrajine objavljena 2. in 3. pas začasnih zavodskih lestvic. Pritožbe so možne v roku desetih dni od objave lestvic; nasloviti pa jih je treba na posamezne šole, ki so preverile prošnje. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je ministrstvo za univerzo in raziskovanje z odlokom st. 137/28. septembra 2007 ter nato z okrožnico z dne 24. oktobra 2007 izdalo nova navodila za dosego habilitacije za na-tečajne razrede A031 in A032 (glasbena vzgoja na nižji in višji srednji šoli) ter A077 (glasbeni instrument na nižji srednji šoli); informacije na spletni strani www.miur.it. Obenem obvešča, da je ministrstvo za šolstvo z okrožnico z dne 2. novembra 2007 določilo, da morajo kandidati, ki so vsaj 360 dni učili na natečajnem razredu A077 (glasbeni instrument na nižji srednji šoli), od katerih vsaj 180 dni med 6. junijem 2004 in 17. oktobrom 2007 in, ki želijo pridobiti habilitacijo iz tega predmeta, prošnjo vložiti na deželni šolski urad (ul. S. Anastasio 12 - Trst) do 20. novembra 2007; obraz- šempeter - Sedma mednarodna razstava Pasji lepotci Razstavljavci iz sedemnajstih držav, več kot polovica iz Italije obnovili banko Brez pregrad Poslovalnica Raiffeisen Banke na Delpinovi ulici v Novi Gorici je po prenovi spet odprta. Glavna značilnost preurejene poslovalnice je ukinitev pregrad med bančnimi uslužbenci in strankami. Odpravili so klasične pulte, obiskovalci lahko sedaj prisedejo k mizi in se tako pogovorijo z uslužbencem. V banki zagotavljajo, da imajo stranke tako več zasebnosti in priložnost, da svoje zadeve v miru uredijo. Za tiste, ki se bodo v banki oglasili zaradi enostavnih bančnih storitev, pa je na voljo posebno okence. Ob selitvi v prenovljene prostore so pripravili tudi ugodnosti za obstoječe in nove komitente poslovalnice v Novi Gorici. Navezali so jih na tiste bančne storitve, po katerih je običajno največ povpraševanja - kredite, elektronsko bančništvo, kreditne kartice, vodenje računa in depozit z vezavo od treh mesecev do enega leta. Raiffeisen banka sicer na slovenskem trgu deluje 14 let. (km) Bernski planšarski pes, protagonist letošnje šempetrske razstave foton.n. V šempetrskem HIT Šport centru je minuli vikend potekala sedma mednarodna razstava psov, na kateri se je letos predstavilo več kot 850 psov 176 različnih pasem. Razstavljavci pasjih lepotcev so prišli iz sedemnajstih držav, od tega več kot polovica iz Italije. Prvi dan razstave je minil predvsem v znamenju specialne razstave za pasmo Bernski planšarski pes, kjer se je v konkurenci pomerilo skoraj 40 predstavnikov te pasme. Kot je povedal Hari Arčon iz Športno kinološkega kluba Vrtojba, se je razstava psov v Šempetru dobro prijela, že drugo leto pa jo nameravajo še razširiti in podvojiti število razstavljavcev. Poudaril je tudi, daje šem-petrska razstava eden pomembnejših tovrstnih dogodkov za razstavljavce iz dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer razen v Vidmu ni primerljivega dogodka. V nedeljo, na drugi dan mednarodne pasje razstave, so si obiskovalci poleg ocenjevanja psov različnih pasem lahko ogledali tudi prikaz kinološke discipline »Agility«, ki velja za najhitreje razvijajočo se kinološko disciplino, ter predstavitev dveh razmeroma novih, iz ZDA izvi-rajočih kinoloških disciplin »Freesby Freestyle Dog Dancinga« in »Freestlye Dog Dancinga«; v obeh primerih gre za kombinacijo poslušnosti, glasbe in gibanja. Po oceni organizatorjev se je tudi letošnja razstava dobro obnesla in pritegnila v obeh dneh okrog štiri tisoč obiskovalcev. (nn) ci so na razpolago na posameznih šolah ali na spletni strani www.pub-blica.istruzione.it. S Izleti KD SOVODNJE organizira 15. in 16. decembra izlet v Munchen na Bavarskem. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 6. uri. Postanek v Oberndorfu za ogled cerkve, kjer je bila prvič zaigrana svetovno znana božična pesem »Stille nacht«. Prihod v Munchen in kosilo prosto, ogled mesta in tržnic. Skupna večerja v sloviti pivnici HB v centru mesta. V nedeljo zjutraj ogled mestnega središča z vodičem, kosilo prosto in ogled tržnic. Povratek v So-vodnje v večernih urah; informacije in vpisovanje na tel. 349-3666161 (Erik v popoldanskih in večernih urah) do 25. novembra. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesni tečaj za otroke od 6. do 12. leta starosti. Prvo srečanje bo danes, 14. novembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SOŠKA FRONTA NOVA GORICA prireja 18. novembra med 9. in 13. uro v Športnem centru HIT v Šempetru pri Gorici tretje Srečanje s preteklostjo; na ogled in na prodaj bodo stari vojaški predmeti in druge starine 100 razstavljavcev in prodajalcev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Srbije, Češke, Poljske. JUBILEJNO PRAZNOVANJE LETNIKA 1967 OČBINE SOVODNJE bo v soboto, 17. novembra, ob 20. uri v gostilni Devetak na Vrhu; informacije in obvezna potrditev na tel. 0481-882848 (Albert) ali 0481-882670 (Claudio). JUS MEDJA VAS obvešča člane, da sprejema prošnje za sečnjo drvi za lastno uporabo do 15. novembra. Prošnje so na razpolago v gostilni v Medjivasi in Štivanu. KD KRAS Dol-Poljane in KD Danica z Vrha vabita na veselo martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 20. uri v restavraciji Siliade v Doberdobu z glasbo v živo; informacije in vpisovanje do 15. novembra na tel. 388-8408834 (Cristian), 0481-78267 (Zvonko) in 3397484533 (Dolores). MONTIFILM 2007 v organizaciji sekcije CAI in v sodelovanju s Transmedio v Kinemaxu na Travniku v Gorici: 20. novembra ob 18. uri »Extremement votre«, ob 21. uri »Set in Stone« in »First Ascent«; 27. novembra ob 18. uri »Primavera in Kurdistan«, ob 21. uri »Assassinio sull'Eiger«. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 048178108. OBČINA ROMANS sporoča, da je lan-gobardska dvorana v občinski stavbi v Romansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki« na ogled od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; v soboto, 17. novembra bo za sejem sv. Elizabete razstava odprta med 10.30 in 13. ter med 14. in 18. uro; v nedeljo 18. novembra pa med 11. in 19. uro. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v ponedeljek, 19. novembra, ob 18. uri na predavanje o trekingu v Ladakhu in o alpinistični odpravi na Satopanth (7075 m) v prostorih Goriške knjižnice F. Bevka v Novi Gorici. Vtise bosta predstavila Vanja Nastran in Mitja Gleščič. Vstop prost. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 15. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalni praznik ob zaključku leta za vse člane in prijatelje. Vpisovanje v gostilnah Ru-bijski grad in Francet. V GABRJAH je v teku 60-urni tečaj šivanja. Prostih je še nekaj mest; informacije na tel. 329-4006925. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opra- vljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 15. novembra, v osnovni šoli v Zdravščinah. ZVEZA UPOKOJENCEV CISL prireja tradicionalno božično srečanje v soboto, 15. decembra; informacije in vpisovanja na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici med 9. in 11. uro ob delavnikih ali na tel. 0481-533321 do zasedbe razpoložljivih mest. SPDG obvešča, da bo avtobus za mar-tinovanje, v nedeljo, 18. novembra, odpeljal ob 13. uri iz Rožne doline (slovenska stran). Društvo prosi udeležence, da poravnajo obveznosti v četrtek, 15. novembra, med 19. in 20. uro na društvenem sedežu. 0 Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ prireja 18. novembra ob 17. uri v dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v sklopu revije ljubiteljskih gledaliških skupin predstavo Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. SSG IN SNG NOVA GORICA ponujata goriškemu prostoru skupno abonmajsko sezono: v torek, 27. novembra, v gledališču Verdi v Gorici komedija Nikolaja Erdmana Samomorilec v produkciji SSG; v soboto, 22. decembra, v gledališču Verdi melodrama Maksima Gorkija Letoviščarji v produkciji SNG Nova Gorica; v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwar-da Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu v Gorici srhljivka Quen-tina Tarantina Stekli psi; v ponedeljek, 7. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž sodobna drama Mariusa Ivaškevičiusa Mesta tako blizu; v ponedeljek, 5. maja, v Kulturnem domu burka s petjem in streljanjem Duoh-tar pod mus. Abonenti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo in bodo izbirali med Molièrovim Namišljenim bolnikom, ki bo uprizorjen Trstu, in burko bratov Presnjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici; predstave bodo ob 20.30. Zaradi združitve dveh abonmajskih redov pri SSG-ju vabijo abonente, da na novo izberejo svoj sedež; informacije na tel. 0481-547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51) ali na tel. 340-8624701 (Vesna Tomsič). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 23. in 24. novembra gledališka predstava »Se stasera sono qui«, nastopa Loretta Goggi; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU vabi za abonma »Sipario Prosa«: 3. decembra »Sinfonia d'autunno« (In-gmar Bergman); »Sipario Musica«: 22. novembra »La variante di Luneburg -Fabula in musica« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsA-telier). »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) 25. novembra »Le sto-rie di Marco Polo«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 19. novembra ob 20.45 »Mise-rabili. Io e Margaret Thatcher« (Marco Paolini). Glasba: 20. novembra, ob 20.45 koncert violinista Nikolaja Znai-derja in pianista Roberta Kuleka; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (kor-zo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. FOTOGRAF TARCISIO SCAPPIN razstavlja v baru Cicchetteria v ul. Petrarca v Gorici do 9. decembra. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici v petek, 16. novembra, ob 20.30 gledališka skupina Piccola ribalta iz kraja Ci-vitanova Marche »L'Avaro« (Moliere); informacije in predprodaja v knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjižne zbirke za leto 2008 v ponedeljek, 19. novembra, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. KD BRIŠKI GRIČ vabi na predstavitev knjige Zdenka Vogriča Drobtinice iz goriških šeg in navad na društvenem sedežu na Bukovju v Števerjanu v četrtek, 15. novembra, ob 20.30; pel bo moški pevski zbor Skala iz Gabrij. OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: 19. novembra ob 20.45 »Miserabili. Io e Margaret Thatcher« (Marco Paolini); informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (kor-zo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. PRAZNIK KULTURE DIS_ORIENTI bo v Gorici med 15. in 18. novembrom v organizaciji združenja Ex Border. V četrtek, 15. novembra, ob 11. uri odprtje praznika v palači goriške pokrajine z uvodnim govorom Giuseppeja O. Longa. Več informacij na »www.di-sorienti.it«. RAZSTAVA JESENSKE BARVE umetnika Feliceja Cirullija bo na ogled v gostilni Koršič v Števerjanu do 15. novembra. S PESMIJO NAŠO 2007 je naslov 3. dobrodelnega koncerta, ki ga prireja društvo Tržič v sodelovanju z občino Tržič. V petek, 16. novembra, ob 20.30 bodo v župnijski dvorani cerkve sv. Nikolaja v Tržiču (na vogalu med ulicama I Maggio in San Nicolo) nastopili kvintet Veseljaki, Alfi Nipič in Zoran Lupinc trio; informacije in rezervacije do zasedbe razpoložljivih mest na tel. 339-2933142. Izkupiček večera bodo namenili poplavljencem in bolnici Franja. SKPD F.B. SEDEJ IN KD BRIŠKI GRIČ pod pokroviteljstvom občine Štever-jan prirejata dobrodelni večer v ponedeljek, 19. novembra, ob 20.30 v dvorani Sedejevega doma v Števerja-nu. Na temo novih zdravil in najnovejših tehnik radioterapije v boju proti raku bodo govorili zdravniki iz onkološkega centra (CRO) v Avianu Giovanni Boz, Roberto Sorio in Simon Spazzapan. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni raziskavam rakastih obolenj. SSO, KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN SLOVENSKA SKUPNOST prirejajo v petek, 16. novembra, ob 18.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici srečanje z Antonom Kokaljem. Predsednik Odbora za zadeve z Evropsko unijo v državnem zboru Republike Slovenije bo govoril na temo Slovensko predsedovanje EU. V GOSTILNI AI TRE AMICI v ul. Oberdan v Gorici bo do konca novembra na ogled fotografska razstava z naslovom »Landscape« slovenskega fotografa Mirka Bijukliča. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 15. novembra, ob 20.30 v sklopu glasbenega festivala »Across the border 2007« koncert kitarista Vlatka Stefanovskija iz Makedonije; spremljala ga bosta kitarist Dejan Miloslav-jevič in bobnar Djoko Maksimovski; informacije, predprodaja in rezervacija vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - tel. 0481 33288). V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo 15. novembra ob 16.30 predavanje Lucie Pillon o zbirkah Coronini Cronberg iz niza »Visto e non visto: conversazioni sui beni Co-ronini esposti o non esposti«; informacije na tel. 0481-533485. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v Deželnem avditoriju v Gorici ob 20.45: 19. novembra »Il Giocatore« Luigija Cheru-binija in »L'Orso - The Bear« Villiama Waltona v izvedbi vokalne skupine in orkestra »Opera Giocosa« FJK; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). Mali oglasi DVA DVOMESEČNA PSIČKA mešančka, majhne rasti, svetlo rjave barve iščeta dobrega gospodarja. Tel. 347-1243400 ali 0481-78154. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Olga Kovacic vd. Maini z glavnega pokopališča v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Giorgio Leon (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sreda, 14. novembra 2007 SVET / turčija - Predsednika Izraela in Palestincev v Ankari na pogovorih o gradnji industrijske cone na Zahodnem bregu Šimon Peres in Mahmud Abas nagovorila turški parlament Oba sta poudarila, da skorajšnja konferenca v Annapolisu predstavlja zgodovinsko priložnost za vzpostavitev miru ANKARA - Izraelski predsednik Šimon Peres je včeraj nagovoril turški parlament, s tem pa postal prvi predsednik judovske države, kije nagovoril parlament kake muslimanske države. V nagovoru je Peres izrazil optimizem, da bo za pred koncem leta predvidena konferenca o Bližnjem vzhodu v ZDA pomagala končati desetletja star spor med Izraelci in Palestinci. Za Peresom je parlament v Ankari nagovoril tudi palestinski predsednik Mahmud Abas in podobno izrazil upanje, »da bo ta izjemna priložnost zagrab-ljena«. Abas je 550-članski parlament nagovoril kot prvi palestinski predsednik, pri tem pa je izrazil podporo prizadevanjem za končanje desetletja dolgega iz-raelsko-palestinskega spora. Glede mirovne konference v ameriškem Annapolisu pa je Abas dejal, da je to izjemno priložnost treba zagrabiti, lahkotno obravnavanje tega dogodka pa bi lahko imelo nevarne posledice. Peres je že pred Abasom v govoru poudaril, da konferenca v Annapolisu predstavlja »zgodovinsko priložnost, ki ne sme postati zgodovinski neuspeh«. V govoru v hebrejščini, ki so ga prevajali v turščino, je Peres še dejal, da bo »Annapolis prelomnica, ki bo vpletenim stranem dala zagon, usmeritev in okvir za mirovni sporazum«. Poudaril je tudi, daje »mir prednostna naloga Izraela«. Izraelski predsednik se je sicer v nagovoru parlamentu tudi zahvalil Turčiji, ker je turški sultan Be-jazid II. odprl vrata judom, ki so jih leta 1492 izgnali iz Španije. Peresu in Abasu sta v parlamentu prisluhnila tudi turški predsednik Abdullah Gul in premier Recep Tayyip Erdogan. Abas in Peres se v Turčiji mudita na pogovorih o gradnji industrijske cone na Zahodnem bregu, ki ga sponzorira Turčija. Z njim naj bi odprli nova delovna mesta za Palestince in pomagali izgraditi zaupanje med Izraelci in Palestinci. Predsednika sta podpisala sporazum o gradnji omenjene cone. Njuno srečanje pa je bilo namenjeno tudi krepitvi zaupanja pred omenjeno konferenco v Annapolisu. V zvezi s tem sta predsednika še pred nagovorom v parlamentu spregovorila na novinarski konferenci v Ankari. Abas je ob tem poudaril, da bo Izrael živel v miru, če bo končal okupacijo arabske zemlje. Ob tem je izrazil upanje, da bodo pogovori z Izraelom prinesli uspeh. Cilj konference v Annapolisu v ameriški zvezni državi Maryland, ki naj bi potekala še pred koncem letošnjega leta, je oživiti pred sedmimi leti zastali bližnjevzhodni mirovni proces. Natančnega datuma konference ZDA še niso objavile, prav tako pa še ni znano, katere države bodo nanje povabile. (STA) Predsedniki Izraela Šimon Peres, Turčije Abdullah Gul in Palestincev Mahmud Abas ansa evropski parlament - Govor danska - Predčasne volitve Sarkozy pozval Anders Fogh Rasmussen k skupni obrambi EU dobil še tretji mandat Serge Brammertz bo nasledil Carlo Del Ponte STRASBOURG - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je včeraj zavzel za močno skupno obrambno politiko EU. »Kako naj ima Evropa političen vpliv v svetu in naj bo faktor miru in ravnotežja, če ne more sama poskrbeti za svojo lastno obrambo,« se je v govoru pred evropskimi poslanci v Strasbourgu vprašal Sarkozy. Treba je razpravljati o izgradnji lastne obrambe, pa tudi o reformi zveze Nato, je v predstavitvi svoje vizije Evrope še poudaril Sar-kozy, čigar država bo v drugi polovici leta 2008 predsedovala uniji. Francoski predsednik je tudi poudaril, da mora Evropa v svetu globalizacije ohraniti svojo identiteto in zaščititi svoje interese, ter posvaril pred brezpogojno liberalizacijo. »Ne smemo se bati identitet. Ni bolezen, če hočemo zaščiti svojo identiteto,« je poudaril Sarkozy. Državljani EU so po njegovem mnenju trenutno v globoki krizi identitete, ki je povezana z globalizaci-jo. Ideja očetov sedanje EU, da Evropo zgradijo na gospodarstvu, premogu in jeklu, je bila odlična, vendar pa je gospodarstvo v zadnjem času zasenčilo politiko in kulturo, je še dejal. Evropa mora zaščititi svoje interese, je prepričan Sarkozy. Kot je poudaril, moramo biti sposobni zaščititi sami sebe, tako kot to počnejo tudi drugi, če nočemo postati obupana žrtev nelojalne konkurence. »Če se imajo ostali pravico braniti pred dumpingom, zakaj ne Evropa?« je med drugim vprašal Sarkozy. Evropa ne želi protekcionizma, vendar bi morala po mnenju francoskega predsednika vsaj zahtevati vzajemnost ter si zagotoviti neodvisnost pri oskrbi z energijo in hrano. »Evropa ne sme biti le administrativni, pravosodni in zakonodajni stroj. Evropo ustvarjajo njeni državljani, brez njih ne gre, proti njim ne sme delovati. Če državljani rečejo Ne, ne smemo reči, da nimajo prav, treba jih je vprašati, zakaj so se tako odločili,« je dejal francoski predsednik in s tem namignil na zavrnitev evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem, ki je EU pahnila v najhujšo institucionalno krizo doslej. »V tem Ne sta bila strah in razočaranje prebivalcev dveh ustanovnih članic, ki se jim je zdelo, da jih Evropa ne ščiti več dovolj in da je ne zanimajo več njihove težave,« je pojasnil. Dogovor o reformni pogodbi po besedah Sarkoz-yja pomeni »zmago Evrope nad samo seboj« in je bil odločilen za izhod iz slepe ulice, v kateri se je znašla unija. Toda francoski predsednik je poudaril, da poenostavljena pogodba, ki bo zamenjala zavrnjeno ustavno pogodbo, rešuje institucionalno krizo, ne pa tudi moralne in politične krize unije, za kateri je treba rešitev še najti. KOEBENHAVN - Kot kažejo prve projekcije in delni izidi, sije danski premier Anders Fogh Rasmussen na včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah zagotovil še tretji mandat na čelu vlade, vendar še ni jasno, ali si bo absolutno večino v parlamentu moral zagotoviti s povezovanjem z novo desnosredinsko stranko Nova aliansa. Kot kažejo prve projekcije, ki so jih objavili po zaprtju volišč, je pre-mierova liberalno-konservativna vladna koalicija skupaj z desno popu-listično Dansko ljudsko stranko (-PPD), ki jo podpira v parlamentu, namreč dobila 88 poslanskih sedežev, dva manj od potrebnih 90 za absolutno večino v parlamentu, levosredin-ska opozicija pa 82 od skupno 179 sede žev. Maja letos ustanovljena desno-sredinska stranka Nova aliansa, ki jo vodi nekdanji poslanec skrajne stranke Naser Khader, je po teh projekci- jah dobila pet sedežev in bi bila tako njena podpora vladi nujna za zagotovitev absolutne večine v parlamentu. Po prvih delnih izidih po preštetih 14,7-odstotka glasov, pa naj bi Rasmussenova koalicija skupaj z ljudsko stranko dobila kar 95 sedežev, kar pomeni, da povezovanje z Novo ali-anso ne bi bilo nujno. Levosredinska opozicija pod vodstvom socialnih demokratov je dobila 76 sedežev, Nova aliansa pa štiri sedeže. Ras mus sen je pred čas ne vo lit -ve - redne bi morale biti v začetku leta 2009 - razpisal konec oktobra, da bi izkoristil široko podporo, ki so mu ju izkazovale javnomnenjske raziskave, kot tu di dob re go spo dar ske raz -mere, predvsem proračunski presežek in nizka stopnja brezposelnosti. Sam pa je pojasnil, da predčasne volitve razpisuje, da se bo parlament lahko nemoteno ukvarjal s pomembnimi zakoni, predvsem s socialno reformo. (STA) Nicolas Sarkozy govri v EP ansa pakistan - Še vedno napetost in zmeda po uvedbi izrednih razmer Butova poziva Mušarafa, naj odstopi, svet pa, naj generala ne podpira več ISLAMABAD - Nekdanja pakistanska premierka Benazir Buto, ki je ponovno v hišnem priporu, je včeraj pozvala mednarodno skupnost, naj preneha podpirati predsednika Perveza Mušarafa. V pogovoru za britansko televizijo je Mušarafa tudi javno pozvala k odstopu. Medtem je policija že aretirala okoli 30 njenih privržencev, ki so se zbrali na napovedanih protestih v Laho-reju. Butova je v močno zastraženem hišnem priporu, ki je varovan z jeklenimi barikadami in bodečo žico. Kljub temu je nekdanja premierka prek telefonskih zvez pozvala mednarodno skupnost, naj odreče podporo Mušarafu. »General Mušaraf mora odstopiti tako z mesta predsednika kot tudi z mesta vrhovnega poveljnika vojske. Pozivam mednarodno skupnost, naj odreče podporo človeku, ki bo s svojimi diktatorskimi prijemi državo z jedrskim orožjem porinil v prepad!« je bila Butova odločna v telefonskem pogovoru. Že pred tem je v telefonskem pogovoru za britansko televizijsko mrežo Sky News pozvala Mušarafa k odstopu. Butova je še povedala, da bo njena Ljudska stranka najbrž bojkotirala parlamentarne volitve, ki jih je Mušaraf napovedal za januar, ter namignila, da se želi povezati in skleniti zavezništvo z drugimi opozicijskimi voditelji, med drugim tudi z bivšim premierom Nava-zom Šarifom, da bi znova vzpostavila demokratično stanje v državi. Vsi opozicijski voditelji z Butovo na čelu so že v nedeljo od Mušarafa zahtevali, da takoj prekliče izredne razmere, saj volitve, ki jih je napovedal za začetek prihodnjega leta, v nasprotnem primeru ne morejo biti pravične. Poleg tega so ponovno zahtevali, naj Mušaraf takoj sleče vojaško uniformo. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je pakistanska policija včeraj sprožila obširno varnostno operacijo, da bi v hišnem priporu zadržala nekdanjo premierko in ji tako onemogoči- la udeležbo na protestnem shodu, ki ga je Butova napovedala. Protesti po poti od Lahoreja v Islamabad so znova zaostrili pakistansko krizo in oddaljili opozicijo od namere, da bi s predsednikom Mušarafom oblikovala proameriško zavezništvo proti naraščajočemu islamis-tičnemu ekstremizmu. Vest o hišnem priporu Butove je vznemirila njene podpornike, ki so v Ka-račiju streljali na dve policijski postaji v revnejši četrti mesta, kjer je Ljudska stranka še posebej priljubljena. Kot je sporočila policija, so za pomiritev vznemirjenih protestnikov zopet uporabili solzivec, pri čemer pa ranjenih ni bilo. Kot še navaja AP, bi zaostrovanje krize lahko dokončno ohromilo Muša-rafove odnose z ZDA, ki od njega že nekaj dni zahtevajo takojšnjo ukinitev izrednih razmer, ki jih je uvedel 3. novembra. ZDA se, tako kot pakistanska opozicija, sklicujejo na dejstvo, da volitve ob uvedenih izrednih razmerah ne morejo biti pravične. (STA) Serge Brammertz HAAG - Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je včeraj za novega glavnega tožilca Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu imenoval Belgijca Sergea Brammertza, ki bo na položaju nasledil Švicarko Carlo Del Ponte. V pismu predsedniku Varnostnega sveta ZN je Ban pozval najvišji organ ZN, naj Brammertza s 1. januarjem 2008 potrdi na položaj. Švicarsko zunanje ministrstvo je pred časom sporočilo, da bo Carla Del Ponte po izteku mandata januarja 2008 prevzela položaj veleposlanice Švice v Argentini. Zmaga Združene Rusije za Putina moralni mandat MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj dejal, da bi mu morebitna zmaga njegove stranke Združena Rusija na parlamentarnih volitvah 2. decembra dala "moralni mandat", da ohrani vpliv v državi. "Če bodo ljudje volili za Združeno Rusijo, na listi katere sem na prvem mestu, bi to pomenilo, da mi zaupajo," je poudaril Putin. Ruska ustava Putinu onemogoča kandidiranje za tretji mandat na predsedniških volitvah 2. marca, ruski predsednik pa je že večkrat namignil, da bo kljub temu ohranil vodilno vlogo v ruski politiki. V eksploziji v filipinskem parlamentu ubiti dve osebi MANILA - V poslopju predstavniškega doma filipinskega parlamenta v Manili je včeraj odjeknila bombna eksplozija, pri čemer sta umrla poslanec in voznik, devet pa je bilo ranjenih, med njimi dva poslanca. Posebne varnostne enote so po eksploziji postavile nadzorne točke po vsej Manili, predsednica Gloria Aroyo pa je že odredila policijsko preiskavo okoliščin napada. (STA) / PRIREDITVE Sreda, 14. novembra 2007 19 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 14. novembra, ob 11.00 Jure Iva-nušič »Od tišine do glasbe« za prvi bienij. Jutri, 15. novembra, ob 10.00 Jure Ivanušič »Od tišine do glasbe« za srednje šole. V soboto, 17. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red T z italijanskimi nadnapisi. V ponedeljek, 19. novembra, ob 19.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok. V sredo, 21., in v četrtek, 22. novembra, ob 19.30 P. P. Pasolini »Svinjak« - ponovitev z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Carlo Goldoni »I due gemelli veneziani« igra Massimo Dapporto. Urnik: danes, 14. novembra, ob 16.00, od jutri, 15., do sobote, 17. novembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 18. novembra ob 16.00. Nuovo Teatro Nuovo - Teatro Stabile d'In-novazione: »Le cinque rose di Jennifer« / režija: Arturo Cirillo; urnik: od torka, 20. do sobote, 24. novembra ob 21.00 ter v nedeljo, 25. novembra ob 17.00. Dvorana Bartoli Claudio Magris »Lei dunque capi- rà«Igra Daniela Giovanetti, režija Antonio Calenda. V petek, 16. in v soboto, 17. novembra, ob 21.00 ter v nedeljo, 18. novembra, ob 17.00. La contrada Do sobote, 17. novembra, ob 20.30 / A. Schnitzler »Il sottotenente Gustl«, igra Marco Sbrosso, režija F. Macedonio. V nedeljo, 18. novembra, ob 16.30 / A. Schnitzler »Il sottotenente Gustl«, igra Marco Sbrosso, režija F. Macedonio. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 19. novembra, ob 20.45 / »Miserabili. Io e Margaret Thacher«, igra Marco Paolini, glasbena spremljava Mercanti di Luquore. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro con-tatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: še danes, 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Teatro Nuovo Giovanni da Udine Povzeto po Eugeneju Ionescu »Una terribile passione« v režiji Caudia de Meglia, igra Civica Accademia D'Arte Drammatica Nico Pepe. V soboto, 17. novembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 14., in jutri, 15. novembra, ob 20.00 J. B. P. Molière »Namišljeni bolnik« gostovanje SSG iz Trsta. V petek, 23., in v soboto, 24. novembra, ob 20.00 J. B. P. Molière »Namišljeni bolnik« gostovanje SSG iz Trsta. Kulturni dom V sredo, 21. novembra, ob 20.15 / Vida Mokrin - Pauer: »Čutnost - smeh -duhovnost«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 14. novembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen »Strahovi«. Jutri, 15. novembra, ob 17.00 / Ivan Cankar »Romantične duše«. V soboto, 17. novembra, ob 19.30 / Ivo Svetina »Ojdip v Korintu«. V torek, 20. novembra, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov »Ivanov« - gostuje gledališče Katona Jozsef Szinhaz iz Budimpešte. V sredo, 21. novembra, ob 19.30 / Tennessee Williams »Orfej se spušča«. Mala drama Danes, 14. novembra, ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev »Ahasver. Jutri, 15. novembra, ob 17.00 / Yasmi-na Reza »Art«. V petek, 16. novembra, ob 20.00 / Fernando Pessoa »Mornar«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 14., četrtek, 15., in v petek, 16. novembra, ob 19.30 / Peter NIchols »En dan sv smrti Jožce Rožce«. V soboto, 17. novembra, ob 19.30, / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 19. novembra, ob 19.30, / Robert Harling »Jeklene magnolije«. V torek, 20. novembra, ob 19.30, / Petr Zelenka »Zgodbe vsakdanje norosti«. V sredo, 21. novembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John kander »Kabaret«. Mala scena Danes, 14. novembra, ob 20.00 / Kim Komlanec »Kura nima jajc«. Jutri, 15., in v petek, 14. novembra, ob 20.00 / Sergi Belbel »Mobilec«. V ponedeljek, 19. novembra, ob 20.00 / »Hagada« avtorski projekt Gregorja Čušina. V torek, 20. novembra, ob 20.00 / James Prideaux »Gospodinja«. Šentjakobsko gledališče V soboto, 17., v ponedeljek, 19. , v sredo, 21. in v petek, 23. novembra, ob 19.30, v soboto, 24. novembra, ob 18.00 / Carlo Goldoni »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka Martin Škof. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče G. Verdi Giuseppe Verdi »Ernani« premiera v četrtek, 22. novembra, ob 20.30; ponovitve v petek, 23., ob 20.30, v soboto, 24., ob 17.00, v nedeljo, 25., ob 16.00, v torek, 27., sredo, 28 , in petek, 30. novembra ob 20.30. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 19. novembra, ob 20.30 koncert American String Quartet. Vponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 koncert Larsa Vogta - klavir. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella V nedeljo, 18. novembra / Komorno srečanje, nastopa Trio Melos. GORICA Kulturni dom Jutri, 15. novembra ob 20.30 / Nastop kitarista Vlatka Stefanovskega, spremljala ga bosta Dejan Milosavljevič - kitara in Djoka Maksimovski - bobni. Gledališče Verdi V ponedeljek, 19. novembra, ob 20.45 Luigi Cherubini »Il giocatore« in William Waltor »Lorso«. Igra Compagnia vocale in Orchestra dell'Opera Giocosa del Friuli V.G., dirigent Severino Zannerini. TRŽIČ Župnijska dvorana sv. Nikolaja (Aris - San Polo) V petek, 16. novembra, ob 20.30 / Dobrodelni koncert za poplavljence in bolnico Franjo »S pesmijo našo 2007 - 3. izvedba«. Nastopali bodo: Alfi Ni-pič, Zoran Lupinc Trio in Kvintet Veseljaki. Občinsko gledališče V torek, 20. novembra, ob 20.45 / koncert dua Nikolaj Znaider - violina in Robert Kulek - klavir. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V ponedeljek, 19. novembra ob 20.45 / »L'Orfeo« igra ansambel La Venexia-na, dirigent Claudio Cavina. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V nedeljo, 18. novembra ob 20.30, Trst, cerkev Rožnovenske Matere Božje / »Orgelski dvoboj«: Manuel Tomadin in Mirko Ballico. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 16. novembra, ob 20.15 / Blues koncert R. J. Mischo ZDA/Italija. V petek, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 20.15 / Oliver Drago-jevič in skupina Dupini. POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 22. novembra, ob 20.30 / v okviru »Postojna blues festivala« koncert ameriškega orgličarja R. J. Mischo. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 15., in v petek, 16. novembra, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. V sredo, 20. novembra, ob 19.30 Gallusova dvorana / Nikolaj Demidenko, klavir. V četrtek, 22. novembra, ob 20. uri Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. V četrtek, 22. novembra, ob 20.15 Linhartova dvorana / Tcheka - koncert mojstra zelenortske zvrsti batuque. V soboto, 24. novembra, ob 20.15 Linhartova dvorana / Doran/Stucky/Stu-der/Tacuma play Jimi Hendrix. ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Galerija Lipanje Puntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do jutri, 15. novembra, od 19.00 do 21.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE Dvorana SKD Barkovlje (Ul. Bonafa- ta 6): v petek, 16. novembra, ob 20.30 odprtje razstave vlakov, dioram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Urnik: 17. in 18. 11. od 10.00 do 13.00; 19., 20. in 21. 11. od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30; 22. in 23. 11. od 15.30 do 18.30; 24. in 25. 11. od 10.00 do 13.00. OPČINE Bambičeva galerija: do 24. novembra je na ogled razstava Deziderija Švare pod naslovom »Poklon Milku Bam-biču«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA Kulturni dom do 21. novembra bo na ogled razstava tržaškega slikarja Jožeta Cesarja ob 100-letnici rojstva (19071980). Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. KD za umetnost KONS in KC L. Bra-tuž vabita na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L. Bratuž, Drevored 20. septembra 85 do petka, 16. novembra, urnik od 17. do 19. ure. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. LESTANS Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18. novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. gorica - Jutri v Kulturnem domu Nastopil bo Vlatko Stefanovski Velika dvorana Kulturnega doma v Gorici bo jutri zvečer ob 20.30 gostila enega med najboljšimi kitaristi jugovzhodne Evrope. Vlatko Stefanovski, makedonska glasbena legenda, se bo na svojem pr vem nas topu v zamej stvu v tri o zasedb, - i in sicer v spremstvu bobnarja Dejana Milosavljevica in basista Djoka Maksimovskega. Petdesetletni kitarist iz Pri le pa, kateremu je roj -stno mes to prav pred de seti mi dnevni dodelilo častno priznanje, je prodrl na bal kan sko rock sce no s skupino Leb i Sol. Do razpada Jugoslavije je bila med najbolj popular ni mi, Vlatko pa se je kaj kma lu izkazal za izredno talentiranega kitarista in si tudi zara di poseb ne teh -nike igranja kitare zaslužil naziv vzhod ne ga San tane. Igra li so po-seb no glas bo, me ša ni co ma ke don -skih tradicionalnih neobičajnih ritmov in takratne ga roc ka. Leb i sol so izdali kar 13 plošč, imeli pa so turneje po vsem svetu. Naravna razvojna pot glasbe skupine Leb i Sol ga je popeljala v mednarodne kroge world glasbe, kjer je iskanje in prepletanje modernih ritmov z _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na o razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Mestna galerija: razstava slikarja Dušana IKrbiša z naslovom »Snov in sanje« bo na ogled do 30. novembra po urniku: od po- ljudskimi izročili nadaljeval in izpopolnjeval. Po razpadu skupine je Vlatko Stefanovski začel izjemno uspešno samostojno kariero, ki zaobjema pisanje glasbe za gledališče, film, balet in televizijo, sodeluje pa tudi v mno gih glas benih in umet -niških projektih. Začel je tudi pot sodelovanja s številnimi drugimi glasbeniki, od svetovno znanih kitarskih mojstrov, kot sta Allan Holdsworth in John McLaughlin do klaviaturista Bojana Zulfikarpa-šica, kitarista Miroslav Tadica, basista Tonija Levina, bobnarja Ma-nuja Katcheja in drugih. Z Milosav-ljevicem in Maksimovskim je pred de seti mi le ti sesta vil VST oz. Vlat-ko Stefanovski Trio, zasedbo, s katero v zad njih le tih naj več nas topa. Stefanovski je po poročanju z letošnjih prizorišč zelo razpoložen in go riš ki nas top bo prav go tovo pri lož nost za vrhun sko zabavo v duhu glasbe Vlatka Stefanovskega. Koncert prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom v Gorici, kulturna zadruga Maja in Kulturni dom Nova Gorica, v okviru glasbenega festivala Across the border 2007. (AW) nedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. Poslovni center Hit - Paviljon: do 30. novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. Galerija Artes (Gradnikove brigade 6) razstava Žarka Vrezca bo na ogled do 30. novembra vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra do petka med 8. in 16. uro, v soboto in nedeljo med 12. in 16. uro; informacije na tel. 003865-3959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. Dom Andreja Manfreda: do konca novembra je na ogled razstava fotografij iz natečaja Občine Kobarid »Tu je moj dom«. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center jutri, 15. novembra, ob 20. uri odprtje razstave Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Razstava bo na ogled do 13. januarja z urnikom: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: do 30. novembra je na ogled razstava ljudskih glasbil in glasbenih izročil v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (13. 11. 2007) Vodoravno: srka, Cage, Vorošilov, Emi, agar, Tamara, E. M., A. N., Baroni, Hor, Debelak, epitet, Canova, Lima, as, Jašin, Eseni, ole, Udo, netilo, Orsted, A. C., net, salama; na sliki: Ana Košuta. 20 Sreda, 14. novembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Vodja trenerjev Renzo Ulivieri po nedeljskih izgredih »Šlo je za napad na državo in policijo« Vojašnic niso napadali niti v vročih 70. letih - Ostri ukrepi so nujno potrebni Renzo Ulivieri, eden redkih trenerjev v Italiji z diplomo na visoki šoli za šport (ISEF), je star 65 let, trener pa je že vse od 24 leta starosti. Trentuno vodi Reggino ansa Pred kratkim je Renzo Ulivieri postal trener Reggine, s katero je že nanizal serijo solidnih nastopov, a vročekrvni 66-letni toskanski strateg je hkrati tudi predsednik združenja italijanskih trenerjev. Ulivieri je ravno v tej vlogi prisostvoval ponedeljkovemu vrhu na notranjem ministrstvu, na katerem so odločali o ukrepih po umoru navijača Lazia ter hudih izgredih ultrasov, ki so divjali po nekaterih italijanskih mestih (zlasti Rimu). Ulivierija smo najprej vprašali za mnenje o odločitvah, ki so bile na tem ponedeljkovem vrhu sprejete (konec tega tedna odpoved vseh tekem B in C lige, od marca zaprti stadioni, če ni t.i. stewardov, prepoved gostovanj za najbolj »vroče« navijaške skupine itd.): »Gre za odločitve, ki so jih soglasno sprejele vse komponente, ki so bile na vrhu prisotne. To se pravi tako razne zveze kot tehnične in politične komponente. Precej poglobljeno so razmišljali o naslednjem koncu tedna in prišli do zaključka, da bi sile javnega reda na ta dan zelo tvegale. Po tistem, kar se je zgodilo v nedeljo in nato včeraj (v ponedeljek, op.p.), ni izključeno, da bi prišlo do novih obračunavanj. Po mojem so bili ti dogodki pravi napad na državo. Rekel bi skoraj, daje prišlo do zametkov revolucije. Zadeva je zelo resna. Ustaviti se je treba teden dni, tako da imamo čas sprejeti vse odločitve, ki bodo potreb ne, ter da ima mo vsi čas, da se pri -merno pripravimo. Upajmo, da se bo medtem stanje nekoliko umirilo in da bomo uspeli zagotoviti varnost vseh tistih, ki imajo nalogo skrbeti za javni red. To je najpomembneje v tem trenutku.« Se torej strinjate z enotedenskim premorom, da se potem začne znova. A kako? »Treba poudariti, da je ta država na psu. Nihče več ne verjame v državo, v njene inštitucije, v legalnost. Vsi tisti, ki gredo proti državi, ki gredo proti interesom celotne skupnosti, morajo biti strogo kaznovani. Česa takega nismo videli niti v sedemdesetih letih. Niti takrat ni prihajalo do napadov na policijske kasarne. Prestopili smo mejo. Šlo je za odkrit napad na državo, za pravi revolucionarni proces proti kateremu je treba trdo poseči.« Ali so bili po vašem mnenju dosedanji vladni odloki učinkoviti? »Ja, saj se je število incidentov na stadionih vidno zmanjšalo, tako da so bili rezultati s tega vidika pozitivni. Upam samo, da ne bi smrt navijača imela obratne učinke, to se pravi, da bi ukinili kakega izmed že sprejetih določil. Treba nadaljevati po tej poti. Seveda se lahko določene stvari izpili, izboljša, a ni sprejemljivo, da so zaradi enega tragičnega dogodka, ki so ga razne navijaške skupine interpretirale kot napad nanje, začeli z vojno proti policiji in proti državi. Šlo je pač za tragedijo, ki je bila posledica hude napake posameznika. Ne sme pa se z izgovorom nenamernega umora ustvariti pravo vojno stanje.« Morda so se razni odloki preveč omejili na stanje znotraj stadionov. Vse več incidentov se dogaja zunaj športnih objektov... »Ne glede na to, če se ti dogodki dogajajo na stadionih ali zunaj njih, so vsekakor povezani s samim športnim dogodkom, tako da se je treba ostro boriti, da se odpravi vse izgrede, kjerkoli se dogajajo. Dodam še nekaj. Res je, da so smrti vse enake. Pred smrtijo moramo vsi utihniti in si vzeti nekaj časa za razmislek, ampak so okoliščine med tem primerom in primerom umora komisarja Racitija, različne. In zame mora bit neko načelo jasno: sile javnega reda so nedotakljive. Kdor se tega načela noče držati, mora drago plačati posledice. Ni kaj, mora v zapor. In ne en dan, tudi leta, če je to edini način, da se podobni dogodki ne ponovijo. Če se ostrih ukrepov ne sprejme, resnično tvegamo, da to ne bi bila več pravna država.« Ampak pri tem morajo imeti glavno vlogo politiki. »Seveda, brez njih se ne da ničesar narediti. Bistveno je, da se sprejme zakone, ki bi zelo ostro posegli na tem področju. Ampak ne zaupam pretirano ljudem, ki smo jih izvolili. Oni naj bi bili tam, ker bi želeli od njih, da delujejo za dobrobit celotnega naroda, da bi se bo- rili proti tistim, ki delujejo proti državi in proti zakonom. Ampak - če v parlament prideš s prašičem, ko je govora o verskih tematikah, če stalno napadaš sodstvo, ki se mora braniti po televiziji, saj pač ne zaupa več tistim inštituci-jam, ki bi imele nalogo sodstvo braniti - če se vse to dogaja, pomeni da smo postali država, kjer se hodi po rokah, v pravem narobe svetu. Mislim, da je treba ta proces takoj zaustaviti in da začnemo vsi znova razmišljati, kot se razmišlja v normalni državi. To mora biti misija vseh nas.« Verjetno je v vsem tem vloga trenerjev in igralcev manj relevantna, ampak na nek način bi morala tudi ta komponenta prispevati svoj delež. »Mislim, da bi se morali vsi mi brez obotavljanj postaviti na stran policistov in vseh sil javnega reda. Ni več čas, da vsak brani svoje navijače, ker se mu zdi to v njegovem interesu. Moraš obsojati te dogodke ne glede na to, če so jih sprožili navijači drugih ekip ali tvoje.« Iztok Furlanič Kazen za Taranto RIM - V zvezi z inedeljsko tekmo Taranto - Massese, ki so jo prekinili zaradi izgredov, je športni sodnik kaznoval Taranto s porazom brez boja in štirimi krogi prepovedi igranja na domačem igrišču A-liga: zaostali tekmi 5.12. MILAN - Zaostali tekmi nedeljskega 12. kroga nogometne A lige, Inter - Lazio in Roma - Cagliari, bodo v sredo, 5. decembra ob 20.30. Sonetti na klopi Cagliarija CAGLIARI - Sardinski nogometni prvoligaš ima novega trenerja. Marca Giampaola je zamenjal stari maček Ne-do Sonetti, ki je Cagliari vodil že v sezonah 2005-06 in 01-02 (v B-ligi). »Azzurre« danes proti Braziliji Po dveh dneh počitka se bo še nepre-magana italijanske ženska odbojkarska reprezentanca na svetovnem pokalu-na Japonskem danes pomerila z močno Brazilijo. Posredni prenos tekme bo ob 13.10 na Raitre. Vrstni red: Italija in ZDA 16, Brazilija 14, Srbija, Kuba in Japonska 12, Poljska 6, J. Koreja 4, Peru, Dominikanska republika 2, Kenija in Tajska 0. Prve tri uvrščene se uvrstijo na olimpijske igre v Pekingu. »Ibri« švedska zlata žoga STOCHOLM - Švedski športni novinarji so nagrado »zlata žoga« za najboljšega švedskega nogometaša leta 2007 podelili 26-letnemu napadalcu milanskega Interja Zlatanu Ibrahimo-viču. Slednji sicer že dve leti ni zadel za izbrano vrsto, kljub temu pa je po letu 2005 spet osvojil prestižno priznanje. NBA: 11 točk Udriha EAST RUTHERFORD - Tako Beno Udrih s Sacramentom kot tudi Boštjan Nachbar z New Jerseyjem v košarkarski NBA ligi sta vknjižila poraza. V East Rutherfordu je s 84:82 slavil New Orleans, Utah pa je Sacramento odpravil na domačem igrišču s 117:93. Svoje priložnosti v 16 minutah ni izkoristil Nachbar, ki je iz igre metal 2:6 in dosegel štiri točke, dva skoka, podajo in blokado, toda ob tem je izgubil kar pet žog. Enako število žog je tekmecem podaril tudi Udrih na tekmi z Jazzom, ki je že v prvi četrtini napravil razliko 17 točk (35:18) in tako že zgodaj postavil temelje četrti zaporedni zmagi. Udrih je sicer dobil zajetno minutažo, saj je bil na parketu 29 minut, v tem času pa je zbral 11 točk (met 4:12), dve podaji, skok in ukradeno žogo. smučarski skoki - Pred začetkom svetovnega pokala Slovenci gradijo ekipo za ZOI 2010 Kar štiri tekme svetovnega pokala bodo v Sloveniji - Nova sezona se bo začela 30. novembra s tradicionalno ekipno tekmo v finskem Kuusamu LJUBLJANA - Vodstvo slovenskih smučarjev skakalcev je na predstavitvi nordijskih reprezentanc večkrat poudarilo, da si sicer želi izboljšati rezultate minule sezone, a glavni cilj je predvsem zgraditi ekipo, ki naj bi uspehe stopnjevala do naslednjih zimskih olimpijskih iger leta 2010 v Vancouvru v Kanadi. »To, da imamo zgolj posameznike, ki izstopajo, ni dovolj, zato je naš glavni cilj trdna in čim bolj enakovredna ekipa,« je pred uvodom v sezono, ki bo konec novembra na tradicionalnih tekmah v Kuusamu, povedal športni direktor za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Franci Petek. Programi smučarjev skakalcev so v pripravljalnem obdobju tekli po načrtih, nekaj je bilo le lažjih poškodb, ki so jih v strokovnem štabu ob pomoči zdravnikov pravočasno sanirali. »Zato moramo v zimo kreniti optimistično,« meni Petek, kije ob tem poudaril, daje zanj prvi etapni cilj - prestižna novoletna turneja štirih skakalnic - zgolj niz tekem svetovnega pokala. »Rezultatski cilji ostajajo visoki, trikrat do 3. mesta v svetovnem pokalu na posamičnih tekmah, ter po enkrat do desetega, 20. in 30. mesta v skupnem, v pokalu narodov pa želimo med najboljših šest. To je zahtevna naloga, saj si napak ne bomo smeli privoščiti - v poletni sezoni nas je zgolj dva metra ločilo od cilja,« je še povedal Petek in dodal, da bodo imeli reprezentanti za svetovno prvenstvo v poletih konec februarja 2008 iste cilje. Za skakalce je zelo pomembno, poudarja vodstvo, da bodo to zimo v Sloveniji kar štiri tekme svetovnega pokala; prva že decembra v Kranju, kjer bi lahko mladi reprezentanti dobro izkoristili prednost domačega terena. »Mi končujemo zadnji cikel motoričnih priprav in obenem iščemo najugodnejše prizorišče za tehnični trening. Prihodnji torek ali sredo se bomo za nekaj dni najprej odpravili v Ramsau, nato pa še na večjo napravo v Pragelato. V primeru, da v Italiji skakalnica še ne bo pripravljena, bomo dlje časa ostali v Ramsau-u in se nato nekaj dni prej odpravili v Skandinavijo,« je dejal eden od pomočnikov glavnega trenerja Ari-Pekke Nikkole, Go-razd Pogorelčnik, Matjaž Triplat pa je dodal: »Tekme svetovnega pokala na doma- Poljak Adam Malysz je v lanski sezoni s 1453 točkami slavil zmago v svetovnem pokalu ansa čih tleh so za nas res velika pridobitev. Sploh za mlade bo to odlična priložnost, da se izkažejo, saj bomo imeli ob petih mestih v svetovnem pokalu na domači tekmi možnost nastopa s še šestimi dodatnimi tekmovalci.« Po izjemno uspešni poletni sezoni ima Jernej Damjan, ki le na dveh tekmah (Courchevel, Pragelato) poletne velike nagrade v smučarskih skokih ni končal med najboljšo deseterico, dvakrat (Einsiedeln, Oberhof) pa je pristal tudi na stopničkah, pred zimo visoke cilje, a vanjo vstopa z mešanimi občutki: »Ne vem, če je uspešna poletna sezona, ki sem jo končal na petem mestu v skupni razvrstitvi, res dober obet za zimo. upam, da j e, ampak la- ni se to žal ni potrdilo.« Poleti je dobro nastopal tudi Primož Pikl, ki pravi, da je odpravil manjše pomanjkljivosti in že komaj čaka, da se sezona začne. »S poletnimi tekmami ne morem biti zadovoljen, a je bil moj cilj tako in tako bolj dobra fizična priprava za zimo. Mislim, da mi je uspelo, zato z veseljem pričakujem sezono,« je dejal Robert Kranjec, katerega največji cilj sezone je prav SP v poletih. Rok Urbanc, ki je lani v Zakopanah prišel celo do zmage v svetovnem pokalu, meni, da je ta dovolj velika motivacija pred novimi izzivi. »Zdaj vsaj vem, da sem ob dobrih skokih lahko tudi povsem v vrhu. V času priprav sem imel nekaj težav s poškodbo kolena, a zdaj je vse dobro, tako da bom lahkotno vstopil v novo sezono,« je povedal Urbanc, najmlajša člana reprezentance A Jurij Tepeš in Primož Roglič pa menita, da so z ekipo opravili kakovostne priprave za zimo, zato se uvodnih nastopov ne bojita. Nova sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se bo začela 30. novembra s tradicionalno ekipno tekmo v finskem Kuusamu. / ŠPORT Četrtek, 15. novembra 2007 332 naš pogovor - Tanja Romano se je vrnila v Trst »Ljubim kotalkanje, zato bom še vztrajala« » V Avstraliji me je bolela noga, a pomagale so mi izkušnje in odlična kondicija « »Mama je pripravila ribo s pečenim krompirjem, pojedla sem tudi zelenjavo in ogromno sira, privoščila pa sem si tudi kozarec vina. Vse lepo za-beljeno, kot že dolgo ne. Kaj sladkega? Ja, prej ali slej pride na vrsto, čeprav nisem kdove kako velika ljubiteljica slaščic, bolj so mi všeč "primi',« nam je po 30 urah poleta, prvi prespani noči doma v Trstu in mesecih stroge diete povedala nova-stara prvakinja v umetnostnem kotalkanju Tanja Romano. Kaj si boš še privoščil, česar si v času dolgih priprav na svetovno prvenstvo niso mogla privoščiti? »Počitek in pa proslavljanje uspeha s prijatelji. Že to ni malo. Pa tudi univerzi se bom morala spet kaj več posvetiti.« Kotalke bodo nekaj časa v kotu... »Niti ne, že 21. novembra me čaka v Firencah prva ekshibicija. Teh bo letos najbrž več kot druga leta. Prejela sem že kar precej vabil. Ekshibici-je pa so eden mojih redkih virov zaslužka. Trenirala pa zdaj nekaj časa res ne bom.« Zaradi poškodovane golenice na desni nogi. »Zdaj me čakajo žarki, mogoče magnetna resonanca, da vidim, kaj bo.« S stresnim zlomom se mučiš že dve leti. Si zaskrbljena? »Bolj sem bila pred tekmo, zdaj niti ne. Edini recept je nekaj tednov počitka. Da se kost kalcificira kot se je na drugi nogi po prvenstvu 2004 v Rimu. Ta vrsta poškodbe je med kotalkarji precej razširjena.« Kot komolec za tenisače. »Ja, približno tako.« Rekla si, da te je bilo pred nastopom v Brisbaneu strah. »Do zadnjega nisem vedela kaj bo. Bolečine so bile hude, kljub terapiji, ki zsšdi - Jutri Posvet »Šport in adolescenca« ZSŠDI je bilo pred letom in pol imenovano za Ustanovo za promocijo športa na deželni ravni. Od tedaj je še bolj poglobilo sodelovanje s sorodnimi ustanovami. Prav v okviru tega sodelovanja sta nastali zadnji dve pobudi. Prva - deželnega značaja - je projekt "Jej in teci", ki je že stekel pred časom in zaobjel tudi nekaj naših šol na Goriškem. Na osnovnih šolah Abram, Gradnik in Voranc so bili namreč razdeljeni vprašalniki, ki bodo razkrili prehrambene navade naših najmlajših. Na teh šolah bo v naslednjih dneh dr. Irena Tavčar, ki se je odzvala povabilu ZSŠDI-ja, predavala na to temo. Organizatorji pa so si zamislili tudi nadalj-na tri srečanja odprtega značaja, 15. t.m v Huminu, 1. decembra v Porde-nonu in 3. decembra v Tavagnaccu. Druga večja pobuda je v režiji ustanov za promocijo športa v tržaški pokrajini. Te organizirajo jutri pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora Coni posvet na temo: "Šport in adolescenca". Tematika, ki je gotovo zelo blizu vsem, ki se ukvarjajo z mladinskim športom, bo razčlenjena iz različnih gledišč. Svoj poseg bo podal tudi prof. Franko Drasič, ki bo z vidika pedagoga govoril o zgodnjem opuščanju športne dejavnosti. Psiholog Tiz-iano Agostini bo orisal, kako otrok v mladostni dobi doživlja šport, medtem ko bo psihologinja Fulvia Merlak skušala orisati vzroke zgodnjega opuščanja športa in nakazati možnosti preprečevanja te tendence. Posvet se bo začel ob 17. uri v dvorani Olimpia na stadionu Rocco. (MM) Tanja Romano ima v svoji zbirki že 11 naslovov svetovne prvakinje kroma mi jo je predpisal reprezentančni zdravnik. Jutranje treninge sem izpustila. Bila sem tudi žalostna, da so se težave pojavile prav pred vrhuncem sezone. K sreči pa sem bila fizično pripravljena kot prej še nikoli. Pred kratkim programom sem stisnila zobe, led pa sem imela na nogi vse do nastopa. Naslednje jutri so bile bolečine nevzdržne, zato so mi pred dolgim programom dali injekcijo. Med tekmo nisem čutila nobenih bolečin, dve uri po tekmi pa je bilo slabše kot kdaj koli prej.« Vmes pa ti je uspel izreden nastop, po mnenju vseh najboljši v zgodovini kotalkanja. Kako je sploh mogoče? Mah, ne vem. Zame velja pravilo: nikoli ne smeš popustiti. Mislim pa, da štejejo zdaj tudi pridobljene izkušnje. Kljub težavam sem se znala pravočasno pomiriti in zbrati. Kratki program mi je uspel, ker sem ga pač na treningih ponovila tisočkrat in sem ga takorekoč poznala na pamet, v dolgem pa sem morda prvič v karieri imela občutek, da ga od začetka do konca obvladam predvsem z glavo.« Takoj si torej razumela, da ti je uspel sanjski nastop. »Niti ne, najprej sem se pošteno zjokala. Posvetilo se mi je šele, ko sem opazila navdušenje okoli mene, ko so se pojavile visoke ocene.« Ljudje si verjetno ne predstavljajo kaj pomeni štiriminutni nastop na kotalkah. »Pulz na 180, koncentracija, mišična eksplozivnost stalno na višku.« Kot nogometaš z žogo, ki se štiri minute neprekinjeno otepa enajstih nasprotnikov. »Ja, nekako tako!« Čestitk najbrž ni manjkalo. Te je katera posebej razveselila? »Prejela sem res dosti SMS-jev. Za vse niti ne vem, kdo mi jih je pravzaprav poslal. Izpostavila pa ne bi nobenega posebej. Vsem sem hvaležna. Moram reči, da mi podpora naše in italijanske javnosti veliko pomeni, mi je v veliko oporo in pomoč. Dosegla si že vse, ampak si že tudi povedala, da misliš še vztrajati. »Zaljubljena sem v kotalkanje, zato bom še vztrajala.« Tvoj trener Mojmir Kokorovec pravi, da bi bil lahko zate naslednji izziv trojni axel, to je skok, ki ga še ni izvedla nobena ženska. »S temi mojimi nesrečnimi nogami? Ne vem, ali se zaradi tega skoka izplača tvegati padec in poškodbo. Bi ga pa bila verjetno sposobna izvesti... A. Koren Sprejem za Tanjo in trenerja Kokorovca bo v petek na Opčinah Sprejem za Tanjo so napovedovali mnogi, organiziralo pa ga bo njeno društvo. Kot je tudi prav. Srečanje s šampionko in njenim trenerjem MojmiromKokorovcem bo tako v režiji ŠD Polet v petek, 16. t.m. ob 20. uri v dvorani Zadružne banke na Opčinah. karate Shinkai tretji v Pradamanu Športni Center Libertas je prejšnjo nedeljo priredil v Pradamanu 9. Pokal Samurai, ki je veljal kot 14. klubski deželni pokal. Turnirja se je za razliko od prejšnjih let tokrat udeležilo pod sto tekmovalcev in najbrž je skromni udeležbi botrovalo tudi sončno martinovo. Na svoji prvi preizkušnji na deželni ravni so se člani Shinkai karate kluba solidno izkazali. Trener Sergij Štoka je na turnir poslal 6 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate: v kategoriji oranžnih in zelenih pasov letnika 96 je bila Ivana Sarazin prva, druga je bila Martina Budin in tretja Nika Prassel. Fantj e, Danjel Fabi (99), Adam Sarazin (98) in Lenart Legiša pa so vsi stopili na najvišjo stopničko. Ekipno so shinkajevci na turnirju zasedli končno tretje mesto. Pri Shinkai klubu, ki ima letos treninge izključno v zgoniški telovadnici, se pripravljajo še na druge preizkušnje, obenem pa čaka nekatere v Vidmu še izreden trening z mojstrom Hiroši Širajem, in sicer 24. t.m. Ob njegovi prisotnosti bosta Elia Hrovatin (na sliki) in Goran Košuta polagala tudi izpit za prestop v višjo kategorijo črnega pasu. košarka - Sedmi poraz Kontovela Sokola v prvenstvu do 21. leta Požrtvovalni, a zdesetkami Proti povprečnemu moštvu igrali le s šestimi igralci - Šušteršič v dvojni vlogo najboljšega strelca in branilca Kontovel/Sokol - Nuova Pallacanestro Gorizia 98:106 (23:23, 48:43, 71:71) KONTOVEL/SOKOL: Guštin 17, Starc 11, Formigli 7, Bergagna, Bukavec 21, Šušteršič 40, trenerja Danijel Šušteršič in Claudio Starc. PON: Guštin TRI TOČKE: Šušteršič 5. Združeni vrsti Kontovela in Sokola tudi v osmem krogu ni uspelo prebiti ledu, tako da je proti premagljivemu tekmecu iz Gorice izgubila že sedmič zapored. Pohvala gre šestim prisotnim fantom, ki so odgovorno in požrtvovalno opravili svojo nalogo, toda kaj, ko igrajo vsakič v tako zdesetkani zasedbi. Dve četrtini in pol so gostitelji vodili, v zadnji četrtini pa so popustili in Goričani so jim ušli. Zanimiv je bil zlasti dvoboj med Šušteršičem in Grimal-dijem (41 točk): v prvih dveh četrtinah si je Andrej nabral že štiri prekrške, saj je agresivno kril nasprotnikovega stebra (ki igra tudi v B2 ligi) in omejil njegov učinek na peščico košev. V preostalih dveh četrtinah □ Obvestila Kontovel Sokolje še brez točk kroma ŠD SK BRDINA organizira zimo-vanje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na štev. 3475292058. Vljudno vabljeni SK DEVIN prireja sejem rabljene smučarske in kolesarske opreme v Hali F tržaškega Velesejma na Trgu De Gasperi, 1. Zbiranje rabljene opreme v torek 20. in v sredo 21. novembra od 10.30 do 20.00. Sejem v petek 23., v soboto 24., v nedeljo 25. in v ponedeljek 26. novembra od 10.30 do 20.30. Za informacije tel. 3335201854 - www.skdevin.it. je Šušteršič sicer še naprej konstantno zadeval, vendar Kontovelci so morali spremeniti obrambo in Grimaldi se je razigral. Ostali izidi 8. kroga: Falconstar -Drago 98:54, Virtus - Santos 67:64, Don Bosco - Dinamo 91:69, Tarcento - Bor Nova Ljubljanska banka sinoči, Snaidero prost. Vrstni red: Falconstar 14, Don Bosco in Virtus Udine 12, Snaidero 10, Bor NLB in Santos 8, Drago in NPG 4, Dinamo in Tarcento 2, Kontovel/Sokol 0. Od jutri tudi deželni mladinci Bora NLB Jutri se bo s prvimi tekmami začelo še mladinsko košarkarsko prvenstvo deželnih mladincev (Under 19). V konkurenci osmih ekip iz tržaške in goriške pokrajine bo nastopal tudi Bor Nova Ljubljanska banka. Trener je povratnik na Stadion 1. maja Fa-bio Sancin, bivši dolgoletni krmar članske ekipe, ki je letos prevzel tudi mesto odgovornega za Borov mladinski sektor. Pri vodenju moštva mu pomaga sin Werner. Postavo, ki bo domače tekme igrala ob sredah (debitirala bo jutri ob 18. uri na Prvem maju proti Don Boscu), sestavljajo košarkarji letnikov 1989, 90 in 91. Borovi nasprotniki v ligi pa so Acli Fanin, Acli Ronke, Barco-lana, Don Bosco, Libertas, NAB Tržič in Servolana. POSTAVA BORA NLB: Martin Devčich (90), Brian Filipac (90), Erik Filipac (90), Davor Gombač (90), Devan Pancrazi (90), Andro Pertot (91), Erik Petaros (89), Nenad Stokič (89), Alessandro Vigini (90), Federico Zucca (90), Vasil DAmbrosio (90). Trener: Fabio Sancin. nogomet Ljubitelji Sovodnje: na domačem igrišču jim ne gre od rok 22 Četrtek, 15. novembra 2007 ŠPORT / naš pogovor - Novi trener Primorja Nevio Bidussi »Položaj je res kritičen« »Bidu« je čustveno vezan na klub Rdeče-rumene je vodil 8 let - »Spremembe bodo minimalne« - »Rouna« ne pride v poštev »nase številke« Proseško Primorje prvič vodil leta 1990 Po sedmih letih se k Pri-morju vrača (tretjič) 62-letni trener Nevio Bidussi, ki je kot nogometaš igral tri sezone (od 1977/78 do 1979/80) pri Zarji. Prvič je Bidussi prišel k Pri-morju v sezoni 1990/91, ko je 30.10.1990 zamenjal odstavljenega Di Benedetta. Bidussi je takrat dal ekipi pravi zagon, saj se je Primorje uvrstilo na 2. mesto v 2. AL in s 40 točkami (16 zmag, 8 neodločenih rezultatov, 6 porazov, 43 danih in 25 prejetih golov) napredovalo v 1. AL. V naslednji sezoni je Bidus-siju uspel zgodovinski podvig, saj je ekipo prvič pripeljal do promocijske lige. Primorje je s 44 točk (15 zmag, 14 neodločenih rezultatov, 1 poraz, 46 danih, 22 prejetih golov) zmagalo prvenstvo. Čeprav v sezoni 1992/93 si je ekipa z 28 točkami zagotovila obstanek v ligi, Bidussi ni bil potrjen, tako da je v sezoni 1993/94sedel na klopi Zar- je v 1. AL in bil potrjen tudi za naslednjo sezono vse do 12.3.1995, ko ga je zamenjal Gianpaolo Ispiro. V sezoni 1995/96 seje ponovno vrnil k Primorju in spet tokrat sicer po odločilnih tekmah z Virtus Roveredom in Lignanom ponovno pripeljal eldpo v promocijsko ligo. Bidussi je vodil Primorje v promocijski ligi vse do sezone 1999/00, ko gaje zaradi slabih rezultatov 15.12.1999 zamenjal Sergio Marassi, kateremu pa ni uspelo rešiti ekipe pred izpadom. V sezoni 2000/01 je Bidussi sedel na klop Brega, ki je v 2. AL zbral je 32 točk jn izpadel, tako da Bidussi ni bil potrjen. V sezoni 2003/04 pa je vodil v 2. AL prvih deset tekem Mladost, saj gaje vodstvo 23.11.2004 zamenjalo z Mauriziem Cianijem, ki mu ni uspelo preprečiti izpada v 3. AL. Bruno Rupel premiki - Novosti pri Primorcu Peter Carli (Vesna) se seli v domače Trebče Proseško Primorje Interland je v hudi krizi (zadnje mesto v 1. AL, skupina C). Vodstvo rdeče-rumenih se je v nedeljo pozno zvečer odločilo za zamenjavo trenerja in na klop proseške ekipe so poklicali starega znanca, 62-letnega Nevia Bidussija, kije - kot sam pravi - »tudi čustveno vezan na proseško društvo. »Bidu« (na kratko) je bil namreč trener »zlatega« Primorja, ki je na koncu devetdesetih let uspešno igralo v promocijski ligi (takrat je bil predsednik Dario Kante). »Če me spomin ne vara, sem Primorje treni ral kar osem let. Spo mi njam se, da sem ta krat v 2. ama ter ski li gi za me njal trenerja Giannija Di Benedetta in z ekipo smo napredovali najprej v 1. AL, za tem pa še v pro mo cij sko. Bi la so to en krat na le ta. Na pro seš ki »Ro u ni«, kjer je nasprotnik z veliko težavo zmagal, je bilo polno ljudi. Zadnja sezona na Pro se ku je bi la 1999 -2000, ko me je na pol prvenstva zamenjal Marassi,« se spominja Bidussi, ki je trenerski izpit opravil daljnega leta 1977 (letos torej mineva okroglih 30 let!). Kako pa vas je v nedeljo prepričalo vodstvo Primorja, da se vrnete na njihovo klop? »Društvo si prizadeva, da bi moštvo doseglo obstanek v 1. AL. Položaj je zelo kritičen, tako da so se odločili za zamenjavo. Pogovorili smo se in naposled so me prepričali. Sprejel sem z zadovoljstvom, čeprav vem, da je situacija res težavna. Stvar bo treba prijeti v roke zelo resno. Včeraj (v ponedeljek op. ur.) smo že imeli trening in fantom sem povedal, da bo treba odslej stisniti zobe, drugače nam preti izpad iz lige.« Ekipo najbrž že poznate. »Niti ne. Primorje sem letos videl igrati le enkrat in to proti Grade-seju. Nekatere nogometaše poznam zelo dobro (predvsem domačine in staro gardo), nekatere pa ne. Potreboval bom nekaj treningov, da vidim še karakteristike ostalih.« Že v soboto (14.30 na Ervatti-ju) vas čaka San Sergio... »Tako je. Težka preizkušnja.« Čeprav je tudi San Sergio v krizi (trener Stefano Lotti je na prepihu). »Velja, toda če so oni v krizi, potem smo mi v še globlji krizi. San Sergio ima zelo dober igralski kader. Oni ciljajo na napredovanje v promocijsko ligo, vsaj tako so napovedali pred začetkom prvenstva.« Nocoj se konča novembrska kupoprodajna borza. Iščete kako okrepitev? »Vodstvo se je trudilo, da bi angažirali še koga. Resnici na ljubo bi potrebovali enega izkušenega igralca v vsakem igralnem pasu. Razpoložljivih in poceni okrepitev ni. Vsi streljajo zelo visoke vsote. To ni normalno.« Katere bodo prve spremembe? »Minimalne. Še naprej bomo igrali s štirimi branilci.« Pred leti, ko je bilo Primorje v krizi, je vodstvo sredi sezone odločilo, da bodo domače tekme igrali na stari »Rouni«, na kateri se nasprotnik ponavadi ni znašel. Boste ukrepali podobno? »Takrat smo in so tudi trenirali na »Rouni«. Zdaj pa treniramo na Er-vattiju, tako da bi se najbrž ne bi znašli niti mi. Staro igrišče pa je res v slabem stanju, tako da ta varianta ne bo prišla v poštev. Drugi časi.« Nevio, srečno torej... »Speremo ben a... (Upamo, da bo dobro)«. Jan Grgič Pred nocojšnjim koncem (ob 19. uri) novembrske nogometne kupoprodajne borze je že včeraj prišlo do nekaterih - za nas - zanimivih premikov. V ospredju je prav gotovo odhod 19-letnega napadalca kriške Vesne (elitna liga) Petra Carlija (letnik 1988) k trebenskemu Primorcu (1. amaterska liga). Peter se pravzaprav se li v roj stno vas Treb če. Pri mo rec bo tako po več desetletjih igral kar z dvema do ma či ma no go me ta še ma, po leg Pe tra je to še 22-let ni Aljaž Mi lič. » -Za prestop k Primorcu sem se dejansko od lo čil sam,« je raz kril Pe ter, ki ga je snubila tudi Pro Gorizia, v lanski sezoni elitne lige pa je zbral solidnih šest zadetkov. Predsednik Primorca Darko Kralj je seveda s Carli-jevo odločitvijo zadovoljen. »Lepo bo 350. poraz Primorca Nedeljski poraz Primorca ni bil le tretji zaporedni, temveč tudi 350. prvenstveni v doslej skupno 1060 odigranih tekmah. Trebenci namreč igrajo v amaterskih prvenstvih že od sezone 1966/67. V skupno 42 prvenstvih (22 v 3. AL, 18 v 2. AL in 2. v 1 AL) so dosegli 432 zmag, 278 krat pa igrali neodločeno. Skupno so dali 1559 golov, dobili pa 1228. Največ porazov (19) je Primorec doživel v sezoni 1979/80, ko je v 2. AL zbral le 16 točk in končal na repu lestvice s 5 zmagami in 6 neodločenimi izidi, 26 danimi in 52 prejetimi goli. Trener je takrat bil Henrik Čuk, ki je po 13. kolu odstopil, zamenjal ga je Leonardo Kralj, kateremu pa ni uspelo rešiti ekipe pred izpadom. En sam poraz so Trebenci doživeli v sezoni 1974/75, ko je na trenerski klopi sedel Leonardo Kralj. V 20 tekmah 3. AL so zbrali 34 točk (15 zmag, 4 neodločeni izidi, 54 danih, 19 prejetih golov) in delili prvo mesto z ekipo De Macori. V odločilni tekmi 20.4.1975 pri Sv. Ivanu je Primorec klonil De Macoriju 4:1 in tako ostal v 3. AL. (B.R.) Peter Carli kroma imeti še enega domačina v ekipi.« Dodati moramo (kot nam je povedal sam predsednik Kralj), da je bila Vesna zelo ko rekt na in ni de la la te žav s pre -dajo izpisnice. Včerajšnja vest je tudi, da se od Pri mor ca se li k Bre gu na pa da lec Ric -cardo Bernobi. (jng) Ljubitelji Sovodnje - Moraro 1:2 (0:0) STRELEC: Florenin v 55. min (iz 11-m) SOVODNJE: Grimaz, Pahor, Antoni (Ferfoglia), Gorjan (Visintin), Čer-nic, Tomšič, Korsič, Sartori, Florenin, Fajt, Bellini. TRENER: Cescutti Sovodenjski ljubitelji so ponovno premagani zapustili domače igrišče, kjer letos doslej niso še zbrali točke. Tekma je bila zelo občutena v obeh taborih in smo bili priča zelo moški igri. V prvem polčasu je bilo priložnosti za gol zelo malo. Vratarja nista imela pravega dela. Zelo nevaren je bil Fajt, ki je v kazenskem prostoru preigral branilca in močno streljal proti golu, a žoga je na žalost zadela vratnico. V začetku drugega polčasa so gostje kmalu povedli po akciji s kota. Par minut kasneje so imeli na razpolago tudi enajstmetrovko, ki jo je vratar Grimaz spretno branil. V naslednji akciji je branilec v kazenskem prostoru porušil Kor-siča. Penal je spretno realiziral Florenin. Od tedaj naprej pa se je v ospredje postavil slab sodnik, ki je s svojimi stalnimi napakami samo se poslabšal že itak vroče vzdušje na igrišču. Višek je dosegel ob izteku dvoboja, ko je gostom do-sodil sramotno enajstmetrovko, ki jo je videl le on. Moraro je podvojil in tekme je bilo konec. Domači igralci in odborniki so sodnika oblegali do slačilnic, tako da se v so-vodenjskem taboru že bojijo odločitev di-siplinskega sodnika, saj bodo najbrž dobili hude kazni. Vsekakor je sramotno, kako si upa federacija za tako delikatno tekmo poslati tako slabega in neizkušenega sodnika, ki je dobesedno pokvaril tekmo. V soboto bo v Tržiču na sporedu tekma Fincantieri - Sovodnje. Vrstni red: Moraro 18, Fincantie-ri in Turriaco 13, Mossa 12, Manzano 10, Sovodnje 9, Porpetto 8, Chiopris 7, Leon Bianco in Staranzano 6, Fossalon 5, Villesse 4, Cervignano 3, Survival 1. Deželni mladinci Sevegliano - Vesna 1:2 (0:0) STRELCA ZA VESNO: v 67. Fichera in v 89. Martinelli. VESNA: Sapienza (L. Rossoni), Burni, Zarba, Candotti, Milenkovic, S. Rossoni, Leghissa (Rados), Tuccio (Dajic), Turello (Martinelli), De Bernardi, Fichera (Zampino). TRENER: Toffoli. Deželni mladinci kriške Vesne so v ponedeljek zvečer slavili sredi Seve-gliana. »Igrišče ni bilo najlepše, tako da smo imeli precej težav,« je dejal spremljevalec Zoffoli. Na začetku drugega dela so najprej povedli gostitelji. Nogometaši Vesne so se po golu zbrali in prevzeli pobudo v svoje roke. Najprej je zasluženo izenačil Fichera, tik pred iztekom pa je zmagoviti zadetek dosegel Martinelli (lep prosti strel). namizni tenis - Po prvem delu državne ženske B-lige Kras B zasluženo vodi Na začasni lestvici deli prvo V nedeljo sta se Krasovi ekipi žen-skek B-li ge po da li v Ro ve re to bli zu Trenta, kjer sta odigrali vsaka po dve tekmi in tako zaključili prvo fazo prvenstva. Kras B, ki ga sestavljajo Tjaša Kralj, Giulia Buttazzoni in rezerva Elisa Rotella, zasluženo deli prvo mesto z ekipo Rangers iz Vidma, Irena Rustja, Jasmin Kralj in rezerva Tjaša Doliak, zastopnice Krasa A, pa z dvema točkama manj zasedajo trenutno drugo mesto skupaj z Oro iz Bocna. KLJUČNI DOGODKI: Kras A je dosegel pomembno zmago z ekipo Ora. Nasprotnice so sicer nastopile v okrnjeni postavi, saj je zaradi bolezni od tekme izostala njihova najboljša igralka Martina Eheim. Jasmin Kralj je v prvem dvoboju proti starejši sestri Giovanelli nastopila s prodornim napadanjem in učinkovitimi servisi, kar je popolnoma presenetilo nasprotnico. Tudi Rustjeva je igrala aktivno in brez hitenja, kar je pripomoglo k pridobitvi dveh zelo važnih točk za končno uvrstitev na lestvici. Predstavnice druge Krasove po- mesto z videmskim moštvom Rangers - Ekipi A ni uspelo presenetiti Videmčank stave so imele tokrat lažjo nalogo. To se je izkazalo predvsem v tekmi s Trami-nom A, saj Giulia, Tjaša in Elisa niso prepustile nasprotnicam niti seta. IZJAVA TEDNA: Tako je Irena Rustja (Kras A) ocenila potek nedeljskih tekem: »Zadovoljna sem, da se je tekma z Oro končala v našo korist, kajti ta mlada ekipa nam bi lahko povzročala tudi težave. Kaj več pa sem si pričakovala od srečanja z Rangersi iz Vidma. Ekipa je sicer solidna, saj jo zastopata perspektivni državni mladinski reprezentantki, Chiara Miani in Sofia Schierano, a z Jasmin sva zaigrali pod svojimi sposobnostmi, brez prave koncentracije.« Igralka Krasa B Tjaša Kralj pa pravi: »Srečali smo se z ekipama iz spodnjega dela lestvice (Tramin A in B), kar je omogočilo trenerki Sonji Milič, da je vključila v igro tudi mlado Eliso Rotella. Slednja je dobro opravila svojo dolžnost in si tako nabrala nove izkušnje. Kar se tiče mojega nastopa pa moram priznati, da mi je bila igra nasprotnic zelo ugodna.« IZIDI: Ora (BZ) - Kras »A« 0:3 Giovanelli Lisa-Kralj J. 1:3 (5:11, 11:7, 5:11, 6:11), Giovanelli Katia-Ru-stja 0:3 (5:11, 4:11, 9:11), Giovanel-li/Giovanelli-Kralj/Rustja 0:3 (10:12, 6:11, 8:11). Tramin »A« - Kras »B« 0:3 To tis -Buttazzoni 0:3 (5:11, 3:11, 1:11), Baldo-Kralj T. 0:3 (3:11, 10:12, 7:11), Baldo/Lotti-Buttazzoni/Rotella 0:3 (5:11, 8:11, 7:11). Kras »A« - Rangers Udine 0:3 Rustja-Miani 0:3 (8:11,9:11, 5:11), Kralj J.-Schierano 2:3 (14:12, 11:9, 5:11, 5:11, 3:11), Rustja/Kralj J. 0:3 (4:11, 4:11, 11:13). Kras »B« - Tramin »B« 3:0 Kralj T.-Scarizuola 3:1 (11:8, 7:11, 11:6, 13:11), Rotella-Franzelin 3:0 (11:9, 11:7, 11:9), Rotella/Buttazzoni-Scari-zuola/Franzelin 3:1 (9:11, 11:9, 11:6, 11:6). Vrstni red: Rangers UD in Kras B 10, Kras A in Auer Ora 8, Rovereto, Tramin A in Tramin B 2. (Si.B.) Tjaša Kralj je v nedeljo dosegla tudi dve posamični zmagi kroma / RADIO IN TV SPORED Četrtek, IS. novembra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije 6.45 Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino 9.35 Zelena linija - Zeleni meteo 10.40 10 minut za oddaje pristopanja 11.00 Aktualna odd. o nasvetih za dobre nakupe: Occhio alla spesa 11.25 Vreme in dnevnik 12.00 Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: Življenje v živo 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: Eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 TV film: Fuga con Marlene (pust., It., '07, r. A. Peyretti, i. Monica Guerritore, Alessandro Sperduti) 23.10 Dnevnik 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik/Vreme/Potihoma 1.55 Rai Educational Rai Due 6.00 Tg2 Zdravje 6.15 Reality: Otok slavnih 6.55 Skoraj ob sedmih 7.00 Variete: Random 9.45 Svet v barvah 10.00 Dnevnik TG2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Tg2 Dnevnik/Navade in družba/Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie Burton, Michael Murray) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality show: Otok slavnih 20.00 Nan.: 7 življenj (i. Elena Barolo, Max Pisu) 20.30 Dnevnik, vreme 21.05 Reality show: Otok slavnih (vodi Simona Ventura) 23.45 Dnevnik 23.55 Aktualna odd. Tg2 0.00 Reality show: Scorie 1.00 Tg parlament V" Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.00 Rai News 24, Morning News, Il caf- fe' Corradina Minea Mi smo zgodovina Verba volant Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Tgr Agritre Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Neapolis Variete: Trebisonda, The Saddle Club, Mladinski dnevnik, 16.35 Melevisione Aktualno: Druga Geo Dok.: Geo & Geo Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti, vreme Rai Tg Šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Nan.: La squadra (i. Massimo Bo- netti, Federico Tocci) Dnevnik, deželne vesti 23.15 Tg3 Primo Piano 23.35 Dok.: Nekoč je bila... kriza 0.25 Tg3 Dnevnik, vreme 0.35 Mi smo zgodovina ! Rete 4 Pregled tiska Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Nash Bridges Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu Nad.: Steze Film: Mister Miliardo (kom., ZDA, '77, i. Terence Hill) Dnevnik in vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Komisar Cordier: Toutes peines confondues (krim., Fr., '06, i. Pierre Mondy) Film: Disaster (pust., ZDA, '01, r. Yossi Wein, i. Marnie Alton) 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.40 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 23.20 Canale 5 12.25 13.00 13.40 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 22.00 23.10 1.20 2.35 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna tema v odd.: Panorama del giorno Aktualno: Vaše mnenje Variete: Maurizio Costanzo Show Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Končno sama, 11.25 Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful, 14.10 Centovetri-ne (i. Elisabetta Coraini) Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Reality show: Prijatelji Tg5 minut TV film: Solo desserts (kom., ZDA, '04, r. Kevin Connor, i. Lauren Holly, C. Mandylor) Kviz: Chi vuol essere milionaro (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vreme Variete: Striscia la notizia Nan.: Dr. House (i. Hugh Laurie, Lisa Edelstein, J. Spencer) Tg com - Meteo 5 Aktualna odd.: Matrix Nočni dnevnik Tg5 Reality: Prijatelji V Italia 1 6.10 Odprti studio 6.20 Nan.: I-Taliani 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver, 10.10 A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.35 Kviz: Kviz šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars (i. Kristen Bell, Enrico Colantoni) 15.30 Tg com/Meteo 15.55 Nan.: Malcolm (i. Frankie Muniz, Christopher Masterson) 16.50 Risanke: Heidi 17.45 Risanke: Pokemon 18.30 Odprti studio, vreme 19.10 Nan.: Camera cafe' 19.45 Ris.: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Film: Tifosi (kom., It., '99, r. Neri Parenti, i.Diego Abatantuono) 23.45 Nan.: Heroes (i. Masi Oka, Milo Ventimiglia, Adrian Pasdar) 1.35 Šport/Odprti studio 3.50 Talent 1 - The player ^ Tele 4 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi 8.10 Pregled tiska 9.00 Koncert 9.25 Družinski talk show 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 11.30 Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 13.30 Oddaja v živo 15.05 Dokumentarec o naravi 16.00 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Vprašanja zdravniku 19.55 Športna rubrika 20.10 Gledališka sezona 21.00 Nad.: Garibaldi, eroe dei due mon-di 22.45 Vprašanja Illyju 23.45 Včeraj in danes 23.50 Aktualna odd.: Stoa' LA 6.00 7.00 9.20 9.30 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 23.45 1.10 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Cuore e batticuore, 10.30 Angelski dotik, 11.30 Duhovnik Do-wling, 13.00 Komisar Scali Film: Venere in visone (dram., ZDA, '60, i. Elizabeth Taylor) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1, 19.00 JAG (i. Catherine Bell) Aktualno: Osem in pol Aktualna odd.: L' Infedele Nan.: The L World Aktualno: 25. ura (t Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Šport špas 9.35 Ris.: Krastačja patrulja 10.00 Oddaja za otroke 10.25 Ali me poznaš: Jaz sem rdeči tulipan 10.25 Hotel Obmorček 10.40 Knjiga mene briga - Gabriela Bab- nik: Koža iz bombaža 11.05 Dok.: Obrazi planinskega polja 11.30 Modro 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 ARS 360 13.30 Umetnost igre 14.00 Zapeljivi bleščeči tenor. Portret tenorja Jurija Reje 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak-Mostovi 15.45 Ris.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 16.05 Pod klobukom 17.00 Novice. Slovenska kronika. Šport. Vreme 17.35 Z vami 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme. Šport 19.55 Sredina filmska uspešnica - Film: Sporočilo za javnost - The Statement (thriller, '03, r. N. Jewison, i. Michael Caine, Jeremy Northam) 21.50 Prvi in drugi 22.15 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.20 Omizje 0.35 Z vami (T Slovenija 2 6.30 9.00 9.30 11.00 12.40 13.10 14.15 15.25 16.20 16.50 17.25 19.00 20.00 Zabavni infokanal 12.10 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Poljudnoznanstv. nan.: Skrivnosti divjine (Jap.) Hri-bar Kviz: Ljubljana prestolnica EU Dok. nan.: Pleme Mozaik Mostovi - hidak Rokomet: Prevent - Celje Pivovarna Laško (liga MIK, prenos), vmes Poročila Večerni gost: Metka Semelbauer Aktualno-informativna odd.: Tarča (vodi Lidija Hren) 21.30 Dok. feljton: Bela, modra, rdeča 21.55 TV priredba predstave PDG Nova Gorica ob 120. obletnici smrti Frana Levstika: Levstikova smrt (Matjaž Kmecl) 23.30 Slovenska jazz scena: The Fool Cool Jazz Orchestra 0.20 Nan.: Inšpektor Wallander - Vaški norec (Švedska, 2. epizoda) Koper 14.00 14.20 14.25 14.55 16.25 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 21.55 22.10 22.40 23.10 0.00 Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Čas za vas 18.40 Avto za vas 18.45 Otroci Afrike 19.00 Koper Izola Piran 19.55 EPP 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Objektiv: Zdravje in lepota 21.00 Odprta tema: Primorka 22.05 Polka in majolka 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Zlate steze (ZDA, i. Wesley Snipes, K. M. Brandauer) Folkest Nautilus Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Pogovorimo se o... Dok.: City Folk Koncert: Rudi Vsedanes - TV dnevnik Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Artevisione Iz arhiva po vaših željah Vsedanes - TV dnevnik, 0.15 Čezmejna TV - TV TGR FJK RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Jasna Jurečič: Prerokuj mi še enkrat (4. nad.); 11.00 Studio D; Napoved-nik; 13.20 Iz domače zakladnice - gost: Alfi Nipič; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Srečanja: Alojz Rebula (pripr. Tatjana Rojc); 15.00 Mladi val; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Učimo se vse življenje (pripr. Maja Mezgec); 18.40 Minute za boljši jezik (pripr. Slava Starc); 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.3014.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica: PZ Ave; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimko-va delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 117.40 Šport; 18.00 Ek-spres; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Medigra; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje: skladatelj Pavle Merku'; 22.05 Frekvence v plamenih; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 14. novembra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1020 V sredo bo nad severnim Jadranom nastalo ciklonsko ob- Nad Jadranom je plitev ciklon. S severovzhodnimi vetrovi močje. Od četrtka bo začel pritekati proti nam od seve- bo nad naše kraje dotekal vlažen in postopno hladnejši rovzhoda bolj hladen zrak. zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.36 Dolžina dneva 9.34. '"lunine mene ^ Luna vzide ob 11.27 in zatone „ ob 19.36. BIOPROGNOZA V sredo bo veliko ljudi imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. V noči na četrtek bo obremenitev postopoma slabela, vendar še ne bo povsem ponehala. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 14,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.19 najvišje 17 cm, ob 5.00 najnižje 0 cm, ob 10.33 najvišje 28 cm, ob 18.06 najnižje -36 cm. Jutri: ob 1.44 najvišje 13 cm, ob 5.41 najnižje 6 cm, ob 10.50 najvišje 22 cm, ob 19.18 najnižje -30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 0 2000 m...........-6 1000 m ........... 0 2500 m ...........-9 1500 m ...........-3 2864 m .........-11 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -1/4 M. SOBOTA ^NAPOVED ZA DANES V nižinah in v gorah bo spremenljivo oblačno, ob morju bo pretežno oblačno z možnostjo rahlih krajevnih padavin. Pihala bo zmerna burja, ki se bo čez dan okrepila. V nižinah bo jutro manj hladno kot v preteklih dneh. Danes bo oblačno. Na severu bo večinoma suho, drugod se bodo pojavljale rahle padavine, po nižinah bo deloma deževalo, deloma snežilo. Padavin bo več na jugovzhodu države. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, ob morju 4, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C. ¿7 /J O GRADEC 0/2 S" TOLMEČ O -3/8 Vi ti TRBIŽ O -6/2 CELOVEC O -1/3 O KRANJSKA G. -4/0 C) 0/2 S. GRADEC O TRŽIČ -1/2 ri .. > VIDEM O -2/11 O PORDENON -1/10 ČEDAD O -1/10 5 N. GORICA o (—5 LJUBLJANA ■A h 0/3 POSTOJNA ^ O -3/1 L KOČEVJE KA 5/8 CELJE 0/2 t* 7n. mesto 0/1 MARIBOR O 0/2 PTUJ O M. SOBOTA O 0/3 ZAGREB 0/1 O _ o ČRNOMELJ (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in petek bo na zahodu delno jasno, na Primorskem bo pihala burja, ki se bo v petek okrepila. Drugod bo pretežno oblačno in hladno. V vzhodni Sloveniji bo občasno naleta-val sneg. Pihal bo severovzhodnik. kitaJska - Po zaslugi izboljšanega programa umetnega oplojevanja Letos se je skotilo rekordno število dvojčkov pand PEKING - Na Kitajskem se je letos skotilo rekordno število dvojčkov pand, za kar gre zahvala izboljšanemu programu umetnega oplojevanja, so v ponedeljek poročali kitajski mediji. Letos se je v ujetništvu tako skotilo 12 parov dvojčkov pand, kar je največje število, odkar je Kitajska leta 1963 za- čela umetno ploditi pande, je za kitajsko tiskovno agencijo Xinhua povedal vodja komisije, pristojne za pande, Zhan Zhihe. Letos se je skupaj z dvojčki skotilo 31 pand, preživelo pa jih je 25. Lani se je skotilo 33 pand, med njimi 11 parov dvojčkov. Na Kitajskem v ujet- ništvu živi 239 pand, v divjini pa naj bi jih živelo 1590. Ve li ke pan de, ki so zna ne po tem, da so spolno nedejavne, so med najbolj ogroženimi živalskimi vrstami na svetu. Prav zaradi tega so se na Kitaj -skem od lo či li za pro gram umet ne ga oplojevanja. (STA) POZIV - Skupina pilotov in funkcionarjev Pojav neznanih letečih predmetov velja preiskati WASHINGTON - Nekdanji guverner ameriške zvezne države Ari-zo na Fi fe Sy ming ton je v po ne de ljek na no vi nar ski kon fe ren ci v Was -hingtonu javno pozval zvezno vlado, naj ponovno odpre preiskavo o neznanih letečih predmetih (NLP), ki jo je zaprla leta 1969. NLP so znova postali aktualni na zadnjem soočenju demokratskih predsedniških kandidatov, ko je kongresnik Dennis Kucinich iz Ohia dejal, da jih je v pre te klos ti vi del. Symington je na novinarski konferenci prebral poziv 19 sedanjih in nekdanjih pilotov, med katere spada tudi sam, kot tudi vladnih uradnikov, ki so prepričani, da so videli NLP, ali pa so bili udeleženi v uradnih preiskavah. Podpisniki zahtevajo, da ameriška vlada preneha zavajati javnost s trditvami, da se lahko vse domnevne pojave NLP razloži z navadnimi konvencionalnimi pojmi. Symington pravi, da je leta 1997 videl neznano leteče telo, v skupini podpisnikov pa je tudi francoski pilot družbe Air France, ki trdi, da je leta 1994 na poti med Nico in Londonom videl velik leteči disk. Iranski pilot pravi, daje leta 1976 neuspešno skušal sestreliti NLP, nekdanji uradnik Zvezne uprave za zračni promet pa, da je zvezna vlada leta 1987 pometla pod preprogo preiskavo NLP nad Aljasko. Skupina pilotov in uradnikov ne trdi, da naj bi šlo za obiskovalce iz vesolja, kar je sicer najbolj popularna razlaga za NLP. Prepričani pa so, da bi morala vsaka država na svetu skušati pojasniti NLP zaradi nacionalne varnosti, pa tudi splošne varnosti v letalskem prometu. Guverner Georgie naročil molitev za dež ATLANTA - Guverner ameriške zvezne države Georgia, republikanec Sonny Perdue je včeraj priredil poseben dan molitve proti suši, ki je letos hudo prizadela jug ZDA, posebej Georgio, kjer že nekaj mesecev skorajda ni deževalo. Poleg guvernerja so včeraj na stopnicah državnega kongresa Atlante za dež molili državni kongresniki, pri pobudi pa so sodelovali tudi drugi prebivalci Georgie. Tisti, ki se s takim načinom boja proti suši ne strinjajo, so napovedali proteste proti molitvi. Protestniki opozarjajo na načelo ločitve cerkve od države in menijo, da guverner lahko moli doma ali v cerkvi, ne pa naroča celotni državi, kdaj naj moli. Večina Perduejevih volivcev je medtem prepričanih, da je molitev za dež koristna, del pa jih meni, da škoditi pač ne more. V ZDA to sicer ni prvi primer, ko so se politiki v nemoči pred naravo odločili za javno manifestacijo vere. Tudi v Franciji mobilniki namesto plačilnih kartic PARIZ - V Franciji bodo v naslednjem letu začeli mobilne telefone uporabljati kot plačilno sredstvo za plačevanje računov. Sistem deluje tako, da se mobiteli brezžično povežejo s POS terminali v trgovini, kjer prodajalec vnese znesek računa, uporabnik pa na svojem mobilniku samo še vtipka PIN kodo in s tem potrdi nakup. Trenutno se sistem, pri katerem se SIM kartica telefona spremeni v plačilno kartico, preizkuša v okviru pilotnega projekta v Strasbourgu, Cae-nu in Rennesu. (STA)