L...^SKI dnevnik
Foitntea plačana v gotovini	m r\n i •
Abb. postale I gruppo LCOfl 400 lir
Leto XXXVD. Št. 155 (10.977)
TRST, četrtek, 2. julija 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MEDTEM KO SE SPADOLINI UBADA S PODTAJNIKI
OSTRA POLEMIKA NATTE PROTI PSI NA ZASEDANJU KOMUNISTIČNEGA CK
Craxija je obtožil, da hoče nadomestiti KD v istem sistemu oblasti - Previdna ocena petstrankarske vlade
RIM — Razprava o zaupnici novi vladi se bo začela prihodnji torek v senatu, s programskim govorom predsednika Spadolinija. Zastopniki petstrankarske večine bi jo morali izglasovati v četrtek zjutraj na osnovi potrditve «utemeljene resolucije o zaupnici«, ki jo je republikanski voditelj zahteval od vsega začetka. Za sedaj še niso določili datuma razprave v poslan-
ski zbornici, do jutri pa bodo dopolnili oblikovanje vlade z imenovanjem 57 podtajnikov. Tudi pri tem bo formalno predsednik izbiral na os novi seznama možnih kandidatov, ki mu ga bodo predložile stranke, najbolj verjetno bo pa kar potrdil do sedanje, s kakšno že znano izjemo.
Socialdemokrat Belluseio, na pri mer, bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu, se je moral odpovedati imenovanju, ker je vpleten v afero lože «P2». Spadolini pa je po svoji strani imenoval republikanca Francesca Compagno, bivšega ministra za trgovinsko mornarico, za podtajnika pri predsedstvu vlade.
voditelj namenil vodstvu PSI in njegovim bližnjim političnim izbiram: Craxija je obtožil »dvoumne opredelitve«, prednostnega odnosa s KD, ki jo po njegovem hočejo socialisti nadomestiti ne v smislu prenovitve države in ustanov, a zgolj zato, da zavzamejo njeno mesto v istem sistemu oblasti.
Po drugi strani pa Natta pojasnjuje, da demokratična alternativa, ki jo predlaga KPI, nikakor ni isto kot «leva alternativa« in da niti ni mogoče misliti na seštevek vseh strank levo od KD kot osnovo za novo komunistično strategi jo. V čem je torej bistvo predloga demokratični alternativi? S kom
Politična pozornost pa je bila vče- °na^a“komu“sVojiti IZ
stvo države?'Natta ni dal zelo jas-
Alcssandro Natta
- •	..jr	-
raj osredotočena na . zasedanje centralnega komiteja KPi. Dela je začel Alessandro Natfa, član tajništva, ki ga nekateri štejejo za Bčrlinguer-jevega namestnika, z dolgim poročilom, ki je obravnavalo vse pereče točke političnega položaja: analiza volilnih izidov, odnosi med socialisti in komunisti, ocena Spadolinijeve vlade, oblikovanje deželnih in krajevnih uprav. Med opazovalci je vzbudila določeno presenečenje zelo ostra ocena, ki jo je komunistični
nih odgovorov na ta vprašanja, ki so živa tudi v samih vrstah KPI. Iz njegovega poročila pa je razbrati, da namerava KPI posvečati več pozornosti «novim katoliškim silam«, ki naj bi vzklile iz notranje krize KD, kot tudi laičnim strankam, kjer se nekateri otepajo Craxijeve hegemonije.
Pred zasedanjem CK so pa mnogi pričakovali, da bo Natta nasprotno odprt do socialistov, da bo Craxijevi stranki predlagal obnovitev dialoga in nov enoten odnos. Sedaj nekateri zatrjujejo, da je ta nasprotna izbira, da namreč ponovno odpre polemiko, reakcija na zavrnitev Berlinguerjevega predloga o srečanju na najvišji ravni med obema strankama še v tem mesecu, s katero je baje Craxi odgovoril.
Kar zadeva oceno volilnih izidov je bil Natta zelo strog. Nikakor ni podcenjeval zelo slabe rezultate, ki .jih je partija dosegla na Jugu. izrazil .je tudi zelo ostro kritiko voditeljem KPI v južnih deželah. Glede Spadolinija je za sedaj ocena previdna, v bistvu pa še kaz pozitivna. Natta je potrdil, da komunisti «cenijo» izbiro nedemokr-ščanskega predsednika, kot cenijo prve rezultate njegovega dela, kot ie bilo nedeljsko srečanje med vlado, sindikati in podjetniki o vprašanju dragin.jske doklade.
Na tem zasedanju centralnega komiteja se bo gotovo razvila pomembna razprava. V vrstah KPI
politični opazovalci opredeljujejo krilo, ki je odkrito naklonjeno sodelovanju s socialisti in naj bi ga zastopali vplivni voditelji kot sta Napoiitano in Chiaromonte, obstaja pa tudi levica Pietra Ingraa, ki bo spregovoril danes. Niti enim niti drugim baje ne prija protisocialistična ostrina Natte, in navsezadnje samega Berlinguerja.
R. G.
BEOGRAD — Na včerajšnji seji predsedstva SFRJ so sprejeli sklep, naj bi 20-letnico prve konference voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav, ki je bila v začetku septembra leta 1961 v Beogradu, v Jugoslaviji na ustrezen način obeležili v skladu z zgodovinskim pomenom tega dogodka. Sklenili so tudi, da ustanovijo odbor, ki bo vodil vse dejavnosti v zvezi s proslavo tega jubileja, (dd)
V IRANU JE NEDELJSKI ATENTAT POSTAL PRETVEZA ZA LIKVIDACIJO OPOZICIJE
Islamski integral is ti skušajo I s terorjem utrditi svojo oblast
V vrtincu islamske represije so predvsem levičarske organizacije
Ranjeni poslanci v invalidskih vozičkih med včerajšnjim zasedanjem iranskega parlamenta	(Telefoto AP).
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiniiuiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiikuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KO MANJKATA LE DVA TEDNA DO KONGRESA PZDP
Poljska partija skuša miriti svoje nezaupljive zaveznike
Jutri prispe v Varšavo zunanji minister SZ Cromiko ■ Kania bo na zasedanju SEV zaprosil za razumevanje in gospodarsko pomoč
VARŠAVA — Izredni 9. kongres Poljske združene delavske partije se bo kot predvideno začel čez dva tedna. Z izvolitvijo delegatov sc je najbolj vroča predkongresna dejavnost končala, a to še ne pomeni, da so se poljski komunisti oddahnili, saj še čakajo pomembne zapadlosti od zasedanja sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) do obiska sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika in seje plenuma poljske partije.
Medtem pa je gospodarski položaj iz dneva v dan slabši. Proizvodnja nevarno stagnira, skoraj v celoti je usahnil poljski izvoz, se-
znam raeinniranih živil se neprestano • daljša, marsikatera življenjska potrebščina pa je popolnoma izginila s tržišča. Poljake zaskrb-ljajo tudi vsakdanji opomini in napadi »bratskih držav«. Prav tako jih ne pomirjajo sovjetsko - poljske «rutinske» vojaške vaje v Šle-ziji. Vsiljuje se namreč domneva, da so vaje podobno kot pismo CK KP. SZ poljskim voditeljem neke
vrste espihološki pritisk«, ki U o-mogočil za vzhodne zaveznike zadovoljiv potek izrednega kongresa PZDP.
S predkongresno dejavnostjo in izvolitvijo delegatov so lahko v Moskvi vseprej kot zadovoljni. Volitve so bile tajne, kar je za socialistični tabor nepojmljivo. Med delegati ni treh članov vodstva, med katerimi edina dva delavca, ki so jih izvolili na 9. plenumu CK PZDP, potrdili pa so vse «konservativne» člane. To je torej za Moskvo še
■itimiimiiiiimiMiiiintiiiiiiiiiuitiiiiiHiiiiHiii
niHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIllllllllllHlllllliniUIIIIIIIIIIIIIIIIKlIllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIHlillIllilillllllllllllllllllllllllM
NA VČERAJŠNJEM LETNEM OBČNEM ZBORU CONFCOMMERCIO
TRGOVCI Sl PRITOŽUJEJO NAD ZASLUŽKI IN ZA VRAČAJO NADZORSTVO NAD CENAMI
Zahtevajo predvsem znižanje stroškov za delovno silo in davkov ter grozijo s preklieem sporazuma o draginjski dokladi - Posegi ministrov
RIM — Na letnem občnem zboru vsedržavnega združenja trgovcev, ki združuje tudi turistične o-peraterje, je predsednik Orlando o-risal včeraj zelo črno sliko razvoja tega gospodarskega sektorja, ki prispeva 16 odstotkov narodnega dohodka in zaposluje okrog 18 odstotkov aktivne delovne sile. Pri tem je navajal visoko stopnjo inflacije, naraščajoče bančne obresti, prevelike stroške za delovno silo, ki po njegovem presegajo naraščanje cen v trgovinah in silijo zaslužke trgovcev navzdol. Zelo črnogledo je prikazal tudi položaj turizma, češ da se bo letos obisk manjšal za okrog 20 odstotkov.
Čeprav številke, ki jih je sam navajal, niso ravno utemeljevale njegovih trditev (stroški za delovno
Sestanek enotnega
sindikalnega
vodstva
uIM — Danes popoldne in jutri se bo sestalo vsedržavno vodstvo enotne zveze CGIL -CISL - UEL, da oceni smernice vladnega gospodarskega programa, ki jih je Spadolini orisal v nedeljo ponoči Lami, Car-nitiju in Benvenutu, zlasti pa da zavzame stališče glede vloge sindikata pri zajezitvi inflacije. Po vsej verjetnosti bodo tu prišla zopet do izraza različna stališča CGIL ter CISL in UIL glede najbolj spornega vprašanja draginjske doklade, zaradi'česar je pričakovati, da se bodo mogli dogovoriti le o postopkih za izvajanje najširšega posvetovanja z delovnimi ljudmi.
silo so se lani povečali za 20 odstotkov. cene trgovcev pa za 21), Orlando se ni pustil zmotiti: zmanjšati je treba predvsem stroške za delovno silo, pri čemer se Confcom-mercio pripravlja na preklic sporazuma o draginjski dokladi iz leta 1975 pred koncem avgusta. Trgovci tudi zahtevajo močno omejitev javnih izdatkov, ne marajo pa slišati o blokiranju ali nadzorstvu nad cenami (katerih naraščanje je merilo za inflacijo).
V tem pogledu so trgovci pripravljeni prispevati le toliko, da sodelujejo pri nekakšnem »gospodarskem opazovališču« nad stroški in cenami, ki naj bi delovalo pod o-kriljem trgovinskih zbornic in z jamstvom državne banke in drugih javnih ustanov. V posebnih primerih bi mogoče lahko tudi sklepali začasne dogovore z vlado in proizvajalnimi silami glede upočasnje-nja podražitev. Orlando je seveda zahteval tudi odločen preobrat davčne politike, češ da so trgovci prevelike žrtve vijaka (v nasprotju s podatki iz znanih «rdečih knjig« prejšnjega finančnega ministra Re-vigiia).
Med uglednimi gosti so bili tudi trije novi ministri, ki so v bistvu hiteli pritrjevati Orlandovim stališčem. Proračunski minister La Mal-fa je zatrdil, da je proti nadzorstvu nad cenami in še bo zavzel za sprostitev, za zajezitev inflacije pa je dovolj ponovno oklestiti državne izdatke za zdravstvo, šolo in pokojnine. Novopečeni minister za industrijo Marcora je predlagal revizijo draginjske doklade in proglasil, da je «treba delati bolje in več«. Minister za turizem Signorel-lo pa je prispeval vrsto obljub, od ponovne uvedbe bencinskih ’ bonov za tujce do novega okvirnega zakona. Opazna je bila odsotnost novega ministra za finance Formice, ki bi imel morebiti trgovcem kaj povedati o davkih,
kar zadovoljivo, manj pa »bratske države« prepričuje dejstvo, da je kar 70 odstotkov delegatov novoizvoljenih, med njimi pa je baje preko 300 tudi članov sindikata Solidarnost. S tega vidika je razumljiv sklep prvega sekretarja Sta-nislavva Kanie, ki je omogočil neizvoljenim starim članom, da se udeležujejo s pasivno volilno pravico kongresa in da sodelujejo v vodstvenih telesih partije.
Vse za Moskvo še temačne strani kongresa bodo morali poljski voditelji jutri obrazložiti sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku, ki prihaja v goste «na uradni in prijateljski« obisk, še najtežje delo pa b*' imel Stanislavv Kania v Sofiji, kjer bo moral članice sveta za vzajemno gospodarsko pomoč prositi za razumevanje in za odložitev obvez Poljske v sklopu SEV. Po vsem tem bo končno plenum PZDP kak dan pred kongresom bržkone moral določiti «meje» in cilje kongresa, ne da bi se preveč izneveril smernici »socialistične obnove«.
Minister
Malfa in predsednik Confcommercio Orlando
NA KOROŠKEM
Nasprotovanje trgovskemu maturantskemu tečaju
CELOVEC — Slovenski maturantski tečaj na trgovski akademiji v Celovcu je spet pod vprašajem. Predsednik svobodnjaške stranke Mario Ferrari - Brunnenfeld je izjavil po seji strankinega predsedstva, da njegova stranka odklanja vsako vnaprejšnjo uslugo, dokler slovenske osrednje organizacije ne vstopijo v manjšinski sosvet.
Koroški deželni glavar Leopold Wagner je na tiskovni konferenci ob obisku predsednika slovenskega izvršnega sveta Janeza Zemljariča minuli teden napovedal, da bo maturantski tečaj stekel letos jeseni. Pri tem se je skliceval na dogovor treh koroških deželnozborskih strank, ki da s tem hočejo postaviti signal za izboljšanje klime v deželi.
Ferrari pa je zdaj ugotovil, da o soglasju treh strank o tem vprašanju ne more biti govora. Za koroške svobodnjake je vstop v sosvete še naprej «test za pristno pripravljenost manjšine, da se doseže kvalitativen napredek v manjšinskem vprašanju«. (Sindok)
TEHERAN — Po nedeljskem a-tentatu na sedežu Islamske republikanske stranke, se v Iranu še stopnjuje krvava represija proti pripadnikom raznih levičarskih in laičnih organizacij, ki se nočejo u-kloniti samovolji šiitske duhovščine.
V noči s ponedeljka na torek so v Tabrizu usmrtili enajst «kontra-revolucionarjev«, med njimi tudi sestro legendarne gverilke Ašraf Deghan. V Širazu so aretirali brata in sestro Mohameda Reze Sada-tija, voditelje gibanja «mudžahe-din halk«, ki je bil že novembra lani obsojen na 10 let zapora. V istem mestu se je v «islamskem zaporu« znašla tudi neka kandidatka «mudžahedinov« na lanskih političnih volitvah. «Varuhi revolucije« so v Mašadu priprli 17 pripadnikov različnih organizacij (mudža-hedinov, pejkarov in fedainov). Val aretacij ni obšel niti glavnega mesta. Predsinočnjim so «pazdarani» vdrli v neko poslopje, kjer so se sestajali »mudžahedini«. V spopadu je bila ena oseba ubita, več jih je bilo ranjenih, »varuhi revolucije« pa so aretirali 50 oseb.
Med aretiranimi širom po državi so povečini mladinci, številna dekleta, med njimi tudi mladoletnice, ki se dobro zavedajo, kaj pomeni vlada šiitske duhovščine za iranske ženske. Potem ko so integralisti iz svojih vrst izločili in prisilili k molki. vse zmerne sile, so se sedaj lotili iranske mladine. Še najbolj pa jih buri dejstvo, da je med njimi toliko deklet, ki se nočejo ukloniti koranskim ukazom.
«Prepričan sem, da se bo zarota proti iranski islamski republiki nadaljevala«, je včeraj izjavil novi lea-der «Alahove stranke« Muhamed Džavad Bahonar, ki je zamenjal u-bitega ajatulaha Beheštija. Po njegovem mnenju ni za «nedeljski pokol« kriva samo ena organizacija temveč »vsa protirevolucionarna gibanja, ki so se združila proti Islamski republikanski stranki«. Ponovil je uradne obtožbe proti ameriškemu imperializmu, izraelskemu sionizmu, dodal še «nevemika» Sadama Huseina, a je poudaril, da je predvsem iranska levica kriva sedanjega položaja v državi. Bahonar je tudi napovedal, da bodo «islamska revolucionarna sodišča po hitrem postopku in za zaprtimi vrati sodila sovražnikom islama«.
Tudi v iranskem parlamentu, kamor so na invalidskih vozičkih pripeljali ranjene poslance, da bi sploh lahko dosegli predviden kvorum, so se razlegale obtožbe. Bržkone so tr-
ditve integralistov upravičene. Iranska opozicija je pokopala svoje i-deološke razlike, saj se je znašla v istem kotlu, pod pritiskom islamskih integralistov, ki bi jih hoteli likvidirati. Če k «uradni» levičarski in laični opoziciji dodamo še razne tlačene narodnosti od Kurdov do Azerbajdžancev in Belučev ter zagovornike monarhije, imamo vse prepotrebne primesi, da sedanja represija oblasti in terorizem opozicije preraste v pravo državljansko vojno.
Omejitev pretoka dinarjev čez mejo
BEOGRAD — Svet guvernerjev narodne banke Jugoslavije je sprejel sklep o dopolnitvi sklepa o odnašanju in prinašanju efektivnih dinarjev v potniškem prometu s tujino, ki ie bil objavljen v uradnem listu SFRJ, štev. 35 z dne 26. junija 1981.
Ta sklep predvideva, da Jugoslovani in tujci lahko enkrat letno odneso iz Jugoslavije ali prineso v Jugoslavijo 1.500 efektivnih dinarjev na osebo in to ob prvem izstopu oziroma prvem vstopu v Jugoslavijo. Ta predpis bo začel veljati 4. julija letos.
To pomeni, da Jugoslovani in tujci, ko gredo prvič iz Jugoslavije oziroma prvič prihajajo v Jugoslavijo lahko prinesejo ali odnesejo 1.500 dinarjev na osebo ne glede na to, če so do veljavnosti tega sklepa že prinašali ali odnašali dovoljeni znesek dinarjev. Ob vsakem naslednjem vstopu ali izstopu v Jugoslavijo ali iz nje ni možno odnašati ali prinašati dinarjev, (dd)
VIDEM — V prometni nesreči blizu Kluž sta včeraj izgubila življenje 43-letni Orlando Agnoletto iz Bordana in 9-letna Rosa de Barbara, pet oseb pa je bilo ranjenih.
tiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiitiHimiMimiiiiiiiiiMmiimiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiimtiniiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiuiMimiiiiiiiiil
BEGIN BO BRŽKONE OHRANIL MANDAT
Laburisti dobili biitio. a ne vojne
Dosedanje projekcije dajejo le tesno zmago laburistom Shimona Peresa - Že govorice o novih predčasnih volitvah
TEL AVIV — Manj kot 24 ur po zaprtju volilnih sedežev, ko so bile' znane samo volilne projekcije, je premier Begin sinoči pričel prva politična posvetovanja z voditeljem vsedržavne verske stranke Yose phorn Burgom. Menahem Begin je torej gotov, da bo ohranil svoj mandat tudi v prihodnji zakonodajni dobi Po prvih prcdsinočr.jih projekcijah, ki so dajale t.esno zmago laburistom Shimona Peresa se ni položaj bistveno spremenil. Vmes so ponoči prihajali protislovni podatki, ki so občasno večali ali nižali laburistični izkupiček. Pred zoro je celo kazalo, da bi lahko laburisti prepričljivo zmagali. Njihov premier Peres je že dajal zmagoslavne izjave, a ie moral kaj kmalu umakniti svoje optimistične napovedi.
Če bodo torej uradni podatki po trdili sinočnje pro.jekci.je, bo. Shi-
mon Peres dobil bitko, a ne vojne, njegova zmaga bo tako tesna, za enega ali dva poslanca da bo lahko le Menahem Begin sestavil koalicijsko vlado, saj je edini sprejemljiv za razne verske in desničarske stranke. Obenem pa se širijo govorice, da bo tudi Beginov Likud precej na tesnem. Volitve so nagradile obe največji izraelski stranki, a niso razčistile razmerja sil v državi, da bodo prej ali slej ponovno razpisali predčasne volitve. Begin bi namreč imel v prihodnji zakonodajni dobi tako tesno večino, da bi že padel, če bi se zamajal le eden od številnih stebrov njegove koalicije To pa ni tako neverjetno, saj je nacionalizem prešibki skupni imenovalec, da bi lahko za daljše obdobje združeval tako različne interese strank, ki bodo verjetno podprle Beginov Likud.
viiiiiiiiHiiiinMiiiiiiiiiiuiiiiiMiiHiiiiiiitiiiiiitifiiiiiHiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHim
ŠE PREDEN GA JE LORD CARRINGT0N URADNO SPOROČIL
SZ zavrnila predlog EGS o Afganistanu
TASS ponovno obtožuje ZDA in Pakistan «nenapovedane vojne»
MOSKVA — Sovjetske oblasti so zavrnile predlog Evropske gospodarske skupnosti za mednarodno konferenco o Afganistanu, še preden jim britanski zunanji minister Lord Carrington ta predlog uradno sporoči. Kot je v Moskvi navada je tudi tokrat moskovski radio samo «citiral» stališče afganistanske vlade, ki je zavrnila ta predlog.
Načelnik zunanjepolitičnega urada pri KP SZ Ponotnariov, pa je v pogovoru s predsednikom socia listične internacionale Willyjem Brandtom, ki se je v preteklih dneh mudil na uradnem obisku v Moskvi, dejal, da bi bila Moskva «zadovoljna», če bi lahko umaknila svo.je čete iz Afganistana, vendar bo sama postavljala pogoje. V pojasnilo je navedel izjavo afga nistanskega veleposlanika v Moskvi Habiba Mangala, ki je baje
izjavil, da bi njegova država ne
llllllll.........i.iiiuiii........................................................
ALMIRANTE BO KONČNO MORAL PRED SODNIKE
RIM — Poslanska zbornica je včeraj izdala privoljenje za sodni postopek proti kolovodji neofašistične stranke Giorgiu Almi-ranteju v zvezi z obtožbo, da je nudil kritje v videmskem fašistu Carlu Cicuttiniju, ko se je ta v Španiji skrival pred italijanskimi preiskovalci, ki so ga (pa čeprav z dokajšnjo zamudo) iskali, ker je obtožen petoveljskega atentata. Za sodni postopek proti Almiranteju se je izreklo 284 poslancev, 138 jih je bilo proti, trije pa so se vzdržali: velika večina poslancev je torej privolila v zahtevo, da beneško državno pravdništvo u-vede preiskavo proti Almiranteju. Tudi ta večina pa je majhna, če le upoštevamo, da razpolagajo fašisti samo s 30 poslanskimi mesti, Almiranteja pa je podprlo preko sto poslancev več. Glasovanje je bilo tajno in lahko si samo mislimo, kateri stranki pripadajo.
Sedaj bo končno preiskava stekla. Zadeva je znana. V okviru dodatne beneške, preiskave o petoveljskem atentatu je državni tožilec
Fortuna formalno obtožil Carla Cicuttinija, znanega furlanskega fašista, ki je »izginil« po neuspelem poskusu preusmeritve letala na ronškem letališču decembra 1972, odgovornosti za petoveljski atentat. Skratka, Cicuttini naj bi bil človek, ki je nastavil bombo v fiat 500, parkiran nedaleč od Petovelj, in nato z anonimnim telefonskim pozivom zvabil karabinjerje v past. Kljub splošnemu mnenju, da so atentat zakrivili fašisti, mnenju, ki ga je (»trdil tudi milanski sodnik D'Ambrosio, ki se je takrat ukvarjal z razkrivanjem «črnih mrež« v severni Italiji, so karabinjerji pod vodstvom polkovnika Mingarellija poslali za rešetke skupino Goričanov, ljudi ki niso imeli nobenega interesa, pa tudi ne intelektualne sposobnosti, da zagrešijo tak atentat. Izkazalo se je, da je bil postopek proti tej skupini neutemeljen in vsi so bili oproščeni. Sam Mingarelli je moral na zatožno klop pod obtožbo, da je izkrivljal preiskavo, a je bil oproščen, češ da se je samo »zmotil«.
Medtem pa so papirji priromali v roke beneškemu tožilcu Fortuni, ki je formalno obtožil Cicuttinija. Obstajal je pomemben dokaz: trak, na katerem je bil posnet anonimni telefonski poziv in na katerem je bilo mogoče po glasu prepoznati resničnega atentatorja. In tu si je Cicuttini hotel priskrbeti alibi. Dal si je operirati glasilke, ker pa sam ni razpolagal z zadostno vsoto denarja, je zaprosil »kamerade« za pomoč. In res, denar je prejel iz Italije, v Španijo pa mu ga je baje prinesla žena nekega znanega goriškega neofa-šista. Le-temu pa naj bi bil denar izročil Al-mirante.
Odtod obtožba, k’ je sprožila sodni postopek proti neofašističnemu kolovodji. Upati je le, da se tudi ta postopek ne bo končal tako, kot doslej vsi ostali, z dejanskim priznanjem »nemoči« preiskovalcev, ki jo je marsikdo z dokajšnjo mero upravičenosti imenoval kar pomanjkanje volje po ugotavljanju resnice. (hbr)
sprejela nobene «nakane«, da bi prišlo do internacionalizacije afganistanskega vprašanja.
Jasno je podobno stališče zavzela tudi agencija TASS: Afganistanskega vprašanja sploh ni. nač na vodijo Pakistan in ZDA proti Afganistanu »nenapovedano vojno« in se bodo sovjetske čete lahko umaknile samo po koncu te »vojne« in ob formalnih jamstvih, da se vojna ne bo zopet pričela.
Začetek seminarja slovenskega jezika
LJUBLJANA — V organizaciji pedagoško znanstvene enote za slovanske jezike in književnost pri filozofski fakulteti univerze «Edvard Kardelj« se je v Ljubljani začel tridnevni mednarodni simpozij na temo «Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti, in kulturi«. Znanstveno srečanje, ki hkrati pomeni tudi uvodni del v tradicionalni 17. seminar slovenskega jezika. književnosti in kulture je tretje v sklopu sistematsko zasnovanih simpozijev o obdobjih slovenske kulture. Letos je namenjen obeležitvi 150-letnice rojstva ene od osrednih osebnosti slovenske književnosti, političnega življenja in kulture — Frana Levstika. Poleg uglednih domačih strokovnjakov s področja slavistike in jugoslovanskih univerzitetnih centrov, je znanstveno srečanje zbralo tudi slaviste iz Krakova, Varšave, Moskve, Leningrada, Mannheima, Berlina, Dunaja in Celovca. V okviru simpozija bodo v skupaj 47 referatih osvetlili obdobje realizma v slovenskem, jugoslovanskem in širšem evropskem prostoru. Mednarodno znanstveno srečanje je odprl rektor univerze prof. dr. Slavko Hodžar, ki je poudaril pomen smeri realizma v drugi polovici 19. stoletja na področju Slovenije. (jp)
Tretjič
se ni ponovilo!
Tretjič se ni ponovilo! Cecovinl-jev melonarski občinski odbor te noč ni prodrl s svojim proračunom, Z izjemo fašistov, MIT in listar-jev, so ga zavrnile vse ostale v občinskem svetu zastopane politične sile. Odbor Liste za Trst je tako doživel jasno in tudi formalno izraženo nezauonico in v vsakem demokratičnem sistemu bi bila logična posledica takšne nezaupnice odstop občinskega odbora.
Toda župan Cecovini je v svojem bledem odgovoru ponovil, kar je že najavil, da namreč nezaupnice ne bo upošteval, da občinski odbor zaradi tega ne bo odstopil pač pa bo v kratkem času, verjetno v septembru, ponovno predložil v bistvu isti proračun, ki je bil tokrat zavrnjen. Šele ko bi bil ta proračun zavrnjen tudi v septembru, bi se Lista za Trst oziroma njen ol)čin-ski odbor — kot je dejal Cecovini — »mirne duše predala sodbi mesta«, kar z drugimi besedami pomeni — predčasnim volitvam.
Toda naj bo ravnanje tržaškega občinskega odbora Liste za Trst in njenega župana kakršno koli, dejstvo ostane, da se je s tokratno zavrnitvijo njenega proračuna odprl na občini (ni pa tudi nobenega dvoma, da se bo kmalu f; na pokrajini) proces iskanja drngučnih formul na krmilu tržaške občine in pokrajine. Kako se bo ta proces končal je v tem trenutku težko predvidevati, saj bo to v veliki meri odvisno ne le od sedanje pripravljenosti posameznih strank, pač pa predvsem od odločitve volivcev na ponovnih občinskih volitvah, kolikor se ne zd: verjetno, da bi se katera od odločilnih sil do septembra premislila in s svojim vzdržanjem podaljšala še za leto dni življenje odbora LpT, ki je v treh letih svojega življenja že dovolj zgovorno dokazal, da ni dora-stel nalogi in da objektivno deluje proti interesov Trsta in njegovih prebivalcev.
NA NOČNI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Z večino demokratičnih strank zavrnjen Cecovinijev proračun
Proti proračunu so glasovali svetovalci KD, KRI, PSI, SSk, PRI, PSDI in en radikalec,
za proračun svetovalci LpT, MSI in MIT, vzdržali pa so se trije svetovalci
macora 3 v Rojanu. Na dnevnem redu bosta poleg drugega vprašanji ribjega tržišča in trgovskega načrta.
Tržaški občinski svet je na sinočnji seji z 29 proti 22 glasovom (3 vzdržanimi) zavrnil proračun občinskega odbora Liste za Trst. Za vrnil ga je z glasovi demokratičnih strank, ki so negativno ocenile odborove politično - programske predloge za tekoče leto. Kljub temu pa je manjšinski odbor LpT ostal na svojem mestu; sploh ni upošteval izida glasovanja, s katerim mu je občinski svet dejansko izrekel nezaupnico. Kot je ponovil župan v svoji sinočnji repliki, bo odbor še enkrat predložil proračunski dokument v kratkem roku. Ta rok pa, po vsej verjetnosti ne bo tako kratek, če pomislimo, da smo že na začetku julija in bo kmalu nastopil poletni premor tudi za delovanje občinske uprave, ki bo svojo dejavnost ponovno obnovila z mesecem septembrom.
S tem v zvezi velja še povedati, da je prav včeraj pokrajinski nadzorni odbor poslal «opomi;i» občinski upravi, naj pred 6. julijem skliče sejo občinskega sveta za odobritev proračuna za finančno leto 1981, o katerem naj občinski svet sklepal pred 13. julijem. Ta »opomin« je župan komentiral kot brez pomena, saj je občinski svet o tem vprašanju sklepal na sinočnji seji.
V	sklepnem glasovanju, s katerim se je zaključila dolga razprava, ki je trajala več sej, je bil izid na slednji: proračun so poleg 17 predstavnikov LpT (odsoten je bil svetovalec Cusmich) podprli še 4 mi-sovci ter indipendentistični svetovalec Marchesich: skupno ga je torej podprlo 22 svetovalcev. Proti pa je glasovalo 13 svetovalcev KD iodsotni so bili Hausbrandt, Civi-din in de Banfield, ki so bili na listi KD izvoljeni kot neodvisni ter predstavnik strankine desnice Can toni) 10 komunistov (svetovalec Biava je moral zaradi nenadne slabosti predčasno zapustiti sejo), 2 svetovalca PSI, po en svetovalec SSk, PRI in PSDI ter radikalec Ercolessi, skupno 29 glasov. Vzdržal se je neodvisni svetovalec An-ghelone, ostala dva radikalca pa sta v glasovalni izjavi napovedala, da se ne bosta udeležila glasovanja; v trenutku glasovanja, ki je bilo poimensko, pa sta bila v sejni dvorani.
Proračunski del sinočnje seje se je ob prisotnosti številne publike začel z županovo repliko, nakar so načelniki vseh svetovalskih skupin podali glasovalne izjave.
V	svoji repliki svetovalcem, ki so posegli v razpravo, je župan Ceco-vini v precej polemičnem tonu skušal braniti in poveličati delo, ki ga je v tem času opravil odbor LpT.
Delali smo z veliko resnostjo, je naglasil župan, in dosegli nekatere u-spshe. Zdaj smo na tem, da dosežemo še druge pozitivne rezultate in je od posameznih strank odvisno, ali jih bomo res dosegli ali tte. Zadnjo oceno bo vsekakor dal posamezen občan - volivec, katerega je LpT, prva v Italiji, pripravila k temu, da pobliže sledi — prek televizije — delovanju občinskih organov.
Med »pozitivnimi dosežki* listar-skega odbora je Cecovini navedel razvoj ljudskih gradenj, avtocestna odseka na trasi Pcmol VIL - Padri-če, ureditev vprašanja silosa, preselitev sedeža gasilske službe v Ul.
D'Alviano, rešitev vprašanja bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju, razširitev športnega centra, ureditev premogovnega terminala, rešitev vprašanja nameščencev občinske uprave itd., v tem okviru pa ,ie podrobneje razčlenil razloge, zaradi katerih se občinski odbor zavzema za uresničitev načrta, ki predvideva postopen prehod k jedrskim izvorom energije.
Glede odnosov med občinsko pravo in rajonskimi sveti je Cecovini zanikal, da bi bili slednji kakorkoli zanemarjeni. Po njegovem so ti organi vedno pravočasno seznanjeni z vsemi vprašanji, ki se jih tičejo, občinska uprava skuša čim prej ugoditi vsem njihovim željam in je stalno v stiku z njihovimi predsedniki. Tudi kritike, ki gredo na račun občinske uprave, kar zadeva mestno čistočo, so po županovem mnenju povsem brez osnove, saj so «občani gotovo opazili, da je mesto v zadnjih tednih bolj čisto kakor sicer* in položaj na tem področju se bo še izboljšal, ko bo občinska uprava sprejela v službo še 30 - 40 dodatnih delovnih moči. kakor je že dalj časa predvideno.
Skratka, je še dejal Cecovini, nihče pe more trditi, da bi neki drugi odbor lahko opravil več, kakor je opravil odbor LpT, ki se mora iz dneva v dan soočati r težavami, ki izhajajo ne morda iz drugačnih gledanj na upravne zadeve, temveč iz golega političnega nasprotovanja.
Če bo proračun — je na koncu dejal župan — zavrnjen, !:akor vse daje misliti, ga bo LpT predelala ob upoštevanju izkušenj, ki si jih je nabrala med razpravo, in novih dejavnikov, ki bi se med tem Časom pojavili, in ga v kratkem ponovno predložita v odobritev. Če bi pa pri tem naletela na nepremag l.iivo opozicijo, se bo soočila z u-streznimi posledicami z mirno vestjo ter se bo prepustila sodbi mesta. v imenu in v interesu katerega izvaja svoje upravne naloge.
Glasovalne izjave, o katerih bomo še poročali so pedali svetovalci Ri-chetti (KD), Di Giorgio (MSI), Lan-za (PSDI), Ercolessi (PR), Lokar (SSk), Monfalcon (KPI), Pacor (PRI), D'Amore (PSI), Marchesich (MIT), Cominotto (PR) ter neodvisni svetovalec Anghelone.
na svoji torkovi seji potrdil delo, ki ga je strankina delegacija opravila v okviru dosedanjih pogajanj s KPI in s PSI.
stopniki investitorjev, ki so Zvezna carinska uprava, republiški sekretariat za notranje zadeve in Republiška skupnost za ceste.
Jutri odprtje novega mednarodnega prehoda pri Fernetičih
Jutri ob 11. uri po sednjeevrop-skem času bodo na meji pri Fernetičih slovesno izročili prometu novi jugoslovanski mednarodni prehod. Slavnostni govornik bo republiški sekretar SR Slovenije za notranje zadeve Tomaž Ertl. Prisotni bodo predstavniki skupščine občine Sežana, člani Gradbenega odbora za mednarodni mejni prehod ter za-
Movno sporočilo SSk
Zbor volivcev Slovenske skupnosti devinsko-nabrežinske občine je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
ZAKLJUČEN 2. KONGRES SPI-CGIL NA POMORSKI POSTAJI
Jutri se ho sestal devinsko-nabrežinski občinski svet
Jutri, 3. julija, ob 18.30 se bo sestal v dvorani srednje šole v Ses-ljanu (Naselje S. Mauro) devinsko-nabrežinski občinski svet. Dnevni red: proračun za leto 1981; gradbena zadruga «2000» (pogodba); zadruga CELC (pogodba za urbanizacij-ska dela in oprostitev plačila za gradnjo); najem posojila za občinsko športno igrišče in drugo.
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE NA GRADU SV. JUSTA
Bogat repertoar SSG za naslednjo sezono kljub zaskrbljujočim finančnim težavam
Slovenskim in italijanskim časnikarjem sta spregovorila predsednik SSG B. Samsa in ravnatelj M. Košuta
® Rajonski svet za Novo mesto Novo mitnico se bo sešel v ponedeljek, 6. julija, ob 20.30. Govorili bodo tudi o pravilniku za trgovanje z ribami ter o občinskem trgovskem načrtu.
• Rajonski svet za Rojan - Greto Barkovlje bo zasedal v torek, 7. julija, ob 18.15 na sedežu v Ul. Er-
Upokojenci kot aktivni dejavniki v središču družbenega dogajanja
V zaključnem dokumentu zbrane številne zahteve kategorije - Poziv k skupnemu boju za dosego globalne zaščite slovenske manjšine v deželi
Človek, ki po nekaj desetletjih dela odhaja v »zasluženi pokoj*, nikakor ne preneha biti aktiven član družbe, temveč ostaja še naprej v žarišču političnega, gospodarskega in socialnega dogajanja okolja, v katerem živi. Zaradi tega je njegova pravica in dolžnost, da se še naprej v prvi osebi sooča z vsemi glavnimi vprašanji družbe.
Ta osnovni koncept je preveval včerajšnjo razpravo v zaključnem delu 2. deželnega kongresa Sindikata italijanskih upokojencev SPI -CGIL na pomorski postaji, ki se je končal z nastopom predstavnika osrednjega tajništva sindikata J.
Sacchettija. Koncept izhaja tudi iz dokumenta, ki so ga sprejeli delegati (okrog 150 predstavnikov 25 tisoč vpisanih članov na območju
Furlani,je - Julijske krajine) in ki	Pogled v glavno dvorano pomorske postaje med kongresom
se praktično ukvarja z vsemi važ-	.	.	...	,, .	,
nejšimi problemi naše družbe. Ta vodov m odpraviti sedanje zamude ko obravnava dokument širše vpra-'(Pf1 lzp aiPvan-lu . -dozorelih Pokoj-šan.je popuščanja napetosti in miru nm’ v svetu ter v tej zvezi poziva vla do, naj se zavzame za to, da bo
trezna pamet prevladala nad silo orožja in da bodo Ogromna finančna sredstva, ki so zdai namenjena oboroževanju, preusmerjena v uresničevanje raznih pobud socialnega značaja.
Kar zadeva notranjo ureditev v Italiji, se dokument zavzema za resno načrtovanje gospodarskega in socialnega razvoja, za zajezitev inflacije, za uresničitev napovedanih preosnov, predvsem zdravstvene, davčne in seveda pokojninske V okviru slednje je treba odpraviti vsa razlikovania med pokojninami in plačami aktivnih delavcev, izboljšati poslovanje pokojninskih za-
Poletni center bo treba plačati
Po posvetovanju z rajonskimi sveti je občinska uprava odločila, da bodo morale družine otrok, ki se bodo letos udeležili poletnih centrov, prispevati k stroškom za upravljanje centrov. Prispevek znaša 25.000 lir na otroka za vsako izmeno.
Vsoto je treba položiti na poštni tekoči račun št. 11/624 naslovljen na »Tržaško hranilnico — tresorpa služba, Ul. Nordio ID s pripisom »Kvota za sodelovanje na poletnih centrih*. Za udeležence prve izmene je treba poravnati izplačilo do 20. t.m., za udeležence druge izmene pa do 20. avgusta.
Prispevka so oproščene družine z družinskimi dohodki nižjimi od 8.400.000 lir (z enim otrokom), 9.600.000 lir (dva o-troka), 10 milijonov lir (trije otroci) ali 12 milijonov lir (štiri ali več otrok). Ustrezne prošnje morajo nasloviti na Oddelek IX — Zdravstvo in higiena — Ul. Torino 8.
V deželnem merilu dokument poudarja potrebo po izboljšanju socialnih in zdravstvenih storitev, ki so namenjene starejšim deželanom, zlasti kar zadeva poslovanje zavodov za ostarele in programe za gradnjo ustreznih stanovanj V tej zvezi se v dokumentu posebej omenja nevzdržen položaj številnih u-pokojencev na potresnih območjih naše dežele, ki še vedno živijo v zasilnih prostorih in montažnih ba rakah Deželna uprava je nadalje dolžna poskrbeti za to. da ne bodo starejši občani prepuščeni samim sebi. temveč da bo zagotovljeno njihovo vključevanje v socialno in kulturno življenje skupnosti. K temu bi v veliki meri lahko pripomogla že sama preureditev sedanjih zavetišč, ki naj bi bila poslej «odprta» in predvsem opremljena z vsemi potrebnimi socialnimi strukturami (menzami, zdravniškimi ambulantami itd.).
Dokument obravnava še vrsto drugih perečih problemov, kot so na primer problem ženske delovne sile in vprašanje mladinske brezposelnosti, na koncu pa poziva vse upokojence v deželi, Italijane in Slovence, naj se vključijo v sindikat in s tem utrdijo njegove strukture ter naj se skupno borijo za dosego boljših življenjskih pogojev ter za to, da bo slovenski manjšini na območju Furlanije - Julijske krajine zagotovljena globalna zaščita v duhu načel italijanske ustave.
bo nova cena stopila v veljavo po nastopu- pristojnih pokrajinskih odborov za cene, ki bodo predhodno določili novo ceno mleka v prodaji na drobno.
DREVI V GABROVCU
Nagraditev vinogradnikov
Drevi ob 19. uri bo v društveni gostilni v Gabrovcu priložnostna slovesnost na kateri bodo nagradili vinogradnike, ki so sodelovali na letošnji 17. občinski razstavi vin v Zgoniku. (B. S.)
• Deželni zavod za poklicno usposabljanje javlja, da 10. julija nepreklicno poteče rok za vpis k hotelsko - gostinskim tečajem. Prošnje gre predložiti ravnateljstvu zavoda, Ul. Vidali 1, Trst.
Včeraj je Slovensko stalno gledališče priredilo na Gradu sv. Justa tiskovno konferenco, na kateri so člani vodstva seznanili prisotne z repertoarjem za prihodnjo sezono, podali obračun lanske sezone in seveda spregovorili o finančnih težavah našega gledališča. Prisotne so seznanili tudi s spremembami v izvršnem odboru SSG.
Uvodno poročilo je podal novi predsednik SSG Bogo Samsa, ki je med drugim dejal: »Slovensko stalno gledališče ima zelo važno vlogo med slovensko manjšino, saj je njen kulturni osveščevalec. Gledališče je odraz celotne manjšine na področju, kjer živi in je tudi edina ustanova, v kateri prihaja organizirano do izraza enotnost v skupni upravi slovenske gledališke hiše. V upravi je prišlo do nekaterih sprememb, saj ni bil zamenjan samo predsednik, temveč tudi nekateri člani ožjega izvršnega odbora. Te spremembe so seveda dokaj zapletene in zato je prišlo tudi do zahtev, da se razpravlja o notranjih odnosih, kar se je v okviru gledališča in njegovih upravnih organov pričelo*. Samsa je nato dejal, da ima SSG vlogo, ki presega manjšinske okvire, saj je aktivni povezovalec kulturnih dobrin romanskega in slovanskega sveta. Na odprti meji je torej odraz »najplemenitejšega, kar obstaja v dveh narodih. ki tu živita in ustvarjata.* Predsednik je prisotne obvestil tudi o zaskrbljujočem finančnem Stanju SSG. Omenil je podporo odgovornih dejavnikov dežele Furla-nije-Julijske krajine in krajevnih oblasti v Trstu, k temu pa je dodal naslednje: »Ministrstvo za turizem in predstave je SSG vključilo med stalna italijanska gledališča. Žal so redne podpore še vedno nezadostne, zaradi tega prihaja do stalnih deficitov, za katere nista kriva gledališče in njegova u-prava, in ki se krijejo s krediti na osnovi jamstev deželne uprave. Krediti so vedno dražji, dolgovi naraščajo, z njimi tudi obresti, tako, da postaja finančno stanje vedno bolj zaskrbljujoče. Zato želimo in zahtevamo dokončno rešitev tega vprašanja in to tako, da se s posebnim ukrepom uredi stanje za preteklost in za prihodnost*. Urejeni finančni pogoji so seveda bistvena postavka, da bodo lahko, u-, metniško visoko sposobni igralci in igralke ter tehnično usposobljeno osebje delali v normalnih pogojih, ki pomenijo nemajhno spodbudo za še večje umetniške dosežke.
Prav o umetniških dosežkih in o repertoarju za prihodnje leto je spregovoril ravnatelj SSG Miroslav Košuta. Najprej je Orisal bistvene smernice pri sestavitvi repertoarja, ki so: vloga mostu med dvema narodoma, družbenokritična angažiranost, mediteranska obarvanost in dostopnost čim širšemu občinstvu, ki pa ne zmanjšuje ambicij v umetniškem in gledališkem iskanju. K temu je Košuta dodal skrb v iskanju novih gledalcev in seveda novih igralnih prostorov ter skrb za mlade gledalce. Tako osnovana gledališka politika je že rodila dobre sadove. V lanski sezoni je naraslo število lastnih predstav od 207 na 239, z gostovanji pa je bilo predstav 251. še občutnejši je bil
porast obiskovalcev, katerih število je. preseglo 60.000 enot.
Predstavi, kot s*', bili «ženski na podeželju* Dacie Maraini in Mrakov »Proces*, sta želi velike uspehe v številnih krogih. S »Procesom* je SSG gostovalo po raznih cerkvah od Tržaškega pa tja do Gornjega Tarbija in Žabnic; predstava je že 22-krat napolnila cerkve. Tu se je Košuta zahvalil župnikom, ki so sodelovali in omogočili igranje v cerkvah. Omenili smo dve predstavi le zaradi prostora, ki nam je na razpolago, saj uvršča gledališče v svojem repertoarju vrsto «uspešnic». Vodstvo namreč teži k temu, da ne izbriše iz repertoarja del, po katerih je še veliko povpraševanja. V tem smislu je emblema-tična Andersenova «Snežna kralji-ca», ki jo je gledališče v treh letih uprizorilo že stotrikrat, kar predstavlja svojevrsten rekord. Nekatera dela iz minule sezone pa bo
gledališče ponovilo tudi v prihodnji, i SSG ima že predvidene nekatere V programu za prihodnjo sezono I turneje in to po avstrijskem Koro-je SSG upoštevalo osnovno smerni- j škem, po Bosni in Hercegovini in ce svoje repertoarne politike in u- i Črni gori.
vrstilo v abonma sledeča dela: Ferdo Kozak «Punčka», Eduardo De Filippo «Dolgonoge laži*; Federico Garcia Lorca «Krvava svatba* in Nikolaj V. Gogolj »Ženitev*; izven abonmaja pa še: Matjaž Kmecelj «Intervju» in Victor Lanou:: »Odpirač*. Otroška predstava bo »Jurček* Pavla Golie, za šole pa se bo SSG spomnilo stoletnice smrti Josipa Jurčiča in 40-letnice ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev. Podrobneje bomo o repertoarju še pisali, naj tu omenimorda so predvidena še gostovanja gledališč iz Slovenije in iz Hrvaške, z gostovanjem bo gledališče počastilo tudi 150-letnico Levstikovega rojstva. Košuta je poudaril pomen teh gostovanj in govoril še o sodelovanju z gledališčem iz Nove Gorice. Tudi
iiiiiiiiiiiiiiHiiiiMimiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMtiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiii.
DANES SE PRIČNEJO VELIKE MATURE
Na Tržaškem bo pisalo nalogo nad sto slovenskih dijakov
Danes se v vsej Italiji pričnejo na višjih srednjih šolah maturitetni izpiti. Isto velja seveda tudi za slovenske višje srednje šole. kjer bo danes na Tržaškem pisalo slovensko nalogo več kot sto dijakov. Na trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois* je 50 maturantov, na učiteljišču »Martin Slomšek* jih je 13, na znanstvenem liceju »France Prešeren* jih je 44, na istoimenskem klasičnem liceju pa sta samo dva maturanta. K temu bi dodali še šolo za vrtnarice, kjer bo polagalo izpite 7 učenk.
O maturah se veliko govori in piše, marsikdo trdi, da je takšna preizkušnja povsem nepotrebna, drugi mislijo očitno drugače, saj b: v nasprotnem primeru matur več ne bilo. Mature pa so kljub negodovanjem in kdor mora sesti pred ocenjevalno komisijo, mora pač to narediti; nerganja so primernejša po opravljeni dolžnosti. Če ne drugo zaradi živcev. V pričakovanju reform voščimo torej letošnjim maturantom vse najboljše, o sreči ne govorimo, ker se nam zdi le važnejše znanje...
IZID ZRELOSTNIH IZPITOV NA ŠOLI »FRAN ERJAVEC*
Na nižji srednji šoli »Fran Erjavec* v Rojanu je zrelostni izpit o-pravilo 21 dijakov in dijakinj, to so; Andrej Bole, Marko Civardi, Darjo Mosetti, Pavel Pisani, Fabrizio Polo jac, David Pupulin, Damir Starc, Moreno Vertovec, Gianni Zeriul, Roberto Žnideršič, Andrej Zugna, Irina Antoni, Valentina Busechian, Elizabeta Cesar, Bruna Cok, Katja Dolhar, Erika Ferfoglia, Marina Furlan, Barbara Lokar, Patrizia Požar in Barbara Repinc.
Nova odkupna cena za mleko
Delegati kmetijskih organizacij in industrijskih obratov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mlečnih izdelkov, so te dni v skladu z zakonom štev. 306 iz leta 1975 določili novo odkupno ceno za kravje mleko, dostavljeno v hlevu oziroma pri živinorejcu. Cena znaša 394 lir za liter, davek IVA vključen, oziroma 400 lir za liter, če je mleko spravljeno v hladilniku. V naši deželi
PROCES 0 NESREČI PRI CRLJANU S 16 MRTVIMI
v
Šofer «avtobusa smrti» zatrjuje daje vozil povsem po predpisih
V ponedeljek nadaljevanje procesa z zaslišanjem dveh tehničnih izvedencev
Spomin na najbolj črn dan trža ške črne kronike je včeraj žalostno zaživel v dvorani tržaškega kazenskega sodišča. Pred sodniki se je znašel voznik «avtobusa smrti*, ki je 18. julija 1977 po trčenju na obalni cesti pri Grljanu zgrmel v škarpo s tragičnimi posledicami; 16 mrtvimi in 34 ranjenimi, šofer Al vise Benedetti, 56 let, doma iz kraja Cassacco pri Vidmu, je na procesu obtožen soudeležbe pri nenamerni povzročitvi prometne nesreče.
Dogodek je tržaški javnosti predobro znan. Do nesreče je prišlo v prvih popoldanskih urah tistega vročega julijskega dne pred štirimi leti, ko je linijski avtobus pe-
ljal po obalni cesti namenjen v Videm. Tedaj je v nasprotni smeri Po divjem prehitevanju iz dvojnega ovinka po sredini cestišča pridrvel rdeči fiat 128, ki je silovito trčil v prednji levi del avtobusa. Težko vozilo je najprej zaneslo v desno, nato v levo, dokler ni po kakih 50 metrih silovito treščilo v obcestno ograjo, jo prebilo in zgrmelo v 15 do 20 metrov globoko škarpo. Voznica fiata 128 Licia Ferrara Benuzzi je bila na mestu mrtva; v avtobusu je izgubilo življe nje 15 potnikov.
Alvise Benedetti je sodnikom obnovil dogodek. Dejal je, da je vozil povsem normalno, pod 70 kilometri na uro, ki je največja dovo-
Tudi sinoči predstava s klovni in cirkusom
Včerajšnja ugotovitev, da poteka revija «Gledališče na trgu za otroke» v Miljah v nekakšnem zatišju, je bila najbrž pravilna. Pozornost občinstva je obrnjena na predstave, ki bodo na sporedu danes in v prihodnjih dneh, ko bo miljska manifestacija dosegla tudi svoj kakovostni vrh. Taka razporeditev je prav gotovo hotena in nemara nujna. Prva polovica je bila namreč bolj v znamenju filma Luigija Comencinija, druga pa bo v znamenju gledališča, kar je konec koncev tudi glavna vsebinska poanta celotne manifestacije. Ne bi hoteli na tem mestu trditi, da film ske predstave niso kakovostne, kvečjemu nasprotno. Vendar je tudi res, da so filmi na ogled domala vsak dan, medtem ko so gle dališke predstave v tem smislu bolj redkost, predvsem ko gre za gostovanja iz drugih i-talijanskih in evropskih mest. In tako bosta le drevi dve teatrski predstavi, ki bosta prav gotovo pritegnili pozornost občinstva, kot tu-
di uprizoritve za petek, soboto in nedeljo, ko bodo nastopili tudi gledališčniki iz Pariza, Mi lana, Reggio Eemilije, Turina itd. Ne gre niti pozabiti, da bo v nedeljo zjutraj na sporedu nastop lutkovne skupine kulturnega društva «Valentin Vodniku iz Doline, kar bo predstavljalo v razvoju t • skupine prav gotovo pomemben korak.
Tudi včerajšnji dan je bil v okviru miljske manifestacije prav gotovo slikovit, ne pa u strežno kakovosten. Izjema je bila mogoče jutranja predstava v otroškem vrtcu ex Fon deria, ko so v sicer neustreznih prostorih, a pred zelo številno otroško publiko nastopili člani zadruge uTeatro deli'Angolo» iz Turina. Slo je bolj za prikaz animacije, ki pa je na letela pri otrocih na živ odziv. V ostalem pa se je v miljski osnovni šoli nadaljeval prikaz animiranih filmov Uba hverksa, medtem ko so v kinodvorani Verdi vrteli Comen-cinijev film Heidi. Ueidi je edini film, ki ga
je znani režiser v popolnosti posvetil otrokom, gre pa za znano zgodbo o deklici, ki živi v švicarskih planinah in mora v mesto. Comen-cini je seveda posnel še več filmov na otroško tematiko, ni pa v njih govoril toliko najmlajšim, ampak predvsem odraslim, ki velikokrat podcenjujejo otroka in njegov svet.
Gledališki del so zvečer na trgiču Calle dei Pancera zapolnili člani gledališke zadru ge tScuola deli’Ar tet iz Vidma. Odigrali so predstavo, v kateri nastopata klovna Gege m Caramello, ki počenjata na odru vseh vrst jragolij. Predstava je slonela predvsem na dialogih in bolj ali manj posrečenih dovtipih, ki pa niso v celoti zadovoljili številnega občin stva. Vse preveč je bilo statike, da bi lah ko predstava učinkoviteje delovala na gledal ce. Cirkuška tehnika ni bila dovolj izpeljana, vendar pa gre poudariti, da je bila predstava pač namenjena mladim in najmlajšim in je te pošteno zabavala, (mč)
ljena hitrost za avtobuse na obalni cesti. Bil je na svoji strani cestišča, desni, približno poldrugi meter od roba ceste, ko jt videl avtomobil, ki je pridrvel iz dvojnega ovinka. Trčenje je bilo neizogibno. Silovit sunek ga je vrgel s stola, v hipu se je oprijel volana, pritisnil na zavore, a ni mu uspelo ustaviti vozila. Avtobus je nekajkrat zazibalo, nato ga usmerilo v levo, proti ograji, v škarpo. Zanikal je, da bi tik pred trčenjem prehiteval druga vozila, zanikal je tudi, da je vozil sredi cestišča.
Njegove trditve so potrdile praktično vse priče. Bili so to potniki nesrečnega avtobusa in avtomobilist, ki je ravno nekaj stotin metrov pred nesrečo prehitel avtobus. Slednji je le za las ušel trčenju z rdečim fiatom 128, v vzvratnem ogledalcu pa je lahko videl, kako se je le nekaj trenutkov zatem odvijala tragedija. Včeraj so sodniki zaslišali skupno 21 prič, na procesu pa se ni predstavila nobena od prav tolikih prizadetih strank, saj so vsem že poravnali odškodnine.
Proces so nato prekinili ter ga preložili na ponedeljek, 6. julija, ko bodo sodniki zaslišali dva tehnična izvedenca: sodnega izvedenca inž. Lipparinija, in dr. Gaggio, ki ga je imenovala zavarovalnica avtobu snega podjetja. Prvi zaključuje svoje poročilo o nesreči s trditvijo, da je avtobus vozil prek srednje črte cestišča (za kakih 30 cm) s hitrostjo več kot 70 km na uro (približno 90 km na uro), drugi pa ugotavlja, da je vozil avtobus na svoji strani cestišča po predpisih in da zato šofer avtobusa ni kriv za nesrečo. Soočenje med obema Izvedencema bo v ponedeljek
V seznamu dijakinj in dijakov, ki so opravili zrelostni izpit na nižji srednji šoli »Ivan Cankar«, objavljenem včeraj, je izostalo ime dijakinje Sare Umari. Poleg tega so bili pod oznako III. A razred navedeni dijaki in dijakinje III. B razreda in obratno.
• Rajonski svet za upravni okoliš Skedenj - Čarbola se sestane danes ob 20. uri v prostorih občinske izpostave v Ul. Roncheto 77. Med drugim bo govor o ribjem tržišču.
Ansambel SSG bodo tudi v prihodnji sezoni okrepili s svojim sodelovanjem nekateri igralci iz Slovenije. Repertoarna podoba našega gledališča je torej jrsno začrtana tudi za prihodnjo sezono, upati moramo. da ne bo umetniški! ambicij klestilo pomanjkanje denarja. Italijanski pesnik Euger o Montale je nekoč izjavil, da sta za pisanje pesmi noleg talenta potrebna le pero in košček papirja, za gledališko predstavo pa to ni dovolj, kljub volji in umetniški sposobnosti. .
K diskusiji, ki je sledila uvodnim poročilom, so sodelovali slovenski in italijanski časnikarji. Podrobne-jj so se med drugim zanimali za finančno stanje, za organik gledališča, za nadaljnji program in razvoj gostovanj ter za sodelovanje s slovenskimi in splošno jugoslovanskimi gledališči.
Smrt 44-letnega moškega v neznanih okoliščinah
Stanovalci poslopja v Ul. Pola 19 so včeraj opozorili agente javne varnosti, da se z balkona pritličnega stanovanja že nekaj dni širi neznosen duh. S pomočjo gasilcev so agenti sinoči vdrli v stanovanje 44-letnega Giuseppeja Faventa, ki je ležal mrtev na balkonu. Njegova smrt je nastopila baje že pred 15 dnevi. Moški je do balkona, ki ima cementno pregrajo in je torej od zunaj nepregleden, verjetno splezal s ceste, saj so bila vrata na balkon zaklenjena.
Ob smrti drage mame Alojzije Sancin izreka družini in svojcem globoko sožalje mošk> pevski zbor «V. Vodnik« iz Doline.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
ALOJZIJA BOŽIČ vd. SANCIN
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 3. t.m.,, ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev ,v Dolino.
Žalujoči: hčeri Silvija in Milena z družino, sin Stojan z ženo Jolando, sestre Lina, vnuka, pravnukinja in drugo sorodstvo
Dolina, 2. julija 1981
Za vedno nas je zapustila naša draga
GIUSEPPINA KOLMAN
Pogreb bo danes, v četrtek, 2. julija, ob 10. uri iz štivan-ske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči hčerki Erika in Gizela, snaha Anica, zet Ferruccio, vnuka Neva in Graziano ter drugi sorodniki
Medja vas, 2. julija 1981
Žalovanju se pridružujeta družini Gabrovec in Ferluga.
Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga
ANGELA PERIC PIERI por. C0SSUTTI
Pogreb bo danes, v četrtek, 2. julija. Ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Za njo žalujejo: mož Silvano, brat Franc, sestri Marija in Justina z družinami in drugo sorodstvo
Trst, Opatje selo, Buenos Aires, Nova Zelandija, 2. julija 1981
V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi
IVAN KLUN
Pogrebni obred bo danes, 2. t.m., ob 15.30 v pokopališki cerkvi v Sesljanu.
Žalujoči: žena, hči, sin in vsi sorodniki
Sesljan, 2. julija 1981
\
2. 7. 1979
2. 7. 1981
Danes sta pretekli dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi
STANISLAV OBLAK
Vedno se ga spominjajo mama Olga, Marija, Vera in Marko.
GORIŠKI DNEVNIK

2. julija 1981
S POVRAČILOM 90 ODSTOTKOV IZDATKOV ZA ZDRAVLJENJE
Dežela poizkuša zajeziti odhajanje bolnikov v tuje zdravstvene domove
Na predlog odbornika za zdravstvo Antoninija je deželni odbor sprejel važen ukrep, s katerim namerava zajeziti povpraševanje prebivalcev po tujih specializiranih zdravstvenih strukturah in ustanovah ter pospeševati sprejem v državne zdravstvene ustanove. Tako je vsaj rečeno v tiskovnem poročilu dežele. S tem ukrepom bodo namreč bolnikom povrnili 90 od sto vsote oziroma stroškov, če se bodo le odločili za zdravljenje v italijanskih kardioloških in nevrokirurških zavodih, ki nimajo konvencij z drugimi ustanovami. Ukrep bo odpravil tudi nekatera nesoglasja, ki so se pojavila v zadnjem času na tem področju.
V zadnjem času smo bili namreč v deželi priča čedalje večjemu povpraševanju po zdravljenju v tujih nevrokirurških in kardioloških klinikah, za kar je bilo krivo tudi znatno povračilo stroškov, v višini 70 od sto, kar se je bolnikom vsekakor splačalo, medtem ko je bila odškodnina za podobne usluge v državnih zavodih popolnoma neustrezna. Računali so jo namreč po «čudnih« parametrih, kar je vzbudilo določeno nezadovoljstvo.
Z usvojitvijo predloga odbornika Antoninija si je dežela zadala za cilj tudi, da omeji «izvoz» italijanske valute in propadanje tehnično-zdravstvenega potenciala, ki že obstaja na državnem teritoriju.
MlIllllllllItKIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllMlIllllllllllll
Razna obvestila
Obvestilo v zvezi s poletnimi centri
Pripravljalni odbor poietnih centrov za Zgonik in Repenta-bor obvešča starše, ki nameravajo vpisati svo.ie otroke v enega izmed omenjenih centrov, da je na razpolago še nekaj prostih mest Interesenti naj se čimprej javijo na higienskem uradu posameznih občin, k.jer bodo dobili vsa ustrezna pojasnila.
V Domu Albina Bubniča v Repnu bo danes ob 20.30 drugi informativni sestanek za starše otrok iz devinsko - nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine, ki se bodo udeležili letošnjih poletnih centrov.
Gledališča
Tržaška občina «gluha» za probleme ostarelih
Tržaška sekcija Sodišča za pravice bolnikov ostro obsoja namen tržaške občine, ki hoče poveriti ustanovi ITIS skoraj vse pristojnosti za pobude v korist ostarelim občanom. Po razpustitvi bivše ustanove, ki je skrbela za ostarele, ECA, bi mo rala občina poskrbeti za starejše, a se tega očitno otepa.
Odbor za proučevanje tržišča dela v F-JK
V ponedeljek so v sklopu dežele Fuflanije - Julijske krajine umestili posebni odbor za proučevanje trži-ščsf dela v naši deželi. Novi organ bo Obiral statistične podatke za spoznanje teženj in zahtev tržišča za delovno silo, kar bodo lahko uporabile številne socialne in gospodarske komponente naše dežele. Odbor bo sodeloval nadalje z deželnim zavodom za poklicno izobraževanje in z deželno komisijo za zaposlovanje
VERDI
Z Gilbertovo opereto «La casta Susanna« se bo danes ob 20.30 v gledališču Verdi dvignil zastor -a operetni festival 1981.
Orkester gledališča Verdi bo vodil Gert Meditz, protagonista Elena Zilio in Antonio Bevacqua ter še Au-rora Banfi, Gino Pernice, Evelina Sironi, Riccardo Peroni, Maria Lore-dan, Luigi Palchetti, Gianna Jenco, Lino Robi, Claudio Giombi, Gianfran-co Saletta in Dario Zerial. Otvoritvena predstava bo posvečena udeležencem mednarodnega kongresa za angiologijo, ki bo v Trstu od 2. do 5. julija. Pri blagajni gledališča (tel. 631948 - 62143) prodaja vstopnic za prvo predstavo, za katero pa je v parterju in v ložah rezerviranih nekaj sto mest za zdravnike in njihove svojce, ki se udeležujejo kongresa.
Vse operete v okviru letošnjega festivala bodo izvajane po sedemkrat in tudi ponovitve operete «La casta Susanna« bodo po naslednjem vrstnem redu: v soboto, 4., v nedeljo, 5., v četrtek, 9., v soboto, 11., v nedeljo, 12., in v petek 17. julija.
Sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANP1 Podlonjer -Sv. Ivan obvešča vse bivše borce in aktiviste, ki 'niso še prejeli odlikovanja iz SFRJ, naj se zglasijo pri odboru na sedežu Ljudskega doma v Ppdlonjerju od 19. do 20. ure ali po telefonu — 53745 — od 14. do 15. ure (tov. de Walderstein), da izpolnijo vprašalno polo. Zadnji rok za izpolnitev pol zapade 15. julija t.l. Sestanek odbora bo v četrtek, 25. julija, ob 20. uri. Prosimo točnost in polno udeležbo.
FOTOKROŽEK TRST 80. Jutri, 3 julija, ob 20. uri se preselimo s sprožili, objektivi in razvijalci v Prečnik k Sardoču. Vsi, ki se nameravajo udeležiti petkovega večera, naj telefonirajo danes, 1. julija, na št 040/827256, od 19. do 22. ure. V petek se dobimo ob 19.30 na Ober-dankovem trgu ali ob 20. uri v Prečniku.
Sekcija vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI Bazovica obvešča vse bivše borce in aktiviste, ki niso še prejeli odlikovanj iz SFRJ, naj se zglasijo pri odbornikih sekcije, da izpolnijo vprašalno polo. Zadnji rok za izpolnitev pol zapade 15. julija 1981.
Društvo zamejskih likovnikov v sodelovanju z društvom likovnikov «Krog» organizira v soboto, 4. julija, srečanje likovnikov na «Krogu» pri Sečovljah. Vabimo člane in prijatelje. Poskrbljeno bo za kosilo. Prijave sprejema ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767363.
ZANIMIVA OBČINSKA KULTURNA POBUDA
V začetku avgusta na gradu filmi scenarista Amideia
Morda naj‘bolj znani italijanski scenarist Sergio Amidei je bil po očetu Tržačan,
po materi pa iz di Bartolomeijeve Bratine in Codellija .
družine v Solkanu . Pomoč filmskih kritikov Prihod znanih filmskih delavcev
Razstave
V prostorih «Caffe Carlini» v Miljah bo do 10. julija razstavljal tržaški slikar Sergio Giacomini.
f Čestitke
Kino
Šolske vesti
Ravnateljstvo drž. učiteljišča «A. M. Slomšek« v Trstu sporoča, da se bodo začeli usposobljenostni izpiti za vzgojiteljice v vrtcih v petek, 3. julija, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja F. Prešeren obvešča, da je vpiso vanje na znanstveni in klasični li cej vsak dan od 10. do 12 30 do Vključno 7. julija 1981
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt obvešča, da je vpiso vanje vsak dan do 13. ure do vključno 7. julija 1981.
Šola Glasbene matice obvešča svo j® gojence, ki študirajo v Trstu in Podružnicah, da je potrditev vpisa za Šolsk- leto 1981/82 na šoli Glas bene matice v Trstu, Ul. R. Manna do. 15. julija od 9. do 12 ure.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK 2. julija MARIJA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob 5.58 i i zatone ob 21.37
Jutri, PETEK, 3. julija
NADA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28 stopinj, najnižja 19, ob 18. uri 24 stopinj, zračni tlak 1015,5 mb u-staljen, veter jugozahodnik 18 km na Vro, vlaga 60 odstotna, nebo skoraj Jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cinzia Salvi, La ra Ugrin, Darix Deros.
UMRLI SO: 20-letni Paolo Antonio Minosu, 90 letni Carlo Tedesco, 67 fetni Antonio longo, 57-ietna Silvana Garbassi por. Pagliarini, 59-letni Silverio Ruzzier, 80-letni Alfreda rommasi Rosso, 77-letna Zora Cok Vd. Zakrajšek.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Oberdankov trg 2, Ul. T. Vecellio “L Ul. Zorutti 19, Ul Bonomea 93 <°d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Trg Cavana 1, P. Giotti (Sv. Frančišek) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
, Trg Cavana 1, P. Giotti (Sv. Fran č>šek) 1.
'v“omo'
Miramarski park: «Luči in zvoki» ob 21.30 v italijanščini; ob 22.45 v srbohrvaščini.
Arislon 18.00 (v dvorani) in 21.30 (na prostem) «11 faseino del delit-to». Režija Alain Corngau. Patrick Dewaere, Marie. Trintignant, My-riam Boyer, Bernard Blier.
Ritz. 17.00 22.(K) »Dove osano le a-quile». Richard Burton in Clint Eastwood
GaanadJii
deli ineredib
Penice 17.30 »I/uTtirrra donhav. Or-nella	.gladini
pod 18. letom.
Aurora 16.45 «11 latireatp«.
Capitol 17.30 «11' fiume del grande Caimano«.
Vittorio Venelo 17.00 «Cuba». Sean Connery. Barvni film.
Moderno 16.00 «Per vivere meglio di-vertitevi con noi». Monica Vitti, Johnny Dorelli, Renato Pozzetlo, Catherine Spaak.
Lumiere 16.30 «Frankestein jr.».
Mignon 16.30 «L'altro inferno«. Prepovedan mladini pod 14. letom
Nazionale 16.00—22.15 «I,a porno dot-toressa di campagna«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammalico 14 30 -22 00 «Sexual porno eroticomania«. Prepovedan mladini pod 18. letom
p~a-0 jc on «T e confidenze di San dra«. Prepovedan mladini pud 18. letom.
Ljudski vrt (poletni kino) 21 15 <71 malato immairinario«.
Velmaura (poletni kino) 21 15 »Ta
•«sr>T*a>b
Danes praznuje 17. rojstni dan ARIANNA iz Podlonjerja št. 220. Graziela in Frenki ji želita mnogo sreče in veselja.
Mali oglasi
telefon (040) 7946,72
PRODAM motor za kros znamke SWM Rotax cc 250. Informacije na PD v Gorici.
IŠČEM hišo oziroma stanovanje v okolici Trsta. Telefon 794672 in-
Goriška občinska uprava in turistična ustanova bosta od 1. do 9. avgusta na gradu predvajali 22 filmov 14. aprila letos umrlega po nekaterih ocenah največjega italijanskega scenarista Sergia Amideia, po očetu Tržačana, po materi iz de Bartolomeijeve družine v Solkanu (dve njegovi sorodnici živita v Gorici in govorita slovensko). Pobudo je predstavnikom sredstev množičnega obveščanja včeraj predstavil župan dr. Antonio Scarano. Opisal je kinoforumska prizadevanja od prvih povojnih let dalje, v katerih je tudi sam sodeloval in ki so se obogatila s številnimi manifestacijami in danes tudi s slovensko film sko dejavnostjo Kinoatelje, kar se nadaljuje tudi z obmejnimi in širšimi stiki filmskih kritikov s slovenskim in jugoslovanskim zaled jem. S tem, da se Gorica odloča za vrednotenje scenografa, dejansko u-vaja za italijanske in tudi za svetovne razmere hvalevredno novost, j zakaj v skrbi za dajanje priznanj režiserjem kritika pogosto pozablja na scenografe. Tako bodo na podlagi letošnje izkušnje poskušali uvesti nagrado Sergio Amidei za najboljšega scenarista, nagrado, ki bi jo podeljevali letno ali dveletno.
Župan Scarano je ob tej priložnosti predstavil sodelavce, ki so po budili in pomagali izoblikovati to zamisel. Med njimi je najprej omenil univerzitetnega profesorja Darka Bratino, ljubiteljsko pa filmskega kritika, ki se je 20 dni pred smrtjo na beograjskem Festu pogovarjal z Amideiem prav o možnosti predvajanja ciklusa njegovih filmov v Gorici. Drugi, ki je pripomogel k izoblikovanju te zamisli, je filmski kritik Lorenzo Cidelli iz Trsta, sestavljavec (z Bratinovim predgovorom) zajetne brošure z o-pisom Amideievega opusa.
Odbornik za kulturne dejavnosti Dario Drufuca je v svojem opisu prikaza avtorjevih filmov zlasti pou-
terno 52.
PRI DAlEVIH v Doberdobu (Jezer- daril- da ima ta kulturna pobuda
16 leti v
Izleti
Združenje Union sporoča, da ima na razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Rabac Moščeniško Drago, ki bo 5. julna Vpisovanje še danes, 1. julija. Telefon 040/64459.
SPDT prireja v nedeljo, 5. julija, avtobusni izlet na Javornik. Hoje ho kake tri ure. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (III. sv. Frančiška 20/2. tel. 767304) še danes, 1. julija. Vabljeni!
ŠZ SLOGA Planinski odsek
vabi v nedeljo, 5. julija,
na družinski izlet na Javornik (črni vrh)
Zbirališče z osebnimi avtomobili v Bazovici ob 8. uri.
LEKARNE V OKOLICI
Boljimec: tel 22H124. Bazovica »I 226 165; Opčine: tel 211 (HM Prosek: tel 225 141 Božje polje Zvonik: tel 225 596 Nabrežina: tel f11' 121: Sesljan: tel 209 197; Žavlje »el- 213137; Milje: tel. 271-124.
vsmmmm
Ob prvi obletnici smrti nepozabnega očeta daruje Anica Malalan
30.000	lir za ŠD Polet.
V spomin na ljubo prijateljico Silvo Ban - Škerkovo darujeta ob 3. obletnici smrti Vlasta in Armido
10.000	lir za Glasbeno matico.
ska ul. 2) smo odprli osmico. To čimo belo in črno vino lastne proizvodnje.
GOSPA NEVA sporoča cenjenim strankam, da bo s 1. julijem vzela v najem frizerski salon «Draga» v Dolini. Priporoča se za obisk.
1 IŠČEŠ zaposlitev za poletne mesece? Dijaki, študentje in maturantje: pismene prošnje sprejema uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici ‘ (Ul. XXIV Magglo 1).
Č0ČEV7 iz Goriške ulice v Dober-: dobu so odprli osmico, kjer toči-- jo belo in črno vino lastne pro-' izvodnje.
PRODAM hladilnik znamke detroit dolg 2 m s tremi predali in izložbo. Telefonirati v popoldanskih u-rah na št. 040/814212.
16-LETNO dekle išče zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Vajenka*.
PRODAM skoraj nove knjige za IV.
višjo gimnazijo. Telefon 040/910325. PRIPOROČAMO vam našo bogato rbiro moških in ženskih dezodorantov s čudovitimi parfemi. Za kaj bi dišali vsi enako? Kozmetika 90 - Opčine.
PRODAM fiat 128 CL letnik 1976 v dobrem stanju. Telefon 040/227 284. V NAJEM iščem zelenjavno trgovino Telefon 040/54069.
PRODAM novo, nekaj mesecev rabljeno dirkalno kolo znamke «IVES coiumbus zeta». Podrobnejša pojasnila dobite na goriškem uredništvu Primorskega dnevnika. OSMICO je odprl, Stanko Marušič v Štandrežu. Toči belo in črno "ino, za prigrizek pa nudi domačo sa lamo.
■IrK:	J !• SsplSiS .
%£N$kVprCR£DITQ bi TRI ESTE -1R Ž A 5 K A - KrR E D I T N 'A BANKA
•'	’ ,	' ■ SIP. A. '
TRST - ULICA F PjLZl ID - ‘ 'S? 01-riCB
1. 7. 1981
Ameriški dolar	1188.—
Funt šterling	2306.—
Irski funt šterling	1815.—
Švicarski frank	582.-
Francoski frank	206,50
Belgijski frank	29,50
Nemšl-a marka	496 —
Avstrijski šiling	70,-
Kanadski dola'	988,-
Holandski l.orin*	445,-
Danska krona	156,50
Švedska krona	232,-
Norveška krona	196 —
Drahma	20,-
Mali dinar	31,-
Veliki dinar	29.-
namen ovrednotiti pred pozabo potisnjeni grad kot izvrsten kraj za prirejanje kulturnih manifestacij. V razdobju med 1. in 9. avgustom bodo predvajali na dvorišču ali pa v dvorani deželnih u-stanov po dva filma na večer, sklenili pa ga bodo s seminarjem o Amideievem delu, na katerem bodo sodelovali Alberto Sordi, Luciano Emmerf, Gesare Zavattini in Ma rio Monicelli, da omenimo samo nqkaj najbolji znanih igralskih, režiserskih ter scenografskih imen. Ta shod bo hkrati priložnost za o-ceno mladostnega in zrelega scenaristovega dela, ki je neprekinjeno trajalo od 1926. do 1977. leta. Pa tudi delo Amideia kot igralca (nastopil je v svojem prvem filmu Ma-ciste al inferno) in kot producenta.
Toda sedaj, ko smo že toliko napisali o tem umetniku, ki je po Bra-tinovi oceni na področju scenarija tako pomemben kot v književnosti Moravia, naj navedemo imena filmov, ki so mu dali to mesto. Samo najbolj znane: Roma, citta aperta, Ladri d! biciclette. II medico della mutua, Paisa, Viva 1'Italia. V teh filmih so kot igralci in režiserji nastopali Vittorio De Sica, Roberto Rosselini, Sandra Milo, Toto. Silvana Pampanini, Giovanna Ralli, Sergej Bondarčuk, Luigi Zampa, Ingrid Bergman, Lucia Bose, Marcello Mastroianni itd.
Opravka imamo torej z zares izvirno kulturno manifestacijo, ki zastavlja svoje korake v sodobno u-metniško zvrst, ki Gorici lahko prisodi ugledno mesto v prelivanju mednarodnih kulturnih tokov. Če u-poštevamo, da je Amidei Bratini 20 dni pred smrtjo (leta 1977 pa na beograjskem Festu) povedal, da je ob odhodu iz Trsta med drugim pustil za seboj tudi neki jezik, potem imamo opraviti z manifestacijo, ki globlje posega v naš vsakdan.
Vse tako kaže, da krščanska demokracija ne bo zaostrila spora s svojimi nekdanjimi in sedanjimi zavezniki, nastalega po »nepredvideni« izvolitvi socialdemokrata na položaj predsednika Krajevne zdravstvene enote, preko nepopravljivih meja. Takšen zaključek bi lahko napravili po sestanku vodstva mestne sekcije KD v Gorici, ki je bil v torek vzeder, potem ko je stranka opravila krog dvostranskih sestankov s socialisti, socialdemokrati, republikanci, liberalci in Slovensko skupnostjo. Rezultat teh posvetovanj in torkovega sestanka vodstva mestne sekcije stranke relativne večine je namreč odločitev, da sedanja, politično motena večina vendarle odobri proračun goriške občine, se pravi tisti programsko - politični, upravni in finančni dokument, ki predstavlja o-snovno izbiro za delovanje tega u-pravno - političnega telesa v preostali polovici leta. Če tako ne bi
iiiM«niiin«ivnimiiniiimiiiiiiiiiiii«iiiiiuiiii>iiR<iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinliiiiiiiiiiiiiiliiiiiitiiinii:iiiiiiiiiliiiliiia
POBUDA NEKDANJIH DELAVCEV ZELENEGA KRIŽA
V Gorici na prostovoljni osnovi organizirajo civitno zaščito
Ustanovili bodo strokovne skupine jamarjev, potapljačev, kino-filov itd. - Nekaj podobnega imajo sedaj samo v Pordenonu
PO KROGU DVOSTRANSKIH POGOVOROV
KD naklonjena sprejemu proračunov za leto 1981
Takšno stališče je prevladalo v mestni sekciji Ali bo tudi pokrajinsko vodstvo enakega mnenja?
V Gorici so odprli začasni urad prostovoljnih pionirjev hitre pomoči. Urad je na Korzu Italia 65, telefonska številka te nove službe, ki zaenkrat kot urad deluje od 17. do 19. ure. pa je 33364. Kakšen je pravzaprav namen te službe?
Pri sestavi zadnje 'viade predsednika Spadolinija srno zasledili tudi ime Giuseppa Zamberlettija kot odgovornega za civilno zaščito, povsem nove dejavnosti, a kateri se je pogostoma govorilo v Italiji in še zlasti so potrebo po njej nakazovali . vsakič, ko so. se pripetile hude katastrofe ali zapletene nesreče (primer . malega/ Alfreda v VermiciniT prt Rimu), pa ni bilo strokovnih služb ih operativnih e-not. ki bi hitro in uspešno začele z -eševalniM'efkčijami. " ’
Prejšnji večer smo se s prostovoljci goriškega,-urada« hitre PW>b/ či obširno pogovarjali in izvedeli za njihove cilje. Tako so nam povedali, da so v naši deželi samo pordenonski pokrajini ustanovili nekaj podobnega. Ko so se ti navdušenci, ki imajo sicer vsak svojo zaposlitev, odločili, da žrtvujejo svoj prosti čas za organizacijo hitre pomoči, so se šli pogovarjat z nekaterimi osebnostmi, da bi jim pomagale. Župan jim je obljubil prostore nekega otroškega vrtca, pri vojaških oblasteh v Campoformidu so se zanimali, če bi lahko razpo-Ir/nli z enim delom letališča, kj:r bi imeli svojo bazo. Pa ne, da bi to bila neka letalska enota. Ne. Na letališču bi imeli bazo za kakšnih pet strokovnih enot. vsaka po 6-8 oseb, ki bi bile na svojem sektorju sposobne opraviti vse ali skoraj vse. Tako bi imeli jamarje, ki bi v tej bazi imeli svojo opremo, tam bi imeli tudi tri izučene pse. Vključili bi tudi potapljače. Skratka prikladen prostor na letališču bi jim rešil marsikateri prostorski problem. Obstajajo pa hudi finančni problemi. Tudi z njimi se nova služba že nekaj časa ukvarja. Kakor nam je povedal predsednik Igna zio Mistretta, se bodo danes v Štandrežu sestali s speleologi, da bi na šli skupni jezik. Velika prednost v reševalnih akcijah teh oddelkov bo tudi v tem. da bodo usDosobljeni v dajanju prve pomoči človeku v
stiski. Ta del službe bo vodila zdravnica dr. Gregorig.
Hitro pomoč v okviru civilne zaščite so ljudje, ki se sedaj organizirajo na novih osnovah, že nudili v okviru Zelenega križa. Sodelovali so v reševalnih akcijah po potresu v Furlaniji in južni Italiji. Ker pa se bo v okviru zdravstvene reforme Želeni križ drugače organiziral, bodo prvo pomoč civilne zaščite samostojno organizirali. S tem name nom bodo prav v teh dneh overovili svoj statut pri notarju, potenj pa šli dalje v svojih prizadevanjih, ki vsaj po prvih dejanjih dobro o-betajo.
, ---------------- -
Prispevki goriške hranilnice za kulturna in športna društva
Goriška hranilnica je te dni spet razdelila med ustanove, ki delujejo na humanitarnem področju ter na področju kulturne in športne dejavnosti, precej denarnih prispevkov.
Med prejemniki denarnih prispevkov so združenje Centro Volontari Cooperazione allo Sviluppo, društvo Pro senectute ter italijanska zveza slepih.
Denarne prispevke so nadalje prejeli glasbene šole iz Gorice in Tržiča, Krmina in Fare, društvo Li-pizzer iz Gorice, godba San Miche-le iz Tržiča, glasbeno društvo iz Ronk, zbor E. Grion iz Tržiča, zbor San Marco iz Moša, zbor Coral di Luzzinis ter goriški komorni ansambel.
Goriška hranilnica je nadalje dodelila precej sredstev športnim društvom.
šol prejela nagrado za spis o pome-n’: darovanja telesnih organov. Propagandno akcijo o važnosti darovanja notranjih človeških organov bolnim ljudem je izvedel Lions club ob pomoči splošne bolnišnice. Dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol so namreč prejeli povabilo, da do 1 . maja napišejo spis na poprej navedeno temo. Med slovenskimi dijaki sta bila izbrana Paulin in Ger-golet. Nagrado v obliki knjig in bonov za nakup knjig so jim podelili o! sklenitvi društvenega leta Lions
..	___i •	n___
cluba v občinski knjižnici dežu.
Gra-
S cvetjem okrašeno grajsko dvorišče
Obiskovalci goriškega gradu se bode v teh dneh prijefnejg počutili v notranjem grajskem dvorišču, katerega okna in balkone so v teh dneh prijetno okrasili z mnogo cvetja. To so napravili o’ priliki nagrajevanja udeležencev natečaja »cvetlični balkon«, ki ga .je razpisala goriška občina. Nagrade in priznanja so na prijetni slovesnosti na tem dvorišču dobili tisti, ki so sodelovali na natečaju, približno trideset ljudi.
ravnali,, bi bjlo iipenovanje komisarja naravna posledica kriznega stanja in velika škoda za občino, ki bi si jo morala naprtiti krščanska demokracija sama.
Tako kaže za sedanje bližnje poletne dni. In kako naprej? Na sestanku vodstva mestne sekcije je prevladalo stališče, da ni več mogoče stremeti samo za oblastjo, to nesrečno boleznijo, ki muči stranke in posameznike, ampak da je potrebno zlasti in predvsem misliti na politična stališča, na idejne o-snove, skratka na vsebino. Tako razmišljajo v mestni sekciji in so za uveljavitev takšnega razmišljanja — pravijo — pripravljeni prepustiti odgovornost za vodilno vlogo.
Ni mogoče reči, da bodo istega mnenja pokrajinski voditelji krščanske demokracije. Po vsej verjetnosti bodo danes sklenili, da tudi v pokrajinskem svetu, tako kot bo v goriškem občinskem svetu v ponedeljek, na seji 13. julija odobrijo proračun, toda stališča, ki se bodo oblikovala v pokrajinskem vodstvu, bodo odločnejša, bolj naravnana na logiko, ki velja v stranki relativne večine, v stranki, ki je vsa povojna leta, razen v teh dneh prvič, «dajala» predsednike vlad in bila tudi sicer do oblasti skrajno lastninsko posestniška.
Da bo krščanska demokracija u-porabila politiko povračilnih in kazenskih udarcev do svojih nekdanjih zaveznikov, je mogoče sklepati po torkovi izvolitvi krščanskega demokrata Poiane, župana občine Marian, na vodstvo tehnično -urbanističnega konzorcija v Krmi-nu in ne socialista žara, kot je bilo pričakovati, da se bo ponovilo.
Po tej izvolitvi, ki predstavlja kršitev dogovora, je krminski PSI sedaj tisti, ki sprašuje po preverjanju odnosov v večinski koaliciji na občini v Krminu.
Tako se stvari iz dneva v dan zapletajo, in to prav ob vstopu v poletno razdobje, kar napoveduje, podobno kot za sestavo rimske vlade, dokaj vroče in politično angažirano obdobje. Podobno kot lani. ko so politični tajniki, nekateri v izmenah s svojimi sedalavci, celo (po spomladanskih upravnih volitvah) presedeli za pogajalnimi mizami, v pogovorih za sestavo večin v krajevnih ustanovah (pokrajina, Gorica, Krmin).
Slej ko prej se v iskanju težavnega ravnovesja v družbi, v kateri pripada večja teža in s tem tudi večja odgovornost naprednim, laičnim in levičarskim silam, se krščanska demokracija mora sprijazniti z dejstvom, da se neko obdobje v katerem je vedrila in o-blačila, dokončno sklepa.
Ali bo za našo narodnostno skupnost na Goriškem prav v tem času edini zunanji znak izvolitev predstavnika SSk (po volji krščanske demokracije) za predsednika briške gorske skupnosti, ali pa bomo dobili še kaj otipljivejšega.
uaiiiiimimtmiiiinitiMiiiiiiitiiiiiitiiiiiimHiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitMiniiiiiiiiiMii
ZASKRBLJENOST MED ČEBELARJI
PRI ŠTARANCANU MENDA ODKRILI ŽARIŠČE VARROZE
Prepoved premikanja panjev iz naše pokrajine v druge kraje dežele
MENJALNICA
vseh tujih valut
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 732 627, predpraznična od K do 21. ure in praznična od 1. 4	20
ure. tel 68 441
Varroza, nevarna bolezen čebel, ki se je lani močno razširila v Sloveniji ter tudi na bližnjem novogoriškem območju je menda prisotna že tudi na področju goriške pokrajine in to v od meje precej odmaknjenem kraju. Menda so žarišče te nevarne bolezni pred kratkim odkrili v Štarancanu. Vsekakor pa bo treba počakati na podatke analizi pokrajinskega laboratorija, ki bo za gotovo potrdil, če gre za nevarnega zajedavca, ali pa drugo bolezen čebel.
Zaenkrat velja opozoriti na vrsto
TRADICIONALNA TURISTICNOZABAVNA IN ŠPORTNA PRIREDITEV
NOČ NA JEZERU 1981
MOST NA SOČI
sobota, 4., in nedelja, 5. julija 1981
preventivnih ukrepov, ki so jih zdravstvene oblasti izdale že pred meseci, da bi preprečile širjenje varroze v notranjost države.
Tako je strogo prepovedano premikanje panjev iz krajev v naši pokrajini v notranjost države, enak ukrep pa velja tudi za čebelarje iz drugih krajev, ki čebel ne smejo voziti na pašo v goriško pokrajino.
Novo vodstvo šolskega sindikata CG1L
Na seji vodilnih kadrov šolskega sindikata CGIL v ponedeljek. 29. junija, so izvolili sedemčlanski pokrajinski odbor, v katerem so Roberto Busoiini, Daniela Calligaris Duca, Flavia Iacchini, Giuseppe Mirabella, Giuliano Poian, Rinaldo Rizzi in Tiziana Zanetti Simionato.
Zaradi gradbenih del na vogalu ulic Marconi in Colobini je goriško županstvo odredilo začasno o-mejitev prometa po Ulici Colobini. Za čas trajanja del bo po tej ulici enosmerni promet, in sicer iz Raba-tišča proti Marconijevi ulici.
Danes pričetek zrelostnih izpitov
Za dijake zadnjih letnikov slovenskih višjih srednjih šol, kakw za njihove vrstnike na italijanskih šolah, se danes ričenja zadnja in odločilna preizkušnja. Opraviti morajo namreč zrelostni izpit, ali maturo, kakor se temu pravi z bolj u-staljenim izrazom. Danes in jutri bo na vrsti pismeni del preizkušnje, medtem ko bo datum ustnega dela izpitov sporočila ocenjevalna komisija na vsaki šoli.
Na slovenskih višjih srednjih šo lah v Gorici se za zrelostni izpit pripravlja 39 kandidatov.
iHMiiimimimiiiumtiiHiiiimmiuiiiiiiimiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiimiiiiiHtitinmiiimiiinil
OD DANES DO SOBOTE POKRAJINSKI KONGRES CGIL
Stavka uslužbencev termocentralc Enel
Uslužbenci tržiške termoelektrarne Enel bodo danes stavkali od 9. do 11. ure. Stavkali so že tudi včeraj, novo stavko pa napovedujejo za torek, 7. t.m. Z vodstvom podjetja imajo že dolgo odprt sindikalni spor. Vodstvo podjetja je doslej že nekajkrat zavrnilo zahteve, ki jih postavljajo delavci že več mesecev. Odtod tudi odločitev o novih protestnih stavkah.
Pisatelj Piero Chiara drevi v avditoriju
ki
na-
V okviru literarnih večerov, jih prireja goriška občina pod slovom «Srečanja z avtorji«, bo drevi. ob 18.30, gost v deželnem avditoriju v Gorici pisatelj Piero Chiara, avtor znane knjige Vedrd Sin-gapore?.
Nagrajena dijaka šole Ivan Trinko
Dva dijaka slovenske nižje srednje šole I. Trinko iz Gorice. Luiza Ger-golet in Dino Paulin, sta v družbi desetih dijakov italijanskih srednjih
V konferenčni dvorani na goriškem razstavišču ob ločniškem mostu se bo danes ob 16. uri pričel 10. pokrajinski kongres delavske zbornice CGIL, oziroma prvi področni kongres po reorganizaciji sindikalnih struktur.
Zasedanja, ki se bo zaključilo v soboto, se bodo poleg 126 delegatov, ki predstavljajo preko 12500 članov sindikata, udeležili tudi podpredsednik deželnega odbora Francesco De Carli, podpredsednik Friulie Nanut, predsednik pokrajinske uprave Silvio Cumpeta, župana iz Gorice in Tržiča, delegacija sindikalnega sveta iz Nove Gorice ter predstavniki različnih političnih strank ter sindikalnih organizacij CISL in UIL.
Uvodno poročilo bo imel dosedanji tajnik delavske zbornice Luciano Pini. Razprava se bo nato nadaljevala še jutri in v soboto, ko se bo zasedanje zaključilo s posegom člana osrednjega vodstva CG 1L Antonia Lettiera. V soboto bodo izvolili tudi novo vodstvo ter delegate za deželni kongres, ki bo prav tako v Gorici.
Razna obvestila
V zvezi z jesenskim popisom prebivalstva, sovodenjsko županstvo naproša študente in druge interesente, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri popisu, naj se čimprej javijo v tajništvu na županstvu. Por pisovalci morajo biti polnoletni.
Ravnateljstvo mestnega podjetja
(luč, voda, plin, avtobusi) obvešča prebivalce, da so v poletnem času uradi odprti za javnost samo od 8.30 do 13. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje v nedeljo, 12. julija, na izlet v Rezijo, s vzponom na Kanin. Pojasnila daje predsednik društva.
Mala nezgodna kronika
Na cestah Goriške so včeraj žabe ležili vrsto prometnih nesreč. Najhujša se je pripetila nekaj po deveti uri zjutraj na križišču pri Ango-risu, kjer sta trčila motorno kolo in avtomobil. Skupil jo je seveda motociklist, Arrigo Silvestri iz Maria-na, ki se bo v Krminski bolnišnici zaradi poškodb, ki jih je utrpel, zdravil 50. dni.
V jutranjih urah sta v križišču ulic Alviano in Chughi v Gorici, v neposredni bližini mejnega prehoda, trčila ford ljubljanske registracije, ki ga je upravljal Janez Baida izz Zagorja ter renault, v katerem se je peljal Vladimir Kragelj iz Go rice, Ul. Belinzzona 17. V nesreči sta se ranila Miran Bajda ter Kragelj.
Zaradi nerodnega padca z motornim kolesom so v goriško splošno bolnišnico sprejeli 19-letnega Daniela Mocchiutta iz Ul. Fonda 15 v Gorici. Zdravil se bo približno mesec dni.
Podobna nesreča je doletela tudi Tržičana Karla Selvo: nerodno je padel z motornim kolesom, in to na Tržaški cesti. Zdravil se bo 7 dni.
Kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00—22.00 «5 matte al ser-vi zio militare«. L. Mercer in D. Boli. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Porno rela-zioni perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «L’infer-
no».
PRINCIPE 18.00-22.00 »Mia mogli«
eroticissima«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-22.00 »Neustrašni«. A-meriški film.
SVOBODA 18.00—22.00 »Mladi zakonci«. španski film.
DESKLE 19.30 «Sivi orel«. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 84-576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Trii-čj dežurna lekarna S. Antonio, Ulica Romana, tel. 40-497,
it« v
I
praznika komunističnega tiska, sporedu nastopili otroška in Tabor. Na slik
novo





TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13 00, 14.00,17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; Slovenska drušhto v Trstu in o-kolici; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 Iz sveta u-metnosti: Poslušajmo film; 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14 10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 Problemi slovenskega jezika; 15.00 Glasbeni revival; 16.20 Jazz v Italiji; 17.10 Mi in glasba: Deset abonmajskih sezon tržaške Glasbene matice;
18.00	Kulturna rubrika Primorskega dnevnika.'r 7^
KOPER
(-Italijanski 'program)«
7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14 30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 itrani partizanskega življenja; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti;
11.00	Vsi jih poslušajo; 11.32 Kirn,
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 253,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKVV - Beli križ	97,7 MHz
UKW — Koper	89,3 MHz
UKW - Nanos	101,0 MHz
svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 14 33 Glasbena oddaja; 15.00 Včerajšnje pesmi; 15.33 Glasbeni kolaž; 16.45 Mini juke box; 17.10 Izbrali smo za vas; 17.32 Crash; 17,55 Knjige v izložbi; 18.32 Glasbeni slpvar; 19.15 Poje skupina Pooh.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25! 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7 05 Jutranji koledar; 7.37’Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 9.00 Val 202;
14.00	Najava sporeda, pregled dogodkov; 14.05 Popevke se vrstijo: 14.10 Minute z ansambli bratov Avsenik in Franca Miheliča; 15.00 Mali koncert lahkih nct; 15 37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in cdmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski
klic: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.0 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.05 Umor Vica Squarciafica; 12.30 U-lica Asiago Tenda; 13.15 Poštna kočija; 13.25 Master; 14.30 Predvčerajšnjim; 15.02 Popoldanska srečanja - poletni program; 16.10 Rally; 16.35 Radijska priredba;
17.05	Star gags; 17.10 Blu Mila no; 18.35 Programi pristopanja; 19.15 Zgodba jazza; 19.40 Trode janka; 21.31 Glasbena Evropa 81; ,22 00, Objektiv Evropa.
RADIO 2
7.30, 6.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30: 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00	8 45 Dnevi; 9.05
Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 «L’aria che tira»; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.42 Poletni program;
19.00	Napravimo korak nazaj; 19.50 Šolska vzgoja: Šolski radio; 20.40 Poletni večeri: Opera.
LJUBLJANA
7.00, 7 30. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz na ših sporedov; 9.03 Z glasbo v do ber dan; 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistič ni napotki; 1105 Rezrvirano za...; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Znane metodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13 40 Od vasi do vasi;
14.00	Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14 30 Priporočajo vam...; 15 05 Enajsta šola: 15.20 Koncert za mlade poslušalce - Godalni kvartet; 15.40 Jezikovni pogovori; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Ra dio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . .; 19.15 Lokalne radijske postaje se vklju čujejo; 19.35 Minute z Georgom Gershwinom; 20.35 Lahko noč, o troci!; 20 45'Minute z ansamblom Mi'a"a Ferleža; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov:
22.05	Literarni večer; 22.45 Lepe;, melcdiie: 23.25 Iz naših spore dov; 23 30 Plesna glasba iz ju goslovanskih studiov: 00.05 Lirič ni utrinki; 00 10 Paleta popevk, jugoslovanskih avtorjev. -
19.00 in 19.15 DNEVNIK 3 in Deželne vesti
19.50	Antologija Delte - tedenska oddaja o nanosti in tehniki
20.20 Šolska vzgoja:
Spoznavajmo naš kraj
20.40	Spomin črnskega ljudstva
21.30	DNEVNIK 3
21.55	Delta
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.55	Poročila
19.00	Čas za pravljico
19.30	Obzornik
19.40	Po sledeh napredka 20 15 Risanka
20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik
21.00	Glasbeni četrtek
21.35	625
23.15	V znamenju
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Odprta meja
19.30	Jazz na ekranu
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Clintova vrnitev - film Režija George Martin, igrata: George Martin in Marina Malfatti
22 00 TV D - Danes 22.10 Zasebne lekcije - film, ki ga je režiral Vittorio De Sisti. v glavnih vlogah Carrol Baker in Rosalino Cellamare
Zagreb
19.15	Družba Zore Rdečelaske 19.45 Ugrabitev, angleška serija
20.30	TV dnevnik
21.00	Zunanjepolitična oddaja
21.50	Močnejši spol, zabavna oddaja
ŠVICA
18.35	Poletni programi za mladino,
19.30	TV film iz serije «Lassie*
20.40	«H rossetto* - film 22.10 Prosim, izvolite
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.55 - 11.00 Rim: 120-letnica u-stanovitve korpusa agentov javne varnosti
13.00	Koncert za jutrišni dan
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
13.55	Šolska vzgoja:
We speak English
15.00	Iz evrovizizje: Tenis
17.00	- 18.00 Sveže, sveže - poletni program: glasba, predstave in aktualnosti
17.05 Sky - TV film Kirurški poseg
18.00	Siena: Palio delle contrade
20.00	DNEVNIK
20.(0 «Giochiamo al variete* -varietejski program
21.55	«San Giovanni decollato» -film, ki ga režiral Amleto Palermi, igrajo: Toto, Titi-na De Filippo, Silvana Ja-chino, Franco Coop in drugi. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi Kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15 šolska vzgoja:
Zgodovina didaktičnega animiranega filma
17.00	Thibaultovi - po romanu Martina du Garda, 4. del TV nadalj. Program za mladino
17.50	Panzanella - risanke
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti
18.50	Ceste San Francisca- - TV film - Napoved vremena
19.45 DNEVNIK 2
20.40 Starsky in Hutch - TV fjlm
21.35 DNEVNIK 2 - Dosjer
22.25	Incontri di alternativa mu-sicale - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.20 Vabilo za koncert
18.25	V izvor gledališča
Nagrade kulturnim delavcem
V Ljubljani podelili tradicionalne Zupančičeve nagrade Ljubljanske kulturne skupnosti in «zla-te ptice» Zveze socialistične mladine Slovenije
Slovenci smo radodarni z nagradami kulturnim delavcem. Kdor ustvarja in se v očeh javnosti utrdi kot ime, pojem kvalitete, lahko celo povprečne, bo skoroda zanesljivo slej ali prej prejel kako nagrado. Toliko jih je, da jih v enem letu lahko porazdelijo med nekaj sto posameznikov, skupin, delovnih kolektivov, društev. Poleg skupnih, ki naj bi pokrila vsa področja kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja, so še področna oziroma panožna:	največkrat	so
vsakoletna. Priznanja segajo od preprostih diplom, značk in drugih simbolov do denarnih zneskov tja do 6.000 din. S tem denarjem kajpada nihče ne obogati, pa tudi v javnosti se nagrajenci — kot dobitniki nagrade — kaj hitro pozabljajo.
V zadnjem času so v Ljubljani podelili dvoje nagrad: tradicionalne Župančičeve, ki jih podeljuje Ljubljanska kulturna skupnost, in prav tako stalne «zlate ptice* za mlade, ki jih podeljuje Zvezat socialistične mladine Slo-venije,- Župančičeve nagrade je na slovesnosti podelil Štefan Balažič, predsednik izvršnega od-bora LKS, Na javni razpis je prišlo kar 34 predlogov z različnih področij umetniške dejavnosti, tako da so imele komisije precej dela pri tehtanju vrednosti dosežkov v minulem letu.
Gledališka igralka, članica Mestnega gledališča Ljubljanskega, Jožica Avbelj, je prejela Župančičevo nagrado za vlogo Veronike v igri Friderik z Veroniko Matjaža Kmecla, Millerjeve žene v Schillerjevi Spletki in ljubezni in učiteljice Lojzke v Cankar - Jovanovičevih Hlapcih. Avbi jeva, so u-gotovili v utemeljitvi, sodi med najvidnejše osebnosti naše mlade igralske generacije. Svoj talent in svojo umetniško izrazno moč je doslej že večkrat potrdila na odrskih deskah skoraj vseh slovenskih gledališč, v filmskih vlogah, na teleziviji in radiu.
Akademski slikar Tomaž Gorjup je prejel nagrado za umetniški opus, predstavljen slovenski in jugoslovanski javnosti lani in letos. Njegovo slikarstvo pomeni pomemben prispevek k razvoju sodobne slovenske likovne umetnosti. V svojem likovnem delu združuje žlahtno realistično slikarsko govorico, obogateno s sodobnimi aktualnimi likovnimi izkušnjami.
Koncertni mojster Slovenske filharmonije, violinist . Kosta-din Kirkov, je prejel nagrado za izvedbo Mozartovega vtetinskega koncerta štev. 1 in za solistična izvajanja v Inventiones ferales Uroša Kreka.
■ Nace Simončič je prejel Župan-
čičevo nagrado za igralsko animacijski prispevek v lanskem in letošnjem letu. Simončič, ki že več kot trideset let dela z lutkami, ni le eden prvih mojstrov lutkovne igre na Slovenskem, marveč je v vseh teh letih tudi nesebično prenašal svoje izkušnje na mlajše sodelavce in s tem prispeval k vzgoji vrste generacij animatorjev.
Akademska slikarka in grafičarka Tinca Stegovec je nagrado prejela za razstavo v kranjskem Gorenjskem muzeju, kjer je ob dnevu žena (vsakoletna ženska razstava) predstavila dela iz svojega skoraj tridesetletnega opusa. Njene stvaritve sodijo v sam vrh slovenske grafike.
Alenka Auersperger in Janez Drozg sta prejela nagrado za oblikovanje televizijske dokumentarne oddaje Cukrarna. Posegla je v družbeno socialno tematiko, ki je v Ljubljani med najbolj perečimi.
Župančičevo nagrado je prejel tudi uredniški odbor knjižne zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih prisateljev, ki je izhajala pri Mladinski knjigi! Zbirka je dosegla vidnejši odmev tudi v jugoslovanskem književnem prostoru, saj je znala med sodobno literarno pfodukcijo v vseh republikah in pokrajinah poiskati trajnejše vrednote.
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije pa je podelila svoja priznanja — zlati znak ZSMS in nagrade «zlata ptica* (podeljujejo jih skupaj z mladinskim tednikom Mladina). Ker «pokrivajo» kulturna področja ustvarjalnosti mladih le slednje, omenimo le dobitnike «zlate ptice*. Na likovnem področju jo je prejel akademski slikar Jože Slak za intenzivno sodelovanje v likovni sekciji študentskega kulturnega centra in nove prijeme v ustvarjalnosti zadnjih let. Gledališki igralec Pavle Ravnohrib jo je prejel za igralske dosežke v vrsti gledaliških del: Mrožkov Tango, Strniševe Žabe, Medved A.P. Čehova, Aishilovi Peržani in Maša v a molu Ljubiše Rističa. Popularni glasbenik in pesnik Jani Kovačič je prejel nagrado za avtorski prispevek v zakladnico naše popularne glasbe. Najbolj znan je njegov cikel songov o Ljubljani. Mladi pisatelj Emil Filipčič je prejel nagrado predvsem za odmeyni knjigi Grein vaun in Kerubini (soavtorstvo z Braiy, kom, Gradišnikom). Filmski ustvarjalec , Franci Slak je prejel nagrado za dolgoletno ukvarjanje m. amaterskiffrtllnitBIfin |*?ilaj»ušk!'ir-delom v okviru seminarjev ZKOS in ŠKVC ter za film Krizno obdobje, Silvan Furlan pa za kritično pisanje o filmu. Nagrade
so prejeli še: Petra Plečko za vlogo plesalke - ustvarjalke, arhitekta Majda Canjko in Andrej Hrau-sky za alternativne rešitve na področju stanovanjske arhitekture, grafični oblikovalec Zdravko Papič za vrsto kvalitetnih del s področja knjižne ilustracije, opreme knjig in mladinskih revij ter fotograf Janez Bogataj za odlične časopisne fotografije in sodelovanje na fotografskih razstavam v Sloveniji in Jugoslaviji.
Nagrade «zlata ptica» so večkrat napoved izrazitih talentov, ki hitro stopijo v slovenski kulturni prostor in pokažejo kvaliteto na svojem področju ustvarjanja. Tudi tu je selekcija precejšnja, nagrade same pa potrdilo o-paznosti dela in dosežkov tudi mladih, ki šele stopajo v družbo kot njeni aktivni člani.
MARIJAN ZLOBEC
«Bosa v perku» ns proseškem odra '
amr	1—i-Mi • I
V soboto zvečer so v Kulturnem domu na Proseku gostovali člani amaterskega odra Prosvetnega društva Karel Destovnik — Kajuh iz Sromelj pri Brežicah s komedijo Neila Simona «Bosa v parku«. Igralci amaterji iz Sromelj so bili gostje kulturnega društva Prosek-Kontovel in amaterskega odra Jaka Štoka

Patronat KZ - INAC svetuje
Plačevanje prostovoljnih prispevkov po predložitvi prošenj za upokojitev
Prejeli smo dve pismi, ki ju bomo zaradi sličnosti obravnavali kar skupaj.
VPR.: «Februarja meseca sem vložila na 1NPS prošnjo za starostno pokojnino, vendar pa nisem gotova, če imam plačanih 15 let prispevkov. Moram še plačevati prostovoljne prispevke ali ne?»
K. M.
VPR.: «že poldrugo leto čakam na ugodno rešitev prošnje ra invalidsko pokojnim pri INPS Vsega skupaj imam plačanih približno osem let prispevkov. INPS mi kar naprej pošilja položnice za plačevanje prostovoljnih prispevkov. Kaj mi svetujete: m j jih plačam ali ne?»
Z. K.
Možnost plačevanja prostovoljnih prispevkov predstavlja pravzaprav privilegij za zavarovance, ki si na tak način lahko dopolni pokojninsko dobo in tako pridobi pravico do starostne oziroma invalidske pokojnine. Na podlagi av-ki A° zavarovalni za-vodiNPS Tzštkvi na prošnjo interesenta, lahko zaVarnvanec plačuje prostovoljne prispevke kadar -Soče- in dokler noc& dokler ni seveda še upokojen. Plačevanje je torej poljubno in ni obvezno.
Na prvo vprašanje moram odgovoriti, da ni več potrebno pla-
\ OKVIl U
kulturnem
ki šo ga na Opčinah priredile vzhodnokraške sekcije KPI, sta v mladinska folklorna skupina domačega prosvetnega društva sliki: nastop mladinske folklorne skupine.
čevati prostovoljnih prispevkov, ker v primeru, da bo manjkal še kak teden ali mesec za dopolnitev 15-letne pokojninske dobe, bo INPS retroaktivno od marca dalje avtoriziral poravnavo manjkajočih prispevkov s poštno položnico. Tako ne izgubite nobenega roka, obenem pa se izognete plačevanju odvečnih prispevkov.
V	drugem primeru, ko gre za invalidsko pokojnino, pa je vprašanje, kljub navidezni sličnosti, bistveno različno. Ker uveljavljate več kot pet pokojninske dobe, že zadoščate upravnemu pogoju za invalidsko upokojitev. Velika neznanka pa je, če vas bo komisija priznala za nesposobno z zdravstvenega vidika. Če bo zdravniško mnenje pozitivno, potem imate zagotovljeno minimalno pokojnino in bi bilo odveč vsako nadaljnjo plačevanje. Če pa bodo prošnjo odbili, kar se zadnje čase dogaja vse češče, potem tvegate, da boste zaradi prekinitve plačevanja prostovoljnih prispevkov imeli večjo praznino v pokojninski dobi. Zato bi vam svetoval, da plačujete še naprej do dokončnega odgovora;, da tako v skrajnem primeru pridobite vsaj pravico do starostne pokojnine, ko boste dosegli 15-letno pokojninsko dobo.
OBRTNIKI IN TRGOVCI BODO MORALI V TEM MESECU PLAČATI S POŠTNIMI POLOŽNICAMI ZAVAROVALNE PRISPEVKE INPS
V	prihodnjih dneh bo INPS poslal na dom vseh obrtnikov in trgovcev posebne poštne položnice, s katerimi bodo morali v dveh o-brokih poravnati zavarovalne prispevke za leto 1981. To je v skladu z novo zakonodajo in rok za plačanje prvega obroka bo 27. julij. Do 31. julija pa bodo morali, zmeraj preko poštne položnice, plačati še dodatni davek v višini dveh odstotko’- dohodka iz leta 1980.
Praznik ob odprtju muzeja v Bardu
V Bardu v Beneški Sloveniji bo v soboto in nedeljo praznile «Sve-te Marije od zdravja*, kot piše v delno dvojezičnem letaku krajevne Pro loco. Program predvideva v soboto ob 18. uri odprtje kioskov in nato ples. v nedeljo pa otvoritev etnografskega muzeja, koncert goriške skupine cNova misel* in nastop folklorne skupine iz Rezije, zvečer pa ples.
KOROŠKA REVIJA «MLADJE» JE PRENEHALA IZHAJATI
Koroška slovenska revija za literaturo, družboslovje in kritiko «Mladje» je prenehala izhajati. Te dni smo prejeli njen zadnji natis, sicer v običajnem formatu, vendar le na sedmih tekstovnih stra-neh s člankom - nekrologom, v katerem njen dolgoletni urednik in mentor pisatelj Florjan Lipuš navaja razloge, zaradi katerih je to zavzeto glasilo slovenskih koroških literarnih ustvarjalcev moralo umreti.
Iz članka povzemamo, da je revija leto 1980 zaključila s primanjkljajem 50.000 šilingov, dejanski stroški za natis štirih številk letno v zadnjih dveh letih pa so znašali 150.000 do 200.000 šilingov brez honorarjev. Urednik nadalje navaja pomoč, ki je je bila revija deležna: Narodni svet koroških Slovencev ji leta 1980 ni dal niti šilinga, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ji je od obljubljenih 40.000 šilingov dala v decembru 1980' 15.000 šilingov, na prošnjo za leto 1981 pa še ni bilo odgovora. Koroška deželna vlada je za leti 1978 in 1979 prispevala po 15.000 šilingov, za leto 1980 5000 šilingov, za tekoče leto pa ji je odobrila 3000 šilingov; Urad zveznega kanclerja za pospeševanje publicistik^. ig.ip leto 1979 -nakazal reviji ? 1.242 šilingov, za leto 1980-pa~bo podpora verjetno enaka; Zveza kulturnih organizacij Slovenije podpore za, leto 1980 še ni poslala,.
Urednik ugotavlja, da bo z denarjem, ki ga še pričakifje,- revija pokrila dolgove, če bodo upniki počakali.
To je materialni del razlogov za ukinitev revije, sicer pa urednik v svojem poslovilnem članku naslavlja očitke za ukinitev revije na obe osrednji koroški organizaciji (na Z SO v manjši meri), ki da nista pokazali razumevanja za revijo in pravi dobesedno: <tVserh.u temu moram seveda še dodati, da me je tudi o-sebno minilo vsako nadaljnje u-kvarjanje z revijo in z vsem o-koli nje. Ni se mi treba še dlje poniževati pred ljudmi, ki s svojimi dejanji sramotijo pošteno kulturno prizadevanje, in pred organizacijami, ki se delajo, kakor da revija ni narodna stvar in kakor da narodna skupnost na jezikovno ogroženem ozemlju nima od nje nobene koristi.»
Ni naša stvar ugotavljati koliko so take in še mnogo hujše obtožbe v urednikovem članku do kraja utemeljene, o tem bodo morali razmisliti koroški slovenski družbeni dejavniki in še kdo. Nam preostaja le nevesela ugotovitev, da je morala umreti zamejska revija, ki je neglede na tako ali dnigač.mjf&fHigvanje njene vsčbifie, predstavljala \ knlbir-no lastnino za vse koroške Slovence in za vse Slovence in da njeno izginotje pomeni škodo za» ose-	!j.
apireumm
Čebelji strup po stoletnih izkušnjah čebelarjev . posredno vpliva na zdravljenje revmatičnih obolenj in ugodno deluje na bolezni perifernih živcev
APIREUMIN
mazilo s čebeljim strupom priporočamo pri kroničnih revmatičnih boleznih sklepov, mišic in hrbtenice.
MARJAN TOMŠIČ:
OSTRICETA
•Pozdravi lesketavce!« je še naročil psu, potem pa je bilo tako, kot da bi kdo upihnil svečo. Žival je izginila, žvižganje je utihnilo, vanj je buhnila gluha noč.
Marinič se je zdrznil. Močno se je zavil v raztrgan plašč in je zakorakal dalje.
Globoko v črnem nebu so žarele zvezde in ga pozdravljale. Klicale so mu s tankimi, kristalnimi glasovi. Ni mu bilo do tega, da bi jih poslušal. Bil je žalosten, zelo žalosten. Tam, kjer se je cesta nehala vzpenjati in se je pobesila v drugo dolino, tja proti Smokvici, je sčdel na kanton in muka njegovega potepuškega življenja mu je do vrha napolnila dušo. Sklonil se je in položil težko glavo v dlan. Težke, kot ves planet težke misli so ga pritiskale. Legle so črno na poti njegove dlani in se niso več premaknile. Daleč pred sabo je zagledal svetlikanje nekega daljnega, daljnega jutra. Zato in zaradi tega svetlikanja je vstal in se opotekel pod težo. Pa je krenil dalje.
Telo so drsale njegove noge po ostrem pesku.
# * ★
Luna je to noč sklenila, da pošlje na Zemlja ves svol ■ijaj in da bogato obdari z videnji vseh vrst vsakogar, ki bi se znašel na prostem v gluhi dobi noči. Saj jih ni bilo mnogo, kajti ljudje navadno nimajo radi poznih ur izven svojin
hiš. To počenjajo le tatovi, ubijalci, reveži in takšni, kot je na primer Marino Boškin.
Pisalo se je kdo ve katero leto in bil je mesec maj, ko so pele trave posebno vznesene melodije, bori pa so žareli jasno in močno, da jih je bilo videti od zelo daleč.
Marinič se je vračal iz Popolovca, kjer je preživel pet zelo udobnih, prav nič žejnih dni. Gostil ga je Bepič, ker je zadel na loteriji, in še posebno zato, ker mu je nekoč Marinič sam svetoval, naj kupi srečko, ki se bo končevala, s številkami: 357 in 8. Bepiča je pred kratkim zaneslo v Buzet in tu je slučajno zagledal prodajalko srečk, stopil je prav premišljeno k njej in je poškilil na njeno mizico In glej zlomka, prav na vrhu je ležala srečka, ki se je začenjala s številkami 876, končevala pa s prej omenjenimi. Bepič je zazijal, pogrelo ga je prav do kosti, vsa kri mu je potem pritisnila v glavo in tako se je zgodilo, da je kar planil na tisto srečko in je prodajalka zakričala, ker je mislila, da jo misli okrasti. Potem sta se sporazumela in Bepič se je vrnil v Topolovec s srečnimi številkami, prodajalka pa, je bila prepričana, da je možakar malo čez les.
Pa ni bil. Ko so pred tednom dni objavili rezultate žrebanja, je Bepiča udarilo v glavo, da se je kar zamajal in je malo manjkalo, pa bi telebnil na tla. Potem je dolgo bolščal v številke, položil je srečko na časopis in je z debelim kazalcem šel od številke do številke, na srečki in na objavljeni listi, in to je ponovil večkrat, dokler ni bil zares popolnoma prepričan, da je prav zares, stokrat zares zadel milijon in pol! Nakar se je zamišljeno naslonil na stolico, nemo se je zagledal v prazno, večkrat pa so njegove u-stnice ponovile: milijon in pol... milijon in pol...
In naneslo je, da se je prav tega dne prikazal v vasi
Marinič in ko je za to zvedel Bepič, ga je dal takoj poklicati. Komaj se je potepuh pojavil na vratih, že je srečne/ stekel k njemu, potegnil ga je noter, prijel ga je;: z obema rokama za ramena,, ga močno stresel, se mu napeto zazrl v obraz, nato pa slovesno rekel,-
«Prav si imel, Marinič! Tebi se imam zahvaliti. Tako. kot si rekel: 357 in 8. Kako si vedel? Kako si mogel vedeti? In ležala je prav na vrhu. Cisto na vrhu!«
Kmalu zatem ga je proglasil za svojega najboljšega prijatelja, zaupnika in ukazal mu je, da mora biti njegov gost sedem dni in noči.
In tako se je tudi zgodilo, le da Marinič ni vzdržal sedem dni, temveč le dobrih pet.
Takoj naslednjega dne sta odšla v Buzet na banko in vnovčila srečko. Ni šlo vse gladko, kajti nekaj so komplici-rali in Bepič se je razburil in jim je rekel, da so birokrati. Jeza njegova je kar malo pomagala, kajti za uboga krnela se je zavzel sam predstojnik, kdo ve zakaj, morda sta se mu zasmilila ali pa se je spomnil na svojega očeta, ki je bil njima podoben. Naj je bilo tako ali drugače, saj je vseeno, pomembno je le to, da sta jo popoldne ze mahala proti Topolovcu s polnim žepom in radostnima obrazoma.
Potem se je v Bepičevi hiši pilo in se veselilo. Možakar je bil namreč precej podoben Mariniču, kajti če bi bil pameten, gotovo ne bi ga veliki zvon obesil svoje sreče. Tako pa je to storil in vsi so vedeli in vsi so tudi prišli, da bi pri njem pili in jedli zastonj. Nespametnik je zaklal prti šiča, bolje pa bi bilo, da tega ni storil, kajti prašič se je spremenil v nič še isti večer, za njim pa je zginilo tudi pol soda, za nameček pa še nekaj litrov žganja.
,Pa kaj bi žalovali za vsem tem!’ si je mislil Bepič in
je večkrat na dan zlezel v svinjak (kot da gre na malo potrebo) in je tam, dobro skrit, odmaknil kamen iz zidu ter se prepričal, da ga loterija še vedno čaka. Mislil pa si je tudi tako: naj jedo in pijejo, kupil si bo jeseni drugega prašiča, iz grozdja pa bo tudi priteklo drugo vino.
Tako so se veselili in dobro uživali in se čudili Mariničev! daljnovidnosti. Na pol v šali in na pol zares so ga prosili, naj tudi njim pove, katero številko naj izberejo. Potepuh pa se jim je le smejal, zmajeval z glavo ter j -i odganjal z besedami: »Bežite no, saj nisem nič vedel, zimi sem Bepiču kar tako, padlo mi je na misel, pa sem mu rekel, niti malo nisem mislil, da bo res zadel. Zdajle vam n« morem povedati številke, se zastonj!«
Pa so ga potem pustili v miru, verjel mu ni pa nihč=t. Menili so, da noče povedati in so bili nekateri malo je/.ni nanj. Četrtega dne je Mariniča začela boleti glava od popivanja in predobrih jedi, zato se je ponoči ločil od ostalih in je odkorakal v noč. Hodil je vse do jutra, naredil je kar dober marš okoli in okoli vasi. vse okrog po hribih in po dobro znanih poljskih in gozdnih poteh. Zjutraj, še preden so ljudje vstali, se je povzpel na senik in je tam prav sladko zaspal.
Hoja mu je dobro dela, Izpraznila ga je, telo se je spet nasrkalo svežega zraka in žile so se razširile.
Popoldne se je poslovil od Bepiča, zahvalil se mu je za gostoljubije. Bepič je sicer silil vanj, naj ostane, saj je ven dar obljubil, da se sedem dni ne gane od tod, Marinič pa je odločno rekel: «Zdaj grem!«
Bepič je dvignil roki, privzdignil obrvi in zavzdihnil;
• No ja, če že moraš...»
Tako sta se poslovila prijatelja.
KOLESARSTVO
PO 7. ETAPI «TOURA»
Napovedi so obveljale: Hinault v rumeni majici
Osvojil je tudi včerajšnjo etapo na kronometer Presenetljivi Avstralec Anderson na drugem mestu
PAU — Kot so napovedovali, tako je obveljalo: Hinault je včerajšnjo etapo na kronometer za posameznike gladko osvojil, čeprav mu Je nudil Nizozemec Knetemann izredno oster odpor, saj .je na cilju zaostal le za bore tri sekunde.
Hinault .je potrdil svojo odlično formo in .je vozil v slogu velikega sampionja. Spočetka je nekoliko šte-dil svoje sile (Andersen je bil celo hitrejši od njega na tem delu proge), nato pa je svojo hitrost stop njeval in tudi napori bivšega svetovnega prvaka Knetemanna, da bi ga prehitel, so ostali zaman.
Hinault je s svo.io včerajšnjo zmago ustvaril okrog sebe pravo praznino, saj so zaostanki ostalih tekmovalcev tolikšni, da ga praktično več ne morejo ogrožati, kar velja zlasti za tiste kolesarje, ki “i mu morali biti, po napovedih, najbolj nevarni (njegov rojak Ber-nardeau, Nizozemec Zbtemelk, Portugalec Agostinho itd.).
Edino izjemo predstavlja mladi avstralski kolesar Anderson, ki postaja na tej dirki že pravo poglavje zase. Proti vsem pričakovanjem je namreč tudi včeraj vozil izredno borbeno, na cilju je bil tretji (s Polminutnim zaostankom), kar mu .ie omogočilo, da je trenutno še vedno na drugem mestu skupne lestvice, z zelo skromno zamudo 13". Anderson je trenutno (in teoretično, seveda) edini, ki bi lahko ogrožal HinauUa. sicer na vse kaže, da bo veliki francoski kolesar rumeno ma.jco zdaj nosil prav do zadnjega cilja.
Lestvica včerajšnje 7. etape na kronometer za posameznike je bi la (na 26,7 km dolgi progi od Naya do Paua) naslednia:
L Hinault (Fr.) 35'52" in p.h. 44,664 km na uro
2.	Knetemann (Niz.)	35'55”
3.	Anderson (Avs.)	34’?2"
4 Verlinden (Bel.)	33’32"
5 Vigneron (Fr.)
6. Maertens (Bel.)
7	De Wolf (Bel.)
8	Fernandez (Šp.)
9.	Willems (Bel.)
10.	Laurent (Fr.)
Skupna lestvica
Hinault (Fr.) Anderson (Avs.) Laurent (Fr.) Claes (Bel.)
Van Impe (Bel.) Willmann (Nor.) Criquielion (Bel.) Fernandez (Šp.) Winnen (Niz.)
10. Verlinden (Bel.)
Od danes dalje bo na «Touru» na
37'03” 37 05” 37’06” 37'07” 24/100 37’07” 79/100 37'07" 86/100
19.42’20” po 13’’ 4'30” 4'52” 4'58” 5’00” 5’23” 5'23” 5'44’’ 5’45’
sporedu več ravninskih etap. Med včerajšnjo etapo je padel Danec Kirn Andersen. Pri padcu si je zlomil medenico in bo moral ležati, po mnenju zdravnikov, v bolnišnici vsaj mesec dni.
PLAVANJE
BrhtLIN — Vzhodna Nemka Ines Geissler je v prvem dnevu vzhod-nomemškega državnega plavalnega prvenstva v Vzh. Berlinu postavila nov evropski rekord na 200 m metuljček s časom 2'08”97.
Dosedanji rekord je pripadal njeni rojakinji Andrei Pollack s časom 2'09”87.
11
r”:
Bližnje delovanje SPDT
Napovedan avtobusni izlet v Črni vrh z vzponom na Javornik, ki bi moral biti to nedeljo, 5. julija, odpade, ker se je vpisalo premalo planincev. Razloge lahko iščemo v dopustniškem času, pa tudi v dejstvu, da se izleti SPDT vrstijo že ves mesec, vsako nedeljo (Bardo, Platak itd . . .).
* * *
Na sedežu ZSŠDI se nadaljuje (do 15. t.m.) vpisovanje za tradicionalni enotedenski pohod SPDT, ki bo tokrat trajal od 23. do 29. avgusta, potekal pa bo po najvišjih vrhovih Vzhodnih Julijcev (vštevši Triglav).
* * *
Kljub slabim vremenskim napovedim se je v petek, 26.6., skupina mladincev SPDT' skupno s petimi vodiči podala na tridnevni izlet na območje Storžiča. Z vlakom so se pripeljali do Ljubljane, nato pa z linijskim avtobusom do Preddvora, kjer se je začelo pešačenje. Po dobrih treh urah naporne hoje v dežju in blatu so končno dospeli v Dom Kokrškega odreda na Kolišču (1540
................ iu ........................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiuiitmiiiiiiii
■	| ''	■ ■ ’	' |	J*-
*	-.v, W ..

TENIS
NA WIMBLEDONSKEM TURNIRJU
Rrkreacija pomeni predvsem družabnost
O tekmovalnem delu članskega rekreacijskega tedna ŠK Kras, ki se je končal v nedeljo in je bil posvečen proslavljanju 20-leinice društva, smo že sproti poročali. Danes bi se še nekoliko zaustavili pri družabnem pomenu te vsakoletne prireditve, kt je pravzaprav osrednja vrednota te pobude. Tekmovalni nastop v eni izmed desetih športno rekreacijskih panog je bil v resnici le povod za prijateljsko in tovariško srečanje vseh tistih društvenih športnih delavcev, ki se med sezono razdajajo za vzgajanje in spremljanje tekmovalne dejavnosti mladih športnikov, tokrat pa so sami za nekaj dni prevzeli vlogo protagonistov na športnem igrišču. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da so tako prišli na svoj račun tudi tisti člani, ki se sicer sploh ne udejstvujejo in so tako spoznali kako koristna je rekreacija za sodobnega človeka, kar naj postane vsakodnevna praksa slehernega posameznika. Vsa tekmovanja so potekala v pravem prijateljskem m tovariškem vzdušju, kot povezovalni člen med raznimi generacijami članov in športnikov. V tem okviru sta v odbojkarskem delu programa sodelovali tudi moška in ženska rekreacijska skupina pobratenega društva TVD Partizan Moste, kar daje celotni prireditvi še poseben pomen in pečat.
B. S.
Evert-Lloyd in Mandlikova bosta igrali finalni dvoboj
Američanka je finalistka že sedmič, Čehoslovakinja pa prvič
WIMBLEDON — Športni zmagovalki včerajšnjih ženskih polfinalov v Wimbledonu sta Američanka E-vert - Lloyd in Čehoslovakinja Mandlikova, toda moralni zmagovalci so organizatorji tega turnirja.
Na njih se je namreč zgrnila prava gora kritik, ko so za nosilko skupine št. 2 določili 19-letno Hano Mandlikovo (za Chris Evert - Lloy-dovo, ki je imela št. 1). Med naj-
cijo, na katero je povabila vse tržaške klube in društva, ki se ukvarjajo z umetnostnim kotalkanjem. Manifestacija bo v petek, 3. julija, na kotalkališču Poleta na Opčinah, na njej pa bodo sodelovali vsi letošnji pokrajinski prvaki v umetnostnem kotalkanju. To bo to rej lepa priložnost da vidimo, kaj premore kotalkarski šport v Trstu,
----- ...	..„j ki se je v zadnjih letih izredno raz-
hujšimi kritiki je bila zlasti češko- vil in sodi med vodilne v italijanskem merilu.
Po nastopu, ki se bo začei v poznih popoldanskih urah in bo tra jal do 21. ure, bodo nastopili tudi kotalkarji Poleta s skupinsko toč-
slovaška prebežnica Navratilova, ka teri je še pred nekaj leti Mandlikova na igrišču pobirala žoge. Razvoj dogodkov pa je pokazal, da so bile teze organizatorjev več kot u-pravičene: v finale sta se uvrstili prav Evert - Lloydova in Mandlikova, t.j. št. 1 in 2.
Evert - IJoydova je v svojem polfinalu dokaj gladko odpravila rojakinjo Pam Shriver s 6:3 in 6:1.
Vse drusače pa je potekal dvoboj med Mandlikovo in Navratilovo (kateri so organizatorji dodelili šele skupinsko številko 4). Obe igralki sta bili izredno živčni-,'" vendar pa je imela Mandlikova trdnejše živce in je s,,7:5, 4:6 in ,6:1 premagala svojo nasprotnico (ki je doslej zmagala v Wimbl°donu že dvakrat: v letih 1978 in 1979).
Za Mandlikovo bo to prvi wim-bledonski finale, za Evert - Llo.vdo-vo pa že sedmi, tudi ona pa je zmagala že dvakrat: v letih 1974 in 1976. Poznavalci menijo, sodeč po včerajšnji igri, da bo dvoboj med tema igralkama izredno oster in napet. pa tudi izenačen.
Vsekakor pa Mandlikova ni brez možnosti za zmago, saj je včeraj prikazala res vrhunsko igro, kar je priznala tudi Navratilova.
Za danes pričakujejo v Londonu tudi Hanine starše, ki bodo s tribune «pomagali» svoji hčerki k uresničitvi njene trenutno največje žepe: postati wimbledonska prvakinja. Seveda, pri tem bo imela svojo besedo še Evert - Lloydova...
Ženski finale bo jutri.
KOTALKANJE— >
Uit sodelovanju tudi drugih društev
V petek na Opčinah prireditev Poleta
Ob zaključku sezone prireja ko-talkarska sekcija Poleta manifesta
ko, potem pa bo prosta zabava Delovali bodo namreč tudi kioski1 z domačo kapljico in žarom. Vsi ljubitelji kotalkanja so vabljeni da prisostvujejo prireditvi in njenemu družabnemu delu.
Omenimo naj še, da bo že na-
slednji dan ter v nedeljo dežeino prvenstvo UISP in sicer na Peči pri Sovodnjah, katerega se bo udeležila tudi številna skupina Pole-tovih kotalkarjev. Že naslednji teden, in sicer 10. julija, bo v Rimu državno prvenstvo FIHP za dvojice, katerega se bosta v mladinski kategoriji udeležila tudi par Nico-letta Sossi in Mauro Renar. Dober teden kasneje pa se bosta Samo Kokoravec in Damjan Kosmač udeležila državnega prvenstva FIHP naraščajnikov v Mantovi, tam pa bo v kategoriji seniorjev nastopil tudi Mauro Renar.
Kraus
ODBOJKA
TuBINGEN — V mednarodnem ženskem odbojkarskem srečanju v Ttibingnu je ZRN premagala Italijo s 3:0 (15, 8, 16).
NiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiufiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiifiiii
ODBOJKA
V FINALU MINIODBOJKE
tir:S um iis suN
Le odbojkarji Sloge v obeh konkurencah
Danes se bodo mladi zamejski odbojkarji potegovali za uvrstitev od 15. do 30. mesta
med gurenci in dulenci v križu
Po ena zmaga za vsakega
Dvojna športna tekma med Guren-c' in Dulenci v Križu, v nogometu hi košarki, se je končala z eno zma-80 za vsakega. Namen teh srečanj Pa vsekakor ni končni rezultat, am-ta, da se vaška mladina množično zbere in brez posebnih tehničnih ambicij preizkusi svoje športne sposobnosti v sproščenem vzduš-
NOGOMET
DULENCI - GURENCI 5:0 (2:0) DULENCI: R. Tence, F. Sulčič, *'urič, B. Tence, Z. Košuta, F. Can-d°tti. G. Sulčič (Z. Košuta), Sed-jnnk, Caharija, Bortolotti, R. Can-dotti (Tretjak).
GURENCI: Bubnič, Puntar, D. Košuta, S. Tence, D. Košuta, F. Germani, Guštin (Kostnapfel), Pe-n'sutti, Švab, N. Germani, F. Košuta.
SODNIK: Vascotto Do petih letih nepričakovanih zrnag so morali v nedeljo Gurenci vendar priznati tehnično premoč nasprotnikov. Nihče pa ni pričakoval, da bo zmaga Dulencev tako izdatna in da bodo skozi vso tekmo Pe-Dsutti in tovariši prepustili vso pobudo v rokah cjužnih* sovaščanov. Pekma se je odločila na sredini i-Srtšča, kjer so med Dulenci igrali samo nogometaši Vesne v napadu Pa sta bila mlada Niko Sedmak in Hobert Candotti skoraj neustavljiva. Gole so dali N. Sedmak, Caharija, ** Candotti in Tence (oba iz enajstmetrovke) ter Purič.
KOŠARKA
GURENCI - DULENCI 38:28 (21:15)
GURENCI: M. Košuta (6), S. Tence (4), Bubnič (9), Švab (2), Kostnapfel (17).
DULENCI: J. Žerjal (14), Milič (4), Ivančič (2), Bogateč (2), Pahor (4).
SODNIKA: Ban in Ukmar
ZAPISNIKAR: Regent
O tekmi, ki je bila na^igrišču kriškega rekreatorija, ni mogoče dati tehnične ocene, sa.j so nastopili le igralci, ki se niso nikoli aktivno ukvarjali s košarko. Vse nastopajoče pa je treba pohvaliti zaradi borbenosti, najboljša pa sta bila Andrej Kostnapfel in Juri Žerjal.
Zakon o profesionalizmu
Včeraj je stopil v Italiji v veljavo zakon o profesionalnem športu. Športni operaterji so tehnično - u-pravni del zakona sprejeli pozitivno. glede na to, da je bil sestavljen bolj po modelu nogometnega profesionalizma, pa je prinesel v osta lih športih tudi precej nejasnosti in nasprotij. Kot posledica tega zakona je n pr. kolesarska hiša Ma-gniflex že prenehala delovati. Zakon tudi dopušča različno tolmačenje odnosov do poklicnega in amaterskega športa.
Vsekakor bo zakon zdaj «na preizkušnji* in bo v bodočnosti prav gotovo prišlo do popravkov in do-polniL
Kot smo že poročali, se odvija v teh dneh v Gubbiu. v Umbriji, finalni del tekmovanja v mini odbojki, katerega se lahko udeležijo pokrajinski zmagovalci vse Italije. Tržaško pokrajino zastopa tako v moški kot v ženski konkurenci Sloga. Naj tu omenimo, da je Sloga edino društvo v Italiji, ki je v finale u-vrstilo dve ekipi.
Prve tekme so bile na sporedu včeraj. Vse ekipe so razdelili v več skupin. V vsaki so tri moštva, ki se pomerijo med seboj v dveh srečanjih. Obe Slogini ekipi sta enega nasprotnika obakrat premagali, drugi pa jih je enkrat porazil enkrat pa izenačil. (V tem prvenstvu namreč igrajo na dva seta, tako da je možen tudi izenačen izid). Tako bodo jutri mladi slogaši in slogašice igrali v skupini, ki bo odločala o uvrstitvi od 15. do 30. mesta.
IZIDI:
Moški
Sloga —	Livorno	2:0	(2:0)
Sloga —	Campobasso	1:2	(1:1)
Ženske
Sloga —	Oristano	2:0	(2:0)
Sloga —	Bari	0:2	(1:1)
Naj ob, koncu še povemo, da so nam mladi Slogini miniodbojkarji sporočili, da so zdravi in se odlično počutijo.
Inka
KOŠARKA
TRST — Italijanska košarkarska kadetska reprezentanca bo ob 14. do 20. julija v Gorici, kjer se bodo mladi reprezentanti pripravljali na bližnje evropsko prvenstvo, ki bo letos v Solunu. »Azzurri* imajo na programu tudi dve prijateljski srečanji proti jugoslovanskim vrstnikom.
Od 3. do 14. avgusta pa se bo ženska mladinska košarkarska reprezentanca v Trstu pripravljala na evropsko prvenstvo, ki bo na Madžarskem. Za nameček pa bo v Trst dospela še ženska košarkarska reprezentanca, ki se bo od 30. avgusta do 4. septembra pripravljala na evropsko prvenstvo v Anconi.
Moses je lani prav v Milanu dosegel nov svetovni rekord na 400 m z ovirami s časom 47”-16. črnopolti sprinter Levvis pa se predstavlja na tem mitingu z izrednim dosežkom v skoku v daljino (8,73 m) in s čistimi 10” v teku na 100 m. Poleg Lewisa in Mosesa bi omenili še prisotnost Schmidta, Nagla, Rliie-raa, Walkra, Quarriea, VVilliamsa, med Italijani pa Damilana, Zulia-nija, Videmčana Di Giorgia in Simeoni je vo.
KOŠARKA
NA TURNIRJU SV. LOVRENCA
Kljub oslabljeni ekipi jadranovci brez večjih težav odpravili Agip
Marko Ran najboljši - Jutri težka tekma proti Color Arteju
Italijanska televizija bo neposredno prenašala iz Leningrada meddržavno atletsko srečanje SZ - ZDA. V petek, 10. julija, bo prenos na 2. sporedu od 16.30 do 18.30; v soboto, 11. t.m., pa na 1. sporedu od 13. do 16.45.
Arteregalo —r Agip 82:67 (37:37)
ARTEREGALO: Udovič, Gulli 5 (1:1), Klobas 6, Vassallo, I. Starc 12 (0:1), M. Vitez 4, M. Ban 28 (8:13), Kneipp 9 (3:7), Rauber 8 (0:2), Danieli 10.
AGIP: Agostinis 13 (5:12), Zaggia 17 (7:11), Prodan, Bortolot 3, Tonut 1 (1:3), Scolini 11 (1:3), Zarotti (0:3), Metlica 8 (0:3), Grisoni 10, Furlan 4 (2:2), Trampuš.
PON: Metlica v 30. min.
SODNIKA: Lenardon in Gilleri
Ekipa Jadrana, ki jo za to priložnost sponsorizira Arteregalo, je brez večjega naprezanja osvojila še drugo tekmo na turnirju sv. Lovrenca v Skednju. Tudi tokrat je nastopila v hudo okrnjeni postavi, saj je manjkalo kar pet standardnih igralcev, poleg tega pa je Klobas zaigral poškodovan. Kljub temu pa se je mešana peterka Agipa, ki so jo zastavljali igralci iz raznih tržaških klubov, uspešna. upirala. v prvem polčasu in proti koncu tudi dohitela jadranovce, ki so bili dotlej vseskozi v vodstvu. V. tem delpjjigre so jadranovci nekoliko neoprezno zaigrali v obrambi, pa tudi met jim ni šel preveč, razen Banu, ki je bil gotovo daleč najboljši na igrišču.
V nadaljevanju pa so jadranovci zaigrali odločneje in si takoj nabrali precejšnjo prednost, ki so jo brez večjih težav ohranili do kraja.
«Kaj je bilo po vašem mnenju odločilno za zmago?* smo po srečanju vprašali Jadranovega trenerja Splihala.
«Prav gotovo začetek drugega polčasa, ko je naša obramba dobro opravila svojo nalogo. Takoj pa moram povedati, da je Agip slaba ekipa, tako da ni bilo treba veliko truda, da smo strli njen odpor, čeprav nam je manjkalo veliko branilcev in je na igrišče stopil celo petnajstletni Gulič. Velikih problemov res nismo imeli.*
«Tudi potem, ko se je Agip odločil za pressing?*
cPotem je bilo za nas še lažje, ker ni imel dobre obrambe.*
«Kako bo jutri, ko vas čaka Color Arte? Boste imeli še težave s sestavo moštva?*
«Res ne vem, če bomo lahko nastopili z močnejšo ekipo. Nekatere igralce namreč čakajo šolske obveznosti (matura), dva pa sta na
dopustu. Če bomo nekompletni, bo res težko, saj bo za nasprotnika zaigral tudi reprezentant Bariviera*.
KOLESARSTVO
DIRKA PO JUGOSLAVIJI
Sp«t zmaga Sovjeta
BEOGRAD — Sovjet Averin je osvojil 5. etapo mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji. 140 km dolgo progo od Karlovca do Crikvenice je prevozil v 3.18’56”;
2.	je bil Polončič (Jug.) no 10”;
3.	Satui (Fr.) 15"; 5. Bedin (It.) 20” zaostanka itd.
Na skupni lestvici vodi Sovjet Sun s časom 17.51’59” * 2. je Ugr-jumov (SZ) po 1'23”; 3. Polončič (Jug.) 5’43", 4. Ropret (Jug.) 6’ in 40”; 6. Bedin (R.) 812”. Ekipno vodi SZ, pred Jugoslavijo
A in Italijo.
Današnja 6. etapa bo imela cilj v Portorožu, kamor bodo tekmovalci prispeli okrog 16. ure.
BOKS
Minchillo evropski prvak
FORMIA — Italijan Luigi Minchillo je nov evropski prvak v super-velter kategoriji. Sinoči je namreč po točkah v dvanajstih krogih premagal dosedanjega prvaka, Francoza Luisa Acariesa.
ST. ANDREVVS (Škotska) - V četrtfinalu evropskega nogometnega prvenstva amaterskih reprezentanc so dosegli te izide:
Francija - Danska	4:3
Anglija - Irska	5:2
Wales - ZRN	5:2
Škotska - Švedska	4:3
m), kjer so tudi prespali. Ob prihodu je oskrbnik koče zakuril peč, da so lahko posušili premočene obleke.
Naslednje jutro so se zgodaj podali na Storžič (2132 m). Spremljala sta jih sončno vreme in veselo razpoloženje. Trud je bil na vrhu poplačan s prekrasnim razgledam na okolico, posebno pa s pogledom na Triglav. Nato so se po strmini spustili čez Sitarjeve peči do Dcma ped Storžičem (1050 m). Po dobrem počitku so nadaljevali pot po strmi slezi, ki je pripeljala na Tolsti vrh (1714 m). Od tod je položna pot vodila po grebenu do koče na Kriški gori (1582 m), kjer so imeli tudi dovolj časa za zabavo in krst mladih planincev.
V nedeljo zjutraj so si privoščili nekoliko daljši počitek, ker je pre-ostajal le spust v dolino. Na Golniku so spet stopili na avtobus, v Ljubljani pa na vlak, ki je pohodnike pripeljal na Opčine. Na postaji so veseli objeli starše in se zadovoljni razšli v upanju, da se bodo kmalu spet srečali na takem izletu.
(MA)
KOLESARSTVO
Na dirki po italijanskih deželah
Mka premoč Sovjetinj
RECANATI — Sovjetska zveza je dosegla popoln uspeh na prvi etapi mednarodne ženske kolesarske dirke po italijanskih deželah. Osvojila je namreč vsa prva tri mesta.
Prva etapa je bila taka:
1.	Nasonova (SZ), ki je prevozila 4,5 km dolgo progo na kronometer v 5’56” s p.h. 45,483 km na uro
2.	Kibardina (SZ)	pol”
3.	Poljakova (SZ)	6”
4.	Galli (It.)	11”
5.	Lukutina (SZ)	13”
6.	Johansson (Šve.)	14”
7.	Strong (VB) in Nieke
(Niz.)	15”
9. Piantoni (It.) in
Rijsoever (Niz.)	16”
itd.
Na tem tekmovanju sodeluje skupno 80 kolesark iz osmih držav.
Današnja etapa bo merila 70 km.
VESLANJE
MILAN — 197 atletov iz 13. držav bo nastopilo na 3. univerzitetnem mitingu, ki bo v soboto, 4. in nedeljo, 5. julija. Srečanja se bodo udeležili tudi veslači iz Jugoslavije.
V Sovodnjah se je prejšnji teden zaključil odbojkarski turnir, ki so ga pripravili v okviru občinskega praznika.' Na njem je sodelovalo 6 ekip z Goriškega.- Končna zmaga je pripadla domači ekipi, ki je v petih borbenih in zanimivih setih strla odpor žilavih odbojkarjev Juventine iz Štandreža. Na sliki: ekipi pred pričetkom finalnega srečanja	(Foto Kuzmin)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiitiiiniiiiiiiiiimiitiiiiiiiioitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiinHiiiiitMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiie
V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA ODSEKA KD DANICA Z VRHA
V NEDELJO POHOD NA VRHU
Proga bo merila 12 km ■ Številne nagrade ■ Prireditev bo v vsakem vremenu
ATLETIKA
8.	JULIJA V MILANU
Vrsta slovečih imen
MILAN - V Milanu bodo tudi letos priredili tradicionalno atletsko tekmovanje. Na sporedu bo 8. julija v milanski areni, nastopilo pa bo nekaj svetovno znanih imen. Med niimi najbolj izstopata Američana Carl Lewis in Edwin Moses.
Športni odsek Kulturnega društva Danica z Vrha (Sovodnje ob Soči). organizira v nedeljo, 5. julija, 4. pohod po Krasu, ki je vključen v vsedržavno tekmovanje «Sre-brna noga*.
Pohod po Krasu se bo vil po kraških stezah vrhovskega območja in sicer s startom v sami vasi, nato pa do Debele griže, Sv. Martina, Poljan, Cotičev in ponovno v vas Vrh. Proga je dolga 12 kilometrov. Start tekmovalcev je predviden za 9.30, čas prihoda na cilj pr. do 12.30.
Udeleženci pohoda bodo imeli 3 ure časa, da opravijo določeno pot, na kateri pa bosta tudi dve okrep-čevalni postaji in kontroli. Vpisovanje bo na samem startu (v vasi Vrh) od 8. do 9.30; vpisnina znaša 2.000 lir - za člane IVV pa 1.000 lir.
Glede nagrad naj omenimo, da bo vsakdo, ki bo prehodil progo, prejel spominski grb iz keramike. Vse skupine z najmanj 15 vpisanimi člani, pa bodo prejele pokal. Predvidene so tudi druge nagrade, katere pa bo priredite!' razdelil po svoji uvidevnosti ali pa po žrebu. Vsak posameznik ali skupina pa lahko prejme le eno samo nagrado.
Podrobnejše informacije v zvezi s pohodom na Vrhu zainteresirani lahko prejmejo pri Avguštinu Devetaku na Vrhu, št. 48 - tel. (0481)
882005 — ali pa pri Lucijanu Černiču — Vrh 38 - telefon (0481) 882125.
Prireditev se bo odvijala ob vsakem vremenu.
V prejšnjih letih se je pohod po kraških stezah vrhovskega območja vedno dobro obnesel in je vsestransko zadovoljil udeležence. Proga je namreč zanimiva in pisana, kar pritegne vsakega člana in ne le ljubitelje takšnih prireditev. Zato smo prepričani, da se bo nedeljskega pohoda udeležilo precejšnje število ljudi, ljubiteljev narave in sprostitve v naravi, kar bo tudi omogočilo vsestranski uspeh prireditve, katero prirejajo požrtvovalni člani kulturnega društva Danica z Vrha.
-ik-
ATLETIKA
RIM — Kot je dejal sam pred sednik italijanske atletske zveze, bosta obe polfinalni srečanji za evropski pokal (masko v Lillu 4 - 5 julija in žensko v Bodceu 5. julija) za italijansko reprezentanco precej težki.
Neposredni konkurent Italije za vstop v finale je pri moških Francija, kajti nobenega dvoma ni, da bo Vzhodna Nemčija osvojila v tem polfinalnem srečanju prvo mesto.
Teki,, kjer naj bi bili Italijani favorizirani glede na Francoze, so 400 m z ovirami, 5:000 m in 10.000 m.
Težka naloga čaka tudi žensko vrsto, ki bo morala tokrat nastopiti brez svoje najboljše atletinje Sare Simeoni, Italijanke upajo tako predvsem na srednje kroge, kjer razpolagajo z odlično Gabriello Do-rio.
Formula letošnjega evropskega pokala predvideva najprej tri pol finalna srečanja za moško in tri za žensko konkurenco. Prvi repre zentanci v vsakem polfinalu si za gotovita mesto v finalu A, druga in tretja pa v finalu B. Ta finale bo v Atenah 1. in 2. avgusta za moške ter 2. avgusta za ženske. Zmagovalec finala B se bo lahko udeležil velikega finala A, ki bo v Zagrebu 15. in 16. avgusta.
CARACAS — Portorikanec Samuel Serrano je ohranil svetovni naslov v superperesni kategoriji (verzija WBA).< Po točkah je premagal Leonela Hernandeza iz Ve nezuele, ki je po petem neuspešnem naskoku na svetovni naslov dejal, da je s tem srečanjem dokončno zaključil, svojo boksarsko kariero. Kot je tudi sam poraženec po srečanju dejal, je bila zmaga Serrana popolnoma zaslužena.
Delovanje ZSŠDI
Ustanavljanje komisije v Benečiji
Pred dnevi so se v Čedadu sestali beneški odborniki ZSŠDI, skupno še z nekaterimi zainteresiranimi tamkajšnjimi športnimi delavci, ter razpravljali o nadaljnjem razvijanju telesnokulturne dejavnosti v Benečiji.
Pred približno letom dni ,ie v Benečiji že delovala skunina mladih ljudi, ki je načrtovala športne akcije ter marsikatero tudi izvedla. Glede na sedanjo reorganizacijo ZSŠDI pa je namen odbora sestaviti posebno komisijo, ki bo v Benečiji delovala z namenom, da se nato spremeni v teritorialni odbor, kot obstajata že na Tržaškem in Goriškem. Naloga sedanje komisije pa je, da izdela načrt dela (glede na specifične razmere področja) ter zbere okrog sebe večje število ljudi, ki so zainteresirani za športno dejavnost. Naloga komisije pa je tudi, da ojači delovanje Slovenske ga planinskega društva v Čedadu, okrog katerega ie zbrano precejšnje število ljudi, posebno planincev.
Vse to so bili v glavnem argumenti sestanka v Čedadu, kar dokazuje tudi rast zanimanja za športno dejavnost v tem kraju in to neposredno povezano s šport-in Tržaškem ter tudi s športniki onstran me.ie in sicer iz Tolmina.
* * •
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 3. julija, ob 20. uri na sedežu. Gospodarske zadruge v Bazovici seja no-
gometne komisije. Dnevni red: 1. programacija mladinskih centrov, 2. razno. Obvezna prisotnost.
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 2. julija, ob 19. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja komisije za namizni tenis. Obvezna prisotnost
OBVESTILA
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 12. julija, avtobusni izlet na Marmolado. Ljubitelji smučanja in planinci naj se zglasijo pri odbornikih:	Bruno
Škrk (tel. 200-236), Lucijan Sosič (208-551), Mirko Škabar (200-494), Franko Širca (299-449). Cena izleta je 10.000 lir. Podrobnejši program izleta bo pravočasno objavljen.
TPK Sirena
prireja jadralni tečaj za mlad!no od 8. do 12,- leta. Vpisovanje na društvenem sedežu v Barknvljah od 15. do 18. ure.
Tečaji bodo enotedenski za pet skuoin, in sicer:
L: do 5. 7.; II.: od 6. 7. do 12. 7.;
III.: od 13. 7. dn 19. 7.; IV.: od 20.
7, do 26. 7.; V.: od 27. 7. do 2. 8.
Vse ostale informacije dobite na sedežu društva ali po telefonu (417697) od 20. do 21. ure.
LECCE — V mednarodnem prijateljskem odbojkarskem srečanju moških reprezentanc v Lecceju je Italija premagala Argentino s 3:0 (3. 4, 8).
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRSI, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Mogglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številko 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 100,00, letno 1000.00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS 61000 Uubllana
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., vlš. 43 mmj 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanlje-Julljsk# krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
£ftn ■faT>Iinslr*| Zveze časopisnih I založnikov F1£G "
2. julija 1981 Odgovorni urednfk Gorazd Vesel
fz^ajsi
Sn tiska F
s
m
ZANIMIVI PODATKI ANKETE LONDONSKEGA TEDNIKA THE SUNDAY TIMES
KAJ MISLI PREBIVALSTVO SEVERNE IRSKE 0 PROBLEMIH IN BODOČNOSTI SVOJE DEŽELE
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
LONDON — Britanski tednik The sundag times je objavil ugotovitve in analizo pregleda javnega mnenja, ki ga je v vseh šestih okrožjih Severne Irske napravil v preteklih 14 dnevih. To naj bi bil ttidi prvi pregled te vrste v zadnjih petih letih, ki naj bi odkrito prika tal, kaj si ljudje želijo in h kakšnim političnim rešitvam se severnoirski volivec nagiba. Ta pregled objavlja tednik tudi s presenetljivimi odkritji, ki kažejo, da v Severni Irski obstaja izredno močna podpora za novo umirjeno pot, točno tiste vrste soglasnega političnega prepričanja, ki navidezno iz-gleda, da ne pride v poštev. Prav tako na podlagi serije izčrpnih pogovorov s politiki, poslovnimi možmi, varnostnimi načelniki, duhovniki in voditelji skupnosti, časopis presenečeno ugotavlja, da bi bili vsi ti sposobni sprejeti nov drzen načrt politične rešitve, ki bi jim ga vsilila britanska vlada.
Ta ugotovitev pa prihaja piav v času, ko se britanski minister za Severno Irsko Humphrep Atkms pripravlja na novo rundo posvetovanj, čeprav bi moral, kot sugerira The Sundag times. «globoko zajeli sapo in seči po novi m dramatični politični rešitvi». Pri tem The sundag
times citira izjavo enega od protestantskih politikov, ki ie dejal: «Za božjo voljo, nehajmo s tem neskončnim govorjenjem. Naj se britanska vlada odloči kaj hoče in to naj pove naravnost, nam pa naj rešitev vsili. Nočemo več posvetovanj, ne maramo več diskusij, hočemo akcijo.»
Seveda je jasno, da bi bilo v sedanjih okoliščinah, karkoli bi britanska vlada predlagala in s tem se strinja tudi The sundag times, sprejeto z nezaupanjem in odkrito sovražnostjo s strani politikov, kajti zlasti med protestanti raste prepričanje, da je to, kar britanska vlada resnično namerava, umik iz Severne Irske na podlagi sporazuma z republiko Irsko. Takšna reakcija večine protestantskih politikov pa je razumljiva, kajti vse od Glad-stona je bila zgodovina Irske tudi zgodovina počasnega umikanja Britancev. Zato se ulsterski protestanti nikdar ne čutijo popolnoma varne m od zgodovinskega obiska predsednice Thatcherjeve v Dublinu, decembra lani, ki ga še vedno spremlja tajnost, so protestanti v Severni Irski še bolj negotovi. Večina protestantov sicer odločno odklanja kakršenkoli prelom z Britanijo, vendar pri tem The sundag times poudarja, da raziskava, ki so jo napravili, nakazuje majhno, toda rastoče število protestantov, za ka-
SEJA DOMICILNEGA ODBORA 3. PREKOMORSKE BRIGADE
Priprave na zborovanje prekomortev v Klani
Postavili bodo spominsko ploščo 78 padlim borcem
KLANA — Po programu dela domicilnega odbora 3.. prekomorske udarne brigade za letošnje leto je med drugim predvidena postavitev spominske plošče 78 padlim borcem in borkam omenjene brigade v Klani (občina Reka) in organizacije partizanskega zborovanja v tem kraju.
Da bi zastavljeno akcijo čimbolj-še izpeljali, se je sestal domicilni odbor 3. prekomorske brigade v razširjeni sestavi. Seje so se udeležili predsedniki enajstih pododborov. ki delujejo v raznih krajih na Primorskem in v Dalmaciji, zastopniki domicilnega odbora 1. tankovske brigade, artilerijske brigade 4. armade, družbenopolitičnih organizacij občine Ilirska Bistrica (kjer ima brigada domicil), enote JLA, ki nadaljuje tradicije NOB omenjene partizanske brigade, zastopniki mladinske pohodne brigade in drugi. Domenili so se, da bo partizansko srečanje v Klanu, v nedeljo, 26. julija 1981, ob 11. uri dopoldne v počastitev 40. letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Srečanja se bodo udeležili borci, ki so sodelovali v bojih za osvoboditev Klane konec aprila 1945 (3. prekomorska udarna brigada, 1. tankovska brigada, artilerijska brigada 4. armade itd.) in drugi ljudje. Odkritja spominske plošče se bo udeležila tudi 120-član-ska pohodna mladinska brigada iz občine Ilirska Bistrica, ki nosi ime Po 3, prekomorski brigadi, enota JLA, ki nadaljuje tradicije NOB omenjene partizanske brigade, nekdanji borci in svojci padlih borcev in drugi.
Družbenopolitične organizacije in Krajevna skupnost Klana so poskrbel za izvedbo zelo bogatega kulturnega programa, v katerem bodo sodelovali godba na pihala, pevski zbori iz Klane in. Ilirske Bistrice. KUD iz Klane, mladina in voaki JLA. Prav tako so omenjene organizacije iz Klane poskrbele za preskrbo in vse ostalo.
Glede organizacije avtobusnih
prevozov pa so se domenili, da naj se vsi zainteresirani soborci in drugi prijavi,jo na sedeže občinskih odborov ZZB NOV na Primorskem (najkasneje do 20. julija), ki bodo poskrbeli za prevoze z avtobusi Slavnika iz Kopra in Avtoprome-ta iz Nove Gorice. Iz obalnega območja bo prevoz stal 150 dinarjev na osebo.
Že v nedeljo, 19. julija, pa bodo v Klani odprli razstavo razvojne in borbene poti 3. prekomorske u-darne brigade, v okviru tega bodo prikazali tudi ustrezen dokumentarni film.
Spominsko ploščo 78 padlim borcem bo odkril Stane Bobnar, vojni politični komisar 3. prekomorske udarne brigade (stala bo v središču mesteca prav ob cesti, kjer so vdrle enote JA v Klano in jo osvobodile
ALBERT KLUN
V Jugoslaviji bodo proizvajali kavbojke po licenci levi Strauss
VARAŽDIN — V začetku prihodnjega leta bo mogoče v Vartekso-vih prodajalnah širom Jugoslavije kupiti originalne «Levi - Strauss* kavbojke. Te hlače bodo po licenci izdelovali v Varteksovem obratu v Novem Marofu. Pogodbo o nakupu licence bodo po dveletnih pogajanjih podpisali te dni. Računajo, da bodo letno izdelali blizu 1,2 milijona teli priljubljenih hlač. S tem pa bodo letno prihranili najmanj 30 milijonov dolarjev. Po nekaterih o-cenah namreč Jugoslovani približno toliko porabijo v tujini za nakup hlač iz jeansa. (dd)
ATENE — Več kot polovica transporta telet, ki je bil iz Jugoslavije namenjen v Libanon, je na poti skozi Grčijo poginilo, zaradi hude vročine, ki je zajela severno Grčijo.
ter e izgleda, da so pripravljeni vdati se v usodo in v neke 'vrste zveze z Jugom. Na splošno, ugotavlja The sundag times, je glavno sporočilo njihovih intervjujev v Se-serni Irskii, da obstoji rastoče prepričanje in to celo med nekaterimi protestanti, da (pot naprej pelje k Jugu in da se je potovanje začelo lani decembra s sestankom med predsednico Thatcherjevo in takratnim predsednikom Haughgerr..*
Toda trenutno, kot izhaja iz pregleda, večina ljudi v Severni Irski podpira idejo o delitvi oblasti, to je idejo o sistemu, v katerem bi milijon protestantov in pol milijona katolikov odločalo o upravljanju svoje lastne province. Pregled tudi nakazuje, da prebivalstvo Severne Irske želi politični sistem, ki bi ga vodili ljudje umerjenih in zmernih stališč. Problem pa je v tem. da ko pride do volitev, volivcem navadno tradicionalne lojalnosti narekujejo vrnitev k običajnim političnim strankam, ki so daleč od tega, da bi ponujale zmerno izbiro in so pripravljene braniti svoje pozicije z omejeno nepopustljivostjo. Zato, ugotavlja The sundag times. je prav verjetno, da glavne politične stranke v Severni Irski stojijo na poti temu kar volivec dejansko hoče, da bi se zgodilo.
Tako je tednik The sundag times med volivci v Severni Irski iskal tudi odgovore na 6 obširno diskutiranih m spornih možnosti za politično rešitev ulsterskega problema.
Prvo možnost, to je novo razdelitev Severne Irske in tudi drugo možnost, to je neodvisna Severna Irska, je odločno zavrnila velika večina volivcev in to protestantov kot katolikov.
Rešitvi problema s federalno irsko državo in garancijami za ulster-ske protestante ali z združeno Irsko pa sta možnosti, ki sta sprejemljivi le za večino katolikov (čeprav eden od treh katolikov nasprotuje združitvi z Irsko), toda popolnoma nesprejemljivi za večino protestantov. Na drugi strani pa je ideja o integraciji z Združenim kraljestvom deležna ogromne podpore prote stantov, toda več kot polovica katolikov jo zavrača, Tako ostaja še možnost, ki predlaga «delitev oblasti*. s katero bi Severna Irska sicer ostala del Združenega kraljestva, toda z lastno skupščino in garancijami za katoliško manjšino. To rešitev pa, kot izhaja iz pregleda The sundag timesa, sprejemata dva od treh volivcev v Severni Irski in čeprav je bolj priljubljena med protestanti. jo podpira tudi 62 odst. vprašanih Icatolikov, Prednost te rešitve pred ostalimi je v tem, da ji hudo nasprotuje le 10 odst. ul-sterskega prebivalstva.
Razveseljiva ugotovitev, ki jo objavlja The sundag times je, da le 1 odst. intervruvanih močno odobrava nasilje, nadaljnji 3 odst. pa se le nagibajo k takšni odobritvi. Prav tako je iz istega pregleda razvidno, da polarizacija v volilnih vzorcih, ki je bila tako očitna pri majskih volitvah, predstavlja le začasno reakcijo na strasti, ki jih je razplamenela gladovna stavka v belfaški lcaznilnici Maže.
Slaba novica, ugotavlja The sundag times, pa je to, da rasle velik prepad med katoliško skupnostjo in britansko vlado. Večina treh katolikov proti enemu nasprotuje načinu, kako britanska vlada obravnava in vodi Severno Irsko in to kljub dejstvu, da predsednica Thatcherjeva ne glede na protestantsko opozicijo, vztraja pri skupnih irsko-britanskih študijah.
Prav tako pregled lavnega mne nja v Severni Irski kaže, da katoliki niso več navdušeni nad prisotnostjo britanske vojske v Ulstru. Ko je Britanija poslala svoje prve vojake v Severno Irsko, jih je večina katolikov sprejela kot garancijo za svojo varnost. To na daAes ni več tako in 41 odst. želi, naj bi britanski vojaki odšli.
Z gladovno stavko v kaznilnici
Maže je uspešna propaganda IRA izpodkopala verodostojnost britanske vlade med ulsterskimi katoliki. Dve tretjini katolikov vsaj malo simpatizira s tistimi, ki stavkajo v kaznilnici Maže in to v primerjavi le z dvema odstotkoma protestantov, ki imajo sploh kakšno simpatijo zanje. Toda ne nazadnje, poudarja The sundag times, izvedeno anketiranje nakazuje (hrepenenje za zmerno rešitvijo».
Toda nasilje lahko razbije predlagane rešitve. Vse prepogosto je v preteklosti skrbno pripravljam politično strategijo na drobne kosce razbila kakšna od krvavih iniciativ IRA. V najboljšem primeru je nasilje bolj opravičilo za neprizadevnost kot pa za nepremostljivo oviro napredku. Če trga britanska vlada voljo preudariti drzen načrt- za rešitev severnoirskega problema, potem je prav mogoče, zatrjuje The sundag times, da bo naletela na veliko večjo podporo, kot v a bi lahko pričakovala.
(Skupine, ki nasprotujejo novim rešitvam so poznane in razločljive, toda morda le niso tako mogočne, kot bi si rade domišljale. V Severni Irski pa je mnogo ljudi, ki bi radi videli, da bi bile dokončno izzvane■», zaključuje svojo obširno raziskavo The sundag times.
ALJA KOŠAK
Uspešno reševanje jamarjev pri Cuneu
CUNEO — Včeraj ponoči se je končala reševalna akcija, ki je stekla takoj potem, ko so trije mladi jamarji iz Cunea ostali ujeti v poplavljeni jami «Taramburla». Iz preplavljene jame so po 62 urah rešili še 24-letnega Dina Pelazzo in 29-letnega Gianfranca Sappo. Dvajsetletnega Massima De Paolija so namreč rešili že v torek ob 15.30.
Vsi trije mladeniči so se ob prihodu na površje dobro počutili, čeprav so bili na moč vznemirjeni. Rekli so, da je bilo najhuje v ponedeljek zvečer, ko so začeli šte-diti s hrano. Edina njihova skrb v breznu je bila opazovanje višine vode. Z naraščanjem njene gladine, so se namreč možnosti za njihovo rešitev zmanjševale.
Prvi jamar je prišel iz jame ob pomoči reševalnih ekip brez večjih težav, predvsem zaradi svoje majhne postave in gibčnosti, poleg tega pa ima tudi nekaj potapljaških izkušenj. Ostala dva sta naletela na težave predvsem zaradi plavalske neizkušenosti. Reševalne ekipe so morale namreč s posebnimi črpalkami izprazniti toliko vode, da se jamarjem ni bilo treba potapljati,
Pier Giorgio Baldracco. tehnični vodja speleološkega oddelka gorske reševalne službe, pripisuje uspeh akcije izkušenosti speleologov, potrpežljivosti reševalne ekipe in popolnemu redu, ki je vladal med reševalno akcijo. Obenem je opozoril na potrebo po opremljeni civilni zaščiti (skladišča, posebne naprave itd.), če bi že sedaj imeli vse to, bi mogoče neprijetna pustolovščina treh jamarjev iz Cunea trajala le nekaj ur, je dejal Baldracco.
Splošen protest proti škandalozni razsodbi za krvnike iz Majdaneka
Ob škandalozni razsodbi proti 9 SS-ovskim krvnikom taborišča smrti v Majdaneku, se je pred sodiščem v Diisseldorfu zbrala protestna manifestacija nemških demokratov, ki so na pročelje stavbe, ki naj bi (groteskno) veljala za «dom pravice*, izobesili transparent z zgovornim geslom «Nikdar več vojna, nikdar več Majdanek*. Sodniki so ir nameček 3 obsojence na 3 leta zapora pustili kar na prostosti.
Razso dbo kritizira tudi skoraj ves nemški tisk.
r
S GENERALI
Assicurazioni Generali S.p.A.
BILANCA 1980
Dne 27, junija je bil v Trstu redni občni zbor delničarjev, kateremu je predsedoval predsednik družbe odv. Enrico Randone, ki je odobril obračun za leto 1980. Povzetek najvažnejših podatkov je sledeč:
•iMiMiiMmiiiiiiMiiiimiMmiimiiiiiiiiiiMimiiiiiMiiiiiiMiiiiimiiitiiMHifiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiirkiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiifiiiiiiiii)
V IDRIJI KONCERT SLOVENSKEGA ZBORA IZ AUMETZA
Slovenska pesem jih druži in veže na staro domovino
IDRIJA — V nabito polni Rudniški dvorani je nastopil moški pevski zbor Slovenskega delavskega društva iz Aumetza (departma Moselle) iz Francije. Zbor, ki ga ‘od leta 1971 dalje vodi Andrej Pišlar ob pomoči Andreja Kogovška, je zapel vec slovenskih ter po eno makedonsko, francosko in italijansko pesem in požel navdušeno odobravanje številnega občinstva.
V spomin na gostovanje v najstarejšem slovenskem rudarskem mestu je predsednik krajevne skupnosti Idrije Peter Lapajne izročil zboru umetniško sliko Idrije, delo domačega akademskega slikarja Rafka Terpina. pionirke pa vsem članom zbora idrijske čipke.
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Idrijg mag. Marjan Grofi in župan Aumetza Julien Cararo sta si izmenjala grba rudarskih mest in zagotovila, da bodo vsestransko poglabljali začete stike med mestoma.
Moški pevski zbor deluje v okviru Slovenskega delavskega društva v Aumetzu že od leta 1926. Leta 1947 je sicer prenehal delovati, ker se je večje število njegovih tedanjih pevcev vrnilo v domovino. Današnji pevci go druga in celo tretja
generacija prvih izseljencev, povečini z Idrijskega in Cerkljanskega, ki so se izselili v Aumetz, kjer so našli zaposlitev v rudniku železove rude.
Pevci — pripadniki tretje generacije — bolj s težavo govore slovenščino, toda lepa slovenska pesem jih združuje in veže na staro domovino očetov in dedov. Zanimivo je, da v zboru pojeta tudi Francoza in Italijan.
Moški pevski zbor je prvič gostoval v Sloveniji leta 1979 in takrat tudi nastopil v Spodnji Idriji Letos pa je sodeloval na mogočnem XII. pevskem zboru '(Pojo naj ljudje* v Šentvidu in pripravil vec koncertov po Sloveniji. Na povratku v Francijt bo še nastopil v Padovi.
V drugem delu koncerta je nastopil deklišk zbor kulturno-umetniškega društva (Sloga* s Črne ga vrha nad Idrijo, ki ga je od ustanovitve preč šestimi leti pa vse do svoje smrti vodil znani idrij ski glasbeni pedagog Ivan Rijavec. Dekliški zbor, sedaj ga vodi Vahtija Šari iz Prištine, slušatelj 3. letnika akademije za glasbo v Ljubljani, je z dovr šenim podajanjem zahtevnih pesmi ponovno doka zal, da upravičeno sodi med najboljše tovrstne zbo re na Primorskem.	JOŽE OBLAK
Dohodki (v milijonih lir)
Premije: bruto
odstopljene
Cisti dohodek od naložb Dobiček pri oddaji dobrin
1.359.717
1.395.426
249.833
Izdatki (v milijonih lir)
Nezgode, zapadlosti, odplačila Povišanje tehničnih rezervnih skladov Proizvodni in upravni stroški Davki
Odpisi zaradi razvrednotenja vrednotnic Razni izdatki
Dobiček obračuna (v milijonih lir)
Na delnico (lir)
Dobiček obračuna (A)
Dividenda (B)
B/A (na 10Q)
1.145 593 199.495 14.629
568 831 328 524 393 524 3.476 17.241 9.157
1.320.753
38.964
1.559
950
61
Zbrane premije so presegle 1.395 milijard (+21,3%).
Cisti znesek tehničnih rezervnih skladov znaša 2.570,4 milijarde (+385 milijard).
Dobiček poslovne dobe je presegel 38,9 milijard po ustanovitvi «sklada povišanja vrednosti za ponovne investicije* v višini 4,2 milijarde. Izredni rezervni sklad se je povišal za 11 milijard.
Dividenda za vsako delnico znaša 950 lir v primerjavi s 750 lirami iz leta 1979. Povišala se je torej za 26,7%.
Skupne naložbe matične družbe znašajo 2 876 milijard, to je 456 milijard več kot v letu 19/9 (+18,8%).
Cisti naložbeni dohodki so dosegli skoraj 200 milijard, s poviškom 28,8%. Dobički od prodaj so dosegli 14,6 milijarde; 4,2 milijarde pri odstopu mestnih nepremičnin in 10,4 milijarde pri poslovanju z vrednostnimi papirji.
Možnost plačljivosti na področju zavarovanja proti škodi je 186,5 milijarde in je za 70,7 milijarde višja (41,3 milijarde v letu 1979) od zneska predvidenega po zakonskih normah.
Od leta 1831 tradicija profesionalnosti v poslovanju