štev. 258 TRST, sobota 17. septembra 1910. reč*j XXX * IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA telil 9b nedeljah In praznikih rt 5., pemtfflipdfc rt t. zjvtra). ?9ssmi čne fiter. se prodaj akt po 3 nvč. (6 stofc.) v mnogih tffb Uarna.h v Trst«, im okeJaci, Gorici, Krasjo, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-Icini, Dornbergu itd. Zact»r«le štev. po 5 nrč. (10 stot.). 06LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 kolon«. CENE: Tr®orinski in obrtni oglasi po 9 st. mm, »vrtnice, zahrale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po iv st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka --»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj*--vanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inperatni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno !• upravi „Edinosti". arrrr.. •--PlaČijJvo !n uiož!jiv» v Trsiu. -A.- ■ —^ Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. V edinosti je t xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na ns- ročbe brea doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■ftrtiatu na nedeljsko l:4anj« ,,EDINOSTI" stane: oele let« Krom S'30, z« pel lote Etob 2-eo. V«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo Naročnino, oglase in reklamacija je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: uiloa Giorgio Galsttl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni i. konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ~.,.r.' . ------ Giorgio Gslatti štev. 18. - --- FoSinc-hrsnllniJnl račun It. 841652. TELEFON Jt. 11-57. i Tr. VI f Mli ,-rSSLc iirii.V - ■■.-^-'-r- .-.r- Politično društvo EDINOST I®i"enadie in se nadeiai0> da sesporpo sklicuje i ravna. CARIGRAD 16. Listi poročajo, da je senatni predsednik Said paša zapustil polo-; vico svojega premoženja za nakup oklop -j njače, ki naj se imenuje „Saidie". Kolera. DUNAJ 16. Glasom komunikeja mini-■ sterstva* za notranje stvari so pri 38-letni j tesarjevi soprogi Mariji Travniček, svakinji na koleri obolelega tesarja konstatirali azijsko i kolero. t Konsumn. tirilStOU pri SU. Jakobu : ogrek^^de * jT^ministTrski^predsednik • 4.- u s* .____, .____Briand poslal prefektom okrožnico, v kateri jutri ob 4. uri popoludne se p^^ 0grska za okuženo od kolere. u koroni Kcns. društva u Roisnu. javna shoda in sicer danes ob S. uri zvečer DNEVNI RED: „Ljndsko ste tj & BUDIMPEŠTA 16. Bakteriologična preiskava je danes v 6 slučajih konstatirala azijsko kolero. Doslej je bila dovršena preiskava v 38 slučajih, pri čemer so v 21 slučajih konstatirali azijsko kolero. BUDIMPEŠTA 16. V občini Ujhely-Jtadi velike važnosti predmeta, po-i Joka v požunski županiji se je dogodil vče- - -i - i-i j i vi i raj eden in danes trije in v Zemunu eden življa na obilno udeležbo j su]mIjiv sIučaj koIere danes iz Komorna ODBOR dospelem remorkerju „Szondy" je z znaki Polit društva EdlPost' ^kolere Obolel mornar Szekulicz. Bolnika so _L _" _"1 prenesli v bolnišnico za kužne bolezni. Par- inik so stavili pod kvaranteno. ZAGREB 16 (Ogr. biro). Nasproti poročilu tukajšnjih listov o slučajih kolere v Zagrebu poročajo od merodajne strani: i Zdravstvenim oblastnijam je bilo doslej pri-p,.,.... n . .. . . javljenih več sumljivih smrtnih slučajev, DUNAJ 16 Cesar je odlokom od113.i vendar ni bakteriologična preiskava odpad-t. m. imenoval deželnega poslanca dr. Neu- kov y nobenem sIučaj-u ugotovila azijske mayerja namestnikom deželnega maršalaI koIere^ čim se ugotovi samo en slučaj nižeavstrijskega. ! azjjske kolere, se o tem Gbvesti občinstvo. Nova stranka na Hrvatskem. ! Danes se je vršila seja mestnega zdravstve-ZAGREB 16. Čista stranka prava se je "ega odbora, na katerem se je predlagalo, Pač pa so imeli usmiljenja, preveč usmiljenja s študenti, ki so znali pridno zavijati oči, ki so bili pravi licemerci. Četudi je bil fant tako trd kakor kamen, četudi ni znal ničesar, vendar je lezel lepo iz : razreda v razred in končno je prilezel v ! svet. In zakaj ? Samo zato, ker se je znal ' pridno skrivati, ker se je znal potuhniti. ! Napravite si sami paralelo in sodite! Ali se j Vam ne zdi, da tak študent ne more nik-| dar postati dober učitelj-strokovnjak, ker nima sploh potrebnih dušnih lastnosti za to. I A temu ni kriv niti sam, niti drugo učitelj-jstvo! Kriva je šola, ki ga je imela v j delu skozi štiri leta in ki ni znala izpoznati njegovega negativnega razpoloženja. Šola je i kriva in nje srednjeveški disciplinarni red j in tudi nezmožnost poučujočih članov. Koliko in kolikokrat se je pa naglašala potreba, da ! se namestijo na naših stanovskih izobraže-| vališčih samo taki ljudje, ki so res dobri šolniki in pedagogi! Kdor ni to, ne more j izpoznati lastnih kandidatov, ne more analizirati njih dušnih zmožnosti. Morda je ' moje stališče nekoliko preostro in zato bi bilo dobro, če bi se o tem razpravljalo v našem „Učit. Tovarišu". Polemika bi bila — sicer ne vedno, vendar pa dostikrat, sklepati na narodnost. Torej — ne vedno. Po takem obče-valni jezik ni podlaga za določanje narodnosti. Vendar pa se uporablja statistika rezultatov o ljudskem štetju, izvršenem na podlagi občevalnega jezika, za razdeljevanje prebivalcev po narodnosti. — Nemški listi trde celo, da treba od občevalnega jezika razločevati materini in rodbinski jezik. Ta dva da ne tvorita nikakega predmeta pri določanju ljudskega štetja. Namen tem nazorom, ki jih zastopajo Nemci, je prozoren. Oni bi hoteli kolikor možno Slovanov — ukrasti. Na podlagi mi-nisterijalne odredbe, ki je popolnoma po želji Nemcev, izgubimo Slovani na tisoče ljudi, ki so sicer Slovani po rodu in mišljenju, pa žive v razmerah, ki jih silijo, da se morajo posluževati več nemškega ali italijanskega, nego slovanskega jezika. Interesantno je tudi, da se od nemške strani citira tudi Rosseggerja v prilog po-ponemčevanja. Rossegger je namreč pisal o neki priliki : „Po mojem mnenju tudi v nravnem oziru narodnosti odločuje mišljenje in ne pleme. Rojen Žid ali Slovan, ki BRZOJfiUNO VESTI. Nižeavstrijski deželni zbor. dobra in za to bi se morali interesovati vsi: dela za nemške navade in nemško narod-učitelji in neučitelji. Saj je vendar naša naj- j nost, je dostikrat bolji Nemec, nego rojen svetejša dolžnost, da si preskrbimo kolikor Nemec, ki se pa pri vsaki mali narodni žrtvi, možno dobrih učiteljev. Če bo seme, ki je ki se jo zahteva od njega, skriva za grm, zasejemo v tla, dobro, bo tudi rodilo dober j Sicer pa : kdo je pri številnosti narodov nasad. A sedaj zopet k ljudski šoli. ! še države gotov svoje krvi ? To, kar mi O pouku v izvenšolski dobi hočem tudi I in ^^ v ! svojo izreči. Tržaški magistrat, uvaževaje ^ljenju z | korist večernih kurzov, je tudi ustanovil! TTo J S ; r!m{ i nekaj večernih šol za meščane v mestu. Ni kl ima te zak!ade> ,n hoce b,tl z nam,> združila s krščansko-socijalno skupino v enotno stranko. Nova stranka je sklenila, •pozabil tudi,na okoličane in (če se ne motim) obstoje ti kurzi že par let na Opčinah, v Bazovici, v Skednju in pri sv. Ivanu. V začetku leta so kurzi vedno dobro obiskani, nam je dobrodošel". Tako Rossegger, ki je šel s tem med one fanatike, ki bi radi množili nemški narod na podlagi drugih narodov. Ali nam se naj bi se prepovedalo uvažati zelenjavo in sadje iz Avstro-Ogrske, treba bi ^-epovedati da se bo imenovala stranka prava in da si prodajanje melonov, ker prihajajo večinoma pridrži dosedanje glasilo čiste stranke prava jiz krajev okuženih od kolere, napraviti .Hrvatsko Pravo". Izvolien je bil skupni; zdravstvene postaje na južnem državnem provizorični izvrševalni odbor. Vprašanje; kolodvoru, preiskati potnike iz Avstrije in predsedstva je ostalo odprto. Ogrske, strogo kontrolirati potnike, temeljito . . preiskovati njihovo prtijago in razun tega Volilni nemiri na OgrsKem. na novo opozoriti občinstvo na nevarnost SZASZVAROS 16. Pristaši Vlada (Ro- j kolere, muna) nadaljujejo svojo agitacijo. V Fel- a kmalu začenia obiskovanje oešati in oe- zdi' da J'e storii Rossešger kakor Prerok llati MMeSči v triT-20 let ne £u- ^am ko je hotel preklinjati, a je blago- tijo potrebe do daljne izobrazbe, do izpo- ftavljal Mi smo prepričani da ravno na pod- polnjevanja. Kdo je temu kriv? Ali morda laSl teh argumentov, kii jih navaja Rosse- P Štt'nSi v Nemški ta^e^ irie^nT prakso za se£f Kho\ZT? I ^ V ^ ^tcji ta. nrav- kenyeru so Romuni s kamenjem napadli hiši dveh pristašev kandidata Barkoša. Prebivalci so pobegnili na kolodvor. V Kudziru je bilo razbito okno v vojašnici orožnikov, med tem ko so bili orožniki na patrulji. V Bokaju je bil s kamenom težko ranjen posestnik Rabzkayvy. Moral je poseči po re- Dunaj 16. Na današnjem žrebanju srbskih obligacij iz leta 1883 je glavni dobitek 80.000 frankov zadela serija 2298 štev. 9. Frankobrod o/M. „Frankf. Zeitung" poroča iz New-Jorka: Bivšega blagajnika zvezne blagajne v Čikagu, Fitzgeralda so Amsterdam 16. Nizozemska banka je znižala diskont od 5 na 4°/0. Dunaj 16. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesar Fran Josip" priplula Pa , stvari je takoj odredil, da se ustanovi v Bokaju orožniška postaja. Cesar Viljem na Ogrskem. MOHAČ 16. Cesar Viljem je dospel s jAderT posebnim dvornim vlakom ob 2. uri. Na Rambouiilet 16. Predsednik Faileeres kolodvoru ga je pozdravil nadvojvoda Fn- -e v spremstvu ministra mornarice in mi-derik. Cesar Viljem je z nadvojvodo Fride- j nisterskega predsednika Briannda ob 9.30 rikom stopil v čoln in se je prepeljal k: predpoiucine odootoval v Saint Nazaire in v parniku, na katerem je čakala cesarja nav- I §ordeaux. vojvodinja Izabela. Nesreča na delu. BUDIMPEŠTA 16. Pri razruševanju neke zgradbe, ki leži na Fran Deakovem I trgu, kateri gornji deli so bili že razrušeni, | se je podrlo prvo nadstropje, pii čemur je bil en delavec ubit in dva ranjena. Ognje-gascem, ki so prihiteli takoj na lice mesta in policiji se je posrečilo, da so spravili pod „Maše ljudsko šolstvo". (Odgovor dopisniku z dežele.) II. V prvem članku sem Vam, g. dopisnik — v kolikor se je dalo povedati na kratko odmerjenem prostoru — razložil svoje razvalinami leže'če delavce iz njihovega ne- mnenje o vzrokih nevspehom, ki jih ima varnega položaja učitelj s svojim poukom vsled minimalnega ' . . skupnega delovanja med šolo in domom. Finski deželni zbor otvorjen. Priznal sem lojalno, da istotako, kakor se HELSINGFORS 16. Izredni deželni zboriv vsakem stanu nahajajo Ijudje-polovičarji, velike kneževine Finske je bil otvorjen danes ki stanu samemu škodujejo in mu kradejo z govorom generalnega guvernerja. čast. je tudi med učiteljstvom. Vendar je to Parlamentarne volitve v Južni j število najmanjše. In če je takih ljudij med Afriki. nami, nismo temu krivi mi, ampak oni, ki IOHANNESBERG 16. Za južnoafriški Jih Pos!ali J .fvet. Čudno je, da ni več-_ _ i dežei. ,z_ števila takih učiteljev, ker zistemi, ki J I uloHoin ca nnnnnnor«(i no noeih cnlon Crt unijonistov 2 člena delavske stranke in 6 neodvišnja oz,roma 'njih dušema "<>* ^"^i?,0^ ?.niS se kaže Zopet učenci sami, individuvaliteta. Tu se kaže zopet slaba posledica učenčevih mladostnih let; tu se kaže zopet škodljivost razmerja, ki vlada dandanes med šolo in domom. Kar je v mladih letih zagrešeno, to se težko da popraviti in če se da, je iskati vzroka le v mladeničevi dušni kreposti. A to so le redki slučaji! Če bi v začetku vsi stariši in učitelji gledali na vzgojo otrok, bi ta vzgoja dosezala gotovo svoj cilj in pozneje ne bi bilo treba nikakih analfabetskih in drugih tečajev. V zgodnji mladosti je treba drevo tako nagniti, kakor hočemo, da rasti potem ! Kar je storjeno prepozno, nima navadno velikih vspehov. To je moja beseda. Poučite Vi, zavedni oče, druge stariše o razmerju, ki bi moralo vladati med šolo in pomom in videli boste, da to, kar je sedaj črno, postane vse belo. Le na noge! In potem ne bo treba počitnic ne daljšati in ne krajšati! In sedaj še zadnjo besedo! Vsi vemo, koliko žrtvuje dežela, Uoliko žrtvujejo občine za ljudsko šolstvo. Tudi nas boli srce, ko vidimo, da seme, ki je sejemo, ne rodi v taki meri, kakor bi mi želeli. A še bolj nas boli srce, ko vidimo, da se nas pri našem delu pušča same ; še bolj nas peče, ko ne opažamo nobene roke, ki bi se nam ponudila v pomoč, v oporo. Sami smo in sami moramo delati. A za vspehe svojega delovanja ne moremo sami odgovarjati, ker dolžnost do skrbi za razvoj izročene nam dece ni le naša, ampak za-devlje tudi one, ki so to deco rodili.... Ni I dovolj, da dajajo deci jesti, ni dovolj, da jo j redno pošiljajo v šolo! Mi zahtevamo druge pomoči, moralne pomoči od vseh starišev! In potem, verjemite mi g. dopisnik, potem se tudi na tem polju razpršijo črni oblaki in zašije zlato solnce.... Ne mislite morda, g. dopisnik, da sem hotel braniti tu sebe ali splošno učiteljstvo. Ne. Sodba, ki ste jo izrekli povsem opravičeno nad nekaterimi učitelji, je že dovolj ostra, da se bo vsakdo čutil osramočenega, ki ni tak, kakor bi moral biti. Napisal pa sem te vrstice zato, ker upam v boljšo bodočnost, na katero ne bomo dolgo čakali... In brez zamere! Iv. —om. Sol" 34 nacijonaUstov, unljcmistov^ vladajo še dandanašnji na naših šo.ah so 2 člena delavske 1 stranke in 6 neo'dvišnja-; fZ^eZsi^vT' dtcioUniranl oblice kov, vštevši one ki "o'vse ^"n^oSalt"''"o Tem nasprotnikov. Mimsterski predsednik Botha;. cnnminbm ^ vplipln ka- in finančni minister Hull sta propadla. Mi- ^udiral — spominjam se — je veljalo ka JU WNU1JV_.11 mm.oi« r r . ^ glavno načelo notranjega solskega reda: nister smut je mea izvoijemu,.. poslušnost in le poslušnost! Več talentiranih TURČIJA. učencev, ki bi gotovo delali v veliki meri Narodna skupščina patrijarhata. za narod in za šolo, so zapodili iz šole CARIGRAD 16. Policija je aretirala na-! samo zato, ker so bili precej živahni tem- . . , , v. -- . v, v , .. daljnih pet delegatov narodne skupščine, j peramenti. Parkraten pregrešek in hajdi ^LIUuSKU SIKIJB lil llolllollt! VoUlIUMI. Kakor se govori, je proti vsem delegatom j šole! Ce se je kdo pregrešil proti šolskemu izdan zaporni ukaz. Sinoči je poslal patri- paragrafu, ni imelo ravnateljstvo nikdar jarhat porti noto, češ, da je patrijarhat v ozira na to, da je človek mlad, neizkušen; očigled nasilnih odredeb, ukrenjenih proti nič se ni oziralo na njegov mnogoobetajoč narodni skupščini, prisiljen prekiniti zboro- J talent, nič ni pomislilo, da bo študenta di-vanje skupščine in se sporazumeti z vlado, j scipliniralo že samo življenje, kadar prestopi V patrijarhatskih krogih smatrajo preki- j njegov prag. Paragraf je zahteval in moral njenje narodne skupščine kakor odgoditev je iz šole ! mož, major Schonbeck, ki je znal da ga žena goljufa, pa je delal kakor ne vidi nič in ne sliši nič, ker je potreboval njenega — denarja. In nemška zvestoba ? O tem bi lahko zapel pesmico famozni Wolf, ki je — sam oženjen — zapeljal ženo svojega prijatelja. Ne, ti argumenti ne drže. Kar se tiče nravnosti in zvestobe se pač mi Slovani lahko merimo z Nemci in zato smo prepričani, da radi Rosseggerje-vih argumentov ne pojde noben Slovan med Nemce. Radi literature pa tudi ne. Pri nemški znanstveni literaturi so v visoki meri sodelovali tudi Slovani, a glede leposlovne literature, v kateri se zrcali uravna vrednost kakega naroda, se Slovani pač lahko merimo z Nemci. One Slovane pa, ki prestopajo v nemški tabor radi dobičkarije, pa privoščimo Nemcem prav iz srca. Zadnje leto mladoturškega režima. O priliki konflikta porte z grškim patrijarhatom je vredno, da vržemo nekoliko pogled na zadnje leto mladoturškega režima. To leto (1909—10) je začelo z Džavid pašinim pohodom proti Arnavtom, ki je popolnoma n e v s p e 1. Zatem so došli za-pletljaji z Bolgarijo radi obmejnih spopadov, potem veliki upor Arnavtov in vprašanje Krete. Arnavti so za dolgo umirjeni, dočim je v pogledu za Kreto gotovo, da porta vspe s svojimi predlogi. Konečno je prišlo mešanje Bolgarov v razoroževanje makedonskih Bolgarov. — Trebalo je malo zarožljati s sabljo in tudi ta poslednja kriza je prenehala. — Zadnje dneve se je mnogo govorilo o neki bolgar-sko-grški zvezi, ki je seveda naperjena proti Turški. Ali ta zveza ne bi nikamor dovedla do vspeha. Turška je vojniški tako močna, da bi preje pristala, da se bije na obe strani, nego da dopusti, da bi se še dalje vmešavale tuje države v njene notranje posle. Turška je danes dovolj močna. Samo prošlo leto je potrosila 240 milijonov frankov za vojsko, a za tekoče leto namerava še veče oboroževanje. Mladoturki res niso uvedli modernega konstitucijonalizma, ali zato nabavljajo najmoderneje orožje. Srbska kriza. In vendar je ! Navedbe našega infor- Nemško časopisje — kateremu stoji seveda verno ob strani tudi italijansko — je že na delu, da bi po svoje tolmačilo naredbe o ljudskem štetju, namreč ono o ob- j matorja iz srbskih krogov so bile uteme-čevalnem jeziku. : ijene vzlic vsem dementijem. — To potrjajo V nekem nemškem listu čitamo n. pr. j sedaj tudi poročila iz Belegagrada v hrvat-da se more na podlagi občevalnega jezika skih listih. Beligrajski dopisnik v „Agramer Stran IT »EDINOSTc št. 25S V Trstu, dne 17. septembra 1910 Tagblattu" poroča, da ni nikakega dvoma več na tem, da bo moral Nikola Pašič dati vodstvo srbske vnanje politike iz rok. Rečeni dopisnik pa ne potrja samo stvari same, zatrjevane od našega poročevalca, ampak potrja tudi vzroke te krize, ki je v kralju Nikoli Črnogorskem, o katerem je trdil naš poročevalec, da noče imeti posla s Pašičem. Ali beligrajski dopisnik prinaša še drugo interesantno in za bodočnost važno vest. Pašič si že sedaj kaj previdno pripravlja teren za svoj povratek h krmilu. — Zagotovil si je mesto srbskega odposlanca na petrograjskem dvoru, da se po tej poti rehabilitira na Cetinju. Pasičev odhod pa pomenja, da je Rusija zopet dobila vodilno vlogo v srbski vnanji politiki. In Rusija je zaščitnica Črne Gore, a Pašič je zaupnik Rusije. Tej na ljubo se Pašič umakne pred kraljem Ni-kolo, da ne bo na potu tesnemu spojenju med Srbijo in Črnogoro. Pašičev račun ni napačen, da pot do pomirjenja s kraljem Nikolo in do krmila v Srbiji vodi zanj preko — Petro-grada. _ Kongres društva Dante Alighieri. Letošnji konres tega znanega ireden-tičnega društva, čegar glavno delovanje se razteza preko mej italijanskega kraljevstva, sosebno tudi na našo državo, se je vršil letos v Perugiji. In kakor vsikdar pod pa-tronanco oficijalne Italije. Kongresu je predsedoval bivši minister Finocchiaro Aprile. Vlado pa je zastopal minister pravosodja Fani, ministra za vnanje stvari pa Sca-labrini. Minister Fani je izustil kaj značilen govor. Proslavljajoč delovanje društva Dante Alighieri, ki da deluje za širjenje kulture in italijanskega jezika, je naglašal, kako da je vlada po prizadevanju sedanjih ministrov za vnanje stvari dala votirati zakonski načrt, ki najbolje odgovarja intencijam tega društva, ker je rečeno v njem: kraljeva vlada skrbi za širjenje italijanskega jezika in kulture, snujoč in vzdrževajoč šole in druge šolske ustanove, kolonijalne in privatne. (Lega nazionale : raduj se !) Vlada se razun tega bavi z zakonskim načrtom, s katerim se urejuje vprašanje pri-padništva Italijanov izven mej, a v najkrajšem času pridloži parlamentu zakon o postavljenju spomenika Dante Aligheria v Rimu kakor simbolu italijanske kulturne ideje. Končno pripominjamo še v popolno karakteristiko razmerja med nameni tega veleiredentističnega društva in italijansko vlado, da je minister Fani priredil „de-jeuner" v čast členom osrednjega odbora društva in drugih odličnih oseb, ki so se udeležile kongresa. Menda smo povedali dovolj. Dejstva govore jasen in razločen govor, da pač ne more biti nikakih dvomov. Grofu Aehren-thalu in drugi visoki gospodi naše najiskre-neiše čestitke na njihovi — dalekogledni italijanski politiki!... Kljub vsemu in vsemu pa bo gotovo slej ko prej še vedno Slovencev, ki bodo govorili da je boj proti nevarnosti iredente nizek, podel — denunci-antski ! Dnevne novice. Grof Aehrenthal poseti koncem tega meseca, kakor poroča „Tribuna", italijanskega ministra za unanje stvari San Giuliana v Turinu. Grof Aehrenthal prinese o tej pri-lili kralju Viktoriju Emanuelu v Racconigi odgovor cesarja Frana Josipa na kraljevo čestitko. Spremembe v ruski diplomaciji. Pe- trogradska „Rieč" je doznala, da bo baron Rosen imenovan poslanikom na Dunaju, na njegovo mesto v Washington pa pride baje bivši poslanik v Tokiju, Bahmetjev. Bolgarska ministerska kriza. Iz Sofije poročajo, da se ministerska kriza reši, ko se car Ferdinand povrne z vojaških vaj. V političnih krogih prevladuje mnenje, da se kabinet le preosnuje. Vodilne osebe cankov-cev in nacijonalistov se izjavljajo v prilog koalicijske vlade, le Radoslavov hoče even-tuelno vladati sam. Češki deželni zbor bo, kakor javljajo iz Prage, sklican na dan 29. t. m. Prihodnje cesarske vojaške vaje leta 1911 bodo baje na Hrvatskem. V ta namen pride v Zagreb v kratkem več viših častnikov. — Pri cesarskih vojaških vajah! na Hrvatskem bodo sodelovali budimpeštanski, požunski zagrebški in graški vojni zbor. Kongres avstrijskih kmetijskih zadrug je pričel v sredo na Dunaju. Zastopane so razne kmetijske zveze iz Avstrije in dragih dežel. Slovencev je na kongresu okolu 25. Srbsko-avstrijski trgovinski dogovor. V srbskih listih se govori, da delajo kom- | petentni krogi na to, da bi srbsko-avstrijski j trkovinski dogovor stopil v veljavo že predno bo odobren v parlamentih. O srbski krizi priobčuje „Agramer Tagblatt" iz Belgrada dopis, ki potrjuje v pulili meri na^o tozadevno vest v „Edinosti14 od minulega četrtka, kar dokazuje, da je bil naš poročevalec iz srbskih krogov jako do-j bro informiran. Zagrebški list pravi, da Pašič j odstopi in pojde kakor odposlanec v Pe-trograd. Novo vlado da bo sestavil Stojan Pro tič. Domače vesti. Slovenske stariše, ki vpisujejo otroke v šolo, opozarjamo, naj se nikar ne strašijo šikan, ki jim jih delajo uradniki na anagra-fičnem uradu. Včeraj je dr. Slavik interpeliral o tej zadevi v mestnem odboru župana, ki je obljubil, da poskrbi, da se slučaji, kakor-šnjih eden je opisan v drugi notici današnje številke ne bodo več dogajali. Obenem naznanjamo, da je posredoval adv. Rybar na namestništvu v svrho, da bi smeli zopet izdajati župni uradi dotične ne-kolekovane podatke iz krstnih knjig, kakor je to bilo v pretečenih letih. Stariši pa, ki letos vpisujejo otroke v šolo, bodo pač še morali imeti posla s fanatiki na mestnem anagrafičnem uradu. Novi tržaški škof. — Goriški „Eco" piše, da bo v kratkem imenovan novi tržaški škof in sicer mons. Fr. C a s t e 1-1 i z, ravnatelj centralnega semenišča v Gorici. Slovenske tiskovine zahtevamo ! Tukajšnji finančni urad je objavil, da morajo vsi lastniki hiš prijaviti natanjčno napoved dohodarine itd. Vprašamo pa : ima-li imenovani urad za slovenske stranke tudi slovenske tiskovine na razpolago ? Nima jih ! Slovenski lastniki hiš zahtevamo, da se temu nedostatku odpomore takoj s tem, da dade oblast napraviti tiskovine na slovenskem jeziku. Kar zahtevamo od finanč. uradov, to isto zahtevamo tudi od redarstvenih uradov. — Mi nismo le za to tu, da bi plačevali in da bi se nas šikaniralo s tiskovinami v tujih jezikih. Ako zahtevate od nas, da plačujemo, zahtevamo mi od vas, da spoštujete in uvažujete naš jezik, ki je tu deželni jezik! Hišen posestnik. Besnilo na magistratu. Alojzija Vidmar, 18-letna hči Štefana iz Ferdeniča, je bila dne 15. t. m. po očetovem naročilu na anagrafičnem uradu, da bi jej napravili izpisek iz matice za njenega 4-letnega bratca Dragotina Vidmarja, katero listino potrebuje za vpis v otroški vrtec. Na magistratu pa so jej odgovorili, da nimajo nikakih izkazov za Slovence. Z omenjeno deklico je bila na magistratu tudi Ana Udovič, ki je želela izkaza za dve svoji hčerki, za eno, ki je stara e> let in ki jo misli vpisati v prvi razred ljudske šole in za drugo, štiriletno, za vsprejem v otroški vrtec. Za prvo je zahtevala izkaz v italijanskem jeziku in ga je dobila brez drugega, za drugo je morala iti v drugo sobo, kjer je govorila — kakor Vidmarjeva — slovenski. Zato pa ni — kakor ona druga — dobila ničesar, pač pa so rekli tudi njej, da za Slovence nimajo ničesar. Ob enem je prišel neki občinski redar, ki je ženski grdo pogledal, kakor kak strupen pes in ju zapodil ven. Mi vprašamo samo te gospode na magistratu : ali mislijo, da bo naš narod te komedije, ki jih oni uganjajo, večno trpel?! Prepričani naj bodo, da pride neizogibno črni petek, na katerem dobe plačilo za vsa nasilstva, ki so jih zagrešili in jih še za-grešajo na našem ljudstvu. „Mladina" — oživljena! V vencu naših narodnih trdnjav je blestelo nekdaj tudi pevsko društvo „Mladina" na Frdeniču — Sv. Ivan. To društvo je bilo dobro znano, kajti v javnosti se je pojavljalo sedaj tu, sedaj tam, zavedajoč se svoje naloge. — Člani tega društva, po večini delavci-pošte-njaki, niso štedili ne s časom, ne z bornim zaslužkom, tako da se je moral človek v resnici čuditi njihovim nastopom in številnim sodelovanjem. No, tudi to društvo je bila zadela kriza, ki pa jo je sedaj srečno prebolelo. Dvignilo se je, in pomlajeno se zopet vrača na svoje mesto, t. j. na delo za omiko in napredek našega naroda. Čast Vam, mladeniči-delavci-poštenjaki! Trdno se oklenite slovanske pesmi, saj ona vam blaži dušo, preganja iz nje bol in lajša trpljenje! Skrbite, da bodo vaše vrste gostejše in narod vam bo hvaležen. V torek zvečer ste se prepričali, da je z Vami vse, kar je poštenega in narodno-čutečega. To naj Vas bodri, utrjuje in vodi bolj in bolj do cilja, ki si ga želite, to je, do popolnosti. Svota 11 -70 K, ki smo jo z vami zložili v proslavo Vašega vstajenja za našo podružnico sv. CM bo trajna priča, kako se veselimo tega čina. In, kakor se veselimo tega mi domačini, tako se bodo tega veselili vsi Slovani mesta in okolice. Zato Mladina" : živi, rasti in cveti! — To Ti žele iz srca Tvoji resnični prijatelji. Še jim ni dovolj ! — Prejeli smo : V sredo zvečer ob 6.50 sem šel v kavarno Minerva. Pred menoj sta šla po trotoarju dva gosposka 18—20-Ietna — pobalina. — Prišeđši pred vrata imenovane kavarne je eden njiju — pogledavši v kavarno — iztisnil iz ust izzivalen klic ! Vprašal sem pobalina, da-li še ni dovolj vandalizma ?! —' Junaka sta molče šla naprej. Otrpnila pa sta, ko sta opazila, da jima sledim. Nevede, kaj naj storita v tej zadregi, sta se ustavila, si nekaj pošepetala in odšla v ulico Paduina, kjer imajo vandali menda svoj sedež. Žal mi je, da nisem pozval redarja, stoječega v bližini, kar bi bila zlikovca gotovo zaslužila ! Kakor vidimo torej, lahonska druhal še ni sita vandalskih činov, s katerimi se je proslavila 4. t. m. Chi cerca — trova ! Okrajni zdravnik dr. Veronese je zdravnik za okraj „Barriera vecchia" (Nova mitnica). Ta zdravnik bi moral ukljub svojim študijam še nekoliko v šolo, da bi se naučil — omike. Dne 15. t. m. je šla podpisana k njemu, da bi jej (kakor Tržačanki) — dal zdravila in spričevalo za hčerko, ki pohaja slovensko šolo pri Sv. Jakobu. — Ta uzor občinskega zdravnika je vprašal : „Kam hodi hčerka v šolo ?" Na odgovor da hčerka hodi v šolo k sv. Jakobu, je vzrojil kakor divji tiger in zavpil : „No ocori mandar i fioi a S. Giacomo a scuola. Gia che se ščavi, se li manda a scuola dei ščavoni che se piu vizin ! (Ni treba pošiljati otrok k Sv. Jakobu v šolo. Ker ste že ščavi, pošljite jih v šolo k „ščavonom", ki je bližje). „Quando che tini p^r i ščavi, podevi esser a časa vostra e no venir pitocar le medizine a spale del Comun. De dove se venudi, dalla Croazia o da Lubiana ? Gia che non vole che i fioi impari italian, in-veze che ščavo, podevi restar dove che ieri. (Ker držite s ščavi, ste morali ostati doma in ne hoditi prosjačit zdravila na ramena občine. Od kod ste prišli, — iz Hrvatske, ali iz Ljubljane ? Ker že nočete, da bi se vam otroci učili laški mesto ščavo, ste morali ostati, kjer ste bili! !) Kričal je in mahal z rokama kakor po-divjanec ! Slabotni otrok in jaz, ki tudi nisem pri najboljšem zdravju, sva se kar tresli in sreča je, da se nisva onesvestili vspričo takega divjanja. Tako postopajo ljudje, ki bi morali učiti priprosto ljudstvo — omike ! ! Podpis sledi. Odiseja — razglednice. Dne 15. junija je bila oddana na pošto v Postojni razglednica z jasno pisanim naslovom: „Matija Lavrenčič, uradnik pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnice, Trst." Ta razglednica je dospela na pošto v Trst dne 8. avgusta. Rabila je torej iz Postojne v Trst skoro dva meseca. — Kod je blodila okolo v tem času, ne vemo. Ali s tem še ni bil konec Odiseji te razglednice. Kajti dejstvo je, da je došla v roke adresata še le dne 14. septembra! Prodajalcem vsakdanjih potrebščin, gostilničarjem itd. C. kr. narnestništveni svetnik v Trstu nam je poslal sledeči razglas : V smislu § 52 obrtnega reda (zakon 15. 3. 1883, drž. zak. štev. 38.) se ukazuje prodajalcem mesa, kruha, mleka, moke, drv, oglja itd., v obče vsem prodajalcem blaga, ki spada med najpotrebnejše stvari vsakdanjega živeža, da v svojih obrtnih lokalih, in sicer na takih mestih, da jih občinstvo lahko čita, razstavijo posebne razpredelnice (tabele), obsegajoče vrsto blaga, tehtno jednoto in določeno ceno, izrečeno v kronah. Enako morajo vsi, ki izvršujejo gostil-ničarsko in krčmarsko obrt (gostilničarji, kavarnaji, žganjetočniki,) kakor tudi njih zakupniki in namestniki, obznaniti cene jedil in pijač (vrsto in kolikost) ter dovoljenih iger z razpredelnicami (tabelami), pribitimi v lokalih obratovanja, ali z listinami, razpoloženimi na mizah, določenih za občinstvo. Isto dolžnost imajo gostilničarji, imajoči pravico za prenočevanje ptujcev: v vsaki posamični sobi mora biti razpostavljena razpredelnica (tabela), oznanujoča ceno prenočišča in drugih potrebščin, kakor razsvetljave, kurjave, postrežbe itd. Cen, obznanjenih v teh tarifih, se je vsekako strogo držati; za morebitno prekoračenje istih od strani uslužbencev jamčijo imetniki obrti, oziroma zaupniki ali namestniki. Kdor ne bi zadostil ukazu, ki ga ob-seza predležeči razglas, bo kaznovan v smislu § 131 obrtnega reda. Ta razglas stopi v veljavno moč dne 30. t. m. Telefonski promet med Avstrijo in Italijo. C. kr. trgovinsko ministerstvo razglaša, da so sporazumno s kr. italj. brzojavno upravo v telefoničnem prometu med Avstrijo in Italijo dopuščeni naročeni pogovori q določenih nočnih urah, na katere se nanašajo določila člena L XVIII lit. H mednarodnega brzojavnega opravilnika (Lizbon-ska revizija iz leta 1908) in glede katerih so dogovorjene sledeče posebnosti. Za nočne ure veljajo ure od 9. zvečer do 6. ure zjutraj. Najdaljša doba naročenega pogovora znaša štiri govorilne jednote (12 minut). Govorilna pristojbina naročenega nočnega pogovora znaša polovico pristojbine navadnega pogovora iste dobe. Naročila ie prijaviti pri eni sodelujočih central. Ta določa sporazumno z dolično centralo ptuje uprave in naročnikom nočnega pogovora uro, ob kateri naj se pogovori obdržavajo. ' Med dvema naročenima nočnima pogovoroma je uradnim potom puščati svoboden čas 10 minut za druge pogovore. Potek naročila je treba centrali drugega upravnega okrožja vsikdar sporočiti. Pristojbine naročenih nočnih pogovorov tvorijo v vseh slučajih predmet obračuna. Po členu VI. specijalnega dogovora, sklenjenega med avstrijsko in italijansko brzojavno upravo glede avstrijsko-italijan-skega telefoničnega prometa, se odpadajoče pristojbine pri nočnih pogovorih dele polovično med obema upravama. Ta promet je začel z dnem 10. septembra t. 1. Toaletno milo v prid družbe sv! C. in M. prodajajo poleg že imenovanih še sledeči trgovci: Ivan Prelog, ul. Molin a vento, Josip Prelog, ul. Istria/Hinko Schmidt, Ana Gasperčič, podr. Godnig Ivan, I. Jaklič in Ivan Klun, vsi pri sv. Ivanu, Fran Stančič ul. Media. Zaloga: Vekoslav Plesničar, ul. Giulia štev. 29. ' Narodne Slovenke! Storite svojo dolžnost in pridno sezajte po tem milu ! Koncert Št. jakobške italnice, ki bo jutri v nedeljo 18. t. m. v dvorani „Narodnega doma" pri sv. Ivanu, prične točno ob 4. uri pop. Po koncertu bodo najbolje društvene moči izvajale operetno burko eno-dejanko „Generalna vaja v kasarjii", ki bo nudila obilo zabave. Na to bo ples ob zvokih društvenega orkestra. Opozarjamo, da bodo med izvajanjem vrata zaprta. Knjigarna in papirnica Josipa Gorenjca je sedaj konečno urejena v novih, na najprikladnejem mestu nahajajočih se prostorih: ogel ulic Caserma in Molin Pic-colo, kjer je bila doslej lekarna Jeroniti. Mi smo si danes ogledali te prostore in se uverili v svoje veliko zadoščenje, da je vsa uredba najukusneja in moderna, da služi v čast ne le gospodu Gorenjcu, marveč slovenski stvari sploh. Prodajalna je bogato založena z vsemi, v to stroko spadajočimi potrebščinami. Rojaki ! Oglejte si sami in uverite se ! Zahvala. Znan tržaški rodoljub, ki pa noče biti imenovan, je izročil podpisani voditeljici po 30 šol. torbic, abecednikov, ra-čunic, peresnikov, držal, dalje za vse šolsko leto zadostno število drugih šol. potrebščin 30 učencem (15 dečkom in 15 deklicam). Poleg tega sem prejela 38 stenskih tabel za nazorni nauk in druga učila v skupni vrednosti okrog 300 K. Za ta velikodušen in prepotreben dar si šteje šolsko vodstvo v prijetno dolžnost, da izreka najiskrenejo zahvalo vrlemu nabiralcu ter vsem imenovanim in neimenovanim darovalcem. Za šol. vodstvo CM dekl. šole (Acque-dotto). Mira Engelman, t. č. voditeljica. Slovenske stariše, ki imajo hčere, opozarjamo na trgovski tečaj ki ga prireja trgovsko izobraževalno društvo, kot je razvidno v današnjem vabilu. Kot doznajemo se bo letos v 2. letniku poučevalo razven drugih predmetov strojepis, tesnopis (stenografija) in nemščino. Toplo Vam priporočamo ta tečaj, katerega se je že lansko leto vdeležilo lepo število gospic izmed katerih jih je 23 z lepim vspehom napravilo prvi tečaj. Slovenski mladini! Od narodno-za-vednega mladeniča smo prejeli: Takoj moram poudariti, da teh par vrstic ni namenjeno vsej slov. mladini, ampak le „narodno-nezavedni" mladini obojega spola, osobito pa ženskega. Mnogo se je že delalo, učilo, prosilo in rotilo, ali vse to s varenje, vse prošnje in vse to rotenje, vse je, žalibog, ostalo pri mnogih brezvspešno. V družbah, na plesnih zabavah in ob vsaki priliki, ko se zbira naša sicer slovenska, ali žalibože, narodno-nezavedna mladina, moraš poslušati tudi čebrnjanje v italijanskem jeziku. — Pomisli, slovenska mladina, kako je lepo v teh časih, ko bijemo z Italijani ljut boj, da te isti Italijani slišijo na narodni prireditvi govoriti italijanski — nam v sramoto in njim v veselje ! Človeka boli v srce, če mora poslušati pevke narodnih društev, kako, stopivše z odra, vprašujejo : „C os a, avemo canta pulito? Siamo bravi"?, itd. Potemtakem ni čuda, draga'mi mladina, če te Italijani nazivljajo s "psovko „ščavo", ali „ščava" ! Voditelji in odbori narodnih društev se res hvalevredno trudijo, da bi izru-vali to ukoreničeno zlo ; ali kaj pomaga ves trud, če pa vsi spomini naletajo na gluha ušesa! Krivi so seveda na temu tudi sami stariši, ker svojih otrok ne vzgajajo v narodnem duhu. Veliko preveč je še take mladine ki, da-si izšle iz slovenskih starišev, ne znajo govoriti slovenski. Veliko pa je tudi takih, (po večim ženskih), ki dobro znajo slovensko a govorijo raje italijanska, ker mislijo, da je to bolj „nobel". Slovenska mladina! Spametuj se enkrat in spoznaj. kako ti veleva dolžnost do svojega naroda! Ako boš govoril svoj materini jezi!:, te bo spoštoval pameten človek (tudi če ni Slovenec), ker bo videl v tebi značaj-nega človeka, dočim neznačajneža in izdajico vsakdo zaničuje. — Mi sami moramo najprej spočtovati svoj jezik, in s tem — V Trst« 17. septembra 1910. sebe, ako hočemo, da nas bodo spoštovali drugi. Sedaj se prične plesna sezona. Ob tej pisem, ker so nekatera zapadla v preskrib-cijo, a nekatera ne vsebujejo kažnjivih elementov, in ravnotako glede nekega irreden- priliki poživljam odbornike društev, naj tističnega govora, ki je zapadel preskribciji, mladini zažugajo, da se bo odstranjalo vsa- j ker ie biI 0 Ogleju izuščen že dne 3. avg. kogar, ki bo grešil proti pozivom na stenah, 1909.___ naj se govori le slovenski. Zaključujem z apelom na vso prizadeto mladino, naj si ta moj klic vzame k srcu in se ravna po njem kakor jej veleva narodna dolžnost! ! Ilirski. Ljubljanska okolica za Ciril-Metodovo družbo. V zadnjem času je pričela ljubljanska okolica prav pridno delovati za družbo sv. Cirila in Metoda. Podružnice kar tekmu- j jejo med seboj. Tako nam je poslala vrla; podružnica na Viču ravnokar čisti dohodek jubilejne veselice v znesku 61010 K. Srčna hvala ! Rodoljubje naj živi ! Pevska društva, dijaki, pevci, knji-gotržnice — pozor! Konsorcij „Sloven-, skega Branika" je izdal in založil 4. znezek ! „Žirovnikovih narodnih pesmi". Zbirke ni j treba hvaliti, sai je dovolj že ime „Žirov-; niku. Pripominjamo le, da je tisk prav ličen ; j oblika knjižice pa je ista, kakor prvih treh zvezkov, vezana v platno — ter stane 1 K — po pošti 5 stot. več. • Sezite po nji, dokler je kaj zaloge! — Naroča se pri upravništvu „Slov. Branika" v Ljubljani, Tržaška c. 33. Društvene vesti. Trgovski tečaj za deklice se otvori s 1. oktobrom. Vpisuje se pri S. Detelu v Trgovsko-obrtni zadrugi, ul S. Francesco 2, I. nad. v 1. in 2. letnik. Opozarjajoč cenj. stariše na važnost in na to, da je spojen ta pouk z najmanjšimi troški, uljudno vabi k mnogoštevilnemu vpisovanju odbor Trg. izobr. društva. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Bratje Sokoli! Jutrišnje sokolske slavnosti v II. Bistrici se vdeleži naše društvo. Bratje! Kdor more, naj se pridruži zastopstvu našega društva! Zbirališče jutri zjutraj ob 750 na južnem j kolodvoru. Nazdar! Glasbena šola Št. Jakobske Čitalnice. Vpisovanje do 20. t. m. vsaki večer od 8. ure do 10. Jutri v nedeljo od 10—12 dop. Vpisnina 1 K. Svoji k svrji.i)|'?;05l kflv. krojačnica Svoji:k svojim ! Avg'iist S t nI ar TRST - Via deile Poste štev. 12, I. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) IZURŠOJE VSflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in vsako?, uniforme. - Narodi)? sg izustio ločno. - Delo solidno. Uellkl Kinematograf i RST - ulica Belvedere ig - TRST Sobota 17., Nedelja 18. in Poned. 19. septembra 1910: BAZILIKA SV. MARKA (Višek kinematografije). ZAVRZEN (Zadnja dramatična novost v Trstu), KRETINETI V KLETKI LEVOV (Mepretržni smeh.) i ~ Tržaška gledaSišoa. POLITEAMA ROSSETI. Za sinočinji]^ Tržaška mala kronika. „ . x ... . .„ * častni večer umetnice Mimi A g u g 1 i a se je t Pokušanje argentinskega mesa. Vce- Vprjzorj|a znana D" Annunziova drama „La' i^j, deloma tudi predvčerajšnjem ,e dosla v fi£Iia di jorio, v t - po5ožne 5a_, Trst mnogobrojna komisija, sestojeca iz za- bfe Jvršeči se J divjih abruških gorah/ stopmkov mest Dunaj, Prage, Gradec itd, polnih grozotne in impresijske poezij je, zastopnikov minis erstva, amenkanskega m ; £reacj]a °ki jo ustvarja Mimi Aguglia. nekaj argentinskega poslanika, vec žensk itd. v; grand/joznega, nepozabljivega. Toliko v iz-svrho pokusanja argentinskega mesa ki se ^ sJmrtnega strahu, kakor v ekstazi sa-nahaja na parn.ku Austro-Amencane „Martha možrtvovanj| se Mimi Aguglia izkazuje ne VVashmgton". Pokusanja so se vdelezile , fino { jk marveč umetnico po božji udi tukajšnje oblastn.je m mnogo povab- volji ki5ne da 5i se sama zavedaia tehnike ljencev. vsi so se izrazih pohvalno o iz- ^anja svojo ulogo tudi zares živi bornem vkusu argentinskega mesa. ! jn vse sJvoje £jvstv0 Tatinski cigan. Vsled ovadbe Antona GIedališče je bilo nabito in je prirejalo Huaorovic je mi svčeraj aretiran lb-letm j umetnici navdušene ovacije. Dobila je tudi Frav Hudorovič iz Šentvida na Vipavskem, cigan, ker je ovaditelju vkradel znesek 40 kron. Smrt samomorilcev. Ona dva mlada zaljubljenca, ki sta predsinočnjem na klopi na Acquedottu ob ul. Kandler izpila strup in sicer 23-letna Emilija Krischiak in 25-letni Valentin Debortoli, sta včeraj zjutraj umrla v bolnišnici. Debortoli je bil rodom iz videmske pokrajine v Italiji, stanoval je v ulici della Pieta št. 6 že tri leta in je bil zaposlen v hotelu Volpich, Emilija Krischiak je bila nemške rodbine in je bila kake tri mesece blagajničarka v omenjeni restavraciji. — Vzroki samomora so popolnoma neznani. V mestno bolnišnico sta bila včeraj vsprejeta: Avgust Florian, star 18 let, težak, zaposlen v Dreherjevi pivovarni,! stan. v ul. Coroneo št. 37, ker si je zlomil kost v lahtu, ko je valil sod, in Marcel Cosina, star 19 let, mesar, stan. v ulici Campanile štev. 15, ker se je močno ranil na levem sencu in mu je vsled tega odteklo mnogo krvi. Koledar in vreme. Danes: Lambert šk. — Jutri: 18. nedelja po Bink. Mati božja 7 žalosti. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 25;' Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertje megleno. Slabi vetrovi. — Zmerna vročina. izpred sodišča. Irredentist pred tržaškimi sodniki. Včeraj predpoludne se je vršila razprava proti 32-letnemu Marcelu Depaul, bivšemu predsedniku sedaj razpuščenega društva „Giovane Trieste". Depaul je bil tožen radi delikta po § 305, to je: radi odobravanja zakonu nasprotujočih dejanj. Depaul je bil — vsled ovadbe nekega Ferdinanda Sablich-a—aretovan dne 16. decembra 1. 1909, in pridržan v preiskovalnem zaporu cele štiri mesece. Po štirih mesecih je bil proti kavciji 10.000 kron izpnščen na svobodo. Tožen je bil pa, da je imel tekom vsega leta 1909. korespondenco z raznimi irreden-tističnimi društvi in osebami v Italiji in da je o raznih prilikah izustil irredentistične govore, kakor n. pr. govor o pogrebu bivšega garibaldinca Turio, ki je umrl v Trstu meseca sept. 1. 1909. Razprava je bila tajna. Branil je toženca odvetnik dr. Gefter-Wondrich. Toženec je zanikal, da bi bil on pisal in odposlal v Italijo pisma irredentistične vsebine. Glede pisem, ki jih je pa dobil iz Italije, in ki so irredentistične vsebine, je izjavil, da ne pada — glede teh pisem — nanj nikaka krivda. Njemu da sme pisati, kdor hoče! — Priznal je pa, da je izustil inkriminirane govore. In sodišče ga je obsodilo na mesec dni strogega zapora, in sicer samo radi govora, ki ga je bil izustil ob odprtem grobu bivšega garibaldinca Turia — v katerem govoru je trdil, da je bil pokojni „un uomo, che combaite per la solvezza deila patria'1, da je bil pokojnik „un uomo, che piu volte affronto 1' odiato nemico, il nostro opressore" — dočim ga je popolnoma oprostilo glede dva krasna šopka. — Danes se ponavlja „L a f i g l i a d i J o r i o." V nedeljo konec Aguglinega gostovanja. Nar. del. organizacija. Gostilna članov NDO. Danes v soboto 17. t. m. se vrši občni zbor članov gostilne NDO v prostorih NDO ob 7.30 uri zvečer. I Dnevni red: 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo blagajnika. 3) Poročilo nadzor-ništva. 4) Dopolnilna volitev odbora in nadzorništva. 5) Slučajnosti. — Vstop imajo le člani. Predsednik. :: Otto bauprecbt :: konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj zobni ambulatorij uio S. tlicolo l (Dreherj. hiša) Trst Dvigalnik za vse klijento. Telefon 104. II TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE TSlKOVRSTNA = DELA TS POPRAVE = v PO NIZSZH CESAH. :: Delo dobro in zajamčeno. Tfilel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. =JE □OG m j DAROVI. — Za CM dekliško šolo na Ačque- dottu je nabral tržaški rodoljub, ki noče! ppj STARI BRESKVI" V llHci biti imenovan, med prijatelji in znanci zne-|}I _ ~ . v. . sek K 257*66 v spomin 25-letnice naše; D8'Ve09re SteV. 17 Se tOCI 8Z-dične družbe in sicer za nabavo celoletnih ' %fl>ofnn niun in uinn šolskih potrebščin 30 ubogim otrokom j Vrblllu JJIVU III VIIIU. (15 dečkom in 15 deklicam) dveh 1. razredov, 38 stenskih slik za nazorni nauk ter nekaj drugih nujnih šolskih potrebščin. — Poskusite FI- Qo1niirB4' ki je naj-K tej svoti so prispevali gg.: Birsa, gostil- t GOVO KAVO ffOdlllllll finejši in ničar ul. Gatteri 10 K, Princ N. in Mre vije najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se Jos. po 2 K. Ostali znesek so darovali gg., v vseh boljših prodajalnicah. ki tudi nočejo biti imenovani, ampak hočejo le pod številkami po svoji moči darovati. Darovali so : št. 1 K 10, od št. 2 do 12 po K 5. od št. 13 K 3 80, št. 14 K 3 70,, št. 27 K 4, od št. 15 do 26 po 3 K, od št. 28 do 59 po 2 K, od št. 60 do 122 po! 1 K. od št. 123 do 126 po 50 h, od 127 • do 137 po 40 st., 131 st. 30, 132 stot. 20. skupaj 257 K 66 stot. — Za obrambeni sklad je darovalo „Pogrebno drušfvo pri Sv. M. M. sp." U. | obrok 50 K. Denar se je odposlal družbi po tajniku moške podružnice. Vesti iz Goriško. x Gospodarski boj v Gorici, ki so; nam ga vsilili Lahi, že kaže svoje sadove.! Ljudstvo se je pričelo zavedati in polagoma opušča tuje trgovine. Pri tem začetku pa j ne sme ostati. Razviti je treba živahno agi-, tacijo po deželi, predvsem v goriški okolici.: Meščani naj ob nedeljah in praznikih pridno zahajajo v našo okolico, kjer naj porab-; Ijajo vsako priliko za poučevanje našega ljudstva. Živa beseda in direkten stik meščanstva, osobito trgovcev in obrtnikov, z deželam bosta izdajala več, nego članki v listih. } Naši trgovci in obrtniki posedajo ob nedeljah preveč v mestu. Zganejo naj se in naj gredo med okoličane, s katerimi naj se seznanjajo. To bo najboljša reklama. Kako prav imamo v tem oziru, vam lahko potrdi ta in oni deželan, ki vam na vprašanje, čemu da zahaja v to ali ono celo laško prodajalno, odgovarja : „Ker tega trgovca poznam osebno že dlje časa". Pa je tudi pravično in logično, da puščajo meščani vsaj ob nedeljah nekaj za- j služka v okolic?. !:o že računajo na to, da' jih bodo okoličani poupiraii. Iz Rihemberka. Na veseli svatbi g.| Vinski trgovci in krčmarji Pozor! ^mm Kadar kupujete Tino, grozdje ali tropinako žganje ee priporočam, da se obrnite na-me. Obrnite se osebno ali pismeno. Imam pristna naravca Tina, ki bo bila na razstavi v Parizu odlikovana t zla'o krono, zlato medaljo in križcem ter častno diplomo Na razpo'ago je več pohvalnih pisem v mojej pisarni. Vrhu tfga dam onemu, ki bi bil v stanu dokazati, da vina v moje) kleti niso naravna in prisLia iooo kron. — Zaloga vina v Poreču, ulica Grande št. 320 (Istra). — Se priporoča adani Martin Srebot. Kdor hoče dober zajuirek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stszione štev. 13 kjer dobi gnjat salami, sir in razne s anire fcak-r tudi razn vrstna vina in vedno sveža — Dreherjevo pivo. — ilBlilATORlJ Trst, ullcn San Gloucnnl 1, i. natis, po 9. do E. in od 3. do 6. & , ,„,___^______ _7 © | G-. Doplicher §§ Q Klobuki !z k]obuče»ine prvih tovarn, © Specijaliteta: trdi angleški klobuki @@ tlmnftrii !r>»vi »a mitAmnia fi» >*<» SttAvt 00 00 0000000@000 Zahvala. O priliki izgube naše preljube matere S. Nardina, c. k. redarja v Trstu, so nabrali za družbo sv. C. in M. 2*60 K. Denar Marije Strekelj roj. Pavletič se podpisani prav srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano, oziroma izraženo sočutstvo. Še posebe se moramo zahvaliti častiti duhovščini, ki je tolažila drago pokojnico v dolgi bolezni ter oni, ki jo je spremljala k večnemu počitku, nadalje gorjanskemu pevsk. zboru za ginljivo petie ter vsem onim, ki so poveličali s svojo udeležbo bodisi v Gorici aii v oorjaiiskem zadnji njen sprevod. Bog jim povrni! ŽALUJOČI OSTALI. Stran IV feraai podružnica, ki se vsem g. darovateljem srčno zahvaljuje. Iz šolske službe. Na c. kr. moškem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo početkom II. polletja 1910—1911 izpraznjeno provizorično mesto glavnega učitelja za naravoslovje kakor glavni predmet, matematiko in fiziko kakor postranska predmeta. Goriški deželni zbor bo sklican najbrže začetkom meseca oktobra. Vesti iz Istre. Samomor častnika vojne mornarice. Iz Pule 16. Fregatni poročnik Alfred Hlach, ki je bil priljubljen in zelo cenjen, se ie včeraj v svojem stanovanju ustrelil v glavo in prsi. — Vzrok je bila bržkone bolezen. Čudni sadovi „krščanske" vzgoje. Iz Doline: Minole nedelje dne 11. t. m. je priredila Marijina družba od Sv. Ivana pri Trstu izlet v Dolino. Ko je družba dospela pred trgovino in gostilno g. župana in dež. poslanca Pangerca, oziroma (sedaj) g. Kovača, je zapazil nekdo iz družbe v izložnem oknu razglednico s sliko „Sokola". — Med tem pa je večina že posela v gostilniških prostorih. Čim pa je dotičnik prinesel grozno ▼est o razglednici s Sokolom, je vse planilo po koncu, kričalo in drlo ven, češ : tu ni za nas, ker imajo Sokola v oknu, kar je — po njihovem — toliko, kolikor... hudič. Čuti je bilo vsklike : Tu ne ostanemo, ker Pangerc je — liberalec ! To pomenja menda za njih, da niti — človek ni ! Vendar se je tudi med njimi dobil mož, ki je te „pobožne" duše primerno oštel in pomiril, tako, da so jeli zopet posedati in pričela se je zabava. Peli so in celo plesalo se je tudi. Proti večeru je družba odšla. Očividec. Iz Ricmanj. — Župe upraviteljem za Ricmanje je imenovan č. g. Ivan Zega do-sedaj kapelan v Gradini pri Oprtlju. Novi župe upravitelj je došel v Ricmanje 14. t. m. popoludne. Na postajici so ga pozdravili vaški poglavarji in cerkvena ključarja. Zvečer je bil v „Nar domu" sestanek, na katerem so zapeli pomači pevci več pesmi. — Novi župe upravitelj je napravil na Ricmanjce najbolji utis. Klin s klinom ! — Reški magistrat je izdal naredbo, s katero prepoveduje v reškem mestu vsak hrvatski znak. Posledice tej odredbi so že občutili hrvatski prebivalci tega mesta. Ali signori so se kruto motili, ako so menili, da to proganjanje hrvatskih znakov ostane brez odpora in da Hrvatje ne bodo znali izbijati — klin s klinom. Prva se je s primernim odgovorom oglasila občina Vo-loska. Poslala je reškemu magistratu protest proti omenjeni odredbi. V tem protestu zahteva od reškega magistrata, naj nemudoma umakne svojo naredbo, ker bi bila v nasprotnem slučaju voloska občina prisiljena, da tudi ona izda naredbo proti drugim znakom na vseh nje tleh, ki jih nosijo reški ungaro-ireden-tisti, ko hodijo po tej občini. Take proteste naj bi poslale reškim iredentistom tudi vse druge naše občine, s te in one strani Reke in dosledno odločno gonile nazaj to gospodsko sodrgo. Z ljudmi človeški, z živaljo živalski! Klin s klinom ! »EDINOST« št. 258. V Trstu, 17. septembra 1910 DE J L Zasebni dekliški licej \ trgu viki kur z. gospodinjska 1J trika šola Soliklii sester v Trstu. Via Pasquale Besonghl itevllka 14 Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igralisce, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francozko, angleško, italijansko in kurza za slovenščino. — Letna penzija 600 K ; šolnina : za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K. za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se otvorijo prvih pet licejalnih razredov. Na zahtevo se dopošijejo prospekti. Na zahtevo se dcposljejo prospekti. = ===== Velik izbor %L Takoj >-e sprejme rosteno služkinjo. Via del i'Indu .tra 55. II. 1521 I!hir5»lpr in ravlJ*telJ glsacnirjev f-e pri-ULmS d ICO poroča klavnemu občinstvu Andreja Pečar, ulita Dsnte Aligbieri 5i 3, II. n. 1522 -rJJl/n; se sprejme praktično proisjalko za to-1 nKUj bakarno, zmožno italijanskega in ploven-pkega jezika. PreJ«.. sil prostori 60'0 klticrov zemlje vcepljenimi ti tami Pride! * fe t di -00 ccntov sena za 000 kron. >8slov pove luter. cdd. Edinosti. 1526 I«* ni nipc priredijo mladeniči v Storj^h v redelio dne 25. septem ra v pros orih pri gosp Ar dreju Dolganu. 1506 Šolske potrebščine, svinčnike, pisan- te, perefnikp, nahrbtne in ročne torbe se dobi v izberi pri Rudolfu Može. via S alinata št 1. 1533 Trgovski pomočnik i^M^Š dejbru slovensko, nea Sko in deloma italijansko. Ponudbe ped ..5C0 pos e restante, Ajdo\šČio»». 1528 Za9oga ovsa klaje, deteljo in korobačev po zmernih cenah Trst, ulica Beluetiere fteu. 19 in Uši Bcsco Sle j. 14. Godbeno društvo „Lira- v fv. Križu ::: pri Trstu, priredi društveni ples jutri v nedeljo dae 18. t. m. v dvor>.oi g. M« ganja._1529 Odda ^ g svitla sobica za K 12 mesečno pti slovenski eružini. Ulica Farneto 49) II. n., vrata 7. 1534 ODLIKOVANA Druge slovenska de ele Iz Šturij nam poročajo brzojavnim potom, da je vlada prepovedala javni shod, ki bi se bil imel vršiti jutri, v nedeljo, dne 18. tek. m. Na dnevnem redu tega shoda je bila točka: Politika in delavstvo Do sedaj, ko nimamo drugega poročila, se moremo tej prepovedi edino le čuditi. Menda vendar v Šturijah po onem žalostnem shodu dne 8. t. m. ni izbruhnila kolera ali kaka druga nevarna nalezljiva bolezen, da ne bi se smel vršiti javni shod, ako naj ne smatramo za kolero probujenost in zavednost narodnega delavstva v Šturijah in okolici, ki morda komu ni preveč všeč. Radove,dni smo res, kak je bil vzrok te prepovedi. O stvari še izpregovorimo. Vinska letina bo letos na Spodnjem Štajerskem zelo slaba. Razne trsne bolezni so ugonobile večino grozdja. Ostalo grozdje pa zelo slabo zori. Iz tega vzroka je staro vino dobilo visoko ceno in se zelo povprašuje po prejšnjih letnikih. Tudi sadja ni v obilni meri. tržn&n prodajaln, obuval ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21 Bazun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po zujnlžjlh cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje BoxC£lf s trakovi .... po K 10*— Usnje Bozcalf z elastiko . . . . po K !0*— Us je Boxceif oblika Derby . . po K 10 50 Usnjo Boxcaif z zaponami Triumph po K 10 50 Eraki za dečke 1 K manj. - Vfpkov. bb.go I. vrste Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. urar agol!ni-r v Trstu, u ica deiia Suartiia 22 VELIKA IZSEKA SREBRNIH !>' ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IN* NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-Z5lER>EJIiI CENAH. Kupuj- bo zlato in srebro. Josip Crnigoj priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in sladčičarno Uilca Mera d vogal nI. Mi JJ UeOĐHA PRILIKA. V ve! ki fini b&tiljeriji in slaščičarni - ogal nh Ghegr in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris) Bogat izbor' najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice Cene zmerne. - Poatrežba tudi na dom. Aati Spumant©, aefožk zagrebški Pelinkovac in So^ol Posebne vrste: Riise po n.-ijzmemejših cenah. Izdelanega perila, ovratnikov, zapestnic srajc, nogavic in rokavic. — Žepno rute turat od Kron 1 dalje. — Rokavice Iz kože od K 2 30 dalje. DtžniM od Kron 2*50 dalje. — Vse to ne dobiva v NOVI PRODAJALNICI ENRICO ZETiQUE3JIO v Trst, Passo S. Giovannl 2 CNasorotl Novim obokom) ff+t npl/jipp ki je dovršila 9 razredov mestne šole z UCFiiiud dobrim ppričevalom, zmožna nemšffine, italijanščine in slovenšč ne ter stenografije in strojepisja, bi rada stopila k^kor začemica v kako pisarno večje trgovine. Več pove Ina. cdd. Elinosti. 1533 Sokolska obleka (srednja velikost) po-: polnoma nova. f» e takoj proda. Na?lov v Go enjče\i knjigarni v Barkovljab. 20C0 mmmmmmm* fll t . pri sv. Jakobi bu - TRST. pri sv. Jako-bu - TRST. " 3 niica Rivo štev,"42 (pritličje/ m;. M IzvrSu.le .-aako foiogratirtno delo, ka- | kor tudi razglede, ptuiietke, aotra-njoht lokalov, porcelanaste plo>če za vsafcovr.:tae Bpoiufa're- it/l. 1M. iUl. Posebnost : Povečanje vsakatere fotografija. Badi udobnosti P. K. naročnikov sprejema nuročbo in Jih izvrSuje na [ domu, evestuelno tudi zunaj mL'£ta. | M ii' M M t. J & S si -S m iii m m*-: V1 I r1,.T Z'; i' mm GOSTILNA ^ Al r!---" UMETN Piom&ir&rjs 2.000v Izdiranja . obav vsake solečme OrJ.Čermak j ¥. Tuscher = zobo:2:a "!tik : |j kcncesij. sebni - TRST - iiiic t ćelia Caierma it. 13, ils n. i >■* 99 Trst ulica Giorgio Vasari 12 (na vogalu ulice Giuseppe Parini) teči najbolji kraški taran, bolo vipavska in črno irtrsko ^lno. — Vedno sveže Budjo^-škc pivo. __ D03SAČA KUHINJA. — Cene zmerne. Postrežba točna — Za obilen obisk se priporoča Anton Bole. s LiPiPiimiP1 HI1* { 8L Pekarna in slašč.čarna s prodajo moke TF.3T — TJI.ICA FABIIETC ŠT. 13 Postrežbi: toina. CEHE ZMERNE. kinii < kšebI IZ BERLINA kcncesijoniranl zebetehnik FIaz7a Barriera veeclifa, uhod ulica Sett^ Fontane ste2, II. bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. —— Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. spr? r r- yJLX8t, Ul. St bKHBCBH a UiBBBBB A (ALI OGLASI ■■■■■■ I>tnzotii 4. druge trgovine proda. Via 153G fcri Cl/ l v^nil na 1157 št.poučuje spretna III Ovi l 'f(UliU č pkarica v kačkanju idrij-bkih čipek. 50 vinarjev na uro — Tam so tudi na prodaj le,- e čipke lastnega izdelka. 1531 kolonijalna in špecerijsko blago umetiia gnojila (tomasovo žiiiidro), superfosfat, kalijevo sol, kaj uit, solitar itd. itd. isr Kupuje m prodaja deželne pridelke \ina, semena, sir, maslo, kuliaiio in sirovo, olja itd. Obračajte se na nas ! Zahtevajte naša pravila ! J Zaloga tu- in -nožem, vin, špirita likerjev in razprodaja na deba o in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delte Acqi«e št. 3, Trst (Nasproti Caffe Centrale) Velik izbor francoskega šampanjca, penečih d&zert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Borde *ux Burgunder, renskih vin, Moaella in Chianti. ltucu, KOEjatrj razna zganja tfr posebni priaini trop;n > ec, tlivovec in biinjevec. Izrlflki I vrste, do§li iz dotičnih krajev. Veaka naročba se takoj izvrSi Kazpo-JiJja se po povzetju. Ceniki na znhtevo ia fratito. Razprodaja od pol litra n prej. Svetloba stotih B^ač a stroškom 1'/» stotinke na uro Brez tekočine, br^ s d^ma, brez vsake mrežice — Luč T a ben?iri „TITUS" je najbolji, najbolj perfektni in najbolj ekcncmičci način razs etljave. Cenik zaat >nj. GASPARi & MfCHEUCH uilca F. Venezian št. 16, Trst. TELEFON 24-!9 [J Ja m stavbni klepar bess^et^^i TRST - ulica Scusea etev. 3 - ST lz?ršnje vsiikovrstna v to stroko ^pacajoča acl:i :: kakor b. pr. s avbra, pomorska ju obrtna. :: Poprave iz bandona, cink-, medena, bakra itd. se Izvršujejo točna in solidno. KOPELJI IS SE3ALKE PO NAROČITU. - V -dnjii knhlnjsilh in kmetij potrehgč.n '.t d. vse tO po nj&jEdžjih ce-n vh P Mihael Pahor SiU = BAZOVICA. ===== £-3 ^ J B Trgovina jestvin %z moke, otrobov, mila, sveč, i ; olja, kisa itd. Oljnate barve ^ in barve z vedo za zidove i«.