Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 13. septembra 1931.
Cena 1 Din.
CENA :
V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno.
CENA OGLASOV:
cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
tjednik.
Priloga: mesečno M. List, letno Kolendar Srca Jezušovoga.
Izhaja vsako nedelo.
Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVIII. št 37.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Slovenskoj javnosti.
Pred leti je bila ukinjena višja gimnazija v Murskoj Soboti, ka je dalo žmetno rano našemi kulturnomi živlenji.
Prekmursko lüdstvo, ki vse do priklüčitve k Jugoslaviji ne moglo kulturno živeti, ar je bilo odtrgano od ostale Slovenije, te z veseljom pozdravilo gimnazijo kak svoje kulturno središče.
To radost pa njemi je vničila 1. 1927. redukcija višjih razredov na mursko-sobočkoj gimnaziji. Dosta so si prizadevali tedašnji naši politični voditelje i kulturni delavci, da bi se naša gimnazija izpopunila. Pa celi njihov trüd je bio zaman, čeprav bi tedašnji merodajni faktorje mogli razmiti, že samo kelikoga nacionalnoga pomena bi bila naša gimnazija ob avstrijskoj i madžarskoj meji.
Tak mamo dnes na našoj gimnaziji samo štiri nižje razrede, kde se vzgaja samo gimnazijski proletarijat. Naši lüdje najmre nemajo sredstev, da bi lehko dali naprej študerati svoje sinove v oddaljena mesta, zlasti v dnešnjoj gospodarskoj krizi ne. I tak morajo ostanoti dijaki po štrtoj gimnaziji doma.
S tem nam ne zadani samo kulturni, nego tüdi socialni vdarec.
Zato smo prekmurski akademiki, člani S. K. A. D. Zavednosti na svojem VU. rednorn občnom zbori sklenili, apelirati na vso slovensko javnost, da nas naj skuša Vsaj razmiti. Usoda popolne gimnazije je bila za enkrat pred štirimi leti že odločena, vendar se pri Bogi zaklinjamo, da je naš prvi i najvišji cilj : dosegnoti zopetno vpostavitev popune gimnazije v Murskoj Soboti. V dosego cilja smo
pripravleni zrtvüvati vse svoje zmožnosti i sposobnosti, zavedajoč se, da bo moglo naše lüdstvo edino s tem, da bomo meli popuno gimnazijo v Murskoj Soboti, kulturno rasti i si socialno odpomoči.
Zahvala Njeg. Vel. kralja.
Odbor za prosto 10 letnice osvobojenja Slovenske Krajine je potom predsednika g. Klekl Jožefa poslao kraljevoj familiji zlate spominske znake. Zdaj jo dobo g. Klekl od bansko uprave sledeči odgovor :
V smislu dopisa maršalstva dvora z dne 28. julija 1931. štev. 1908 Vas obveščam, da jo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander blagoslovil sprejeti poslane mu zlate spominsko znake ter so Vam potom maršala dvora za isto zahvaljuje.“
Velke spremembe.
Nova vlade z 22 ministri. — Nova ustava.
Preminoči teden so se zvršile v Belgradi velke spremembe. Njeg. Vel. kralj je imenüvao 8 novih ministrov. Zdaj mamo 22 ministrov. Od Slovencov sta imenüvana dr. Kramer i Pucelj.
Drüga velka sprememba je ta, da je podpisao kralj novo ustavo, ki predvideva parlamentarno stanje. Zvün parlamenta dobi država tüdi senat. Poslance i polovico senatorov de volilo lüdstvo, drügo polovico senatorov pa lehko imenüje kralj.
Veličastne slavnosti v Ljubljani.
Odkritje spomenika kralji Petri. - Prek 100 jezer naroda.
V nedelo je Ljubljana videla ljüdstva kak mogoče še nikdar ne. Od vseh strani Slovenije je Prihitelo na desetjezere naroda. Vsi so prišli z namenom, da bi bili navzoči pri odkritji spomenika velikoga kralja Petra I. Osvoboditela, prvoga Jugoslovanskoga kralja.
Odkritje se je zvršilo jako slovesno. Prisostvüvali so njemi visiki cerkveni, politični i vojaški dostojanstveniki, ministri, bivši poslanci, drüštva, zastopniki občin i prek 100 jezer ljüdstva. Pri spomeniki je govoro predsednik odbora za Postavitev inž. Bevc Ladislav. Na spomenik je bilo položenih vnogo krasnih vencov.
Proslave se je vdeležilo tüdi vnogo lüdi iz naše krajine. Pozornost so zbüjali posebno dečki iz Črensovec i okrogline, ki so korakali v sprevodi s svojov godbov. Narod jih je navdüšeno pozdravlao.
Občinskim županom
naznanjam, da se dobijo v mojoj trgovini novi VOLILNI IMENIKI. Hahn Izidor M. Sobota
2
N O V I N E
13. septembra 1931,
Tristoletnica znamenite božje poti sv. trojica v Slov. Goricah.
Znamenita božja pot Sv. Trojica v Slov. gor., kamor prihaja letno tisoče pobožnih romarjev, obhaja te dni tristoletnico svojega obstoja. Da se ta izredni dogodek čim dostojnejše proslavi, prosi podpisani najvludneje preč. dekanijske in župnijske urade Slov. goric, Prekmurja in drugih krajev, iz katerih romajo verniki k Sv. Trojici, da blagovolijo prihodnjo nedelo t. j. 13. sept. t. l. oznaniti s prižnice sledeče ;
Letos poteče tristo let odkar se je pričela božja pot pri Sv. Trojici v Slov. gor. V dostojno proslavo te tristoletnice se vrši na kvaterni petek, soboto i nedelo, dne 18., 19, i 20. septembra slovesna tridnevnica s sledečim vsporedom :
Na predvečer v četrtek ob 6. uri bodo slovesne večernice. V petek i soboto bo rana, pozna i večerna pridiga. K pozni slüžbi božji v petek i soboto pridejo procesije iz vseh župnij lenarške dekanije. Vabimo vernike tüdi iz drügih župnij da pridejo v procesijah ali posamezno. Kvaterno nedeljo bo pri pozni slüžbi božji slovesni sklep tridnevnice Presvetli škof dr. Ivan Tomažič, ki bodo imeli že v soboto večer slovesne večernice, bodo tridnevnico zaklüčili s svojo pridigo i s slovesno Škofovsko sv. mašo i s papeževim blagoslovom. Vse tri dni bo dovolj spovednikov na razpolago, priporoča pa se romarjem, da po možnosti že doma opravijo sv. spoved.
Da dostojno proslavimo to znamenito tristoletnico, vabimo vse častilce sv. Trojice Slovenskih goric, Prekmurja i drügih krajev, da se v najvekšem števili udeležijo te tridnevnice, da poživijo svoje zaupanje v sv. Trojico, v Marijo, Mater božjo i svetnike, ki se od nekdaj častijo v svetotrojiški božjepotni cerkvi i dostojno posnemajo globokoverne naše prednike, ki so nam ustvarili to prelepo božjo pot.
P. ERNEST JENKO, gardijan in Župni upravitelj.
Ka novoga v Belgradi ?
Zakon od volilnih imenikov. Njeg. Vel. kralj je predpisao i proglaso zakon od volilnih imenikov. Imeniki morejo biti v desetih dnevaj gotovi. V nje se spišejo vsi, ki majo volilno pravico.
Svetovna politika.
Sporazum med Vatikanom i Rimom. Spori med Sv. Očom ino talijanskov vladov so rešeni. Prišlo je do sporazuma. Stanovitnost Sv. Oče je Zmagala. Katoliška akcija je dopüščena.
Španija. Kak smo že ponovno poročali, je začela nova republikanska Vlada voditi proticerkveno politiko. To je zbüdilo velko ogorčenje. Cerkveni voditeli so vložili proti tomi protest. Vlada v začetki ne poslüšala na te proteste, zdaj pa je uvidela, da s proticerkvenov politikov samo škodi republiki. Predsednik vlade je zavolo toga začno razgovore s papovim nuncijom.
Nemiri v Indiji. V začetki septembra so se vršili med Indijci i muslimani krvavi boji. V Citagong so vničene vse trgovine. Škode je do 200 milijonov. Do boja je privedlo narodno sovraštvo.
Kak je gospodaro Bethlen ? Odbor, ki preiskavle delo bivše madžarske vlade, je dognao, da je ravnao ministerski predsednik Bethlen z državnimi penezi jako razsipno. Vlada je v tom časi zapravila 300 milijonov pengőjov, ne da bi mela za to od parlamenta pooblastilo. Od teh penez je šlo 150 000 za informacijsko slüžbo ministrskoga predsedništva i za tiskovni urad. Vlada je te izdatek motivirala s pripombov, da so nastopili nepredvideni dogodki. Stroški zvünašnjega ministerstva so prekosili redno dotacijo za 233 000 ptngőjov, i to je šlo 58 000 za konference v inozemstvi i 175 000 za inozemsko slüžbo. Policijsko nadziranje inozemcov je koštalo 30.000 pengӧjov več. Med posebnimi izdatki prosvetnoga ministra je registrirana postavka 5150 pengӧjov, za naküp dragocene namizne oprave v zavodi „Coileggium Hungaricum“ v Beči. Ministrsko predsedništvo je z nabavov cigaret potrošilo 1600 pengӧjov. Ureditev igrišča za igro polo, ki je bila Bethleni osebno zelo prilüblena, je koštalo 121.000 pengőjov, i naküp drügoga igrišča znova 27.000. Proslava sv. Emerika pa koštala državo 200.000 pengӧjov. Posledica takšega gospodarenja je, da so cene poskočile, davki narasli, plače pa Vlada znižüje.
Kalendar.
septemb. (30 dni) 38. teden.
Murska Sobota
— Častitamo. Preminočo nedelo je bio zdani v Maribori g Zver Ivan, knigovez i trgovec z gdč. Györfi Margitkov. Mladomi pari Želemo v zakonskom stani obilno blagoslova.
—	Rojstni den Njeg. Vis. Prestolonaslednika se je tüdi v Soboti obhajao. Hiše so bile okrašene z zastavami, v cerkvaj pa so se vršile zahvalne slüžbe bože.
— Nesreča rojaka. Zvedeli smo, da je zadela šofera E. Šimona v Škofji loki nesreča. Med delom se je na roki rano i je dobo zagiftanje krvi. Vrači se v tamošnjem špitali,
— Otroški vrtec. Po dugom žmetnom pričaküvanji je Sobota nazadnje vendar dobila otroški Vrtec. Vodi ga gdč. Praumseizova. V vrtec hodi prek 100 otrok. Za takšo vnožico dece je edna vrtnarica premalo, zato bi bilo dobro, da bi dobila pomočnico.
— Kelko telefonov ma Sobota ? Po zadnjem računi ma Sobota 58 telefonskih lastnikov. Za tak mali kraj je to izredno dosta i Soboto v tom pogledi gotovo ne prekosi nieden kraj.
Tekma. V nedelo se je vršila nogometna tekma med športnim klubom „Maribor“ iz Maribora i „Murov“. Tekma je pokazala, kakša tekma ne sme biti. Sodnik od daleč ne
zadostio svojoj nalogi. Ali ne mogeo ali ne šteo zadostiti, ne vemo. Občinstvo se je močno razburjalo. Kak čüjemo, je vložila „Mura“ protest.
Slovenska krajína.
Veličastno slavje dece v Črensovcih.
„Dečinski den“, šteroga smo v Novinaj napovedali za Malo mešo, je mino. Bio je tak veličasten, da je presegno vse pričaküvanje. Iz vseh sosednih far je privrelo vküp okoli 3000 dečkecov i deklic. Iz M. Sobote se jih je pripelalo na okrašenom automobili g. Benka okoli 100. Vsa velka vnožica dece je radovedno pričaküvala, ka se bo godilo.
Od dveh popoldne se je slovesnost začnola. G. dekan Jerič Ivan je meo na deco nagovor od smilenosti i od nasledüvanja živlenja deteta Marije. Po govori se je vršila okoli cerkve procesija. Belooblečene deklice so nesle podobo deteta Marije. V procesiji je šlo do 3000 dece. Na jezere naroda pa je stalo ob strani i s skuznatimi očmi gledalo nedužno dečico. Po procesiji je bio v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim. Po blagoslovi pa so se vsa deca posvetila Jezušeki i Marijiki i so nato položila svoje šopke pred Marijino podobo.
13. septembra 1931.
NOVINE
3
Po cerkvenoj slovesnosti se je pri cerkvi vršilo obdarüvanje dece. Tü je deci spregovoro g. bogoslovec Halas. Po njem so vsa zbrana deca poslala Pozdrav tüdi tistim malim, šteri so ne mogli priti na dečinski den. Potem se je razdelilo do 2500 raznovrstnih darov. Za volo velke stiske vsi neso mogli dobiti darov.
„Dečinski den“ je bio tak lepi, da ostane dugo-dugo v spomini vsem, ki so bili tam navzoči. Posebno si naj zapomnijo naša deca, da bodo smileni do vsakoga i da bodo radi častili našo nebesko mater Marijiko.
*
Odbor za prireditev dečinskoga dneva se prav lepo zahvalüje vsem darovnikom raznovrstnih darov ! Širitelom, ki so odavali cedale (bloke) pa naznanja, naj spišejo vküp tiste, ki še majo cedale i še neso dobili darov. Vsaki takši se naj javi pri tistom, od šteroga je küpo cedalo i pove, kelko cedal ma. Širiteli naj se javijo odbori v Črensovce i te dobijo tüdi za te darovnike dare.
*
— Nagla smrt. Horvatove v Ižakovcih je zadela žalostna zgüba. Vmro je 30 letni gospodar Alojzij. Smrt ga je zadela jako naglo. V pondelek zajtra je kosio. Med košnjov njemi je slabo gratalo. Taki so šli po zdravnika. Kda je prišeo, je bio Alojzij že mrtev. Za njim žalüje žena i četvero dece.
— Glasi iz Beltinec. Dne 30. aug. je cerkveni pevski zbor obhajao pod vodstvom g. nadvučitela i organista Šprager Ferdinanda 10 letnico obstoja. To je eden najbolših zborov v okroglini. Vdomačo je vnogo lepih slovenskih pesmi. Zbori k dozdašnjemi lepomi napredki ča   stitamo njemi tüdi za nadale želemo vnogo uspehov. V občinskom odbori je nastala sprememba. Nešterni odborniki so odstavleni i so na njihovo mesto imenüvani drügi. Med novimi odborniki je tüdi g. upraviteo inž. Franc Mikuž.
— Vtoplenec. Preminoči četrtek so potegnoli pri Ižakovcih iz Mure vtoplenca. Oblečeni je bio v delavsko obleko i star okoli 28 let. V žepi je meo čevljarsko kladivo (hamer). To je že šesti vtoplenec, ki so ga pri Ižakovcih potegnoli iz vode.
— Pozdrave pošilata domačim, rodbini, znancom, prijatelom i celoj Slovenskoj krajini Casar Ivan vojak iz Štipa i Alojz Gaber iz Francije.
—	Blagoslovitev nove šole v G. Lendavi. Prišestno nedelo, dne 20. toga meseca de mela Gornja Lendava velki svetek. Te den de slovesno blagoslovlena nova šola. Lendava se za to slovesnost močno pripravla. Delavni so posebno gasilci, ki prire-
dijo po blagoslovitvi na šolskom dvorišči velko narodno slavje. Za prireditev se zanima cela okroglina.
— Smrt mladenca v vodi. Preminočo sredo je šlo iz M. Črncov več dečkov prek Mure kosit. Med njimi je bio tüdi Pintaričov dečko. Drügi so prišli po končanom deli domo, njega pa ne bilo. Po nesreči je spadno v Muro i se je zalejao.
— Prijatelski pozdrav iz Argentine. Spodi podpisani ščem par redov napisati v naše male Novine, štere pišejo vnogo glasov iz naše lübe domovine i nam prinašajo veselje v te tühinske kraje. Zato je pa tüdi z veseljom čakamo, gda pridejo naš Širiteo i nam jih do rok dajo. Pred kratkom časi so nas ostavili eden dober naš domačin, Pašičnjek Štefan iz Markovec, šteri so bili stalen naročnik Novin teh par let, štere so eti med nami preživeli. Zvüntoga so bili tüdi dober krščenik i so se dosta lepih navad, štere so doma spunjavali, tüdi eti držali i so z bratom lepo sküpno i mirno živeli. Po njuvom lepom oponašanji sem se tüdi jaz spoznao z njimi, če gli sva se oprvim v življenji najšla v tom delešnjom kraji. Pri njihovom odhodi smo se pri ladji dali fotografirati Vnogi njihovi znanci i smo s tem pokazali, da smo jih meli za jako vrloga. Pri podajanji rok smo jim želeli srečno pot v svojo lübo domovino. Iz te dalešnje tüjine jim zazovem : Bog živi! Poznanec Bojnec Franc iz Strehovec, Buenos Aires.
—	Pertoča. Že par dni pred 30. avg. smo šteli na plakataj, da nameravajo v Pertoči meti gasilci iz okoliških občin sküpne okrožne vaje 30. avg. Vsaki je mogoče prečto te plakat i tüdi si je mislo : „Ej, preveč penez majo i žejo bodo gasili.“ Ali cela stvar je mela po vsem drügo lice i resen značaj. Celi nastop i vaje so se vršile v najlepšem redi pod vodstvom g. župnoga načelnika Žohara i i g. tajnika Baka. Sprejem gostov je bio ob pol 9 vüri, kde so gospode goste pozdravile v imeni domačega drüštva gospodičine Donoša i Vogrinčič Marija. Gospoda načelnika Žohara i tajnika g. Baka je pozdravo ob prvom prihodi v našo občino župan občine Pertoča g. Jurij Partl ino je prišlim gostom voščo prisrčen : dobrodošli ! Po sprejemi so se gasilci korporativno vdeležili sküpne slüžbe bože, nato so meli sejo v šolskoj dvorani. S tem je bio zaklüčeni predpoldanski program. Po večernicaj pa so sledile vaje drüga za drügov : telesne vaje, sühe vaje, vaje z vodov. Vsi gasilci so hitro izvajali vse vaje. Čestitamo župi Sv. Jurij, ki je dala prva vodo ! — Ar je bilo vroče i so vaje
gasilce otrüdile, smo jim vsi privoščili po končanom opravili zabavo v gostilni g. Jurija Partlna. Da je vladao tüdi tam vseskozi red i disciplina, kaže jako lepi dogodek. Bilo je že kmeče. Oglaso se je zvon iz cerkve. V tom časi skrči nekaj lüdi : ogenj, ogenj ! Vsi so taki pripravleni na pomoč, ali zvon je oznano sv. popotnico vmirajočemi. I kda je dühovnik prišao z Najsvetejšim do zabavišča, je naednok vse obtihnolo i vsi so bežali vün i so klečeč pozdravili Vsemogočnoga. Naravnost krasen i genlivi prizor ! Častitamo !
ZA NEDELO.
Po risalaj šestnajsta.
Evang. sv. Lukača v 14. táli.
Vu onom vremeni, kda bi notri šo Jezuš vu hižo ednoga farizeuša poglavnika v soboto jest krüh ; oni so pazili na njega. I ovo nekši človek v vodenom betegi bodoči bio je pred njim. I odgovoreči Jezuš pravo je vu pravdi vučenim i farizeušom govoreči: jeli je slobodno v soboto vráčiti ? oni so pa mučali. On ga je pa prijao, zvračo ga je i odpüsto. I odgovoreči je njim pravo : Šteroga med vami somar, ali jünec v stüdenec spadne ; i ne potegne ga vün taki den sobotni ? i ne so mogli na eta odgovoriti njemi, Pravo je pa i tim pozvanim priliko, videvši, kak da bi si prednja mesta zbirali, govoreči njim : gda boš pozvani na gostüvanje, ne sedi si na prednje mesto : da morebiti je preštimanejši od tebe pozvani od njega i pridoči on, ki je tebe i njega pozvao, povej tebi : daj etomi mesto i teda začneš z sramotenjom zadnje mesto držati. Nego kda boš pozvani, idi i sedi si na zadnje mesto, naj, gda pride, ki te je pozvao, povej tebi: prijatel, idi više gori. Teda bode tebi dika pred sedečimi s tebom navij küpe. Ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se i ki se ponizi, zvisi se.
Razgled po domovini.
— Nesrečen padec. Posestnikov sin Mihael Pavovec je pelao Preminoči pondelek popoldnevi iz Ljubljane v Depaljo ves pri Trzini z kolami dosta praznih lagvov domo. Pri černuškem mosti so se njemi pridrüžili trije kmetje i ga prosili, da bi se pelali z njim, ar majo šče dugo pot do domi. Voznik njim je dopüsto. Eden med njimi pa je splezao na visiki prazen lagev. Na voznikove opomine nikaj ne dao. Blüzi Trzina pa je zavolo velkoga kamenja na cesti, tak nes-
4
NOVINE
13. septembra 1931
rečno spadno doli z visikoga voza, da je omedlo. V čelo se njemi je zapičo kamen, močno se poškodüvao tüdi po obrazi i dobo tüdi notranje poškodbe. Nekši mimo vozeči avtomobilist je Ponesrečenca naložo na svoj auto i ga odpelao v ljubljansko bolnico.
— Velka tolvajija v Mežici. V noči preminoče nedele je bila izvršena v Mežici drzna tolvajija. Dozdaj nepoznani činitelje so vdrli skozi okno v prostore Konzumnoga drüštva. Ar so lehko delali brezi straha, se jim je posrečilo izbrati si najbolšo manufakturno blago. Napravili so za 22.283 Din. škode. V istoj noči je bio izvršeni tüdi vlom v mlekarno, kde so odnesli 350 Din. gotovine. Drzne vlomilce zasledüjejo i je pričaküvati, da se ne bodo dugo veselili svojemi pleni.
Električni tok bujo konja. Težka nesreča je zadela župana i posestnika Antona Mešičav Polzeni. Na električnoj napelavi domače tovarne se je v pondelek večer vtrgnola žica v bližini farne cerkve, poleg banovinske ceste. Vtrgnjena žica je ležala pri robi ceste v travi. Županov hlapec je vozo gramoz na cesti, pri šterom je konj stopo na vtrgnjeno žico, v šterom se je nahajao tok. Vklüb tomi, da je bila popunoma navadna nizka napetost 220 volt, je konja na mesti bujlo. Nesreča je tem vekša, ar je g. Mešič zgübo že ednoga konja, pred dvema letoma pa njemi je pogorelo popunoma novo gospodarsko poslopje.
Iz sveta.
Kolera v Bassori. V Bassori razsaja kolera; vseh slučajov je bilo dozdaj nad 7000, od teh smrtnih 376.
145 let voze. V Chicagi sta stala pred sodiščom 27-letni Mihael Trotta i 25 letni Nikolaj Florida, oba Italiana, ki sta morila stražnika O’ Donnela. Državni Pravdnik je zahtevao 160 let ječe za vsakšoga morilca, a zagovornikoma se je posrečilo omehčati sodnika, ki je obsodo morilca vsakoga na 145 let ječe . . .
Italijanska ves pogorela. Velki požar je divjao v Santo Stefani. Zgorelo je 200 hiš. Ranjenih je nekelko oseb, smrtnih žrtev pa na srečo ne bilo. Škoda znaša prek 10 miljon lir. Kda je zvedo papa za požar, je taki naročo nadpüšpeki, da dá ponesrečencom penezno pomoč.
Potres v Beludžistani. Silni potresni sünki so razšürili dosta krajov v Beludžistani ino na meji med Indijov i Afganijov. Jako je prizadeto mesto Sarik, ki je popunoma porüšeno. Vse železniške, telegrafske i telefonske zveze v tom mesti so prekinjene. Potres se je čüto tüdi v Karačiji, ki je od potresnoga epicentra oddaljeni jezero milj. Oblasti se trüdijo, da postavijo železniško zvezo, da omogočijo pomožno akcijo potresnomi ozemlji.
Küga v Barceloni. V mesti razsaja bubonska küga. 60 lüdi je, kak poročajo, že mrlo, 140 jih je v bolnici. Prebivalstvo je prevzeo strah.
16. §. Veleposestniki se neha više vozkejšega i širšega maksimuma nadmaksimum samo te, če ministerstvo spozna, ka de gospodaro za napredek državnoga gospodarstva po semenogojnih postajaj, ali po žrebčarnaj, vzrejeliščih plemenske živine po rižnih polaj, sadovnjakaj, goricaj veleposestnik mora 15 let odavati državi po pogodbi, ka če ne včini, spadne pod kaštigo.
17. §. dovoli samouprnavnim telom, cerkvam, bolnicam, pač posesti vom, štera majo javne človekolübne verske i poprek hasnovite namene v smisli 16. §. če nadmaksimum je zemla prosta.
Podpora. Grüškovnjak Ivani z D. Bistrice je zadruga izplačala 350 Din. podpore. Siromaki so letos že tri krave zginole.
Cena drvam, štere zdaj lehko pošilja zadruga svojim kotrigam. Po sklepi seje od 2. sept. se je določila za kalane sühe hrastove priglne meter 60 Din. cena po železnici v Soboto, v Beltince ali v Lendavo postavljene. Za kalane süha hrastova drva pa istotak na kolodvore postavljene meter 85 Din. More se naročiti bar eden vagon. Ta cena je samo za zadrugare.
AGRARNE ZADEVE
Razlaga agrarnoga zakona. 15. §. Guči od nad ali supermaksimuma. Gorice, viničarska plača ali pri industriji plača delavcov v zemlji, se lehko vračuna za nadmaksimum, če neje bila ta zemlja l. 1919. 27. februara razdeljena že med agrarne interesente.
Griža.
V zadnjem časi so se pojavili, posebno v Gomilicaj, Brezovici i v okoliških vesnicaj slučaji griže, nešterni s teškim ali pa sploh s smrtnim potekom. Zavolo toga mislim za potrebno, opomniti naše prebivalstvo na to kaštigo, naj znajo naši lüdje, kak se naj pazijo, da ne dobijo te bolezni ; ar če jo dobijo, potom se teško i samo z velikim trplenjom ozdravijo.
Pa vse zavolo čindarajsasa. . .
Od tromejnika smo se napotili proti Srebrnomi  bregi. (g. plivanoš pri Nedili so nam pravili, ka se prej záto tak zové, ka so negda rasle na bregi same breze tak, ka se je Ozdaleč vidlo, kak da bi celi breg Srebrni bio.) Grmelo je či duže bole. Nekam tesno nam je bilo pri srci. V takšem vremeni je človek najraj doma ali gde blüzi doma, ne pa v najsevernejšem kraji Jugoslavije. Zato nam je ne bilo ne za spévanje ne za brenkanje. Samo jako paščili smo se, ka bi kem prlé prišli v Martinje Odked je naš Lujzek doma.
Ravno na Srebrnom bregi pri Sukičovoj kavačnici nas je zgrabo dež. Hitro smo stopili pod streho pred kovačnicov. Te se je pa vlejalo kak s škafa, pa treskalo je tüdi tak,
ka se je ves Srebrni breg troso. (Sirmak dalmatinski ! Ne sam šče bio v Dalmaciji, pa ne vem, či tam nikdár ne grmi pa ne treska. Bojao se je tak, ka so se njemi hlače trosile.) Pomali se je nevihta pomirila, samo dež je jako šo. Pa so nam pá včasi vsemogoče vragolije po glavi hodile. Spotili smo se na našega zgüblenoga sina. Bog zná, smo si pogučavali, či že zdaj kde na Vogrskom v temnici ne premišlavle svoji puntarskih grehov. Vej šče dobro, ka má tamburico s sebov, ka de si lehko kaj čas kráto. Pa smo njemi žalostno zaspévali : „Vigred se povrne“ . . .
Dobra Kozarova tetica so nam lepo podvorili. Bog njim plati ! Med tem časom se je večkrat dež spüsto, denok smo se napotili naprej proti Nedili. Med potjov smo malo vedrili pri gg. žandaraj v Adrijanci. Či ravno
do kože mokri, smo denok pár lepi zaspevali i zaigrali. So nam pa tüdi g. vodja za pot pár „kovačov“ v roke stisnoli.
Trüdni pa mokri kak ribe smo prišli na farof pri Nedili. G. plivánoš bi se nas skoro zosagali. Mislili so, ka smo kakše „nove fajte fajvergarje“. Kda je eden s turbe potegno beli goler pa si ga začao gor devati, te so komaj sprevidili, ka smo ti právi, štere je ne ravnoč hasnovito nego denok bár ne nevarno pod streho vzeti.
Kda smo se nekaj spoznali, so nas g. plivanoš potroštali, ka prej májo telko jabočnice pa krüha pri hiši, ka či mo celi tjeden pri njih, ka ga v réd ne správimo. Pitali so nas, ka mo meli raj za večerjo : krumplov gùlaš eli „pörkölt“ (petek je büo najmre). Pravili smo, ka oboje.
13. septembra 1931.
NOVINE
5
Griže „Iz lüfta“ ne moremo do biti, pač pa samo od tistoga. šteri jo že ma. To je bolezen, štera poteka v debelom črevi : teda je to človeško blato, s šterim se bolezen razširi od betežnika na zdravoga človeka, dale : postelina, zamazane roke betežnika, ostanki jestvine ali jedilno orodje, štero je nücao betežnik.
Dosta pomagajo pri razširjanji griže tüdi mühe, štere se pasejo po krvavom blati, štero se meče na gno jišče ali pa je v sobi. Od tec pa prenesejo nesnago na krüh, sadje, štero povživa zdrav človek i tak dobi grižo. Što pa je dobo te beteg, občüti bolečine v črevi i more hoditi večkrat na stran. Za par dni ma stiskavanje i more bežati, dostakrat pa zabadav beži, ar zvün krčov se komaj pokaže malo šmrkle (čundre) pa tüdi nekaj krvi. Betežnik se jako mantra, postane jako slab i žeden pa ne more jesti. Za par dni pa, kda vidijo da „domačo varstvo“, štero so jim priporočale stare babe nikaj ne vala i kda so domači tüdi že pojeli z jestvinami klice (bacile) te beteg, zove jo zdravnika. Nešterni se bojijo iti v bolnico, kak po Predpisi zakonov doktor to zahteva. Najdejo se pa tüdi lüdje, šteri iz straha pred bolnicov tajijo svojega betežnika i samo teda zovejo zdravnika, če so v hiši že 2 - 3 betežnicje. Teda bi radi šli v bolnico, ali včasih je že prekesno.
Istina je tüdi, da ne dobi vsakši griže, ki dvori takšemi betežniki. I znate zakaj ? Zato, ar dober želodec vniči te klice (bacile) i to je znano : Što je močnejši, ostane, slabejši pa prejde. Pa tüdi ne potrebno, da bi mi püstili te klice do želodca. Te so naimre tak male, da j h mi s prostim okom ne moremo videti, pač pa Znamo, da so; dale Znamo da jih
mamo na roki, če smo se doteknoli zamazanoga prta kakšega betežnika. Zato pred odhodom od betežnika si zaperem roke z žajfov i s kakšim vrastvom. To odstrani i vniči bacile i zdaj s čistov rokov lehko jem. Zdravniki i sestre strežnice, redkokda dobijo te beteg, ar znajo kak se trbe paziti. Zakon predpisüje, da more iti vsakši betežnik v bolnico i to v posebno sobo. To se imenüje izoliranje betežnikov. Tüdi hiša, kde je doma ležao betežnik, more biti razkužena, očiščena, postelina pa mora biti izkühana ; s tem se naime vničijo klice te bolezni. To Očiščenje se imenüje desinfekcija hiše i to izvršüje zato vučeni uradnik, šteri se imenüje desinfektor.
Vsaki naj si zapomni : pred jestvinov naj si vsakši zapere s toplov vodov i z žajfov roke da bodo čiste. V okrajih pa kde je te beteg, lüdje naj pazijo, da si ne pokvarijo želodcov. Sirovoga sadja naj ne jejo, ali pa samo malo i dobro zaprano, ali
pa olüpano. Če ma što krče v želodci, taki naj pozove najbližnjega zdravnika. Tüdi naj nihče ne skriva betežnikov, ar pre ali sledi pride te beteg na den i bo Zadnja žalost vekša kak pa prva.
Država je Poskrbela z zakonom, da se ne razširi te beteg, nego ne je zadosta če Zdravnik pride i da dobre tanače na zgornjem konci vesi, na Spodnjem konci pa skrivajo betežnike. Lüdje sami, tüdi morejo pomagati oblasti, da se beteg, ne razširja. Vej že znate, či šteri šče meti dober i lepi krumpiš i kukorco, ne zadostüje da čaka, naj Bog da dober čas za to i da iz masne zemle raste lepi pridelek : človek sam more pomagati, to je v pravom časi okapati i osipavati te krumpiš i kukorco.
Primarius Dr. BRANDIEU.
Lovskega psa
kratkodlakega ptičarja (Voutch-hund) tri mesece starega, čistokrvnega, izredno lepega, proda po ceni Dr. ŠUMENJAK SLAVKO, sodni predstojnik, Murska Sobota.
UNION
francosko zavarovalno drüštvo osnovano pred 103 leti
išče zastopnike
v Prekmurji i Sloveniji. Posebno se iščejo zastopniki okoli Gornje Lendave, Cankove, Bodonec, Martjanec, Turnišča, kak tüdi indri.
V Murskoj Soboti
se išče zanesliva i marliva peršona za zastopnika, ki bi prevzela sledi tüdi glavno zastopstvo. Pismene ponüdbe kak tüdi osebne
UNION, Murska Sobota, hotel BAC.
Dež je pomali henjao. Lepi večer je bio. Sunce je zahajalo, pa je bila Zapadna stran neha, kak da bi bila vsa zlata, na vzhodnoj strani pa se je vidla pisana boža doga. Nekaj časa smo potiho gledali to neznansko lepoto božo, štera se da vživati samo na bregáj, nato so se pa zdrüžili naši glási v tisto lepo melodijo pesmi :
Nebo žari In gozd šumi . . . Skrivnosten spev,
Solze in kri. . .
Pa je bio resan dober tisti krumplov gulaš ali pörköt ali ka je že bio. Med večerjov, so nam g. plivanoš razložili, kakša razlika je na Goričkom med pójbom i pojbárom, deklov i deklinov. Pojbár to je telko kak pri nas na Dolinskom dečko. Pojbár je pa pojeb, šteri ma deklino.
Rávno tak pomeni dekla na Goričkom telko kak pri nas dekla. Deklina je pa dekla, štera ma pojbára. Ešče dosta drügi prilični frlic so nam povedali.
Prlé kak smo pa spat šli, so g. plivánoš meh lepi guč. Povedali so nam med drügim, ka kda so šče oni študent bili, so se že te zanimali za našo okroglino, štero so dijaki v Maribori zváli Velka Prlekija, ar so ravno pri nas gor do Srebrnoga brega, pa od Cankove do Lendave právi „ocelni“ Prleki domá. Kelko lepše imè za našo okroglino bi bilo Velka Prlekija kak pa Prekmurje.) Posebno so nam pa g. plivánoš na srce polagali, naj smo med sebov dobri prijateli, posebno pa naj se v vsem zavüpamo v našega voditela.
Ar je bilo velko blato, smo zajtra šli na vlak. G. plivanoš so nam
dáli peneze za pot. Za vse njim Bog plati ! . . .
Sobota ! Pred vojašnicov smo spévali pa brenkall. Začüdeno so nas gledali Sobočánci : poškropleni smo bili z žutim goričkim blatom od nog do glave, pa denok dobre vole. Preprosti so se stavlali, lica so se njim širila v zadovolni nasmej. Gosposki šterim je radio že popunoma pokváro vüha i srce za preprosto domačo pesem, so se nam Ozdaleč nekam zaničlivo nasmejávali. Sobočki dijáki — varašánci so se bojali mimo nas iti, i so se skrivali. Jaj, gosposka Sobota pa ne veš, ka so naši dijaki povečini kmečki Sinovje, preprosti, pa dobroga srca i dobre vole ? Ti pa preproata düša, či smo Ti bár za malo minuto težo tvoji vsakdanešnji skrbi olejšali, dosegnoli smo svoj namen.
(Konec.)
6
NOVINE
13. septembra 1931.
Za naše male.
Vogrin Š. Rakičan :
Prefrigani hlapec.
(Narodna)
Pri ednom kmeti je slüžo za hlapca dečko, ka njemi je ne bilo pára daleč naokoli.
Edno jütro ga je zgono vért k mlini mlet. Vért sam pa se je odpelo na njivo orát.
Ali hlapec je pa nej šou k mlini nego se je skrio za hižov tečas, ka se je veri odpelo.
Kda se je vért odpelo, te je hlapec odišo na hižo i si je tam doli légeo. Ne je šče dugo ležao, ka je čüo odspodi v hiži pogovárjanje. Glédao je doli v hižo skoz nad sopičnjek. Vido je, da je boter prišo k vértovoj ženi. Na stoli sta mela rétaše i šče vsefelé fino jestvino.
Pogučavala sta si odspodi v hiži, kak bi najležej se ona moža rešila, da bi se te njeva z botrov vküp oženila.
Hlápec je pa na hiži skoz nad sopičnjek vse poslüšao.
Boter gori stane i šče oditi. Ona ga pita : „Ka te pa zadvečara delali?“Boter odgovori: „Zadvečara mo orao!“ Jaz vam prinesem obed ta, kde te orali. Právi ona. Kak vas pa te najdem. Sčista naleci, ednoga jünca mam beloga, ednoga pa rdečoga, pa mo vam te že jaz kimao.
Boter je odišo.
Hlápec je tüdi doli z hiže odišo. Vzeo je eden beli prt i šou na njivo, kde je vért orao. Vérti je pravo, da zdaj nede mleo, ka je mlinar pravo, ka náj vütro pride.
Vért je pa meo obá rdečiva jünca. Hlápec je ednoga z prtom doli pokrüo tak, ka je eden büo beli eden pa rdeči.
Hlápec je dobro pazo, kda do Vertinja obed nesli.
Ednok je resan várao, da neséjo. Ozdaléč je že kimao z rokov. Vetinja je pa mislila, da so boter, ka je büo eden jünec beli eden pa rdeči.
Vertinja je prišla tá. Vért pa hlápec sta si sela k obedi. Vertinja je pa pitala: „Što pa enotá orje?“ „To so naš boter !“ právi vért. Ve bi ji pa trbelo malo se zazvati, da do oni tüdi jeli.
Hlapec je pa vzeo rétaše i šou proti botri, ga zvát k obedi. Kda je do botra prišo je pravo : „Boter, vért so pravili, ka vzemejo ojice i Vas vse vküp vdarijo, ka vi k vertinji hodite!“
Hlapec je pa šou nazaj i je retaše drobio i doli lüčao.
Kda je prišo nazaj je vérti pravo: „Vert, botri se je ojice potrlo i so Vas prosili, da bi njim Vi Vaše tá nesli !“
Vért je resan vzeo ojice i šou proti botri.
Boter je pa že Ozdaleč vido, ka vért ide z ojicom proti njemi i je začno bežati misleči, ka ga vért resan z ojicom vküp vdári kak je hlapec pravo.
Vért pa, da je vido, ka boter beži je ojice visiko zdigno i kričo : „Hej, boter, jaz mam močne ojice to se Vam ne stere !“ Boter pa da je vido, ka vért ojice zdigava je mislo, ka se njemi Ozdaleč prti i je šče bole bežao.
Kda je vért vido, ka nikaj ne napravi, ka boter beži je šou nazaj. Kak je šou nazáj je tiste retaše gori brao, kak je prvle hlapec tá toro.
Vertinja je pa hlápca pitala: „Ka pa te on zdaj pobéra?“
Hlápec njoj pravi : „Gori berejo kamenje, da do vás lüčali, ka Vi prej z botrom držite !“
Ona se je pa zoságala misleča, ka de resan Vert jo lüčao i je bežala domo.
Kda je vért prišo nazaj z ojicami je pitao hlapca : „Kama pa te zdaj ona beži ?“
Hlapec pravi: „Domo idejo deklo bit, ka je ednok z Vami v oštariji vküp bila !“
Vert pa čemeren je tüdi bežao domo ženo bit. Tak je te hlapci ostao ves obed.
Tak je bilo, či mi vörjete ali pa ne !
Gospodarstvo.
Nevarna gniloba na grozdji.
Janko Lipovec.
V goricaj pri Murski Soboti v občini Martjanci nastopa zadnja leta nevaren beteg na grozdji, ki napravla posestnikom žlahtnih vinogradov velko škodo. Beteg se pojavla proti jeseni v obliki gnilobe na dozorečom grozdji. Vnogokrat se pojavijo prvi znaki gnilobe na izpostavlenih delih grozleka ino napada posamezne jago-ge i peclje. Betežni del navadno odpadne, prvle kak grozd dozori. Odpadnolo pa tüdi celi prozdi ino beteg napada tüdi pecelj, ki na napadenom mesti zagnili. Zavolo toga vidimo v jeseni v napadenom vinogradniki na tleh vse puno gniloga grozdja. Grodje, štero ne spadne doli, se poz-
neje posüši, na jagodaj pa se pojavijo bele pike (piknide s sporamira-zumoževalni organi.) Sledi takši grozd spadne doli.
Te beteg je ne v sorodi s sivov plesnijov ali celo žlahtno gnilobo na grozdji.
Mikroskopska Preizkava na kmetijskoj posküsnoj i kontrolnoj postaji v Ljubljani je potrdila domnevo, da povzroči te beteg glivica Coniothyrium diplodiella. V našoj strokovnoj literaturi je te beteg spisani v „Vinogradarstvi“ od direktora inž. Stojanoviča, ki jo imenüje belo gnilobo (bela trulež.)
Bela gniloba je malo poznana i Šče ne točno preizkani beteg grozdja. Zavolo toga tüdi ne so znana sredstva, ki bi proti stanola tomi betegi. Navadna raztopina modre galice i vapna ne učinküje ; mogoče bi glivico vničila močnejša koncentracija. Posestniki gori navedenih goric si pomagajo proti beloj gnilobi s tem, da poberejo betežno grozdje, ali betežne jagode, kda se beteg pojavi. Takšo delo je pa zamüdno i nepopuno.
Značilno je, da beteg v navedenih vinogradaj ne napada vseh sort ednako močno. Medtem, kda se beloga burgundca sploh ne primle, močno napada laški rizling i belino. Tüdi šmarnici bela gniloba ne prizanese. Zavolo toga bi dobro bilo gojiti samo odportne sorte. Da bi se pa zavolo toga odpüsto n. pr. laški rizling, ne umestno, ar je ta sorta najprimernejša za Slov. Krajino. Mogoče bi se dalo dosegnoti kaj s selekcijov (izbirov) odpornih trsov posameznih sort.
Pošta upravništva.
Kuzma Franc, Villerst St. Georges. Penez dozdaj nesmo sprejeli, daj je goriskati. Naslov spremenili. Hinko Skalič, Bergedom. Veseli nas, ka redno dobivaš Novine i se njim veseliš. Naročnine nesmo ešče sprejeli. Bojnec Franc, Buenos Aires. Pismo sprejeli i damo vaše vrstice objaviti. Poslani pezo smo obrnili na Marijin fond. Marija vam povrni dar.
Pošta uredništva.
C. J. Štip. „Deklamacije“ nemremo objaviti, ar je ne deklamacija.
Za pozdrave hvala ! — Ljutomer. Nekak je iz Ljutomera poslao na uredništvo pismo. Podpisa (imena) nega v pismi, zato se naj javi tisti, ovak njemi prošnje ne bomo mogli poslühnoti !
13 septembra 1931.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
S STRELOV i PLINOM.
— Potomec plemenite japonske drüžine sem, oča je bio viski uradnik na malikadovom dvori ; vklüčo sem se v svetovno kulturo i z delom sem si zagvüšao mesto med slavnimi možmi. Vašemi oči sem razkrio čüstva i on ne meo nikaj proti meni . .
— Ka ščete s tem praviti ? — se je prestrašila dekla.
— Zaproso sem za vašo roko . . .
Alicina glava se je obrnola nazaj na korine.
— Nesmisel : . . — je pravila tiho i je postanola bleda.
—	Gospodičina Alicka, — jo je gledao nepremično, — jaz istinsko gučim. Povejte, kakšo nesmisel vidite v tom ?
— Vi ste vendar . . .
—	Japonec?
— Ja . . .
— Ali Japonec ne ravno takši človek kak drügi?
—Pač . . .
—	Potom me poslüšajte !
— A drügo . . . Vi ste žutokožec.
Mutsuhito Dsain je zdigno glavo.
— Jaz bi nasprotno lehko pravo, da ste ví belokožec, ali jaz takše farbe razlike ne poznam. Povejte odkrito: Ne dopadnem se vam ?
—	Ne — ga je odkrito gledala Alicka.
Potom je stala med korinami.
Gospod, ví ste imeniten človek, jako vas spoštüjem, prositi pa vas morem, da bi ne gučali od toga . . .
— Odpošlete me?
— Neščem se možiti . . .
Oči so se srečale.
Tüdi z drügim ne ? — je pitao ostro.
Alicka je bila razžaljena.
— Z Japoncom zagvüšno ne — njemi je vsekla nazaj mrzlo.
Mutsuhito Dsainove oči so zabliščale.
— I kelko je eden belikožec inačiši od žutoga kožca ?
- V teliko, da je beli — se je nervozno smejala.
Mutsuhito Dsain se je zravnao ; postao je kak les. V očaj se njemi je svetila žuta iskra i na brezkrvnom obrazi se njemi je poigravao žalosten smehljaj.
— Bomo videli — se je priklono i potom mrzlo odišeo iz hüte.
Ravno je prihajao Brinkley z Overtonom. Mutsuhito Dsaina je prijao za roko i ga potegno na stran :
— No ?
— Vütro odpotüjem.
— Kama ?
— Domo, v Nagasaki.
Krščak je zdigno i püsto strmečoga profesora.
V.
Na obzorji se je pokazao rogasti breg Fuka otočja, za njim je v topoj megli ležala Japonska. Ladja je naglo plavala proti nagasaškomi pristanišči, na hipa se je napinjao friški vetrič.
Mutsuhito Dsain je stao na krovi, male, presekane oči so se razširile, na žalostnom žutom obrazi je igrao smeh; domovina ! Dežela vzhajajočega sunca! Japonska !
Čüto je, da se lüšči z njega zapadna kultura i v düši njemi izvirajo potočki : Banzaj! Naprej, ladja !
Tam leži zemla oboževane domovine, tam v dalnoj megli leži krizantemska krasna Japonska . . .
Ladja je plavala v morsko ožino. Za fjordora, za to očarlivo gorsko preseko se razprostira Nagasaki. Veter je potihno, zrak je postao vroči i zeleni bregovje dišijo od korin. Visika tirada je zazvonila i Mutsuhito Dsainova düša je scinkala. Cvrčki ! Milijon cvrčkov je pozdravlalo z zlatim cvrčanjom prihajajočo ladjo.
Džunke, tropa japonskih ladjic, je brez glasno švigala po valovečoj morskoj površini, na vodoravne droge pritrdjena, bele jadre so sklüčeno visele, kak kakše speče zavese i nad dremajočimi vodami je globoko i zategnjeno cvilo japonski jastreb . . . V daljavi so se že prikazali nebotični nagasaški bregovje.
Nippon ! Ama Teras—Omi-Kamijova sveta dežela! Radostno je gledao Mutsuhito Dshin pristanišče. Stotine trgovskih ladij so se vrstile v neredi, grbastonose barke ki predočijo iz sebe nizke može i žene . . . vsi so žuti . . . kak da bi oživeli nippi i bi s smehom pozdravlali pridoče. Na gladani vode plavajo bele trüge, „sampani“, na krmilastoj klopi malih čunov sedijo naga žuta deca i z globokimi Prikloni zovejo tüjca, da bi ga odpelali na obrežje. Kak lübki so! Mutsuhito Dsain se je vseo v eden samgan i je s bistrim čunom švigao proti bregi.
Na obrežji so ga obsipali „džen-rišisani“, človeški konji. Golnice gole, na glavaj marelam podobni veliki krščaki. Na dva potača mala kola so kazali i z lesenim glasom zvali : Kam naj vas pelam ? Kam naj pelam ? — Mutsuhito Dsain se je, oblečen v angleški gvant, Vseo v eden mali voziček i je priklanjajočemi človeškomi konji pravo :
— Džin-Džen-Dži.
Obrežje obsedejo drobne žene i možovje, pred njimi male kište, v teh šče menše posode i v posodaj se pari župa i testo. Z uslüžnimi prikloni se prigiblejo i ponüjajo svoje blago, jestvine i različne čüdne igračke. Vsi so tak prijazni, lübki i smehljajoči ! Tü nega prerivanja, kak v ameriških pristaniščaj, nega babilonske zmešnjave, samo dženrišisani kričijo, ali njihovi gibi i dobrosrčni smeh otopi njihov kričeči glas. Drügi svet! Amerika je vsikdar ropotajoče kladivo, to pa je smejajoča domovina cvetja, okusa i umetnosti . . . Mali, lehek voziček hitro drdra i z velkimi skoki izgine v človeškoj vnožici, ki je tiho valovila naprej.
V vrataj pagod so se njemi režali granitni nestvori, kda je pogledno pod sunčnika na vozi : Mutsuhito Dsain, bodi pozdravleni! Tü i tam so se zdigavali nad varašom bregovje : svetli türmi svetišč Buda, Amidaha, Bentena, tisočokega Kvanona i drügih bogov. Na zapadi Vlada drügi Bog . . . Z nekšim dečinskim navdüšenjom je gledao na svetišče „Skakajoče želve, pred šterim je dženrišisan v teki vlekeo lehki voziček, potom pa je zdigno pogled na ednoga izmed džin-džen-dži-skih zelenih bregov, na šterom je stala njihova stara hiša . . .
Voziček je ropotao po čarnih vulicaj i pod vznožjom zelenoga brega je džen-rišisan naglo stano. V vznožji so se vrstile male kuče, korinasti ogračeki, bombažova drevja. Po rebri griča pela gori žuta pot, bole povedano stezica. Ogračeki so obraščeni z bršljanom, zemla kak da bi dihala, kakši poseben i težki düh raširjava, korinasti grmovje zdihavajo lübezen, njihova düša, düh je tak na debelo prepojo zrak, kak oli ali med. To je svet! To je Japonska! To je draga zemla! I tam je njihova sveta očinska hiša na cvetečem rebri zelenoga brega . . .	(Dale.)
8
NOVINE
13 septembra 1931.
ZADRUŽNA SAMOPOMOČ
V MARIBORI, Miklošičeva ul. 2.                  (poleg stolne cerkve)
je vzajemno podporno drüštvo, ki plača potomcom ali dedičom kotrig po smrti kotrigi podpore do Visokosti 2.500·-, 5.OOD·-, 10.000·- i 25.000 Din. Najvugodnejša prilika za varčüvanje. Prispevki pri pristopi so nižiši kak pri sličnih drüštvih. — Sprejmejo se zastopniki za vse fare v Slovenskoj Krajini, šteri dobijo primerno odškodnino za svoj trüd. Ponüdbe sprejema načelstvo drüštva.
Tržne cene.
Penezi: USA dolar Din. 56, Canadski dolar Din. 55, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2·18, Talijanska lira Din 2 92, Pengő Din 9.70, Marka 13, Uruguajski peso Din 18, Argentinski peso Din. 14.
Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9.
Zrnje : pšenica Din. 160, žito Din., 160, oves Din. 100, kukorca Din. 160, krumpli Din. 150, ajdina Din. 180, proso Din. 180 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150,
PRVA STALNA
najvekša i najfalejša
zaloga z
zidanimi pečini
1 ploščami
za štedilnike
(Kachel für Sparherd)
raznovrstne kvalitete v
velikoj izbiri
se nahajajo
v trgovini golanterije i železnine
Dober leder.
Što šče ne ve, da le samo dober leder fal ? Slab leder je dragi ! Fal i dober leder pa vsigdar dobite pri           8
ŠKAFAR JOŽEFI v Beltincih.
Oda se
v Mlajtincih hiša št. 25. i 4 pa pol plüga zemle sküpno ali posebi Zglasiti se trbe pri BRATKOVIČ MATJAŠI v Murskoj Soboti 3	M. Kaniža Štev. 35
ZABELO dobite vsikdar najugodneje v trgovini 5	F. SENČAR LJUTOMER.
Sühe friške gobe
kak tüdi
namizna jabuka
küpüje PRODA d. z. o. z Prečna ul.
6. Ljubljana.	1
SÜHE
GOBE
küpüje po najbolšoj ceni. Pošlete vzorce i ponüdbe na:
SEVER & KOMP.,
4	LJUBLJANA.
NALAGAJTE PENEZE v
HRANILNICO i POSOJILNICO V ČRENSOVCIH,
registrovano zadrugo z neomejenov zavezov,
ki se je preselila v lastno hišo „NAŠ DOM“ i od novoga leta naprej uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 vüre i vsaki svetek od pol 9 do 10 vüre predpoldnevom. Za hranilne vloge plača intereša 8—8 ½ %. Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe ne obdrži nikše Provizije. Pri davanji posojil računa samo 1 % upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10%.
NAČELSTVO.
Odam krasno posestvo v Babincih	1
poleg kolodvora v Ljutomeri hš. 4. Posestvo meri okoli 24 kat. oralov. Stoji iz 12 oralov njiv, 3 orale šum, ostalo pa so travniki, okoli njiv jauše. Vse je zidano. Veliko gospodarsko poslopje, hlevovje, veliki škedenj za 700 križov snopja. Vse to se oda po ugodnoj ceni z velikim inventarom vred. Cena se zve na upravi Novin v Črensovcih.
RENAULT
avtomobil 3-4 sedežen, v garantirano dobrom stanji, z ledrom preoblečeni sedeži, lansko leto farbani, s prvovrstnov pneumatikov (gumiji) i rezervov, plačanov državnov taksov odam proti takojšnjemi plačili za 20 000 Din. Lekarnar HOĆEVAR Vrhnik.   1
AMATERJE POZOR !
Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom
HANH IZlDOR-a v M. Soboti.
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.                    izdajatelj KLEKL JOŽEF                          Urednik FRANC KOLENC