KMETOVALEC.
Glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto.
Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam.
Stev. 6.
V Ljubljani, 15. maja 1884.
Leto I.
Stroj za razdelitev gnojnice.
Gnojnica je, kakor znano, liitro uplivajoča, izvrstna hrana rastlinam. Zaradi tega jo umen kmetovalec pridno nabira in vporablja. Pri pravi vporabi, posebno pri uže ozelenelih rastlinah ima nenavadno velik vpliv, če primerno, to je, enakomerno gnojimo. Enakomerno gnojenje doseže se pa na nedosegljiv način z vporabo spodaj narisanega stroja za razdelitev gnoja.
Glavne prednosti tega stroja so pa naslednje:
1)	Razdeli gnojnico popolnem enakomerno na ši-rokost kakih 2% metrov, česar tudi močan veter ne ovira.
2)	Zamaši se ne nikdar.
3)	Dolgo trpi in je jako ceno.
4)	Ž njim se jako lahko ravna.
Nr. 1 navije se na dogo zadnjega konca sodo-vega. Cena 6 gold. 60 kr.
Nr. 2. navije se kakor mogoče spodej na zadnjem sodo vem dnu. Cena 6 gold.
Nr. 3. z dvojnatim petelinom, sicer se navije kakor prvi (posebno sposoben za škropljenje z vodo i. d., sicer kakor Nr. 1). Cena 9 gold.
Nr. 4. z dvojnatim petelinom, sicer se navije kakor drugi (sposoben tudi za škropljenje z vodo i. d., sicer kakor Nr. 2.). Cena 8 gold.
Ta stroj se dobi po gori imenovani ceni pri „Land-und forstwirthschaftliches Bureau" Wien III. Ungar-gasse.
Sadimo sadno drevje pravilno na stalno mesto!
Spisal M. Ran t.
Poglavitne napake, katere se med domačimi sad-jerejci ob nasajanji sadnega drevja na stalno mesto prav pogostoma nahajajo, so navadno sledeče: ,.Nasad izvršuje se večkrat o nepravem času; ne gleda se pri tem na kakovost zemlje, na njeno lego in na ozračne razmere, sade se dostikrat tem razmeram ravno nasprotna sadna plemena in sorte, in slednjič se ves nasad sploh pregosto izvršuje. Da se te škodljive in sadjereji pogubne napake stalno odpravijo, treba se je domačemu sadjerejcu pri nasadu sadnega drevja na stalno mesto strogo ravnati po pravilih umne in napredne sadjereje. Ako se ta prezirajo, je vse zapo-četje in ves trud brezvspešen in zaman.
Sadno drevje naj se presaja in na stalno mesto sadi vselej le ob času, kedar ono glede svoje letne vegetacije (rašče) popolno miruje in počiva, to je potem , ko se je na sadnem drevji istoletni les popolno razvil in dobro vtrdil. Tak čas prične se pravilno še le potem, ko je tok lesnega soka popolno prenehal in je vse istoletno listje raz sadno drevo ob jesenskem času totalno odpadlo. Naravna posledica toraj je, da moramo sadno drevje le ob pravem času v jeseni ali pa po krajnili in klimatičnili razmerah proti koncu zime in dalje v pomladi, ko se je zemlja uže nekoliko ogrela, na stalno mesto z vspeliom presajati in saditi. Le ob zimskem času naj se nasad v zmrzlo zemljo nikdar in nikjer ne izvršuje. Ta naj se pa tudi ob pomladnem času nikdar do tja ne zavleče, ko je sadno drevje uže zopet vegetirati in zeleneti pričelo. Vsaka reč mora svoj čas imeti.
Zelo važno sadjerejsko vprašanje je gotovo ono, katero nam odgovarja, kako moramo sadno drevje na stalno mesto pravilno saditi. — Pravilni nasad je ob enem tudi prvi in naravni pogoj, da se drevesce go-
tovo prime in dobro vkoreniči, ter da, ako se nui pozneje primerno postreže, se je snaži in ob svojem času tudi morda celo obnovi, nam dobrega in zdravega sadja donaša in slednjič tudi svojo normalno starost čvrsto in krepko doseže.
Kakor vsaka druga rastlina, tako tudi sadno drevo potrebuje za svoj normalni razvoj in obstanek primerne in potrebne hrane; a to pa brezpogojno, sicer samo ob sebi zaradi prepičle hrane prične prezgodaj hirati in slednjič pred časom zamre, ali kakor pravimo, vsahne. Tudi sadno drevo je živa stvar božja, katero brez potrebne hrane shajati ne more. Se tako lepo rejena domača živina, kedar jej je pomanjkanje dobre krme in pa zdrave pitne vode trpeti, prične polagoma hirati in resasto-mršava postajati; ako to pomanjkanje predolgo traja, nam žival popolno shujša in slednjič pod zlo pride, kar dostikrat celo posestvo v brezdno totalnega propada za seboj potegne.
Kakor človek in domača žival za svoj obstoj potrebujeta dobre, tečne hrane, zdrave pijače, snage in primernega stanovanja; ravno tako vsega tega tudi sadno drevo potrebuje in zahteva, sicer nimamo od njega pravega dobička pričakovati.
Snaga je povsod mila in draga, in tudi, ako se vselej sproti za-njo skrbi, ne draga; ona daje človeku poleg mirne vesti veselje in ljubezen do koristnega dela, mu ohrani veselo srce, mu vtrjuje zdravje ter mu daje pravo zadovoljnost. Domača živina snažno držana je poleg dobre in tečne hrane, zdrave vode za pijačo ter zmernega dela čila, čvrsta, in zdrava; taka živina nam brez posebne nesreče donaša slednji čas obilo koristnega vžitka, zdrav zarod za prihodnji naraščaj in obilo krepko-tečnega in mastnega gnoja. Ako se pa pri živinoreji ravno navedeni pogoji lahkomiš-ljeno prezirajo in puščajo, morejo med taisto raznovrstne bolezni se izcimiti, katere utegnejo živinorejcu hlev živine popolnem sprazniti.
Te male opombe morejo se z vso pravico tudi na sadno drevje obračati, katero je med drugimi ustvarjenimi rastlinami tudi „živa rastlina", ki zahteva primerne in pravilne postrežbe, sicer nam prezgodaj brez vse hasni pogine, zamre in pod zlo pride. Po nobeni pravici in po nikakoršnem pravu ne smemo sadnega drevja kot neke mrtve snovi, kakoršna je kamenje z drugimi rudninami vred —• smatrati, katera od naše strani za svoj obstoj prav nebene postrežbe, skrbi in pomoči ne potrebuje. Žalostno pri vsem tem je pa to, da se jih med domačimi sadjerejci še dandanes prav veliko nahaja, kateri se svojim postopanjem le preveč očitno kažejo, da imajo in štejejo sadno drevje med popolno mrtve stvari in predmete, kateri še vedno mislijo, da jim mora sadno drevje brez vsakega njihovega truda, postrežbe in prizadevanja „čudeže" delati. „Brez truda ni kruha", pravi prislovica. In kdo tega iz lastne skušnje ne ve?
Vsakemu človeku je božja previdnost kak posebni poklic odločila, v katerem navadno potem tudi do svoje smrti ostane. Kolikor bolj si človek, ko je enkrat do svojega prihodnjega poklica dospel, v tem z natančnim spolnjevanjem svojih stanovskih dolžnosti na vse strani položaj svoj zboljševati prizadeva, toliko bolje se mu brez posebnih nesreč dosledno tudi godi. Domača živina , ako je v rokah slabega in malomarnega gospodarja , pride navadno zavednemu in umnemu gospodarju v last, pri katerem se zopet okrepča, si opomore ter se očvrsti in se ji dobro godi. Nekaj takega je tudi se sadnim drevjem na stalno mesto posajenim. Modri in pametni sadjerejec bode v svoji zavednosti — za svojo lastno korist — taisto na stalnem mestu lepo snažil, obrezoval, mu gnojil, je tudi iz prepričanja o
svojem času obnavljal, ker ve, da mu ta trud ne bode brez dobička ostal. Malomarnež in trdovratni trmež pa tako nikjer in nikdar na pravem mestu nista.
Človek, če ga glad in žeja napadeta, ve in zna si po svoji pameti sam na eni ali drugi način pomagati ter tirna telesnima potrebama zadostiti; ravno tako si ve in zna vsaka žival, ako je le prosta, živeža in potrebne vode po svojem nagonu sama poiskati. Sadno drevo na stalno mesto posajeno prirejeno je tudi na svoj dom, od katerega se do svoje onemoglosti nikdar več ne gane in ne preseli. Tu potrebuje pa tudi živeža, pijače in snage, to je potrebnega in primernega gnojila z zadostno vlago vred. Pogostoma se pa primeri, da eno ali drugo, ali pa tudi obedvoje popolnem poide; tega si pa drevo samo ob sebi nikakor preskrbeti in nadomestiti ne more. Ta nedostatek mora pa uže previdni in pametni domači sadjerejec v svojo lastno korist sadnemu drevesu sam nadomestiti, kar ga od časa do časa le malo nepomenljivega truda stane. Ravno tako ne more se tudi sadno drevo samo ob sebi stare rapave skorije, mahovja in raznih lišajev. suhih vej in škodljivih brezpotrebnih preprezajočih se prerastkov znebiti; tudi tu ima domači sadjerejec od časa do časa se snaženjem malo nepomenljivega truda v svojo korist.
Kdor si hoče z vspehom nov sadni vrt prirediti in nasaditi, skrbeti mu je pred vsem za to, da se pre-vidi z drevesci onih sadnih vrst, katerim dotični kraj, lega, ozračje in lastnosti zemlje ugajajo in gode. O svojstvili drevja posameznih sadnih plemen in vrst v povedanem obziru govoril je moj zadnji dopis ob kratkem vse najpotrebnejše do domačih sadjerejcev; toraj tega še enkrat ne ponavljam.
Ob tako važnem momentu stori domači sadjerejec samouk prav dobro, da pred započetjem svoje namere, ako je le mogoče, kakega skušenega in praktičnega sadjerejca za svet popraša, kako in kaj mu je storiti. — Na ta način prihrani si dostikrat obilnih in občutnih gmotnih stroškov, mnogo trudapolnega dela, in kar je čez vse vredno, izogne se onim neplodnim sitnostim in nezgodam, katere bile so le deloma uže v mojem zadnjem dopisu omenjene; on ne bode zavoljo nevspehov vsega veselja do prekoristne sadjereje popolno za vselej zgubil, nego taisto bode se mu po dobro rentovanem trudu njegovem od leta do leta za prekoristno reč in prevažno započetje vedno bolj in bolj pomnoževalo, ga za sadjerejo čezdalje bolj ogrevalo in vnemalo.
Za stalni nasad naj toraj domači sadjerejec nikdar ne voli onih sadnih plemen in vrst, za katere nima ne primerne in prave lege, kakor tudi ugodne zemlje ne, ter katerim bi v njegovem kraju dalje tudi ozračne razmere ne ugajale. Kdor bi tem naravnim svojstvam posameznih sadnih vrst in plemen brezpremiselno ali nalašč ali pa iz nevednosti, kar se še večkrat prigodi, svojevoljno nasprotoval, boriti imel bi se z brezko-ristnimi in neplodnimi nevspehi, kateri bi ga slednjič ob vso ljubezen in ob vse veselje do prekoristne sadjereje spravili. Ljubezen pa po nevspehih enkrat do kake reči vničena in zgubljena, ne povrne se skoraj nikdar več, in če se, ni več prava, neg-q le polovičarska in navidezna; taka pa tudi nikdar več dobrega in koristnega sadu ne rodi in roditi ne more, naj se nahaja uže v kakoršnem koli slučaju se hoče.
Tudi najboljšemu prijatelju, če nas enkrat pošteno opehari, ne zaupamo nikdar več, nego se ga z neko mržnjo ogibljemo.
Tu nam je zopet narava sama najboljši kažipot in vodnik. Opazujmo le nekoliko razno gozdno drevje: listovje in šilovje. Kar se po visokih gorah krepko in
čvrsto sponaša, dobro raste, se zdravo razvija in brez posebnih hib tudi svojo normalno starost doseže, navadno v dolinah, če se prec ne vsuši, pa le klavrno vegetira in kmalu pogine. Ravno tako slabo sponaša ge°tudi ono gozdno drevje na višavah, kateremu so po naravi nižave odmerjene. Visoko gorovje vgaja sosebno gilovju, kojega posamezne vrste tu po 200 do 300 let krepke in čvrste dočakajo, nasprotno se pa drevje nekaterih teh vrst v nižavah uže v kratkih 50 letih popolno preživi in pod zlo pride.	(Dalje prih.)
Vprašanje 15. Kako se zabrani mišem pokonče-vanje želodovega semena? (J. P., župan v D. Z.)
Odgovor. Najboljše sredstvo je, prostor, kodar je želod sejan, s čreslom potresti. Tudi v jamice, v katere se pri sejanji želod vtika, se naj deloma s čres-lono napolni. To sredstvo se jako lahko porabi ter ob enem še mladim rastlinicam gnoji. Tudi kostanj se na ta način obvarje pred mišemi.
Kmetijske novice in izkušnje.
Komisijonelno posvetovanje o zadevi komasacije kmetskih gruntov in o razdelitvi občinskih pašnikov in gozdov bode v prvi polovici meseca maja v Ljubljani. H tej komisiji, katero skliče deželna vlada kranjska, so vabljeni zastopniki c. kr. kmetijske družbe, kranjskega gozdarskega društva in deželnega odbora. Pri posvetovanji bode tudi navzoč dotični referent iz c. k. kmetijskega ministerstva.
Drevje presaditi, ko je uže vzelenelo.
To delo da se izvršiti brez škode presajenemu drevesu, ako se ga z zemljo vred presadi, tako-le: Okolo drevesa, katerega se hoče presaditi, naredi se nekaj dni poprej 10 do 12 centimetrov širok jarek. Jarek naj bode tako globok, da sega tako daleč kot korenine, ter naj se ga napolni večkrat z vodo. Ko je zemlja enkrat dobro premočena, ni več težko drevo iz tal z zemljo vred potegniti.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 12. Koliko mavca (gipsa) se rabi za gnojenje detelje na eno oralo, in kje se ga dobi ? (KI. Z. v R.)
Odgovor. Rabi se mavca na hektar 200—400 kilogr., toraj na oralo 120—250 kilogr. Potresti ga uže sedaj zamorete, pa tudi pozneje ne škoduje. Mavec se dobi na Kranjskem na Dovjem, postaji Rudolfove železnice na Gorenjskem. Ceneje Vas pa pride stati z vožnjo vred mavec iz Vorderbiichl-a pri Modlingu. Zadnji je tudi bolje zmlet in bolj čist.
Vprašanje 13. Moja zimska pšenica je jako slaba, menim, da je vzrok slabo gnojena njiva. Ali bi se dalo pomagati? (E. S. v C. pri K.)
Odgovor. Slabi zimski pšenici se da pomagati z gnojem. Najbolje je v to svrlio gnoj od kuretnine in golobov; tudi kompost, ki je bil z gnojnico dobro predelan, in če ni drugače, tudi drobni gnoj iz hleva se da porabiti. Pepel ni za rabo.
Vprašanje 14. Kako se zabrani vranam škodo delati na polji? (J. P., župan v D. Z.)
Odgovor. V ta namen se ima razna sredstva. Največkrat se rabijo strašila, katera se na polje postavijo, na pr. iz desk narejene in z apnom namazane strelce, iz cunj in slame izdelana strašila, katerim se podobo človeka da itd. V začetku se vrane strašijo, a kmalu se privadijo ter še predrzneje postajajo. Večkratno streljanje tudi prepodi vsaj deloma to sitno žival. Otro-vanje vran ni priporočevati. Da se turšica pred vranami obrani, najboljše je sledečo sredstvo: Turšica za seme se pomeša s zgretim katranom (terom) in sicer tako, da je vsako zrne s katranom prevlečeno; potem se presejani pepel primeša, da zrno postane suho ter ga je moč sejati. Tako pripravljenega semena se vrane skrbno ogibljejo.
Družbeni novičar.
Seja glavnega odbora c.k. kmetijske družbe
dne 4. maja 1884
pod vodstvom g. barona "\Vurzbacha. Navzoči: tajnik Pire in odborniki gg. Brus, Detelja, Jerič, Kastelic, Murnik, Neweklovski, Robič, Souvan, dr. pl. Wurzbach.
Ker je na dnevnem redu obravnava državne podpore, katero se ima prositi za leto 1885., povabljeni so bili k seji zastopniki deželne vlade in deželnega odbora. Prvo zastopa gosp. vladni svetnik Avgust pl. Wurzbach, deželni odbor pa gosp. deželni odbornik Murnik.
Tajnik Pire poroča v imenu odseka za splošne reči o potrebni subvenciji za 1. 1885., za katero hoče glavni odbor pri si. ministerstvu za poljedelstvo prositi. Nasveti odseka za splošne reči sprejmejo se z nekaterimi malimi prenaredbami, ter se sklene si. mi-nisterstvo za sledeče podpore prositi:
1.	Kmetijski poduk:
a)	3 štipendije po 300 gold. skozi 3 leta takim, ki hočejo obiskati katero višo gospodarsko šolo, toraj za leto 1885....... 900 gold.
b)	subvencijo podkovski šoli .... 1200 „
c)	8 štipendij po 50 gld. za učence pod-
kovske šole......... 400 „
d)	2 štipendiji po 300 gld. za kranjske slušatelje dunajskega živinozdtavni-
škega zavoda........ 600 „
e)	za nakup kmetijskih strojev iu kmetijskega orodja, koja imajo služiti v poduk, posebno pri potnem predavanji .......... 400 „
f)	za potna predavanja o mlekarstvu
in vinoreji......... 500 „
g)	za razširjevanje umnega kmetijstva, potem tiskanih razprav, knjig, knjižic itd., posebno v podporo družbenem listu ,,Kmetovalcu" .... 800 „
' '' i
Dalje se prosi si. ministerstvo, da blagovoli kot vsako leto, tako tudi leta 1885. deželno vino- in sad-jerejsko šolo na Slapu izdatno podpirati.
2.	Razstave:
Za pokrajinsko razstavo 1. 1885. v Postojni 1000 gold.
3.	Melioracije:
a)	premije za umno napravljena gnojišča ........... 300 „
b)	premije za izgledne sadne sušilnice 300 „
c)	premije v zboljšanje pašnikov, planin itd........... 400 „
d)	podpora za izsuševauje in namakanje zemljišč.......... 400 „
4.	Posebna rastlinoreja:
a) za nakup pravega semena ruskega
lanu. ........... 500 „

b)	za nakup dobrega, čistega deteljnega
semena .......... 300 gold.
c)	za povzdigo sadjereje in v podporo družbenemu vrtu....... 1000 „
5.	Gozdarstvo:
Za premije pogozdovanja itd..... 200 „
6.	Živinoreja:
a)	za nakup dobre plemenske govedi . 6000 „
b)	za podporo na novo ustanovljenim mlekarskim zadrugam..... 1000 „
c)	za nakup ukviških plemenskih ovnov 500 „
d)	podpora čebelarskemu in ribškemu društvu .......... 200 „
e)	za razširjevanje dobrega kmetijskega
orodja...........^AOO „
Centralni odbor se razgovarja o večstranskih pozivih, da naj se tudi kmetijska družba pridruži peticiji na državni zbor za sprejem severne železnice v državno oskrbovanje. Po daljši debati sklene glavni odbor z večino glasov, samostojno odposlati peticijo na državni zbor, da naj se severna železnica sprejme takoj v državno oskrbovanje, in le, ako proti tem odločno govorijo državni interesi, brezpogojno do 1. ja-nuarija 1. 1904.
Podružnica boštajnska prosi, da se njenemu članu g. dr. Mauer-ju posodi stroj za izdelovanje drenažnih cevi. Ker ima stroj sedaj g. grof Auersperg ter ga tudi neobhodno rabi, sklene se, stroj temu gospodu do konca leta pustiti, potem pa g. dr. Mauru, ako ga še želi, za določen čas prepustiti.
Deželna vlada pozivlje glavni odbor, da voli 3 zastopnike k komisijonelnem posvetovanji o zadevi komasacije kmetskih gruntov in o razdelitvi pašnikov in gozdov. V ta namen voli si zastopnikom družbe gg. predsednika barona "\Vurzbacha, dr. pl. Wurz-bacha in Robiča ter se sklene, v tej zadevi se posvetovati v seji glavnega odbora, ki ima biti v ta namen v nedeljo 11. t. m.
Poročilo razstavnega odbora pokrajinske razstave na Krškem izroči se v poročilo odseku za splošne reči.
Sklep občnega zbora kmetijske podružnice v Ru-dolfovem, da družbeniki na korist podružnice zahtevajo list „Oekonom", ako se dovoli, da za to namenjeni goldinar ostane v podružnični blagajnici, se ne potrdi, ker je proti pravilom družbe.
Želji glavnega odbora sedmograške kmetijske družbe, da bi se tudi kranjska družba potegnila za to, da se na Dunaji ustanovi splošen somenj za hmelj, se sklene ustreči.
Tajnik Pire poroča, da je bila družba pozvana naznaniti izdavanje »Kmetovalca" kot pridobninskemu davku podvrženo obrt.
Potovalni učitelj na Češkem in dopisovalni ud družbe g. J. Dumek pošlje družbi tri svoje knjige, kar se hvaležno naznanje vzame.
Kmetijska družba na Dnnaji pošlje katalog IV. razstave pitane živine, ter se zahvaljuje za podporo, katero je družba omenjenemu podjetju naklonila.
Vzame se na znanje brezplačna podaritev 35 iz-tisov knjižice „Anleitung zur Vertilgung der Kleeseide" od strani slavnega ministerstva za poljedelstvo, kojo naroči knjižico podružnicam razdeliti.
Za ude na novo v družbo sprejmejo se sledeči gospodje: Janez Babnik, župnik v Toplicah, Matija Zupa, posestnik v Smokuču, Janko Žerovnik, učitelj v Gorjah, Janez Pehani, c. kr. notar v Mokronogu in Franjo Šifrer, posestnik v Bitnjem.
Razglas
kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Ljubljani.
C. kr. kmetijska družba kranjska bode v Ljubljani 17. maja t. 1. dopol vidne ob 9. uri na dvorišči gostilnice „zum baierischen IIof" na dunajski cesti po očitni dražbi iz državne subvencije nakupljenih kakih 4—5 plemenskih juncev in 1 par telic štajarskega (sivega) plemena prodajala.
Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se proda tistemu, kdor največ za-njo da, proti temu, da jo 1) koj plača, in 2) se s pismom zaveže, jo najmanj dve leti za pleme obdržati.
K tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski živinorejci.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske.
V Ljubljani 4. maja 1884.
Tržne cene.
V Kranji, 5. maja 1884.
Na današnji trg je došlo in 10 prešičev.
18 glav goveje živine
Pšenica, hektol. Rež,	„
Oves „ Turšica „ Ječmen „
gl.kr.
5
2i92 5 85 5 20
Ajda, hektol. . Slama, 100 kil Seno, „ „ Speh, fr. kila . Živi prešiči, kila
Ki	H:
5	85
j 2	—
2	60
-	64
	
V Ljubljani, 10. maja 1884.
Povprečna cena.
	Trg		Magaz.			Trg		Magaz.	
	el.Jkr.		si	kr.		Ki.	[kr.	|gl- 1 kr.	
Pšenica, hektol.	7;96		8	30	S ur. maslo, kila	_	90		
Rež „	5,53		6	37	Jajca, jedno. .	—	2	|	—
Ječmen „	4	87	5	30	Mleko, liter . .	—	8	-	—
Oves „	3	25	3	18	Gov. meso, kila	—	64	-	—-
Soršica „	—	—	6	70	Telečje meso, „		64	-	—
Ajda „	5	20	5	65	Prešič. meso, „	-	72	-	—•
Proso „	5	69	5	57	Koštrun „	-	40	-	—
Koruza „	5	40	5	56	Kuretina, jedna		42	—	—■
Krompir, 100 kil	2	41	-	—	Golobje, jeden .	—	18	—	—*
Leča, hektoliter	9	—	—	—	Seno, 100 kil .	2	5	-	—•
Grah „	9	—	-	—	Slama, „ „ .	1	87	-	—
Fižol	10	—	—		Drva, trde, sež.	7	—	-	—
Gov. mast, kila		94	—	—	„ mehke, „	4	50	—	—.
Svinska mast „		86	—		Vino, rud., 1001.	—	—	24	—
Špeli, fr. „	—	86	—	—	„ belo, „		—	20	—
M Pi"ek- »		74	—	—