štev. 44 Cena 15 tfln PPUJ, 6. novembra f959 L«lRlk Xllj Za položaj na svetu l-aiiko na kratko ugoto^/imo — vsesplošno poipaščanje napetosti ter vse- stTMjska pripravljenost, da zgla- dijo spore in odpravijo kritične točke. 5 rem seveda ni rečeno, da bodo preko noč: uredili nem- ško vprašanje, Berlin, Vietnam in Korejo, F<»-itk>zo ter Alžir. Še ntarsikaj bo ostalo za prihodnost, toda že z osno'/nim prizadsva- njem — razDrcžitvijo — bi v osnovi odpravi'! največjo nevar- nost, nanjreč, da bi se zaradi po- samezaiih spornih točk lahko svet zapletel v vsesplošno vojno. Pri tem popuščenjiu pa ne smemo pozabiti, da delujejo tudi negativne silnice, ki nasprotujejo sporazumevanjTi in ikušaja vedno zjjova dokazati, da je sila še edi- no sredstvo za razigovsTjanje. Po- gtejmo si nekoliko sedanje pozi- tivne in negativne težnje. Čeprav je Amerika kapitalis'tič- m dežela, je najnovejša zunanja politika v bistvu nasprotna od prejšnj.e Dulle.scve koncepcije. Med drugim je Dulle« govoril, da naj bi zahodni s-vet »osvobodi« ali »odrešil« vzhodno evropske države, kot so Madžarska, Če- škoslovaška, PoIj.ska in druge. S to politiko je potrdil iis drugi de! teze, da kapitalizem ns sme ča- kati na razvoj komun stičnega g.- banja, temveč mu to onemogočiti na vsakem koraku. Za-to so orga- nizirali vojaške zveze, opremili prekomorska oporišča in iskali vsako priložncst za provociranje. Sedanja &isenh:\verjsva kon- cepcija je dragačna — dokazati svetu, da si želijo .Am.eričani mir in da bedo za to tudi delali, obe- nem pa b-do potrdili »status quo« v svestu. Ncpada'n3 ost je f>ostr-- žena in nevan'.o(&t spora je že s tem odstrsnjena. Na drugi stran- se je Am-nrika znašla- prvič po drugi svetovni vojni v gospodar- skih težavah ki jo bedo morda celo odvrnile cd takšnega vmeša- vanja v svetovno pvoMtiko in jo p-i?ilile, da se bolj poiveti svojim problemom Skrajna desn:col:tiko strižejo peruti revolucio- narnemu gibanju, oben^im pa stri- žejo tudi svojo skrajnost in s tem Driponii;"ejo k splošnemu popuščanju na pcidročj-ih svetov- nih kcnflfktov Na Vzholu prav tako vidimo zadnje čase pobude, ki so v na- sprotju z nekdanjo borbeno kon^ cepcšjo Stalinove pdtike. Govor Hruščeva v Vrhovmem sovjetu so po vsem svetu sprejeli kct naj- bo'j spravljiv in miroljuben ter ;skren govor v zgodovini Sovjet- ske zveze. Če poudarjajo na Za- hodu sovjetsko iskren-C'ene količine za 1961. leto, ostalo pa bodo dobavili teta 1960. Obrat glinice bo torej lahko ne- moteno obratovč.! in znatno vpli- val na realizacijo dohodka tovar- ne. Diskusija v zvezi z vsemi naka- zanimi vprašanji je izzvenela kot priznanje kolekti^/u in vodstvu tovarne, da lahko beležita kljub težavam take proizvodne uspehe in realipacijo dohodka. V. .T. Za kraje Zavrč. Dubrava, Hra- storec. Turški vrh, Gloreniski vrh. Korenjak, Goričak, Pestike, Drenovee in Veliki vrh, kjer sta- nuje 2088 kmečkih prebivalcev, malih in manjših kmetov ter kmetijskih delavcev z 245 šolo- obveznimi otroci, je sedanja za- vrška šola s 3 učilnicami in s po- možno učilnico v bivši mežnari,ti tako pereč problem, da se ga je resno lotil Občinski ljudski od- bor Ptuj in sklenil v Zavrču zgraditi novo šolsko poslopje. Letos bo pripravljena vsa doku- mentacija za graditev, 1960. leta bo šola zgrajena do 2. faze in 1961. leta, bo zgradba povsem končana in bo v jeseni 1961. leta že v njej začel pouk. Za sedanjo šolo v Zavrču je najbolj značilno, da se nahaja na jmjbolj vzhodnem delu občine ob mf^ji sosedne hrvatske republike, oa so njeni oddelki za skoraj 250 otrok pretesni in neprikladni za sodobnejši pouk, da prihaja naj- več otrok (81) po 4 km daleč in da morajo otroci tega okoliša po končanih 4 razredih osnovne šole odhajati na druge okoliške šole, če hočejo dovršiti osemletko. Poleg vsega je sedanje šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno v 2. polovici prejšnjega stoletja, poškodovano ob nekem ix)tresu, kar potrjujejo precej .^iroko ze- vajoče razpokline. Gradbena in- špekcija je potrdila, da je glede na slabo stanje zgi-adbe ta za šolo neprimerna. Glede na vse to in na razvoj prebivalstva tudi v tem predelu občine pred- videvajo, da bo v letu 1963/64 za šolo doraslih že 430 otrok. Vse to pa neizpodbitno govori o nujni potrebi graditve nove šole v Za- vrču, ki bo imela, 5 razredov in 10 oddelkov ob stalni zasedbi prostorov. Če se sedanje stanje glede šole v Zavrču ne bi spremenilo, bi bilo prisiljenih še več mladih ljudi kot zdaj, iti zdoma. V seda- nji šoli je, kot rečeno, premalo prostora, da bi lahko otroci kon- čali osemletko. Zato bi morali v osemletko v Ptuj, Gorišnico ali Cirkulane, česar pa jim slabe go- spodarske razmere ne dopuščajo. Zdoma še itak odhajajo odrasli, ki si najdejo zaposlitev večinoma kot nekvalificirani delavci in se dogaja, da ostajajo stari ljudje doma brez mladih moči za pomoč pri gospodarstvu in preživljanju. Nova šola v Zavrču bo stala nekaj nad 41 milijonov dinarjev skupno z opremo. Zgrajena bo v 2 traktih in bo enonadstrop- na. V enem tržtktu bo žola, drugi trakt pa bo upravno stanovanj- ski. ♦ Sredstva za graditev šole bo zagotovil Občinski ljuds'ki odbor Ptuj jz lastnih sredstev. Glavni projekt za novo šolo je že odo- bren. Z graditvijo bodo pričeli spomladi. Sedanje šolsko poslop- je pa bo prevzelo kmetijvSko go- spodarstvo Zavrč, ki ga bo na novo uredilo in ga uporabilo za stanovanja za svoje delavce in nameščence. V tednu arhivov od 8. do 14. novembra pri- redi Mestni arhiv v Ptuju razstavo v izložbenih oknih ptu jskih trgovskih podjetij. Vabimo občinstvo, da si razstavo ogieda! MESTNI ARHIV V PTUJU IZ DELA SINI>!KATOV v ponedeljek, 2. novembra, je predsedstvo Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj temeljito pro- učilo poročik) organizacijsko- kadro\'ske komisije Občinskega sindikalnega sveta o stanju sin- dikalnih podružnic: Tovarna pe- rila »Delta« Ptuj. Tekstilne to- varne in barvarne Ptuj, Pekarna- mlini »Vinko Reš«. Tovarno avto- opreme, Perutnins, Trgovsko jx>d- jetje »Panonija«. Železniške de- lavnice. Gradbeno podjetje »Dra- va« Ptuj, Strojne delavnice. Ope- karno Zabjeh. Železniško pro- govno sekcijo. Krojaška in šivilj- ska podjetja in Bolnišnica Ptuj, Komisije in predsedstvo Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj. so skupno ugotovili, da se med naj- boljše sindikalne podružnice od doslej štirinajst obiskanih uvršča- jo: Tekstilna tovarna in barvama Ptuj, Pekama-mlini »Vinllo predloženem sistemu točko- vanja. Ekonomska najemnina p« v naših pogojih dejansko ni to v pravem pomenu besede, ker je v jej izražena družb^ csena sta- novanja, ker znaša amortizacijski rok sto let. Nova ekonomska najem.nina v naših pogojih predvsem zagotav- lja stroške vzdrževoorabna vrednost sta- novatnja. Negativne točke se od- štejejo od skupne vsote točk. Osnutek pravilniJfedvideva, da Se za stanovanje, katerih vrednost na Ctvadratni meter bi znašala od 11.501 do 20.000 di- narjev (slaba stanovanja) najem- nine letno razdeie tako. da gre več sredstev za vzdrževanje (po- pravila) kakor za amortizacijo. Za slaba stanovanja, katerih vred- nost kvadratnega metra ne pre- sega 11.500 dinarjev, bi šla vsa najemnina za \'zdrževainje in po- pravila. Za takšna stanovanja kajpada ni amortizacije. Po Z. V. Pojav ploskih nog je vedno bolj pogost pri naših otrocih. Ce ta razvojna napaka ni zdravlje- na, so posledice prav neprijetne, saj izlcljučujejo celo udejstvo- vanje pri določenih poklicih. Z novembrom začenja fiziotera- pevtka v Zdravstvenem domu v Ptuju v popoldanskih urah da- jati navodila za ortop>edsko zdravljenje takih primerov. Otroci bodo klicani preko šol. Starše pa opozarjamo, da jih redno pvošiljajo. Šols-ka zobna ambulanta po- sluje od 2. novembra t. 1. v pro- storih zobne ambulante v Kremp- Ijevi ulici 2 od 14. do 19. ure ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih. Ob četrtkih se bodo vršili redni pregledi otrok v šolah po domenjenem razporedu z vod- stvom šol. Ob priložnosti teh pregledov bodo dana kratka na- vodila za nego zob, istočas- no bo v šolah, oddaljenih od se- deža ambulante, zobozdravstve- na ekipa v nujnih p>rimerih pu- lila zobovje. Ostali, nujno zdrav- ljenja p)otrebni, se bodo zvrstili v šolski ambulanti po določenem razporedu. Opozarjamo šolska vodstva, učitelje in stai-še na začetek te izredno koristne akcije in pro- simo, da sodelujejo. Uprava ZD Ptoj Preizkušnja vodovodnih črpalk mestnega vodovoda Zavod za komunalno dejavnost v Ptuju je prejšnji teden končal montiranje centrifugalnih črp>alk znamke »Litostroj« v novozgra- jeni vodovodni pKsstaji v Skorbi pri Ptuju, kjer je studenec za preskrbo Ptuja s pitno vodo. Po končani montaži črpailk so njihop/o d^ovanje takoj ppočdfti- sili z izpustom vode v Dravo, ker še pr.ključek po mestu ni tako daleč, da bi lahko vodo spustili vanj. Čim bo speljan glavni vo- dovodni cevovod do Vinarskega muzeja, bo voda spuščena v glav- ni mestni cevovod in bodo hiše. ki so že povezane z njim, dobile vodo iz studenca v Skorbi. Vodo bodo vsi mestni potrošniki, lokali in stan-ovanja dobivali iz glavnega cevovoda, po katerem bo voda krožila, le v:š*6: se bo stekal v MBervoar na Panorami. STB AN f PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 6 NOVEMBRA 1959 iii tm kisanega zelja za Maribor Pogled vsakega voznika in peš- ca, ki gre ali se vozi iz Ptuja pro- ti Maribora in obratno, nehote uide proti zgradbi nekdanje to- varne ))Petovia(( na Breju pri Ptuju. V njej so nekdaj izdelovali čevlje in usnje, danes pa tam še vedno stoji po vojni opustošena zgradba, ki od zunaj ne kaže ni- kakega življenja, čeprav v njenih prostorih že vrsto povojnih let raz- vija svojo dejavnost podjetje »Al- koholna industrija Petovia« Ptuj. Na posebna vprašanja, kaj je letos pripravijo podjetje »Petovia« Ptuj za potrošnike glede na lan- sko>,-:'tna prizadevanja v zvezi z zeljem, je direktor podjetja Boris Urbančič pojasnil našemu sode- lavcu, da bodo tudi letošnjo zimo občutili mariborski potrošniki pri- zadevanja ptujske »Petovie« med drunim tudi s preskrbo z zeljem in kumarami, ki jih podjetje že dobavlja, ker mu je uspel poskus s kissnjem kumer poleg že usta- ljene prakse s kisanjem naribane- ga zelja. Direktor »Petovie;< Boris Urban- čič je namreč poudaril, da je pod- jetje letos vezano na dobavo ze- lja predvsem iz sosedne Hrvatske, ker je domača ponudba zelja ne- znatna ali pa je glede na letošnjo letino sploh ni. Lani je podjetje odkupilo do 20 vagonov zelja v glavah in ga zribalo in skisalc ter prodalo m.ariborskim in drugim potrošnikom že do januarja. Le- tos pa so odkup zelja zvišali na 30 vagonov. Za kisanje zelja so pripravili prej neuporabne bazene pri »Petovii«. ki so jih na novo izolirali. S strojem za ribanje ze- lja naribajo dnevno po 2 vagona zeljnatih glav in zribano zelje po preizkušenem receptu vlagajo v bazene ob dodajanju potrebnih začimb. V začetku sezone vloženo zelje je že primerno za trg, sedaj vloženo pa bo čez nekaj tednov za to primerno. V lesenih čebrih do- bavljajo zelje svojemu največjemu odjemalcu »Povrtnini« v Mariboru. Mariborske gospodinje so se te- kom zadnjih let prepričale, da je zelje ptujske »Petovie« najbolj okusno, zato si je tudi podjetje »Povrtnina« Maribor zagotovilo večino sedaj pripravljenega kisle- ga zelja za svoje preskrbovalno območje, sicer bi ga »Petovia« do- bavila Splitu ali Reki, kjer se tudi zelo zanimajo za izdelke »Petovie« Ptuj. Letos je to podjetje tudi poizkusilo z vlaganjem kumar in »srbske solate«. Glede na dobre izkušnje bodo drugo jesen pri- pravo teh dveh artiklov razširili. Poskuse so začeli v sodih za sad- no pulpo in so pripravili nekaj ton kislih kumar in »srbske solate«, ki jo že dobavljajo odjemalcem. Glede vsebine tega po zunanjo- sti še vedno na vojno spominjajo- čega obrata je torej v redu in bo prav, da bo končno dobila, ta družbi koristna zgradba še svojo prepotrebno zunanjo, času dostoj- no obleko z napisom, da je tam tudi sedaj »Petovia« Ptuj, ki pa ne skrbi za obutev naših delovnih liudi, temveč za njegovo preskr- bo s kisanimi povrtninami in z al- koholnimi pijačami. VJ. , sst?ii mhvj potrebuje i^eS prostorov Mestni arhiv v Ptuju se že od 1956. leta, t. j. od ustanovitve dalje, poteguje za 2 primerna arhivska prostora. Ta sta zra^ven sedanjega pretesnega prostora arhiva in sta nastanjena z dru- žino M. Me::tni arhiv Ptuj bi ra- bil ta dva prostora za namestitev in shrambo bogatega arhivskega gradiva po načelih sodobne ar- hivske službe. Arhiv Ptij se je v letih obstoja, t. j. od 1956. leta dalje, dobro uveljavil in opravil pomembno arhivsko delo, čeprav je moral istočasno prebroditi začetne te- žave in se zadovoljiti z minimal- nim prostorom v stari muzejski stavbi, v kateri je več sob za sta- novanja ali pa so kot zasilna stanovanja. Mestni erhiv Ptuj bi moral zbrano, dragoceno arhivsko gra- divo razvrstiti in uredit;, pri če- mer pa oa v-^dno bolj ovira te- snoba. VažnoGt tega dela sta prikazali že 2 zgodovinski raz- stavi, zlasti pa razstava »Ptuj v letih 1848-71918«, k; je bila do- bro obiskaria in zelo poučna zla- sti Za šolsko mladino. Starejšim obiskovalcem je z bogatim arhiv- skim gradivom obudila spomine na dni, ko se je v Ptuju in oko- lici bil krut narodnostni boj in boj za socialne pravice. Tej raz- stavi bo še sledila razstava »Ptuj v letih od 1919—1941« in še tretja »Ptuj med II. svetovno vojno in pozneje«. Težka stanovanjska stiska se v Ptuju čut! na vsakem koraku. V marsikateri ptujski ja\Tii stavbi se ravno zarad-i začasne naselitve prebivalcev ustanove ne morejo razvijati in širit.-;, kot to zahteva današnji razvoj. Občinski ljudski odbor Ptuj ima zato večkrat te- žavno vlogo. V vlogi, ki jo je Mestni arhiv Ptuj naslovil na Svet za prosveto pri občinskem ljud. odboru, izraža upanje, da bo prej ali slej nje- gova želja le izpolnjena. Ugodna rešitev bo omogočila, da bo Ptuj lahko obdržal ta zavod. Če se ne bi mogel razvijati, bi moralo vse arhiv.sko gradivo iz Ptuja v ar- hiv na sedažu okraja, v Maribor. Dragocenemu ptujskemu mu- zejskemu bogastvu vsekakor pri- pada še .a''hfvsko gradivo, ki ga je uspelo v Ptuju ohraniti in ob- varovati leta in leta, zato bi mu morali tudi dati primeren pro- stor. ♦ KPPZ Ptuj bo gradila skladišče za umetna gnojila Direkcija železnic Ljubljana je dala te dm kmetijski proizvajalni poslovni zvezi Ptuj so:]las.ie za lokacijo in graditev novega skla- dišča za umetna gnojila zraven sadnega skladišča ob Hogozniški cesti, ki je tudi v pKJŽamem ob- močju železnice. Tamkajšnja lokacija ustreza Kmetijski proizvajalni poslovni zvezi Ptuj predvsem zato, ker je mogoče ob najm-njših stroških speljati k skladiščem železniški industrijski tir. Um\ s^isijnki za pSemen- ske svinis in bekone Kmetijsko goe.podarstvo »Ptuj- sko polje« obrat D-.^rnava bo gra- dilo v D-mavi svinjak za plemen- ske svinje in dva svinjaka za vzrejo bekcnov. Obe novogradnji bosta stali nad 25 milijonov di- narjev. Glavni projekt je že odo- brila Komisija za revizijo pro- jektov pri OLO Maribor, odobrena pa je tudi že lokacija za to gra- ditev. Sredstva za plačilo lastne ude- ležbe za te zgradbe so .jim že v višini 10 milijonov dinarjev zago- tovljena v okrajnem investicij- skem skladu. V Domavi so takoj pristopili k delu in so na stavbišču že od- stranili gornjo plast zemlje. Sedaj priorav!jajr> vse potrebno za gra- ditev temeljev. Gradbena dela je prevzelo grad- beno podjetje »Remont« Ptuj, ki bo s svinjakoim za plemene svi- nje gntovo do konca januarja 1960. če bo ugodno vreme in na razpolaio cement, dva svinjaka za po 500 bekonov pa b'^'Sta go- tova do konca aprila 1960. NMverč«ni irj njihov voa'ovod Mestni projektivni biro Ptuj je izdelal načrt s predračunom za speljavo vodovodnega omrežja iz Kidričevega v Njiverce, ki se zanj prebivalci iz Njiverc že dol- go potegujejo. Sedaj so samo še pri tem načrtu in predračunu, ker nima.jo potrebnih sredstev za pla- čilo načrta niti za graditev vodo- vodnega omrežja. Sama graditev omrei^ja jih bo. kot je izkazano v predračunu, stala nad 3 mili- jone. Enomilijonsko vrednost bi prebivalci, ustvarili z delom in svojimi prispevki, za 2 milijona pa bi radi najeli posojilo. Pripravljalni odbor za zgradi- tev vodovodnega omrežja v Nji- vercah se je s tozadevno prošnjo obrnil na Občinski ljudski odbor v Ptuju, da bi jim omogočil na- jetje kredita in da bi prevzel zanj {Kitrebno jamstvo. Terenska služba zdravnikov Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure po slede- čem razporedu: 6. nov.: dr. Nada Pavličev; 7. nov.: dr. Ladislav Pire; 8. nov.: dr Ladislav Pire; 9. nov. dr. Emil B agovič; 10. nov.: dr. Emil Blagovič; 11. nov.: dr. Franc Rakuš; 12. nov.: dr. Ladislav Pire; Pomožni dežurni zdravniki vrši- jo dežurno službo samo po potrebi in sicer od 16. do 20. ure po sle- dečem razporedu: 6. nov.: dr. Franc Rakuš; 9. nov.: dr. Emr.1 Blagcvič; 10. nov.: dr. Ladislav Pire; 11. nov.: dr. Nada Pavličev; Š 12. nov.: dr. Emil Blagovič; Ambulanta v Jursincih posluje vsako sredo od 14. ure dalje. Ambulanta v Pcdlchniku poslu- je vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po slede- čem razporedu: 6. nov.: dr. Aleksander Poznik; 7. nov.: dr. Ljuba Neudauer; 8. nov.: dr. Ljuba Neudauer; 9. nov.; dr. Ljuba Neudauer; 10. nov.: dr. Ljuban Cenčič; 11. nov.: dr. Aleksander Poznik 12. nov.: dr. Ljuban Cenčič; Otroške po.svetovalnice: 'afiep a.m -i^i po r.fn}^ a -aou -g 10. nov. v Leskovcu. 11. nov. v Zetalah in 12. nov. v Vidmu in Se- lah od 13.30 dalje. Vse informacije in naroči'a hiš- nih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj. številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah, pozneje naroč^^ni hišni obiski se bodo vršili samo v nujnih primerih. Prc't:tu;berkulozni di-^^panze'- Zdravstv. dcma Ptuj posluje vsak dan razen tor^-^a od 7, do 13. ure. Zdravnik specialist dela samo v torek od 13. do 18. ure in soboto od 7. do 12. ure. Uprava ZD Ptuj Avtomobilska industrija v Jugoslaviji Avtomobilska industrija v Ju- goslaviji se je začela v zadnjem letu naglo razvijati. V še večji meri pa narašča povpraševanje po avtomcbilih in drugih motor- nih vozilih. Kar se tiče motoci- klov, bo preskrbela za povečano proizvodnjo tovarna Tomos v Ko- pru. Glede proizvodnje avtomcbi- lov pa namerava razširiti svoje obrate tovarna v Kragujavcu v Srbiji. Ta tovarna že .sedaj lahko pro- izvaja po 5600 vozi! letno. Zaradi velikega povpraševanja po avto- mobilih »Zastava 600« in »Zasta- va 1100«, ki so jugcs'ovanska verzija »Fiat 600« ;n »Fiat 1100«. se je tovarna lotila preurejanja svojega starega dela tako, da bi že prihodnje leto lahko proizva- jali 13.000 vozil, od tega 8000 »Zastava 600«. Sicer pa so že do- končali vse priprave, da bodo za- čeli že prihodnji mesec graditi novi del tovarne, kjer bedo lahko D^-oizvajal'" 32.000 v^zil letno. Esperanto v šolah Po podatkih ESPERANTSKEGA INSTITUTA LRS v Ljubljani so v preteklem šolskem letu pouče- vali mednarodni jezik esperanto v Sloveniji v 29 krajih v 42 sred- njih in osnovnih šolah 1149 učen- cev. Od teh je 642 končalo pouk. Število šol odn. učencev se bo letos povečalo. V Ptuju je pričel pouk Esperanta v treh osemlet- kah in sicer v 4. razredu. Tudi mladina se uči v svojem krožku. Je še tečaj za učitelje in priprav- l,ia se še novi tečaj za odrasle. V Kidričevem bo otvoritev začet- nega tečaja v ponedeljek, 9. t. m. Tam je vpisanih 16 interesentov. Kdor se ne more udeleževati tečajev, se lahko vpiše v dopisni tečaj. V nedeljo. 8. t. m., bo ob 9. uri v dvorani Obč. komiteja ZKS letni občni zbor esperantske sekcije, na katerega so povab- ljeni prijatelji esperanta. -o- Tovorna glinice Kidriče- vo ima nov pravilnik Tovarna glinice in aluminija Kidričevo je predložila te dni Občinskemu ljudskemu odboru v Ptuju v potrditev nov pravilnik podjetja, ki ga je sprejel na seji 8. ©''.■ctobra t. 1. delavski svet. Novi pravilnik TGA Kidričevo ima 83 členov z določili, ki se nanašajo na splošne določbe, or- gane, organ!zaci.io in sredstva podjetja ter zaključne določbe. Štirideset let od ustanov[tve KPJ Spominski dnevi KPJ 3. novembra 1931 — na ljubljanski univerzi demonstracije proti diktaturi; na posilop.iu univerze izobešena rdeča za-tava. 7. novembra 1917 — »oktobrska« socialistična revolucija v Rusiji. Novembra 1918 — v Prekmurju. Slovenskih goricah in na Nctramjskom napadajo demobilizirani vojak! in ^>2ei!€ni kader« flraščine in prične deliti zemljo. 10. novembra 1922 — ustainjvni občni zbor Zveze neodvis- nih strokovnih organizacij za Slovenijo; navzočih 37 delegatov z glasovalno in 10 delegatov s posvetovalno 'pcavico. Novembra 1923 — deželni kon.gres slovenskih sekcij Zveze komunistične mladine Italije. 6 novembra 1928 — v Dresdenu četrti kongres KPJ. 11. novembra 1928 — v Ljubljani javna komunistična ulična demonstracija. Navembra 1929 ~ prva ilegalna sindikalna konferenca ne- cdvisnih revcucionarnih sindikatov za vso državo; sp'cjet tuii statut organizacije. Novembra 1932 — začno izhajati »Rdeči signali«, ilega'no glasilo KP študentov na ljubljanski univerzi. 8. novembra 1933 ~ začnn v Ljubljani izhajati »Mlada pota«, glasilo slovensko ml.idinp, legalno glasilo PK SKOJ (zadnja šte- vilka 26. junija 1936. nato list prepovedan). Novembra 1941 — začne izhajati »Mlada Slovenija«, glasilo Mladinske OF. 7. novembra 1944 — se p'inesreči in umre. Franc Rozman- Stane. komandant Glavnega štaba NOV in PO Slovpnije. 12. novembra 1944 — zbor aktivistov zapadnoprimorskega okrožja. Turniščani so uprizorili „Hasanaginico" Igralska družina SZDL iz Tur- nišča pri Ptuju spada med tiste aktivne igralske družine v okoli- ci Ptuja, ki so se resno lotile de- la neglede na težave, ki jih mo- ra vsaka igralska družina pre- broditi, če želi pripraviti bližnji in dalnji okolici kulturno razve- drilo. Letošnjo sezono je pričela tur- niška igralska družina s priprava- mi na zahtevno dramo Milana Ogrizoviča »Ha.san Aginica«, ki prikazuje življenje iz turških ča- sov in govori o mogočnih begih in njihovem ponosu, ki ga pa pre- maga ljubezen do otrok. S tem delom so se predstavili najprej domačim gledalcem na Turnišču, kjer so morali predstavo 3 krat ponoviti zaradi velikega zanima- nja, gostovali pa so tudi v Dester- niku in 2 krat na Bregu pri Ptu- ju v novi oktisno urejeni dvorani SZDL. Režise-ka Terezija Mohorko je svojo nalogo vestno opravila, za- to se tudi čuti njena močna re- žiserska roka. Naslovno vlogo je igrala Marica Praorotn:kova. Njen glas in mimika sta vsakogar pre- pričala o njenem občutenem igra- nju. Njenega moža Aqa je podal Jože Muzek. hčerko Sultanijo pa Frida Polšak. Oba sta si prido- bila simpatije gledalcev. Z več- kratnim nastopom bo pojava Age tudi po svoji razoibanoGti v skla- du z njegovo odlično pojavo. Zelo dobro je igrala njegova mati — Elvira Palova. Verzi, ki jih je tako čustveno Dodala, so ostali gledalcem v dobrem spominu. Sužnjo Via in jo je igrala Savka Drevenškova s svojim prijetnim gla.som. D^lje so še .sode'ovali Lojze Čeh kot sodnik. Ivo Gobec kot Aginičin brat, Janko Pa! kot Husein. Posrečeni .so še bili Ze- lenikova kot tašča in Palova ter Vidovičeva kot sorodnici, zlasti pa so prisrčni otroci. Z zahtevnimi kulisami se pač n\so monli postaviti, ker iih še ni- ma io naši podeželski odri in je pač treba marsikatero sliko nado- mp^^titi z zaveso. D-^ama orenleta precej verzov in je uč-^nje v'oo t-^r njih nr>d^ja- nje zelo zahtevno, vendar je igralska družina iz Tumišča tudi tem zahtevam zelo blizu, saj je v njenih vrstah več igralk-učite- Ijic, ki so tudi prevzele težje vloge. Če bi primerjali katero izmed lažjih del, ki jih prikazujejo igralske družine okrog Ptuja z dramo, ki so se je lotili Turnišča- ni, bi lahko rekli, da so se lotili prilično težkega dela in da so ga prrti pričakovanju uspelo pedali. Želim družini iz Turnišča še mnogo novih uspehov ter nasto- pov na domačem, in bližnjih odrih. -Pero- Klno predstava v rsgoz- niškem i^.:kui.nem domu Na pobudo osnovne organiza- cije Rdečega križa Rogoznica bo- do v nedeljo, 8. novembra t. L, ob 14. uri s pomočjo Okrajnega Rdeče.ga križa Maribor vrteli po- učni film o »Prvi pomči«, od ka- terega si bo vsak gledalec prido- bil marsikaj koristnega in {K)- učnega za pomoč drugim in sebi v potrebnem primeru. Po tem po- učnem filmu pa bo še celovečer- ni jugoslovanski film »Ne obra- čaj se, sinko!« Glede na važnost poučnega fil- ma in možno.st prijetnega raz- vedrila ob domačem celovečernem filmu vabi organizacija Rdečega križa Roaoznica na kinopredstavi čimvečje število domačega in oko- liškega prebivalstva. Vstopnina bo le 30 din, če bo dovolj obisko- valcev. V. K. Mestni kino Ptuj predvaja od 6. do 8. novembra t. 1. angle- ški barvni film »Nepričakovana ljubezen« in cd 10. do 12. no- vembra t. 1. franccsko-italijan- ski film »Štirje koraki v obla- kih«. Kino Kidričevo predvaja 7. in 8. novembra t. 1. ameriški barvni film »Modri pajčolan« in 11. in 12. novembra t. 1. ameriški film »Vohunski lov«. Kino Muretinci predvaja 7. tn 8. novembra t. 1. ameriški barvni film »Vzhodno od čaja«. Kino »Vedrost« Miklavž pri Or- možu predvaja 8. novembra t. !. amerišk: film »Sedem ne- vest«. _ Rojstva, noroke in smrti na matičnem podrf^su Ptuj ROJSTVA: dečke .so rodile: Alojzija Škripač, Gajevci 4 — Martina; Marija Topolovec, Po- brežje 29 — Martina; Angela Gla- žar, Hajdoše 36 — Marjana; Sta- nislava Planine. Breg 13, Majšperk — Bogomira; Angela Horvat, Ro- goznica 6 — Leopolda; Rozalija Jerenec, Zakl 32. Deklice so ro- dile: Otilija Meško, Mihovci 20 — Ireno; Suhadolnik Jožefa, Ptuj — Agato; Neža Gašparič, Ruc- manci 14 — Ireno; Otilija Zorko. Vitomarci 22 — Štefanijo; Marija Maroh, Tržeč 49 — Sonjo; Ana Radi. Ankaran — Ljudmilo; Tere- zija Belci. Hermanci 32 — Silvo; Draoica Novak, Ptuj — Olgo; Ne- ža Macun. Nova vas 58 — Danico in Milico. POROK NI BILO. SMRTI: Ana Pre.jac, Ptuj roj. 1882, umrla 2. novembra 1959. TRŽNE CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM SEJMU V SREDO, 4. NOVEMBRA 1959 POVRTNINA: krompir 20—22, čebula 30—40, česen 100—150, rdeča pesa 30, zelje v glavah 20 do 25, kislo ze.je 50—60, cvctača 60, solata endivi.)a 40—50. solata v glavah 60—70. korenček 40—50. peteršilj 50—60. luščen fižoi 40 do 50, kisla repa 30, zelena 50, špinača 60—100, por 50, ohrovt 30 do 50. SADJE IN SADEZI: jabo'ka 40 do 50. hruške 50—70, grozi je 100. g-be sivke 100—120. orehi 200. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajda 60, ajdova kaša 100, pše- nica 30—40, oves 25, koruza 30, ječmen 40, pro-o 60 d;n za liter. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30, smetana 160, str 40 do 80. surovo maslo 500. PEPUTNINA IN JAJCA: kokoši 400—600. piščanci 400—800. jajca 22 d"in. MAŠČOBE: zaseka 300, uvožena mast 325. domača mast 400. IQSUŠI;j7^0 HIEVSKI OKOJ IN GNOJNICO Ing. Egon Zoreč Slovenija uporabi letno čez 100.000 ton umetnih gnojil. Mno- go naših kmetovalcev kljub pri- zadevanju kmetijskih strokovnja- kov o pravilni uporabi teh gnojil danes še nima dovolj izkušenj in znanja. Pri povečani skrbi za umetna gnojila nikakor ne sme- mo pozabiti na domač hlevski gnoj in gnojnico. Vemo, da brez hlevskega gnoja z leti tudi učin- kovanje umetnih gnojil pada. Umetna gnojila nam ne služijo le za neposredno uporabo na nji- vah in travnikih. Z njimi lahko večkrat obogatimo tudi naša do- mača gnojila. Oglejmo si n. ' pr., kako superfosfat služi v te name- ne. Vsi dobro vemo, da se iz gnoja in gnojnice izgubljajo ve- like količine dragocenega dušika. Sečnina, glavni izvor dušika v domačih gnojilih, se namreč pod vplivom bakterij pri primerni temperaturi spremeni v amonijev karbonat. Le-ta je lahko topljiv in se zato izpira ali pa pri višji temperaturi razkraja v amonijak, ogljikov dvokis in vodo. Amoni- jak se pri tem sprosti in kot pHn uhaja v zrak. Tako hlevski gnoj in gnojnica zgubita precej duši- ka. S superfosfati imamo možno- sti, da se izgube, ki nastanejo pri spravljanju, shranjevanju in upo- rabi hlevskega gnoja in gnojnice, zmanjšajo na polovico. Superfosfat se namreč veže z amonijakom in tako se onemogoči izguba plin- skega amonijaka. Dobro je. da se v blatnike odnosno v žlebove za odtekanje gnojnice potrese dnev- no zjutraj in zvečer superfosfat in sicer tolikokrat po pol kilo- grama, koliko glav goveje živine je v hlevu. S tem uporabimo pa- metno superfosfat in izboljšamo gnojnico in gnoj. Superfosfat lah- ko dodamo gnojnici tudi nepo- sredno in to 3 kg superfosfata na 1 m'' gnojnice. S tem napra- vimo sledeče: 1. V veliki meri preprečimo izgube dušika iz hlevskega gnoja in gnojnice. 2. Povečamo odstotek fosforne kisline v hlevskem gnoju in gnoj- nici v njih razmerju med duši- kom, kalijem in fosforom. Hlev- ski gnoj in gnojnica postaneta torej popolni gnojili. 3. Fosfor iz organskih gnojil rastline bolje izkonščamo kakor fosfor iz umetnih gnojil. 4. Izboljša se zrak v hlevih, ker je v zraku manj amoniaka; zmanjša se mušja nadlega in hlev postane bolj suh. Tudi kdor nima gnojnične ja- me, lahko hlevski gnoj zlana, ta- koj stlači in ga hrani primerno vlažnega do uporabe. Konservira- nje gncinice in hlevskena nnoia s superfosfatom uporabljajo že od zdavnaj napredne države — Danska, Švedska in Holandska. V pripombo še to. da vsebuje hlevski gnoj poATJrečno le 0.2% fosforne kisline, 0,4?.^ dušika in 0,5% kalija. Gnojnica nima skoral nič fos- forne ki.slme. pač pa 0,6?/« dušika in 0,5kalija. Navedeni so bili oziroma so še na zdravljenju v ptujski bolniš- nici zaradi raznih nesreč in ne- zgod: Poškodbe na glavi: Peter Duka- rič, Cvotiin 39, je padel z motor- ja; Lidija Nežrnah, Ptuj, Maribor- ska 28, je padla s kolesa; Alojz Vrabl, Pacinje 29 je padel z elek- tričnega droga; Anico Korenjak, Medribnik 29 je podrl motorist; Branko Kodrič, Maribor. Pobreška je padel z motorjem. Poškodbe po telesu: Matija Ču- rina. Kop 33 je nekdo napadel in ga poškodoval po hrbtu; Ivano Arnuš. Dornava 68. je podrl mo- torist; Štefana Sakelška, Lanco- va vas 46 je nekdo zabodel z no- žem; Neži Rižnar. Kicar 104 je krava poškodovala trebuh. Poškodbe roke: Anton Korošec. Župečja vas 30 se je vsekal s sekiro; Ano Hojnik, Botkovci 27 je nekdo napadel; Jožet.a Vidovi- ča. Majski vrh 30 je nekdo zabo- del z nožem; Franc Skrbiš, Po- povci 6 je padel na roko; Ivano Kušar, Nova vas — Ptuj je ugriz- nil pes. Poškodbe noge: Vida Majhna, Placarovci 3 je podrl motor. Mar- ko Bratovščak, Križovljan breg 73 je padel pod voz; Franc Horvat. Ločki vrh 47 je padel s strehe: Stanka Sitarja, Borislavci 6 je poškodoval hlod; Romana Emer- šiča. Ptuj, Ob Grajeni je ugriz- nila svinja; Maks Anžel, Žabjak 3 je padel s ko' - ; Marija Ko- drič, Maribor, Pobreška c. je pad- la 7 mr^+orja: j-^ž^ Kok^l, Knkava 49 je nerodno stopil; Marija Krajnc, Maribor, Tyrševa je pad- la po stopnicah in ima poškodo- van kolk; Ivica Topolnjak. Za- savc; 17 se je vrezala s koso; Ivan Cmeger, Kog 41 je nerodno stopil; Franc Polič, Zasadi 15 je padel s strehe. Večino izmed imenovanih je prepeljala v ptujsko bolnišnico ptujska Reševalna postaja PTUJ. DXE 6. NOVEMBRA 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN S IZŠLA JE ZANIMIVA KNJIGA Zbornik splošite bolnišnice v l^^lariberu Ob proslavi stoletnice sedanje mariborske bolnišnice je bil leta 1955 sprejet sklep, da se izda spominski zbornik, ki bi v po- ljudni besedi obravnaval starejšo, zlasti pa še novejšo zgodovino zdravstva v severovzhodni Slo- veniji. Kdor FKJzna slične zbornike, ki Izhajajo ob raznih jubilejih, je presenečen, ko vzame v roko za- jetno knjigo z nad 500 stranmi in številnimi fotografskimi po- snetki ter diagrami. To m običa- jen zbornik, temveč obsežno stro- kovno delo, tiskano na finem be- lem papirju, skratka: knjiga, ki je v tiskarsko tehničnem pogledu v ponos Mariborski tiskarni in dokaz lepotnega smisla onih, ki so knjigo uredili in opremili. V vsebinskem pogledu pred- stavlja knjiga zanimivo in po- učno branje, ki je razumljivo tudi strokovno nešolanemu bral- cti. v poseben užitek in strokovno korist pa bo brez dvoma vsake- mu zdravstvenemu in socialnemu delavcu na področjih, ki jih zbornik obširno obravnava v luči zgodovinskega razvoja maribor- ske bolnišnice in njenih oddelkov. Članka, ki obravnavata starejšo obdobje zdravstva v Mariboru in njene bolnišnice, sta napisala prof. Franjo Baš in lekarnar Franc Minafik. Razvoj interne medicine v ma- riborski Splošni bolnišnici v zad- njih sto letih in njene dosedanje dosežke obravnavajo v zaporednih člankih zdravniki njenega inter- nega oddelka primarij dr. Houška. dr. Čemelč in dr. Brumen. Kirurški oddelek: v preteklosti, danes in v prihodnje opisuje pri- marij dr. Arko; oddelek za po- rodništvo in ginekologijo prima- rij dr. Skalicky. Zgodovino od- delka za nalezljive bolezni ob- ravnava dr. Vizjak, razvoj rent- genološkega zavoda dr. Mila Ko- vač. Z zgodovinskim razvojem in delom oddelkov za očesne bo- lezni, za bolezni ušes. nosa, grla ter oddelka za kožne in spolne bo'ezni nas seznanjajo njihovi sedanji pred.^tojniki dr. Tomin- šek. dr. Cundrič in dr. Pertl. ki je kot urednik Zbornika nadvse uspešno opravil naporno in za- mudno delo. Dr. R^dšel ooisuje razvoj proti- tuberkulozne borbe v Mariboru, k.jer se jo z razmahom zlasti tekstilne industrije v obdobiu med obema vojnama nevarno po- večala umrliivost zara'^i ietiko. Rarvoi odseka T-a oljučne bo- lezni ooisujp dr. Š^lda. ravnatplj Pljtičnega oddelka na Slivrniškem Pohorju, ki no^i jm^ dr. Dušana Mravljaka, zdravnika in borca Poh^-ske^a bataljona, ki je nadel 7. ostalimi borci tena bataljona 8. -ianuarja 1943 na Pohorjii. 7 razvojem oddelka za otro.škp bolpTni in z razvojem o+^ro^k^na zdrav+va na? ceznanja dr. Dra- nica Čemo'č O zdravljenju bol- nikov z živčnimi in duševnimi bolo7n-'mi poroča dr. Munda: raz- voj in oroan^zacijo krvodaialskp slurbe, broz katore .si dan^^s ni več mogoče zamisliti uspešnega zdravljenja pri mnogih obole- njih, opisuje dr. Drina Gorišek. z'zgodovinskim razv^ojem bol- nišnične uprave, z vsebinskimi povzetki v srbohrvaščini, angle- ščini in latinščini ter s seznamom vseh zdravnikov, ki so delovali ali še delujejo v mariborski bol- nišnici, se končuje zbornik, ki ga krasi lejX) število zgodovin- skih fotografskih posnetkov. Z opisanim zbornikom ni samo orisan zgodovinski in družbeno- političen pom.en mariborske sploš- ne bolnišnice v raznih obdobjih njenega razvoja in njene stro- kovne rasti, temveč je, kakor po pravici poudarja v svojem uvodu njen sedanji ravnatelj dr. Zmago Slokan, nakazano tudi njeno po- .slanstvo v preteklosti, sedanjosti n prihodnosti. Danes predstavlja mariborska splošna bolnišnica najvišjo zdravstveno ustanovo ob naši severni meji in ima vse po- goje, da sčasoma prevzame del nalog naše Medicinske fakultete v Ljubljani. Zlx>mik se naroča pri založnici Splošni bolnišnici v Mariboru. Broširan izvod stane 1300 din, v poltisnje vezan 2300 din. A. Klasinc, Mestni arhiv v Ptuju O ..sodnem dnevu" psdSusnih naosvedih že zadnjič, ko sem pisal o lo- vu na teleta, sem obljubil bral- cem, da se spet oglasim, če bo kaj zanimivega. Tokrat želim ne- kaj napisat: o posebni vrsti »te- let« h katerim prištevam svojo staro, predvsem pa našo sasedo in njej podobne. Poimensko jih ne bom imenoval, ker bi me si- cer lahko katera zaradi omenje- nega pridevka spravila pred Po- ravnalni svet, če ne zaradi dru- gega, vsaj zato, da bi preizkusila, če se res tako uspešno uveljav- lja, kot v sosednjem kraju, ki je v kratkem času že precej »oško- doval« advokate. Verjetno za vse to ne bi bil zvedel, ker me moja stara in osta- li verniki smatrajo za »odpadni- ka«, če ne bi pred dobnm ted- nom nekega večera kar na lepem »mrknila« elektrika, — zaradi re- dukcije toka, kar je večina bral- cev tudi sama občutila. Edino leščerbo ki je ostala pri hiši še iz dobe petrolejk, je rabila stara v kuhin.ji, sam pa sem imel oprav- ka še v hlevu. Ker sem domneval, da je še kje kak kos sveče, sem prebrskal predale in slednjič med ženino šaro odkril zavitek že oru- menelih voščenk. Veselje nad najdbo pa mi takoj skazi stara, ki se nenadno pojavi ob meni in mi iztrga zavitek. »To so bla- goslovljene sveče in se mi jih ne dotikaj!« — je zabevrkala. Iz ra- zumljivega prepira, ki je temu sledil, sem izvedel, da bo letos od 27. decembra naprej tridnevna stra,šna tema v kateri ne bo mož- no prižgati druge luči, kot blago- slovljeno svečo... in jaz — »an- tikri.st'< za to snioh nisem vedel... Naslednjega dne sem se o tej zagonetni stvari pozanimal pri srxsedu, k' na smatram za pamet- nega možaka. Ta je bil bolje in- formiran o zadevi in mi pojas- nil, da se po nekaterih vaseh Drav.=:kena l>olja in tudi drugod pojavljajo neka skri\'nostna pi- sma, ki taino kroži.io iz rok v ro- ke »zanesljivih vernikov«. Ta pi- sma napovedujejo »sodni dan'( 'n druge »strašne« stvari ter da- je.jo »zanesljivim« navodila, ka- ko .se nai nanj pripravijo. Ne mi- slite, bralc', d aje to mišljen kak navadni »sodni dan« ko izreka sodbe okrajno sodišče, ne. tem- več tis!i strašni, ki so ga napo- vedoval; preroki stare in nove zaveze in ki je po skrivnem ra- zodetju prišel tudi v evangelij zadnje pobinkoštne nedelje. Pisci omenjenih skrivnostnih pisem so določili že točen datum uresni- čitve teh mračnih napovedi, ki se bodo uresničile že — letošnje leto. Letos juli,ia je ta »sodni d;n« že pričakovala — kleče in glasno moleč — neka družina v Halo- zah, ko se je nad tem krajem utrgal oblak. Toda takrat se »dne- . vi še niso iztekli«, temveč bo to šele 8. decembra letos (ni daleč ta dan), kakor napovedujejo ne- katera pisma, druga pa spet zad- nje dni decembra — po t^sti pred- hodni tridnevni temi... Kdo se torej naj zna.jde v teh različnih napovedih? Sosed mi je zaupal, da je svetoval svoji »po- lovici«, naj o tem vpraša župni- ka, ki mora biti o stvari najbolje poučen. Pa mu je povedala, da je to storila že druga soseda, s katero ima stike tudi moja žena. Gospod so se na vprašanje baje skrivnostno nasmehnili in pobož- no vzdihnili: »Ne vemo ne ure, ne dneva«. To jo je utrdilo v pre- pričanju, da je nekaj na stvari le res in se baje resno priprav- lja na ta »sodni dan«. Da bi se o tem prepričal, sem še isti dan, na videz slučajno, navezal z njo ponovor. Med drugim sem jo vpra- šal, če res misli prodati kravo? »Kje pa,« — je zategnila — »pred drugo pomladjo je sploh ne dam«. »Kaj pa, če bo prej .sodni dan'« — sem .jo zbodel . . . Tedaj je za- znala, da se iz nje norčujem, srd se ji je za iskrila v očeh. odsekano se je obrnila in .strupeno zasikala: »Le norčuj se le. bomo videli kdo bo nazadnje norec«. — Sedaj go- vori okrog, da sem se ji zameril do sodnega dne ... Res. težko je verjeti, da se še dandane«; ooiavlja.jo take neum- nosti. Človek se m.ora neh-te vprašati, kdo je večji bedak, ali ti.sti. ki take nreumnosti širijo, ali oni, ki jim nasedalo — oboji in še precej krepki, ali ne? Franc Nedelja, 8. novembra 1959 ■ 6.00 Budnica. 6.05 Poročila, vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.10 Nekaj domačih. 6.30 Zabavne melodije za pihalne orkestre. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Prireditve dneva. 7.35 Popevke za ne- deljsko jutro. 8.00 Mladinska radijska igra. A. Milne: Okrog hiše na Pujevem o«!u. 8.45 Klavirske miniature Matije Bravničarja. 9.00 Zaijavna matineja. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Ivan Kiavta; Spopad. 10.30 Zbori in samo- spevi Rada Simonitija. 10.55 Popotova- nje z melodijami. 11.30 Silvo Matelič: Spomini z juga (reportaža). 12.00 Naši posluša'ci čestitajo in pn.-^dravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega spo.-oda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Lahek koncert za podeželje. 14.15 Kaši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — 11. 15.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Iz popularne domače g:as.be. 16.00 Hu-mo- reska tega tedna — White: Ura počitka. 16.20 Nekaj narodnih in domačih za je- sensko popoldne. 15.45 Za vsakogar nekaj (zabavna glasb-i). 17.30 Radijska igra — Ado'f Branald: Velika doevna glasba fponoviteiv). Režiia: Fran Žižek. 18.23 Drugi stavek iz Mozartove ..Male noihie glasbe". 18.30 Majhen moznik nelodij. 19.00 0'bvp?tila, reklame in za- bavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.05 AH jih pnznate? 20.25 Melodije za zaKavo. 21.10 P. I. Čajkovski: Simfo- nija št. 6 v h-nolu. 22.00 Nanoved ča- sa, poročila, ■vreaienska napoved in pregled sporeda za raclednii dan. 22.15 P'esni TTOki. 2?.on Poročila in pregled tiska. 23.10 PoTievke na tekočem traku. 23.40 Karol Szvmanovvski: Sonata za violino in klavir np. 9. 24.00 Z^nja poročila in zaključek oddaje. i\m\ ^mmhmx\ 29. oktobra so darovali kri pre- bivalci Kidričevega. Marljivim krvodajalcem in organizatorju tov. Vaiterju Kolariču se iskreno za- hvaljujemo. Krvodajalci so: Mežnarič Jo- žica, Resnik Vida. Kokolj Ivana, Verblač Jelka, Leskovar Marica, Selan Krista Murata Jožica, Ru- dolf Ivan, Zavec Janez, Solovljev Boris, Novak Josip. Rozman Stan- ko. Vidovič Franc. Rozenfeld Lo- vrenc, Kmetec Alojz. Kralj Šte- fan, Kranjc Franc. Stopar Ludvik, Vavpotič Anton. Ivanuša Ivan, Vučkovič Josip, Rizman Anton, Hriberšsk Franc. Bezjak Jože, Kiral Pavel, Mikša Jože. Kosec vik, Žnidarič Štefka, Čoki Martin, Kuhar Anton, Magdič Cilka, Mag- Franc, Vern'k .'\nton, Vorina Lud- dič Milan. Blazina Jože, Kermau- nar Iva, Horvat Stanko, Hostnik Anton. Menoni Edvard, Pulko Ja- nez, Ferenčič Edi, Zuoanič Mirko. Jus Ivan, Podoečan Vlado Veble Ivan. Anžel Mihael, Hofman Dra- oo. Šoba Marija. Muratn .Jožica, .Verblač Marija. Levanič Karel, Mesaric Ivan. Kolarič Valter, Ekselenski Mirko. Šafarič Marica. Vidovič P.avla, Cebek Marii-?. Ši- menko F-?nc. Š'menko Štf^fl--a. Splošna bolni-^ni--^ Vt\\\ PostPia za f-ansfMTiio ki*vf Msnc!vcidc?si šport Skupina te!ovad'-ev iz angleške- ga Esseta se ukvfris s svojevrst- no športno panogo Z m.očnim za- letom po dvorani skušajo priti čim više po navpičn' steni. Nekateri tako SDlezajo z gumijastimi copa- tami baje štiri m.etre visoko, pa- dec pa ublažijo debele b^zi-^e na tleh. Za dom in d,rvi%\ViO PRAVILNO KLANJE PERUTNINE Le redko katera gospodinja zna prav.lno zaklati petruitnino. Zak'ana perutnina je zato običaj- no grdo razmesarjena in ni čud- no, če se marsikatera gospodinja klanja boji. Četudi porabimo me- so doma, je prav, da opravimo klanje tako, da ima zak'ana in očiščena perutnina čim okusnejši izgled. Perutnino, ki smo jo odbrali za klanje, prenehamo krmiti 24 ur pred klanjem in ji 12 ur prej ne damo nobene vode. S tem dose- žemo, da se prebavila izpraznijo, kar nam zelo olajša čiščenje. Sa- mo klanje mora biti izvršeno hi- tro in čisto. Da ne bi živali mučili, jo pred zakolom omamimo s krepkim udarcem s topim kosom lesa po tiilniku. Potem takoj z ozikim, ostrim nožem ali tudi s koniičastimi škarjami prerežemo skozi kljun vratne žile. Kokoš obesimo za noge nad primerno poscdo, da hitro izkrvavi. Gosi, race in pure 'ahko zabodemo tudi skozi uho Glavo živali polo- žimo postrani na desko in z astrrim koničastim nožem zabode- mo. S t*>m prerežemo žile in po- škodujemo živčni center, zaradi česar je žival takoj mrtva. Za klanje perutnine uporablja.jo v klavnicah tudi posebne klešče, ki delo še bolj olajšajo. Take klešče bi bile primerne tudi za uporabo v grsotdinjstvu. S skubl.ienjem moramo pričeti čimiorej, dokler je telo še toPo. Ohlajene živaii zelo težko osku- bemo Najprej popUiHmo krilna in repna peresa, zatem ciskubemo perje na trt>pu. vratu In hrbtu, preostale tulce ;n dlakasto perje odstranimo s topim nožem. Ko- koši z rumeno kožo je laže osku- biti kot kokoši z belo kožo. Za- radi nežne kože je težko s+cubsti tudi mlade živali, posebno piščan- ce. Paziti moramo, da se koža ne zatrga. Naše gospodinje si naj- raje in največkrat olajšajo delo s tem, da zaklano kokoš poparijo. Če že nimamio časa čistiti druga- če, giejmo vsaj toliko, da voda ne bo prevrcča in da kokoši ne namakarrvo predolgo. Tako očišče- na perutnina nikdar ne vzdrži to- liko časa koit na suho oskubena. Gosj in race skubimo vedno na .suho, ker poparjeno perje nima skoraj nobene vrednosti. Če zaklane perutnine ne misli- mo p>orabiti doma, temveč smo jo namenili za pošiljko ali proda- jo, .je zelo važno, da je praviino očiščena .n pripravljena ali kot pravimo — dresirana Drobovje izvlečemo s prstom aili posebno kljuikico skozi kloako (črevesno odprtino, ne da bi morali odpirati zadek z rezanjem. Na ta način očiščena perutnina se speče v mnogo bo'j sočno in okusno pe- čenko, kot če bi bila na vseh kon- cih rajjparana. Iz prazne trebušne votline iztisnemo z močnim pri- tiskom na prsno kost čimveč zraka. Peruti sikrčimo in prav tako noge ter jih kreoko Z3.<;u- čemo. Glavo zavijemo do vratu v papir. Tako dresirana perutnina je že na pogled mnogo oku-neiš? in privlačnejša pa tudi trajnejša. ^ [^OSOI^ETAŠI mmt NA mV! POT! Za nami so skoraj vsa kola nogometnega prven.stva mari- borske podzveze, vendar ne mo- remo še prav nič predvideti, kdo bo jesenski prvak. V letošnjem nogometnem prvenstvu so bili vsi boji za točke zelo živahni. Po predzadnjem kolu so se na vrhu tablice razporedili klubi: Drava Aluminij in Kovinar. Ti stari znanci se že več let skupaj bo- rijo za najvišja mesta v ligi. 2e več let zaporedoma vidimo, da se šele v zadnjih kolih izloči prvak. Tiidi letos bo šele prav v zadnjem kolu pn/enstva znan jesenski prvak. Nalveč možnosti za prvo mesto ima Drava, ki tre- nutno vodi na le.'=^tvici s točko prednosti. Srečanje v zadnjem kolu ne bo preveč vplivalo na nI asm a. ker se v njem sre- čata iRakičan. ki je trenutno na repu lestvic'-', in Drava, ki je pn/a na tabe^'. Dru^i dorn^či nredstavnik je Aluminij iz Kidričevega, ki je trenutno v zelo dobri formi in im.a v snom^adaoskem delu ve- like možnosti za boi na vrhu lest^/ice. Po predzadnjem kolu ima točVo mani od Drave in je na d^-i^em me'=+'-' Ni-^pov nla^- ma je zadovoljiv. Tretji na lestvici je mariborski Kovinar. Igralci Kovinarja so v zadnjih kolih popustili in zaporedoma izgubili nekaj dragocenih točk. V začetku prvenstva je mošt^^o Drave igralo zelo neresno, na drugi strani pa so bili vsi igralci utrujeni iz kvalifikacijskih te- kem in smo pričakovali, da se v tem prvenst-vn domačini ne bodo borili za najvišje mesto. Se po tretjem kolu domačini za-noredo- ma izgubljajo tekme. Ko smo enajstorico Drave zasledili na zadniem mestu, je prišel pre- obrat. Pr' "f^ravi ie prevzel tre- ning sta^' nani ig-^alec Serdin- šek in sčasoma so se vrste Dra- ve tiredile. Sledile so zmage. Drava je pričela z velikim ela- norn zbirati drafTocen° točke. Z resnimi treningi se je moštvo poriravilo in ie pred veliko zma- fTo v iesencVem delu pn^en-H^a. Trenutno ima trener na ra^oo- lago '^'^e'"ej ifTr-^if^o-r rned niji-ni so stalni: \Tatar F'Tamber='er, levi braniloc Vogri""!' <'tr'^out- no noškodoi^anV .^iiak. di^^ni hi-a-^Urvn "^Tp-rlro--'" qrnf^"iii' —ilpp l^'Tii.5ič. Pop prašič levi Vril^c Strebar. d^^ni k^^ilec Arterij k. levn kri^'-' 'Si-rec T. ]e'^''a 7'''Pza T-Tp- sarič srednii nao.'^dalor- T^rina+i^, desna zveza .^'"p-- TT. ^»»■"lo krilo Kovač, rezerva Pavlovi" ■ Do leta 1893 je bila v Ptuju le nižja gimnaz;ja. Obiskovala jo je mladina iz mesta in okolice ter so imeli navadno siovenski dijaki večino v posameznih razredih. V letih 1898 do 1901 je bil zavcd postopoma razširjen v pooolno gimnazijo. Da bi bil zajamčen njen obstoj tn ustvarjen nem.ški značaj zavoda, so takratni oblast- niki mesta s pomočio dijaškega doma pnvabih v Ptui mnooo nemških dijakov iz vseh avstrij- skih dežel — seveda iz popolno- ma političnih, nemško-nacionai- nih razlogov. V šo'?kem letu 1898'99 je pre- šel v .5. razred ptnjske oimnazije tudi Hiter Ivan, ki je dovršil v Mariboru 4 razred slovenske vzporedn'ce. Naš Mestni arhiv je prejel od njegove hče'"ke V'aste njegov lastnoročno pisan življe- njepis, k: je draoccen arhivski dokument iz tedanje dobe. Mislim da je primerno, če ob- javimo v »Arhivskem tednu« od- lomek iz njegovega rokopisa, k' nazorno in živo prikazuje, v ka- ko težkih razmerah so živeli slo- vensk' dijaki na ptujski nimna- zij« pred 60 leti. Predvsem' na storimo to iz dveh »-azlogov. Pr- vič bosta d'^hila naša m'adna in ljudstvo jasno sliko o zaostrova- nju n3cio(na'n"'h nasprotij v isti dobi ter o zatiranju .slo\'enskega živlia v Ptuiu in okolici; drugč bodo naš: čit^teiji laže videli in razumeli, kako važen arhivski materiali nudiio vča-s-.h navidezno neznatn-' •zvTfrni soisi. ker nam odkrivajo dragocene vire o raz- merah iz naše p-eteklosti. s ka- terimi se kronisti ali zoodovi- narji pni svojem znanstvenem delu nimajo časa in ne m^orejo podrob- neje ukvarjati. Objavljamo Hit- lerjeve spomiine v celoti, kakor so ohranjeni v izvirniku. rsies^.« In ljudi Po dovršeni nižji gimnaziji v Mariboru sem šel v Ptuj, kjer se je otvcril prvi razred višje" gim- nawje. Upal sem, da b^m dobi! kako inštrukci,io in s tem raz- bremenil svo,io mater, ki me je sama težko vzdrževala, na tujo dobroto, katere mi sicer ni manj- kalo, pa sem bil zelo nerad na- vezan. Stanovanje in kosilo spm dobil pri nekem krojaču v Na- rodnem domu za 6 goldinarjev masečno Na materino vprašanje, če bom imel vso oskrbo, sem re- kel: »da«, da bi je ne užakl. Upal sem. da si bom .sčasoma že pomagal, kar je prišlo prej, ka- kor sem or-čakovai. Z menoj je stanova! neki Vončina. moj so- učenec. Dva meseca sem jede! ^e enkrat na dan — orvo^dne. Dne 1. novembra me obišč° moj .so- učenec in prijatelj Hameršak. ki je že v počitnicah vstopil v služ- bo pisarja ori odvetniku dr. P - pu-šu v Marrboru Zvečer naju pelje 1' a'edaM.šče Ko gremo oo predstavi domov mimo slovenske gostilne Mahorič. stooi skoz' vezna vrata neki učitelj, in vi- deč, da .t-m-o &.1ovenski dijaki, nas povabi v gostilno kjer je bila zbrana v posebni sebi večja dnjžba Slovencev Čez kako uro se Poslovimo in oremo domov. Ko pridemo do ogla Narrdn^^na doma. vid'imo. da je tam oruča Nemcev i-n c:rn,vppcpv v hud^m preoiru. Ml se gruči Izognemo; Hamer^ šak in Vončina odideta na kolo- dvor, jaz pa hočem v svo.jo sobo. Vhod sem imel naravnost iz ulice. Prvi karcsr Ko hočem zunanja vrata za se- boj zapretr. me nekdo zgrabi za roko in me vleče ped svetilko na oglu Narodnega doma. Tam so Nemci že obkolili nekaj Sloven- cev, mene pa po?,t3vijo k nekemu finančnemu stražniku ter začne.jo klicati: »Slovenski dijak' so tu, kje je profe.sor Brioola!« Ta je bil moj profesor orščine. On pri- hft; ir me vpraša, kaj da tam delam Povem mu. da hrčem do- mov in da so me s sdo p^teonili iz .sobe. Na vprašanje, kje sta- nujem, mu povem in on me pe- lje domov v sobo ter sem moral vpričo njega leči. Slišal sem. da se je začel na ulici pretep. Drugo jutro naju pokliče rav- natelj v sVojo pisarno in zasliši najprej mene. Povem mu odkri- to, kako je bilo. Popo'dne istega dne pa sem bil pozvan n^ mestni maoistrpt, kjer me je o pretepu zasliševal občinski tajnik See- mann zagrizen Nem"c Zahteval je. da govorim nemški, česar ni- sem hotel. Sicer pa o pretepu itak nisem ničesar vedel. Napra- vil je zaoisnik, k- bi ga naj pod- pisal. Ko zapi-snik prečitam, v- dim, da ne odaovarja mojim iz- povedbam in da je tudi moje ime panično napisano t°r oa no- čem P<"dDišati. Hoče me dati za- preti, iaz Pa sk^^č-im skozi vrata in zbežim domov. Konec vsega je bi' 6-umi karcer (šolski za- por), ki sem ga odsedel prihod- njo nedel.jo. Ko greva drugi dan z razred- nik'^m ITntpt-huberlem. starim in dcbrodušmm Tirolcem, skupaj iz šole. sva govorila o tem dogod- ku. Med drugim me je vpraša', kako žfivim m kaj so moji starši Povem mu in pristavim, da bom drugi semester izstopil iz šele, ker nimam denarja za p!ači'o šolnine. Na vprašanje, kam mi- slim iti pct^m. sem reke^l br-^z pomisleka, da bom šal v samo- stan. Borba za ofest??nc;k čez dva dni m.e pok'riče med g'avnim odmorom profesor Bri- gola in me vpraša, če bi hotel poučavati srna hotelirja Oster- bergerja Ime! bi od Ure 30 kraj- carjev in večerjo. Poučevati b ga mora! v.?ak dan in če bi ne zadoščala ena ura, pa naj pouču- jem dve. Na to ponuibo sem se- veda vesel pristal. Devet gold - narjev na m-^-^ec in večerja — to zame ni bila malenkost. Kma'u sem dobil še 4 učence in v dru- gem semestru še enega, tako da sem zaslužil mesečno 49 do 54 goldinarjev. Materi ni bi'o treba mčesar več plačevati zame. V duhu sem že videl, kako bo ve- sela, ko bom prišel na počitnice in ,ji prinese! za darilo lepo oble- ko. Pa ta sreča me ni doletela. Nekega dne sem prejel brzojav- ko, naj pridem domov, ker je mati na smrt bolna. Čez štiri dni je umrla Ostal sem brez staršev, navezan 'e na sebe Moje študiranje v Ptuju je :me'o zame še drugo dobro stran. Tam se mi je vzbudila in utrdila narodna zavest in odločnost, ki sta mi ostali vse poznejše živ- ljenje. Ko je kancem petega šolskega leta takratni ravnatelj Tschanet preste! dijake po njihovi narod- nosti, je rekel: »Letos imate ve- čino še slov^nsk-' dijaki, a pri- hodnje leto .je več ne boste imeli.To se je tudi zaM'lo. (Daijfc prihodnjič) PHAVeiA o LEPEM VEPEl^ilJ KAKO SE VEDEMO V URADIH Kadar pridemo v urad, pozdra- vimo vse prisotne in jim ljubez- nivo pomahamo z roko. Potem gremo od enega do drugega in jih sprašujemo po njihovem zdravju od kod so. koliko imajo plače, dokler nas np prosijo, naj jim povrmo, ka.i pravzaprav želi- mo. Vljudnost zahteva od nas, da v uradih nikogar ne nadlegujemo. Ne smemo javno deliti cigaret ali cigar. Podkupovanje uradnikov moramo izvesti č.mboli premete- no. Denar damo v grdo kuverto, kakor da bi šlo za ljubezensko zadevo. Če smo v uradu izzvali nered, potem se mcramo neopaz- no odstraniti. Kadar pride do pre- tepa, se izogibamo nedovoljenih prejemov. V uradu ne sm^mo stre- ljati s samokresom S poklicanim policijskim stražnikom se borimo po vseh pravilih judo, V vsakem primeru se zavedamo, da bomo z dostojnim vedenjem vzbudili sim- patije uradnikov. Tatvina plaščev v uradih m dopustna. KAKO SE VEDEMO V GLEDALIŠČU Ker gledališče plemeniti naše občutke, ne smemo prihajati na predstavo pijani. Kadar pa vseeno pridemo pijani, takrat pazimo, da ne bomo padli iz galerije v par- ter in da ne bomo tako prekinili predstave. I*rav tako se ne smemo na glas kregati s sosedi, ne smemo brati časopisa med predstavo, raz- grajati, v operi pa ne smemo peti skupaj z izvaja'ci. Če jemo v gleda- lišču pomaranče, lupine ne vržemo v parter ampak pod sedež oziro- ma jo damo v žep cosedu. Če pri- nesemo s seboj t^teklenico piva. potem poskušamr med predstavo steklenico mirno odpreti Zamaška ne vržemo na oder. Izposojeni gledališ1odatke. ki jih je dobil LimTk III o nevidni strani Lune. Taiko je odkril novo morje s pre- merom 300 km, ki so mu dati ime »Moskovsko morje«. Na tem morju se na južnem delu odpira »zaliv«, ki so mu dali ime »Zaliv astronavtov«. Sovjetski znanstve- niki so dali imena nekaterim geogra^^skim posebnostim skrite strani Lime, ki so jasno vidne na slikah, ki jih je p>osnel Lunik ITI. Iz teh slik je razvidno, da je »Moskovsko morje« severno od Luninega ra\mika. Na južnem delu skrite strani Lune je krater s premerom 100 km, kateremu .so dali ime »Krater Čolkovski«, ki je oče sovjetske astronomije; ta krater ima v sredini vrh gore. Drugi krater, tudi z osrednjim vrhom, je južno od Luninega ravnika, skoraj na meji med vidno in nevidno stranjo Lune. I>ali so rmi ime »Krater Lomonosov« na čast velikemu ruskemu znanstve- reku iz 18. stoletja. Tretji krater bo nosil ime »Krater Joliot- Curie«. Južno od teh kraterjev se razprostira gorska veriga, kateri so dali ime »Sovjetska«. Ena izmed posebnosti, ki so jih pokazale objavljene slike, je ta, da je skrita stran Lune mnogo bolj enolična od tiste strani, ki je obrnjena proti Zemlji. Tam je manj morij in manj kontrastov. Fotografije bodo znanstveniki zelo skrbno proučih, da bi ugotovili sleherno najmanjšo potankost na njih. Vsekakor pa je že .9©daj ugotovljeno, da je »avtomatična medplanetama postaja« že sedaj dokazala nasledn.je: 1) Možno je uspešno voditi kozmiono raketo po vnaprej za- črtani poti; 2) Rešen je tudi problem orien- tacije take rakete v vsemirju; 3) Radiotelemehamčna poveza- va in oddaja televtzijskili slik .so izvedljive tudi v kozmični raz- dalji ; 4) DobHi amo slike doeJe^ ne- znane strani Dme in .s-kupaj z njimi tudi celo vrsto drug^ znan- stvenih podatkov. Koj bi počeli nečisti ob zovzetju Anglije? Angleški tednik »Sunday Picto- rial« je poslal pred kratkim v Nemčijo več svojih sotrudnikov. da bi zbrali potrebne podatke za anketo o tem, kaj bi napravili na- cisti in Hitler, če bi jim v zad- nji vojni uspelo izkrcanje na an- gleškem otoku. Ti novinarji so poiskali celo bivšega Hitlerjevega admirala Dd- nitza na njegovem domu v Au- muehle pri Hamburgu. Donitz jim je povedal, da je imel Fiihrer za Anglijo, v primeru izkrcanja, pri- pravljene posebno stroge odredbe s katerimi naj bi tudi v tej državi uvedli svoj »novi ted«. V prvem delu ankete pa ni ni- kjer nobene razlage, zakaj sploh ni prišlo do izkrcavanja nem.ške vojske na otoku. Rečeno je samo, da je nacistična armada čakala v pripravljenosti 9 mesecev, da bi se vrgla proti angleški obali med Margate in Brightonom. Nemci so imeli pripravljenih 160 divizij, ki so bile razporejene na severnih obalah od Arktike do Španije, da- lje na tisoče letal in ogromne ko- ličine drugega orožja, s katerim naj bi dosegli v desetih dneh ce- lotno okupacijo vse Anglije. Ome- njajo sicer angleški umik iz Dun- kerka in odločno obrambo proti Hitlerjevim bombnikom ter pre- moč angleške mornarice, vendar pa vse to za pojasnilo ni dovolj. Angleški novinarji so zaslišali tudi tiste bivše naciste, ki jim je bila poverjena »posebna naloga« v p>rimeru invazije v Anglijo. Od teh in drugih osebnosti so izvede- li, da bi v primeru invazije naj- prej zaplenili vse zaloge živeža in bencina, da bi poslaU v delovna taborišča angleško mladino (kot se je to zgodilo po drugih okupiranih državah v Evropi) in da bi prišla v Anglijo tudi zloglasna Hitlerjeva policija Gestapo. Ta bi pozaprla najvidnejše angleške državljane na podlagi posebnega seznama, ki je bil že prej izdelan in priprav- ljen. Na svetu živi že 2800 milijonov ljudi Pred kratkim je objavilo tajni- štvo OZN v New Yorku letopis svetovnega prebivalstva za leto 1958. Po podatkih tega letopisa je doseglo število prebivalcev zemlje v lanskem letu 2800 milijonov lju- di. Skoro polovica svetovnega pre- bivalstva je v treh državah: LR Kitajska (640 milijonov), Indija (400 milijonov) in Sovjetska zve- za (preko 200 milijonov). ZDA šte- jejo nekaj nad 170 milijonov pre- bivalcev. Poleg tega imamo še šest držav, ki imajo vsaka nad 50 mili- jonov ljudi, in sicer: .Japonska, In- donezija, Pakistan, Brazilija, An- glija in Zahodna Nemčija. Nad polovico vsega svetovnega prebivalstva živi v Aziji. V Evro- pi je 14 odst. svetovnecia prebi- valstva in ker tu prebivalstvo bolj počasi narašča, bo ob koncu sto- letja delež Evrope padel na 10 "/n. Vsako leto naraste prebivalstvo na svetu za 45 milijonov, ali pre- ko 5000 ljudi na uro. Največja go- stota je na otokih Malti in Ber- mudih (preko 500 na kv. km). Najredkeje pa je naseljena Sahara, Groenladija in nekateri predeli Avstralije, kjer živi po en človek na kv. km Največji odstotek rojstev imamo v Afriki in v Južni Ameriki, naj- manjši pa v Evropi. Povprečno število rojstev znaša 34 na 1000 prebivalcev; najvišje je v afriški republiki Gvinej (60 na 1000). Po vsem .svetu se opaža tudi padanje umrljivosti, ki je lani dosegla kvocient 20 na 1000. Največ.fa umrljivost je zopet na Gvineji, in sicer: 40 na 1000. Med neodvisni- mi državami ima najmanjšo umr- ljivost Izrael, in sicer 6,5 na 1000. Kar se dolgosti človeškega živ- ljenja tiče, imajo najboljše izglede na Norveškem, kjer dosežejo žen- ske povprečno starost 75 let, mo- ški pa povprečno 71 let. Povpreč- na starost za poroko je 24 let za dekleta. 27 pa za fante. Največ iz- gledov za poroko imajo dekleta na Aljaski: na 1000 deklet v starosti nad 14 let se jih je 205 poročilo v zadnjih dvanajstih mesecih. V ostalih državah ZDA, h katerim spada tudi Aljaska, pade ta odst. na 87. Za moške kandidate za za- kon pa so najboljši izgledi v Vzhodni Nemčiji; na 1000 za za- kon godnih moških se jih je v zadnjem letu poročilo 115. Industrijska podlstja v noši držovi Ofb koncu lanskega leta je obra- tovalo v J-ugoslavi,ti 2496 indu- strijskih podjetij, ki so zaposlo- va''a nad 975.000 delavcev in urad- nikov. Največ takih podjetij je v Srbiji, in sicer 879; sledi Slove- nija s 505 podjetji, na zadnjem mestu pa je Črna gora, ki jih ima samo 60, vendar pa moramo pri tem upoštevati, da pred vojno Črna gora sploh ni imela indu- strije. Med večjimi industri.jskimi pod- jetji jih je 212. k« zaposlujejo po več kot 1000 delavcev in name- ščencev, v 300 podjetjih pa je zap>o(?!enih po 500 do 1000 ljudi. Po številu tovarn je najbolj in- dustrializiran l,jubljan<:ki okraj, ki jih ima 187, na drugem me.stu je zagrebški s 139, na tretjem pa beograjski tud« s 139 podjetji. Med ocsameznimi industrijski- mi strokami je najmočnejše ko- vinarstvo, ki zaposluje 165.000 ljud;. Omenimo naj še, da je v maribors'kem okraju 12 podjetij, ki zaoosluje.jo vsako po več ka- kor 1000 ljudi. O poskusili z vinom Koliko pijače lahko sp>ije na dan človek, še ni natančno ugo- tovljeno. Na siplcšmo velja, da so alkohC'lne pijače stnipone. Vendar so o tem mnenja zelo deljena. Celo mnogi zdravniki^ in znan- stveni raziskovalci menijo, da je dobro, pristno vino celo zdravil- no in da ga nikakor ne smemo uvrščati med strupene pijače. Vprašanje je le, koliko vina sme človek pcpiti, ne da bi trpelo njegovo zdravje. Vsaka pijača, ce'o voda. postane škodljiva, če • je preveč použiješ. Na žalost pa mnogi pivci ne morejo razliko- vati pristnega vina od drugih podobmh pijač, ki jih točilci prav tako imenuje,io — vino. Kakšna razlika je med vinom in »vinom«, so nedavno z.nanstveno ugotovili v Nemčij:. Raziskovanja so kakor vsaj zelo zanimiva, čepcar so poskuse delali s kurami z ljudmi. Doslej ni bilo znano, da je mo- goče celo kure uvrstiti med *>pivce« alkoholnih pijač. Pač p« so že večkrat de'ali »poskase« z nekaterimi domačimi živa'!mi, ta- ko da ni brez podlage tudi star slovenski rek: »pijan kot krava«. V Nemčiji pa so s kurami pre- skušal, škodljivost vina' m pijač samorodnic, hibridov, kakršni so pri nas tudi zelo zelo razširjeni — n. pr. šmamica (»direktor«). »Poskusnih zajčkov« niso mogli niti dobiti med ljudmi. Več sto kokoši so razdelili na tri enake skupine. Prva .skupina živa'li je bila »kontrolna« — tem niso da- jali nobene alkoholne pijače. Dru- ga skupina kur je prejemala vsak dan namesto vode izvrstno rensko rdeče ^nno, medtem ko so tretji skupini živa'i nudili hibridno »vi- no«. Vsaka kura je na dan popnila četrt litra vina. kar je vsekakor mnogo za tako majhno žival. Kure so bile na preizkušnji cele štiri me.sece. Vse kure, ki so uživale pristno rensko vino, ."-o ostale popolnoma zdrave, Živali iz tretje skupnne, ki so pile »vino« samorodnic, so poginile že v treh tednih. Ko so jih raztelesili, so ugotovili, da so bile vse bolj aili manj bolne na jetrih. Jasno se .je pokazalo, da hibridne pijače v resnici strup. Vino pa nikakor ni strup — vsaj za kure Tega seveda ni treba dokazovati našim pivcem. Hiša v kovčku Neki Ameriški inženir je izdelal deset metrov dolgo, sedem metrov široko in tri metre visoko hišo, ki se napihne. Ker je iz plastične snovi, jo je prazno mogoče spraviti v kovček. Lastnik jo z električno črpalko napihne v dvajsetih mi- nutah. Stene so iz zmesi nylona in kavčuka ter se ne strgajo in ne gorijo, razen tega pa so baje izvrsten izolator. Umetno morje v puščavi v Uzbekistanu v Sovjetski zvezi so zgradili pri kraju Kuju-Masar visoko pregrado, za katero je na- stalo veliko umetno jezero. To jezero bo silužilo za namakanje obširne suhe pokrajine in izraču- nali so, da bodo. na tem pod- ročju že letos lahko pwidelal4 100 tisoč stotov bombaža več kot obi- čajne. V načrtu imajo izgradnjo še dveh takih namakalnih cenr- trov, iz ■'katerih l>odo lahko «a ^ makali okrog 200.000 ha puste zeml.je. PRODAM DOMSlCIJO na dolgo- ročno odplačevanje. Stanovanje za dve družini. Veliko gospo- darsko poslopje, vse v na.7bo!j- šem stanju. Vprašajte Stojnci štev. 60. Gcrišnica. HIŠA, vseljiva, z nekaj popra- \*ila, naprodaj. Marija Belovič, Ptiii. Viičava 22. PISALNO MIZO in knjižno 6m9T9 (trd les in furnir) pro- dam. Major Pepelko, Kremp- Ije^^a 2/II. »OLTMPIA RECORD«, 1954, brejrhiben, prodam. Vprašati: Maribor, iPVjbrežje, Zrkovska ntsia 85. HiSO, takoj vseljivo, z gospo- darskim p>oslopjem in okrog 4 ha zeralje ter če^djarska stroja (Singer cilinder In levcK ročni) prodam. Pajnkiher, če-^ loelar, Popovci 5. ENONADSTROPNO HiSO in l.ao ha zemlje v Destemiku prodam. Naslov v upravi lista. HTSO z gospjodarskim pjoslopjem in vrtom v bližini Ptuja F>ro- dam. Vprašati v upravi lista. Kmetijska proizvajalmi poslovna zveza Ptuj proda sledeča osno^ma sredstva: par ko«j«t, rprežno sejalnko, iz- ruvač za krompir, manjšo mla- tilnico na motorni pogon, gonilni jermen za m'atilnico, voz zafirav- Ijivček, vojaški voz — francoski, voz — težji platonski, navad- ni težak vprežni voz, navadni lahki vprežni voz, vprežni železni pluti, vprežni kcor, čr- palko — vinsko, vprežne luksuzne sani, mnogovrstne ogrodne ročne vrtne se.ialnike. ELEKTRIČNO ČRPALKO s ka- paciteto 30 do 50 litrov v mi- nuti kupim. Franc Bauman, Ptuj, Ciril-Metodova 1. ZASIENJAM lepo dvosobno sta- novanje v mestu za trosobno v bloku. Naslov v upravi lista. SOBO, opremljeno ali prazno, iščem v centru Ptuja. Naslov • V upravi lista. Po sklepu komisije za sklepa- nje in odpovedovanje delovnih razmerij industrijskega trgovske- ga podjetja »LE:S«, PTUJ, Za'druž- ni trg 11, razpisujemo delovno mesto računovodje z dalj,šo prakso. Nastop službe takoj ali po do- govoru, družinsko stanovanje v drglednem času na ra.z-pola-go. Ponudbe s podatki o praksi :n izobrazbi pošljite up>ravi podjetja Okrajni zavod za socialno zava- rovanje v Mariboru razpisuje za Podružnico v Ptuju USLUŽ8ENSK0 MESTO s poipo4no ali nepopolno srednje- šolsko izobrazbo. Rok z3 vlaganje pnpošenj je v smislu 36. člena zakona o javnih laslužbenc-ih 15 dni po objavi. Prošnje s kratkim življenjepisom je treba vložiti pri Podružnici socialnega zavaroi/anja v Ptuju. RAZPISNA KOMISIJA Razpis Kmetijska zadruga Žetale sprej- me v službo kvalificiranega trgovske- ga poslovodjo za trgovino z reprodukcijskim materialom in odkup kmetijskih pridelkov. Prednost 'majo kan- didati z najmanj 5 leti službe. Nastop službe 15. novembra 1959. Plača po tarifnem pravilniku. Po- nudbe poslat: na upravni odbor KZ Zetale. Preklic Marija Bezjak, posestnica v Bu- kovcih št. 113, obžalujem ter pre- klicu jem žaljivke, ki sem jth iz- rekla napram Petru Meznariču. pos. v Bukovcih št. 33. ter se mu zahvailjujem, da je odstopjil od kazenske^ga pregona. Preklic Podpisani AJojz Matjašič iz Vi- čave 17 pjreklicujem in obžalujem neresnične besede, ki sem jih iz- rekel proti Breznik Emi, uprav- nici gostilne »Novi svet«, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. ALOJZ MATJAŠIČ Vičava 17. Ptuj Razpisna komisija pri (Mtrajnem zavodu za socialno za- varovanje v Mariboru razpisuje eno delovno mesto referenta za otroški oddelek PRI PODRUŽNICI V PTUJU Pogoji: splošni po Zako nu o javnih uslužbencih in po- polna srednja šola. Prošnje je vlagati direktno pri podružnici v Ptuju. NaiStop službe po pote ku razpisa, to je najkasneje do 25. novembra 1959. TRAGIČNO JE PREMINILA NAŠA ZVESTA SODELAVKA JELiSAVA VREČKO, roj. Brezovmk MEDICINSKA SESTRA OHRANILI JO BOMO V TRAJNEM SPOMINU UPRAVA IN KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ GOSTILNA »PR! ROZIKS« PTUJ BII.ANCA ieio 193S KRATEK PREGLED O POSLOVANJU IN PROBLEMI PODJETJA Gfostilna »Pri Roziki« posluje od 8. jan. 1953. leta dalje kot samostojno podjetje s pavšalnim obračunom, pred tem pa je bila poslovna enota Potrošniške za- druge Ptuj. Obstoječi poslovni prostori spadajo v vrsto najsta- rejših gostin.skih lokalov mesta Ptuja, v katerih se je nahajala gostilna že leta 1885. Te okoliščine dajejo podjetju bogato tradicijo, obenem pa po- vzročajo velike tehnične ovire za hitrejši razrvoj, ki ga nareku- jeta sodobno gostinstvo in turi- zem. V letu 1958 je gostilna zapvv slovala 12 delavcev in uslužben- cev, od tega: 3 natakarice. 2 ku- harici, 2 kuharski pomočnici. 2 kuhinjski pKrmočnici. 1 vajenko. in 2 uslužbenca v upravi. Celotni dohodek oziroma skupna vred- nost gostinskih storitev je zna- šala 26,4 milijona dinarjev in se je povečala v primerjavi z letom 1957 za 18 "/n. Povečanje je bilo doseženo predvsem zaradi raz- širitve zmogljivosti v sezoni, ki jo je podjetje pridobilo z adap- tacijo vrtne lope in z ureditvijo vrta. V ta namen je podjetje in- vestiralo 2 milijona dinarjev. Ta investicija in nabava hladilnika v znesku 655.000 din sta omogoči- li podjetju postrežbo večjega šte- vila gostov predvsem v letnem času, ko lahko sprejme preko 250 gostov. Gonilna >^Pri Roziki'. opravlja vse vrste gostinskih storite^' in je pomemben činitelj na pod- ročju družbene prehrane tako za domače prebivalstvo kot za tuje goste in turiste. V letu 1958 je podjetje doseglo sledečo struk- turo gostinskih storitev: topla in mrzla jedila . 44,4 alkoholne pijače . . . 49,9 brezalkoholne pijače . 5,1 ostrile storitve . . 0.6 vse gostinske storitve . 100 Iz gornje strukture je razvid- no, da je znašal iztržek hrane 44,4 " n vsega prometa ali 11,7 mi- lijona dinarjev. Razmeroma visok odstotek prometa, ki odpade na hrano, predvsem pa priprava najrazno- vrstnejših toplih jedil za 100 abo- nentov in preko 3O0 drugih go- stov v tesnih kuhinjskih prosto- rih povzročata delovnemu kolek- tivu posebne napore. Zaradi tega je delavski svet že leta 1957 skle- nil preurediti tudi ktdiinjo, shrambo in pralnico ter preme- stiti in zgraditi nove sanitarne naprave. V ta namen je gostilna že pripravila vso potrebno teh- nično dokumentacijo, tafco da bo že v začetku prihodnjega leta pričela z gradbenimi deli. Pred- videna investicija bo znašala 9 milijonov din, katero bo krilo podjetje deloma iz čistega do- hodka leta 1958 in 1959 v znesku 2 milijona dinarjev, ostala manjkajoča sredstva pa bo na- jelo v obliki investicijskega posojila iz okrajnih in občiin^^h virov. izdaji) ^Ptujski ier^ktot ivan Kranjčif Urejuje <>db<»t KJgovom ir«>dni)( ^n»«>n Ka.imar ir» 156 C*»kovni rač xm tun KomunaJnl banlo MarftMr, 9odcuztM» I iUi^M, iiev« 604 706-3-206. Bokopi&ov as triačamo. itdu ^ Out^ usk«raa, Mar.CHN Lnia^t qaxočiuna iQQ dA. goUetad 230 OiA.