Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 249. V Ljubljani, v ponedeljek 29. oktobra 1888. Letnik XVI. Vabilo na naročbo. »SLOVENEC", edini katol.-konscrvativni slovenski dnevnik s prilogo „Donioljub" vred velj d za Ljubljano pri opravništvu ali v „KatoI. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... G „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj d: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 ,. SV Naročaje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le z dnem naročbe. SV Novim naročnikom moremo postreči še z vsemi izišlimi številkami. „D0M0LJUBA". Vredništvo in opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba Državni zbor. Z Dunaja, 28. oktobra. Interpelacije. Neki pregovor pravi, da more eden norec v eni uri toliko vprašati, da mu sto modrih ne more odgovarjati. To skušajo tudi naši ministri, katerim so stavili levičarji v petek zopet nekaj zasoljenih vprašanj. M a u t h n e r in Neuber sta vprašala finančnega ministra, če li ve, da madjarski tovarnarji v naše dežele prodajajo špirit, ki je s trpen-tinom denaturizovan, in hoče li skrbeti, da se bode tako denaturizovanje v obeh državnih polovicah vršilo enako? Poslanca We i ti o f in Heilsberg sta se pritoževala, da gosposke pogostoma prepovedujejo razobešanje črno-rudeče-zlatih zastav, ki niso znamenje kakega državnega reda, ampak le izraz narodne vzajemnosti po raznih državah živečih Nemcev. Zato vprašata ministerskega predsednika kot voditelja notranjih zadev: So mu li te prepovedi znane, in kako jih more opravičevati? Poslanec Puss in tovariši so se zopet izpod-tikali nad tem, da je bilo več listov zaradi člankov o ministerskih premembah konfiskovanih, in vprašajo novega justičnega ministra grofa Schonborna, hoče li ukazati, da v prihodnje ne bodo samovoljno zasegali listov in da bode tudi vladi neprijaznim časnikom dovoljeno prosto izražati svoje mnenje? Samostalni predlogi. Na dnevnem redu samem je bilo več samo-stalnih predlogov, ki pa tudi v petek niso bili vsi rešeni. Prvi je dunajski poslanec Vrabec utemeljeval svoj predlog o davkarskih premembah za pri-dobninske in gospodarske zadruge pa za pomožne blagajnice. Za njim je češki poslanec H e vera utemeljeval svoj predlog, da bi se odpravila dve-odstotna pristojbina, ki jo morajo hranilnice in posojilnice plačevati od obresti vloženih glavnic. O tem predmetu so razven predlagatelja govorili še Menger, Richter, Tiirk in Vošnjak, ki so dokazovali, da morajo naše hranilnice in posojilnice poginiti, ako se glede njih obdačevanja kaj druzega ne ukrene. Avstrijsko -ogerska banka je prosta vseh pristojbin in ima še mnogo drugih privilegijev ali posebnih pravic, našim posojilnicam pa ne odrekajo le vseh polajšav, ampak si izmišljujejo za nje še posebne davke in njim na kvar tolmačijo obstoječe davčne zakone. Oba ta predloga sta bila v pretres in poročanje izročena hranilničnemu odseku. Tretji samostalni predlog je bil nasvet H a y d n o v, da se vravnd prodaja masla in masti in zabrani goljufija s ponarejenimi zabelami. Razmere v dunajski splošnji bolnišnici. Obširna razprava se je vršila o samostalnem predlogu poslanca Pernerstorferja glede tukajšnje splošnje bolnišnice. Omenjeni poslanec je namreč v zadnji budgetni razpravi 6. maja t. 1. v obširnem govoru opisoval razmere v splošnji bolnišnici in pripovedoval tako strašanske reči, da je bila preiskava neobhodno potrebna. Res je ministerstvo notranjih zadev sostavilo posebno komisijo, ki je imela preiskovati, se li v splošnji bolnišnici zares gode take nerodnosti, kakor je trdil poslanec Pernerstorfer. V to komisijo so bili izbrani namest-niški podpredsednik K uče r a, namestniški sovetnik in zdravniški poročevalec Karaj an in namestniški sovetnik Sieber. Ob enem je bil povabljen poslanec Pernerstorfer, da se kot gost vdeležuje dotičnih preiskav. To se je res tudi zgodilo, ali Pernerstorfer z izidom ni bil zadovoljen ter je stavil predlog, naj se zapisniki dotičnih preiskav predloži državnemu zboru. Utemeljevaje ta svoj nasvet je poslanec Pernerstorfer v petek v prvi vrsti napadal gori omenjeno komisijo, ki mu ni bila po volji, zlasti mu vitez Karajan ni bil všeč. Pa tudi preiskavo samo je hudo grajal, češ, da so komisarji strahovali zdravnike, kateri so vsled tega marsikaj drugače povedali, kakor se je godilo. Pernerstorfer je vsled tega iz te komisije izstopil, predno je dovršila svoj posel, ter to naznanil tudi ministerskemu predsedniku in cesarskemu namestniku. Konečno je Pernerstorfer rekel, da v splošnji bolnišnici ni nič bolje, kakor je bilo prej, in da tudi sedanjemu vodstvu prav nič ne zaupa. Obširno je Pernerstorferja zavračal vladni zastopnik sekcijski načelnik Erb, ki je v prvi vrsti opravičeval sostavo komisije, v katero so se morali poklicati možje, katerim so znane razmere v bolnišnici. Dalje je iz zapisnikov dokazoval, da je Pernerstorfer močno pretiraval, ker je trdil, da se-kundariji vsled prevelikega truda dobivajo jetiko, da LISTEK. Sveti Viktorin, škof ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec. (Njegovo življenje in delovanje na podlagi najstarejših virov in po najnovejših pripomočkih spisal dr. Mihael Na po t ni k, c. kr. dvorni kapelan, kn.-šk. kon/.istorijalni svetovalec lavan-tinski; ravnatelj c. kr. zavodu za višjo vzgojo duhovnikov pri sv. Avguštinu na Dunaji.) Pod gorenjim naslovom izšla je meseca avgusta pri Keiss-u na Dunaji v založbi gospoda pisatelja 278 strani v. S° obsegajoča knjiga. Posvečena je Nj. ekscelenciji prem. gosp. knezo-škofu lavantskemu Jakobu Maksimilijanu prigodom petdesetletnice maš-ništva in petiudvajsetletnice škofovanja. Vsebina jej je zgodovinska in cerkveno-slovstvena disertacija ali študija o sv. Viktorinu, prvem po imenu znanem ptujskem škofu. O tem, kar smo do sedaj vedeli o apostolu gorenje Panonije, piše g. pisatelj v predgovoru to-le: „ Resnica je sicer, da se po raznih slovenskih knjižicah nahajajo kratke življenje-pisne črtice o tem velecenjenem učenjaku cerkvenem; toda kako nezanesljive, nevtemeljene in neprimerno izmišljene da so, pač ni, da bi še posebič naglašal. Prepisaval je pač navadno brez vsega pomisleka in potrebnega prevdarka poročevalec od poročevalca tako, da je prememba večinoma jako neznatna, ko so skoro še izrazi potovali iz spisa v spis. Zato pa ni čuda, da so bile podedovane tudi vsakojake zmote iu razne napake, ki so se vrinile v razpravo starejših pisateljev. Pred vsem je obžalovanja vredno, da skoro ni-jeden slovenski opisovalec Viktorinovega življenja in delovanja ni natanko povedal virov, iz katerih je zajemal svoja znanstvena poročila. Slovenski vodi in znanosti je pač že krvavo škodovala ona slaba navada ali, bolje rečeno, razvada pisateljev, da v svojih znanstveuih preiskavah in razpravah nečejo določno naznanjati virov in pripomočkov književnih. Vsled te škodljive popustljivosti ni moči človeku, da oceni dotične spise primerno in da pravično razsodi, koliko je v njih čiste zlate rude in koliko je ničvredne primesi. Kdor ne pozna virov, ne more ločiti zdravega zrna od medlega plevela. Da je, kakor je, uveril sem se v polni meri pri sostavljanji životopisnih črtic o toli hvaljenem in stavljenem moži, kakoršen je bil sv. Viktorin dobo svojo. Zbiral sem radostnim srcem mnogo časa vsakovrstne podatke o življenji, o delovanji in nehanji prvega po imenu znanega škofa davnoslav-nega mesta gorenje Panonije, Petovija, kakor se je nekdaj zval naš spodnještajerski Ptuj. Pri slovenskih zgodopiscih našel sem le pičlo število zanesljivih doneskov k bijograliji in biblijograliji preblagega moža, ki je uprav v naših domačih krajih apostolski živel, apostolski delal in apostolski sklenil svoje bo-goslužno in človekoljubno življenje. Veliko več verodostojnih pripomb sem pa nabral pri inostranskih slovstvenikih: italijanskih in francoskih, angleških in nemških. Kar sem srečno nabral, to v naslednji razpravi podajem slovenskim razumnikom v blagovoljni pouk in v radovoljno posnemanje. Sodim, da hoče naravno biti in stvari povsem primerno, ako ves sestavek razdelim v dva glavna dela. V prvem oddelku hočem kolikor toliko dosledno objaviti raznih učenjakov razna poročila o našem sv. Viktorinu; to pa zato, da prihodnjim življenjepiscem prihranim pretrudapolno iskanje in stikanje po redkih, dragocenih knjigah, ki govore o našem izvrstnjaku cerkvenem. Predobro vem, da se bode vsled tega marsikaj ponavljalo." Temu načrtu dosleden rešeta gospod pisatelj v I. delu razna poročila najmanj 70 pisateljev: slovenskih in tujih, novejših in starejših. Iz mej slovenskih navede in dene na natančno tehtnico poročila Krempla, dr. Muršca in Slomška; dalje Macuna, Fekonje, dr. Križaniča in Lapaj-neta. Ni posebno častno, kar pove h konci o poročilu slovenskih pisateljev, ki govore o sv. Viktorinu: „Ni ga pač preroka v lastni domovini. Tuji historiki (zgodovinarji) gošče in lepše pišejo o vrlem Ptujčanu, nego domačini." (Str. 11.) Pač iep kos zgodoviue cerkvenega slovstva raz- je hrana silno slaba in nezadostna, da so strežnice jako surove in da kakor krvoločne hijene preže po darilih. Pripozuaval pa je govornik, in tudi komisijski zapisniki so potrjevali, da je v bolnišnici tudi mnogo pogreškov in nedostatkov. Ali vlada si je vsigdar prizadevala in si bo tudi v prihodnje, da vse to prej ko mogoče odpravi. Ker je ta govor trajal skoraj dve celi uri in je šlo že na štiri, sklenil je g. predsednik sejo, ne da bi bila ta točka dovršena. K besedi so se namreč oglasili še grof Hohenvvart, Schonererjev naslednik poslanec Eichhorn in Pernerstorfer, ki bo pobijal trditve vladnega zastopnika. Poslanec Eichhorn bo govoril zoper Pernerstorferja, ali obračal se bo neki zoper židovske zdravnike, ki imajo bolnišnico v rokah, in priporočal, naj se postrežba izroči usmiljenim sestram. Grof Hohenvvart bo pa govoril zoper to, da bi se državni zbor bavil z zapisniki omenjene komisije. Preiskava je dognana, vse drugo je skrb vladina. Kam bi prišel državni zbor, ako bi hotel sam preiskovati, kako oskrbujejo to ali ono bolnišnico? Priporočal bo torej, da državni zbor ne zahteva zapisnikov glede razmer v bolnišnici ter takoj odkloni Pernerstorferjev predlog. Volitev I. podpredsednika. Prihodnja seja bo v torek 30. t. m. ; na dnevnem redu so razven zadnjih ostalih točk dopolnilne volitve v razne odseke in volitev prvega podpredsednika. Zadnjič sem Vam pisal, da bode za to častno mesto najbrže izbran češki poslanec Zait-hammer. Med tem časom se je pa dotično mnenje zopet premenilo. Levičarji so že pri volitvi grofa Clam-Martinica zahtevali, da se mora mesto prvega podpredsednika prepustiti njihovemu kandidatu, ker desnici zadostujeta predsednik iu drugi namestnik. Toda desnica se na to zahtevo tedaj ni ozirala in je levičarjem prepustila le druzega podpredsednika. Sedaj so ponovili to svojo zahtevo, ki jo iz političnih vzrokov podpirata tudi ministerski predsednik grof Taaffe in predsednik dr. Smolka. Poljski klub je vsled tega takoj sklenil levici vstreči in glasovati za Chlumeckega. Liechtensteinov in Hohen-vvartov klub sta imela pa dosti pomislikov zoper to, da bi se mesto prvega podpredsednika prepuščalo levičarjem. Konečno sta sklenila rešitev te zadeve prepustiti češkemu klubu, ki je v prvi vrsti prizadet, in ravnati v popolnem soglasji ž njim. Ker se je češki klub odločil, levičarjem prepustiti mesto prvega podpredsednika, ni nobenega dvoma več, da bode v prihodnji seji izvoljen Chlumecky. Treba bo torej najbrže precej v torek voliti še drugega podpredsednika, ki ga bode iz svoje srede predlagal češki klub. Glede osebe dogovore se Cehi konečno še-le jutri zvečer, ali toliko se že zdaj ve, da imata največ nade poslanca Zeithammer in M a 11 u š. Zedinjena levica. Levičarji se hočejo na vsak način zediniti in po zgledu desnice osnovati nekak eksekutivni odbor, ki bo razne klube vezal med seboj. Dotične razprave med načelništvi posameznih klubov so se že grne se nam potem pred očmi, ko se naštevajo pisatelji raznih narodov in raznih vekov, govoreč o sv. Viktorinu, razdeljeni tako-le: Pisatelji posebič o Štajerji govoreči, tuji pisatelji, najstarejši pisatelji. Obširno dokazuje, da se stari pisatelji vsi vjemajo v tem, da je bil cerkveni pisatelj, škof in mučenec Viktorin: škof Ptujski. (IlsrajJfovo?, IUta^Tvo; — ne: Ilr/.Ta^iovsc, pr. str. 85.) „Cezar Baronij" (* 1538 v Sori, mestu kam-panijskem, kardinal 1595, t 1G07) — pravi gosp. pisatelj — »hoče pač prvi biti, ki je v svojih sicer vekovitih analah zapisal nesrečno neresnico, da sv. Viktorin ni vladikoval v Petoviji, mestu panonskem, marveč v Piktaviji (Poitiers), mestu galskem." (Str. 100.) „To goropadno zmoto je zatrosil celo (po svoji slavi) v rimski martirologi, (kateri pozna poleg našega še 13 drugih Viktorinov), kjer še vedno stoji." (Str. 104.) Se le veleučeni profesor bogoslovja na pariškem vseučilišči Launojus je razbistril v posebni razpravi (leta 1653), da naš sv. Viktorin ni nikoli in nikdar škotoval v Piktaviji, mestu francoskem. Ta Launojeva, redko se nahajajoča razprava ali disertacija, ki je bila epohalnega pomena s pogledom na različna vprašanja o Vikto-rinovein životopisu, je s primernimi dodatki po ko-linski izdaji iz 1. 1731. v naši knjigi cela ponati-snena od str. 113 —139. (Dalje prih.) pričele, in skoraj ni dvoma, da se bodo tudi ugodno kopčale. Levica hoče napeti vse svoje moči, da bi se vspela na državno krmilo; ako druzega ne bo pomagalo, hoče pri prvi priliki, ki se ji ponudi, iz državnega zbora izstopiti. Taka prilika bi se ji bila ponudila, ako bi ji bila desnica odrekla prvega podpredsednika. Kričala bi bila, da ji desnica silo dela, da njenih najpravičnejših želj neče uslišati, da je nemogoče ž njo še dalje skupaj zborovati, in da levičarjem ne ostaja druzega, kakor domov iti. Vsa krivda iu vse grenke posledice tega koraka bi v tem slučaji zadevale desnico. Zato je raje levičarjem prepustila prvega podpredsednika; gotovo je, da bodo za svoj izstop iskali novih pretvez, ali s tem naj se nikakor ne izgovarjajo pred svetom, da jih je desnica zapodila iz zbornice. Deželni zbor kranjski. (Osemnajsta večerna seja, dne 2 2. o k t.) (Konec.) Poslanec V i šn i kar poroča dalje o naprav-Ijanji in vzdržavanji javnih neerarskih cest iu potov in o uvrstitvi deželnih cest. Načrti postav obveljajo brez ugovora. Poslanec De tel a poroča o načrtu zakona o povzdigi reje goveje živine. Ker je ta načrt prišel prepozno v roke upravnemu odseku, nasvetuje poročevalec, naj se vrne deželnemu odboru, da o njem poroča v prihodnjem zasedanji. Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka o prošnji J. V. "VVithalma, posestnika Kolizeja v Ljubljani, da bi se izbrisale dotične ser-vitutne pravice združene s tem posestvom, ter nasvetuje, naj se deželni odbor pogaja z Withalmom in v prihodnjem zasedanji stavi primerne predloge. Poslanec dr. Mocsche dostavi, naj se pooblašča deželni odbor, da reši prošnjo, ako bo ugodna za deželo, kar obvelja. Ko so bile rešene vse točke dnevnega reda, vstal je gosp. deželni glavar dr. Poklukar ter našteval, kar je storil deželni zbor v zadnji šestletni dobi. Povdarjal je v prvi vrsti, da se je deželna naklada na davke znižala, in da je deželni zbor sploh skrbel za kmetijski in obrtniški stan. V političnem oziru je važen zakon o prenaredbi deželnega volilnega reda in občinskega reda za mesto ljubljansko. V gospodarskem oziru je deželni zbor sklenil o doneskih požarnih zavarovalnic, o donesku mesta Ljubljane za šolski zaklad; pospešilo se je dalje pogozdovanje Krasa na veliko korist Notranjske, načrtal zakon v povzdigo govedoreje, izvršile zgradbe proti hudournikom, prenaredil zakon za osuševanje ljubljanskega močvirja, potrdil zakon za ljubljansko mestno hranilnico itd. Iz letošnjega zasedanja je treba povdarjati pre-membo § 13. deželnega volilnega reda; dalje so se omejile lovske karte, določila se je stalna služba duhovnika v prisilni delavnici, deželna naklada na žganje se je premenila v smislu državne postave, cesta čez Bogenšperk se bo preložila, kar bo za Dolenjsko velike važnosti; za dolenjsko železnico je deželni zbor dovolil 500.000 gld. v nadi, da bo tudi država dovolila večjo podporo; za kamniško železnico se je dovolilo še 20.000 gld. Glediško vprašanje bilo je vedno povod prepiru mej strankama, letos pa je zbor sklenil, da se bo gledališče zgradilo in sicer deželno. Isto tako bo novi cestni zakon deželi na korist. Da pa se je vse to doseglo, zahvaliti se je treba gospodom poslancem, ki so delovali za deželne koristi, načelnikom posameznih odsekov in gospodu deželnemu predsedniku, kateremu je hvaležen zastop kranjske dežele. (Dobro! dobro!) Gosp. deželni glavar konča svoj govor: Bog živi cesarja! Vsi poslanci stoje zakličejo trikrat: Slava! Gosp. deželni predsednik se zahvali za priznanje deželnega zbora in v imenu vlade želi, da bi vsi sklepi imeli za deželo najboljše nasledke. Poslanec dr. vitez B1 e i w e i s zahvali se konečno v imenu narodnih poslancev gosp. deželnemu glavarju za spretno vodstvo in izrazi željo in trdno nado, da bi ga v prihodnjem zasedanji zopet videli na tem mestu. (Živahno odobravanje.) Politični pregled. T Ljubljani, 29. oktobra. JSTotranfe dežele. Poziv k drugemu splošnjemu avstrijskemu katoliškemu shodu bo v kratkem izšel. Kakor se zatrjuje, govoril bo tudi Windthorst. Vdeležba bo velikanska. Poleg cerkvenih knezov oglasilo se je tudi mnogo odličnih plemenitašev, kot: družine R. Metternich, Schwarzenberg, Liechtenstein, Win-discbgriitz, Rohann, Croy, Salm, Apponyj, "VVelsers-heimb, Nostitz, Goess, Blome, Thun, Olara, Belcredi, Hohenvvart, Paar, Tige itd. Ker fakcijozni dunajski listi ne morejo ničesa opraviti zoper avstrijski proračun, začeli so na vse pretege hvaliti ogerskega finančnega ministra Tiszo, da bi s tem žalili Dunajevskega. Toda „P. Lloyd" je tej vrsti ljudi zaprl sapo s svojim člankom, v kojem pravi: »Dunajevski je siv državnik in v onih letih, v kojih si privoščijo drugi uradniki zasluženi počitek; on pa ni odložil peresa ter se še vedno trudi spraviti avstrijske finance v ravnotežje. Z današnjim dnem se mu je to posrečilo in karkoli ugovarja opozicija zoper Taaffejevo ministerstvo, vendar se ne bo mogla ubraniti, da ne bi izkazala svojega priznanja njegovi fiuančni politiki." Nedavno imenovani mostarski grško-vshodni metropolit Leontije Radulovici je po dolgotrajni bolezni umrl dne 25. t. m. Iz raznih opazk Kdlnokyjevih nasproti diplomatskemu koru se sklepa, da je češko-kraljevsko kronanje dognana stvar. Dotične priprave vodi grof Kalnoky sam. Vnanje države. Fapež Leon XIII. je podaril večjo svoto za oprostitev afriških sužnikov. Tem povodom piše ,N. A. Ztg.': »Blagosrčui čin papožev, koji mu je narekovala vzvišena krščanska jjubezen do bližnjega, daje nam upanje, da bo našel povsod živ in krepak odmev. Vshodno-afriško vprašanje, ki bolj nego kedaj poprej navdaja javno mnenje Evrope, silno pospešuje papežev vzgled. Rešitev tega vprašanja je nalog devetnajstega stoletja. Srbski kralj Milan je zadnje dni večkrat izjavil, da se je že sprijaznil z idejo, po koji bi se odpovedal kraljevski kroni. — Narod je jako vznemirjen. Posebno žene, ki so jako ljubile nesrečno Natalijo, ljuto hujskajo svoje može zoper vlado. Navadna je postala mej Srbinjami prislovica: »Dajte možem pregače (predpasnike), nam pa handžare, kajti možje so postali ženske!" Te razmere so dobro znane vladi, ki bo vsled tega skoraj gotovo proglasila v kratkem obsedno stanje. Drugo vprašanje je, ali bo to kaj pomagalo kralju. Londonski „Daily News" pripovedujejo nastopno vest, kojaje baje došla iz Carjigrada: „Nemški veleposlanik je naznanil Turčiji, da je prišel sedaj pravi čas, da sucerena država prizna Ferdinanda bolgarskim knezom. Avstrija in Italija izjavili sta se nasproti Turčiji v istem smislu. Avstrijski veleposlanik je še dostavil, da bi Turčija s tem korakom najbolje preprečila bolgarske in srbske nemire. Ruski veleposlanik pl. Nelidov pa je sporočil velikemu vezirju, da bi car smatral priznanje princa Ferdinanda slučajem vojske." Nemški cesar in italijanski kralj sta brzojavno čestitala ruskemu ministru notranjih zadev pl. Giersu. »Freindenblatt" in »Nordd. Allg. Ztg." povodom službene petdesetletnice proslavljata njegov oster pogled, neumorno delavnost in neomadeževano poštenost, s kojim si je v petdesetletni dobi pridobil spoštovanje in hvaležnost cele Evrope. Ruski car mu je poslal prisrčno čestitko ter mu podaril Vla-dimirjev red prvega razreda. Francoski predsednik Carnot jo do novega leta podaljšal rok, v kojem morajo v Franciji stalno bivajoči tujci izročiti oblastnijam svoj »nacijonale". — Zaradi vohunstva zatoženega Nemca Kiliana je sodišče v Niči obsodilo na globo 5000 frankov in petletno ječo. Razven tega mu je prepovedano po prestani kazni šest let bivati na francoskih tleh. Nizozemski katoliki so imeli včeraj teden v Rotterdainu jako mnogobrojno obiskan shod, pri kojem so odločno protestovali zoper oropan je sv. Očeta ter sklenili resolucijo: »Dolžnost naša ie tirjati za sv. Očeta cerkveno državo, kojo mu je vzela vstajna roparska roka." Izvirni dopisi. Dob, 23. oktobra. Od vseh strani, tudi iz malih gorskih vasic, čujejo se glasovi, kako slovesno se I po mili naši domovini praznuje štiridesetletnica vladanja našega presvetlega cesarja. Povsod razodeva se z veliko navdušenostjo ljubezen in vdanost slovenskega naroda do preljubljenega vladarja. Kako bi bilo torej mogoče, da ne bi i naša lepa fara, ležeča ob veliki dunajski cesti, napravila slavnosti, ki naj budi domorodne čute v srcih mladine in odraslih ter jih spominja njega, ki že 40 let skrbi za nas z vso očetovsko ljubeznijo? Res se je že nameravalo, da bi se štiridesetletnica praznovala le v cerkvi in v šoli; a vrli naš šolski vodja g. Ivan Janežič izrazil je željo, naj se tudi ljudstvo vdeleži vse slavnosti. On sam se je torej potrudil ter je s predsednikom krajnega šolskega svota g. Fr. Videmškom nabiral v to potrebni denar. Mnogo hoje in truda imel je omenjeni gosp. učitelj, a ko je videl, kako radostno je ljudstvo sprejelo njegov načrt, s kakim veseljem so mu izročevali svoje doneske in kako miruo-prijetno vršila se je vsa slavnost, bilo mu je to v obilno zadoščenje. Praznovali smo štiridesetletnico zadnjo nedeljo po običajnem programu s slovesuim zvonjenjem iu streljanjem na predvečer; s slovesno službo božjo v dan slavnosti in popoludne se je vrstilo na lepo ozaljšanem prostoru: slavnostni govor, pripenjanje spominskega traka na šolsko zastavo, petje, dekla-movanje in pogoščenje otrok, vmes pa nas je razveseljevala kamniška veteranska godba. V svojo radost sem videl, kako pazno so vsi poslušali govor, petje in deklamovanje; vse je bilo tiho, vse je zrlo v izvrstnega govornika in dobro izvežbane šolarje, gotovo znamenje, da se je ljudstvo jako zanimalo za lepo slovesnost in kako prav jo je pogodil spoštovani g. učitelj, ki nam je napravil tako veseli dan. Slava mu! S Štajerskega. Dne 23. t. m. se nam piše: Moja šega je, da podpiram samo znane firme, na glasu dobre tvrdke. Židovska predrznost je ono leto na Dunaji ustanovila »St.-Lucas-Anstalt" za podobice ter preplavila ž njimi v prvi vrsti duhovnike; tudi izrečno katoliške časnike izdajajo, dokler se prevari ne pride ua sled, potem pa samo ime pre-menijo. Zatorej: Svoji k svojim! Pripetilo se je že na pr., da sem iz Nemčije dobil knjigo na ogled, ne da bi jo bil zahteval. Bila je šolska, ali vrnil sem jo pod ovitkom, kakor je prišla. Istodobno sem pa naročilo poslal »Katoliški Bukvarni" v Ljubljano, naj mi oskrbi imenovano knjigo. Tako sem dal doma če j tvrdki nekaj odstotkov prislužiti, tudi 'jaz sem na dobičku glede poštnine, a „Ivatol. Bukvama" mi vsako knjigo oskrbi za isto ceno, kakor jo od mene zahteva založnik sam. — Drugi vzgled: Danes sem dobil neko pošiljatev z Bavarskega. Skraja sem nameraval vrniti, ne da bi zavitek odprl. Toda misleč, da je bržčas že precej dolgo pričakovana slovenska izdaja šolske knjige Justus Knechtove, sem zavitek raztrgal, in v istem so med bugačico bile — podobice. Beseda na istih je nemška. Torej ni za rabo. Saj imamo lepe podobice s slovenskim tekstom in še cenejše. Vsled tega uenaro-čene pošiljatve nisem sprejel. Dobival sem pošiljatve že tudi od domačih firem, če nisem za nje maral, sem poštnino sam plačal rad, ker sem vedel, da podpiram znano in dobro firmo. Danes bi morda moral podpirati kakošno zoperkristijansko firmo. Sedaj sem storil tako, kakor je svetoval neki dunajski časnik. Na karti-dopisnici sem namreč od-pošiljalcu naznanil, da nenaročene pošiljatve ne sprejmem in da so njegove podobice pri meni njemu na razpolaganje. Učiteljska zborovanja. (Daljo.) Zaradi izrednih potreb so se oglasili tudi 4 učitelji, udje tega društva, za denarno podporo. G. Stegnar predlaga: prihodnjemu odboru naj se dovoli kredita kakih 140 gld. — kolikor se je namreč 1. 1. potrosilo v ta namen, naj potem odbor po svoji previdnosti razdeli to svoto med prosilce. Sklene se, da se ima v ta namen odboru dovoliti 150 gld. V društvo se sprejme stalni učitelj v Polhovem Gradci g. Ivan Bajec, oženjen, 25 let star. Prosilec je predložil zdravniško spričevalo in vplačal že 15 gld. vstopnine. Daljša debata se vname ob naslednjem slučaji: <3. J. E. je pristopil društvu precej pri vstanovi 1. 1862.; vplačal vstopnine 10 gld. in letnine do leta 1867. po 3 gld. = 18 gld., potem pa molče izstopil. Gospod predlaga sedaj, da hoče vplačati vso zaostalo letnino začenši od leta 1867. po društvenih pravilih, kar znese 110 gld., zahteva pa tiste pravice, katere je dobil s prvim vstopom leta 1862. Od jedne strani se je povdarjalo, da so pogodbe za društvo ugodne, iu ima gosp. prositelj že mnogo zaslug za to društvo, z druge strani pa se je povdarjalo, da se mora tukaj »načelo" varovati in v tem slučaji tako postopati, kakor poprej pri onem, ki je za 6 let vstopnino na dolgu. Sklene se, gosp. odgovoriti v tem smislu, naj kot nov ud pristopi po smislu §§4., 11. iu 12. dr. p. iz 1. 1882. V tem poslednjem slučaji bode vstopnina veliko manjša, a letni doneski nekaj večji. Gosp. Lapajue, ravnatelj meščanski šoli v Krškem, je poslal naslednji predlog: »Ker se je ustanovilo ,Vdovsko učiteljsko društvo' v dobi vladanja našega presvetlega cesarja, ki letos praznuje svojo 401etnico in ker se je v tej dobi jako okrepčalo, zato naj ono v ta spomin nakupi pri ugodni priliki v Ljubljani hišo, katero naj krsti: ,Slov. učiteljski dom'. V njej naj imajo poleg .Vdovskega učiteljskega društva' primerne prostore .Slovensko učiteljsko društvo' in ,Narodna Šola' brezplačno ali po nizki ceni." Misel je pač ugajala, a blagajnik začne razkladati stan premoženja in gospodarstvo nekako tako-le: Iz računov se kaže, da so udje vplačali 492 gld., a vdove so dobile 1716 gld. 99 kr. To pa presega vplačevanje za 1224 gld. 99 kr., in primanjkljej mora se vzeti iz obresti. Obligacije se obrestujejo po 4% in za 1224 gld. 99 kr. mora biti kapitala 30.600 gld. Pri občnem zboru se navadno razdeli po 150 gld. Za teh 150 gld. je pa zopet treba kapitala 3750 gld. Po tem računu se potrebuje za uavadne troške 34.350. Ako se to odšteje od premoženja 47.231 gld. 5 kr. ostane še prostih 12.881 gld. 5 kr. — in to daje obresti 515 gld. 24 kr. Toliko pa mora ostati na razpolaganje, to je ravno ako le dve vdovi pristopite. Recimo pa, da za to svoto hišo kupimo; 12881 gld. nominalne vrednosti znaša le nekaj nad 9000 gld. Pri tem gre še odšteti troške pri nakupovanji i. dr., tako, da ne moremo višje računiti, nego na kacih 7000 gld. Hiša pa se nikakor ne obrestuje po 4%> tem manje, ako bi društvo notri imelo brezplačno (?) ali za malo odškodnino stanovanje. — Se ve, da temu ni nihče ugovarjal, marveč so vsi govorniki pred vsem pa predsednik povdarjali, da gre z denarjem varno in previdno ravnati, kajti to je denar vdov in sirot, in društvo le to opravlja v njih korist. Blagajnik pristavi še: dokler vsaj polovica kranjskih učiteljev ne pristopi in kapital ne naraste do 80.000 gld., ni misliti, da bi se hiša kupila, kjer bi društva imela svoj dom, pač pa on misli, da je v sedanjih okoliščinah mogoče, ali starejšim udom, ki že po 20 let vplačujejo, letnino zmanjšati, ali pa vdovam in sirotam letne svote povišati. Eno izmed tega je mogoče. — Naj udje to prevdarjajo in do prihodnjega občnega zbora in pravočasno nasvete stavijo; drugi pa so hoteli to stvar pripustiti bodočemu odboru, naj iz svoje inici-jative stavi predloge. Poslednjič se privoli blagajniku za leto 1887. in 1888. po 15 gld. za pisarne in druge male troške. Na občno prošnjo in željo prevzame dosedanji predsednik prošt, dr. Anton Jarc, predseduištvo; istotako se vsklikoma voli tudi blagajnik Močnik, ki želi, da bi se to breme naložilo mlajšim in spret-nejšim ramam; tudi v odboru ostanejo še vsi dosedanji odborniki: Borštnik, Cenčič, Govekar (tajnik), Praprotnik Andrej (podpredsednik), Praprotnik Pr., Punčuh in Tomšič. Z željo, da bi se leto osorej, toda v večem številu videli, sklene se zborovanje. (Konec prih.) Dnevne novice. (V budgetnem odseku) državnega zbora je poslanec Czerkavski odklonil poročilo o bogočastji in nauku. Poslanec dr. H a u s u e r je izrazil željo, naj bi tudi člani opozicije prevzeli poročila. Dr. Plener je izjavil v imenu opozicije, da ne prevzamejo referatov. Nato so se poročila razdelila. (Za vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu) oglasilo se je letos 13 prosilcev za pet razpisanih deželnih ustanov. Tudi plačujočih učencev oglasilo se je več ko lani. (Društvena beseda) čitalnice ljubljanske je bila sinoči primeroma dobro obiskana; vse pevske točke pod vodstvom g. prof. Gerbica pelje moški zbor na občno zadovoljnost. V Tovačevskega »Roži" in Bendlovi »Lahko noč" sta čveterospeva popolnoma zadovoljila. Gdč. M. Vernikov a deklamovala je prizor iz Baumbahovega »Zlatoroga" v prevodu g. Fuutka razumljivo, z občutkom in lepim preminje-vanjem glasu, kar priča o nadarjenosti in marljivosti gdč. deklainovalke. Tudi dr. B. Ipavca melo-diozue skladbe »Želje", »Tak si lepa" in »Sred vasi" pel je mešau zbor vrlo dobro. Posebno zadnji dve ste bili občinstvu všeč. Gosp. M o ser, gojenec praškega konservatorija, sedaj učitelj »Glasbene Matice", sviral je na goslih Wieniawskega »Legendo" iu »Seljauko" z dovršeuo tehniko; glasovi bili so gladki iu čisti. Občinstvo je izražalo svojo pohvalo z obilnim ploskanjem. Na glasoviru ga je spreml jal g. vitez Ohm-Janušovki s svojo znano spretnostjo. Druge lepe točke na programu je bil Kreu- tzerjev trospev iz opere »Prenočišče v Granadi", ki so ga peli gdč. Daneševa, gg. Razinger in Pianecki. Vsi trije so pokazali, da so v vsakem oziru uvežbani in vrli pevci. Zadnja točka je bila Zajčeva »Večer na Savi", ki jo je pel moški zbor s čveterospevem z znano natančnostjo. (»Pisateljskega društva") izredni občni zbor vršil se bo dne 31. oktobra ob 8. uri zvečer v steklenem salonu ljubljanske čitalnice. Na dnevnem redu je poročilo predsedništva in volitev jednega odbornika na mesto umrlega prof. A. Raiča. (Sokolov »jour fix") je bil zadnjo soboto v gostilni g. Ferlinca jako dobro obiskan in je poleg izbornega petja oddelka čitalniških pevcev posebno ugajalo berilo, katero je bral društveni starosta. Prihodnji zabavni večer bode 24. novembra v ravno tistih prostorih; gg. Dragotin Hribar in Anton Zagorjan prevzela sta rediteljstvo. (Odlikovanje.) G. P. Janeš, kanclist pri tu-kajšnj em deželnem sodišči, odlikovan je povodom umirovljenja z zlatim križcem. (Tramvaj na par) nameravajo delati iz Gorice skozi Dornberg v Ajdovščino. E. baron Ritter, ki se posebno zanima za to stvar, ogledal si je te dni z inženirjem Stummerjem železnično črto, in v kratkem bodo nekda pričeli z delom. (Drobinice), XXII. letnik, ne stanejo, kakor smo poročali , 1 gld., ampak kartonirane 1 gld. 20 kr., nevezane 1 gld. 10 kr. (Nemška šolska eskadra) priplula bo dne 8. novembra v Trst, kjer bo ostala več dni. Vlada bo priredila nemškim častnikom več slovesnosti. Dae 11. novembra ogledali si bodo tudi postojinsko jamo. (Dr. Ausserer,) v državnem zboru zastopnik mesta Maribora, je izstopil iz kluba »Deutsch-na-tionale Vereinigung". Ker je svojo graščino v Selnici zamenjal za neko hišo na Dunaji, preselil se bo v kratkem na Dunaj. (Vdeležniki II. občnega avstrijskega katoliškega shoda) na Dunaji dobe vsa potrebna pojasnila pri dr. Simonu Ilagenauer-ju, \Vien, I., "VVoIlzeile 3. (Nevarno je zbolel), kakor se nam poroča, umirovljeni župnik, č. g. Simon Kosmač. (Prihodnji predpust) bo jeden najdaljših v tem stoletji; trajal bo 58 dni. Telegrami. Belgrad, 28. oktobra. Kralj je imenoval člane odseka za revizijo ustave; izbrani so iz vseh strank in stanov. Kralj bo sam predsedoval ; podpredsednike je imenoval Rističa, Garašanina in Grujiča Sofija, 28. oktobra. Princ Ferdinand je včeraj slovesno odprl sobranje. Princesinja Klementina se jo tudi vdelcžila slovesnosti. Potsdam, 29. oktobra. Cesar je zjutraj odpotoval v Hamburg. Atene, 29. oktobra. „ Greif" je včeraj zjutraj priplul v Pirej. Pozdravile so ga s topovi vso grške in tuje vojne ladije. Godba na francoski admiralski ladiji ,,Vauban ' je zasvirala avstrijsko himno. Sekcijski načelnik Reineck pozdravil je Sternecka v kraljevem imenu. Sterneck in Kosjek obiskala sta Tri-kupisa, Dragumisa, Theotokisa, dvorne dostojanstvenike in katoliškega nadškofa Ma-ranma. Vremensko sporočilo. to v a Čas Stanje Veter Vreme t* ® i ca opazovanja zrakomerA t mm toplomera po Celziju .M a 0ljaiii. Izdelovanje in zaloga najraznovrstnejših peči najnovejše sestave belih in barvenih iz ognjesigurnega gradiva, elegantno in cono. Zaloga lieinijsliili aparatov z najtršim osteklenjem, kojega se ne primejo kisline. Izvršuje naročila na cevi, nadstavce za dimnike z vetrnjakom, na stavbene okraske, rebra za cerkvene oboke, ognjesigurne opeke in vse v stroko prstenega • blaga spadajoče predmete. (19) m&f mfr nŠf * Dne 5. novembra t. I. prodajal se bode parceloma tudi pod nastavljeno ceno po sodnijskem potu v Količevem iz zapuščnine Jakoba Kočevarja mlin v Količevem St. 22 pri Kamniku, z izvrstno vodno silo, tudi v druge industrijeine namene pripraven, hiša in poslopja z ,,fundus instructus"-om vred, po klicani ceni 11.599 gl. 15 kr., dalje njive, travniki in gozdi. — Ara (vadium) 10'jo nastavljene cene. — Tretjina kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v dveh mesecih. — Nadaljni pogoji poizvedo se pri okvnjni (sortni ji ii it Brdu. Dne 7. novembra bode dražba premičnih reči j. (0 dobiti so v Katoliški Bukvami v Ljubljani komad po jeden krajcar. Žrebanje prihodnjo sredo! Srečke obrtne razstave, ? proslavo cesarski svečanosti, samo 5U Glavni dobitek Srečke dobivajo se v Ljubljani i»i W PT" J1. O- MATB3t-JT7.