Leto m, št. 43 (»jutro« xvi., st. 255a> Ljubljana, ponedeljek 4. hot» HK Cena X Di» , i^juuijaiu», tvutuijeva ulica a. — l'elefon at. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseritili oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fttl 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenava ulica št. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 61. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-ffartnerla. Fonedeljska Izdaja „življenje in svet1 t UreomStvo: Ljubljana: Kna^ljeva ulica 5. Tele«» «t. 3122, 3123. 3124. 3125 In 312«. Ponedeljska Irdaja »Jutra« izdaja vsa v ponedeljek zjutraj. •— Ma» rota se posebej tn velja po pošti prejem ana Oin 4.-, po raznašal-dh dostavljena Din .*».- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon 61, 2440. Celje: Strossmayerjeva uL X. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Grški plebiscit za monarhijo dosedanjih vesteh se je grški narod pri ljudskem glasovanj« izrekel v ogromni večini za obnovo monarhije Atene, 3. novembra, p. Danes je bil v Grčiji plebiscit, v katerem je grški narod odločal o obnovi monarhije ali nadaljnji ohranitvi republikanske oblike države. Po poročilih, ki so doslej prispela iz raznih krajev Grčije, se od današnjega plebiscita ne morejo pričakovati velika presenečenja, ker je gotovo, da se bo grški narod izrekel v ogromni večini za vzpostavitev monarhije. Pričakujejo, da se bo izreklo za monarhijo 85 do 86 odstotkov glasovalcev. Končnih podatkov o glasovanju še ni, javljajo pa o navdušenem razpoloženju prebivalstva za obnovo monarhije, zlasti v mestih, kjer so velike množice občinstva čez dan po ulicah javno manifestirale za monarhijo. Notranji minister Shinos je izjavil novinarjem, da vlada no poročilih, ki jih je vlada prejela od guvernerjev v vseh grških krajih največje navdušenje za kralja. Po vsej Grčiji vlada mir in red. Po prvih poročilih je volilna udeležba po vsej Grčiji izredno velika, čeprav so republikanci ponoči razdelili na tisoče letakov, ki pozivajo ljudstvo, naj se vzdrži glasovanja. Posebno velika jo bila udeležba, kakor pravijo roja1 isneni krogi, s strani grških beguncev iz Male Azije. Veliki upi v monarhijo Atenska agencija poroča: Po mnenju vseh nepristranskih opazovalcev je značilna preusmeritev širokih slojev v koTist kronane demokracije. Shodov regenta Kondilisa in bivšega predsednika vlade Tsaldarisa se je udeležilo po 100.000 ljudi in še več. Sami republikanci priznavajo, da so bili ti shodi ogromni i-n da so napravili najgloblji vtis. Takih navdušenih shodov doslej še ni bilo v Atenah. Tak je bil tudi snočnji shod v Pire ju, na katerem je govoril Kondilis. Pripomniti je treba, da so republikanci smatrali nekoč Pirej za svojo trdnjavo. Posebno vidna je preusmeritev prebivalstva za monarhijo na severnem Grškem, nadalje med begmnei in na otokih, ki so bile nekoč republikanske trdnjave Za monarhijo pa sta zdaj prav tako celinska Grčija in Peloponez. Tod so bili prebivalci že od nekdaj za dinasti io, kakor je potrdil podpredsednik vlade in zunanji minister Teotokis v svoji nedavni izjavi. Iz vsega tega sledi da upira ogromna večina grškega ljudstva svoje poglede v kraljestvo kot v edino možno ustanovo, ki lahko omogoči redno politično živi i en je, pomirjenje Grkov in ozdravi javno življenje. Po poročilih iz vseh krajev se prebivalstvo z navdušenjem oklepa monarhije. Vodstvo delavske stranke je obiskalo regenta Kondilisa in mu sporočilo, da bo delavska stranka sodelovala pri plebiscitu. Kondilis je odsrovoril, da smejo delavci kakor vsi državljani razpolagati svobodno s svojo volilno pravico. Njegova vlada razumeva potrebe in zahteve delavstva, č-e strokovni in produkcijski ri zredi čutijo potrebo, da jp treba končno vzpostaviti mir in politično stalnost in čc uvidevajo, da je to mogoče dosegi samo s ■povratkom kralja, ki bo vrhovni razsodnik. potem, je dejal Kondilis, lahko računamo s tem, 11" ka v generalnem štabu. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba Splošna italijanska ofenziva v Abesiniji Včeraj zjutraj so italijanske čete prešle na vseh a bes in* skih bojiščih v ofenzivo — Glavna borba se bo bila pri Makali Rim, 3. novembra. AA- Italijanski listi objavljajo poročila, po katerih so čete rasa 6ejuma in rasa Nasiba dobile povelj-.1, naj izpraznijo Makalo in Harar. Taktika abesinske vojske stremi za tem, da bi Italijane zvabila z njihovih oporišč in da bi jih Abesinci napadli iznenada v težko prehodnih krajih Godžama. Po tej taktiki so se Abesinci ravnali že doslej. Zaradi tega Italijani nočejo nikamor prodirati, dokler niso uredili svoje prehrambene službe. Sovražniku so italijanske domače patrole za petami. Oprezno italijansko prodiranje Asmara, 3. novembra. AA- Agencija Stefani poroča: Italijanske čete napredujejo proti Makali. Listi naglašajo, dia sta organizacija in duh 'italijanskih kakor tudi domačih čet sijajna. Abesinske čete rasa Gukše so se iztezale kot dragocene pomožne čete za Italijane za sedanje mirno prodiranje in pogajanje z abesinskimi plemeni. To delo je že doslej rodilo lepe sadove in kaže, da se bodo priključile Italijanom obsežne pokrajine. Italijansko letalstvo je neprestano na delu. Letala igrajo v izvidniški službi glavno vlogo. Italijanske redne čete napredujejo na ta način popolnoma varno. Italijanska redna vojska napreduje po točnem načrtu. To je odgovor italijanske vojske na abesin-sko taiktiko, ki jo hoče zavleči daleč v svojo zemljo. Razvrstitev abesinske vojske Asmara, 3. novembra. AA. Na podlagi izvidov italijanskih letalcev je ugotovljeno, dia so Abesinci razvrstili svoje sile na severnem bojišču takole: Zaipadnemu krilu abesinske vojske poveljuje ras Kasa, ki je s svojimi četami v oiko-iici Tanskega jezera. Na desnem krilu so zJyrane čete pod rasam Sejumoin, okoli jezera Ašangi pa je zbrano jedro severne vojske, ki šteje kakih 100.000 vojakov. Ras Kasa je poslal svoje oddelke k jezeru Ašangi, kjer se jo začel močan napad itailijansike vojske. Skupna akcija italijanskih armad London, 3. novembra. AA. Reutorjev •uinad poroča: Velika gibanja novih italijanskih čet proti tigrejskemu bojišču kažejo, da se bo začelo prodiranje, kakor hitro bodo Italijani smatrali, da so zadosti uredliili doslej zasedene kraje in da se jim ni bati več presenečenj tigrejislkih plemen v zasedenih pokrajinah. Italijanski pritisk aa sever, kjer so zbrane močne sile abesinske vojske, je ta" ko močan, da Abesinci ne morejo iz De-sija posdati v Ogaden novih čet, kjer se naihajajo motorizirane enote kot predstra-že generata Graiziania. Njegove čete so prodrle čez polovico raadallje med mejo Italijanske Somalije in abesinskimi oporišči v Džldžigi in Hamarju. Mnogi opazovailci so mnenja, da bo glavni uidaa-ec italijanskih čet prišel z juga, kjer poveljuje general Graziani vojski, ki ni manjša kakor vojska gene/naia De Bona. Južna voj®ka je bolj gibčna in ker namerava general De Bono udariti z levega krila, si bosta oba generala pomagala drug drugemu. Italijanski bomoarderji razvijajo živair no delovanje v Ogadeuu. Heute rje v poročevailec v Addis Abeibi pristavlja, da pimajajo z vseh odsekov, zlasti pa z odseka pri gori Musa Ali poročila o manjših spopadih med patroùanii. Abesinci v Danakuu uapauajo iialijaoske pnedstraže. V Addus Abebi ee vzcuizujejo govorice, da so neredne domače čete., ki so se priključile Italiji in ki opravljajo izvidniško službo za Itailijane, vkorakaie v Makaio, uiradno pa tega ne potrjujejo. V vladnin krogih trdijo, da »o končane priprave za oohod abetiu.skega cesarja v Desie. Cesar bo odpotoval iz abesinske prestolice 6 karavano avtomobilov . in meagov okrog 10. novembra. Pred italijansko ofenzivo v Tigri Pariz, 3. hovembna. aA. Agencija Havaa objavlja nasieùujo vest svojega posebnega dopisnika na severnem abesiiitakein bojišču: Od snoči kaže, da bo vsak hip izbruhnila nova italijanska ofenziva proti Makali. Verjetno je, da bov most, ki veže vas Saivo s Spodnjim logom. Kazen pre-bimiscva iz doline so prišu k s la v nosa tudi hribovski prebivala od bMzu in daleč. .Vlost je bil ves v državnih zastavicah, na ooeh bregovih Je bilo več mlajev, na obeh koncih mostu pa sta bila siamoJoka z napisoma: »Ko vezem oba bregova, daj bog obi, lo blagoslova« in »Agra je ri òez Savo, sem domovini v slavo«. Napisa je sestavi,! ponio-viški ravnatelj Str.tur- Na vstopu z levega brega na imost je bil postavljen na prostem oltar. Na mostnem nasipu so zavzeli prositor mod drugimi sreski podinačelnik g. Vidmar iz Litije, projektant mostu g. inž. Slavko Viher iz Ljubljane in gradiledj mostu g. Mison. Navzoči so bfcdri tudi narodni poslanec g. Mravlje, župan g. Lajovic, ki je predsednik odbora za zgradiitev mostu, župani gg. Dinnovšek iz Z'agoria, Strman iz Šmartna, Pogirajec iz Polšnika in Vrtačniik iz St. Lamberto in drugi. Ob oltarju je bil z>bra,n tudi ves gradbeni odbor, med njimi tudi knez Windischgrätz. lastnik širnih gozdov nad Savo do Slatine. Slovesnost je otvoril domačin g. Marfoo Drnovšek, po domače Šlamfair, in pozdravil po imenih vse -odličnejše predstavnike Ln goste. Nato pa je obudil spomine na čase pred 30 leti, ko so začeli domačini akcijo za novi most. in se zahvalil vsem. ki so pripomogli do zgradbe. Zatem je govoril še predsednik gradbenega odbora župan g. Lajovic, ki je podal zgodovino mostu in poročal. kako se je uresničevala zamisel domačinov. Sreski podnačelnik g- Vidmar pa je čestital k lepo uspelem delu. Savski župn':k g.Siraj je nato blagoslovil most. moški zbor iz Polšnika. ki ga vodi požrtvovalni 2. Feie, je zapel pozdravno pesem, železnica,rska godba »Sloga« iz Trbo- velj je zaigrala državno himno in projektant nvostu, mladi inžeuijer g- Slavko Viher, referent pri banovinskem odseku za ceste in mostove v Ljubljani, je ob napeti pozornosti prestcigel državno trobojko -ki je zapirala prehod čez most. S tem je bil svečan akt otvoritve izvršen. Kot pnvd so prešli na most številni botri in botrice — menda iih je Silo okrog 50. ki so se z denarnimi prispevki p-njavili za botpovanje mlademu mostu. Gradbeni odbor bo izročil vsem botrom in botricam še posebne diLplome v spomin na dan, ko smo otvarjali savski mo6t. Pestro sliko je nudila sv. maša, ki jo je bral župnik g. Širaj: Številna množica je napolnila kotanjo med mostom in železniškim nasipom. Po prvem evangeliju je župnik g. Širaj spregovoril o pomenu mosta za gospodarski napredeik vsega okoliša. Omenil je tudi prvo smrtno žrtev — tesarskega mojstra Golobarja šmartna, ki so ga ubili padajoči trami, nato pa je molil, da bi bila ta žrtev tudi zadnja, ki jo je zahteval most. Ko je bila končama sv. maša, so zapeli verniki zahvalno pesem, zaključno pesem pa spet polšniški pevci. Godba »Sloga«, ki je igrala ves čas m.e-d mašo, je zaigrala koračnico in se je napotila na ves eliòni prostor m Skrb če vem skladišču pri postaji. Ljudstvo pa se je napotilo čez most in ga z zanimanjem opazovalo. Vsi ogledovalci so soglašaili v tem. da je projektat g. inž. Viher prav srečno spravil novi most v sklad z na,ro planinsko okolico in stisnjeno sotesko. Savski most je imel ves dan obilo ogLedalcev. Zato je bilo ves dan živo tudi na veselišču, kjer je ob neutrudnih zvokih trboveljske »Sloge« vladalo veselo razpoloženje. Maribor preko nedelje Maribor, 3. novembra Otvoritev slikarske ln kiparske razstave Ob 11. dopoldne je fciia v veliki dvorani Kazine slovesna otvoritev 4. slikarske in kiparske razstave, ki jo je priredil tu-irpv m kipar ev' »Brazde, r. Prisrčne otvoritvene besede je izrekel predsednik mariborskega Umetniškega kluiba, ki združuje tvorce vseh . umetniških področij, g. dr. Ivan Sorli. V svojem nagovoru je poudarjal, da je treba v .teh časih pravilno razumeti žrtve naših slikarjev in kiparjev, ki jih polagajo na oftair umetnosti. Tudi je izrekel iskren Pozdrav vsem navzočim predstavnikom Oblasti in drugih ustanov. K otvoritvi razstave se je zbralo zares lepo število ljubiteljev slikarske in kipa.ns>ke umetnosti, tako da je bila ob otvoritveni slovesnosti dvorana do dobra zasedena. Na razstavi, ki je menda najizrazitejša in najmočnejša, kar jih je bHo v povojni dobi v Mariboru, so razstavili svoja dela slikarji Jirak, Kos, Mušič, Sirk in Trstenjak ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes _ kakor ie nekaj dni senzacija, kakršne ni dosegel še niti eden izmed filmov v Ljubljani. B E NC ALI je nekaj, kar mora vsakdo videti. Predstave danes ob 4., 7. in 9.15. Rezervirajte vstopnice telefonski. in kiparji K0lbi6, Sarnic in Stoviéek. Vseh razstavljenih slik je 54, ki odkrivajo živo tvorno umetniško silo naših mariborskih umetnikov. Otvoritev limbuškega Sokolskega doma Dane« je bil poinemuen doSodek za naše obmejno Sokols^vo. V prelepem Limbu-šu je bila ob 14. svečana otvoritev nove soko-lske postojanke, novega Sok otok ega doma, zgrajenega z veliko požrtvovalnostjo vrlih limbuških Sokolov. Današnje slovesne otvoritve so se pojeg krasaiesa števila mariborskega in okoliškega Sokol-stva udeležili tudi velika množica ljudstva in odlični predstavniki Sokolstva s starosto mariborske sokolske župe dr.Goriškom na čelu. Po izvršeni slovesni otvoritvi do* ma je sledia 6]ikovit sokolski nastop, ki je zbudil pri občinstvu veliko navdušenje. številne skupine planincev so se že včeraj napotile na izlet, ki ga je organizirala mariborska podružnica SPD k Senjorjevemai domu. Krasna današnja nedelja je bila kaikor nalašč za planinsko silavje, h kateremu so se zgrnile množice planincev iz Maribora in od drugod na Kremžarjevem vrhu, kjer je bila slovesna blagoslovitev kapelice sv. Roka. Razne nedeljske vesti Trgovcu s sadjem Alojt&iju Laihu v Vo-jašniški ulici so odpeljali 12 zabojev jabolk, vrednih okoli 2000 dinarjev. Avtomobilsko kolo je ukradel neznanec s tovornega avtomobila, ki je last ruške tvor-nice za dušik. — Na Tržaški cesti je omedlela na kolesu delavka Marija Damijanova. Padla je e kolesa in obležala nezavestna na tleh. Prepeljali so jo v bolnišnico. _ žrtev pobesnele krave je postala preužitkarioa Marijia Prelogova iz Borej-cev. Z nevarnimi poškodbaimi na nogah so Jo prepeljali v bolnišnico. Mariborska pokopališča so bila t ud danes v živahnem vrvenju. Velika množica ljudi je izrabila lepo nedeljo, dia počasti spomin dragih rajnkih. Posebno mnogo darovalcev cvetlic in sveč je bilo ob grobu trpina Avgusta K ulnari ča. Blagoslovitev križev pravoslavne cerkve v Ljubljani Ljubljana, 3. novembra Včeraj popoldne je prispel v Ljubljaino pravoslavni mitropolit g. Dositej iz Zagreba k blagoslovitvi križev tukajšnje pravoslavne cerkve. Na postaji so vésokega ce"kven-etia dostojanstvenika poleg velikega števiia oocinstva sprejeli zastopniki in vojaških oblastev, med njimi komandant dravske divizije general g. Peter Nede^iko-vič L generalom g. Jovanovičem, pod ban dr. Stanko Majcen in mestni župan g. dr-Viadinur Kavui.har. Zvečer potem je bil v dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu koncert v pivslavo 700-letaiee smrti sv. Save. Pri koncertu je bil imel g. mitropolit predavanje o sv. Savi, a Srbsko pevsko "društvo iz Zagreba je pod vodstvom dirigenta zagrebške opere g. Vaiča pelo cerkvene kompozicije. Prisotno občinstvo je odlični pevski zbor burno pozdravljalo. Davi ob 9. je bila v pravoslavna cerkvi sv. Cirila in Metoda v Trubarjevem parku arhierejska liturgija, ki so ji prisostvovali poleg odličnih predstavnikov civiln h in vojaških oblastev polno številno člani tukajšne pravoslavne cerkvene o boline z delavnim predsednikom g. Ljubom Jurkovičem na čelu. .Med predstavniki oblastev so bili baii g. dr. Natlačen, župan g. dir. Ravnihar, cilični zastopniki vojaštva m drugi- Pri cerkvenem opravilu je spet odlično pel zbor Srbskega pevskega društva iz Zagreba. Po končani liturgiji je g. mitro polit Dosüe j biagoslov.il pet križev, izmed katerih so glavnega takoj potegnili na sitolp. Po cerkvenih svečanost'.h so se člana pravoslavne občine i.n drugi zbrali k skupnemu kosilu v Zvezdi, ki se ga je udeležil tudi g. mitropolit. Zvečer se je mitropolit g. Dosi tej spet vrnil v Zagreb. Poboj zaradi lepe žene Banja Luka, 3. novembra. V petek zvečer je prišlo v Kozarcu pri kožuhanju tuoščice v hiši posestnika Redžt>-ba Mesiča do krvavega obračunavam ja ined dvema fantovskima skupinama. Prepir j® nastal z-aradi tukajšnje vaške lepotice Paše Trn j-a nino ve- V to ženo. katere lepo'a ni mamila samo inladen.eev. temveč tudi oženjene nioške. je bil« smrtno zaljubi iena vrsta vaš fa nov. Lepa Paša se je že večkrat poročita, a je zmerom no begu ila od enega moža k drugemu. H kožuhamju je prviel tudi eden izmed prednji: h njenih mož. to je Asini Redžič. Prav tako ie pomagal pri delu n;ien sedali mož Ed h p m R^-šir. Ta je slišal, da je Asini prišel h kožuhamju samo zaradi tega. da bi mu s sn-!o od ved p 1 ženo. Zaradi tega je nastal mM obema r«replr. Prisotni mlade.nlci so se med prepirom razdelili na dve s'rarii in nastal ie krvav p^boj z noži in raznim orodjem. Med pretepom pa se ie zdiic.i zvrnil na tla hišni gospe dar Redžeb MešTč, ki je dobr';l ve£ vbodov z nož;. Po ubo in so se famtje raz-bežali. Pi-tv t? k a je pob^Tn.i-l domov Edh^in s Vi Pa«o, čije nesrečna lepota je zakrivila poboj. Objave Profesor France Kralj je priredil v Jakopičevem paviljonu umptnostno razstavo arhitektonskega kiparstva in oljnih slik stare Ljubljane. Ker je razstava trajala nenavadno kratek čas. kar mnogim, ki so jo še nameravali ogledati, morda ni znano, opozarjamo, da Ih> danes zadnji dan odprta. Obisk priporočamo. Opozarjamo na nocojšnji koncert slovenske moderne glasbe, ki bo ob 20. v Hu-badovi pevski d%rorani. Izvajala se ^odo dela dr. Švare, Osterca. Leskovica in Frana Šturma. Sodelovali bodo Bernot-Golo-bova, Hribar - Jerajeva. Korenčanova. Le-skovic, Lipovšek in Danilo švara. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v Matični knjigarni. Skladatelj Davorin Jenko ?e je rodil 9. novembra 1. 183Ö. V P?tek 8- t. m., to je na večer pred stoto obletnico, priredi Glasbena Matica Davorinu Jenku na fast slavnostno akademijo v dvorani Filharmo-nične družbe. Na sporedu bodo izključno le Davorina Jenka dela. ki jih bo izvajr.lo nad 250 sodelavcev. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 4. novembra. Direktor Campa. Red B. Torek. 5. novembra. Zaprto (generalka». Ljubljanska dram;!. Opozarjamo na nocojšnjo Uprizoritev Kranjčeve izvirne drame »Direktor Campa« za red B. V sredo bo premiera nove Golieve ljudske žaloigre >Bratomor na Meta vi«. To najnovejše delo priznanega dramskega pisatelja bo i ."do brez dvoma na našem odru velik uspeh. V glavnih vlogah nastopijo Marija Vera, Mira Danilova. Levar. Kralj in Skrbinšek. Režija je Cirila Debevca. Za red C. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 4. novembra. Baletno koncertni večer. Izven. Znižane cene. Torek, 5- novembra. Faust. Red A. Ljubljanska opera. Nocojšnji baletni večer bo eden izmed najlepših baletnih večerov, kar smo jih imeli zadnja leta. Nina Kirsanova je odlična plesalka, ki je izšla iz šole znamenite ruske plesalke Ane Pav-lovne. Prav tako izvrsten je njen partner J Anatol Žukovski, ki je danes prvi plesalec beograjskega baleta. Operni pevec Bc-! ris Popov pa je nam vsem ljub in dober i znanec in visokočislani umetnik. Program bo visoke umetniške vrednosti. Veljale bodo znižane cene. Opera >FausU se ponovi v torek za red A. — Drevi ob 19. bo v operi sestanek vseh p.n- statistov in sta-tistk, ki so sodelovali pri »Kralju Edipu-. Uprava gledališča prosi vse. ki bodo sodelovali pri >Aidi«. da se javijo ta večer v I operi. Hod Gala v Abesiniji Zanimivosti iz življenja prebivalstva v pokrajinah, ki jih želifo zasesti Italifani »Jutro« je nedavno obširneje poročalo o vladajočem abesinskem plemenu Ainhara, ki gospoduje v vsej Abesiniji in po čigar zaslugi se je vsaj delno dvignila prosveta. Ne bo pa odveč, če se seznanimo z drugim važmm. zelo številnim, vendar pa zelo jodložnim plemenom, ki se imenuje Gala in ki je naseljeno zlasti tudi v onih pokrajinah, po katerih hrepenijo Italijani. Rod Gala je hamitski, vendar se je s časoma močno premešal s semiti in z drugimi plemeni. Zlasti je bil velik in odločilen vpliv črnega elementa. Moški kakor ženske so temnopolti, kodrastih las. Zlasti moški so vsi kratko ostriženi, dolge lase je redko videti. Samo posamezni junaki, ubijalci bivolov, se radi postavljajo z dolgimi kodri. Za lepotičenje uporabljajo moški -kakor ženske različna olja in mastila Otroci pa šo posebno srčkani s svojimi frizurami: na sencih so popolnoma obriti, samo po glavi nosijo lepo pleteno kito. dekletce pa nekakšen venček s fonzuro: Oblečeni so vsi zelo skromno. Dekleta nosijo navadno le-srateo. otroci pa nekakšno haljo, ki jim pokriva hrbet in prsi, dočim je spodnji, del gol. Vsekakor pa tudi popolnoma nagi otroci niso nikakšen čudež, saj niti odrasli ne skrivajo preveč svoje lepote pred soln-cem in ljudmi. Ženskam služi za okrasje zlasti srebro, rade pa kupujejo tudi bakrene in medeninaste prstane in obeske. èe pred dobro polovico stoletja so bili Gala nomadi, večni potepuhi s tropi svojih koz in govedi. Zdaj so ustaljeni poljedelci. Kdor potuje mimo Hararja, Dederja, ali še zlasti po okolici Aksuiiia, postane pozoren na dosti lepa polja, na plantaže kave, na razvodne jarke, na živino. Največ pridelujejo prosa, lz katerega pečejo kruh, nadalje je priljubljeno zamorsko žito durha in pa nekakšna črna žitarica dagusa, iz katerega 'pridelujejo nevarno opojno žganje araki. Od sočivja sta. zlasti priljubljena grah in bob, od drugih živil pa čebula, , čefen. ohrövt in kroiiipir. Ker dame iz rodu ; Gala navadno niso dobre kuharice in rajši čenčajo, kakor da bi se brigale za pošteno kuhinjsko umetnost, se neredko primeri, da možje jKidlegajo zastrupljenju zaradi slabo kuhanega krompirja, ki je v Abfsi-niji čisto svoie vrste. Gala orjejo z navadnim lesenim plugom, ki pa je na konici okovan. Polja ja meja obdelovati, ko se prične deževna doba, žanjejo pa. čim nastoni suša- Hudi škodljivci posevkov so opice, zlasti paviani in merkovice. Za stražarje so na robovih t'io-ljan, na drevju ali na kolih postavljene posebne kolibe. Cim se pojavijo tropi opic, zàènejo straže strahovito razsajati, da prestrašijo živali. Da bi jih streljali, nimajo denarja, kajti strelivo v Abesiniji ni tako poceni, da bi si ga mogel privoščiti skromni kmetovalec. V zapadli i Abesiniji slovijo Gala kot dobri živinorejci, ki gojijo govedo zavoljo mlečnih izdelkov, kakor zaradi mesa. Poleg govedi imajo dosti ovac, še zlasti pa koz. Ondotne krave dajejo le malo mleka, . katero spravljajo moški v velike, ožgane lesene posode. Mleko je zatorej neprijetnega okusa po oglju in ta neprijetni prikus ima potem ludi surovo maslq, ki je v Abesiniji splošno zelo priljubljeno, vendar pa za Evropca navadno neužitno. Kokoši imajo Gala obilo, na trg jih no.-ijo cele ure daleč po solncu. zvezane za noge, viseče navzdol. Ab,esinski med je okusen in vonjav, žal pa se hitro skisa, ker ga čebelarji puste zmešanega z vsenij satovjem in tudi s čebelami vred. Kolibe so pletene iz bičja in ločja, obložene z blatom. Oprava je seveda .bedna, v kolikor se o njej sploh more govoriti-Kdor premore kakšen polomljen stol, je že kar ponosen nanj, in sicer zato ker baje niti vsa amharska gospoda ne premore ali noče imeti stolov. . . - Na trgu. kjer prodajajo Gala najrazličnejše pridelk • in kamor prihajajo iz daljnih krajev, i/, vse dežele, se tujec lahko nagb'-da tipov in po.-ebnosti. Ampak tudi sam je največja posebnost in ga takoj obkrožijo trume radovednih moških. Se bolj seveda babnic in otrok. Skoro nemogoče I jih je neopazno fotografirali. Nekateri ni zagrinjajo obraz, da iih ne bi napadli uroki, j Drugi, prosvetljenejši in veljavuejši moški pa se postavljajo v pravcato napoleonsko pozo. Kakor veste, je v Abesiniji kot plačilno sredstvo najbolj priljubljen tolar z glavo Marije Terezije, kot drobiž pa srebrni groš, ki ga imenujejo tamun. Ampak tamun se mora svetiti, bleščati. £e je denar očiščen z milom, ga ne sprejemajo. Zato preizkušajo denar med usti. z jezikom, in zavrnejo vsak z milom očiščeni novčič. Življenje je sila skromno. Samo vj-sji uradniki in fevdalci si privoščijo obilje, óni imajo tudi boljša stanovanja, a preprosto ljudstvo je zadovoljno, če si s čemerkoli napolni želodec in se potem nasrka krepke medice, ki jo imenuje teč, ali pa nekakšnega piva, ki se imenuje tala. Po uživanju žganja arakija pa navadno nastanejo krvavi spopadi in poboji. Črna kava je zadnja desetletja splošno udomačena tudi v Abesiniji. Misijonarji različnih veroizpovedi so v Abesiniji pridno na delu in lahko se reče, da je njihov vpliv znaten. Zlasti mladina že v precejšnji meri uživa njihovo vzgojo. Domače prebivalstvo, v kolikor ue pripada divjim plemenom, jim ni nenaklonjena. Pod vplivom krščanstva bolj in bolj jeiijuje mnogoženstvo. Zlasti v plemenu Gala moški skoro nimajo več kakor po eno boljšo polovico. Sicer ni mogoče govoriti o kakšni enakopravnosti, vendar pa žena tudi ni preveč zapostavljena in preveč navezana k delu. ker pač vse abesinsko prebivalstvo ni prehudo nagnjeno k pridnosti. Moški se navadno zadržijo povsem stran od žensk, kakor da sta to dve ločeni skupini. Le redko kdaj vidite iti moške in ženske skupaj. Zlasti odličnejši Gala potujejo vedno tako, da ima mož svoje in žena svoje spremstvo. Poroka je drag in pompozen obred. Ženin mora nevesto kupiti, navadno plača zanjo okrog 500 tolarjev. Kupčija je lahko usodna, ker ženin neveste navadno niti ne pozna. Ce potem mlada ženica v zakonu ni zadovoljna, se lahko vrne k staršem in zahteva doto nazaj, toda to samo v doM enega leta. Pri poroki pritiče važna vloga starešini oziroma tovarišu, ki si ga je bil ženin izbral za cerenionierja. èe nedavno je bila njegova glavna naloga v tem. da je nevesto pred poroko pomazal po v?em životu z maslom. V ženi novem spremstvu so mladeniči v telih šamah. oboroženi s sulicami in ščiti, prepevajoči in plešoči. Razvratnost je tu in lam velika. Tem bolj žalostne pa so pogrebne svečanosti- Mrliča pokopljejo takoj tisti dan, ko je umrl. Njegov grob krasi kopica preprostih kamnov. Pretresljivo je kje v samoti ogledovati grobišče, kjer počivajo navadno žrtve razbojnikov, ki so sposobni spraviti človeka s sveta za malenkosten plen. Zlasti karavane so izpostavljene razbojniškim napadom in kdor ie kdaj prisostvoval pokopu žrtev, kjer oni. ki so od karavane preostali, tožno prepevajo ob pokopu nesrečnih tovarišev, ne bo teh prizorov nikoli pozabil. Tam v guderski divjini in v dahskih stenah je smrt dohitela že marsikaterega iskalca zlata iz rodu Gala V divji samoti naletiš na posamne grobove, često tudi na majhna pokopališča, zlasti i pri Guderi. Silna tropska mrzlica kosi ne-j ušmilieno, da zlasti v vroči dobi ne mine j dan, ko ne bi kdo izmed številnih iskalce^ zlata omahnil v smrt Vse štiri točke včerajšnjih tekem so odnesli Zagrebčana — Tablica se je docela spremenila — Izgledi Primorja za vstop v ligo so minimalni Komaj 14 dni je tega, ko smo zabeležili dvojen uspeh Ljubljane proti Zagrebu. Bili smo ga iskreno veseli, ker smo videl' v njem nagrado za dolga prizadevanja, obenem pa korekturo raznih naklepov, po katerih naj bi se Ljubljana izločila iz državnega prvenstva. To je bilo pred 14 dne vi. l'o teh dveh tednih sta si stali zopet po dve moštvi Zagreba in Ljubljane nasproti v borbi za kvalifikacijo v državno prvenstvo. Tokrat se je Zagrebu posrečila revanša. tembolj izdatna, ker je prišla že v zaključni fazi in se z njo bistri položaj v korist Zagreba. Prhnorjaši so na »lastnih« tleh oddali obe točki Hašku. kateremu so jih odvzeli v Zagrebu. Ni bila to velika bitka, kje so one velike tekme, ona lepa nogometna igra, ki jo je včasih proizvajal Hašk? Pri-morjašem se je nudila prilika, da se nekoliko izvlečejo iz zagate, zamudili so io. Iz Zagreba se jim v drugič, ko bodo igrali proti Gradjanskemu. najbrže ne iro posrečilo odnesti obe piki! Belo - zeleni so šli tokrat v Zagreb po 1:3. Precej so na boljšem od *vojih riva-lov. Imajo že eno piko več od njih, potem pa igrajo zaključno tekmo doma proti Haš Uu Videli smo. da Hašk ni nepremagljiv, če se jim bo posrečilo odvzeti mu obe piki, jim drugo rilento ne uide. Še danes se ne ve. kdo bo šel naprej, kdo bo zaostal. Med prvim in zadnjim «ta EESi Hašk s Primer] e ti 1 (2°.®) Hašk: Grims — Slivak, Golac — Wolf, Gajer, Kunst — Jeren, Fink, Horvat, Lei-nert, Sram. Primorje: Logar — Zemljak, 11 assi — Kukanja. Zavrl, Boncelj — Janežič, Pupo, Jež, Bertoncelj, Uršič. V zelo skromni igri je Hašku uspela revanša. Odnesel, je iz Ljubljane isti rezultat. s katerim so se iz Zagreba vrnili Primo r jasi. Sama igra je bila mršava, brez vsake vsebine. NUi eno niti drugo moštvo se tudi za trenotek ni dvignilo iz splošne dekadence. Bilo je na polju nekaj nekoč slavnih imen, danes spadajo že vsa med staro šaro. Po poteku igre bi bil sicer lahko rezultat tudi drugače izražen, vendar v bistvu ne bi bil spremenil ničesar. Dejstvo je, da nastopajo v naših moštvih že leta in leta vedno isti igralci, ki so svojčas pokazali. kaj so se v mladosti naučili, danes pa niso več v stanju naučiti se česa novega, mnogo pa so že pozabili. Naj napravijo pot mlajši generaciji, da vidimo, kaka l'o naša nogometna bodočnost. To velja v enaki meri za naša i za zagrebška moštva! Zagrebčani so res pokazali, da ni nobena umetnost odvzeti jim točke sredi Zagreba. V svojem moštvu so imeli kolikor toliko solidno obrambo, ki je lahko uspevala samo proti mehkemu napadu, kakor-šnega imajo sedaj Primorjaši. Grims seje parkrat odlično izkazal. Branilca sta dooro razdirala. Vsa srednja vrsta je potrebovala pol igre, da je prišla do neke skupne igre, stranska branilca sta se vsaj v nadaljevanju igre uspešno potrudila, _ Gajer pa je vzdržal do konca pod povprečnostjo. Napad je imel ves čas dva igralca: Horvata in Finka, ostali trije niso bili niti v polju niti pred golom problem za nasprotno oNrambo. Na gol je ta napad dal vsega tri strele, dva sta obsedela, drugih situacij pa Iii bilo. da bi jih bilo vredno omeniti. llaškovci so včasih znali navdušiti vsaj s svojo igro. Sicer so jim vedno očitali hiperkombinacije, toda bili so vsaj tehnično nad svojimi protivniki- Podoba je, kakor da so tudi ob to svojo prednost. V borbi proti Primorju ni bilo sledu one znane kombihatorne igre, kaj je potem še ostalo od Haška? Zmagal je nad moštvom, ki še nekam za silo drži skupaj! To je prava slika današnjega moštva Primorja. Sicer se je moštvo precej boli potrudilo kot pred tednom Držalo je igro krepko v rokah od začetka do konca. Pri t^m so se pa pokazale velike vrzeli v vseh delih. V obrambi je bil llassl še pred par tedni v formi, sedaj se je sicer trudil, toda koliko napadov slabosti je imel' Pri vsem tem je bil Zemljak, dasi samo polovičen branilec, še vedno boljši. Logar j-! v gola držal, kar se je držati dalo. več ni mogel. Morda bi bil preprečil prvi zgo-oitek, če bi si bil pravočasno upal izteči iz gola. Ali stvar je bila še daleč v polju. Drugače oa je parkrat reši! nekaj zelo težavnih zadev. Srednja vrsta je predvsem zopet bolehala na srednjem krilcu, ki je s polno močjo vzdržal donre pol ure Mnogo je grešil Boncelj z uhajanjem na sredo, odtod je tudi mogla nastati situacija, ki je povzročila prvi gol. Sicer je srednja vr.-ta do polčasa obvladala položaj in je zalo tudi moštvo r>ilo stalno v ra-padu. V napadalni petorici je igral v prvem polčasu notranji trio. Krili — kot da jih ni bilo. Uršič je v borbi zgubil vsako žogo, zato se je borb skrbno izogibal, Janežič pa nikakor ni mogel v pravi polet. V drugem polčasu se je znatno popravil, pripravil je edini gol. zamudil pa je še par podobnih prüik. Bertonceli se je tokrat vidno potrudil, Jež ]e bil zelo počasen, a Pupo garač kot vedno v polju, pred golom brez sape. Vse premalo so streljali na gol, zato tudi niso mogli zaokreniti poteka dogodkov v svoj prid. Kako so igrali Začetne akcije pripadajo domačim. Takoj preidejo v ofenzivo, toda do zaključnih potez ne pride Haškove obramba ima sicer mnogo toda ne težkega posla. Dc 15. min bijejo šestkrat s kota proti Hašku, prvič pa se jim nudi šansa v 18 min.: Jež je čisto na strelu, toda žoga mu pride na levo nogo in zgreši cilj. V naslednjih minutah je Pr. še vedno krepko v napadu, še ena ugodna Sansa se mu nudi. pa ostane vse pri starem, šele osmi kot je prisojen Hašku. saj doslej niti ni bilo prilike za to, ko se pa stalno igra na Haškovi polovici. Desna stran Haškovega napada rošira. Fink je na krilu nevarnejši in v 32. min. prva šansa za Haška, ki ji pa je Logar kos. Od 35. min dalje je Hašk večkrat v napadu in naposled prejme v 37. min. Fink, ki ga nihče ne čuva, dolg pas, potegne in da na siredo. žoga gre od podboja v mrežo, in 1 : 0 za Hašk. Dve minuti kasineje je Hašk zopet v napadu. Zavrl s šestnajske idealno položi Horvatu na nogo, ta se ne pomišlja mnogo in njegov strel v drugič potrese primor jamsko mrežo, Hašk vodi že 2 : 0. Protinapadi domačih dovedejo še do par kotov, toda ti ne štejejo. Tudi v drugem polčasu je Pr. stalno v napadu. Par kotov, potem v 6. min. poteg, ne Janežič, da na sredo in Jež ujame srečno na desno nogo: bomba obsedi, sedaj je samo še 2 : 1 za Hašk, in že pokopane nade se ponovno vzbudijo. Ne za dolgo. Najprej še Hašk osvobodi pritiska in preide v napad. tako da po dolgem presledku nekoliko prevlada, toda tudi njegova napadalna vrsta m pretirano borbena. Izsili serijo kotov in ob odprti igri je njen izid že davno določen- Prav proci koncu domači obupno pritisnejo. Haškovci so vsi v obrambi, trudijo se na vso moč. da obdrže rezultat — dve točki sta vredni tega truda — Hassl gre na Ježevo mesto m re9 zrevolucionira napadalno vrsto. toda proti enajstim Haškovcem v kazenskem protoni tudi boljša napadalna vrsta ne bi uspela Ostane kar pri že doseženem rezultatu. Občinstva je bilo še precej, okoli 1.000. kar v danih prilikah ni malo. S sojenjem g. Goraniča niso bili preveč zadovoljni; delal je res napake, toda v glavnem je za. dovoljil. Gradjanski s Ilirija 3 s 1 (|s@) Zagreb, 3. novembra. Danes popoldne se je na igrišču Gradjanskega vršila kvalifikacijska tekma med ljubljansko Ilirijo ki Gradjanskim. Vreme je bilo odlično in je tekmi prisostvovalo okoli 2ÜU0 gledalcev. Gradjanski : Bratulič - Bivec. Rajkovič-Jud. Premrl, Sinkovič - Ladjarevič, Novo-sel, Bok or, Antolkovič. Žalant. Ilirija: Rožič - Berglcz, Luce - Unterreiter, Sočan. Laih 11, Jug, Grinta!, Lah 1, Slapar, Doberlet. Gradjanski dobi žreb in igra s soncem. 2e v 4. min. izsili korner, ki ga reši Rožič z lepo parado. V 5. min. izvede Ilirija prvi resnejši napad, ki pa ostane brez uspeha. V 7. min. Gradjanski naglo prodre preko desnega krila. Umterreiter ne more spreči-ti tega napada in Gradjanski doseže vodstvo. 1 : 0 za Gradjanski Ilirija je sedaj močnejša na terenu ter počasi ureja svoje vrste. Sodnik greši na škodo Ilirije. Levo krilo Gradjanskega prodre samo s žogo ter v 13. min. v čisti of side poziciji efektno strelja 2 : 0 za Gradjanskega Potem je Gradjanski močnejši na terenu. Drugi gol je oči vidno depnmiral llirijane. ki občutno popuščajo. V 18. nun Unterrei-ter foula levo krilo, nakar sledi kazen sik i udarec proti Iliriji. Nedolžni strel iznenadi Rožiča in v 19. min. je postavljeno stanje prvega polčasa še vedno samo dve točki razlike, vendar je položaj vsaj za Haška v toliko jasen, da bo ostal na prvem mestu, ali pa padel najdalje na drugo mesto, ki je -e vedno sprejemljivo. Globlje kot na tretje mesto ne more več, torej vsaj ne izpade. Vsem trem ostalim moštvom pa preti še vedno poleg drugih tudi zadnje mesto. Po teh dveh tekmah sta padli ljubljanski moštvi na zadnje in predzadnje mesto ter je tablica do poslednjega kola naslednja : Hašk 5 3 0 2 14. U 6 Gradjanski 5 2 1 2 12:9 5 Ilirija 5 2 1 2 8:13 5 Primorje 5 1 2 2 7:3 4 3 : 0 za Gradjanskega Obramba Ilirije je slaba razen Luceta. Najslabša sta Rožič in Un terrei ter. V 22. min. spreči Bratulič nevaren napad Laha. Ilirija se je nekoliko zbrala, vendar pa daleč ne igra tako dobro, kakor v svojih zadnjih nastopih. Terensko je sicer močnejša. njen napad pa ni nevaren Tempo tekme popušča i:n igra postaja pri stanju 3:0 nezanimiva. V 43. min. ustavi sodnik napad Ilirije zaradi roke Doberleta. V splošnem se lahko reče, da je bil Grad- j j ansaci v prvom polčasu boljši, nevarnejši j in tudi uspešnejši. Prvi gol je zakrivila ili-rijattska obramba, ki se ni mogla več znajti. Tudi napad je bil nervozen. V drugem polčasu predvaja Ilirija mnogo boljšo in lep'o igro. Grintal je sam pred golom, a branilec ga ruši. Kljub protestom j občinstva sodnik ne diktira enajstmetrovke. ! Tudi Gradjanski igra boljše kot v prvem polčasu. Gradjanski zadržava igro in hoče držati rezultat. Pri I liri jam i h se odlikuje zlasti Sočan. V 17. mnn. strelja lepo leva zveza Gradjanskega al* Rožič efektno drži. Rožič se ie popravil Iliriia igra po zemlji, obvlada teren toda nima resnejših -'ans Sodnik ne vidi očitne roke Premerla pred kazenskim prostorom. Sploh je sodmik sedaj slab ter je publika zaradi tega neraznolo-žena. V 33. min. kazenski strel proti Grad-janskemu. ki ga strel ia Sočan. Iz gneče rezultira edini gol za I liri io 3 : 1 za Gradjanskega Ilirija igra zelo gentlemainski. čeorav nima izgleda, da popravi rezultat. Občinstvo je z igro Ilirije zadovoljno. V 40. min. je padel najlepši gol dneva, ki ga pa sodnik ni priznal. Ilirija je lepo kombinirala, pre-lgrala vse vrste Gradjanskega in Sandi je z neznatno bombo na pas Slaparja zabil žogo v desni gornji kot. Toda sodnik kljub protestu publike gola ni priznal. Ilirija ne popušča ter je stalno v napadu. Ves drugi polčas je Ilirija terensko pre- I vladovala ter je bila nadmočna. Vse njene vrste so funkcionirale dobro. Po igri bi moral biti rezultat drugega polčasa za Ilirijo ugodnejši. Lahko se reče. da zmaga 3:1 za Gradjanskega ni realna Ce bi se bila Ilirija otresla treme v prvem polčasu, bi bil rezultat gotovo drugačen. Sodnik Si ti č iz Spbtu tekmi ni bil kos. GrešiJ je mnogo glede of sidea. Ostale kvalifikacijske tekme V Beogradu Jugoslavija : Radnicki 1:1 (oso) V Osijeku Concordia : Slavija 2:0 (1:0) V šibeniku Slavija (Sarajevo) : Osvit 2:2 (2:2) V Novem Sadu Vojvodina : žak 6:0 (3:0) V Zemunu Bask : Sparta 6:1 (1:1) V Ntšu Gradjanski (Niš) : Slavija (Skoplje) 1:0 (1:0) železničar jesenski prvak mariborsko — čakovskega okrožja v zaključni igri jesenskega prvenstva je moral Rapid pustiti obe točki ČSK Maribor, 3. novembra. Na igrišču Rapida se je danes popoldne vršiila zadnja jesenska prvenstvena tekma v mariborsko - čakovečkem okrožju, in sicer med Cakovečkim SK in Rapidom. Tekma je bula za Rapida velike važnosti. Zaradi tega je tudi bilo zanimanje precej veliko. Toda -Rapid je danes bndko razočaral vse svoje pristaše in sta tudi obe točki odšli v Čakovec. Taiko je ostal Raipid v jesenskem prvenstvenem tekmovanju brez vsake točke. Prvo mesto v prvenstveni tabeli je bilo odločeno že prejšnjo nedeljo ter so si naslov jesenskega prvaka priborili odlični Železničarji. Na zaključku jesenske sezone je tablica naslednja: Železničar 3 3 0 0 7:1 6 ČSK 3 2 0 1 9:4 4 Maribor 3 1 0 2 4:9 2 Rapid 3 0 0 3 3:9 0 ČSK : Rapid 4:2 (2:0) Tekma je mnogo obetala predvsem zaradi lepe igre, ki jo je Rapid pokazal prejšnjo nedeljo proti Železničarju. Toda današnja igra ni bila niti senca od one pred osmimi dnevi. To velja za vse formacije, predvsem za napad Pogrešali pa smo tudi ela>n in požrtvovalnost, brez katerih se ne da zmagati. Napadalci so bili mnogo prepočasni. in to zlasti v kazenskem prostoru nasprotnika. kjer so jim skoraj vse zrele žoge pobrali branilca ali pa vratar. Tudi glede kombinacij je moštvo ostalo precej dolžno. Igralo se je tja v en dan, ne da bi igralci gledali, kam se žoga podaja. Odtod tudi netočnost pri napadalnih akcijah, ki so se razen tega le redko zaključile s strelom na gol Krilci so imeli zelo malo zmisla pri podpiranju nanada, a tudi defenzivno se niso posebno izkazali. Kljub temu pa |e bila ta formacija še najboljši del moštva. Obramba ki ie b la skoraj v vseh letošniih trikmah steber moštva, je danes odpoveda- la Nič ni bilo videti sigurnosti v startu in tudi lepi osvobodilni streli so bi/li zelo redki in sta prav vse 4 gole zakrivila branilca. Vratar Pelko je branil, kar je mogel, ni pa bil v vseh akcijah siguren. Tudi čaikovčami niso pred vedli igre visoke kvalitete, vendar pa je bila njihova igra mnogo koristnejša. Imeli pa so velik plus v svežem startu. Razen tega so fantje zelo hitri. Skoraj vse napadalne akcije so vprizo-rili po krilih ter tako ustvarjali številne kočljive situacije pred nasprotnikovim golom. Prav s tem načinom so presenetili domačine, ki kriloma niso posvečali prevelike važnosti. Krilska vrsta je pošiljala svoj napad neprestaino naprej. Razen tega pa se je z uspehom udejstvovala pri obrambnem poslu. Branilski par gostov je bilo zelo težko obvladati. Odlikoval se je pred vsem z lepimi osvobodilnimi streli. V svojem vratarju imajo Cakovčani izborno moč. V splošnem se je igralo zelo fair im tekma skoraj ni sličila borbi za točke. V 22. min. je desno krilo gostov d-oseglo vodstvo. V 28. min. je postavil vodja napadalne vrste Cakovčanov rezultat prvega polčasa na 2:0. V 10. min. drugega polčasa je Rapidovec Maric znižal na 2:1, v 23. min. je desna zveza gostov zvišala na 3:1. v 3*>. min levo krilo na 4:1 in v 43 min. je vodja Raipidovega napada Heller postavil končni rezultat 4:2. Sodil ie v splošno zadovoljstvo g. Jordan iz Ljubljane. Pred pričetkom tekme so fuoi-čas, živahen po igri in izmenjavi napadoy. Po izenačenju takoj v prvih minutah je sledil napad Jadrana in se je vse ^ do zaključka stanje živahno menjalo. Jadran je tik pred zaključkom dosegel še peti gou Sodil je g. Volčini z Jesenic dobro in objektivno, vendar premalo energično. Jadran se ie z današnjim uspehom povzpel v našem okrožju na prvo mesto s tremi točkami, na drugem je Gorenjec, Jesenice. 2 točki, tretja pa je šele Ilirija z 1 točko. To stanje bo ostalo do spomladi. Kakor rečeno bo morala Ilirija postaviti v borbo z Brodom tako družino, ki bo tudi taktično znala uveljaviti svoje sposobnosti, sicer b0 naslov državnega prvaka ostal v Brodu. če tudi imamo v državni reprezentanci kar tri naše igralke. Prvenstvo dravske banovine v talile tenisa ki se je končalo včeraj v dvorani hotela Miklič je dalo naslednje rezultate: Prvenstvo moštva si je osvojil Hermes, druga je Ilirija, tretji Korotan Ljubljana, četrti Maribor. Rezultati: Hermes: Ilirija 5:4, proti Korotanu 5:0, proti Mariboru 5:2. Ilirija: Korotanu 5:0, proti Mariboru 5:0. Korotan: Maribor 5:4. Double gospodov:!. Nagy Žiža (Ilirija), 2. Kosmina Lazar (Hermes), 3. in 4. Djinovski — Zornada in Dekleva — Kovač. Juniorji (25 tekmovalcev) : V finale sta se plasirala Senekovic (Maritor) in Lazar (Ilirija). Finale še ni končan. Mixed double: 1. Konenko — Djinovski, 2. Bačič — Zornada, oba para Hermes. Single dam: Prvakinja je postala gdč. Jerka Tavčarjeva (Ilirija), ki je premočno zmagala, 2. ga. Konenko (Hermes). 3. in 4. sestri Bačič (Hermes). Na startu ni bilo obeh odličnih Ilirijank Dečmanove in Grziničeve. Single gospodov: 30 tekmovalcev. V finale so se plasirali Kosmina (Hermes) z zmago nad Weissbacherjem, potem Ziža (Ilirija) z zmago nad Drove-nikom. Marinko (Hermes), ki je premagal Djinovskega in Grzinič (Ilirija), ki je odpravil Horvata (Hermes). Ostale rezultaie bomo še objavili- ge. Farcasami aretiran Curili, 3- novembra, d. Pretekli lorek sta bila aretirana dva madžarska dijiaika, j ki »ta bia osumiljena tatvine. Pri telesni preiskavi so našli predmete, na podlagi katerih so pričeli sumiti, da je eden izmed njiju, Karel Strasser, morilec ravnateljice obrtne šole v Bukarešti ter polkov" nikove žene ga. Farcaeanu, ki jo je 2:t. septembra, ko se je pelj.a,:a iz Bukarešte v Pariz preko štajerskega, vrgel neznanec skozi okno vlaka, potem ko jo je oropal. Aretirani Stra-s-ser, pri katerem so našli nekaj predmetov umorjenke, je šele p" trdovratnem tajenju priznal, da ;e gospo Fareai-acu sunil med vožnjo skozi odprto okno vagona, ko je Stada na sedežu ter brska'a po svojem kovčeku, ki je bil na mreži za prtljago. Nato je ukra !el 11 ene kovčege, v katerih -'e bilo poln? nekaj dragocenosti tudi 4.000 francoskih frankov v bankovcih. Po umoru ie odpotoval v gvico. kjer je prej stučAral. IVioar :e med tem že zapravil. Vteku preiskave so tudi motovili, da je Stra.sser podaril svoji gospodinji kožuh, ki po ga spoznali kot la is t ge. Farca«anu. V Strnssenevem stanovanju so našli ukradeno prtljago umor. jehke. Dn^i p'-etira.ri dijak ni v nobeni zvezi z umorom. Vremensko rorocila Visok pritisk vlada na vsem evropskem kontinentu. Pretežno js.?ro vreime v Srednji im Južni Evropi, ciklon nad Atlantskim oceanom. Kraljevina Jugoslavija: Pretežno jasno po vsej kraljevini z ju t m o meglo v savski, vrbaski in primorski banovini. Temperatura je nekoliko padla na severu in se zvišala na južni polov'ci države. Brod na Sa-ri 0. Mostar VI stopinj. Napoved: Pretežno oblačno po vsej kraljevini s poiačenj'?m vetra z juga in vzhoda. Morda bo deževalo na skrajnem severozapadu Temperatura se bo nekoliko zvišala Pisalni stroj moderne znamke najbolje ohranjen, se poceni proda. Naslov v vseh fìosl. jJutra«. TEDEN DNI FILMA „Vse zaradi muzike" Velefilm z glasbo velikega komponista Franca Liszta V Ljubljani se nam obeta zanimiv film »Vse zaradi muzike«, ki mu je snov prevzeti po znanem romanu Ernesta von Wol-zogena »Der Kraft-Mayr«. Skrivnost tega posrečenega filmskega dela je v tem, da je režiji uspelo vedro noto filma spretno in okusno preplesti z resno glasbo velikega komponista Franca Liszta. Tako je nastala glasbena veseloigra, ki jo gledaš in poslušaš z užitkom. V filmu nastopa tudi sam mojster Franc Liszt, ki ga igra Luis Rainer s prav posrečeno masko. Nadalje nastopajo poleg drugih že naši dobri znanci Paul Hörbiger, Sehaeffers, W'üstova, Hardtova in Schmitz-ova. Režijo je vodil Larmine Gallone, ki je režiral tudi prvi Kiepurov film »Mesto pesmi«. Film govori v pospešenem tempu pestre veseloigre, ki zavoljo obilja glasbenih do-mislekov in posrečenega posredovanja klasične glasbe navdušuje občinstvo, o uspehih mladega glasbenika — Lisztoveja častilca in o njegovi borbi, da bi si pridobil kraljico svojega srca, pri čemu ga do konca zmage spiemlja pretresljivo komična smola umet- mojstrom in kmalu postane najbolj priljubljeni Lisztov učenec. Liszt je imel takrat številne vnete častilce v Berlinu, Rimu, na Dunaju in v Weimar ju. Sreča je bila Flo- Luis Rainer v vlogi skladatelja Liszta in Sibila Schmitzova v vlogi llonke Badaczeve. nika. Prve nežne vezi njegove mlade ljubezni do očarljive mlade dame iz najboljše berlinske družbe, Tekle Burmeestrove, so pretrgale gospa mama in zlohotne govorice nevoščljivega tovariša, ki ga skuša povsod onemogočiti. Toda prava umetnost mladega Floriana Mavra doseza kljub temu uspeh. Po posredovanju ' dobre znank«?, Lisztove učenke llonke Badaczeve, sme igrati pred Paul Hörbiger in Karin Hardtova v vlogah Floriana Mayra in Tekle Burmeestrove rianu zvesta, zakaj njegov tekmec, nesposobnež in zaročenec kraljice njegovega srca, s svojimi slabimi kompozicijami ni imel sreče pri mojstru. Toda Tekla, ljubosumna na Ilonko, zbeži pred Florianoin v Berlin in Liszt mora naposled skrbeti za to, da lahko novopečeni profesor Ma>'r in dvorni kapelnik v Münchenu po veliki soareji v palači Fockenburgu pritisne svojo ljubljeno Teklo na srce. Mentaliteta ljudi z vsem zanimivim ko-loritom tistega časa, vedra in resna glasba, spretnost nadarjenega režiserja in posrečena zasedba vlog dovolj izpričujejo kakovost filma. Naj ob tej priliki navedemo nekaj podatkov o velikem skladatelju Francu Li-sztu. Rodil se je 1. 1811. v Raidingu pri Šopronu na Madžarskem kot sin upravnika Esterhazyjevega veleposestva. Že zelo zgodaj je kazal veliko glasbeno nadarjenost. S pomočjo kneza Esterhazvja je dobil za šest let štipendijo, ki nni je omogočala nadaljnjo glasbeno izobrazbo. Na Dunaju je bil učenec mojstrov Czernega in Salierija. Potem je napravil koncertno potovanje v Paris, kjer je tudi poučeval glasbo. L. 184? je prepotoval vso Evropo in v Weimarju je bil 12 let dvorni kapelnik. L. 1861. se je naselil v Rimu in se je posvetil kompoziciji. Umrl je 1. 1SS6. ^Nfegova visokost služitel}" To filmsko veseloigro, ki je povzeta po drami Carla Rossi er j a, bomo v kratkem (videli v Ljubljani. V filmu nastopa priljubljeni nemški humorist Ferdl Weiss, ki igra dve vlogi, kneza in služitel ja, z ne-dosežnkn humorjem. Vsebina posrečene veseloigre je v kratkem nastopna: Knez Kristian XVII. ima dvojnika: slu. žitelja Antona Hessdörferja, ki ima svoj prostor pred kneževim dvorcem. Knez prepušča opravljanje državnih poslov svojim ministrom in se rajši posveča lovu. Policija zahteva od Hessdörferja, da si odreže brke in s tem zmanjša podobnost s knezom. Hessdörfer se temu upira, gre v av-dienco h knezu, ki ga pa pregovori, da menja z njim vlogo. En dan vlada Hessdörfer malo kneževino. Sprejema avdience prisostvuje veliki predstavi v operi in pri tej priliki obredi napredovanje svoje hčerke Katrce, plesalke pri baletu. Na koncu pa kot knez še lahko reče svoje mišljenje nasproti svoji ženi, česar sicer doma ne sme storiti. Knez kct sluga prav tako doživlja razne pustolovščine, tako da ga naposled aretirajo zaradi prevelikega politiziranje in razžalitve kneza -—• samega sebe. Po mnogih veselih zapletkih knez in služitelj spet menjata svoji obleki. Slu- žiteJja Hessdörferja kot »narodnega muče-nika« burno pozdravljajo, ko prihaja iz vapora. Drugo jutro stoji Hessdörfer spet na svojem starem prostoru pred dvorcem, a brez brk- Odrezal si jih je prostovoljno iz prijateljstva nasproti knezu. Filmski drobiž Igralec Nils Asther je prišel nedavno v London, kjer bo igral v Grunesovi režiji glavno vlogo filma »Corbalova ženitev«. Freddie Bartholoinew, nov čudežni filmski otrok, ki se je prvič izkazal kot sinček Grete Garbo v filmu >Ana Karenina« bo igral tudi v filmu »Kapitan Courageous« po noveli Rudyarda Kiplinga. Willi Forst je osnoval svojo posebno iilm-sko družbo s sedežem na Dunaju. Priljubljena ameriška filmska igralka Sylvia Sidney se je pravkar poročila z new-yorskim založnikom Bennetom Cerfom. Francozi nameravajo za 40 letnico odkritja kinematografije postaviti bratoma Luniièroina spomenik v južnofrancoskem pristaniškem mestu La Ciotat, kjer sta izdelala prve filme. Pravkar so dokončali zunanje posnetke »Carskega sela« v Bolgariji, zdaj pa bodo idelali še notranje v berlinskih ateljejih. Za filmsko opereto »Vesele žene« sta bila med drugim angažirana Leo Slezak in Magda Schneider. Za glavno žensko vlogo v drugem Shako-spearejevem filmu ^Dvanajst noči«, ki ga izdeluje Maks Reinhardt za družbo Warner, je bila angažirana Marion Davies. Prvi film te serije >Sen kresne noči« že igrajo po vsem svetu. Zvonimir Rogoz je odigral glavno vlogo v češkem filmu »General &tefanik«, ki kaže življenje tega češkega narodnega junaüa. Ar tur Robison Iz Nemčije prihaja vest. da je tam umrl nadarjeni nemški filmski režiser Artur Robinson v 47. letu- Rodil se je v Chicagu, študiral v Nemčiji, bil doktor medicine, toda prakse ni nikoli izvrševal. Postal je časnikar, pozneje igralec in naposled re žiser. j Prvi film je režiral že leta 19l6 z Jan-j ningsom v giavni vlogi. Zadnja leta so bili • njegovi glavni filmi »Med večerom in jutrom«, >Sence«, »Pietro — korzar«, »Mary j Dugan«, »Knez Voroncev« in prav pred kratkim govoreča verzija »Praškega študenta«. Dva dni po zaključku tega filma je podlegel nevarni operaciji. Ce pregledamo njegovo celotno delo, moramo reči, da je bil eden izmed pionirjev modernega filma in kot takega ga bo Nemčija, ki je zadnje čase pregnala vse svoje najboljše režiserje, ker so bili židje, težko pogrešala. Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po za-gatenju, prinaša uporaba FRANZ-JOSEFOVE grenčice prijetno olajšanje. „In življenje gre dalje..." Praški listi prinašajo prve ocene tega filma, v katerem igrata glavni vlogi Zvonimir Rogoz in Ita Rina. V splošnem trdijo Komarji i *, Ita Kina vse te ocene, da je film zelo posrečen, zlasti fotografsko, in da odkriva docela nova pota v filmski umetnosti. Film je bil posnet v štirih jezikih. Ali veste • • • ... da porabi Kay Francis na leto dvajset ustnih črtal? ... da kadi Adolphe Menjou cigarete, ki so izdelane posebej zanj in imajo njegov monogram? ... da Chaplin ne more videti nobene ptice, ne da bi pri tem prebledel? ... Da ima Shirley Templeova zmeraj najmanj osem mačk okoli sebe? ... .da vzreja Erich von Stroheim v svoji vili pajke in pravi o njih, da so inteligentnejši od marsikaterega igralca? Takšne duhovitosti pošiljajo razni filmski reklmni strokovnjaki v svet. Ali so resnične, ne vemo. Verno pa to, da ljubitelji filma niso tako naivni, da bi lahko vse take neumnosti prebavili, in da bi filmska reklama lahko postala počasi malo resnejša. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! e • @ Zdaj bo zima in ptice bodo stradale Usmilite se jih ! Človek si takole napravi sam majhno zabavo. Na balkon mu pade nekaj drobtin ikruha, d'a »am ne ve kdajj in kako. Pa pridejo vrabci, dva, toni,je, plašno, potulje.no, kakor bi slutili past. Oprezno se približa ■kuštrav potepuh dirobtinam, poskakuje oboli njih, hitro oograbi eno ?.li dve in odleti-Potem pa prižene lakota ali požrešnosl še drugega in tretjega. In ko drobtin e ni več, sedajo na žleb in od strami gledajo, ali bo še ka j priletelo... Če jim stalno mečeš dirobtime, se te navadijo ala so zmeraj okoli balkona, če se jiim približaš na meter ali dva, niiti ne zbeže In če jim ničesar ne vržeš, te ozmerjajo. Da, ozmerjajo. Le postlušaj jih! Pet takih stalnih goltov imam. Dva sta fu ha. pretegnjena—letošnja mladiča morata bi.tr. Eden je debel in neroden, kakor tisti >sinko Debel,inko«, ki je pred leti strašil po zadnji strani »Jutra«. Eden je brez leve nožiee, — siromak je najbrž, v mladih padel iz gnezda. Invalid mu pravim. Peti je najhujši. Star mora že biit.i in najbolj nesramen je. Na glava ima pravo plešo in v repu dve peresi na »redi zasukani kakor rep pri letalu. Ta s>i zmeraj prisvoji največji rajon pri drobtinah im gorje tistemu, ki se mu preveč približa. Zažene se vanj in nastane pretep, da se vse kadi. Kakšno pero ostane potem vselej na balkonu. Zla-s!i tist: b~ez noge je siromak, kadar se spo-primeta. Nič ne pomaga, če odprem vraita na balkon. Trije zbeže, borilna pa ostaneta, dokler eden izmed njriju premagan ne pobegne. In kakšen joj nastane šele. če se priklati kakšen neznan vrabec, ali pa celo pMč druge sorte. Takoj ga preženejo in nikoli ga ni več nazaj. Zdaj, ko se že bliža ziima, se od balkona skoraj ne ganejo. Seveda, po okolici je že vse prazno. Tistih nekaj vrtičev, ki so se sramežljivo stisnili med mestne hiše, ne da l dovolj brane. Druge stranke v hiši imajo začelo zmrzovali. Vrabc-i se že zdaj stiskajo bolj sami vase, da jim skoraj možic ne vidiš. Slutijo, da bo kmalu mraz. Kaj bo potem? ALi jim bodo ostali zvest« vsi tisti, ki so jim že doslej pomagali? Ali se bo našel še Iodio, nov, da bo poskrbel itudi za tiste ptice, ki bodo oez zimo pritisnile v mesto, med hladne zidove, ker na polju ne bo ničesar več? Upajmo, do bodo. Saj gre v vsaki družini toliko jedii v nič. Ostankov, drobtin, kii jih zmeče gospodinja v smeti- Naj j.iih rajši položi na okno, da ne bodo ptice trpele laiko- Komarji so neprijetna nadloga človeku, gotove vrste so naravnost opasne) ker prenašajo razne boiezm n. pr. maiarije. V naši banovini nahajamo slednje le na ne. katerih krajih, dočim v ostalem ta opas-nost ne obstoja, pač pa značijo nadlogo vsled pikanja ponoči) ko se jih človek ne more ubraniti. Jajčeca ležejo v plitve močvirnate vode, mlake in jarke, ki so zagoščeni in je vsled tega odtok vode otežkoien, odnosno voda popolnoma zastaja. Samice leže približno 300 jajčec, iz katerih se razvije okoli 1 cm dolga ličinka, ki živi v vodi, ter prihaja na površje od časa do časa, da zajame zrak V kratkem času se ličinka zabubi in kmalu se izleže razvit komar. Ves ta razvoj traja v ugodnih okoliščinah okoli 30 dni. torej jako kratek čas; zato je ta nadležni mrčes tudi tako mnogobrojen. To pa je potrebno zaradi ohranitve vrste, kajti sovražnikov — ptic ki jim služi za hrano, je dosti. — 20 dni po končanem razvoju že leže komar jajčeca, torej doseže v zelo kratkem času spolno dozorelost. Jajčeca leža. komar v kupih, ki leže na površinif ličinke pa vise v vodi skoro navpično od površine navzdol. Predpogoj za razvoj in obstoj komarjev je, kot omenjeno, stoječa voda in močvirnata tla. To so predvsem zamočvirjena porečja, močvirja, zaraščeni drenažni kanali, potoki, odkoder zamaka voda travnike in jih spremeni v močvirja, dalje mla_ ke okoli hiš. odprte gnojnice itd. V nočnem času prihajajo komarji tudi v hiše skozi odprta okna če gori luč- Ob nastopu hladnega vremena pa si poiščejo zatočišča v temnih kleteh, hlevih in sobah po kotih. Kako se najbolj uspešno ubranimo te nadloge? To je vprašanje, s katerim se pečajo oblastva po vsem svetu, kjer žive komarji, posebno še tam, kjer prenašajo tropske bolezni. V te svrhe se trošijo ogromne vsote z večjim ali manjšim uspehom. Princip v borbi je, da se komarjem onemogoči razvoj. V prvi vrsti se to doseže z regulacijo rek in z izsuševanjem močvar s pomočjo drenažnih jarkov, ki naj omogočijo hitro odtekanje vode. Jarke in potoke je treba trebiti, odstraniti vodno rastlinstvo, da voda ne zastaja, isto tako tudi grmičevje. Gladki bregovi in tekoča voda komarju ne nudijo prilik za zalego. Tolmune odnostno mlake in opuščene vodnjake je treba zasuti. Jarki in mlake okoli stanovanjskih stavb se morajo zasuti.; vsi odpadki naj se odlagajo v greznice. Smetišča in greznice morajo biti v zemlji in tesno zaprte? Stanovanjski prostori, kleti, hlev in ostali prostori naj bodo svetli, zračni in skrbeti je treba za snago v njih. Rečne regulacije, izsuševanje močvar zahtevajo velike investicije tako da se dado izvesti le s pomočjo banovine in države. Trebljenje jarkov, zasipanje mlak in tolmunov, čistoča okrog hiše, v hiši, po gospodarskih poslopjih ter na dvorišču se da doseči brez večjih denarnih žrtev, le vzgojiti je treba kmetovalca in mu pred-oü t^ koristi, ki jih ima od tega. žal pa je baš ureditev gnojišč po modemih hi. gienskih principih zvezana s stroški, ki jih v teh časih že marsikateri kmetovalec ne zmore več- Istotako je z ureditvijo stanovanjskih in gospodarskih prostorov. V bližini mest so kmetova stanovanja že večinoma svetla, prostorna in zračma, istotako tudi hlev in ostalo. Po deželi pa sir te prilike večinoma še jako žalostne. So be so majhne, sajaste, hlev teman, vzdu. šje zadušljivo. čast o so stanovanjski prostori in hlev pod isto streho ali pa vsaj blizu, namestu da je med njimi primerna razdalja. Tu svetovati je pač lahko, izvesti nasvet pa je skoro nemogoče, ker primanjkuje denarja. Vendar bi se dalo kmetovalca vzgojiti k čistoči, redu, da bi vedno vsaj vsako leto pobelil stanovanjske in druge prostore, temeljito očistil hlev in uredil dvorišče. Saj bo imel koristi od tega on sam! Paziti je treba na to, da se v mraku v naših krajih ne prižge luč ob odprtih oknih, kar privablja komarje posebno v jeseni. Priporočljivo je tudi vedno pregledovanje prostorov, posebno kleti, hleva ter pokončavanje komarjev. Najenostavnejši in najcenejši način je mehanično pokončavanje. V poštev prihaja tudi dalmatinski prašek zoper mrčes (pyrethrussa), ki ga je treba razpršiti ali sežgati dailje obrizgavanje sten s formaldehytkalijevim milom itd. i Končno še nekaj o pikih in njih posle, dicah. Priporočajo se razna mazila, tekočine, ki naj preprečijo pikanje. Vsa ta sredstva so problematične vrednosti. Po piku je pa najbolje, da se opikano mesto namaže s salmijakovim cvetom, kar preprečeni vse neprijetne posledice n. pr. srbež. Težkih posledic tak pik običajno itak nima. če bi bil otok jačji in večje bolečine, zadostujejo večinoma hladni obkladki s svinčeno vodo, da dotično mesto zopet splahne. Iz akvaristove torbe O izdelovanju akvarijev in drugo Polagoma prihaja zima. Snežno beH vrhovi ohlajajo ozračje. Tudi 6neg se taja čez dan v spodnjih legah in mrzle vode šume navzdol ohlajajoč potoke in reke. V tem čaisu si poišče večina rib svoja prezimovališča, a naši saliuonidi razen smLca, lipaina in šarenae se dtfiste. November in december kot poslednja meseca v letu sta tudi za naše akvarije gotovo naj,gorja meseca. Kratki so dnevi, svetlobe nam manjka. V tem čiusu je treba razredčiti rast-ilne, je treba čistiti in, če ni akvarij v dobrem stanju, je bolje da ga ponovno uredimo. Take preureditve so pa seve le izjeme, sicer se pa menja vsak druigi mesec le tretjina vode, s čimer dovajamo rastlinam novih anorganskih snovi, ki jih stara voda nima, včasih pa, ko je bilo ak-varistovstvo še v povojih, so menjali vodo vsak dan, ker niso imeli rastlin in jim niso bili znani medsebojni odnošaji rib in rastlin, ki si v stoječih vodah, a zlasti r akvarijih, omogočajo svoj obstoj. Tudi glede tehnike izdelovanja akvarije" smo napinedo vaili. če pogledamo akvarije izdelane proti koncu preteklega veka, opazimo marsikaj nepotrebnega, kakor posebna ležišča za stekla, pojačano kovinasto ogrodje, posebne noge, okraske, napravo za vodomet in pipo za odtok vode. Dandanes sestoji ogrodje iz kotnega železa ustrezne širine in debeline, kar je odvisno od dimenzij akvarija samega. Tuidi debelina stekel in kovinasta plošča na «in« sita odvisni od dimenzij akvarija. Namesto kita uporabljamo rajši snov za izolacijo morskih kablov. S to snovjo pokrijemo najprej kovinasto dno, potem pa navpične robove stekel v kotih. Na še mehko snov na dnu pritisnemo stekleno ploščo in steklene kose v kotičke stebrov. V takih akvarijih nam je mogoče gojiti tudi morske živalice, ker kljubuje snov za izolacijo kablov morski vodi, kit pa ne. Tudi gornji del ogrodja je treba namazati s to snovjo, sicer železo zarja vi. Za morsko vodo si mnogi omislijo akvarije iz samega stekla, kar pa ni priporočati, ker radi počijo in so mnogo dražji kakor opisani. Berlinski akvwisit Kari EL Noack priporoča v tedenskem vestniiku za akvarije ia terarije nastopne dimenzije stekel, kotnega železa in pločevinastega dna: Za akvarije do 50X05X25 cm ustreza kotno železo 15X15X2 mm, steklo 2 mm, kovinasto dno limm; za razmerja do 55X25X2i5cm železo 20X20X3 mm, steklo 3 mm, mm, dno 2 mm. Za večje akvarije je vzeti sorazmerno več. Tako je na pr. 500 li-tenski akvarij Kfluba akvaristov v Ljubljani nastopnih dimenzij: 140X70X50 cm, železo 3SX36X 6.5 mm, steklo 15 mm, d.no 6 m,m. Važno je, da ostane med robovi stekel v kotih navpičnih stebrov vsaj presledek 1 do 2 mm. Akvariji izdelani na pocülagi gornjih podatkov so takorekoč večni. Kakor že svoječasno omenjeno, žhri v dolnjem toku naših rek neka ribica, ki je silno lepa in zanimiva. Okun (lAcerina cernua) je to, ki je posebnež, kair se tiče ponašanja v splošnem, a zlasti po načinu kako si prilašča hrano. Obe hrbtni plavuti sta zna is li v eno, barva tropa je zelo lepa marmorirana, gobček podstojen, oči velike Kar.se tiče lepote, tekmuje lahko z ameriškimi ositriži, kakor so svetlikavec, bisernik in pavlinček. V akvarijih Slovenije je malo znan, ker ga, najdemo šele v izli v nem delu Krke in niže čuditi 6e moramo, da ga ni v L,jubljansiki in Mariborski kotlini, dasi ni le prikladen za akvarije, temveč je tun li odlična riha za športni ribolov. Kdor ve, kako popade šarenka svojo vabo, si bo tuidi lahko predstavljali okuna, samo s to razliko, da okun takoj pobegne, s čimer postane sunek, ki ga čutimo v roki še bolj izrazit. To rrbo ■bi bilo treba prenesti tudi v naše mrtvi-ce in na Barje, 6 čimer bi bilo ustreženo akvaristom in športnikom. * < mŠP-' H' i: ìli GUMBI! za damske in moške obleke, plašče, suknje, lišp, perilo, za* pestne in ovratne, zaponke vseh vrst, sukanec, čipke, razne trakove, lastike, svilo Primor, Kronsko in Gulliver, krpanec, naramnice, kravate, ovratnike, žepne robce, Geibšild volno, pa volo: nadalje D. M. C. IN C. M. S: PREDMETE zimsko trikot perilo, nogavice, rokavice, čepice-baretke, ter razno kratko in galanterijsko blago, šolske potrebščine, in zvezke, pisemski, krep, svileni, trgovski, uradni papir, ko verte in razne razglednice priporoča po najnižjih cenah tvrdka OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA — PRED ŠKOFIJO 15. Na debelo! Cene nizke! Na drobno! GRAMOr. PLOS OE Kamenjamo: Za S staje io dop La filo Din 30.- dobite «no novo po itbiiil Lačni kljuni prosijo ., pa tudi že 6voje stalne ptičje odjemalce Menda je med ptiči preskrba lačnih precej bolje urejena katkor med ljudmi. Naši brezposelni bi bili lahko veseli, če bi imeli vse tiaiko lepo organiziramo. Pa bo le hud'o, ko bo zapadel sneg in bo te. Hvaležne ji bodo za ta. In užitek je gledati drobne sirote, Jci vse premrle sede na oknu ali baLkonu in pobirajo drobtine. Dobro delo je to, kii nrič ne stame. In tudi znak srčne k u liure je, kii smo je mi Slovenci še zelo, zelo potrebni! B. R. Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d., Zagreb, ódd.: Kozmetika Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja n konzorcij »Jutru* Adoli JEUbnikar« — Za Narodno tiskarno d. d. kot Öakarnarja jfeano Jezerček» — Za iaamtai dei jl ft^pnpryri Jtcriz Omak* s fftihltiiil.