___   44    ------
Volkodlak.
Hrabri Vanija koraka                        Vanija strahii trepcče,
Neki dan domu. na noč,                    Da se ježi las mu vsak,
Ino mrzlo pot pretaka                       Misli si, da gloda — žveče
Sam skoz mirodvor gredoč.               Mrtvih kosti volkodlak.
Tiho šlataje grobove                          „Joj ! Gorje! gotovo mene
Se ne upa dihati,                               Zdaj požrla bo pošast,
Kar zasliši — huj — glasove.         Le molitev jo odžene,
Ko bi grizel kdo kosti!                     Da zgubi do me oblast."
Je li volkodlak tam sedel? Vanija — prestrasno res! Mirno na grobovih snedel Vkradene kosti je — pes!