Stav. 8 Poiamezna ffevflka 20 stouflfc V Trstu« v titrtik 6. Januari* 1921 Posamezna številka 20 stotink 1*1MH XIVI irhaj« — izvsemli ponedeljek — v«afc dan z)tifraN — V*4ni$tv«: ulici sv, IVantitka Asifikeg« iir/. 20 i. nadstropje. — Dopiši na) s« poflljito ui*4-nštvii. - Nerrankirana p!««* m n« sprejemajo, lokopM s« nt vrtitjo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsoreij lifti fldinosti. — Tisk tiskarne lidinost. — Naročnina znaia na mesec t 7.—* pol ieia L — In celo J«io L bO—. — Telefoa uredništva in uprave štev. U-57. EDINOS ?0Mfneine Številke v Trsta fn ofcjSH?I no 19 »Totlrlk. — CTgtitf se ¥ HrokmM ene Kolone (77 — Ogl*7. Hi in fnternticllonam -Malo vas je in ms ti sto po- večini ko* (Tumisti, v*eči, internacij onalci! Zato fiam je pa<\vseenoT 3te li Jugosloveni ali Italijani!« Mnogokrat sem sliSal take besede in začel razmišljati, so ti utemeljene ali ne? Jn priznati sem moral slednjič, da je to vsaj deloma in formalno — resnica. Res }e. Toda. poizkusa j mo poseči globlje! iščimo vzroka temu efektu! Ni treba pa, da gremo predaleč. Do* volj so nam zadnji dnevi in dogodki zadnjih, mesecev. Razburjeni fanatizem sekte nekakih italijanskih »boksarjev« (kitajska verska družba) nam je pretil h smrtjo; in mi smo morali molčati in prenašati udarec golobradih kiičačev, ki so s svojim divjanjem metali blato na čisto italijansko zastavo. Molčati smo morali. In to je ogorčalo, krčile so se pesti. Malodušnost je zavladala v duši mnogih našincev. Tn tu zdi se mi, je treba iskati causa rei. Malodušnost se je polagoma izpre* min jala v brezbrižnost. A ta brezbriž* most je (in forma) ... internacijonala. Internacijonalizem našega ljudstva je prav za prav skepticizem njih duš. In* ternaeijonaJci »so«, ker vidijo v tej stran* Ki moi in iščejo zato pri nji zavetja. In, ic pojde po aneksiji mila naša troboj-niča v grob — četudi le začasen — se bodo tudi mnogim našim »internacijo* nalcem« solzile oči in zopet krčile pesti. Kri ni voda. Ljubezen prirojena človeku, vzplamti (morda tudi le začasno) in vest Se bo oglašala. To, vidite, je internacijonalizem tistih, k* so jim s silo zamorili duševne čute, jim napravili dušo podobno stroju, ki dela čicer vse po določenem redu, ki ga po vodi en človek, ne da bi sfroj vedel, kaj tlela! Tako je 5 njimi! Zaspal je v njih ti* Sti čut, ki je pravzaprav znak človečan* stva. Morda zahruvne, ko bodo čitali te vrstice, kakor otrok, ki je razbil krožnik, tn se brani. Toda resnica ie, da resnica v oči bode. f)a je to moje sklepanje utemeljeno, je dokazala že Rapallska pogodba. Naši > rdeči« so krčili prste in ne ravno pri* jazne besede so šle na naslov ministra Trumbiča. Ali so bile te besede upravi« čene, ali ne — to tu ni važno. Vidite, kako vzplamteva vendar le % časih plamenček ljubezni do narodal Kakor pri svetiljki. v kateri ni olja... V nas primorskih Jugoslovenih je čut iodoljubja tako globoko zasidran, da £a ne more izruti nikdo,.. Potlačiti ga n>ore za čas — in v tem slučaju se po* javlja pa v konvulzijah — in neredko prodirajo v takem slučaju pridržane in iidušene solze na dan, neredko šepečejo ustna: Mea culpa, mca ma.\ima culpa! pride izpoznanjc — za nekatere morda prepozno. Ti izginejo kot »internacijo* nalci« v valovju tujinstva. Ko začujejo ti ljudje kedaj sloven* sko govorico, domačo, blago donečo, nekdaj priraščeno njih srcu, pride kletev iz njih ustr ali pa bodo — plakali. Kdor ne ljubi svojega rodu. svoje krvi, svojega rojstva, svoje grude: nima duše. Toda mi vsi jo imamo,..! V tem je naša nada, naša vera, naše življenje! Jadranski. , Romunska 1o oboroženo posredovanje t za soBdcn nastop. Vlada je storila vse. na vzhodu da najde o*©He, ki *o v zvezi % akcijo v N-fic^^ Jonescu, da bi bila njegov«- država, eko treba, pripravljena poslati eno al! dve diviziji kot ojačenje angleško * grških čet v Carigrad in Dardanele. Na sejah Zveze Narodov v Ženevi je Romunija večkrat izjavila, da je pripravljena poslati v Armenijo ek&pedlcijski voj 40.000 ga doma in ustavitev lista »Zora« se je izvršila v popolnem miru in redu. SPLIT, i Ko je tukajšnja pokrajinska vlada sprejela proglas osrednje vlade gle^ i de komunističnega gibanja, je ukrenila! vse potrebne odredbe za varnost. Dose* daj se ni v Dalmaciji opazilo nobenih! znakov o pripravah za revolucijo ter in mir. Ko* nje svojega politikov se je izjavila prota temu. da bi fosila »Oslobodi en je«, se romunske čete porabljale zunaj 8e- Nova vlada in delavske organizacije se vidi. da so zaslepllen! rn zapeljan! piv ! svojih demagoških voditeljh. Izvoz žita iz Jugoslavije BELGRAD, 4. Z odlokom začasnega finančnega komiteja je odobren kontin-gent 14.000 vagonov žita za izvoz v ino* zemstvo, _ Stoli lit flnglcSkt vtotte nesprstf firfti ostane lelipreRienieno Čiščenje Reke mož. Politični krogi v Romuniji tega ne <> Paravan « rev pozdravljajo in opozicija raste proti vladata v deželi POP^n red Take Jonescu od dne do dne. Večina mumsti so ustavili # izdajanj sarabije. Vladen nostop proti kemimistom Poćetek vladne akcijo proti komunističnemu poizkusu uprizoriti dr2*vni preobrat. Je naznanil s sledečim uradnim progiasomi »Od več a^rani in Ls zanesljivih virov so državna oblast va doznala, da razkrojni ia rcakcijff-narni elementi pripravl(ajo te dni napad na državo, njeno ustrojstvo in drfavnl red. da bi po ruakcm boljševiikom vsorcu razruSUi vse, kar obstafa d-\no« rak ono v, ustanov ter javnih in privatnih dobrin, namesto tega pa da postavilo kakor na Ruskem oblast nekaterih ljudi, ki bi raspolagali » življenjem, svobodo in imetjem državljanov, na£» dr4a-vo pa da otvorijo iavaziji tujcev. To imenujejo oni diktaturo proletarijata in, ker smatralo nažo državo samo za en sektor na fronti v borbi, ki jo vodijo bolfSeviki proti v«emu svetu, hočejo o re — oni sauill Vspeh komunistov na volitvah ni zmaga, ampak poraz stran* ke. V industrijalcih krajih, kjer prevladuje proletarijat, hrvatakl komunisti nI* so zmagali. Svoio številno večino so po? kazali samo v kulturno in narodno zas ostalih krajih. Njih zmaga je izraz na* cijonalnega boljie\-lzma, ki pa a socija* lizmom toliko »veze, kot njegov alter ego — Radič. Ko bi se v konstituanti držali svojega programa, bi bili komuni* sti navzezaanje Se morda zanimivi. Ali naši komunisti so se izneverili komunističnemu programu. V politiki podpis rajo buržuazijo; v časopisju, na shodih, pa jo preklinjajo. Politična metoda komunistov je podobna tistemu oslu, ki se je oblekel v fevovo kozo. Propovedujejo o revoluciji delajo pa čisto »purgarsko« politiko. Ako pojdejo komunisti po tej poti, izgube vsa, kar je dobrega v stran* ki; ostane nepomembna sekta omeje* nih fanatikov. Glavni sunek pa zada komunizmu brezciljno, neopravičeno in nepripravljeno proglašanje štrajkov. — Tako označa sedanje komuniste organizator in dosedanji voditeli komunistične stranke na Hrvatskem. Menda bo slika odgovarjal* resnici. Saj si smemo misliti, da jih ravno on najbolje pozna! Značilna epizoda se je odigrata — kakor poročajo bel* grajski listi — povodom obiska delega? tov Radičeve stranke v klubu zemljo-radnikov. Ko so Radičevci obrazložili svoje stališče, je vstal skrbski kmet Šu-madincc Dimitrija Popadič in izvajal da srbski seijaki dobro vedo, da tvori srbski kmetski stan pretežno večino v Jugoslaviji; zato pa tudi ljubijo svojo novo domovino, za katero so žrtvovali svoja življenja. Srbski kmetje so vodili dolgoletno borbo za ujedinjenje našega naroda, vodili so to borbo v solunskih rovih, skupaj ramo ob rami s prestolo* naslednikom Aleksandrom. Toda srbski kmet ne pozabi nikdar, da sta kralj Pe* ter in regent Aleksander, potomca srb= skega kmeta iz Sumadije, dva sinova svojega naroda. Po teh besedah je Ra-dičev delegat in poslanec Kovačevič stopil k Popadiču, ga objel, poljubil in mu rekel: Tega mi nismo vedeli, ako bi to vedeH, bi preložili republiko za po» znejši čas. — Srbski aetyačkl poVfanci prl= povedu je j o, da Radičevci niso taker nevarni. kafcor se govori o njih, ampak da LONDON, 4, Agencija Reuier objavlja sledečo vest: Angleška vlada ne namerava izpremeniti svojih uradnih od« nošajev z atensko vlado, bodoči odno-šaii med Grško in Anglijo bodo odvisni l od obnašan ja grškega naroda. Ako se . 0 , j ratifikacija sevreske pogodbe s strani Kako se legijonarji odpravljajo z Anglijo še ni izvršila, jc to predvsem OPATIJA, 5, Razen prvega oddcLka j posledica dejstva, da le bil angleški par* legijonariev, ki je odpotoval včeraj predi; lamenr silno zaposlen z drugimi vpra« poldne, je odpotoval včeraj popoldne sanji, toda po najnovejših dogodkih se drugi oddelek okoli .->00 mož. Drugi od- pričakuje, da je postal položaj na (.izdelki. vštevai 22. naskočni legijonarskl kem in na vzhodu bolj lasen, da se tali* oddelek, so bili skupljeni v Divači, od; koder nadaljujejo po železnici na Be* neško. Po morju je odpotovalo v Pulo 300 nerednih mornarjev. Vojno ladjo »Cortelazzo« so odvlekli v Pulo. Gene* ralu Ferrariju so bili izročeni konji in materijal, ki je bil last redne vojske. Umrl je še en ranjen meščan, .tako da znašajo izgube med civilisti 4 mrtve. Poškodovanih hiš ie 12. Po mnenju izvedencev bi bilo treba za popravo 350.000 Jtr. Kako so se obnašali arditi na Krku CRKVENICA, 4. Dasiravno so na otoku Krku vsi župniki dosedaj opravljali cerkvene obrede v staroslovenskem jeziku, so naročili arditi, da morajo od< slej darovati mašo v latinskem jeziku. Povsod na otoku Krku so izvajali arditi teror* Fašistovska zarota proti Giolittiju RIM, 5. Tukajšnji list Tempo« jav* Ija, da so bili zasnovali prvaki fašistov* ske organizacije zaroto proti življenju ministrskega predsednika Gjolittija. V zaroto da so bile vpletene osebe u mili* jonarskih finančnih krogov, krščanskih in judovskih. Tudi par zaostalih gene; ralov. Iz Trsta so bile prišle v Rim tri osebe nalašč za to, da bi izvršile napad proti osebi ministrskega predsednika. Iz stare in nove Rusije Amerika dala Poljski 40 milijonov doc Jarjev za zadnjo vojno proti Rusiji \VASHIN G T ON, 4. Senator Reed je izjavil v senatu, da se je porabilo 40 od 650 milijonov dolarjev, ki so bili dovo* Ijeni za evropejski tajni sklad, za vzdr* ževanje poljske vojske na objnem polju. Senator je dostavil, da poseduje listine, ki dokazujejo resničnost njegovih izjav. Krasin zapusti London prihodnjo soboto LONDON, 4. Krasinov odhod je do* ločen končno za prihodnjo soboto. V času njegove odsotnosti aa bo nadome* j šč&l Klicne. Glavne določbe angleško ? ruske trgovinske pogodbe LONDON, 5. »Times« piše, da vse* buje trgovinski dogovor med angleško in rusko vlado med drugimi tudi sledeče določbe: Ustanovi se družba & glavnico 10,000.000 angl. funtov. Eno polovico vplača Anglija, a drugo Rusija. Dru/ba bo imela en sedež v Angliji m enega v Rusiji. Sovjetska vlada bi imela v Rusiji monopol kupčj, dočim bi skupina angleških trgovcev dobivala polovico vsega dobička. Glavnica bo brezobresfc* na 10 let, a potem bi znašale obreitl 5/o. Glavnica bi se povrnila po 20 letih. Poiofrd oh Bolesiru, kokar w vldlid Romuni PARIZ, 5. Romunski poslanec Gregor Filipescu je dal »Journalu« sledeče iz jas ve: Pred svojim odhodom sem se po* govarjal z vojnim ministrom, generalom Rascheano, ki se je bil ravno povrnil z nadzorovalncga potovanja po krajih oh Dnjestru. Ni bil v skrbeh in je rekel, da so vasi onstran romunske meje na sovjetskem ozemlju napol puste in njihov živež je neznaten, dočhn imajo kmetje v Besarabiji, kjer je bila zelo dobra leti* na, vsega v izobilju. Da bi se preprečilo, da ne bodo hodili bolj še viški vojaki plenit črez romunsko mejo. je odredil general Rascheano, da se ima organizirati dejansko nadzorovanje meje v svrho od* bijanja vpadov lačnih- tolp. Izvršene smrtne kazni v tnescu oktobru v Rusiji DUNAJ, 4. Listi priobčujejo naslcd* njo listo žrtov boljševiškega terorja na Ruskem v mesecu oktobru: 3 osebe so bile usmrčene radi špijooaže, 14 jih je bilo usmrčenih radi nepokorščine na* sproti vojaškim ukazom, 65 radi pobune, 160 radi dezertacije, 59 radi protirevo* lucijonarne propagande, 23 radi neod> daje orožja, 20 radi pijanosti in eksce^ sov, 29 radi neizpolnjevanja uradnih dolžnosti, 131 radi raznih zločinov. Metričnl sistem v Rusiji KOD AN J, 4. Dekret sovjet, vlade določa, da se 9 1. januarjem 1924 v Rusiji vpelje metrični sistem. V državnih obratih pa se bo metrični sistem uporabljal le od !. 1922 dalje. Koliko premoga je dala ruhrska kotlina v preteklem mesecu decembru BEROLIN, 5.. Kakor pravi vBerliner Tagblatt«, jc bilo izkopanega v ruhrs skem okraju v toku meseca decembra 7,096.000 ton premoga. ko nastopi z ratifikacijo. Angleška vlada se- nikdar ni zanimala za pogajanja med carigrajsko vlado in MuŠtafo s Kemal* pašo. Njej ni o teh pogajanjih nič znano. Priprave m itiedzavszitiški sestanek v Parizu PARIZ. 4. List «Temps« piše: Francoska vlada ie odposlala včeraj v London, Rim in Bruselj brzojavke, v katerih predlaga, naj bi se čim prej \ ršil en sestanek med glavami zavezniških vlad. Francoska vlad«, ne označa kraja, kjer bi se lahko vršil ta sestanek, pač pa naznanja, da jI je čas med 7. in 12 ja-nuarjem na svobodno razpolago, da se udeleži projektiranega sestanka. Temp« dostavlja, da je francoski ministrski predsednik, ko je včeraj sprejel angleškega in italijanskega poslanika, nasto* jal na važnosti, ki jo pripisuje projekti« ranim razgovorom. PARIZ, 4. Odgovarjajoč na noto, a katero predlaga francoska vlada sestanek zavezniških ministrskih predsednikov, pravi angleška vlada, da se strinja glede potrebnosti enega bližnjega sestan* ka vrhovnega sveta v Parizu, da bi pn vsted predicločih poslov želel«, da bi sc sestanek, katerega je predlagala francoska vlada za konec tega tedna, nekoliko odgodiL Rzgovori v svrho končne določitve dneva za to konferenco se nadaljujejo. Tudi fital^janska vlada se je priključila predlogu ?a sestanek vrhovnega svet«, LONDON, 4. Po listih sodeč hc bo vršila konferenca zavezniških ministrskih predsednikov proti koncu meseca januarja v Parizu. Konfcrenca bi pro* uče vala poročilo marSala Focha o raz? orožitvi Nemčije in bi odločevala o stališču. kt ga bodo zavzeli zavezniki nasproti Nemčiji. Vprašanje povračil bi se vnovič pretresovalo in proučeval M sc tudi grški položaj. Bruseljska konferenca BRUSELJ, 4. Zdi se, da bo konferenca izvedencev, ki se je imela sestati v Bruseliu dne 11. januarja, odložena ia nekoliko dni. da bodo mogli zavezniki izpopolniti svoje listine. Prof. Erae«st Denis umrl PARIZ, 5. Emest Denis, profesor mo= derne zgodovine na pariški Sorbonni, io umrl. S smrtjo prof. Erncsia Periia ie bridka izjub* za kolo lirtih francoskih u£en)»kov, ki »Uo l« znameniti zastopniki ta ali one znanstvena temveC tudt odkrito»rffni prijatelU vsega Slovenstva. Eden takJnih j m bil p&k. lirao^t Denf». V ob»h svojili 3<|o do vinskih upi®* h pred ia med rtA* no j* vedno odločno branil pravice podjarmljerJl: «lovarslcih narodom, ki blit hloicni nevf.rnoJti vseneiusk® poplave. Pred kratkim se jo bavil pok. proJ. Erne*i De-n'i v Pragi La drugod po Čchoftaviii. kaoner ^a Ju bilo privabilo fl\o zanUnanje za novo 9l»vanAo državo. Čehi so mu prirejali povsod n^rat^nojt veličastne sprejeme kakor Hh jo pač zaslužil ugledu; paijateU češkega naroda, italibojf je hotela neureča da je pifkojnik na svojem učnem potovanju pko^t ČellOsla^^k, nevarno zbol»l. Uko d;i se mora ' jH*ve dni decembi'a mc«eca po nasvetu ifdr*.vniJa> ■ nemudoioa povrniti v Pariz, !ncr jla Io ugrabil* kruta smrt. Knho se ie potopil parniK „Santa mtWA VILLAGARCIA, 4. ^Santa Uabella-se je potopila ob 2 zjutraj. Potniki so blK presenečeni v spanju in tako se razume, da jc med rešenimi največ mornarjev Valovi so vrgli ladjo na Skolje, ki so jo prcsekli na dva kosa. Ladja se je tako| pogreznila. ->»Sania Isabcllaot ie bila oddala znamenja za pomoč, toua potopdla se je. preden je imela čas označiti mesta nahajanja. Vsled tega so ostale vse po^ nudbe pomoči s strani drugih ladij bre« odgovora. Morje jo vrglo polno trupel na obal. Iz zadnjih uradnih poročil Izhaja, da je bilo na ladji 240 potnikov in 70 mornarjev. Pogrešanih je torej 254. Razširjenje vojnega stanja na Irskem DUBLIN, 4. irski podkralj je raatefc« nil do nove naredbe voino stanja n* grofije Clara Watcrford, Wexford Kilkenny. V preteklem tednu ie pi pred vojaško sodišče 53 oseb, fina mi njimi, ki je pripadala policiji, je bila ob« sojena na dva meseca prisilnega dela, ker se je nailo pri njej nekaj srebrnino neupravičenega izvora. Angleška pripravljena se pogajati z De \ alero LONDON, 5. Listi potrjujejo vca<> da se je De Valara povrnil na frako, tel javljajo, da ie angleška vlada priprav* Ijena mu dati potno dovoljenje in tudi se pogajati z njim v 9vrho, da bi se na/ 51a pot do sprave. Trtu mi Imertke !d JnMi& v rtorofevmju WASHINGTON, 3. Admiral Cooits, naćekilk pomorekih operacij, je nasto* pil v svojem poročilu pred senatorako komisijo za zunanje zadeve proti vsake* mu krčenju ameriškega pomorskega pro= grama. Med razpravo je bila komisija obveščena, da gradi Japonska tri oklopa uice v Angliji z namenom, da se pospeši izvršitev njenega programa, Domale vesta Slovenci — oa delo! Prišli «o nad nas tdki časi. Mari pa bomo sedaj zalo obupavali in — drieč cc&e križem — tožili drutf drugemu svojo gorje? Ne! Nikakor! Vsakemu zavednemu Slovencu Je sedaj v doLžnort, da poučuje avojega bliinjega o 4fcJ*tvu, da ml Slovenci že tisoč let prebivamo «a tem ozemlju, kako da smo bili sužnji Avstrije in Nemcev skozi pol stoletja. Pa sužnjost naia jc obstajala prvič v tem, da smo si morali služiti vsakdanji kruh % Jopato in kladivom, dočim »o Čmeli Nemci tn Italijani dobre službe v prijetno »akurjenih pitrarnab, imeli svojo trgovino in industrijo is *o nam odkatovaii le najtežje delo. Drufo v tem, da naš jezik ni smel priti do veljave v življenju sploh. Ako smo hoteli dobiti ca -žluikft, smo morali zatajevati svoj Jezik. Torej sužnfi smo bli nekdaj v pravem pomenu besede. 7n če nočemo biti v bodeče, imejmo zavest, da ei aseramo v prvi vrsti pomagati sami. Sami moramo najodločneje, z vso energijo in z vso svojo močjo zahtevati od vlade, da nam da ljudske, srednje, trgovske in obrtne sole. Z dc!:rofescr dr. Giorgio Ravasmi v uljudno prepuščeni dvorani lecsofičnega krozeka na trgu Tom-■ laseo predavanje o najnovejših Edisonovih odkritji o stvareh onega sveta. Kaj se n« spodobi« je no\a žopna. knjižica, ki •plsuje slabe razvade ljudstva v teh slolev ter je Jako poučna za lepe vedenje pri rsaki priliki. Dobi se v knjigarni J, Steka, Trst, via Milano za. reac L 160 ali pri Anonicnem in inform. r*L--edu *Vcdež« v Mariboru, Slovenska ulica 6 za 10 kron. Društven« viiti &eatj*kobska CMD ima svoje redno sejo v petek, 7. t. m., ob navadni uri v navadnih prostorih, Nabiralke na pole z» božičnlco so naprcSene, Tiaj pele čim preje vrnejo blagajnlč^rki itsaske CMD podružnice. Vzajemno draltvo 2« zavarovanje izvine a« Proteku bo imelo svoj občni zbor v nedeljo ob 1, *':i popoldne v Gospodarskem diuitvu- Is triaikeg« Mfida Velika taviiuL Preteklo noč to odpri£ neznani tatovi s ponarejenimi ključi hišna vrat« bil« it. 6 ulice Riva Naaario Sauro. Ko so bili v ve«, »o prevrtali zid, ki loči manufakturno skladišče od veže. Po skladišču so se vse razmetali in odnesli ta 12.000 lir raznih tkanin. Lastniku skladišča PLo cinlniju ni kazalo drugega, kot naznaniti tatvino kveituri. 0 tatovih ni ne duha in ne eluha. Aretiran ropar. Pred enim mesecem smo poročali v našem listu, da je pobegnilo Le ječe, ki se nahaja v ulici Coroneo, šestero zelo nevanih roparjev, med njimi tudi neki Jcsip Furlan (tatinsko ime »Pepi Scnizzo«). Pepi Schizzo« je bil zato zaprt, ker je bil izvršil roparski napad v ulici Pa-duina. Policija si je prizadevala na vse mogoče načine, da bi prišla pobeglim roparjem na sled. Zasledovala jih |e Že en mesec; ali o roparjih ni bilo najmanjše sledi. Včeraj zjutraj so se odpravili trije policijski agentje k Furlanovi ljubici Mariji Pollanz, stanujoč v zgornji Čarboli St. 150. Pri nje; so čakali Furlana do 22. ure zvečer. Bilo je okoli 22, ure, ko potrka nekdo na vrata. Policijski agentje so stopili k vratom ter jih odprli. Zelo so se razveselili, ko jo stal pred njimi tako zaželjeni — »Pepi Schizzo-. Eden izmed policijskih agentov je šel telefonirat na kvesiuro, da naj poiljejo kanijon in Se nekaj kr. stražnikov. Kmalu nato je dospel vojažki kamjen s petimi kr. Rtražniki, kateri so zvezali Furlana in ga odpeljali v zapor v ulico Coroneo. Tam so ga zaprli v pose&no celico, iz katere so gotovi, da jtm ne bo več ulel. Zaplenjena tkanina. Pred enim mesecem so bili 'vdrii tatovi v skladišče manufaktumega blaga, last tvrdke Drufovka. Lastnik je naznanil tatvino kvesiuri, katera jc začela s takojinjo preiskavo. Kot tatova so csumili dva uradnika, uslužbena v isti tvrdki. Policijskim agentem je prišlo na uSesa, da sta odposlala uradnika ukradeno blago v Jugoslavijo. Odpravilo se Je takoj nekaj policijskih agentov v Zagreb In tam zaplenilo za 200.000 lir tkanin, ukradenih pri tvrdki Drufovka, MoS in žena oba... pijana. Sinoči je Sla 28-letna Ivanka Fragiacomo, stanujoča v ulici Mon tecchi it. 9 s svojim možem v gostilno. Tam sta začela piti vino na vse pceiege. »Kelner, še pol litra« sta »c venomer drla. Ali čez eno uro so se jima že pokazali znaki močnega vina; začela sta razbivati po mizah in so med seboj prepirati. »Kelner« in drugi gostje «o nekai Časa pcsluinli to muzika Ali konečno eo ju vrgli ven Iz gostilne. Zunaj sia «e Sele začela prepirati tako, da eo ljudje kar vreli skupaj in gledali žaljiv prizor. Ec*eda je dala besedo in konečno sta sc zakonska t popri jela. Ravno v istem času sta priila mimo prepir-ijivcev dva kr. stražnika, ki sta odpeljala že ranjeno žensko na rešilno postajo. Tam službujoči zdravnik Ji je obvezal rano, ki Jo j* imela na glavi ter Jc nato dal odpeljati v spijančevo sobo«, da se tam tztremi. S pokvarjeno ribo bi ac bH ks«aIo zastrupil. Včeraj popoldne so pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico 48ietnega Aleksandra Buvazzola, ttanu-jočega v ulici Cesare Battisti gt. 3. Buvazzola je pravil zdravniku, da fe jedel za koillo ribo, ki je dajala od sebe neprijeten duh. Čez kake dve uri je čutil v želodcu velike bolečine in v glavi se mu je delala cmotica. Zdravnik ciu je izpral eelodec ter ugotovil, da bi se bil kmalu zastrupil 3 pokvarjeno ribo, ako bi ce pozval zdravnika. Njegovo stanje je nevarno. Slabo ji Je prtilo no cesti. Ko je Sla včeraj popoldne 40letna Hermlnija Vuga, stanujoča, v ulici Campanile št. i po ulici S. Giovanni, «e je naenkrat zgrudila na tla. Mimoidoči ljudje so prihiteli takoj k ženski ter jo spremili v bližnjo slaščičarno, odkeder so potem telefonirali na rešilno postajo po zdravnika. Kmalu potem je dospel zdravnik, ki je dal odpeljati Vugovo v mestno bol-niinico, kjer so jo sprejeli v X, oddelek. Uboga revica ;e dobila pri padcu večjo rano na glavL SepSsf Planica pri VlpavL (Razno). Lisicc, štirinožne in dvenežne so pred prazniki kaj pridno Icviie prestrašene cibe po planinskih Uurnikih in dvoriščih. Takih komunističnih pojavov pa vendar še nismo bili vajeni doslej na nali grčavi, a sicer po-Sieni Planini. — Dtuzina Kobal v Strancarjih je dobila nov gostilnieki patent. — Dobili smo tudi novo drugo učno moč v osebi gospodične Milko Fajgel-neve, Ajdovke, došle iz Komna. — 6e*terim gospodarjem sa poginile kra\e. Po največ vsied težkega peredn. Manjka pač zrnato klaje, — Kupčija a vinom je nekako zaspala. Pa upamo, da znano trpežne planinska, kapljica, ki jo letes izredne kreposti, privabi vsaj spomladi svoje »tare ljubitelje. Sicer je pa vipaiska zadružna klet tudi letos pokupila lepo Število hektolitrov 510 novem načinu ukletje-nega vina. Plačevala jc po 270 L. — Za Čast* pitje rasto tudi pri nas občno zanimanje. — Izobraževalno društvo sc pripravlja za občni zbor ter snuje javno knjižnico. Ljudska du5a tudi tukaj n&če verjeti, da smo zarapaljeni za vselej. — Izdatnega dežja pau nismo imeli Že čez pol leta ne. Zato nam primanjkuje \ode. — Na Planino vedi edina, cesta in že to nam iaplra vojaška obLu»l pc noči. Kako naj prihajamo uicd arvet v teh kratkih dnevih? čas "bi že bil, da. spravijo dclična municijska akladiSea na bolj varen kraj, magari v Saharo. ^ Štanjel. Tu se bo vršil dne 7. t. m, vsakoletni jemenj za živino, na kar opozarjamo kupčevalce z živino in liaie posestnike. Iz Čepul} pri Tomaju. Tudi pri nas v Šepuljah se včasih shajajo veseli Kraševci, da *po3talvajo« teran, ki je letes prav posebno dober. Tako se je tudi na >Štefanovo« v gostilni G. seila. veselo družba starih znancev hi pri teranu ?ekla oiarsi-kaki> besedo. In glejte: pokazali so naSi vrli Kra-hovci, da ®e v prijetnih uricah spominjajo tudi reka: »S prijetnlan naj so druži dobrot* Zbrali so za tiskovni iklad s Edinosti- 29 L in 10 čin., ia 29 L za tiskovni sklad s Goriške Straže j, — Pa pokazala te je resničnost pregovora: t-Bessde mičejo, zgledi vabijo^. V sosednji «obi se je ob tej priliki tudi začelo zbirati v leti namen in z namenom, da naberejo več nego Je nabralo omizje v sosednji sobi. In naši vrli Križani, Sep-uljci to Tomajci so pokazali svojo požrtvovalnost in nabrali v resnici svoto, presegajočo prejinjo. Položil fe vsalc evoj cbolus na oltar dcmovinel KnNtovnotl In «mi«lnost •MMhft«. Ui 9« f. CboMftoa) itsrritta m al*. dsčo vssbkbo: 1. Venceriav Belfti »Detkisko blago vestje«, (Legenda) — % Acd«J CtbokHt »Sanje božičnega reCem«. — 3. Lojze Remec i »Vsčer na Not r a n fakem«, — 4. Ivan Seljani »Božična bajka«. (Sanje}. — 9. M. Elizabeta: »Sunsum corda^. — 6, Filip MarjeiJč: »Betlehemsko Dete«. — 7. Lju-devit Zorsut: »Božič v prognarstvu — Božič v domcvinii. — 8. Ivo Pregelj: »Bratom v tolažbo*. — 9. F, B,i »Nam zorijo zlate sanje*. — 10. Fraa Tratnik: »Vrabček«. — 11, L.j »Ženska to krščanstvom — 12. R, S.i »listek Jezuščeku«. — 13. Fr. Bevk: »Nekaj o đranii*. (Nadaljevanje). — 14. Brez Imena: »Pridite fc meni, vsi zemski rodovi«. — 15. Domači odmevi. — 16. Razgled po svetu. — 17. To in ono. — 18. Književnost. — S to številko je izila zadnja Itevilka I. letnika. Z novim letoin (t. J. II. letnikom) se * Mladika« preuredi. »Mladika« postane leposloven družinski list, ki bo prinašal tudi poljudnoznanstvene sestavke in drobiž, karala bo vso nažo kulturno moč in nas bo seznanjala z ostalo slovensko kulturo in s kulturnim svetom sploh. Uredništvo pravi: Njen namen je, da kaže svetu kulturo, ki smo si jo na neod-reženi zemlji sami nstvarili in d* tvori slik s kulturo ostalih naših bratov." List bo etremel za tem, da bo ravnotako mnogovrsten za inteligenco kot za kmečko in deiav&ko ljudstvo. UredniStvu »Mladike« sc je posrečilo pridobiti najcdličnejše slovenske pisatelje in peanike (dr^Detcla, dr. Lov-renčič, Pregelj, Petm&ka. Sardenko, Velikonja, MeSko, Pugelj, fcorli, FinŽgar. Remec, Česnik, Gru den, Bel^ in dr.) — „Mladika« bo a novim letom izhajala nn lepšem papirju nego dosedaj fai to dvakrat n* mesec (15. to 30.) v lepi. umetniški o premi, sa naročnino 16 L ca leto. (Pol leta 8 L, četrt leta 4 L). — Liat bo vspeval le, če ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki in nam ti pridobijo le novtlt* Agitacija ne more biti težka. Kar smo obljubili, to lahko damo, to damo, naj stori tudi naie občinstvo svofo dolžnost to na) se odzove v cbUni meri to nam pomaga dogradHt etavbo na temelju, ki muo si ga postavili. Samo trojnega nam je treba: Dela, dela In zopet dela, d« dosežemo, kar želimo. Na delo *ore} za nag edini leposlovni družinski itetl______ Gospodarstvo Ustanovitev akeijake družbe za čeho* slovenski — vzhodnoazijski trgovin* c^ki promet. »Centralkomise« (Gospo^ darslca centralna komisija), ki. so jo bili ustanovili češki !egiJonarji v Sibiriji, in katera služi trgovskemu prometu med Cehoslavijo in daljnim vzhodom, se iz* premeni s sodelovanjem banke čeho* slovenskih legij onarjev (Legionarska Banka) v Pragi v akcijsko družbo z akcijskim kapitalom 100 milijonov čeho* slovenskih kron. Imenovana banka bo bržkone v najbližji prihodnjosti zvišala svoj akcijski kapital od 20 na 100 mili* ionov francoskih frankov. »Centralko* mise« se peča % uvozom vzhodnoazij* skih surovin in z izvo2om dovršenih iz* delkov na daljni vzhod *n ima svoja zastopstva v Trstu, Hamburku, Kairu, Tiflisu, Bratislavi in v malodane vseh važnih trgovskih središčih Kitajske, Mandžurije, Japonske in Indije (Fried). Gojitev tobaka v Sloveniji Finančno ministrstvo je dovolilo, da se sme saditi tobak v Črnomelj skem, no* vomeškem in krftkem glavarstvu, v Prek* murju, to v okrajih Konjice, Celje, Ptuj, Maribor in Ljutomer. V Ptuju se osnuje poseben urad za tobakovo kulturo. Po potrebi se oenuje posebna ekspozitura za Prekmurje; v Novem mestu pa se osnuje slifcen urad, ako se izkaže, da bo zadostno veliko zanimanja za gojitev to* baka na Dolenjskem. V Sloveniji se bo sadil ve&noaia samo velikolistni ogrski tobak. Monopolna uprava bo leta 1921. plačevala kg surovega tobaka po 12, 16, 24 in 40 K, izredno lep pridelek pa po 56 K. Zi ffskmK sklad „Edinosti" Ker Janko si po Judovsko barsntal za jajca, da-ruf« Marica Petri« 9 L. ikedenjaki Janie 10 L. Na svatbi Fani ta Ij^iaca ae fe nabralo 220 L. (Darovali so: K. N. 100 L. Kompari Skrobonje. lesni trgovec v Afdov&čini 50 L, Edmund. ker je bil na koraki 10 L, Lovre, da se bi sajualu ta prot Ljiibljan 10 L, Nn Nace veseu boud, na svoj rout 10 L, Mamca, ki ie bla vesela 10 L, Pejd no sem 3 L, Kjć pojovtiinku 5 L, Zato ker je piv šarapanca 5 L, Ksm ga begegna'a in begrisala 5 L, šc j£a borao; pili, in Ženili 5 L, Pefd no v !eft 1 L, Da se po-i gliba, ker*se vkup Striha, zatu kje zalublen biu 4 L} V gcstilni Frana Grudna v NaV.rc.Hni nabrali pod geslom »molči in delaj« 14 L. Dne 27. decembra, ob priliki seje upravnega odbora, za krompir, ki ga je Jereb zgubil, 10 L. Novak nabral v Sežani 8 L, Josip Bužan. Buzet 3 L. V Sepuljah nabrano v gostilni Gorura na dan sv, Štefana 29 L in 10 dinarjev -- L 7*50, Terezija Grmck 10 L, Vesela druiba v rc-vta-raciji A Ha Stazione« 31 L. Jernej Štrav*. Cerkno 5 I . Ignacij Vidic, Petelinje 5 L. Studenjyc. Trst ICO L. O priliki drv-štvene nabave nabral odbfr pevskega druitva »Zarja * v Koprivi ra dan novega leta znesek 125 L. (Darovali so: Pevovodia Vekosiav Sc-nc 25 L. Tone Bolćiov, «ato ker mu jc bas« dobro fukcuorurLii 10 L, obitelj \ ugoaa - Zegova 10 L, Janko Pircov 5 L, Jožko Povletov, ker jc |le več časa fajhten 5 L, Milan 2c;*ov 5 L, Prijazna Danica Govljevškova 5 L, Joi^ Janezkov, ker je šel brez; večerje rpat 5 L, Stric Pižčanc, lav-irit kje in naraj 5 L, Neimenovana gospodična 5 L, Karlo Turkov, ker Je dobro zapel 3 L, Jožko Japov, ker je demov po Muričko predolgo taval 3 L, Franc Skonoov, ker mu jc ugajal teran 2 L, France Krstanov, ker eo je žag - zlomila 2 L, Me-ten in 2ena, ker a prišla prepozno 2 L, Me^ncrjev Lojze, ker ni mogel k »veji punci 2 L, France Adamičev, ker se noče Zeniti 2 L, Gičev, ker ni hotel plesati »mazurke/ 2 L. Cen« Pililtv, ker jo fejst sekundiral 2 L- 0?ktu*, ker je že eno leto zaljubljen 2 L, Ludvik, čevljar, ker ga T in ca ima rada 2 L, Stanko Matičciov, ker je pil r.a 2 L, Tocre Krtov, ker se }© zelo razveselil 2 L, Franc Muhčev 2 L, JuStc 2 a pano v, ker mu bo sinček obetal 1 L, Vence Lahov, ker Jo Jc k ljube i inahal 1 L, Peganov, ker hodi zmiraj tia lov 1 L, Stefe Vrabcov, ker se ie Marija fcislo drZala 1 L. O-stirjev, ker }e za punco diijal 2 L, Lojze Lahov, ker je dobro z basom pahov 1 L, Sončev, ker je politiziral 1 L. Orlov Krstin, \e«el svojo žene 1 L, Mežnarjev France, ker tolče samo ž enim 1 L, Cene Smodinov, ker mu je u^ujaht družba t L, Družba iz Krajcevasi 1 L. Hlapec bed^arjev, je pod kravo popravljal 2 L. Pepi l©\ renče v, ker }e z inštrumentom dobro prencljev 2 L.) Dosedaj izkazanih L 21.047 89; v današnjem izkazu L 582 50. Skupno L 3J.630 39. To eno Ju$osloeenft zbirajte pridno u Tiskovni sklon „Edinosti111 Strahovit zkniiis. V vac! Narto v Valpovft&ni (v Hrvatski) se je co= godil gtraho\^i sloto: sin je ubil oičeta. mater w fer^to iNeki Štefan Istokovi<5 je zahteval od svojega očeta, nai mu prepusti v«e gospodarstvo. Oče ni hotel Btoriti tega^ ker Ima fte enega sina, ki tudi ima leno in otroke. To je sina tako razjarjaio, da je neprestano izs žival prepire ip preteke. V nedeljo dne 19. pr. m. pa je izvršil poiivinjenec pra? vo klanje. Najprej je napadel svojo ma? ter, ki jo je pobii sekiro. Potem je bratu Joži preseka! glavo in — 6 pomoč= jo svojega Še3tnajstletne£iz sinu — tudi vrat. Ofie je v smrtnem strahu pred to zverjo v človeški podobi pobegnil y pod^ stre šle, ali. »verski sin je &e! za njim, ga izvlekel iz kota, kjer sc je bil skril, ter mu s sekiro odsekal glavo. Pa še mu ni bilo dovolj prelite svoje rodbinske krvi. Šel j c na to v sosedstvo, da bi naSel svojo svakinjo, teno umorjenega brata fn nje otroke, <2a bi poki a T tudi njih. Ali, na srečo, jih ni naSel, kt? «o bili »kriti za dimnikom* Naslednjega dne je prišla sodna kombija, ki jc dala zver ukleniti v verige. Razume se, » vedbo referenc ia tahlev pod »Trst. na uprav-niStvo Edinosti. 23 PRODAM pol pokrit koleself, inalo rabljen, lahek, tudi za enega konja, urojata streha, ceua put dogovoru. Ig. Vielic, Petelinjo št. 60, fk St. Peter na Krasu. IS HIŠA V LJUBLJANI se cen> proda. Obstoji u 4 stanovanj, velike Lleli, ptipravna za cbrtf Dofnso poslati; Jakobu Fogačnili« Ljubljana Knsflova ulica 15. I. nadsir. Ift LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI, Ribje olje prve vrste, kemično prelzku* leno. — Sirup R. za fcibke in malokrvne otroke. •— Kroglice B. za malokrvne ženske. — Uredska kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Pralka mast. — Tinktura in obliž za kurja oče^a. — Fluid za ilvino. — Sestavljen mlečnokiail Kreosotov sirup, paripravljen po posebnem receptu, preizkuScno zdravilo za pljučne bok zrj in katar dihala. — Vsakokratna zdravila ia specijaliteta za ljudi ia Živino vedno v zalogi. — Poitse poiiljstve. 593 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem p^legj delavnice odprla tudi salon ra izgotovljene zi -ske obleke in letne plaSčc ter raznovrstne ob* leke. Priporočam se za obilen obiak. A. Mer« molja Rieger, ulica Coimnerciale 3. KROJAĆNICA Avgust Štular, ul S. France?c» D'Assisi It. 34, III. nad. k edina dobroznane krojačaica v Trstu. 393 ZLATO in srebrne krone plačam več kot dru;Ji kupci. Alberl Povh, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga). 537 ZAHVALA Prisrčno sc zahvaljujemo vsem vdel*.-2ence*» ijl Batu} - SeLa in Prvačine ter Lc sosednih vasi. pe -ccm in pevkam za ganljive žalostirVe; preČ. gg, čmiSkema dekanu, prvaškenm in bližnjim župnikom za spremstvo pri pogrebu naše ljubljene matere, oziroma ta£če In stare matere Uršule vi Letian roj. Peršlc ki je umrla v 83 letu svoje starosti dne 31. decembra 1920 v Batujah in bilu pokopana v Prvačini dno 2. januarja 1921. Sploh »e M.hvaljujemo vsem, kt čutijo e nami in so nam izrazili svoje soialje. Bc-^ Vam vsem obilno povrnil Batu jo - Prvačina, due 3. jaju>arja 192J. 17 »ALUJOČI OSTAL!. Na prodaj je poslopje na deželi, tik postaje, pripravno za vsako obrt. Obstoječe iz dveh hiš, hleva, velikega dvorišča, vrta in travnika. Naslov pove uprava. jisir 1® isšei ^mt ♦♦♦♦ Cena 3.— L. Dobiva se ga v tiskarni Edinost in v knjigami J. Štoka v Trstu pfača vedno par cmt. vetf nego vsak druj»i — kupec, edlnole — Alolzli Povh, trgovina Piazza Ga-ribaldi It. 3, tel. 3-29 (prej trg Uarrlera) (25 POROČNO« irjjdemo sebo, pjjhe in lekarnioo oddam radi pomanjkanja prostora. Gatteri 23, 1. Kcvačič. * 30 ZLATO, arebro in krone plača po naj vil jih cenah Perlot, ul. Sv. Fiančiika 15, II. 26 Trgovino z mešanim Nosom jako dobro upeljana, obstoječ« iz velika moderno urejene prodajalne z modernim stanovanjem in potrebnimi stranskimi prostori, dveh drugih hiš, travnikov, sadnim vrtom, 12 oralov zemljišča (travniki in polja) in 4 orali lepega gozda (ob železnici) v Jugoslaviji se proda. Resne ponudbe nu upravo poU »DRAVA«. ^mum^noaumKiimmiiaaummiimmn m I Bsmi m, DuDroun!Ht Kotar, Kranj, Ljub- _ RANSKA BANKA ■ : Dano, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, sprejema vloge m Mas Tne k Jillce, žiro m M vim pod Boju^odnejilml pogoji.! Split, imenik, Zadar, iml Trst, wien. Prevzema v^e bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ^ Mtovne zvezezoseml večjimi M v tu-In inozemstvu III SSIII mm li ■III!