60100200 PRI 855A OB Poštnina plačana v gotovini , , Abb. postale I gruppo L, bil a 4UU lir OSREDNJA KNJI*niCA p . P A 1 2 ‘A 66001 KOPER SKI DNEVNIK Leto XXXV1U. Št. 144 (11.272) TRST, sreda, 14. julija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO DOGOVORU MED PETIMI STRANKAMI VLADNE KOALICIJE Nič več «reforma», a preureditev pokojnin in odložitev parlamentarne razprave na jesen Opuščeno načelo o poenotenju vseh pokojninskih skladov v INPS zaradi ohranitve ^skrbstvenega pluralizma« - Različna mnenja v vladi glede stroškov za izvajanje zakona RIM — Vlada je včeraj skoraj dokončno pokopala pokojninsko re-iormo. Pred njeno sejo sc je pet strank večine dogovorilo o novem Besedilu prvega člena zakona, ki »ščiti načelo skrbstvenega pluralizma«. oziroma dovoljuje, da ohrani vsaka kategorija svojo skrbstveno strukturo in zlasti svoje privilegije. Nato je parlament odložil do prihodnjega oktobra razpravo in glasovanje o ustreznem zakonu, tudi zato, ®a dovoli ministrom poglobljeno Proučitev računov, oziroma stroš-*ov> ki jih bo novi zakon terjal. ~re v bistvu za pravi politični škandal, ki odraža nenaključen triumf socialdemokratov in demokristjanov in presenetljiv preobrat socialistov. Zakonski osnutek o reformi pokojninskega sistema je ležal v parlamentu zelo dolgo: izdelali so ga v času «narodne enotnosti* (ko je v večini sodelovala tudi KPI) in je Predvideval poenotenje pokojninskega skrbstva, tako da 5i bili vsi državljani deležni enakih pravic. Pred Približno enim mesecem, ko se je vendar začela parlamentarna razprava, smo pa bili priča seveda Pravi »vstaji* v večini vladnih strank: najodločnejši pri tem, da sprevržejo osnovo zakona, so bili so-cialdemokrati in liberalci (minister Za delo. socialdemokrat Di Giesi, le bil celo zagrozil z odstopom), •Pedtem ko se je PSI, ki je bil med' milil iiiiiiiiuimraiiiitiiiiiJiiiiiitiiHiunii um iiiiiimiiiii im >• •*••* »mn m milil NA POBUDO VATIKANSKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA pobudniki reforme, upiral le v prvi fazi. Na koncu so se pa sporazumeli. Včeraj zjutraj je bil v palači Chigi sestanek na vrhu med predsednikom vlade Spadolinijem, ministri Di Giesijem, La Malfo in Andreat-to ter načelniki parlamentarnih skupin vladnih strank. Novo besedilo 1. člena se glasi tako: «Vsi zasebni delavci so vpisani v sklad INPS za odvisne delavce. Izjema so delavci, ki imajo pravico do nadomestnih, izključnih in oprostilnih obveznih oblik (pokojninskega) zavarovanja, veljavnih 1. julija 1982». Ali v drugih besedah: vsi v INPS, razen tistih, ki tega ne marajo, kot na primer korporacije profesioni-stov, ki imajo svoje privatne sisteme. «Vse ostane kot prej,* je komentiral minister Di Giesi, «ne gre za reformo, ampak za preureditev pokojninskega sistema.* «Nikoli bi ne bili sprejeli skupnega lonca INPS. Preverjali bodo odnose med IOR in Ambrosianom Italijanske banke bodo rešile Calvijevo cesarstvo LONDON, RLM - Coroner iz Mil |°n Courta, dr. David Paul je do-ločil za 23. julija javno razpravo, na kateri bodo obravnavali vzroke Z!hrti bivšega predsednika Banco Ambrosiano. Porota bo v tej zvezi fcdala razsodi o. Poroto bo sestavljalo 8 oseb ob Pravni pomoči coroner ja. Agenti Lity police bodo podali zaključke ?. preiskavi, patolog prof, Keith 3impscn pa ko obravnaval rezul-"he analiz na Calvijevem truplu, ^slišali bodo morda še nekatere Priče, morda tudi nekatere italijan-sIe policiste. Sporočilo iz Londona pomeni, da *° angleški preiskovalci že prišli do Potočenega zaključka, in sicer po Boisku agentov «City police* od ^otlandu Yarda v Rimu. Kot je /nall0i obstajajo pomembna razhajanja med zaključki angleških 1? italijanskih preiskovalcev glede kivijeve smrti. Na eni strani teza ®arnotnora, na drugi umor. Govorilo *e je tudi, da bi v prihodnjih dneh Sica odpotoval v London s y)0piiio strokovnjakov. Coronerjeva odjočitev v bistvu onemogoča vsa-*ršne nadaljnje raziskave in strokovne izvide. 0 vseh teh zadevah pa se bo go-orilo šele čez dober teden. Vsak-apja stvarnost pa terja korenite jkrepe za reševanje največje ita-^Janske zasebne banke, to je Banjo Ambrosiano. Včeraj se je sestal “Vršni odbor Italijanskega bančne-®a združenja (ABI), ki je po seji “javil sporočilo, v katerem pravi, a je odbor «po poglobljeni razpra- 1 izrazil pripravljenost kreditne-Č? sistema na nadaljnje pobude, hi °aj bi pozitivno rešile vpraša-6? Banco Ambrosiano. V tej zvezi >oor meni, da so že dovoljeni po-• Kl temu konkreten dokaz». .K® koncu srečanja je predsednik j:"1 Silvio Golzio potrdil pripravnost bančnega sistema na more |Be zahteve Bance dltalia za ,°končno rešitev problemov Banco ^rosiano. .^'cdsednik Golzio je še poudaril, 3. je danes absolutno nemogoče ^virn° začrtati bodočnost Banco 'Bbrosiano. Treba je počakati na točilo komisarjev, ki jih je ime °vala Banc-a dltalia. Prav tej u-^novi bo potem pripadla dolžnost, l* začrta okvir možnih posegov, če j? Potrebno. Iz Golziovih nadaljnjih 3V je razvidno, da se ABI sicer odreka svojim obveznostim, toda si Btlarle upa da bo Banco Ambro jj,an° sam v stanju, da se izvleče kidanjih težav. To pomeni, da 'janski bančni sistem v določe-. -Beri dvomi v solidnost Banco ^B-brosiano. Golzio je še izjavil, da f, ^sretlna intervencija šestih bank izr ,*-®vBe in tri zasebne) ni nekaj •Ve, nega, saj se to dogaja, kadat S kaka banka znajde v škripcih. 3'ašuje pa se. če bo ta mterven-res ustvarila «obrambni de--k». Golzio meni, da bo tako, če-kfla.v še ne razpolaga s finančnimi s, c|atki. Na vsak način so italijan-tp? banke pripravljene razširiti in-.' v°Bcijski »pool*. Menda to ne bo lrel>no, ker dosedanja plačila ni-Bosegla visokih vsot. ^Jedtem je prišlo iz Vatikana spo JJrijo o vprašanju odnosov med ^'kansko banko «TOR» (Istituto w opere di religione) in Banco Ambrosiano. V sporičilu je rečeno, da je kardinal državni tajnik Ca-saroli sklenil sporazumno z tnsgr. povabiti tri pomembne mednarodne finančne osebnosti, ki naj bj pro učile nastali položaj. Trije eksperti so Joseph Bre. nan iz New Torka. Carlo Cerruti iz Rima ter Pliilippe de Wech. ki je bil svoj čas prea sednik »Union de banque 3uisse>. Ta vprašanja so zelo kočljiva, ker se med drugim postavlja vprašanje, če bi moral IOR odgovarjati samo za svoje obveznosti do Bar co ki bi pomenil kaznovanje za posebne blagajne, ki so uspevale in p-spevajo,» je dodal liberalec S ter pa. Med raznimi navdušenimi komentarji je bil samo en glar, ne povsem uglašen, glas socialističnega predsednika poslanske komisije za delo Elvia Salvatoreja, ki se je zaman boril, tudi v svoji stranki, za reformo in je včeraj dejal: «Pravi problem je ta. da ni mogoče prek nekaterih privilegijev, ker se v tem primeru sprožijo velike kprporaci-je.» Zelo kritičen je bil seveda načelnik poslanske skupine KPI Na-politano, ki je zatrdil, da predstavlja novo besedilo 1. člena popoln preokret, ki ohranja za daljšo dobo razdrobljenost pokojninskega sistema in popušča cehovskim pritiskom. In nazadnje, koliko bo stal ta u-krep? Glede tega (in je treba u-poštevati. da bi moral biti do konca meseca odobren finančni zakon za leto 1983) ostajajo v vladi mnenja deljena. Minister za delo Di Giesi zatrjuje, da ne bo terjal novi zakon nobenih dodatnih-izdatkov in da je celo možno, da bi država nekaj prihranila. Republikanski minister za proračun Ua Malfa je nasprotno izjavil, da bo «preureditev» pokojninskega sistema «zelo draga*. po mnenju načelnika poslanske skupine KD Gerarda Bianca pa bo z novim zakonom treba potrošiti kar 2.200 milijard več iz državne blagajne. R. G. Predlogi kovinarjev za izhod iz krize RIM — Na današnjem zasedanju vsedržavnega sveta kovinarjev bo tajnik FLM Pio Galli obrazložil predlog za premostitev mrtvila v odnosih med sindikati in delcdajal- Mareinkusom, predsčdliTKotn iOR tcj. jfCM predlaga, naj podjetniki nniinUill ruvnomlitio m/ifliiar/ifllif .. — x__:______:______• i___ • , • _ začnejo pogajanja o obnovitvi de lovnih pogodb, pri čemer bi lahko sindikalno gibanje začelo najprej v svoji-sredi, nato pa z vlado in Con-findustrio razpravo o stroških za delovno silo, oziroma o preustroju plač.' Vlada pa naj dodeli delodajalcem le del predvidenih 7.000 milijard za razbremenitev socialnih dajatev, o-stalo pa samo ob primernih jam Ambrosiano, ah pa tudi do metina stvih glede zapslitve in skrajšanja rodnih podružnic milanske banke. • delovnega urnika. Sindikat kovinar- jev je tudi pripravljen sprejeti po višanje posrednih davkov (IVA) za nekatere vrste blaga, toda le po uzakonitvi ukrepov proti davčnim utajam. Zakonski odlok o davčnih utajah REVI — Danes bo objavljen v uradnem listu (ki bo izšel v večji nakladi) zakonski odlok št. 429 z dne 10. julija 1982. ki zadeva kazenske ukrepe proti davčnim utajam. Prvo poglavje odloka, ki vsebuje skupaj 35 členov, uvaja norme za kazenski pregon utajevalcev tudi pred zaključkom dolgega upravnega postopka, drugo pa pravila, po katerih morejo davčni utajevalci dopolniti neresnične prijave (ali jih vložiti na novo. če tega niso bili storili) za leta od 1976 do 1980, tako da se izognejo kazenskemu postopku. Tretje poglavje vsebuje skupne norme glede postopka in denarnih kazni. Zakonski odlok lx) stopil v veljavo dan po objavi, dopolnilne prijave pa bo treba vložiti do konca novembra. V. Britanija izroča argentinske jetnike BUENOS AIRES, NEW YORK, MOSKVA — Pristanišče Madrjm v južni Argentini bo danes sprejelo še zadnjo skupino argentinskih ujetnikov na Falklandskem otočju. Gre za 593 vojakov, med katerimi je tudi bivši guverner Malvinov general Menendez, ki se je s svojimi četami 14. junija v Port Stani eyu predal britanskemu generalu Mooru. Kljub temu, da je Velika Britanija izročila Argentini še zadnje jetnike se spor okrog južnoatlantske-ga otočja še zmeraj ni polegel. Argentinske oblasti so včeraj spet demantirale britanski «Ioreign Office*, ki je v ponedeljek sporočil, da sta se sprti državi dogovorili za ustavitev sovražnosti. V Buenos Airesu priznavajo samo »dejansko* prekinitev spopadov. Gre zgolj za formalno različico, ki pa je za argentinske oblasti očitno pomembna. Splošen vtis pa je. da se je britanski premier Thatcher z elegantno potezo hotela predvsem znebiti jetnikov. Ugledni »Financial Times» je v svoji včerajšnji številki napisal, da namerava generalni sekretar OZN De Cuellar obnoviti pogajanja med VB in Argentino. Mislim, da se Thatcherjeva zaveda, je dejal De Cuellar, ki je sinoči prispel na obisk v London, da bodo Falklandi zaradi svoje oddaljenosti nenehni vir skrbi za VB. Sovjetska zveza pa je medtem označila za »hinavsko* odločitev ZDA, da prekliče gospodarske sankcije zoper Argentino. Te sankcije, piše tiskovna agencija TASS, predstavljajo izdajstvo za Latinsko Ameriko, tudi sedaj pa Washington podpira London in pritiska na Buenos Aires. IZRAELSKA VOJSKA JE VČERAJ ŠE UTRDILA OBROČ OKROG BEJRUTA Diplomacija še na slepem tiru Atentat na palestinski center Doslej že 13 podobnih atentatov, med katerimi je 300 oseb izgubilo življenje POROČILO ODGOVORNIH V POKRAJINSKEM SEKRETARIATU POLITIČNOVARNOSTNI POLOŽAJ NA KOSOVU SE JE V ZADNJIH MESECIH ZELO IZBOLJŠAL v Pomembni rezultati pri razkrinkovanju sovražne dejavnosti - Se okrepiti dejavnost za dokončno normalizacijo razmer v pokrajini PRIŠTINA — Na Kosovu sc dose gli pomembne rezultate pri izboljšanju politično varnostnih razmer, razkrinkavanju sovražne dejavnosti ter preprečevanju njenih ciljev in namer. Razmere v pokraiini so ugodnejše kot lam in pred nekaj meseci. Toda upravičeno ooudarja jo, da ni prostora za samozadovoljstvo in da mora biti celotna družbe nopolitična dejavnost v bo.iu Drot: albanskemu nacionalizmu in iredentizmu, proti vsem oblikam sovražne dejavnosti ter vseh drugih negativ Philippe De VVeck (levo) in Carlo Cerutti (desno) (Telefoto AP) HOMEINIJEVA VLADA STOPNJUJE PRITISK NA BAGDAD Iran napovedal napad na Irak TEHERAN. BAGDAD — V petek, 16. julija, bo Iran sprožil širokopotezno vojaško ofenzivo proti Iraku. To je včeraj v Istanbulu izjavil posebni Homeinijev odposlanec ajatolah Musavi Tabrizi med svojim o-biskom v Turčiji. Grožnja iranskega ajatulaha je le eden izmed številnih znamenj nevarne zaostritve napetosti ob iraško-iranski meji, kjer je po vzpostavitvi iranske oblasti v Horamšaru zavladalo tanko in nedogovorjen premirje. Teheranska vlada je namreč včeraj z neobičajno ostrino zavrnila tudi predvčerajšnjo resolucijo varnostnega sveta OZN; ki je zahtevala popolno ustavitev sovražnosti med obema državama ob Zalivu in umik olieh vojsk s skupne meje. Predsednik iranske vlade Musavi je dejal, da bo njegova vojska položila orožje šele tedaj, ko bo Irak ugodil teheranskim zahtevam za mir in sicer: brezpogojni umik iraških čet z iranskega ozemlja, izplačilo vojne odškodnine v višini 150 milijard dolarjev in »politična obsodba* bagdadskega režima. Musavi je države članice varnostnega sveta OZN obtožil. da so 22 mesecev «spale» in mirno spregledale iraški napad na Iran, sedaj pa naj bi hotele rešiti iraškega premiera Huseina pred vojaškim porazom. Svojo bojevitost pa teheranska vlada izraža še na druge nnčine. Minister za zunanje zadeve Velayati je na primer izjavil, da si Iraško ljudstvo želi »iranske pomoči*. To naj bi izhajalo iz predvčerajšnje demonstracije nekaj tisočih Trača nov v Teheranu, ki so zahtevali strmoglavljenje Huseinove vlade. Tudi teheranski radio pripravlja I-rance na »sveto ofenzivo islamskih sil* proti Bagdadu. Svoje poslušalce prepričuje, da se Irak pripravlja na novo krvavo ofenzivo v iransko ozemlje in da že kopiči čete ob meji. V Bagdadu, kjer se strah pred Homeinijevo vojsko čedalje veča, pa so odločno zanikali, da pripravljajo novo ofenzivo. Iraška vlada trdi. da je umaknila vse svoje sile iz Irana in želi sesti za pogajalno mizo. Tudi ZDA sledijo razvoju dogodkov ob Zalivu z veliko zaskrbljenostjo. Washingtonski opazovalci menijo. da bodo Iranci skušali prodreti do Šat el Araba. Ob iraški meji naj bi Teheran nakopičil že 80 tisoč mož in nič ne kaže, pravijo Američani. da se bo Homeini naposled o-dločil za miroljubno rešitev konflikta. nih m škodnjivih posledic za sanio upravni socialistični sistem še bolj intenzivna. Te ocene sta izrekla na včerajšnji tiskovni konferenci sekretar pokrajinskega sekretariata za notranje zadeve Kosova Mehmet Malici in podsekretar v pokrajinskem sekre tariatu Rahman Morina, ki sta no drobno in argumentirano govorila o varnostnih razmerah, delu službe za notranje zadeve in državne var nosti v pokrajini. nistično partijo Albancev v,-..togosla viji* in '.rdečo narodno fronto*, ki so v glavnem delovale iz tujine, vendar imajo svoje skupine in pripadnike tudi v Jugoslavij. Cilj in bistvo propagandno sovražne de javnosti vseh teh skupin ne glede na njihove metode je bil lazbitje Jugoslavije in ustvarjanje x>gojev, da bi se Kosovo in drugi kraji, kier živijo Albanci priključili k Alba niji. Morina je oovedai. da so do sedaj odkrili 55 organiziranih so- JmSUZS&TJSuZ iSKi™** skT; ,«“* »“Mf11 * v—rssrsja, secih ni bilo primerov v ec ul’ krši-1 ,, »«., i„ m;„, m.. /ara'!l organiziranega ilegalnega sovražnega dela in protirevolucionarne dejavnosti so do zdaj sprožili kazenski postopek proti 529 osebam, od katerih so jih del že obsodili, drugim pa sodiio. ali pa jim bodo v kratkem začeli. Sovražno vtihotapik;i.,ie med mladimi in inteligenco je Morina podkrepil s konkretnimi podatki Med osebami, proti katerim so sprožili tev javnega reda in miru. toda varnostne razmere v celoti poleg drugih pojavov obremenjujejo primeri napadov na osebe in lastnino pripadnikov srbskega in črnogorskega naroda, posebej pa posamezni drastični primeri, kot sta umora v vaseh Samodreža in Meča, ki sta izzvala ogorčenje pripadnikov vseh narodov in narodnosti Kosova. Mehmet Malici je dejal, da so izraženi pojavi mednacionalnih spopadov, in navedel da so v petih mesecih letos zabeležili 31 kaznivih de.janj, od tega 27 v škodo oseb srbske in črnogorske narodnosti, štiri pa v škodo oseb albanske narodno sti ter nad 200 prekrškov, od katerih so dve tretjini izvedli v škodo oseb srbske ali črnogorske narod nosti, stoi itelji pa so bili albanske narodnosti. Potem ko .ie opozoril, da en nacio nalizem spodbuja drugega, je Mali ci med drugim ocenil, da se na Kosovu v zadnjem času v določeni meri pojavlja tudi srbski m črnogorski nacionalizem, ki omalovažifie vse, kar je albansko, zahteva »trdo roko* in prek oblik revanšizma ponuja svoje »rešit ves. Kljub vsem tem pojavom je, po besedah Melimeta Malicija realna ocena, da se razmere postopoma zboljšujejo in da bodo dali ukrepi vseh subjektov družbene samoza ščite in pristojnih organov v prihod njem obdobju še boljše rezultate ter da bodo varnostne razmere v po krajini znatno boljše. V zadnjem letu dni so se organi za notranje zadeve na Kosovu kadrovsko okrepili ter tehnično v precejšnji meri opremili in usposobili za izpolnjevanje vsakdanjih nalog, poleg sprejema mladih in sposobnih ljudi so v organih, sekretariata za notranje zadeve izvedli 162 zamenjav na vodilnih delovnih mestih. Zamenjali so tiste ljudi, ki so bili nesposobni in so bili vrsto let na teh položajih, ne da bi karkoli sto rili proti sovražniku in proti negativnim pojavom, Malici je tudi povedal, da .je bilo pet pripadnikov te službe pripadnikov sovražnih organizacij. Podsekretar v pokrajinskem sekretariatu Rahman Morina ie rekel, da so odkrili štiri sovražne organi zacije «gibanje za nacionalno osvoboditev Kosova in drugih albanskih krajev v Jugoslaviii*, »skupino marksistov - leninistov Kosova* »komunistično - marksistično - leni- kazenski postopek, sta dva loktorja znanosti, sedem magistrov, 27 profesorjev, 31 vzgojiteljev, šesl učiteljev 155 štucientov. 128 dijaaov. po en zdravnik, ekonomist in agronom, deset pravnikov, šest novinarjev in 14 tehnikov. Morina je na koncu rekel, da so organi in služba državne varnosti na pragu odkritja ostanka sovraž nih skupin, (dd) BEJRUT, TEL AVIV Močna MOSKVA — Konzorcij zahodno-nemških bank je včeraj dokončno odobril Sovjetski zvezi posojilo štirih milijard maik za gradnjo plinovoda, ki bo povezoval sibirska nahajališča z nekaterimi zahodnoevropskimi državami. Z odobritvijo tega posojila je Zahodna Nemčija tudi dokončno zavrnila Reaganove pozive, da je treba ta plinovod bojkotirati, ker bo z njim zahodna Evropa postala energetsko odvisna od Sovjetske zveze. S štirimi milijardami mark bo Sovjetska zveza nakupila v Zahodni Nemčiji predvsem večje cevi. V ŽENEVI ZASEDANJE EKONOMSKO-SOCIALNEGA SVETA OZN Države v razvoju zahtevajo novo gospodarsko ureditev Stališče SFRJ do gospodarske krize je obrazložil Marko Vrhunec ŽENEVA — Zelo težke gospodar ske razmere v svetu vodijo v še težavnejši položaj večino držav v razvoju in neposredno vplivajo na splošno poslabšanje mednarodnega političnega vzdušja. To je skoraj enotno mnenje, ki se je pokazalo v stališčih večine delegacij na drugem rednem zasedanju ekonomsko-social-nega sveta OZN, ki mu predseduje stalni predstavnik Jugoslavije na sedežu OZN, Miljan Komatina. Stališča jugoslovanske delegacije je razložil Marko Vrhunec. Nenehno se potrjuje, da je svetovna gospodarska kriza splošna in da zaradi medsebojne odvisnosti ni mogoče z osamljenimi ukrepi gospodarsko močnih držav ali skupin reševati nasprotja in težave, ki so posledica globokih strukturalnih motenj. Sedanje razmere je mogoče odpraviti samo s skupnimi korenitimi u-krepi, ki morajo spremeniti obstoječi neučinkoviti sistem mednarod nih gospodarskih odnosov. Neuvrščene in vse države v razvoju že dalj časa opozarjajo, da je potrebna bistvena sprememba mednarodnega sistema in da je treba ustvariti tak sistem mednarodnih gospodarskih odnosov, ki bi zagotovil u-Oinkovitejše sodelovanje svetovnega gospodarstva in bolj dinamičen in skladnejši razvoj Vseh držav. Vrhunec je poudaril, da je oživi tev svetovnega gospodarstva mogoča samo z vzpostavitvijo nove mednarodne gospodarske ureditve. Ta potreba izhaja iz zgodovinskih sprememb v svetu, ki so nastale, ko so mnoge neodvisne države stopile na mednarodno prizorišče kot aktivni dejavniki. Te države si upravičeno prizadevajo, da bi si poleg politične zagotovile tudi gospodarsko neodvisnost in zahtevajo bolj enakopravno vključitev v mednarodno delitev de la. da bi si zagotovile nujne pogoje za lasten razvoj. Vrhunec je poudaril, da je treba najširše odpreti vrata pogajanjem in vanje vključiti vse ustrezne institucije ter vse države, V prvi vrsti pa je potrebno sprožiti celovita pogajanja. Vrhunec je opozoril tudi na pomen 6. konference UNCTAD, ki bo junija prihodnjega leta v Beo gradu, (dd) Železniška nesreča v severni Belgiji BRUSELJ — Pet mrtvih in 12 ranjenih je obračun železniške nesreče, ki se je pripetila včeraj zjutraj na železniški postaji mesta Aalter v severni Belgiji. Brzovlak, ki je prihajal iz Bruslja, se je s hitrostjo 130 kilometrov na uro zaletel v krajevni vlak, ki je vozil v isti smeri, vendar s precej nižjo hitrostjo. V nesreči je umrl tudi strojevodja br-zovlaka, ki je spregledal kar tri rdeče luči in tako povzročil nesrečo. eksplozija peklenskega stroja pred palestinskim raziskovalnim in študijskim centrom »Klibi* v zahodnem Bejrutu je včeraj zvečer prekinila dvodnevno zatišje po vstopu v veljavo šeste prekinitve ognja. Eksplozija avtomobila napolnjenega s trotilom, ki so ga neznanci parkirali prav pred vhod v stavbo palestinskega centra, je po poročanju libanonskega radia povzročila pravo razdejanje. Hudo naj bi bila poškodovana tudi stavba, v kateri ima svoje prostore mednarodna organizacija Rdečega križa. Libanonska policija pa je sporočila, da so doslej našteli le osem ranjenih, da pa bo končni obračun po vsej verjetnosti precej večji in bo vseboval tudi mrtve. To je že trinatsti podobni atentat s pomočjo avtomobila na sedeže palestinskih, sirskih in muslimanskih organizacij v zahodnem Bejrutu |» izraelski obkolitvi tega dela mesta. Predstavniki vodstva PLO so za te teroristične napade, med katerimi je izgubilo življenje približno 300 oseb, obtožili izraelsko obveščevalno službo, ki se poslužuje tudi takih meted. da bi skrhala moralo palestinskih borcev. Kljub tej teroristični akciji pa včeraj v Bejrutu niso beležili pomembnejših oboroženih spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi gverilci. Podobno zatišje pa ie vladalo tudi na diplomatskem področju. kjer so ponovno ugotavljali, da so pogajanja zaslg. na slepi tir. Pred tremi dnevi je namreč že vladalo prepričanje, da je umik palestinskih borcev iz obkoljenega zahodnega Bejruta le še vprašanje časa. sedaj pa je skoraj vsa problematika povezana z evakuacijo PLO ponovno na dnevnem redu srečanj ameriškega odposlanca z« Bližnji- vzhod Philipa Habiba s predstavniki libanonske vlade. Potem ko so vse arabske države zavrnile zahteve, da bi sprejele palestinske gverilce, si PLO prizadeva, da bi .se Palestinci sicer umaknili iz zahodnega Bejruta, , da pa bi še naprej .ostali v Libanonu in siijcr i\a območjih, ki jih, nadzoruje ' sirska vojska. Arafat po’eg tega zahteva, naj - PLO pred umikom iz' Bejruta uradno priznajo tudi ZDA Zastoj v diplomatskih prizadevanjih je včeraj povečal na doslej najvišjo stopnjo nestrpnosti telav-viskib oblasti, ki so ponovno grozile. da bodo s silo dokončno rešil* palestinsko vprašanje. Izraelsko vrhovno poveljstvo je še okrepilo o-broč okrog zahodnega Bejruta in še enkrat prekinilo vse dohode, ki povezujejo muslimanski in krščanski del mesta, šele proti večeru so iz Izraela prišle bolj pomirljiv* vesti, iz katerih se je dalo sklepati, da se je Beginova vlada uklonila pritiskom iz Washingtona in se obvezala, da bo spoštovala premirja ter tako omogočila Habibu, da nadaljuje svojo diplomatsko misijo. Ameriški odposlanec se baje pogovarja z libanonsko vlado, da bi kot prvi ukrep k pomiritvi libanonska redna vojska razorožila vse pripadnike najrazličnejših oboroženih skupin. Posebna pozornost pa velja tudi začetku širše diplomatske akcije ZDA, ki naj bi jo vodil nevi državni sekretar Shultz. Sinoči naj bi v Washington odpotoval sirski zunanji minister Kadam, kasnej« bi se mu moral pridružiti še njegov saudski kolega El Feisal. Po poročanju libanonskega radia se bosta sestala z voditeljem ameriške diplomacije in se z njim pogovarjala o rešitvah za libanonsko krizo. Na sliki (telefoto AP): Razdejanje po včerajšnji eksploziji peklenskega stroja pred palestinskim raziskovalnim in študijskim centrom v zahodnem Bejrutu. MEDTEM KO SE POGAJANJA ZA NOVE VEČINE ŠE NADALJUJEJO Drevi prva seja občinskega sveta Tajnik KD ostaja na svojem mestu Kot že pokrajinsko, bodo tudi dre višnjo občinsko sejo odložili na poznejši datum ■ Sestanek med KD, LpT ter laičnim in socialističnim blokom, ki se je začel včeraj, se bo nadaljeval danes dopoldne Drevi, ob 18. uri, se bo na svoji prvi seji sestal tržaški občinski svet; že skoraj povsem gotovo .je, da se bo na prvem zasedanju novoizvoljenih občinskih upraviteljev ponovilo isto, kot v ponedeljek na pokrajini. Predstavnik stranke relativne večine, to je LpT, bo predlagal, da bi sejo odložili na poznejši datum, ker se pogajanja za sestavo novgga odbora in večine, ki ga bo podpirala, še nadaljujejo; govori se, naj bi se občinska skupščina ponovno sestala v sredo, 21.. in ne v torek 20., kot je prvotno določil izredni komisar: spomnimo naj še, da tudi pokrajinski svet. ki bi se moral sestati v ponedeljek, 19.. je bil ponovno sklican za četrtek, 22. Vprašanje svetovalcev KPI Kako je dežela sestavila komisijo za rekreacijo? Deželni svetovalci KPI Iskra, Bratina in Battello so včeraj naslovili na predsednika deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Collija pismeno vprašanje v zvezi z dekretom predsednika deželnega odbora z dne 13. aprila 1982 o dejavnosti rekreativnih organizacij na deželni ravni ter o sestavi posebne deželne komisije, ki se ukvarja s to problematiko. Kot smo že poročali, so deželne oblasti »ugotovile«, da je edina rekreativna organizacija slovenske narodnostne skupnosti Zveza slovenske katoliške prosvete, kar gotovo ne ustreza resnici in predstavlja grobo diskriminacijo do drugih pomembnih slovenskih ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo in s prostim časom. V ta namen komunistični svetovalci upravičeno sprašujejo po kakšnih kriterijih je deželna uprava ugotavljala obstoj in dejavnost rekreativnih organizacij slovenske manjšine in kako je mogla pri tem »pozabiti* na razvejano dejavnost Zveze slovenskih kulturnih društev. K temu naj še dodamo, da bo dre-višnji seji predsedoval bivši župan Cecovini. ki je na volitvah prejel najviš.je število glasov (preferenčnih glasov in glasov stranke). Pogajanja za sestavo novih večin se še. kot rečeno, nadaljujejo; včeraj dopoldne so se na sedežu dežel nega sveta sestale delegacije KD, LpT ter laičnega in socialističnega bloka in začele razpravo o osnutku programa; razprava se bo nadalje vala danes ob 9 uri vedno na istem sedežu. Pogajanja pa niso lahka, saj so stranke tudi na včerajšnjem zasedanju ponovile predloge za rešitev vprašanja upravljivo-sti, ki so si v bistvu še precej od dal.ieni. Jasno ie, da je krajevno politično stanje v središču pozornosti tudi pri deželnih vodstvih strank; predsednik deželne vlade Comelli je namreč popoldne sklical tajnike deželne ve čine. da bi z njimi razpravljal prav o tržaških problemih; za sklicanje sestanka se je predvsem zavzel deželni tajnik KD Braida Glede na včerajšnje srečanje strank na sedežu deželnega sveta gre podčrtati, da se .je KD na njem predstavila enotno; delegacijo je vodil tajnik Coslovich, ki je na ponedeljkovi seji pokrajinskega odbora stranke preklical svojo odločitev o odstopu; sestanek je trajal od 10. do 14. ure. na njem je LpT ponovila predlog o oblikovan >o tako imenova nih uravnovešenih odborov, ki ga pa KD zavrača in se zavzema za iskanje sporazuma na osnovi programa, in kjer bi ta sporazum do segli, naj bi se po predlogu KD oblikovali organski odbori s sodelovanjem z LpT ter laičnim in socialističnim blokom. Predstavnik’ le-te-ga pa so podčrtali, da so sicer za dosego programskega sporazuma tudi s KD, vendar se zavzema jo za oblikovanje takih odborov, v katerih bi sami imeli odločujoče vlogo. Prejšnji večer se ie v pokrajin skem odboru KD razvila obširna razprava o odstopu tajnika Coslovi-cha; ob zaključku in v prisotnosti dveh političnih dokumentov, ki sta bila izglasovana s široko večino glasov, je Coslovich preklical na men o odstopu. pokrajinski odbor stranke izglasoval dokument, s katerim se potrjuje razpoložljivost KD za iskanje programskih sporazumov s PLi, PSD1, PSI, PRI, SSk in LpT za oblikovanje organskih odborov, istočasno pa poudarja, da KD ni na razpolago za diskriminacije med podpisniki take ga sporazuma, ki bi za KD bile politično neutemeljene in zato nesprejemljive. Pred glasovanjem sta se vzdržala mlada dorole.jca Cer-nitz in Calandruccio, medtem ko se glasovanja nista udeležila fanfa ni.ievca Bensi in Sauli, ki sta iz odbora izstopila. Dokument so predložili Richetti za Zaceagninijevo strujo, Pangher za baziste, Orlando za dorotejce. Fabiani za andreotti-jevce, Lenzari in Niccolini za bivše dorotejce, Locchi za forzanoviste, Polettijeva za mladinsko gibanje ter Colonijeva za žensko gibanje. Drugi dokument, oroti kateremu sta glasovala Cernitz in Calandruccio. medtem ko sta bila Sauli in Bensi odsotna, pa potrjuje voljo, da bi pokrajinski kongres bil meseca novembra in ustanavlja politični urad z namenom, da bi sodeloval s pokrajinskim tajnikom tudi v pripravah na kongresno skupščino. OB PREGLEDU HIPOV NA NAŠIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Na slovenskih višjih srednjih šolah učni uspeh letos slabši od lanskega Izdelalo je 7 odstotkov dijakov manj kot lani - Mnenja nekaterih ravna-teljev in predsednice zavodskega sveta o slabši beri na višjih šolah Glede vprašanja upravljivosti je Za 7 odstotkov dijakov tržaških slovenskih višjih srednjih šol bodo letošnje poletne počitnice grenkej-še od lanskih: ta podatek izhaja iz primerjave letošnjih učnih uspehov na teh šolah z lanskimi. Primerjava se nanaša na znanstveni in klasični licej ter za trgovski zavod na izide v prvih štirih razredih (peti razredi imajo zrelostne izpite), za učiteljišče v prvih treh razredih (četrti ima zrelostne izpite), za poklicni zavod na izide v prvem, drugem in četrtem razredu (tretji imajo kvalifikacijske izpite, peti zrelostne), za vzgojiteljsko šolo na izide v prvih dveh razredih (tretji ima usposobijenostne izpite), za oddelek za geometre pa na izide v obstoječih prvih dveh razredih, daje pa tak rezultat: letos je izdelalo 55 odstotkov dijakov (lani jih je bilo 62), 32 odstotkov jih ima popravne izpite (lani je popravljalo 27 odstotkov dijakov), 13 odstotkov pa jih ni izdelalo oziroma niso bili ocenjeni (lani 11 odstotkov). Kot je razvidno iz priložene tabele, so na skoraj vseh šolah zabeležili skromnejše uspehe kot lani. Izjeme (in še to minimalne) predstavljajo učiteljišče (let06 je izdelal 1 odstotek dijakov več kot lani), poklicni zavod ( + 2 odstotka) ■iiiiiititMiiitttimiiiMimimMiiiimiiimiMiiiimttm VAŽEN DOKUMENT KOORDINACIJSKEGA ODBORA VIHODNOKRASKIH VASI Naša skupnost mora biti soudeležena pri realizaciji centra za raziskave Nedavno sporočilo konzorcija Centra za znanstvene in tehnološke raziskave ne zadovoljuje pričakovanj prebivalcev vzhodnega Krasa in njihovih organizacij Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi je v zvezi z aktualnim vprašanjem lokacije in izgradnje Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Banih zavzel zeio jasna in odgovorna stališča v prid zaščiti teritorija in stvarnih interesov krajevnega prebivalstva, ki je v veliki večini slovenske narodnosti. Neposredno pred odprtjem raziskovalnega centra «software» za informatiko na bivšem begunskem taborišču pri Padričah je koordinacijski odbor izdal letak s točnimi zahtevami prebivalcev tega predela Krasa, na katerega je predsedstvo Konzorcija centra za znanstvene raziskave odgovorilo s krajšim komunikejem. Danes objavljamo najnovejši dokument. Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi v zvezi s to problematiko. Koordinacijski odbor za vasi vzhodnega krasa emlje na znanje odgovor Konzorcija Centra za znan stvene in tehnološke raziskave v tr žaški pokrajini z dne 18. 6. 1982 na zahteve, ki jih je Koordinacijski odbor objavil v letaku dne 15.6. 1982, istočasno pa ugotavlja, da tudi ta odgovor še zdaleč ne zadovoljuje pričakovanj vzhodnokraškega prebivalstva in njegovih organizacij, ker ne obsega jasnejših in popolnejših zagotovil glede reševanja večkrat izraženih zahtev. Ob ponovnem izpričanju naklonje nosti Koordinacijskega odbora na Črtom za izvedbo raziskovalnega centra, ki lahko predstavlja notnem ben delavnik za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj tržaške po kraiine in vse dežele Furlanije -Julijske krajine, ter po drugi strani ob ponovni potrditvi zaskrbljenosti glede usode naše zemlie m naših vasi, ki jo ta načrt prinaša, Koordi naci.jski odbor smatra da generič ■nilMMiiintMHilMHM.MmnMHiiMntinHMiMMiiiiiuiiMiminnriiiiiiiiiMit... DANES NA FESTIVALU UNITA IN DELA Pester kulturni spored s slovenskimi skupinami Gost prireditve bo tudi televizijski novinar Gentiloni, avtor uspešne oddaje «Di tasea nostra> Na gospodarskem razstavišču pri i ski novinar Stefano Gentiloni, avtor Montebellu je v polnem teku pokra | oddaje »Di tasca nostra*, ki jo je ■ • ■ - ........... ~ — vodstvo RAI-TV kljub uspehu uki- nilo. Omenjena oddaja je imela to zaslugo, da je odkrito branila inte jinski festival Unita in Dela, ki ga prireja tržaška avtonomna federa cija KPI. Sinoči sta na prireditvi nastopili miljska folklorna skupina »Ongia* in pa glasbena skupina »Musiča Nova*, ki jo vodi Eugenio Bennato. brat bolj znanega kantav-torja Edoarda, pred tem pa so na gradili ekipe in igralce, ki so sodelovali na nogometnem turnirju za H. trofejo II Lavoratore. Danes pa bo izjemni gost festi-vala komunističnega tiska televizij Dplegarija EGS na obisku v Trstu Od jutri do petka se bo mudila v našem mestu 50 - članska delegacija gospodarskega in družbenega odbora pri Evropski gospodarski skupnosti. Med obiskom si bodo gostje o-gledali pristaniške strukture in tovorno postajališče pri Fernetičih, imeli pa bodo še vrsto srečanj s tukajšnjimi političnimi in gospodarskimi predstavniki. Ob tej priložnosti bo delegacija izdelala svoje »mnenje* o splošni politiki prevozov, ki ga bodo posredovali EGS. Poleg delegacije bodo v istih dneh na obisku v Trstu priznani medna rodni izvedenci za prevozniški sektor in člani komisije za prevoze pri evropskem parlamentu. rese potrošnikov ter razkrila širši javnosti špekulacije nekaterih velikih živilskih industrij, ki očitno skrbijo bolj za lastne zaslužke kot za kvaliteto lastnih izdelkov. Sreča nje z Gentilonijem se bo začelo ob 20. uri. Ob isti uri in ob 22. uri pa bodo na festivalu predvajali film Maurizia Nichettija »Ralataplan*. Osrednja točka v kulturnem delu festivala pa bo drevi pisani nastop slovenskih skupin in posameznikov. V spletu pod naslovom «kabaret predstava* bodo sodelovali folklorna sku pina iz Rezije, beneški harmonikar Jussa, ženska pevska skupina TFS »Stu ledi*, glasbeni ansambel Lopovi iz Milj, folklorna skupina iz Bene ške Slovenije, ricmanjska godba na pihala, pianist Aleksander Vodopi vec ter Boris Kobal in Sergej Verč. Začetek kulturnega sporeda je na •povedan ob 21. uri. Velik primanjkljaj v poslovanju luke Upravni svet tržaške pristaniške ustanove je na včerajšnji seji odobril obračun lanskega poslovanja, iz katerega je razvidno, da se je poslovno leto ustanove zaključilo s primanjkljajem 39,5 milijarde lir. Upravni svet je s seje pozval pristojne vladne organe, naj nemudoma poskrbijo za kritje dosedanjega primanjkljaja. ne izjave o pripravljenosti' Konzorcija za sodelovanje s krajevnim prebivalstvom niso še. zadostno za gotovilo, da se bodo problemi, ki so povezani z načrti za realizacijo Centra za raziskave, zadovoljivo reševali, če teh izjav ne bo spremlja lo tudi dejansko uresničevanje na ših temeljnih zahtev, izraženih že v dokumentih iz dne 20 1. 1982 in iz dne 18. 2. 1982 in nato tudi v ne posrednih srečanjih s predstavniki Konzorcija. Osnovna in prva zahteva, o kateri v sporočilu Konzorcija ni zasledit; besede, je zahteva po vključitvi predstavnika slovenskih organizacij v upravni svet Centra za raziskave. Koordinacijski odbor prebivalstva vzhodnega Krasa nadalje smatra, da ne gre jemali sklepa skupščine Centra iz dne 25. 5. 1982 o izločitvi gradbenega zemljišča pri Banih kot izpolnitev ene izmed naših zahtev, ker je bila zahteva Koordinacijske ga odbora da se izločijo iz načrta za gradnjo raziskovalnega centra vsa zemljišča katastrske občine Ba ni za skupnih 143.423 kvadratnih metrov in ne samo 20.000 kvadratnih metrov, kolikor jih je bilo izločenih. Istočasno je Koordinacijski od bor zahteval postopnost pri zasega nju zemljišč. Odbor smatra tudi. da je bilo omenjeno gradbeno zemljišče pri Banih izločeno, potem ko je upravni svet Konzorcija ugotovil da je bila njegova vključitev v načrt pravzaprav »napaka v valuta-ciji», kot je na sestanku 10 1.198? priznal sam predsednik Anzellotti, in ne zaradi izrecnih zahtev Koordi nacijskega odbora. Prav tako odbor obžaluje, da v poročilu Konzorcija ni odgovora na zahtevo glede ustanovitve posebne komisije, čeprav je predsednik Anzellotti na srečanju 15. 6. 1982 zagotovil, da bo komisija ustanovl.jena. Med svoje temeljne zahteve Koor dinacijski odbor prišteva to, da je slovenski narodnostni skupnosti, oziroma njenim organizacijam zagotovljeno predstavništvo v vseh or ganih, ki odločajo o realizaciji Centra. V tem pogledu Koordinacijski odbor smatra, da je izključna prisotnost Kraške gorske skupnosti v komisiji, ki odloča pri natečaju za posebni načrt, ki mora določiti na čine. po katerih bi se realiziral Center za raziskave, odločno ne zadostna in zato predlaga razširitev sestava komisije z vključitvijo pred stavništva slovenskih organizacij. Koordinacijski odbor jemlje na znanje mnenje Znanstvenega sveta Centra za raziskave, da bi dali prednost raziskavam o Krasu in njegovem prebivalstvu iz družbenega, gospodarskega in krajinskega vidika, čeprav smatra, da takšna raziskava ni bila nikdar predmet zahtev odbora, ker je bilo v pre teklosti narejenih že veliko raziskav o tem področju, ki pa jih doslej, žal, ni še nihče v zadostni meri upošteval. Koordinacijski odbor vsekakor smatra, da bi morali biti nri izdelavi takšne študije, če mora že do nje priti, prisotni tudi slovenski izvedenci in tisti, ki najbolje poznajo problematiko kraških vasi. Prav tako bi morali biti pri morebitnih raziskavah o Krasu neposredno soudeleženi prizadeti prebivalci kraških vasi in njihove organizacije. Glede predlogov, za katere se Konzorcij priporoča, pa je Koordinacijski cdbor mnenja, da so izčrpno zaobseženi že v vseh dokumentih, ki jih je odbor ob raznih priložnostih že posredoval Konzorciju, je pa istočasno v vsakem trenutku na razpolago za morebitna dopolnila, pojasnila in dodatne predloge. Upoštevajoč pripravljenost Kon: zorcija na nadaljnjo sodelovanje, ki naj temelji na skupnem interesu razvijanja soglasja in spoštovanja obstoječih zakonov, obnavlja Koordinacijski odbor željo, da bi ta pripravljenost res obrodila sadove, ki bi bili zadovoljivi in koristni za obe strani. in vzgojiteljska šola (ob istem številu uspešnih dijakinj — 10 — se je odstotek zvišal za 19 točk). Za vzroke nazadovanja učnih u-spehov na naših višjih srednjih šolah smo vprašali nekatere ravnatelje teh šol in predsednike zavodskih svetov. »Dijaki so manj študirali*, je bila kategorična sodba ravnatelja trgovskega tehničnega zavoda šaha. »Vse preveč je bilo izostan kov od pouka, več so štrajkali, tako da niso mogli na koncu, v zadnjih 15 dneh, ko profesorji sprašujejo program, nadoknaditi vsega zamujenega. Zato je prišlo do takih rezultatov.* »Na oddelku za geometre je bilo naravnost porazno* je nadaljeval ravnatelj Šah. (Na tem oddelku je število dijakov s popravnimi izpiti večje od števila dijakov, ki so izdelali). »Je že res, da so imeli geometri tekom leta velike težave s prostori in da so dobili svoje prostore šele zadnji mesec, a to ni glavni razlog za neuspeh. Dijaki so ob vpisu napačno računali s to šolo, zgrešili so koncept. Mislili so. da je to lahka šola, da jo bodo mimogrede opravili. Nekateri so se vpisali kar tako, ker so se vpisali tudi njihovi prijatelji; ustvarile so se prave klape, bilo je precej neresnosti. Nekaj od teh je zapustilo šolo že tekom leta. Pri ocenjevanju smo poskusili malce rešiti situacijo s tem, da smo nekaterim dosoditi štiri popravne izpite. Seveda pa je tudi med geometri nekaj častnih izjem, nekaj dobrih dijakov.* »Letošnji učni izidi niso nobena tragedija*, je dejala ravnateljica liceja »Prešeren* Abrami jeva. »Manjši uspeh na znanstvenem liceju gre pripisati izključno skromnejšemu u-spehu v enem od razredov. Ta u-speh, ki je seveda številčno vplival na uspeh celotne šole. pa je le prehoden pojav. V ostalem nismo letos zabeležili bistvenih sprememb. Dijaki so seveda izgubili precej pouka zaradi okoliščin splošnega značaja. Pri tem bi morali poudariti, da dijaki ne razumejo vedno, kaj je važno in kaj ni važno zato, da lahko izostanejo od pouka. Stavke avtobusov na primer niso še dovolj važen vzrok, da bi dijaki zaradi njih izgubili pouk. Morda je k manjšemu uspehu pripomogel kak bolj strog profesor, morda so dijaki slabše reagirali kot prejšnja leta, se niso preveč zanimali za snov, iz vsega tega pa ne gre še delati tragedije*. je zaključila ravnateljica Abramijeva. «Na našo šolo se vpiše mnogo takih, ki želijo počakati do 15. leta starosti, da se nato zaposlijo*, je omenila predsednica zavodskega sveta poklicnega zavoda za industrijo in obrt »J. Stefan* Jolanda Germani. »Prav to, mislim, odločilno vpliva na uspeh na naši šoli. Po- XX. FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE Mocky, David in Lethem o svojih filmskih delih Avtorji francoskega, izraelskega in belgijske, ga filma so se včeraj srečali s časnikarji klicni zavod naj bi bil nekakšna 'čakalnica’ 15. leta; le nekateri nadaljujejo študij, drugi se zaposlijo. K temu verjetno pripomore že selekcija, izbiranje šole, na nižji srednji šoli. Najboljši naj bi se, po že uveljavljenem. starem receptu, vpisali na licej, nekoliko manj dobri na trgovsko, in tako dalje. Če je res tako. pomeni, da ne izbirajo dijaki šole po interesih, temveč po imenu šole.* «Na naši šoli nismo zabeležili manjših uspehov v primerjavi s prejšnjimi leti*, je dejal ravnatelj učiteljišča Košuta. «Uspeh je bil 'normalen’. Tako ni v prvem razredu, na primer, nihče padel, medtem ko jih je bilo prejšnja leta tudi po 6 odklonjenih. Morda je to odvisno od selekcije, ki jo je opravljala šola še do pred kratkim v prvih razredih, ko smo beležili v teh razredih tudi po 25 do 30 odstotkov dijakov, ki niso izdelali. Nekoč je bila šola splošno zilfana po tem, da je 'lahka'. S selekcijo smo popravili ta vtis; nadalje iipamo sedaj na šoli tudi 5. letnik, j kar odpira dijakom vrata vseh fakultet. Verjetno je tudi to pripomoglo, da se na našo šolo vpisujejo tiidi tako imenovani boljši dijaki*, je zaključil ravnatelj Košuta. i; HUMiiMiiinmmiiiiiiilMHiiMiuiiMiHiitMiinMiiMiiMiiMiHmmiiiiMiMMiiiMiiMMiiMHMHMMMiMMMUMMMM« JUTRI POPOLDNE V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE ODPRTJE RAZSTA VE DEL KIPARJA J. LENASSIJA Janez Lenassi živi in ustvarja v Piranu - Razstavo je uredil F. Vecchiet Na dopoldanskih projekcijah v kinodvorani Penice, ki so namenjene gostom in novinarjem Festivala znanstvene fantastike, smo se včeraj srečali s tremi avtorji, katerih filmi se potegujejo za nagrade na tržaški filmski manifestaciji. Na vprašanja so odgovarjali francoski režiser in igralec Jean - Pierre Mocky, ki se je tukajšnjemu občinstvu predstavil z delom «Litan, la cite des spectres verts» (Litan. mesto zelenih prikazni), izraelski režiser David Avidan in avtor belgijskega filma »La Saga de Madiana», Roland Lethem, o katerem smo že poročali. Največ zanimanja je bilo za izraelski film rMessaggio dal futuro», ki je obenem režiserjev prvenec, in sicer njegov prvi celovečerni i-grani film (Avidan je hkrati avantgardni pesnik, slikar in režiser) tn pa prvi izraelski znanstvenofantastični film, kot je pojasnil sam avtor. Prisotnim je povedal, da je za to zvrst v Izraelu zelo malo posluha in da je finančna sredstva za take in podobne načrte skoraj nemogoče dobiti. Film je snemal v angleščini zato, ker ga je namenil svetovnemu tržišču, kamor bi se, ko bi ga vrteli v judovščini, ne mogel prebiti. V svojem delu prikazuje junaka FM-a (Future Man), ki prihaja iz leta 3005 v leto 1985 in stopi v stik s prebivalci zemelj- Jutri popoldne bodo v galeriji Tržaške knjigarne odprli razstavo del akademskega kiparja Janeza Lenas-sija. ki spada med boljše slovenske kiparje srednje generacije. Njegovo ime mogoče ni zeo znano med širšo publiko, ker živi precej umaknjeno in ni zelo reklamiziran. Lenassi pa je zelo znan med poznavalci slovenske umetnosti, saj je lansko leto prejel pomembno Jakopičevo nagrado, ki jo vsako leto podelijo vidnejšemu slovenskemu likovniku. Lenassi. ki je prejel tudi nagrado na Jugoslovanskem bienalu male plastike v Murski Soboti, je sodeloval na stotih skupinskih razstava!). ,v domovini in tujini. Med njegovimi samo stojnimi razstavami pa si zaslužijo posebno mesto tiste v piranski mestni galeriji, v koprski galeriji Meduza in v galeriji Ars v Ljubljani. Janez Lenassi je tudi med pobudniki in voditelji poletne kiparske šole v Marušičih in mednarodnega kiparskega simpozija Forma vi-va. Izdelal je več spomenikov v do movini (Žalah, Portorožu, Ilirski IZDELALI POPRAVNI IZPITI NISO IZDELALI ŠOLA 1982 % 1981 % 1982 % 1981 % 1982 % 1981 % Znanstveni licej 81 (55) 112 (73) 56 (37) 39 (25) 12 ( 8) 3 ( 2) Klasični licej 32 (65) 28 (70) 15 (30) 11 (28) 2 ( 5) 1 ( 2) Trgovski zavod 127 (64) 145 (74) 54 (28) 40 (20) 17 ( 8) 12 ( 6) Oddelek za geometre 11 (33) 13 (54) 14 (42) 7 (29) 8 (24) 4 (17) Učiteljišče 42 (61) 33 (60 23 (34) 16 (29) 4 ( 5) 6 (10) Vzgojiteljska šola Poklicni zavod 10 46 (56) (37) 10 41 (37) (35) 4 43 (22) (35) 11 38 (41) (31) 4 34 (22) (271 6 40 (27) (34) SKUPAJ 349 (55) 382 (M 209 (32) 162 (27) 80 (13) 72 (11) • V miramarskem Centru za teoretsko fiziko poteka v teh dneh poletni tečaj matematične fizike, ki se bo končal 30. julija. Tečaj vodita do centa na tržaški univerzi prof. Vi-dossich skupaj s prof. Ellsom (iz Velike Britanije) in prof. Narasim-hanom (iz Indije). Srečanje Kovač-Modiano Novoimenovani predsednik reške gospodarske zbornice Tomislav Kovač se je mudil včeraj na vljudnostnem obisku pri predsedniku tržaške trgovinske zbornice Modianu. Gost in gostitelj sta izrazila zadovoljstvo nad potekom blagovne izmenjave med obmejnimi območji Italije in Jugoslavije, ki je v prvih šestih mesecih letos po tržaškem avtonomnem računu presegla 100 milijard lir vrednosti (lani do konca leta je znašala 131 milijard lir), obenem p® sta razpravljala o možnostih še boljšega tehnično-industrijskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji in o vprašanjih turističnega razvoja. ...............................................................................................................■IHIHIIIHIHH...................... Bistrici, Postojni) in v inozemstvu (Avstriji, SZ, Gabonu). Ustvarja predvsem s kamnom, prištevajo pa ga med prve, ki so ovrednotili cement pri oblikovanju spomenikov. V razstavi, ki jo je uredil Franko Vecchiet. bo umetnik razstavljal 20 najnovejših kamnitih malih plastik. Oblike so abstraktne, v njih se pa izražajo naravni motivi, ki učinkujejo zelo poetično. S to razstavo namerava Galerija Tržaške knjigarne predstaviti enega izmed najbolj zanimivih slovenskih kiparjev, ki živi in ustvarja v Piranu in ie zato kulturno precej blizu našemu ambientu. - - - .............. ■; Obvestilo zajolinčaiip Jutri, v četrtek 15.7.1982, bo dobava vode v Dolini prekinjena od 8. do 14. ure zaradi popravil na občinskem vodovodu. Neznani avtomobilski »gusar* je v noči med ponedeljkom in torkom okrog 3. ure podrl pri naselju Ro-col - Melara 19-letno mopedistko Roso Di Gennaro iz Ul. Pasteur 20 in odbrzel dalje, ne da bi ranjenki nudil pomoči. V bolnici so zdravniki ugotovili, da se je potolkla po kolenih in ramenu, ozdravela pa bo v desetih dneh. ske oble s pomočjo telepatije. A-vidan je tudi povedal, da že pripravlja svoj drugi celovečerec, ki bo nosil naslov cStress». Tudi Jean - Pierre Mocky, ki j® med drugim poudaril, da je slovanskega porekla, je govoril o težavah, ki jih imajo francoski (pa tudi italijanski) režiserji, ki hočejo sremati filme z znanstvenofantastično tematiko. Povedal je, da je njegov prvi tovrstni poskus in da bo to tudi ostal. V filmu, v katerem tudi sam nastopa, srečamo namreč povsem drugačnega avtorja in igralca, kot smo ga bili vajeni gledati, saj se je proslavil predvsem z zabavnimi filmskimi deli-V «Litanu» prikazuje Mocky strašni svet zakrinkanih človeških figur, v katerem se mlada Nora prebudi iz more v še bolj grozljivo realnost. Kot zadnji je govoril Roland Lethem, ki je pojasnil, kako je nastalo njegovo filmsko delo. Za konec še napoved današnjega programa: v kinodvorani Fenice bodo. ob 15.30, vrteli film «Terrort nello spazio* režiserja Maria Bavš in sReturn of the Flyi> Edivarda L. Berndsa (ciklus azzu, Elena Rossitto, Fabrizio uPPell0. SO: 67-letni Luigi Pertol-Ajin 82/,etn* Antonio Ingio. 66-letna r0ija Dhiandussi, 87-letna Anna Ba-Pj',n vd. Piol. 74-letna Margherita ni »■', 53-letni Sergio Musina, 82-let-Zin^rto Terzo. 78 letna Anna Moren? 79''etna Anna Brazzati vd. Pa-Vri 74-letna Amelia Francovich Tamk careHi, 29-letna Giuseppina lei^rHn vd. Stobel. 72 letni Giu-ppe Crevatin, 62 letni Eddy Spetti. Dnevna služba lekarn ■k (od 8.30 do 20.30) Ul I °berdan 2, Ul T. Vecellio 24. »ek ,°.rutti 19. Ul. Bonomea 93, Pro-(4' Mdje. T s-30 do 13.00 in od 16.00 do 20.301 *WLFavana 1. Trg Giotti (Ul. sv. an^ka) p NOČNA SLUŽBA LEKARN ■K (od 20.30 daliej rra®» Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. ClSka) 1, Prosek. Milje. g UEKARNF v okolici tel 'Junec: tel 22« 124 Bazovica Prn-26165; Opčine: tel 211001. tel 225 141; Božje polje tel. 225 596; Nabrežina tel Sesljan: tel 209 197; Žavlje: 200-121 *DRAVs. tvkna dežurna služba a služba »d 21 do 8. ure ^""čn 2] 32 627. predpraznična od 14 do Ur* U.re 'n praznična od 8. do 20 ■ tel 68 441 ZLATARNA-URARNA «Svizzera» dl A. Sorace DOXA SMfrttrfr* TRST Ulica S. Spirjdione 12 Tel. 60-252 Prispevki V spomin na pok. Viktorja Sosiča Peračevega daruje Leonard Ban 15.000 lir za moški pevski zbor Tabor z Opčin. Včeraj je na pravni fakulteti z odliko diplomiral PAVEL SLAMIČ Novopečenemu pravniku čestita kolektiv slovenskih študentov pravne fakultete V Trstu bo zasedal pravosodni komite evropskega parlamenta Na povabilo tržaškega Vsedržav nega inštituta za človekove pravice bo od 8. do 10. septembra zasedal v Trstu pravosodni komite 'evrop skega parlamenta. Člani komiteja ki mu načeluje lord Grieve iz Velike Britanije, se bodo udeležili tudi okrogle mize o vprašanju zaščite človekovih pravic. • Tržaška železarna Terni (bivši obrat Italsider) je v prvih petih mesecih tega leta okrepila proizvodnjo jekla za približno 16 odstotkov v primeru z istim ibdobjem lanskega leta. t®ah?i*ya Ul. sv. Frančiška 20 JANEZ LENASSI kiparska razstava otvoritev jutri, 15. julija, ob 18. uri Saški in Borisu Grgiču se je pridružil prvorojSnček ŠTEFAN Srečnima staršema čestitamo, malemu Štefanu pa želimo mnogo zdravja in sreče, Nona, nemo in stric Pevci in odborniki KD Lipa se s Saško in Borisom veselimo rojstva malega ŠTEFANA in mu želimo obilo sreče in zdravja v življenju Saški in Borisu se je rodil prvorojenček ŠTEFAN Ob tej priložnosti jima iskreno čestitata Mirjana in Dorči ran -■ BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA H- j S.p*A- ' ' - TRST - AJLlČA f.FltŽnd» - Hl-Aeie 13. 7. 1982 Ameriški dolar 1.370.— Kanadski dolar 1.060,— Švicarski frank 654.— Danska krona 160.— Norveška krona 215.— Švedska krona 223.— Holandski florint 503.— Francoski frank 200.— Belgijski frank 24.— Funt šterling 2.375.— Irski šterling 1.900.— Nemška marka 558.— Avstrijski šiling 79.— Portugalski escudo 16.— Pezeta 12 — Jen 5.— Avstralski dolar 1.330,— Drahma 19.— Debeli dinar 24,50 Srednji dinar 27,— MENJALNICA vseh tujih valut GALTRUCCO Trst — Trg Goldoni 1 tel. 790140 POPUSTI OD 20 DO 50% blago najboljše kakovosti Razna obvestila ŠD Sokol Nabrežina priredi društveni praznik v soboto, 17., in v nedeljo, 18. t.m., na Sokolovem igrišču. Godba na pihala «Vesna» iz Križa prireja v nedeljo, 18. julija, ob 18.30 na Klancu proslavo 100-letnice kriške godbe. Sodelujejo godbeni ansambli iz zamejstva. Slovenije in Furlanije. Vljudno vabljeni. Zveza vojnih invalidov NOV ob vešča svoje člane, da bo do 31. avgusta pisarna odprta samo v jutranjih urah od 9. do 12. vsak dan razen ob sobotah. SKD Tabor - Opčine. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je odprta v mesecu juliju ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 19.30. V-avgustu bo knjižnica zaprta. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ODDAJAM na Trbižu enosobno šti-riposteljno počitniško stanovanje. Telefon (040 ) 830-013. OSMICO sta odprla Berta in Marčeto Nadlišek s Katinare. Točita pristno črno in beto vino. OSMICO je odprl v Praprotu Bruno Kante. Toči črno in beto vino. IŠČEM knjige za 2. razred učiteljišča. Telefonirati od 17. ure dalje na štev. 22-86 46. KLEPAR m inštalater izvršuje vse vrste popravil. Telefon 040/53-032 NARAVNE preparate za sončenje iz korenja, olivnega olja in limone dobite na Opčinah po najnižjih cenah — «Kozmetika 90» PRODAM simco SR 1000 letnik 1976 v odličnem stanju. Telefon 040/ 55711 JADRNICO optimist colombo ugodno prodam Telefon 040/52277. UN1POL zavarovalna družba • A gencija kmetijske zadruge: tvoja agencija za vsa zavarovanja Te lefon 040/274986 KUPIM rabljen stroj za rezanje pa pirja. Telefonirati od 21. do 22. ure na št. 040/231946. PRIVATNIK proda stanovanje Ul. Galleria: dve sobi. kuhinja, kopalnica, shramba, klet. razgled na morje. Telefon 040/755862 ob urah kosila in večerje RADIO - CB *'W?rr FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI SONY TRST — Pasaža Fsnice 8 • Tel. 732-897 VELIKA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA Kmalu na kn|ižnem trgu nepogrešljiva zbirka sedmih znanstvenih knjig. Sedem zakladov učenosti za vse življenje. Format 22 x 29 cm Polusnje 2160 strani 10.500 Ilustracij (7.200 v barvah) 200 zemljevidov Velika ilustrirana enciklopedija je lnvesticl|a za vse življenje. To enkratno znanstveno delo lahko dobite po znatno znižani ceni v prednaročilu, Prednaročila sprejema do 30. septembra letos TR2ASKA KNJIGARNA, Ul sv. Frančiška 20. POSVET ZADRUŽNE ZVEZE V VIDMU Stanovanjske zadruge imajo možnost poceniti danes precej drago gradnjo Konzorcij stanovanjskih zadrug skrbi za čimštevilnejšo in cenejšo gradnjo na vsem ozemlju naše dežele • V Vidmu so otvorili kompleks 152 stanovanj * Prizadevanja za podobne gradnje na Goriškem Slavnost otvoritve večjega stanovanjskega kompleksa v Vidmu so v ponedeljek voditelji deželnega konzorcija stanovanjskih zadrug in za družne zveze (Lega delle coopera tive) izkoristili tudi za to, da so imeli zanimiv posvet o zadružni stanovanjski politiki v deželi. V okviru zadružne zveze se je namreč že pred leti ustanovil deželni konzorcij stanovanjskih zadrug. Teh je veliko, nekatere so vključene v zadružne centrale, druge so samostojne. V tem konzorciju je včlanjenih danes zelo veliko zadrug. Nekatere večje zadruge, ki so že pred časom zgra dile prve komplekse nadaljujejo z delom v drugih krajih. Taki so na Goriškem primeri zadrug «Mondo operaio* in «Edilizia sociale* ter na goriško - tržaškem območju stanovanjske zadruge delavcev štivanske papirnice. Deželni konzorcij gre na roko stanovanjskim zadrugam tako da jim nudi že izdelane načrte ali pa jim svetuje tega ali onega načrtovalca. Osrednja pisarna, ki je v Vidmu, pa skrbi za reševanje vseh nadaljnjih prošenj na deželi, pri bankah, na občinah. Praktično vrši ta osrednji urad vlogo posredovalca bodisi takrat ko je treba najti denar, bodisi kasneje ko je treba prebroditi vrsto težav birokratskega značaja v raznih upravah. Logično je. da je tak konzorcij i-mel precejšen uspeh, kajti težko bi vse te težave prebrodila samostojna stanovanjska zadruga. Na ponedeljskem posvetu je predsednik konzorcija arh. Giuliano Bet-tari imel zelo obširno poročilo, ki je bito zelo tehničnega značaja. Govoril je o načrtovanju, o gradbenih cenah, o novih tehnologijah. Zadružna organizacija si prizadeva kar se da združiti gradnjo. Uvajajo tudi nove gradbene materiale, o-ziroma tehnologijo. V marsikaterem kraju so že uporabili gradbene elemente. ki so izdelek neke tovarne iz bližine Pordenona in katere lastnik je tovarnar Zanussi. Strokovnjaki pravijo, da pocenijo gradnjo s temi elementi lahko do trideset odstotkov. To kljub naraščajočim gradbenim stroškom. Stanovanja, ki iih izročijo lastnikom v tem letu stanejo približno 60 milijonov lir. predvidevajo, da bodo stala tista za katera se bo birokratski in gradbeni postopek začel v tem letu. ko bodo dograjena- čez dve leti. približno 80 milijonov lir. V prosti gradnji in brez u^ednih posojil pa bi bila gradnja veliko dražja. V ponedeljek so v severnem videmskem predmestju izročili stanovalcem ključe 152 stanovanj. Soudeležene so bile tu štiri stanovanjske zadruge, vse članice konzorcija. Na slavnosti so sodelovali, poleg zadružnikov, videmski župan Candolini in deželni odbornik za finance Zanfagnini. Isti konzorcij je pred nekaj meseci izročil v Trstu ključe 218 lastnikom prav tolikih stanovanj. V gradnji imajo zadruge, ki so član konzorcija v tem trenutku veliko stanovanjskih hiš v raznih krajih pa imajo še nekaj večjih stanovanjskih skupin, in sicer v Fontanafreddi blizu Pordenona, kjer naj bi zgradili 250 stanovanj, v Gorici, v Ulici Pal ladio, kjer bi zgradili v nekaj letih okrog sto stanovanj ter v štandrežu. kjer bi za delavce štivanske papirnice zgradili še 150 stanovanj. V konzorciju pa je še več drugih manjših zadrug, tudi na Goriškem in Tržaškem. Govor pa je, da se bodo v kratkem ustanovile še nekatere druge, čeprav so sedaj težave s finansiranjem, kljub ugodnim pogojem, t.j. nizkim obrestim. ki jih dajeta država in dežela. Na posvetu v Vidmu smo videli tudi nekatere slovenske zadružnike. Kmalu začetek del za dograditev telovadnice v Sovodnjah Predvidoma bodo v kratkem stekla dela za dograditev občinske telovadnice v Sovodnjah. V prihodnjem tednu bo namreč dražba za oddajo del za dokončanje objekta, ki naj bi ga podjetje dokončalo predvidoma v osmih do desetih mesecih. Kolikor ne bo dodatnih ovir in zapletljajev, bodo telovadnico slovesno izročili namenu junija prihodnjega leta, ob občinskem prazni- ku, kakor je nedavno tega povedal župan Vid Primožič. Objekt so začeli graditi že pred petimi leti, stečaj podjetja Cesia pa je izvedbo načrta prekinil za skoraj dve leti in seveda povzročil skoraj stoodstotno podražitev. Dodatni strošek bo občina krila z najetjem novega posojila pri ustanovi Istituto Credito Sportivo, z izkupičkom prodaje občinskega zemljišča ter s pribitkom obračuna iz leta 1981. Prejšnji teden pa so se pričela tudi dela za razširitev prvega odseka občinske ceste med Gabrjami in Vrhom ter ureditev dveh ozkih o-vinkov. Dela potekajo zelo hitro in bodo, po sedanjih napovedih, končana že do jeseni. Finansiranje si je občina zagotovila z najetjem posojila pri Cassa depositi e prestiti v Rimu. O lAOiV! Brno RAZPRA VUAU 20. 7. M. PRED NOVIM POVIŠKOM TARIF ZA DOBAVO VODE Voda naj bi se podražila za nadaljnjih 20, 30 in 40 % poleg podražitve, ki je že v veljavi od julija daljo Na zadnji skupščini vodovodnega konzorcija CAFO, pred približno mesecem dni, so predstavniki šestnajstih občin, članic konzorcija, sprejeli sklep o 20-odstotnem povišku tarif za vodo, ki veljajo že od 1. julija dalje. Že takrat smo poročali, da je pričakovati v razmeroma kratkem času dodatne poviške cene vode. To se bo predvidoma zgodilo v torek, 20. t.m., saj je poleg drugih točk na dnevnem redu tudi prilagoditev tarif. Vprašanje je menda zelo nujno, zaradi naravnost dramatičnega finančnega položaja ustanove, Id že nekaj let, zaradi številnih razlogov, kopiči precejšnje izgube, ki jih morajo konec koncev kriti občine članice. Prav v zvezi s takim načinom poslovanja pa je v zadnjem času opaziti zmeraj bolj izrazito nejevoljo in nasprotovanje krajevnih uprav, zlasti levičarskih, proti nadaljevanju take prakse tudi v bodoče. Zasedanje skupščine, napovedane z A torek, 20. t.m., bo torej predvidoma potekalo v precej polemi- MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinifiiiiiiiiuiitiiiiiiiifirTmiiinuimiiimmiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiuiMMiitiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRVI SADOVI NOVE USMERITVE V KMETIJSTVU Odličen pridelek pšenice v Vipavski dolini Donos je znašal celo do 70 metrskih stotov na hektar • Na Vipavskem bodo v prihodnje pšenico sejali na zmeraj večjih površinah V Vipavski dolini zaključujejo žetev pšenice, ki je letos odlično obrodila. Predvsem velik donos je bolj kot vsa prepričevanja strokovnjakov in politikov pokazal, da so na tem območju zelo ugodne talne in podnebne razmere tudi za pridelovanje pšenice in drugih žit. Privatni kmetje so s pšenico prvič po dvajsetih letih posejali skupaj o-krog 400 hektarov polj, kmetijski kombinat Vipava, ki upravlja družbeno zemljo, pa nadaljnjih 80 hektarov. Povprečni pridelek je znašal nad 50 metrskih stotov pšenice na hektar površine, pri čemer pa so dosegli tudi nekatere rekordne donose. Pridelek je namreč v nekaterih primerih dosegel celo od 60 do 70 metrskih stotov pšenice na hektar. Tovarna »Mlinotest* v Ajdovščini, ki v prejšnjih letih iz Primorske skoraj ni dobivala pšenice za svoje predelovalne potrebe, bo letos na Vipavskem skupaj odkupila o-krog 520 ton pšenice. Pridelek bo ■sicer še- enkrat tolikšen, toda bodo ostalo žito kmetje porabili za krmo in za druge potrebe. Omenjenemu odkupu pa je treba dodati "približno 180 ton pšenice, ki so jo pridelali na poljih Kmetijskega kombinata Vipava. Seveda so te še zmeraj malenkostne količine za tovarno »Mlinotest*, ki potrebuje okrog 30 ti soč ton pšenice letno. Vendar pa gre za spodbuden začetek, zlasti tudi zaradi tega, ker je odkup pšenice predhodno dogovorjen in ima zrnje ugodno ceno. Pšenico prve kakovosti plačuje tovarna po 1400 sta rih dinarjev za kilogram, druge vrst* po 1300 in pšenico tretje kakovostne stopnje po 1200 starih dinarjev za kilogram. Del pridelka kmetje lahko zamenjajo za koruzo, ki jo potrebujejo za živinsko krmo Če želijo, koruzo lahko predela tovarna, ki za potrebe kmetovalcev na Vipavskem proizvaja tri vrste živinske krme. Velja poudariti, da pridelovanje pšenice spodbujajo tako oblasti kot kmetijske organizacije, ker gre za tako imenovano strateško kulturo. Kot znano, mora Jugoslavija pšenico še zmeraj uvažati in za ta u-voz troši dragocene devize, čeprav bi ob smotrnejši politiki v državi 'ahko pridelali dovolj pšenice in drugih živil. Nova politična in gospodarska usmeritev je na območju Vipavske doline dala že prve sadove. Zaradi tega bodo pšenico in druge vrste žit v prihodnje sejali na zmeraj večjih površinah. Pri tem opozarjajo, da bo pridelovanje donosno zlasti, če bodo kmetje združili površine. Sedanje parcele, ki merijo kvečjemu do hektar velikosti, so namreč premajhne, saj je pšenica kultura, kjer so prednosti pridelovanja na velikih površinah rnorda najbolj očitne. Za sejanje pšenice bodo uporabljali tudi nove velike površine pri Prvačini, ki so last privatnikov in kmetijskega kombinata Vipava. Danes neredna dobava plina na območju CAFO Zaradi del na glavnem plinovodu SNAM. bo danes med 9. in 17. uro precej neredna dobava plina. Tako sporoča uprava konzorcija CA FO in prosi za razumevanje. jejo možno rešitev za izhod obeh obratov iz krize, ki ju pesti že vrsto let. Soča izpodjeda bregove pri Sovodnjah Že lani smo poročali o škodi, ki jo povzroča Soča na območju Sovodenj, kjer izpodjeda in odnaša levi breg. Občinska uprava ie o zadevi že takrat pismeno obvestila državni tehnični urad Genio civile. vendar konkretnih ukrepov za zavarovanje bregov, oziroma regulacijo vodnega toka še ni bilo. Občutno škodo je povzročila Soča tudi ob zadnjih nalivih, pred nekaj tedni. Italcantieri: novi vpisi delavcev v dopolnilno blagajno S ponedeljkom se do zvišalo na 850 število zaposlenih v tržiški lad jedelnici Italcantieri. ki bodo vpisani v dopolnilni blaeajni. V tem objektu in v tovarni hladilnikov De troit se medtem nadaljujejo skupščine delavcev, na katerih nrnuču miiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiHiiiiiMiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiinrtiiiiimiiifiiTiniiriiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiitMiiiiiiiniiMimiiiiiiiiifitiiiiitiiin PRECEJ PREPLAHA MED POTROŠNIKI Grožnje s strupom v vinu zadružne kleti v Casarsi Neznanec je v pismu objavil, da je strup v nekaj sto steklenicah vina iz te kleti Že dva dni so vinogradniki in u-službenci zadružne kleti v Casarsi čisto iz sebe. Neznanec je namreč poslal konec tedna podružnici tiskovne agencije ANSA v Benetkah pismo, v katerem je bilo napisano, da je bilo zastrupljenih nekaj sto steklenic vina iz te zadružne kleti. Časnikarji so pismo izročili sodnikom in že v nedeljo so se ti povezali z vodstvom zadružne kleti v Casarsi in pričeli z analizo vina, ki ga imajo v skladišču. Neznanci se v pismu sklicujejo na borbo proti političnemu monopolu krščanske demokracije in trdijo, da hočejo razbiti ta monopol ter da so zaradi tega zastrupili nekaj steklenic. V Casarsi, kraju med Vidmom in Pordenonom, je že dolgo vrsto let večja zadružna klet, v katero je včlanjenih skoro 1.500 kmetov iz tamkajšnje zelo vinorodne okolice. Vino iz te zadružne kleti gre dobro v prodajo, saj je poceni in tipizirano. Vodstvo kleti pravi, da ima preko 4.000 klientov med go stilničarji in trgovci z jestvinami. Vino iz Casarse najdemo tudi v mnogih naših gostilnah, čeprav gostilničarji niso nikdar hoteli tega priznati. Najdemo pa ga tudi v skoro vseh trgovinah jestvin v Gorici in na Goriškem ter skoro gotovo tu- di na Tržaškem. Medtem ko je moč ustekleničeno vino takoj najti, imamo težave z onim, ki ga prodajajo v pletenkah gostilničarjem. Kot smo čuli včeraj po radiu, vlada v Casarsi pravi preplah. V teh dneh seveda ni šel liter vina iz zadružne kleti, iz raznih krajev države pa so klienti nenehoma telefonirali in želeli imeti od odgovornih v kleti pojasnila. Seveda nima nihče pojma, kako je s stvarjo. Strokovnjaki sedaj vino pregledujejo, i-meli pa bodo veliko opravka. Najbrž gre le za neslano šalo, kajti nemogoče bi bilo, da bi se našla oseba, ki bi bila zastrupila nekaj sto steklenic, bodisi iz političnih ali katerihkoli drugih razlogov. Vsekakor pa bo zadružna klet v Casarsi imela občutno škodo, kajti veliko ljudi se bo težko otreslo skrbi, da bi bila prav njegova steklenica tista z morebitnim strupom. Podobno neslano šalo so lani nekateri neznanci napravili z bitter-jem neke tovarne soda pijač iz Scorze pri Trevisu. Analitiki so po skrbnih pregledih ugotovili, da ni bilo v tem bitterju nobenega strupa. Časopisje pa se je o tem precej razpisalo, tovarna je imela pri tem občutno škodo. Najbrž gre tudi v tem primeru za akcijo, ki skuša spraviti s prizorišča takega močnega proizvajalca vin, kot je zadružna klet v Furlaniji. «Starejši ljudje danes» fotorazstava v Ronkah Na letošnjih avgustovskih prireditvah bodo v Ronkah priredili tudi fotografsko razstavo. Njen naslov bo «Starejši ljudje danes*. Naslov so izbrali ob priliki leta starejših. Razstava bo odprta od 31. julija do 15. avgusta. Črno-bele ali barvne slike (največ pet) lahko fotografi pošljejo na naslov: «Circolo ACLI Tonio-lo, Via S. Lorenzo 3, Ronchi* najkasneje do 28. julija. Najboljše slike bodo nagrajene s pokali in kolajnami. • Pri goriški hranilnici so pred kratkim uvedli novo strokovno službo, ki bo strankam dajala nasvete s področja gospodarskih vprašanj in finančnih zadev. Uradno bodo novo službo predstavili javnosti v petek, 16. t.m., ob 16.30 v prostorih v Carduccijevi ulici 2/4. Marca za preko milijarde lir neplačanih dolgov Eden od najbolj značilnih pokazateljev naraščajoče gospodarske krize je tudi skokovit porast neplačanih dolgov. Po podatkih goriške trgovinske zbornice, objavljenih v zadnji številki glasila Economia I-sontina je vrednost neplačanih menic in čekov v naši pokrajini presegla milijardo lir. Menda gre za pravcati rekord. Narašča pa tudi število podjetij, ki so se znašla v stečajnem postopku. Aprila letos so bila v takem položaju kar štiri podjetja. čnem vzdušju. Toliko bolj, ker so predlagane prilagoditve tarif, o čemer je bil sicer rov or že na zadnjem zasedanju, 8. junija, kar precejšnje. Poleg že odobrenega poviška 20 odstotkov, naj bi tarife zvišali še za nadaljnjih 20, 30 in 40 odstotkov, v odnosu na stopnjo porabe v posameznih gospodinjstvih. Obeta se torej živahna razprava, toliko bolj, ker bodo predvidoma predstavniki levičarskih občin zagovarjali stališče, da je mogoče finančni položaj ustanove sanirati tudi z drugačnimi ukrepi in ne samo z zvišanjem tarif. Med takimi ukrepi je prav gotovo na prvem mestu smotrnejša organizacija vodovodne službe na teritoriju, s prepustitvijo drugim ustanovam najbolj oddaljenih delen' omrežja. Tako naj bi iz omrežja CAFO v prihodnje izločili območje občine Dolenje kakor tudi števerjanski vodovod, ki naj bi ga po novem letu prevzelo goriško občinsko podjetje. Prav v zvezi z reorganizacijo vodovodne službe so nekatere občin« na Tržiškem, med temi občine Šempeter ob Soči, že sprejele resolucijo, z zahtevo po reorganizaciji. Na veliki šmaren ptičji sejem v Gradišču V Gradišču ob Soči že sedaj potekajo priprave za 16. ptičji sejem združen z razstavo, ki bo v nedeljo, 15. avgusta, na veliki šmaren. Prireditelj je domače društvo ptičjih rejcev v sodelovanju s tamkajšnjo turistično ustanovo. V pisarni te u-stanove je moč dobiti podatke o tekmovanju in razstavi. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi 23. in 24. t.m. izlet v Kamniške Alpe z vzponom na Ojstrico. 31. julija in 1. avgusta pa je na sporedu vsakoletni izlet v Dolomite. Pojasnila pri Ivu Berdonu in pri predsedniku društva. Razstave Goriški slikar Attilio Carbone, profesor na tukajšnjih srednjih šolah, ki je v Gorici že velikokrat razstav, ljal, ima v teh dneh odprto razstavo svojih del v galeriji Guamotti v kraju Eriče (pokrajina Trapani). Eriče je starodavno mesto, prava turistična atrakcija. ..............................m... f m ■iliil|1|iM,„l|ia KLJUB NOVIM CARINSKIM PREDPISOM KAVA ŠE VEDNO VABI JUGOSLOVANSKE KUPCE V goričkih jestvinskih trgovinah ni bilo občutiti padca števila klientov z onkraj meje Novi carinski predpisi za jugoslovanske državljane, ki prihajajo čez mejo na nakupe jestvin, predvsem pa kave, niso občutno zmanjšali dotoka jugoslovanskih kopcev v naše mesto. Tako vsaj kaže iz informacij, ki smo jih /brali v nekaterih goriškib trgovinah z jestvinami. V trgovini jestvin v neposredni bližini mejnega prehoda pri Rdeči hiši. so nam povedali, da pri njih ni bilo opaziti večjih sprememb. Če so morda novi carinski predpisi povzročili rahlo zmanjšanje števila kupcev z onstran meje, je skupno število teli ostalo kljub vsemu nespremenjeno, ker je boljša menjava dinarja v zadnjem času privabila marsikaterega novega klienta. Kava je med jestvinskimi izdelki še vedno na prvem mestu: ne gredo v prodajo velike količine, ampak skupna prodaja se ni zmanjšala, zaradi velikega števila kupcev, čeprav vsakdo kupi le manjšo količino kave. Tudi v trgovini Lupin in Zavadlav na Trgu sv. Antona so bili i-stega mnenja. «Pri prodaji jestvin nismo občutili nobenega padca, za razliko od tega kar se je pred časom zgodilo za druge irste blaga, kot na primer za oblačila.* Največ gre v prodajo kave, tudi tukaj pa gre vedno za manjše količine. Vsak kupec vzame navadno po pol, tri četrt ali kvečjemu kilogram kave. Med drugimi izdelki gredo v prodajo med jugoslovanskimi kupci predvsem riž in testenine. V Minimarketu Tomšič v Raštelu so nam prav tako potrdili, da se ni zmanjšalo število kupcev, ki prihajajo v Italijo po kavo. »V naši trgovini ni bilo opaziti padca jugoslovanskih kupcev, ki predstavljajo še vedno gotovo več kot polovico vseh naših klientov. Največje zanimanje je za kavo: skoraj bi rekel, da ni kupca, ki bi odšel brez vrečke kave. Za ostale jestvine je manj zanimanja, če izvzamemo specialitete kot na primer razne vrste narezkov, francoske sire, parmezan in podobno, za katere je vedno veliko povpraševanje.* To so vtisi nekaterih goriških trgovcev, ki jih potrjuje tudi nepretrgana vrsta avtomobilov, Ki se kljub poostrenemu nadzorstvu carinikov vsak konec tedna zliva skozi prehod pri Rdeči hiši v naše mesto. Pascoli, vidni predstavnik neofašistične stranke. Le prelistali smo knjigo. V njej je obilo strani in slik iredentistične in nacionalistične zgodovine tukajšnjega dela goriških I-talijanov in seveda precej slik Mussolinija in drugih fašističnih prvakov ter še precej slik in člankov poveličevanja povojnega nacionalizma in fašizma. Razna obvestila Pred sedežem goriškega avtomobilskega kluba na Tržaški cesti skupino soubežnikov skoraj Veminuti naskoka, vendar pa so s* favoriti pravočasno ujeli. Vožnja bila izredno hitra, saj je po-Precek znašal kar 45,170 km na uro ce bodo kolesarji tako nadalje-bo rekord »Toura* vsekakor Padel. Odločitev je včeraj padla komaj nometer pred ciljem. Tedaj je anireč pobegnil francoski veteras niemiane, ki si je pridobil kakih ,?* nietrov naskoka in je tako ce odštejemo Hinaultovo predetap 0 zmago) pridobil Franciji prvi nsDeh. tec Kelly, ki je trenutno tiajbolj- • sprinter »Toura*. .je tokrat za udil »magični* trenutek in se je moral zadovol jiti z drugim mestom. Vrstni red 10. etape (Saintes -Bordeaux, 148 km) *• Pierre Raymond Villemiane (Fr.) 3.16’5r’ ■ Sean Kelly (Irska) • Eddy Planckaert (Bel.) ’• Jan Raas (Niz.) ?• ®nc McKenzie (N. Zel.) , Etienne De Wilde (Bel.) 8 Le Bigaute (Fr.) , "Mam Tacket (Bel.) m pdrie Van Houwelingen (Niz.) ’■ Ppns De Wolf (Bel.) Skupna lestvica: • Phil Anderson , (Avstralija) , “ernard Hinault (Fr.) • Oerrie Knetemann (Niz.) 1 Ludo Peeters (Bel.) S »ean Kelly (Irska) S' Daniel Willems (Bel.) • Henk Lubberding (Niz.) • “phan Van der Welde 9 Miz'} Jfarc Madiot (Fr.) Regi; po 2” ser je v sprintu osvojil prvo etapo mednarodne kolesarske amaterske dirke po Umbriji. Drugi je bil Poljak Miemierzejew-ski, tretji pa Italijan Vitellozzi. NOGOMET V RIMU V petek koledar italijanskega pokala RIM — Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bo sestavila v petek v Rimu letošnji koledar izločilnega dela nogometnega tekmovanja za italijanski pokal. Še vedno težave zaradi Maradone BUENOS AIRES — Argentinska nogometna zveza je sporočila, da ne bo odobrila prestopa Maradone k Barceloni toliko časa, dokler ji ne bo matični klub tega igralca, Argentinos Juniors, izplačal vsote 400 tisoč dolarjev. TENIS Ramlrez izloečn NEW YORK — Američan Hol-royd, ki je na 243. mestu svetovne lestvice, je na prvenstvu ameriških poklicnih igralcev v New Yorku nepričakovano v 1. kolu izločil nosilca skupine št. 5 Mehikanca Ramireza s 7:6 in 6:4. »Pokal De Galea* MONTECATINI TERME (Pistoia) — Po prvem dnevu mladinskega teniškega tekmovanja za «Pokal De Galea* je stanje med Italijo in Mehiko neodločeno 1:1, medtem ko Avstralija vodi proti Danski z 2:0. NOGOMET EVROPSKI POKALI Danes žrebanje v Ziirichu Vsa tri tekmovanja bodo ujela skupno 132 moštev ZuRICH — Danes opoldne bodo opravili žrebanje nasprotnikov za prvo kolo evropskih nogometnih pokalov. V vseh treh pokalih bo nastopalo 132 moštev, in sicer 33 v pokalu prvakov, 34 v pokalu pokalov in 65 v pokalu UEFA. POKAL PRVAKOV Kot v zadnjih treh sezonah se bo Anglija na ton tekmovanju tudi letos predstavila z dvema moštvoma, Aston Villo in Liverpoolom. Poleg teh bodo nastopali še Hamburg, Ju-ventus (ojačen z Boniekom in Pla-tinijem), Ajax, Standard iz Liege-ja, Miinchen, lizbonski Sporting, zagrebški Dinamo, sofijski CSKA, ziiriški Grasshoppers, Real Socie-dad, berlinski Dinamo in drugi. Vsa ta moštva bodo skušala zlomiti angleško prevlado, ki traja v top tekmovanju že šest let. POKAL POKALOV Tudi letošnje tekmovanje pokala pokalov bo verjetno zelo zanimi- 44.35 01” po 44” po 1*16” po 1’21” po 1'48” po 1'57" po 2'11” is Clere (Fr.) po 2’21” po 2’28” po 2’37” dol ^anes bo na sporedu zmeroma , ga etapa na kronometer, ker pa Proga precej zahtevna, je na njej Vni favorit Francoz Hinault. Jirka po Umbriji ERRUGIA — Švicar Marcus Man- •""iiiii vo. Med udeleženci izstopata španski enajsterici Barcelona (z Mara-dono) in Real Madrid, poleg teh pa še miinchenški Bayem, beograjska Crvena zvezda, Tottenham, AZ 67, Goteborg, Aberdeen, Swansea, Pariš St. Germain, ki bo imel letos Argentinca Ardilesa, Inter z Juaryjem, Miillerjem, Collo vati jem in drugimi. POKAL UEFA Močno predstavništvo bodo imele ZRN (Koln, Kaiserslautem, Bremen in Dortmund), Anglija (Ipswich, Arsenal, Manchester United, in Southampton), Španija (Valencia, Bilbao, Betis Sevilla in FC Sevilla), ta moštva pa bodo imela nevarne nasprotnike tudi v Anderlechtu, Eindhovnu. Dinamu iz Tbilisija, St. Etienneu, Bodreauxu, Sochauxu, poleg teh pa še v italijanskih enajstericah Romi, Napoliju ter Fio-rentini in drugih moštvih. »ITALIJANSKA BORZA* Novellino k Ascoliju za 800 milijonov lir ASSAGO (Milan) — Letošnja italijanska nogometna borza se bliža koncu. Včeraj je Milan odstopil Ascoliju Novellina za 800 milijonov lir, Bo logna je sklenila pogodbo z Iinter-jem za nakup Bachlechnerja, Napo-li pa je najel Dal Fiumeja za 700 milijonov lir. Poleg tega so sklenili še vrsto »manjših* pogodb. :-V/' * W. tfi I mW \ jm m 1 Brnim M m HM «*• ”' • < ••, mmSm f m . , mrwm % Zaradi poletnih počitnic, dopustov itd. naša športna dejavnost je v tem času seveda skoraj povsem zamrla. Poletni meseci pa so kot nalašč za ljubitelje balinanja. Na sliki: posnetek z balinarskega turnirja v Zgoniku •niiiiiitiiiiiuininiiHiiiiiiiiimiiftiiiiiHiHfmtiiiittmniiiiHiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiMmiiitiiimifiiiimiiHiiHNinHiitiiMiiiiiiMitiiimtiMtitiiiiiiftimiiiiiiiiiiiiintimia ATLETIKA NA SOBOTNEM IN NEDELJSKEM TEKMOVANJU Udinese prodaja VIDEM — Videmski prvoligaš je Pordenonu odstopil Dominissinija. Peressonija in Spigariola, Forliju pa Cossara. Košarkarji moštva Discoteca La Bora med tekmo z Rabinom na turnirju «Sv. Lovrenca* v Skednju ................................................mmilili......mn.m.................................................................................................... Nierl ostal v Trstu Triestina je včeraj odkupila vratarja Nierija, obenem pa je odstopila Luccheseju Scarela. Juventus in priprave TURIN — Glede na to, da je več Juventusovih nogometašev nastopilo na svetovnem prvenstvu (poleg domačih nogometašev še Francoz Platini in Poljak Boniek) je vodstvo torinskega društva odločilo, da nudi svojim igralcem nekaj dni več počitka. Juventusove priprave se bodo tako začele šele 31. julija. Bor in Adria dokaj uspešna Naši predstavniki so v raznih disciplinah posegli po prvih mestih S prihodom poletja se zlasti v mlajših kategorijah precej zmanjša število atletov, ki se udeležujejo tekmovanj. Zato so organizatorji priredili sobotno in nedeljsko tekmovanje kar za štiri kategorije, saj so nastopali kadeti, naraščajniki, mladinci in člani. Na tem tekmovanju so bili prisotni tudi številni slovenski atleti, ki so uspešno opravili svoje nastope. Med članicami je v metu krogle tekmovala borovka Irena Tavčar, ki je dosegla rezultat 13,18 m in osvojila prvo mesto. V skoku v daljino pa je nastopila Marina Purič (Bor), ki je s skokom 5.50 m prav tako zmagala. V kategoriji mladincev je Gorazd Pučnik (Bor) tekmoval v metu krogle in je z 13.01 m izboljšal osebni rekord. V isti kategoriji je nastopal tudi Mitja Terčon (Bor), ki je 400 m pretekel v 86'T. miniiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiinmiMiiiitiMiina KOŠARKA _____________ TURNIR «SV. LOVRENCA« V ŠKEDNJU : ■' .-.IM,- <,1 *' M i - - Ekipa La Bora v velikem iirnlu Slovenski košarkarji zasluženo premagali moštvo Habitat - Dre-V| zopet na igrišču - Jutri odločilno srečanje za prvo mesto L« Bo . »ora — Habitat 66:62 (29:28) DJSCOTECA LA BORA: Kraus, Iv„ c 2' Rauber 4, Ban 29 (13:18), (4 - Starc 8 (6:8), Klavdij Starc 10 ial o' Daneu, Gulič 5 (3:9), Žer-Jal 8 (2:2). 2_°N: Kraus (35). ra j srečanje med ekipama La Bo-L0vn Habitat v okviru turnirja »Sv. ve,nca» se je v ponedeljek zbra-Skednju izredno veliko število lCev. ki pa, žal, niso videli pi igrajo Tonut, Čuk, Oeser in drugi). Izid te tekme bo glede lestvice postranske važnosti, saj sta si ekipi že zagotovili prvo, oz. drugo mesto na lestvici. 10 ^epa* se je v ponedeljek zbra- lepe^i ''v' 141 pa’ zal' nlso Vlnel' biia *?9arkarske predstave. Igra je PoveSlcer borbena, vendar pa ne-nih Zana. Ogromno je bilo izgublje-Z°S' meti na koš so bili netočni, jJe Pa vselej tvegane. Rora 'ranoycl. ki igrajo za ekipo La ^ tj Pa 'majo vsaj eno opravičilo: l0Pi ni bilo trenerje Splichala 60:55 88:72 98:95 66:62 r., Dosedanji Izidi Arte - Habitat Cni ”ora ' Babino La ‘ Babino B"ra - Habitat 1» n Lestvica C»lor / 2 2 0 5-a*d Pučnik (Bor) NARAŠČAJNIKI troskok: 1. Vasilij Pečar (Adria) 13,06 m krogla: 4. David Inamo (Bor) 8,65 m kopie: 2. Vasilij Pečar (Adria) 5. David Inamo (Bor) 34.26 m 31.16 m C. D. Borovka Sara Umari cin in Veronika Gerdol. ČLANICE daljina: 1. Marina Purič (Bor) 5,50 m ' krogla: L Irena Tavčar (Bor) 13,18 m disk: Irena Tavčar (Bor) (izven konkurence) 43,06 m NARAŠČAJNICE višina: 3. Tiziana Natural (Bor) 1,45 m kopje: 1. Tiziana Natural (Bor) 29,12 m KADETINJE Daljina: 6. Lidija Glavina (Bor) 4,09 m; 8. Tanja Kakovic (Adria) BEZBOL Novosti v prvenstvu RIM — Italijanska bezbolska zveza je spremenila formulo prvoligaškega državnega prvenstva: to se bo najprej odvijalo v dveh skupinah. v katerih bo nastopalo 16 ekip: prve tri iz vsake skupine se bodo uvrstile v finalni krog za 1. mesto, zaHnu' dve pa v krog za iznad JADRANJE Naslov Nemcem LIZBONA — Na svetovnem jadralnem prvenstvu razreda 470 je zmagala vzhodnonemška posadka Borowski - Swensson. Več «azzurrov» v najboljši postavi «mundiala: Pravijo, da je poprečno vsem tekmam »mundiala* sledilo več kot milijarda ljudi. Nič čudnega, saj je nogomet daleč najbolj popularna športna panoga na svetu. Nič čudnega tudi, da je na tisoče časopisov po svetu izbralo svojo idealno postavo tega svetovnega prvenstva. Torej tisoč različnih pogledov na vrednost posameznikov. Čemu torej ne bi tudi mi sestavili svojo »idealno postavo*. Bo Dač ena več. Vratarji Sovjet Dasajev je bil, po našem mnenju, najboljši vratar tega »mundiala*. To »sovjetsko odkritje* v marsičem spominja na svojega ve- Sovjetald vratar Dasajev likega učitelja Jašina, ki je bil verjetno najboljši vratar vseh časov. O njem se je laskavo izrazil sam Zoff, ki je bil tudi na tem SP odličen, eden najzaslužnejših za veliki podvig »azzurrov*. Vseeno pa menimo, da je bil Dasajev le malenkost boljši od starega Dina. Od ostalih bi omenili Avstrijca Koncilio, Jugoslovana Panteliča, severnega Irca Jenningsa. Desni branilci Belgijec Gerets ni imel sreče na tem SP. Kaj kmalu se je namreč poškodoval. Toda tudi v samih dveh nastopih je pokazal, da na mestu desnega branilca nima konkurence. Italijan Gentile je bil sicer eden glavnih junakov podviga »azzurrov*, prevečkrat pa je, po našem mnenju, zaustavljal nasprotnike tudi s prekrški. Veliko več smo pričakovali od Kaltza (ZRN), ki je bil vsa ta leta daleč najboljši v tej »vlogi*. Toda tudi za Kaltza leta minevajo. Levi branilci Brazilec Junior je pokazal največ: odlična osebna tehnika, prirojen smisel za napad, odločnost v obrambi. V tej »vlogi* bi omenili še Cabrinija (Italija), Bossisa (Francija), Briegla (ZRN) in Demjanenka (SZ). «Stopper» Vsi italijanski časopisi so proglasili Collovatija za najboljšega »stop-perja*. Gre pa omeniti, da je Inte-rjev nogometaš igral v obrambi, ki Brazilec Kalcao je bila daleč najboljša na tem »mun-dialu*. Po našem mnenju je boljši od njega Hondurasov reprezentant Costly. Bil je pravi steber svoje ekipe, ki je med drugim zaustavila Španijo in Severno Irsko ter neza služeno izgubila z Jugoslavijo. Dobro je igral tudi Sovjet Baltača. «Libcro» Na tem mestu je bilo več odličnih nogometašev. Izbrali smo Italijana Scireo za najboljšega, saj je bil v vseh tekmah, ki so jih igrali »azzur-ri», izredno zanesljiv. Verjetno pa nič slabši od Sciree ni bil Argentinec Passarella, odlično pa so opra vili svojo nalogo še Tresor (Francija), Stielike (ZRN) in Zmuda (Poljska). Krilci Brazilec Cerezo je bil tudi najboljši. Ni dvoma! Belgijec Vercauteren. Francoz Genghini in Anglež Wilkins so bili na tem mestu med boljšimi. Desno krilo Italijan Conti je bil eno najugodnejših presenečenj tega »mundiala* sploh. Slavni Pele je celo dejal, da je bil najboljši na tem SP. Posebno pohvalo zasluži tudi veteran Lato, neutrudljivi borec, ki je odločilno pripomogel, da je Poljska osvojila tretje mesto. Odličen je bil tudi Škot Strachan. Razočaral pa je Sovjet Šengelija, ki bi moral biti celo eden najboljših na tem SP. Rummeniggeja (ZRN) pa so pestile poškodbe. Desni vezni igralci Za to »vlogo* je izbira težja. Vseeno pa mislimo, da je bil Brazilec Falcao najboljši. Omenili bi še Italijana Tardeliija, Francoza Giressa, Brazilca Socratesa, Sovjeta Beso nova, Argentinca Ardilesa. Ko bi vsa ekipa bolje igrala, verjetno bi bil med boljšimi tudi Jugoslovan Šljivo. Srednji napadalci Paola Rossija so sploh zbrali za najboljšega nogometaša »mundiak . Kdo drugi naj bi torej bil najboljši srednji napadalec kot »Pablito*, tudi najboljši strelec SP? Gerets (Belgija) NASA NAJBOLJŠA POSTAVA NA SP Daso|ev (Sovjetska zveza) Scirea junior (Italija) (Brazilija) Falcao (Brazilija) Conti (Italija) Costly (Honduras) Boniek (Poljska) Rossi (Italija) Cerezo (Brazilija) Eder (Brazilija) Od ostalih ssednjih napadalcev bi omenili Armstronga (S. Irska). Schachnerja (Avstrija), Rocheteaua (Francija) in Francisa (Anglija). Levi vezni igralci Vsi so pričakovali, da se bo med Maradono (Argentina) in Zicom (Brazilija) bila ostra borba ne samo za najboljšega v tej »vlogi*, temveč celo za najboljšega na «mun-dialu*. Oba pa nista izpolnila pri čakovanj. Bolji od njiju je bil Poljak Boniek in celo Francoz Platini. Leva krila SP ni »odkrilo* večjih talentov na mestu levega krila. Po našem mnenju, je Brazilec Eder vendarle pokazal največ, Zelo dober je bil tu- di zahodni Nemec Littbarski. Blo-hin je sicer potrdil, da je izreden talent, na tem »mundialu* pa je povsem »pozabil* ra ekipo, (bi) Najboljši v Argentini Mednarodna komisija časnikarjev je na SP v Argentini izbrala naslednjo najboljšo reprezentanco: Leao (Brazilija); Nelinho (Brazilija), Krol (Nizozemska); Passarella (Argentina), Tarantini (Argentina), Batista (Brazilija); Dirceu (Brazilija), Bet-lega (Ilalija), Bertoni (Argentina), Kempes (Argentina), Rossi (Italija). Naj omenimo, da v «idealni postavi* leta 1974 v ZRN ni bilo nobenega Italijana, od Jugoslovanov pa Brane Oblak. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 /2 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6.00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo orgamzaciie in podietja mesečno 120.00, letno 120q!oo! Postni tekači račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 14. julija 1982 Co SFRJ Uc račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 l4uW|arW Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš. 43 mm| 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja) in tiska I Izn iTrat član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SOCIALISTI NISO ZADOVOLJNI S POGOJI, ZA KATERE SE JE DOMENIL KARAMANLIS Gospodarska skupnost v zadregi zaradi novih zahtev grške vlade Grčija zahteva pogoje, ki bi ji omogočili dohiteti razvitejše partnerje (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Za »britanskim pro blemom», ki so ga do jeseni odložili ad acta, se v zahodnoevropski skupnosti s čedalje večjo politično ostrino postavlja še «grški». Atenska vlada zahteva od partnerjev, naj — upoštevaje težak gospodarski in socialni položaj v deželi — omo goči novi članici koncesije, ki bi ji pomagale postopoma ujeti bolj razvito 'deveterico’, a razmišljanje Andreasa Papandreuja je usmerjeno predvsem v prihodnje obdobje, ko se bosta skupnemu trgu pridružili še dve 'revni' novinki: Španija in Portugalska. Tedaj bodo zahteve za pomoč Krepko presegle posojilne sposobnosti skupne blagajne Grška socialistična vlada je že neposredno po volilni zmagi nad no no demokracijo' zatrdila, da se ne strinja s pogoji za vstop, ki jih ie med napornimi oogaianii dosegel Konstantin Karamanlis, češ da so nacionalni interesi premalo zaščite ni. V povolilnem zanosu so v Ate nab celo zarožljali z zahtevo o 'specialnem statusu’ Grčije v zahodno evropski skupnosti, z meseci pa se je vnema polegla in namesto grožnje z 'vnovičnimi pogajanji’, ki navsezadnje ne bi bila na dnevnem redu prvič, kajti tako so pred Grki storiti že Britanci, so iz Aten našlo vili dolg seznam koncesij, s katerimi naj zaveznice novi članici o-mogoči.jo nov gospodarski zagon. Seznam se je prvič znašel na pogajalski mizi zahodnoevropske skupnosti konec marca na 'vrhu' v Bruslju, a je zanj zmanjkalo časa in šefi vlad so atenske zahteve kratko-malo odložili. Drugič ie bil Andreas Papandreu uspešnejši, konec junija so — vnovič na bruseljskem 'vrhu' — kljub Libanonu, konfliktu z Ameriko in drugim pomembnim točkam, vendarle našli toliko časa. da so izrazili politično podporo nov’ članici. Trčtje dejanje sprožanja gr ških zahtev za koncesije pa se je odigralo v Atenah, kamor ie na o bisk prišel podpredsednik bruseljske komisije L. Natali. ki skrbi za 'sredozemsko politiko’, poleg tega pa je — kar je pomembnejše — glavni pogajalec o razširitvi skupnosti v 'dvanajsterico'. ItalijansL i krščanski demokrat je v Atenah sejal optimistične izjave ki pa se niso prebile v količkaj kon kretne obljube, ne le zaradi nemoči Thornove garniture, ki lahko le predlaga rešitve, ukrepi pa so povsem odvisni od ministrov, ki zastopajo deseterico nacionalnih interesov. kot spričo zajetnosti grških zahtev. Atenska vlada ugotavlja, da bi sočlanice morale radodarneje odobravati posojila iz sklada za regionalni razvoj. Ko se je Grčija vključevala v EGS. so ji v skladu odmerili 13 odstotkov vsega denarja, predvsem na zahtevo Francije in Italije, ki sta se zbali za svoja 'manj razvita območja’.. Andreas Papandreu bi rad videl višii odstotek, a če tega ni mogoče več spremeniti, predlaga ■ItnilllllllUHtlUauallllMINHIIIIIIIIHHKilllltllllKIIIMIIIIIIIIIIimilllltlllimillllllHIMIIIIIIHlIllllMlllllinilllHUlllllimaHIIIIHHIIIHIUIIIIIIIlMIIIIIIIIIIliailllimillHI Vlažen povratek v domovino ustanovitev novega finančnega me hanizma, ki bi dajal poso.iila za 'sredozemsko območje' kar je past. nastavljena Italiji in Franciji. Sklad se nanaša tudi na njihove kmeti jce. zato ga po mnenju Aten ne bi smeli zavrniti. Grki želijo tudi povečanje posojilnih kapacitet novega posojilnega organizma, ki ga je že pred leti sprožil francoski član komisije EGS Franeois Xavier Orto li, a še vedno ima na voljo prema lo denarja. Grški 'seznam’ posojilnih koncesij zaključuje zahteva za ugodnejše kreditne pogoje ter možnost kombiniranja posojil iz različnih virov, tako da bi dosegli kar. 80 odstotkov financiranja iz blagajpe EGS, le petino vrednosti 'investicij pa bi prispevala Grčija sama; Za zahodnoevropske države pa so 1 veliko bolj zaskrbljujoče zahteve za koncesije na kmetijskem in industrijskem področju. Atene želijo doseči posebno pomoč svojim kmetovalcem. ki spričo ekstenzivnosti proizvodnje nikakor ne dohajajo konkurenčnejših proizvajalcev v drugih državah EGS. Jugoslovanska južna soseda ima najvišjo stopnjo inflacije v skupnem trguokoli 24 odstotkov letno — in četudi so ce ne kmetijskih pridelkov letos pove čali za 9,5' odstotke, se dohodek gr ških kmetov osipa, kajti podražitev ne zadostuje niti za polovico inflacijske erozije. Na industrijskem področju želijo Grki možnost začasne zaščite svojih industrijskih izdelkov (predvsem z uvedbo omejitev za tuje blago) ter pomoč za izvoz pro izvodov manjših in srednjih podjetij. Ker le-ta tvorijo 75 odstotkov grške industrije, je na dlani da Grki želijo 'subvencijsko mazanje’ za lep delež izvoza na zahodnoevropski trg. Sočlanice v EGS so doslej le s političnega zornega kota gledale na seznani, ki so ga poslali iz Aten. kljub optimističnim izjavam po bruseljskem 'vrhu' pa bo ozračje precej neugodnejše, ko bodo Grki pritisnili k pogajanjem. Lorenzo Natali je v Parizu pričel dogovarjanje o 'novi mediteranski politiki’, ki nai bi omogočila koncesije kmetbfn v Franciji. Italiji in Grčiji, še preden se v skupno kmetijstvo vključita še obe iberijski držayi, a to je šele začetek procesa, ki lahko traja dlje, kot je voljna čakati grška vlada Sefi zahodnoevropskih diplomacij bodo bržčas še ored poletnim počitniškim premorom morali zagristi v 'grški problem'. BOŽO MAŠANOVTČ Pripadniki 29. polka britanskega kraljevega topništva so se včeraj vrnili movino Falklandskega otoka v do- (Telefoto AP) CIUDAD DE PANAMA - Komisija za panamski prekop je sporočila. da je med požarom na britanskem tankerju ob panamski obali izgubilo življenje deset filipinskih in britanskih mornarjev. 0 možnosti razvoja luškega gospodarstva KOPER — O možnostih razvoja pomorskega oziroma luškega gospodarstva v Jugoslaviji in Sloveniji je bilo narejenih, oziroma izdelujejo več raziskovalnih nalog. Le-te obravnavajo okvirje razvoja specializiranih dejavnosti, razvoj tehnološke opreme, ki naj v čimvečji meri izključuje fizično delo in podobno. Pri višji pomorski šoli v Piranu pa so nedavno izdelali še odprt projekt novega pomorskoluškega gospodarstva in možnosti razvoja. Usmerjanje zlasti v področja, ki v dosedanjih raziskovalnih nalogah niso obdelana. S šestimi raziskovalnimi nalogami pa bi raziskovalci nakazali možnosti za povečanje pretoka blaga prek jugoslovanskih luk, povečanje konkurenčnih sposobnosti pomorstva in gospodarstva, pa povečanje pretoka blaga prek .jugoslovanskih luk. Tako pred projektom predlagajo, da bi v eni od nalog temeljito obdelali ferry servis (trajektne linije) in njihov pomen za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Druga naj bi obravnavala transport mesa, odgovorila pa naj bi tudi kakšne so možnosti, zlasti za večji tranzit iz srednje Evrope in prekomorskih dežel preko koprske luke. Tretja naloga bo preučevala možnost izdelave planiranja blagovnih tokov za pomorski transport, še posebej zanimive bodo naloge, ki bodo obravnavale odstranjevanje ladijskih odplak iz luke Koper DUŠAN GRČA NA VARNEM MED VREČAMI PESKA V obkoljenem zahodnem Bejrutu so se morale tudi živali privaditi na bombardiranja. Mačka si je našla varno zatočišče med vrečami peska, s katerim so Palestinci obložili eno od svojih postojank (AP) ......................................... SOLIDARNOST NEMŠKIH BANK PREPREČILA USPEH MANEVRA IZ ZDA Ameriški pritisk na gospodarstvo ZRN v logiki «embarga» proti Sovjetski zvezi Napad prek govoric o nelikvidnosti zahodnonemškega bančnega sistema zaradi kreditov Vzhodu - Rešitev gradbenega podjetja, ki je last nemških sindikatov (Od dopisnika Dela za Primorski dnevnik) BONN — V občutljivem labilnem razmerju vzajemno povezanih in medsebojno odvisnih velikih finančnih tržišč lahko že govorice povzročijo premike, ki jih celo velike bančne skupine težko zajezijo. Nekaj takega se je v minulem tednu do gajalo na pomembnejših svetovnih denarnih tržiščih, ko so se razširili glasovi, da so zahodnonemške banke nelikvidne in so se takoj pokazale tudi posledice: kurzi akcij za-hodnonemških podjetij so padali in vrednost ameriškega dolarja se je povečala nasproti nemški marki za dodatno špekulativno vrednost. Predstavniki bank in predsednica odbora zahodnonemške vlade za nadzorstvo v kreditni politiki so že zanikali trditve o nelikvidnosti, toda v zvezi s preprečeno večjo krizo je ostalo na tržišču informacij nekaj problemov trajnejše veljave. Zaupanje v zahodnonemške banke naj bi se začelo podirati v zvezi z novicami o deviznih težavah na Poljskem, v Romuniji in v Bolgariji. PROCES MORO: UMOR POLKOVNIKA VARISCA IN POLICIJSKEGA AGENTA OLLANA Porotno sodišče odlaša zasliševanje teroristov Konec prihodnjega tedna odložitev procesa zaradi počitnic RIM — Sodniki porotnega sodišča, ki sodi v zvezi z umorom Alda Mora in drugih zločinov RB. niso še sprejeli nobenega sklepa glede »izsiljevanja* teroristične skupine ♦gverilske stranke*. Na predvče rajšnjem zasedanju je obtoženec Za-netti v bistvu predlagal: resnico o pogajanjih vladnih strank z RB boste lahko zvedeli, če pridejo v dvorano Azzolini. Micaletto. Nicolotti. Petrella, Pianeone in Nani. Prav te teroriste je porotno sodišče izgnalo iz dvorane zaradi njihovega obnašanja. Po kazenskem postopku bi lahko prišli na proces tik preden bodo porotniki odšli v posvetoval nico. to je pred razsodbo. Državni pravobranilec je sicer že zahteval, da bi teroriste zaslišali, toda zdi se, da je vprašanje zelo delikatno in porotniki zato še vedno razmiš ljajo o zahtevi. Včeraj so protniki zaslišali 12 prič iin dve prizadeti stranki. Prav sedaj »o minila tri leta. odkar je bil ubit na Obrežju Arnaldo da Brescia karabinjerski polkovnik Varisco. Porotniki so včeraj na dolgo zasliševali Cristino Nosello, ki je že dalj časa živela tedaj skupaj s častnikom. Polkovnik Varisco .je bil poveljnik skupine za premeščanja (za pomikov) in spremljanja. Iz pričevanj se je zvedelo, da se je pol kovnik Varisco ukvarjal pred smrtjo s preiskavo v zvezi' z identifikacijo nekega «vohuna», ki je deloval v notranjosti sodne palače. Ta vohun naj bi obveščal teroriste o delovanju rimskih sodnikov Predsednik porotnega sodišča .je pozval Cristino Nosello. naj si dobro ogleda posamezne obtožence v »kletkah* ter naj pove, če je koga še prej videla. Polkovnik je namreč povedal priči, da je že dalj časa pr*j opazil, da ga zasledujejo ne- ki mladeniči. Nosellova ni prepoznala nikogar. Od prizadetih strank sta včeraj pričevali tudi mati in sestra policijskega agenta Pierina Ollana s Sardinije. Pričevanja niso bistveno prispevala k pojasnitvi dogodkov na Trgu Nieosia. kjer je bil Ollanu ubit skupaj z nekim drugim agentom. Mati ubitega agenta je le ponavljala, da je imela 12 sinov, vsi so še živi. samo Pierino je bil ubit. Proces se bo nadaljeval jutri z izjavami drugih prič. V prihodnje pa bodo morali sodniki sklepati o številnih zahtevah odvetnikov, med drugim tudi o zaslišanju drugih prič. Predvidevajo, da bo sodišče odložilo na konec prihodnjega tedna obravnavo zaradi poletnih počitnic. Poiipuh v spalnici kraljice Elizabete LONDON — Čeprav varuje Bu ckinghamsko palačo cela vojska policajev in kraljičina garda, je na vadnemu potepuhu brez zaposlitve in stalnega prebivališča, 31-letnemu Michaelu Faganu. uspelo se neopazno pretihotapiti v spalnico kra Ijice Elizabete. Z njo je imel približno desetminutni pogovor, zapro. sil jo je tudi za cigareto, ki pa jo kraljica ni imela v spalnici in je zato poklicala služabnico, kateri j: naročila, naj poišče cigarete in pokliče stražarja. Le-ta je takoj aretiral potepuha, ki je po pričevanju sorodnikov najmanj petnajstkrat preplezal obzidje Buckinghamske palače in se jc nameraval le sestati s kraljico in se z njo pogo varjati. V enem od svojih pohodov po britanski kraljevski palači je odnesel pol litra vina, za kar se je moral prejšnjo soboto zagovarjati pred mestnim sodiščem. šofer ubitega sodnika Tartagliona in mati enega izmed policijskih agentov, ki so jih brigadisti ubili na Trgu Nieosia v Rimu, sta včeraj pričala na »procesu Moro* (Telefoto AP) Razrasle so se s poročili o možnosti razpada in stečaja drugega največjega zahodnonemškega elektrokon-cerna AEG in navsezadnje so dobile novice aktualno ost, ko se je pokazalo, da je mogoče največje podjetje za stanovanjsko izgradnjo »Nova domovina* rešiti pred stečajem samo z mnogimi milijoni mark po sojil. Ko se je prejšnji teden razširila novica, da je »ena izmed velikih zahodnonemških bank* v težavah, je bil položaj blizu tiste točke, ki jo je eden izmed frankfurtskih bankirjev, po navedbah hamburškega «Spiegla», ocenil kot «mešanico zelo eksplozivnih plinov*. Novica je bila dramatična tudi zato. ker sta v tem času bankrotirali dve ameriški banki in se je število bančnih stečajev letos povečalo na dvajset. V ozračju povečanega nezaupanja je ameriški bančni svet očitno ocenil, da lahko izgube podjetja «Nova domovina* v višini 5G0 milijonov nemških mark pokrije le banka, ki je prav tako v lasti nemške sindikalne zveze kot samo stanovanjsko podjetje. Ker je bilo poleg tega znano, da je Banka za spošno gospodarstvo (BFG) nadpoprečno investirala na Pdljskeln in bila tudi najmočneje u deležena pri financiranju tako imenovanih »vzhodnih* poslov (z drugimi državami članicami SEV), je bilo to že dovolj za sproženje alar ma. Na zadnjih medbančnih pogajanjih na Dunaju je namreč poljski predstavnik ugotovil, da bi se utegnila Poljska sama razglasiti za plačilno nesposobno (objaviti stečaj), kar bi podaljšalo roke za odplačila kreditov. Zlasti zahodnonemškim bankam bi v tem primeru grozila prava katastrofa, ker bi morale krc dite odpisati. Položaj, ki se je zapletal, so ban ke rešile samo s solidarno akcijo, v okviru katere so izjemno hitro zagotovile sindikalni banki skoraj četrt milijarde nemških mark rezervnih sredstev. Hkrati so se pojavile prve analize, ki domnevajo, da se zgodba o nelikvidnosti zahodnonemških bank ni skuhala samo na denarnih tržiščih, ampak da je mor da tudi del uradne ameriške stra tegije oteževanja trgovine z Vzho dom. Denarni strokovnjaki v Frankfurtu so, po navedbah «Spiegia*, izrazili sum, da so Američani demonstrativno pritisnili na eno izmed bank. ki je posebej močno udeležena v financiranju »vzhodne* trgovine. »Morda so nas hoteli nekoliko preskusiti.* je menda izjavil predsednik Banke za splošno gospodar stvo \Vegscheider. Vsekakor se zdi, da je kriza, ki so jo uspeli preprečiti v zadnjem trenutku, vplivala tudi na državno gospodarsko politiko. AEG, ki je vse dotlej zaman prosil za varščino dr- žave, ki bi mu omogočala dobiti nova posojila od bank, je zdaj zlomil odpor kanclerja Schmidta in lahko pričakuje varščino v višini 600 milijonov nemških mark, poleg tega je gospodarstvo tako demonstrativno. kot le malokdaj, solidarno podprlo posel s sibirskim plinom, ki prinaša med drugim velika naročila zlasti za eno izmed podjetij v koncernu AEG. Drugi veliki problem, izgube »Nove domovine*, utegne povzročiti več težav, toda tako vlada kot sindikati so zdaj odločni spraviti problem s sveta. Vsaj del izgub naj bi pokrili sindikati (350 milijonov mark), to pa pomeni, da se tej veliki sindikalni organizaciji izgublja izpod nog določena ekonomska neodvisnost v vedno bolj napetem notranjem razmerju z lastniki kapitala in podjetniki (sredstva bi bilo treba plačati iz blagajne za nadomestila dohodkov v času štrajkov). Čeprav je navsezadnje obveljala teza, da so «finančni trgi preprosto izgubili živce po bankrotu dveh velikih ameriških bank*, je nakaza- na kriza le spravila v tek različne ravni «kriznega vodenja* v zvez111 republiki in nakazala nemajhna tveganja, ki jih prinaša gospodarska konfrontacija ameriške vlade v okviru globalnega koncepta »prebit*" vanja* Sovjetske zveze. MOJCA DRČAR-MURKO VVASHINGTON - Neobičajen «-levizijski posnetek Roberta Fre\V* je nemalo presenetil in razburil svet ameriških znanstvenikov. Za kaj pravzaprav gre? Videokaseta amaterskega snemalca prikazuje desetmetrsko morsko kačo. ki mirno p'a' va na površju marylandske obal*-»Morska pošast* je še posebej Potegnila pozornost ustanove »enigm* group», ki proučuje zoološke nadnaravne pojave. RIM — Ob današnji stavki osebj* letalskih družb Alitalia, ATI in Aef" mediterranea' bodo državne železnice podvojile promet vlakov n* važnejših prograh. Podvojili s® predvsem nočno službo na spal#' ku Milan . Rim. iiiiMiiiiiiiiiiii iiiiiiii n nun m iiiiiiiiiiiiiiiini in iiiiiiiiiiiiiiiiiinii*if n im milili mm mi mm m nuni m BENEŠKI DNEVNIK Uspešno študijsko letovanje otrok beneških izseljencev Seznanili so se s slovenskimi kulturnimi običaji krajev, iz katerih prihajajo njihovi starši ŠPETER SLOVENOV — Skupina i uko narodnostni ga vprašanja, **/*»lr f,lAll/\rtnlrih Ari*«/VtinMTnn, 1.1 J_ j ■ otrok slovenskih emigrantov, ki delajo v Švici in Belgiji, je končala večdnevno študijsko letovanje v Beneški Sloveniji. Letovanje je organi zirala videmska pokrajina v sedelo vanju z Združenjem slovenskih e-migrantov iz Furlanije - Julijske krajine, deželnim odborništvom za delo in izseljeniška vprašanja ter videmskim pokrajinskim odborništvom za kulturna vprašanja. Skupina otrok, ki je stanovala v novem špetrskem dijaškem domu, je bila zelo zadovoljna s širokim programom obiskov in kulturnih prireditev, s pomočjo katerih je spoznala tudi lastne kulturne kore nine in narodnostne. Otroci beneških emigrantov __so se obenem seznanili tudi s sedanjimi razmerami v teh krajih in s celotno problema- lll>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII|lllllllllllllllllllllllllllllliailllllilllllllllllllllllHIIIIIIIIMII»6HMIIHIftllllMMlllllllAIAJHIMIIMIIIIIIIII||||||||||«HllllltllllltllllllHINIIM|ll|||llll||||||||||||lllllllllllllllll»lllllllliailllllll||||||||||||||||||||||||||||||||»|||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||iN Za turistične operaterje je mundial pomenil izgubo MADRID — Nogometne tekme »mundiala* so za nami. Sedaj so na vrsti obračuni, predvsem za poslovne Špance, ki so žal že ugotovili, da je svetovno prvenstvo povzročilo več razočaranja kot zadovoljstva, vsaj kar zadeva finančno plat. Končni podatki so pokazali, da samo 150 tisoč ljubiteljev nogometa iz vsega sveta je prišlo v Španijo, da bi uživalo ob žonglerskih potezah «zvezdnikov» letošnjega »mundiala*. Organizatorji pa so menda pričakovali, da bo »sladokuscev* nogometa najmanj milijon. Tolikšno je pravzaprav število vstopnic, ki so jih za 52 tekem razdelili med turističnimi agencijami širom po svetu. A večina jih je priromalo nazaj v Španijo. Glavno krivdo za finančni polom nosi »družina* osmih potniških in hotelskih družb, ki so zasnovale »zloglasno* agencijo »mundiespania*. ki je računala, da bo prvenstvd priložnost za mastne profite. Po njenih računih, naj bi ustvarili tri milijone dolarjev Čistega dobička in zato je agencija kupila monopol nad prodajo vstopnic za tujino. Stvarnost pa je pokazala, da se je pošteno uštela. »Mundiespania* je organizatorjem plačala 1,6 milijona dolarjev za polovico vseh vstopnic »mundiala*, ki jih je nameravala prodati v tujini. Za te vstopnice pa je morala tudi odšteti 12 milijonov dolarjev svetovni nogomet ni organizaciji FIFA. Da bi okrepila svoj dobiček si je »mundiespania* domislila spretni turistični »trik*. Prodajo vstopnic je povezala s »paketom uslug*, kot so hotelska namestitev, penzion, izkoriščanja prevoznih sredstev in drugo. Kdor si je Ilotel ogledati tekme ni mogel mimo »turističnega paketa*, katerega cena pa je bila trikrat višja od normalnih. To je kajpak izzvalo negodovanje in proteste. Ljubitelji nogometa se namreč niso vdali usodi in so na vsak način poskušali priti v Španijo mimo »mundiespanie*. To jim je očitno tudi uspelo, saj je španska agencija prodala vsega 30 odstotkov predvidenih »paketov uslug*, da so bili nogometni stadioni med tekmami skorajda polovica prazni. Računajo, da je bilo v poprečju 40 tisoč gledalcev na vsaki tekmi, kar je manj kot na svetovnem prvenstvu leta 1978 v Argentini. Pri tem pa velja poudariti, da so večino tekem odigrali v barcelonskem in madridskem stadionu, ki zmoreta 120 oziroma 90 tisoč gledalcev. Tudi zato je bilo mogoče brez večjih težav kupiti vstopnico za finalno srečanje med Italijo in Zahodno Nem čijo, kar pomeni, da tudi prekupčevalci z vstopnicami letos niso imeli sreč*. je tesno povezana z gospedarsk0 nerazvitostjo beneških dolin. V tein okviru je imela še P05*’ ben pomen predstavitev knjige ^®" mana Firmanija «L'ultima vabe. Zadnja dolina*, v kateri je benešk* pisatelj opisal življenje emigrante'1' Skupina mladih si je med bivanja® v Beneški Sloveniji ogledala njs1,e najjHHTiembnejše zanimivosti. p0r krajina jim je meri drugim organizirala izlete na Matajur, Sv#® goro, v Čedad, Bardo, Fojdo in X Rezijo, kjer so se lahko pogovori' s prebivalstvom in se tudi tak® seznanili z življenjskim utripom neške Slovenije. Obenem so si W® ogledali plese Beneške tolklo1'11* skupine in Rezijanske folklorne s#1 pine ter poslušali Nediške puobe- Glede teh študijskih počitnic O^0 beneških emigrantov, ki so prav 8®" tovo popolnoma uspele, saj so s sami udeleženci zavzeli za njih°X ponovitev in tudi podaljšanje, veU* še povedati, da so bili člani Zdri, ženja slovenskih emigrantov iz L'Jn v stalnih stikih z mladimi in so tako omogočili, da so lahko čimvcC odnesli. RIM — Sklep vlade o sprosti^ cen petrolejskih proizvodov je pri® met hude kritike lastnikov ben#11 skih črpalk. Njihovo združenje n*t prej načelno ugotavlja, da je ** sklep protisloven z namenom, ® se zajezi inflacija celo z blokiri_ njem draginjske doklade, nato r poudarja, da je vlada s tem Prf pustila petrolejskim družbam obla s ’ da odločajo o maržah, kar bo®® seveda storile tako. da bodo č'1® bolj povečale svoje profit*.