Št. 255 Trst, v nedaljo 14. septembra 1918. Tečaj XXXVIII. apippi IZHAJA VSAK DAN tsdi eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih eb 9. zjutraj. Peuimiin« Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakaraak ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, PosUdpi, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Etorabergu itd. Zastarela fiter. po 5 nvč. (10 stot.) •SLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 ot. mm. earartaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■»»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V tdmo$ti je m*ilm NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na aa- ročbe brez dopoalane naročnine, se uprava De ozira. ItnfalM a* n«4»U*** U«anJ» „EDLNOSTI" ttM*: a* •al« lato Stota S-ao, aa »•! l«u Kron a OO. Vsi dopisi naj 80 pošiljajo na uredništvo lista. Nefrack*. -rana piama M M sprejemajo In rokopisi te ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO: oRoa Glorflo Galattl 20 (Narodni deai). Izdajatelj in odgorsrnl urednikftTEFAN GODINI. Lastaih konzorcij lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edino««*, ▼pisana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulioa Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranllnlCM ra«un »sv. 841-652. TELEFON It 11-57. Argumenti nemškega imperijalizma. Poznani nemški konjeniški general Frledrich vor. Bernhardi. ta tipični reprezen-tant vojaškega imperijalizma, |e nt davne temu zoptt objavil ntko razpravo, v kateri dokazuje potrebo, naj se Francija uniči v Interesu ekzlstence Velike Nemčije// O raspravi so govorili razni nemški in francoski listi. Iz te raiprave posnemtemo : Ne grozi nsm (Nerccem) ramo volna nevarnost cd strani naših sosedov, proti ka?erlm se moremo uspešno boriti z dobrim orožjem in Železno voljo, arrpsk grozi nsm tudi gospodarske kstaslrefa, ako se okoli nas sestavi cb;oč naših sovražnikov. Te nevarne sli se moramo zavedati ?n se ne uenio puščati flepitl po lepih he?e-d'h. Kar se tiče živil In Industrije, je Nemčija popolnoma odvisna od tujine. Potreba me3a se pokriva iz Nercčlle ie v 90%. Primanjkuje nam tudi kruha. Uvažati ga moramo okoli 20'/o- £e bolj odvisna od tujine fe nemška IndusMja, za katero treba uvažati jaso mrego surovin. Nemški izvoz In uvoz se vršita večinoma po morju. Tej situaciji monmo posvečali skrbno pažnjo, ker bi mcg'a v slučaju vojne prinesti za našo domovino težkih posledic, in eventualno tudi — uničenje. Anglija bi mogla z enim udarcem onemogočiti našo pomorsko zvezo z zapretjem kanala L* Manche, z blokiranjem Unije s severao Škotsko in Norveško, namreč med Peterheadom ia Hgersundom. Najbrž bi si tudi na Sredozemskem morju ne megli zagotoviti nikakega uvoz*, kčr na tem morju gospoduje angležko-tr, nccsta mornarica Na zapadu bi s« nam friio boriti s Francijo, na vzteku z Rasijo. B.lgfca bi se bržkone pridružita našim soviažsikom. Taso tudi Danska. HolandJfa pa nam ne bi mogla služiti za prevoz, ker fcl bila ogrožena po angleški mornaric^. Avstro-Ogrska nam ne more pomagati (Zasaj? Skoda, da ni nemški general po-Diižje utemeljil !e svoje trditve! B.lo bi za res velelnteresantno. Pripcmba ured.) Situacija Je torej zelo kritična. Vidim samo dve poti, s katerima bi mogli računati v »iučaju evropske vojne Prva pot bi bila preko Balkana d uga preko Švedske i« Norvežke. Prva pot nam je bila zagotovljena, dokler je obstajala evropska Turčija. Ta pet Je vodila co Soluna in Carigrada preko Avstro■ Ogrske v Nemčijo. Danes sta to pot zaprli Srbija In Grška, ker od teh dveh dtžav ni pričako-va i prijateljske nevtralnosti napram tro* zvezi. Osobito bi Srbija sodelovala v vojni, ako je ce bodo v tem ovirale druge balkanske d :ža?e. Zaradi tega fe potrebno, da poskušamo obnoviti zvezo a Carigradom preko Roni um ke In Bolgarske ter da storimo vse v ta nsmen, da se te dve državi pogodita s Turčijo In da stopita v direktno razmerje s trozvezo. Lbpeh te kom* laacje Je sicer dvomljiv, sii nužin je. Druga pot, preko Švedske In Norveške, bi zehtevate, da popolnoma cadvladujemo nad Baitiikim morjem, da Imamo namreč, z ene strani, popolnoma v svoji oblasti kattegf tsko ožino, a z druge, da porazimo rusko mornarico Ia Jo blokiramo v ruskih itkah, tako. da ne bodo megli ovirati našega dovoza po Baltilkem morju. Pomorska moč, potrebna za to, pa bi zmanjšala mornarico, ki fe potrebna v Sredozemskem morju proti Angliji. Čeprav Ima tudi Rusija sedfj na Baltiškem morju povsem neznatno mornarico, pa bodo od leta 1914. stale tu 4 nove ruske kiižarke. Jako dvomljivo je torej, ali si bomo mrg i ohianlti to pot. Ostaja nam torej eno edino sredstvo: da hitro in definitivno porazimo Francijo, da si bomo mogli preko te dežele, ki Ima svobodne pomorske poti, pre skrbljatl svoje potrebe. To pa zahteva nenavadno močno ic spretno vojsko, pravi Berchardl in dodaja, da mora Nemčija vtak vinar, ki ga ima na razpolago, porabljati za armado in mornarico, ker gre tu za živijensko vprašanje naroda. Potem nadaljuje: Država, k) Ima geo grsf^ki položaj, k^kor ga Imata Francija in Aaglija, more pač doživeti poraz, ne pa da bi se radi tega zmanjšala njena politična važnost. Dalekosežni preporod Francije po letu 1870. dekazuie to sijajno. Za Neo:či|o pa, ki je od vseh strani obkrožena od sovražnikov, stoji vprašanje drugače. Vem, da imo osvobodili svom zemljo od Napoleona 1. AH tedaj je stala na na*i strani Rusija, pa tudi Angina je na pala F/ancIJo. Danes se je situacija izpreo-braiia. Rusija in Anglija sta združeni z našimi sovražniki, a to jima zagotovlja ne dvomljivo premoč. Danes ne bi bil poraz Nemčije, ki bi zad l tudi Avstro Ogrsko, samo zmaga Slovanov In Romanov nad Germani, ampak bi Izgubili mi vso vnanjo trgovino, naše kolonije, del naših mej. Ta p poraz bi napravit iz nas državo druge vrste in utrdil bi svetovno gospodstvo Anglije. Stojimo torej pred dvema alternativama : ali utrdimo svojo vojno moč tako, da bi 3e mogil z uspehom upreti vsem sovražsikom ia razširiti sf^ro vsega svojega političnega vpliva, ali pa se odrečemo vsej bodočnosti In pojdemo neizogibni pogubi naproti. Ali bomo gospodovali, ali bomo uničeni — srednje poli ni! I • * • Ta afarmni klic nemškega generala j? veleinteresaiitno čtivo, ker vsebuje mnego dragocenih poučnih priznenj v ilustracijo sedanje evropske kousteiacije. Naravnost strmeti moramo na tej odkritosti: Genersl Bershardi očitno kaže na ranljive stran Nemčije in razkriva cje siaboMi. Priznava, da je Nemčija popolnoma osamljena med evropskimi naredi, da nima sikjer prijateljev, razun v Avstro-Ogrsk?, ki pa da jej tudi ne more mnego pomagati. Priznava nemški st'£h pred zmago Slovanov ic Romanov nad Germani. Ta strah utegne biti upravičen. Ravno zato pa, ker se pripravlja veliki boj med Slovanstvom in Ger-manstvom, Je kaj čudaa in nesmiselna trdi- tev generala -Berchardija, češ, da bi poraz Nemčije zadel tudi Avstro - Ogrsko. Tu je contradic io in adjeeto — spoštovani gospod general. Poraz germanstva ne bi bil poraz za Avstro Ogrsko že zato, ker Avstro-Ogrska ni nemška država. Narobe 11 To bi bila le sreča za to državo, ker bi bila s tem povrnjena svojim narodom, svoji veliki misiji, ki jej jo nalaga narava, kakor po večini slovanski državi In po nje geografskem položaju. Nemški vp'lvi odvračajo to državo cd cje velike naravne in historične misije. Nemški vplivi so krivi, da ni ćanes Avstro-Ogrska prva balkanska dižava, kar bi pomenjalo nje veliko bodočnost. To naglašanje nemškega generala, k kor da bi bila bedjčnost naše države spojena z usodo Gemanstva, invol-ira le priznanje, kako potrebuje Nemčija Avstrije v — svojo varnost i! Glavna teža v alarmnem klicu nemškega generala pa je v prfp^znanju, kdo se pri pravlja na evropsko vojno, od katere strani grozi nevarnost bližnjih krvavih konfliktov: germanizem je, ki sedla bojnega konja in ogroža evropski mir. Avitro-ogrska diplomacija, ki mu s poslušnostjo sluge drži stremena, pa n3j bi prišla že enkrat do zavesti, k ko odgovornost in kak o olj si naklada s tem pred vre tisto Evropot v kateri je Nemčija — kar priznava nemški general sam — popolnoma osamljena. I? pomislita naj bi avstro-ogrska diplomacija na slovansko večino lastne države, ki gotovo ne bo hote'a držati stremenov Nemčiji!! Č* niso naši dJpiomatje sami idijufje, si morajo biti na Jasnem glede usodnih posledic iz tega dejstva____t Nemško-italijansko bratstvo. Že v včerajšnji številk« našega lista smo ie nekoliko pobavili z izvajanji grašse „Ta-gespos e* o »skupnih intecesih" nemštva in avstrijskega italifaastva in smo pokazali, kako izrabljajo Nemci italijansko slabotnost v svoje osvojevaine namene. To našo trditev pa Še tembolj potrjujejo nadaljnja tr dltve „Tagespoštmga" tržaškega dopisnika, ko pravi doslovno: »Velika večina nem Škega in itsl'janskega prebivalstva na Pri morskem menda prihaja do Izpoznanja, da tehtna politična nasprotstva ne obstojajo tu med obema kulturnima narodom?, teinreč da ustvarjalo ta nasprotja razci zunaj stoječi činitelj*. Neprestano proairanfe Siovaaov proti Adrrji začenja stopati v odločilno tiio, ia kaj bi pomenjaia za Nemce zmaga Jjgo-slovanov v Trstu in G .r?ct, [e vsakemu Nesncu jasno". ^^spcStc!" dopisnik pcu 4aija nato, da je zbližanje med Nemci In Uzjaši mogoče, ne da bi bil s tem prizadet pjihov lastnt narodnostni značaj, ker imajo seštete enake imerese na trgovinskem in industrijskem polju. Je pa potrebno, da se obranite obe brutalne ?iie, v katero prodi rajo Slovenci na vsej črti. 9Pred kratkimi leti bi bilo še nemogoče, da bi biii Nemci sploh popriJema!i za besedo na italijanskih zborovanjih, niti bi b lo ;ogoče pomisliti, di bi se celo radikalno italijansko časopisje zavzemalo za zbližanle ob* h kutnrnh narodov. Usian^vitev pr e sloven-ke gimnazije v Gjrlc«, naskok Slo- vencev na nemške šole v Trstu, slavizadja uradov in delavskega proletarijata, obroč slovanskih bank, ki grozi objeti gospe dar-sko Življenje tržaško, slovenski vplivi sploh, kakor so se pokazali sedaj pri ti2ašklh na« mestništvenih odlokih, morejo biti zrd:sten dokaz, da je nemško-italijansko zbližanje nekaj naravnega in da bi preprečitev tega zbližanja koristila le Slovencem !n klerikalcem, ki hočejo v kalnem ribariti." Kaj je torej po?od, da na tak vsiljiv način ponujajo Nemci sveje bratstvo Italijanom ? Tisti Neme!, ki absolutno nimajo domovinske pravice na n*.ših domovinsk h tržaških tleh in so se naseli!! tu kot uradniki ali pa kot eksponenti nemškega »Drarg^ nach dem Siiien", so se vsled slepote ltali[anov okrepil tako zelo, da hočejo sedaj nastopati že kot narodnost, kot politični činitelj, ki naj soodločuje in to z odločilno besedo o bodočnosti največjega avstrijskega trgovskega mesta Trsta In sploh vsega Primerja. Za sedaj hočejo Imeti le pravico socdlcče-vac|a, a r>e bo dolgo, ko bodo zahtevali popolno nadvlado, ko bodo Trtt reklamiral! popolnoma in samo zase. „Tehtna politična ra*protatva ne obstajajo med obema kulturnima narodoma", pravi „Tagespostni* dopisn k. Seveda ne I Edino le to nasprotstvo Je, da so Italijani tu avtohton narod, Nemci pa včerajšnji priseljenci, da Imajo Italijani tu pravice domačin?, Nemci pa so tuje*, ki so se vsilili sertkaj, da gre Italijane m za to, da obvarujejo svojo narorno posest, Nemcem pa, da jo jim odvzamejo in zavladajo nad rjiml. Da v tem ni nikakega političnega nasprot-stva je umljivo teveda samo po sebi. Zalo p3 je treba potem proglašati za tujce, ki ustvarjajo nasprot2tva med Nemci In Italijani, nas Slovence, nas, ki smo prav tako a.tchtoni na ttždJkrm ozemlju, kakor Italijan! *imi, In ki nam je na tem, da obranimo ta skupni naš slovensko italijanski dGm pred vsiljivim Nemcem, katerim seveda aJ piav, da odpiramo cči Italijane m in Jih opozarjamo ca nemarnost, ki preti Tistu in sploh Primorju. Nemci, ki pravijo, da Jih vežejo z Italijani n?števi!ni enaki Interesi na trgovinskem In industrij; kem polju, ne ca bi pri tem trpel italijanski narodnostni značaj, pač ie predobro vedo, da smo le mi Slovenci tisti, ki se uspešno uplrrmo cjhovemu osvojevalnemu prodiranju v Piimcrje, in da so prav njihovi »enaki interesi na trgovinskem in industrijskem polju* tbta vrv, s katero zadigujejo vrat Italijanom. Vsa velika tfgoUna in velika obrt v Trstu je že skoraj izs jučno v nemških rokah, In Italijanov ne oklepa obroč slovanskih, temveč cem?kih bank (Kredit, Uaion, Zentraibank aer deutschen Sparkassen itd). Podjarmiti je treba narod na gospcdaiskem polju ia ugooobljen {e tudi politično ; in prav tako delajo Nemci v Trstu z Italijani. Zato pa tudi »ni ired obema kulturnima narodoma političnih nasprot tev". Kje bi bili že Nemci na svojem osvojevaine m prodiranju ob Adrlji. da ni nas Slovencev, da nI našega političnega in gospodarskega Starši! Slovenski otrok spadu v slovensko solo! •» O D L 1 S T Ž K. Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. Gospa de Frmeuse je seveda odobravala nje^o1* popclcoma. »VidL, rok, da je to zelo koč- ljiv sfu^sj vesu, čim bošj boš razmišljal o tem t srn jasseja ii bo težava rešitve... Toda, stoj! Hsčeš-ii, da govorim z našim zupnl kom o tem ? To je moder in pravičeii mož." „AH mat?,a Je odvrnil MamFce ia se nI mogel ubraniti nasmeška. »Ćemu trebaš župnika? Mogel sem se cbctavljati Ia biti v nej^E^m glede tega, kdaj je umestno, d?, govertai, sli svoje dolžnosti zem si vedeo v svesti. Na tem ni možno rič modrovati ai? zasukivUi. O, ijnba, dobra tna'il Neutolaž.ia b! bila t5, ako bi se Jaz ineverH svoji dolžnosti, žalostila bi se in vesi bi t« pekJa tvoje žive dni, in to ce!o tudi ledgj, če bi me videla kakor srečncg2 posestsika 'epe MaHaoce in tistih petnajst sto m-MarJev, ki jo obdsj; jo.* Ko je gr f nja videla, ka^o je sta pogodil njene naišli, bila je Une&adjcna in prestrašena In le, zroČ sinu naravnost v obraz, odgovorila odločno: „Nu, da, ne tajim, to so bile moje sanje 1 Ali pa sem mogla predvidjati posmrtne e k stravama sce tistega ubozega nesrečnega Roberta ? J'*z sera ce:o — priznavam to — stvar zaupala našemu župniku, ki misli o stvari — vedi le to — tako kakor jaz " „Ah, ah, mamica," Je vskliknl! Maurtcs smehljaje, „ineia si g3 že tafeorekcč v žepu ia si hotela porero, naj grem tudi jaz po svet k nJemu! O mati! To nI bilo prav 1 — Pa g?el, mati 1 Tudi če ne bi bile zadp|e ž ?je R berta odločilna ovira proti uresnlče n u tvojih sanj, kako si si m9gl3, ljub^, dobra rr-ćma, za božjo voljo, domsevat*, da bi b i lat primerna partija za marsizo de Lapave 1 Oiia ima cad tritlsoč frankov res t, mi p3 Imamo Ie pete3i$t- do dvajsetilsoč.* „Dvaictrideset, mo; sla, in reči ti morem, da n;ož s ferr preaiožesj m; s tvoji* imenom, tvojo vnanjostja, tvojsra položajem ;in tvojo br d3ČBCU.0 Ima pravico do vsake |prrli|e .. S ce-r t! želim,* je nadaljeval?, nekc-I *iko ozlovol.eua, „da bi skoro zopet I tako pruko, teko žeto! V.nero!" „M ja rnanrca mi j« najljubša," j n od g07f ril iu??di m- ž veselo, poljublvši shr ženo na tfen;e. Položila je sv:jo roko okolo njegovega vratu, ga pr.Mla k sebi, gledala ga bieste- čim Dogiedcm in r^kla smehlj-je: „O neumnir neumni dfčko !• In teda|, ko si [e dala grcflnja porrčct' po svojem sicu o poteku razgovor?, n? b b gospa Combaleu, teta Mariinne, nič ma-^Jc radovedna, da Izve uiise svoje nečakinje. Kaiti ona je imela svoje razlege, da Je na-tHočno in pozorno opazovala znanstvo med M^rianne In poveljnikom in dani d puščate, aa bi postalo preintinno. Tudi ona Je Imela svoje načrte. Imela je s!ou edioC3, 7a kate rega (e s^epo norela po nespametnem materinskem načinu. Ta sin — Ge-ard mu je bilo ime — je bil Čeden, velike dečko sedemindvajsetih let „dober dečko," jsko .jubeztj-v dfužabnlk, postbr.o v — slabi družbi. R^da bi gs bila že davno Iztrgala Iz „grešne mlakuže", knkor Je ona ozn ičala : ^'edai šče, zakuiisje, Bouierard, pivnice itd V ta namen bi ga bila hotela oženit'. M*kdaj. prt d poroko Marianne z Robertom bi bil rćd vz:l svojo scst: ičla'co, aH ted j ni Šla spe's-ulativni gospe Combaleu ta ca''-tija v prilog, ker |e nje nečakinja Ime a nanje posestvo, nego njen sin; aH ttdi\ To bile si ari precej drugače, sede j je bih Miri*nne bogala ded'rja. K?ka partija ti ^Ha to za njenoga G:rarda! Ta pa, ki ii kaj zadovoljen, da ni izvel svofe „mi lostne neumnosti", ksk^r je naziva! svoto Ijubtzen do jvoje ststričine, ne bi se sedaj bran i, da po zaslugi svoje „modre" man i, kakor je dajsl rć zame vati, pridruži Maran-nine m!!?Jone k svo.im, ker bi mogel s tem premeže-Jem bogato zadoščati svojim Športnem in drugim cagnensem. Sk!a*ka, po Robertovi smrti je bila ta ženitev f ksna lieja gospe Combaleu In je zato v boječi :krbi nadtlrala svojo nečakinjo. S f no slutnjo je hitro pogodila namere gr< ftr.je de Frimeu^e; »delo se je, da Je ta na svojih obiskih pre-pog sto in preveč govorila o svojem sinu, da ga Je preveč hvalila in slavila, ter da je v^dno rpozarsla Marisnne na rjegovo tesno priatelistvo z Rjbertom. Prozorue žtije gr f n|e so le malo vznemirjale gospo Coni-0 leu, kaiti predobro je poznala r-ons :ionje-nost svo'e nečakinje navram povtl.n'^u. Ali sedaj zt {e poja-il osebno r.a pozcr;šču in ta okolnost jo je vendar nekoliko vznemirjala. , _ Om Je čula, da je gospod Frimeu c iapij til grad, ;e hitela v ralon k svoji re-f kin i. Na«l3 jo Je v so!*: h; gos^a pl. C msa'eu Je tudi malce po|okai? in Je potem da razjed i Mniianne, vprrš^la, k.ko se |ej je zdel prijate-J njenega pokojnega rnoža." „Ne vera, leta," Je cd rrl a t , „k maf da sem ga p g'eda'a; ttc^š si minuti, di s m si ga mi re re* ?" (Dalje) odpora proti nJim! Zato pa se |e treba „obraniti brutaiae sile, s katero prodi ra>o Slovenci na vsej črti-. Politika Nemcev v Trstu in sploh na Primorskem le politika Ježa v lisi čini. »Tagespostni* dopisnik se veseli, da |e prišlo ob zadnjih občinskih volitvah do skupnega nastopa Nemce? in Itali|anov proti nam Slovencem, da Nemci raora|o na stopati kot govorniki na Iaškollberali^lh sho dih, da Je prišlo sploh do zblfžan]a med Nemci in Italifanl. In zakaj? Ker hoče|o tudi Nemci biti Tržačani, ker tudi oni hočejo imeti v Trsti pravice domačinov. Hočejo v naš dom; a zato moramo najprej iz nJega mi, ki smo iim napoti, kajti Itali|ane so s svojo .Wahfhrlfe" že toliko omamiti da jim odpirajo vrata na steza}. Toda sami nam ne morejo kaj, zato pa je treba skupnega nastopa Nemcev In Italijanov proti nam, in ko bi bili mi zuna|, potem bi pač ne potrajalo dolgo, da bi morala iz svoje lastne lisičine pobegniti pred nemškim Ježem laška lisica. In kdo izdaja na tak nizkoten način primorsko, tržaško Italijanstvo ? Tista laško liberalna stranka, ki Je Še pred kratkim kričala na vse grlo: „Trieste ai Triestlni", tista laškoliberalna kamora, ki se ob vsaki priliki ponaša kot na]?išja in najnavduše-oejša varihinja „deh' itallanii& di Trieste". Ob skrajni korupciji te stranke se pač ni čuditi temu izdajstvu, ia ponosa! nemški „Herenvolk" |e res lahko ponosen na svojo zaveznico, laškoliberalno kamoro, izdajico svojega lastnega naroda in njegovih koristi. Vsi nemški razlogi za to nenaravno bratstvo med Nemci ia Italijani so pravo sleparstvo napram Italijanom, ki naj bi ho-di-i za Nemce po žerjavico v ogenj. Slovenska gimnazija v Gorici ne odvzame Italijanom niti ene duše; saj imajo vendar seda| svojo lastno laško gfmnazl|o, U Je prej niso imeli. Toda nemška gimnazija bo prazna, in zato naj pomeni slovenska gimnazija nevarnost za — Italijane. Kaj pa škodi Italijanom, če Slovenci pohajajo nemške šole v Trstu? Niči Saj ima v tem italijanska tržaška mestna uprava en razlog več, da ne ustanavlja slovenskih šol. In da ni Slovencev, bi bile te šole po dveh tretjinah — prazne, ker imajo Italijani dovoli lastnih šol, Nemci pa Jih ne napolnijo. Slovenske banket Kdo pa sili ltali|ane, da stopajo v zvezo ž njimi? Nihče I Saj Je to n|ihova svobodna volja. In če se raje obra-čajo nanje, nego na namške denarne zavode, vedo že oni sami, zakaj delajo tako in ne drugače. Če pa to Nemcem ni povolji, pa tudi mi ne moremo nič za to. In končno naš vpliv sploh in pa v zadevi znanih na-mestništvenlh odlokov. Pri tem Italijani, ki vedo, da nas {e v Trstu nad 60.000, ki vedo in priznavajo, da smo domačini, kakor knkor oni sami, ki vedo, da nam ni za nadvlado, temveč le za svoboden razvoj in napredek poleg njih, ne na preko njih: ti Italijani nam tudi priznavajo vpliv, kolikor nam ga gre po naših močeh, ki se ne dajo uta-|iti. Ti Italijani so nam tudi hvaležni, da porabljamo ta svo| vpliv v obrambo pravic domačinov proti tujcem, pa na| so ti tujci potem renjikoli, ali pa tudi tisti Nemci, ki prihajajo v Trst ne samo odjedat kruh domačinom, temveč celo z odkritim namenom, da osvoje Trst za nemštvo In popolnoma zavladajo nad njim in po njem nsd dosedaj slovansko-italijansko Adrijo. Kaj je pri vsem tem mar Nemcem za koiSsti Italijanov in italijanstva! Njim Je za svoje lastne gospodarske in politične interese, in darovi, ki |ih prinašajo Italijanom, so pravi danajski darovi. Svoje bratstvo % Nemoi bodo pla5alt Italijani m svo jo lastno gospodarsko in politično smrtjo, če se pravočasno ne istrgajo In tega smrtonosnega objema, C e p a sami tako hoče|o: nam |etudi prav! Toda krivda, če kedaj savlada ob Adriji Nemec, ne bo n&ia, temveč njihova, kajti oni so tisti, ki odpirajo so vragu vrata na sfežaj! Mi smo storili svojo dolžnost in si omivamo roke! Zahvala. Vodstvo „Družbe sv. Cirila In Metoda* izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, ds se je XXVIII. glavna skupščina v Domžalah dne 8. septembra t. I. izvršila tako si|ajno Imenoma se zahvaljuje si. upraviteljstvu „Narodnega doma" v Ljubljani, ki je prepustilo malo dvorano za zaupno zborovanj na predvečer glavnega zborovan|a, dafj podružnici v Domžalah, ki je oskrbela take prisrčea pozdrav in splošno ara žirala vso pripravo naravnost vzorno. Hvala ljubkemu pozdravu v Trzinu in prav tako prisrčni ovadji mladine v Domžalah. Hvala za topli pozdravu! govor podružničnega predsedniks g. I. S'ok rja. Zahvala trojici deklic: Olki Adamičevi, Miški Ravnikarjev! in Milki Slo-ksijevi za nežnost cvetja in za v srce segajo?) govor. Zahvala vrlemu Sokolu v Dom žblah za brezplačno prepustitev dvorane za gia no skupščino. Zahvala podstarosti dom-žarkega Sokola za vzneseni pozdravni govor. Z h tio izrekamo tudi vrlemu pevskemu zboru „Ura" iz Kamnika, ki je neumorno prepevala rodoljubne pesmi in s tem povzdignila skupŠčinarsko slavje in netila v srcih zborovalcev in ljudstva žar domovinske ljubezni; hvala bodi izrečena tudi vrli domžalski gedbi, Id Je poveličevala splošno veselo razpoloženje. Hvala vsemu rodoljub nemu slovenstvu, ki |e posetilo skupščino! Hvala tudi vsem cenjenim zborovalcem vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev in sploh vsem, ki so vsak po svojih močeh pripomogli k prelepo uspelemu zborovanju letošnje velike skupščine 1 Hvala končno tudi vsem domačinom ki so okrasili svoje domove z zastavami, ter tako nadeli prazničao lice prijaznemu kraju skupščini v pozdrav! V Ljubljani, dne 11. sept 1913. Vodstvo Družbe sv. Cirila In Metoda". Slovensko gledališče v Trstu. Koncem tega meseca se odpro vrata našega gledališča. Iz programa, ki ga te dai razpošlje intendanca slovenskega gle dališča, Je razvidao, da se bo letos gojila na našem odru poleg drame tudi opera In opereta. Iz tega bogatega programa, ki ga priobčimo te dni, naj omenijo Puccinijevo prekrasno opero „Madame Bjtte;fiy% Ver dijevo »Traviato*. Smetanov „Poljub* in še mnogo drugih muzikalnih umotvorov iz-pozna naše občinstvo v letošnji sezoni. — Tudi pri angažiranju osobj? |e imela (e tos intendanca res prav srečno reko. Poleg najboljših domačih moči je angažirana na našem odru kot primadona g.dčna Dita F r i t z o v a, ki Je s krasnim uspehom debitirala v kr. deželnem gledališču v Zagrebu v partiji „Mignone*. Kot I. tenorja za opero in opereto se |e posrečilo inten-danci pridobiti g. Marijana Dura, ki Je bil dosedaj angažiran na velikih gledališčih na Poljskem. — Tudi nova subreta Maša Plitzova prihaja z velikih gledališč, kjer je z velikim uspehom pela prve subreine partije. — Za dramo |e angažirana kot prva ljubimka gospa Mitrovićeva, ki je pred leti bila prva naivka na deželnem gledališču v Ljubljani Z ozirom na vse to imamo upanja, da bo letošn|a sezija tudi v umetniškem oziru stala tako visoko, kakor lanjska, če Je celo ne prekosi. Na občinstvu |e torej da z a oaementom, ki se bo začel te dni zbirati, podpira našo kulturno institucijo, ki Je največje važnosti ne le za nas Slovence, temveč za vse Slovane ob sinji Adriji. Domače vesti. Iz vojaške službe. Tržaški mestni poveljnik podadmiral Rihard vit. Koheo je na lastno prošnjo umirovljen in mu [e cesar podelil ob tej priliki častniški križec Leopoldovega reda. Podadmiral vit. Koheo |e bil kot mestni poveljnik v vseh tržaških krogih znan in splošno priljubljen dostojan-stvenik in te škoda, da zapušča svoje mesto. Kako daleč sega fanatizem Italijanov, ali strah pred slovenskim Solarni. Mestni fizikat Je razglasil, da dobe otroci izpričevalo o zdravih očeh razven pri mestnem fiiikatu tudi pri vseh šolskih zdravnikih, ki so razmerno dobro plačani za lagodnost, s katero opravl|aJo Šolsko-zdravniško službo. Za svetoivanski okraj je zdravnik nameščen v šoli ul. Kandler. Danes zjutraj Je šla gospa B. iz Sv. Ivana t svojim triletnim dečkom po Izpričevalo. Govorila Je lepo italijanski ter povedala, da gre fant v „asllo*. Zdravnik jej je tako; napravil listič. Za njo je prišla njena znanka gospa S. z deklico. — Ker se ni mogli spomniti, kako se pravi po italiianski otroški vrtec, prosi g.o B., naj pove. Ko zdravnik sliši slovensko govorico — ta zdravnik ima posla tudi na slovenski šoli — vzroji In jezno vpraša, v kakšen vrtec misli vpisati g.a S. hčerko. Ta odgovori, da v slovenski Tedaj se zdravnik obrne in Jezno odgof vori, da občina ne plačuje zdravnika za slovenske Šole. Ga B., ne bodi lena, ga zavrne, češ „saj ste napravili meni, sa| smo tudi mi o b č i n a r | i, ki plačujemo vse po trebne in nepotrebne d o klade". Zdravnik: „Kam pa daste vi svolesa dečka?- O.a B: V slovenski vrtec' Tedaj zdravnik pograbi še spisani listek in rok g.e B., ga rastrie, vrne na mino ter udari n vso leno no njem. * G.a B., presenečena po tem lenem Činu 2000'etne kulture dr. Steladleria, |e vprašala: „Kam naj grem sedaj po listek?- — Zdravnik je arogantno odgovoril: .Ne vem 1" Tudi mi vprašamo si. magistrat v prvi vrst? pa slovenske člane dež odbora da nam povedo, kje bi dobili svojih pravic Malo lekcijo dr. Steisdlerju preskrbimo že mi starši slovenskih učencev svetoivanske slovenske šole. Pri pregledovanju otrok ga zagotavljamo, da bode moral z vsemi go .oriti v nJemu tako disgi slovenščini V takih slučajih in s takimi I j u d mi je vsaka obzirnost-3traho-petnostingreh. .Češka banka" v Pragi pošilja slovenskim strankam v Trstu omote s T r i e-ste na naslovni strani. V notranjosti pa: N. N. v Trstu. Pri nakupu prošpekta plačali ste prvo obroko v znesku--. Kar smo — zahvaljujoč se Vam — vzeli do znanja, in Vas naprosimo, nam, preko prlljučene položnice v teku 30 dneh, še drugo obroko sicer K nakazati, potem Vam bodemo izročili zakonito Izpostavljeni obročni Ust (Urkunde), primer katerega stopite precej v pravico do dobitkov dotičnih srečk. Slovenščina pa taka! O zglaševalnl dolžnosti črnovojnih zavezancev. 1. Na podlagi zakona od 10. maja 1894, drž. zak. štev. 83, in § 20. zakona z dne 25. maja 1913. tičočega se zavoda za domobran ltvo Tirolske In Predarelske, se morajo vsi črnovojni zavezanci, toliko oni, ki so že pripadali vojstvu, vojnemu pomorstvu, deželni brambi (vštevši tudi njih nadomestae reserve), ali orožniŠtvu, kolikor oni, ki so za slučaj, da se črna vojska skliče, določeni za posebno službovanje, in katerim so se v ta namen podelile namembnjce, ako bivajo v tržaški občini, če so pristojni ali ne, sledeče dni in po nastopnem redu osebno zgtasitl pri mestnem magistratu, in sfcer pr občintkl komisij!, ki bo poslovala v bivši policijski vojašnici v ulici Madonna del mare štev. 13, od 9. ure predpoldne do 2. ure popoldte fer prinesti s seboj izkaznico, t. j. črnovojniško prehodnico, namembnfco, ali potrdilo o izstopu (izpustu) Iz vojaške službe. I. Pristojni v tržaško občino: 1. oktobra tisti z začetnimi črkami: A, B, C; 2. oktobra: D, E, F, G, H; 3. oktobra : I, K, L, M; 4. oktobra: N, O, P, Q, R; 6. oktobra: S, T; 7. oktobra: U, V, W, X, Y, Z. II Pristojni v druge občine: 8. oktobra tisti z začetnimi črkami: A, B, C ; 9. oktobra: D, E, F, G, H; 10. oktobra: I, K, L, M; 11. oktobra: N, O, P, Q, R; 13. oktobra: S, T; 14. oktobra: U, V, W, X, Y, Z. Tisti črnovo|nl zavezanci, kateri bi se radi važnih in utemeljenih vzrokov ne mogli predstaviti v določenem roku, morali se bedo zglasiti v nastopnih dieh: 1. Pristojni v tržaško občino: 25. oktobra tisti z začetnimi Črkami: A. B, C, D E F, G, H, I; 27. oktobra: K, L, M, N, O, P. Q; 28. cktobra: R, S, T, U, V, W| X, Y, Z. II. P r i s t o | n i v druge občine: 29 oktobra tisti z začetnimi črkam1: A, B, C, D, E, F, O, H, I; 30. oktobra: K, L, M, N, O. P. Q; 31. oktobra: R S T, U, V, W, X, Y, Z. 2. Zglašanju zavezani črno vojnik', k; nimaio svoje črnovojni! k e knjižice, ali druge vojaške izkaznice, morati bodo drugače dokazati svo|o istovetnost s tem, da pokažejo krstni (rojstni) list, domovinski list, delavske ka|ižico, namembnlco itd. 3. Črnovojni zavezanci, ki se nahajajo v inozemstvu, fz?rŠI|o veljavno aH pismeno zglasitev v času od 1. do 31. oktobra brez posebnega poziva pri c. kr. reprezentativnem oblastvu (poslaništvu, zastopstvu, konzulatu itd ), ki Ima svo| sedež v kraju prebivanja ali temu najbližje. 4. Zavezanci zglašanju, ki mls!i|o, da so nesposobni za službo v orožju, ali za katerokoli drugo službo v črni vojski, bodo mjrali to naznaniti, kadar se zglasijo. 5. Zavezanci zglašan|u, ki so preskrbljen1 z dovolili za pomorsko potovanje, kakor tudi boluiki, ki niso sposobni za prevažanje, mogU se bodo zglasiti pri občinski komisiji v zgoraj navedenih dneh po svojih pooblaščencih, in sicer ustno ali pismeno, izročivšl itkiznlco. 6 Pismena zglasila, katerim je priložiti črnovojniško knjižico, ali pa izkaznico, omenjeno pod točko 2, izvršiti bo s črnovojniško zglasilnico, ki se dobi brezplačno pri IX. oddelku mestnega magistrata, Via SS. Mar tiri št. 4, I. nadstropje, vrata št. 1. 7. Zglašanju zavezani, ki so se jim podelile namembnice, ali so oproščeni od službe v črni vojski, morajo to navesti v pismenem zglasllu. 8. Črnovojniškl zavezanci, ki so dižav liani ogrske krone In bivajo v tej občini, se morajo istotako zglasiti v gori navedenih rokih. 9. Od dolžnosti zglašenja so odvezani samo tisti, ki so spoznani nesposobnim za orožje, in pri katerih Je nesposobnost za službo v orožju v črni vojski potrjena v črnovojniškl prehodnid, ali v kakem drugem dokazilu, v kolikor nimajo namembnic. 10. Črni vojski zavezani, ki se ne zglasijo p 3 predpisu, zapadejo globi do 200 kron. Refleksije s pota 1 Prejeli smo: Mi-nole praznike sem šel pogledat v lepo našo vipavsko dolino. Do Kobdllja smo se vozili udobno, dasi |e bil vlak napolnjen potnikov. Pot od Kobdilja do Križa pri Gočah smo Imeli za sopotnico neko mlado Go Čanko, ki fe v 4 letib, kar stanuje na Dunaju, že preetj pozabila materin jezik, kar je sama obžalovala. Medpotoma smo se divili obilici lepega rumeiega grozdja in drugim pridelkom, ki vsi kaže|o dobro le ino, V zgornji vipavski dolini ni bilo toče, izvzemši pas, ki ga je vzela od Podrage proti Vrabčam. — V ponedeljek smo se poslovili že ob 4 40 zjutraj v Podragl in šli ob levem bregu Vipave proti Brjam, kamor smo dospel) ob 10. Pot je krasna in vredna, da |o trftlkl izletniki prehodijo. Videli bodo krasen kos naše zemlje. Polja in vinogradi obetajo našemu kmetu obilo plačila za njegov trud ?n pridnost, s katero obdeluje to krasno zemljo. Ker se mi je v Podragi reklo, da je Br)e pokosila toča, sem se radovedno ogledoval po vzornih vinogradih, kfer je vse polno zlatorumenega grozdja, a o toči — niti sledil Se 14 dni si žele vinogradniki lepega vremena, potem bo grozdje dozorelo. Vina bo letos mnogo več, nego lani ia bo tudi boljše, ker bo bolj siadko. Toča fe pobila del R hemberka is to največ pod železniško progo. Čakajoč na dohod vlaka, sem opazoval slovenske starše, ki so se vračali v Trst in v Gorico, spremljajoč mladi naraščaj. Z veseljem moram poročat;, da so vsi govorili z otroci slovenski, česar nekdaj ni bilo. Le tako naprtj Slovenke In Slovenci! Naši otroci naj z nami govore le slovenski. Vlak je prispel. Imel je 8 min. zamude. Skočili smo k vozom za ljudi, a sprevodniki so nam kazali v neke vozove, ki so Imeli široka vrata odprta na obe strani in pa po štiri okna pod streko, a ta zadnja so bila premrežena 1 Ali tukaj, ali nič I — je vpil sprevodnik in vsuli smo se v te moderne vozove, ki služijo običajno za — konje 1 Gospodje so vlekli dame v raznobojnih oblekah v te vozove, kar je vzbu|alo mnogo smeha in še več ogorčenja. Dame, uradniki, lovci in kmet|e, vse je našlo prostora f Oni pa, ki se ni hotel voziti v elitnih konjskih vozovih — je ostal na kolodvoru ! Protesti pri naših železniških upravah ne izdajajo nič. Največ, kar bi se moglo, bi bilo, da bi se morda dobilo nekaj voznine naza| — ker konji plačuje|o razmeroma manj! Vsako leto enkrat pa je vredno, da si čiovek privošča tak le »špas" ; se vsaj Došteno razjezi in nasmeje I Omeniti moram še, da so Vipavci in tudi Vipavke vsi navdušeni za tržaške In sedaj tudi za goriške Slovence. Vse se zanima za naše narodne boje, česar nekdai ni bilo. Lord. V opomin in svarilo. S Prošeka nam plše|o: G. Ivana Ferfoljo, polirja, opozarjamo tem potom, naj enkrat za vselej odneha od svojega provokatoričnega vedenja ia žaljenja z laškimi izzivalnimi popevkami, ker bi ga, v nasprotnem slučaju, lahko doletelo ka| podobnega, kir se je zgodilo svo|ečasno njegovemu bratrancu. Ako ima kaj soli v glavi in ako ga ni zapustil spomin, bo že vedel, kaj je bilo tedaj. Sicer ga moramo vpraŠ2tl vnovič, |e-li postavljen In plačan za nadziranje cest, ali pa v to, da hodi dražit in lovit ljudi za kamoro ?! Obveščen je. Naj pazi torej t Višek nesramnosti. V četrtek popoldne sem se nahajal slučajno v kavarni .Minerva". Kar se prikaže pri vratih neko ženšče, ki proda|a „Picco'o^e" izvode. Natakar priteče hitro in jej oukupi par .Pic-cclov*. S; daj vstane nekdo, ki je sedel pri bližnji mizi, in jo vpraša, če ima tudi »Edinost*. Kaj odgovori čedna babura ? Prav naglas zakrlči v kavarno: .C h e te a n-dassi in malom con tuttl i s c lav II« In kaj (e si -JI natakar na te kulturne besede ? Nič I S uejal se je .... V slovenski kavarni se moramo dati Žaliti na tak način! Ali ni to vredno najhujše graje ? Zaključek letošnjih sokolskih nastopov v tržaški sokolski žjpl priredi „Skol* na Prošeku v nedeljo, dne 14. t. m., s svojim javnim nastopom na dvorišču g. Drago-tlna Starca. Kakor druga društva naše sokolske župe hoče pokazati tudi proseškl ,Sokol* sadove svojega dela v telovadnici, pokazati, da se v nali okolici vedno bolj širi pravo umevanje sokolske misli in nje važnosti za telesni Ig duševni razvoj naroda. Vabimo na obilno udeležbo. N^ zdar 11 Vodstvo deške CM šole naznanja: Šolsko leto se začne v tcrofc-, dne 16. t. m. s šolsko mašo pri Sv. J a k b u ob 9 In v jezuvltski cerkvi v ulici del Ronco (za razrede na Acqjedottu) ob 8 zVifrij. Učenci o d II. r a z r e d a naprej naj se zberejo pol ure prej v šolskih sobah. Po službi božji je redni pouk. Popoldne |e za te razrede prosto. Učenci I. razreda pa na| pridejo v torek, dne 16. t. m., ob 3 popoldne v UST&EDNf BANKA ČESKVGN SPORITELEN podružnica v IHTI vla del Ponterouo 5.--vi« Naova 16 Vloge na knjižice 41/4-5% 1 po odpoved Premijne vloge 5% i nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem račune po dogovoru najugodnejše. si Um ii KAVCIJE -•■ MENJALNICA- Urada« ur« od 9.— 12. V, dop ia 2.1/! 5. por- M KXAHHKMHHMm%KMM spremstvu staršev ali namestnikov v šolo, kjer ostanejo do 4. V sredo, dne 17. t. m., je ob 8 reden pcuk v vseh razredih. Družbi s v. Cirila in Metoda je poslal g. Fr. Oset iz Trbovelj znesek K 3*10, kateri se je nabral pri odborov! seji moške podružnice na predlog g. FeŠtanja v spomin na vrlega mecena Babiča. O. Fran Marc, Štorje, je poslal 10 K, ki jih Je dobil za šopek cvetlic pri veseii družbi v gostilni Dolgan. Veliko skupščino so pozdravili z darovi : O. ravnatelj Ivan Hribar v Cerkljah 10 Kt g. dr. KJanežič, Volosko, udeležencem pozdrav, družbi K 10, g. asist. d. ž. Rupar 1 K, g. nadučitelj Fr. Orel, Korte-Portoroso 5 K, župnik s Koroškega 5 K, Ženska podružnica CMD v Trstu 200 K, g. dr. Tičar, Kranjska gora 10 K, Neimenovan za 1 kamen 200 K, Neimenovan 200 K, Tridentin-skl Slovenci na račun kamna 50 K, mladenke Lavra Pogačnik, Minka Šlibar In Minka Učakar v Moravčah 11 K, CM podružnica v Rocolu pri Trstu 15 K, č, g. Fr. Treiber, župnik Št. Rupert 10 K, g. L. Fursager, Radovljica 2 K, g. Ivan Breznik, posestnik v Kamniku 200 K pokroviteljstvo. Kjer sodeluje pri CM priredbah g.a Ana PGdkrajŠkova, vselej in povsod je uspeh. Na veliki skupščini v Domžalah si je pridobila za svoje sodelovanje vsestransko priznanje. Tu javljamo, da je samo za prodane razglednice izročila družbi izkupiček 50 20 K. Živio I Na veliki skupščini v Domžalah |e nabrala g.dč Gizela Majhen v gostilni pri .Kebru* 12 K, denar |e izročil družbi g. Kovač. Ker sta se peljali v III. razredu k skupini v Domžale, mesto v II., izročili sta Družbi po 1 K, g.a Fran|a dr. Tavčarjeva in g.dč Milka Mankočeva. Kdo |e dolžan še 1 K iitim povcdom?! Vse priznanje gg. gostilničarjem v Domžalah 1 Mnogoštevilni skupščinami ia prijatelji CM družbe so bili tako s postrežbo, kakor s cenami v gostilnih v Domžalah zelo zadovoljni. Posebno smo občudovali veliko točnost in vztrajnost v gostilni Kuhar Slekatjev!. — Redka je taka gostiteljica in gospodinja, kakor gospa Slo-karjeva. Vpisovanje v ofroške vrtce CMD se vrši; Pri Sv. I v a n j: dne 14. in 15. t. m. od 9 do 12 dop. Pri Sv. Jako bu: dne 15. in 16. t. m. od 9 dop. do 1 pop. V Škednju: dne 14. t. m. od 9 do 12 dop., dne 15. in 16. od 9 do 12 dop. in od 3 do 6 pop. Na V r d e I c I: dne 13., 15. In 16. t. m. od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. V R o I a n u: dne 15. in 16. t. m. od 9 do 12 dop. in od 3 do 4 pop. Vrtec bo vodila nova trtnarica gdč. Rekarjeva in poskrbljeno bo, da res potrebni otroci dobe popoldansko hrano. Za vpis je potreben rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada, iz3ričevaio o cepljenih kozah in o zdravju oči. Slavnost „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu. Dne 21. septembra bodo proslavljali Svetolvančani desetletnico postavitve svo)ega „Nsr. dema". Zelo pomembno je za nas to slavje, ker ob tej priliki se nam obrača spomin nazaj v čase, ko so naši, sedaj že osiveli možje, začeli naše ljudstvo probujati k narodni zavesti ter mu vzbujati smisel za napredek !□ kulturo. Šil so na delo in začel! ljut boj proti našemu narodnemu sovražniku, ki je naše nezavedno ljudstvo zaničeval in Izkoriščal ter nam pretil, da nas pogubi v kratkem Času. Njih težko, a neumorno in vztrajno delo nam je postavilo lepo stavbo našega »Nar. doma*, katerega so oni sezidal! z idealnim namenom, da bi S?etolvančanom postal središče narodnega življenja, središče kulturnega In prosvetnega delovanja v našem Sv. Ivanu. In res, mnogo dela, ki je bilo v korist In prospeh našega ljudstva in tržaškega Slovenstva sploh, se je Izvršilo od tedaj pod streho te naše lepe stavbe. Lepo število narodnih društev je našlo tu svoje zavetišče In nemoteno delovalo v dosego svojega namena, kar bi Jim brez »Nar. doma" ne bilo racžno. Tudi drugim društvom iz mesta in okolice je naš „Narodni dom" pripomogel do marsikakega uspeha. Res je tudi, da nismo dosegli vsega, kar bi bilo treba. Niso se udejstvlli vsi lepi načrti in niso se udejstvila vsa idealna pričakovanja naših narodnih boriteijev. Tega si ne smemo prikrivati, a tudi poguma nam ne sme to jemati. Kar se Je doseglo, je veliko in dovolj, da nam daje poguma za nadaljnje vztrajno delo. Pridite torej na slavnost vi stari, da si ob te| priliki prikllčite spomine Iz mlnole dobe in da najdete zadoščenja za svoje trdo delo. Pridite tudi vi mladi, da si naberete poguma in veselja do dela, s katerim nastopite dedščino starih In Izvršite to, kar se ni dosedaj še izvršilo In kar nar nam je treba izvršiti. Prfd te vsi tržaški in okoličanski Slovenci, da bo vlivalo navdušenja v naša srca — naše veliko število. Meada ga nI slovenskega očeta, ki bi le trenotek pomlšljal, vpisati svo|o deco v slovenske šole. Če bi se pa res našel kak nedločnež, naj so mu naslednje trstlce v svarilen zgled, V Kolonji biva neka slovenska družina, obstoječa Iz staršev in štirih sinov, katerih na|mlajši ima 8, nsjstfrši pa 15 let. Oče in mati sta Slovenca, pa vendar pohajajo trije sinoti laške šole, to so dva mlajša in starejši. Ostali |e bil tako srečen, da |e bil vpisan v slovensko šolo. Seda| pa pogls|mo njihovo znanje. Starejši je napravil 9 razredov laške šole in ne zna sedaj ne pravilno italijanski, ne slovenski in ne nemški, ker doma goveri slovensko, v šoli se uči laški in pa mrvico nemški. Enako se godi ostalim, ki so v Italijanski Seli. Ko odrastejo, bedo dolžlU starše, da ne znajo nobenega Jezika pravilno in popolnoma. Tisti pa, ki {e v slovenski šoli, bo letos vstopil Iz tukajšnje pripravnice v gimnazijo In zna vse tri jezike pravilno govoriti in pisati. In to se |e naučil v petih razredih slovenske šole. AH ni to dovol| jasen dokaz, koliko veljajo naše šole? Vpisovanje v CM šole se Je vršilo v jesenskem terminu minole tri dni. Naval na šolo je bil velik, mnego otrok je bilo odklonjenih, ker nI prostora, posebno na Acquedottu. Vpisanih |e za pivi razred pri Sv. Jakobu 95, na Acquedottu pa 74 dečkov, torej skupaj novincev 169. Za višje razrede Je sprejetih 15 dečkov pri Sv. Jakobu in 21 na Acque ?ottu. Skupno število na deški šoli sprejetih novih učencev Je tore) 205. Mnogo učencev je vodstvo moralo odkloniti, posebno iz okolice za višje razrede, ker nI prostora. Seveda stem vpisovanje še ni končano, ker se mnogo otrok oglasi Še prve šolske dni, tako da bo treba v več razredih uvesti poldne ven pouk. Podatke o vpisovanju na obeh dekliških šolah priobčimo pozneje, a že s*daj se lahko pove, da je tudi tam naval velik. Število vseh otrok CM šol bo letos nad 2000, tako da bo za seda| določenih 36 razredov premalo za to ogromno množino otrok. Slovenska trgovska šola v Trstu (s pravico javnost«). IV. šolsko leto. Vpisovanje se vrši dne 16. in 17. t. m. od 9 do 12 dop. in 3 do 6 pop. v novih prostorih, ul. Stadion 21 I. V I. letnik se sprejemajo učenci z absolviraco meščansko ali nižjo srednjo šolo sli 8razredno ljudsko šolo aii z dovršenim pripravljalnim tečajem na trgovskih šolah. Kdor nima te predizobrazbe, lahko dela sprejemni izpit iz sledečih predmetov : slovenščine, računstva in geometrijskega oblikoslovja, zemljepisa, prirodopisa (n fzlke. Zahteva se za vse dovršeno 14. leto starosti. V II. letnik vstopi|o lahko ab-solventje 1. letnika na drugih trgovskih šolah. V pripravljalni letnik se spre|ema|o učenci, ki so dovršili vsaj I. razred kake srednje ali meščanske šole aH 6. razred ljudskih šol iu ki so vsaj 13 let sferi. Šolnina znaša za I. in II. letnik K 200, plačljivih v mesečnih obrokih po K 20, za pripravljalni letnik K 80, ravnotako plačljivih v obrokih. Revni učenci se lahko deloma ali povsem oproste šolnine. Na novo vstopajoči učenci naj prinesejo seboj zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in zdravniški izpričevali o cepljenju koz in o očeh, ter plačajo vpisnine K 5, prispevka za učila K 4. Učenci, ki že pripadajo zavodu, plačajo le prispevek za učila. Ako se oglasi vsaj 20 deklic z absol-virano meščansko ali kako tej podobno In enakoveljavno šnlo, se otvori tudi dekliška trgovska šola. če se pa to število ne doseže, se uvrste učenke, kakor lansko leto, v deški razred. Šolnina znaša K 20 mesečnih, katere pa učenke ne mc-re|o biti oproščene. Šola nudi poleg temeljite strokovne izobrazbe zlasti tudi obširen pouk v nemškem in italijanskem Jeziku, in njena izpričevala so vsled pravice javnosti enakoveljavna podobnim državnim šolam. Ravnateljstvo. Kaj pa to ? Včera|, dne 13. t. m , sem poslal svojo ženo na anagrafični urad, naj jej napravijo izpisek iz rojstne matice za vpis mojega sina Cirila v šolo. Najprej so vprašali, kako šolo bo obiskoval otrok. Ko je dotičnemu uradniku razložila, da slovensko, jo je nahrulll, da oni niso obvezani izdajati Izpiskov iz rojstne matice za otroke, ki ne obiskujejo italijanskih šol, potem pa jo Je odslovil, ne da bila kaj opravila. Vprašam pa še, kdo ie koga pooblastil na navedenem uradu, da so svo|ečasno znali tako pravilno prekrstiti mofega sina Mirka v „Pacifica", vsled česar sem se moral trikrat zagovarjati pri namestništvenem svetniku? Josip Bizjak. Dobike efektne loterije „Splošnega slovenskega Ženskega društva* v Ljubljani je dvigniti do 15. vinotoka t. I. v umetniškem paviljonu g. Jakopiča (vhod od zadaj) ob ponedeljkih in četrkih med 9/«5 do 6 popoldne. Opozarja se, da do tega roka nedvignjeni dobitki pripadejo v prid loterijskega namena. Glasbena šola Šentjakobske .Čitalnice" se otvori dne 1. oktobra. Vpisovanje I je danes, v nedeljo, od 10 do 12 dopoldne !v „Čitalnici", Campo S. Glacomo št. 5, 1.» kjer se dobe tudi potrebna po|asnlla. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJI3I! Ilova trgovina moškega blaga JOSIP SFEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z. najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad po zmernih eenah. SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika iz bera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin tedlarje. Dr. Pesnik Dr. PETSCHNIOO trst, via S. Catcriu Sliv. L ft aa notranja (sploins) bolanrf 1—I Ia Specijalist aa kalna 1» (spola«) kotami t 1IV-—I In 7— veliko z; logo mrtvaških p redmetov. Voirri porealana In blMr«v vazanlh z mton* rCRU Uoo, od umetnih ovatic • trakav In na»lal. Slika;na paroalanaatih plaičait za grabna apomanlka. ■ajnlij« konkurandn. TVRDKA I Francesco Bednar 1TRST — ustanovljena leta 1878 — TRSI Je preložila svojo j trgovino Šivalnih strojev • bicikl jev in pridevkov z mehanično dela v-jnico vred Iz ulice Ponterosso Štev. 4 v ulico Campanile štev. 19 IC3IE losai JOSIP STRUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik Izbor izgotov^ enega perila In na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trlii po iagemno nizkih cenah. IDE EDD Neverjetno! Krčmarji pozor !! Fino o^e po 06 vin. liter dostavlja na dom slov. tvrdka A» Furlan Trst, ulica Olulia fttev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve ! ARfURO M0DRICKY i Predajalatca Miif. blaga Ia drebalb prednetev § Trst, al. Belvedere 39. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, Čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. JbbtO 5 JCermangild Črocca VJ Trst, hI. Barrlera vscchia 8 $ $ * _____ _ ___ Zobozdravnik dr.hinko Dolenc ea ja preselil ia ulice 8 v. Lazarja o ulico Unldlrlvo it. 27. Ordinira in sprejema od 9—1, 3—4. W Dvigalnik na razpolago. Preselitev trgovine. Naznanjam slavn. občinstvu v mestu in na deželi, da «em preselil svojo trgovino jest vin iz ulice Campo 8. Glacomo št. 20 v lato ulico št. 18. in se uljudno priporočam za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Vek. Stepančič. tf IDE SDE RESTAVRACIJA flURORA Trst, nlica Carducri šiv. 13. Vsak večer od 7. do polnoči velik koncert 1. slov. tamburaSkega druitva „BOCCACCIO" pod priznanim ravnateljstvom g. F. MARŠA. 6 gospodičen. 2 gospoda. Opozarja se slavno občinstvo na umetniško izvajanje narodnega sporeda. Izvrstne pevske točke. Ob nedeljah in praznikih Matinee. : VSTOPNINA PROSTA. : Za mnogobrojen obisk »e priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomirane ga Goe asovega piva Be toči pivo Beuchel-Brftu iz Kulmbacha. novosti za ženske in moške obleke in vse v to stroko spadajoče se dobi v največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova št. 3?. Vestna, točna postrežba, a □ Zahtevajte vzorce, ki so poštnine prosti. - - URADNIKOM j aktivnim vseh kategorij, profesorjem; in učiteljem, katerih neobremenjena služ-nina znaša najmanje K 2300'— na leto, dalje penzijonistom, ki imajo vsaj kron 1400-— pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo „Slavija" vzajemno - zavarovalna banka v Pragi. — Podrobna pojasnila daje brezplačno „Generalni zasiop banke „Sf&vija" v ——■ = Ljubljani. Ivan trgovina jest^in in kolonijatac-g* biaga TRST, ulica Bslvedere 5t. 17. P. N Tem potom Vtm uljudno r-azuanjnm, pre-eeliai svojo zgoraj cavjdtno tigovino j.st?ia ia kolonialnega b'ag«, ki obstoji že oolgo let v ulici "Belvedere S t. 17, z dnem 18. septembra t. I. ulico št 19. Trgovina bo vsi prenovljena in vedno dobro oskrbljena z blagooi prve vrale. — Piiporočujoča se ; ia obilen obis*, aakor d j seduj, ee beležim i z odličnim spoštovanjem Z ■ J "Vekoslava ud. Žnldarčič. j __ i : — tk ZDRAVNIK led. Dr. Karo! FernidSd ordinira od Ii—12 Trst, ulica Soaomo 3/1L (nasproti Dreherjeve pivovarne). l-'-^jJjU.': Josip Zavadlal | Trst, ulica Marco Polo S.) Priporoma ceaj. občinstvu ! svojo pekarno Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah. O G. de VECCHI r naslednik A. FONDA, Trst, utica del Bosco it 17. Zaloga sena, iorme in otrobov. Seno I., slama, ogerako seno-beneSki otrobi, otrobi it. 64. draginja je vedno vofija, zaslužek pa majhen. Ako hočeti z malin trudim gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, po5 jite za pojasnilo v pisma pet znamk po 10 vinarjev in £ S 8?oj natančen naslov na: i§y$ Josip Bgtic,) Mrska Bistrica KRANJSKO.4 vrg-Amerika Linie}. 9 Prevažanje oseb v vse delo sveta. Hamburg—New York Boulogne—Now York; Cherbourg— New York; Scuthampton — Ncw York. Hamburg — Pmiadeiphša i'antburg — Boston Harc^surg — Kar-ada Harcburg — Kuba Hamburg — leksika Hamburg — Srazilija Hamburg — Argentini ja Hamburg — Zapadna Indija Hamburg — Čile Hamburg — Peru E!asnburg — Afrika Zabavne vožnje s posebno v to svrho napravljenimi parnlkL Poiovania okrca sveta Pctovania f Inrtiio Potovanja r orilent Potaja na setsmi rt Foloianja v Islandija Potortaja v zao- Indija Vožnje no Hi!iL Ravnokar je stoptJ v službo turbinski peštni brzoparnik „Imspe^at ©r" največja ladja sveta. Dolgost 919 čevljev, širokost 98 čevljev, globočina 63 čevljev, SCCOOtort obsega. Vožnja traja: Hamburg — Nev/ York sedem dni. Štirje vijaki. Popolnoma mirne vožnja. Prednosti: Druga !• ■jjuts. | Msd'nrov. Prva kajuta. Brez postelj eno vrh drug«, sobe v velikosti in opremi kakor sobe Velike sebe za 2,3 in 4 osebe, z eleic- Preikrbov.mje ce!ih rJru?in in žeislc tri <" no lu*jo, eleklrš^nirn zvonce m, -v posebnih prostorih. Ti proiiori na kopnem, 119 sob z lastno ko- umivalniki in omarami za obleko, imajo ro dve ali štiri postcl;.-palnico in toilcto, v prvi kajuti jedilni salon za 2'A oseb, zabavni so električno razsvetljeni. Jedi se skupno 180 kopalnih sob, po'ej tega salon, lop t. pisilna soba, Sadilni; serviraju po posebnih postre :r.:!;ih tudi električne in tur-ke kopeli v salon, telovadnica, 'tvi';a!3, prostor- in po^tre.Tr.!riih potnikom na mi'ah vseh sobah tekoča gorka in mrzla, ni sprehajalni krovi, 1!0 elegantnih Krožni'-d, r.o^i, vilice in . '.icc, k. • voda, 3 dvigala, promeaadni krovi i ko^stnic 7. fonna-ni. tudi dimnici.-, zglavja, odejo, brisa n v pol kina. dolgosti, velika plesna T-o:ir> krstita ;in milo se dobe na krovu. Fostr>eti in slavnostna dvorana, reitavracija Ritz-Cariton, velika plavalna dvorana, obed na dvorana, pnl.ro v vrt, Grill-prostor, pi^plna in bralna dvorana, telovadnica, kaditni salon, salon za ctroke in otro ko igraliACe. oddelek /a umivanje, kler se octe Sobe za d\s in .-ti.-i o^-be 7. umi- iahko tudi otra-to in drugi peli«, valnikom in clektr, r..zsv<-tIjavo, jc na razpolagi. Istotako jjotovo ---i "——<-----: število banj. jedilnico za 'i Ho:;ti, zabavni salon, kadilni salon, knjt'.nica, rromenadn: krov, 17 kc 'ai:i:ii seb r. banami. \ \ Hamburg-Amerika Linie, Prospekti brezplačno in poštnine prosto. AbteiSung Pcrscnenverkehr, Hamburg. | j □□ Zastopnik v Trstu: Glavna agentura za Primorsko. Olica Porp&rella št. 1. IS |j fes fea fe- Vi^ fe^ v.—, | S! 1 m ! tessj i fesi j ~i i it ! i mi □G CDAP A D kovaS, mehanik In elektrotehnik - z delavnic« OOUUMil n Blktllranje, pesrebrnc&fe, bakrinf« IM. hi. Trst, Via Bastaas D«Hzatti 5. - Telefos 126, Rom. IV. Poprav H« priprava aa lofieig« piva, motenja na ni In bencin, sesaJjke, šivalna itoej«, motocikla, Dldkla in izvrftni« ctraga dala, U spađnjo v stroko mehanikov, priprava sa •laktri&eo razsvetljavo, električna motorje b vzdigovalnlce, električne zvonca, telefona Ia vsako delo elektrotehniško. - Zaleg« brilo, »tekel za |aa ta elektrika ta drugih prednotev. ■HnHHMMHHUHBBMMBHaiMHaBI Oea, kr. priv. Avstrijski kreditni zavei za trgovino in obrt (natanovljen leta 1855). — (Glavnica lts retarve 243,000.000 kroa). PODRUŽNICA V TRST U Plazza Nuova it 2 Gaatno poslopje) »prejme v svoje {•klene varaoslne celfr® tdaliuie od svetovno tvrdke Arnbeim v Bt. "ek »ajj-mšemo proti potazn ln vlomu, pofuaac In spravljanje vrednot, ktkor tudi «aao po-hranio »aprtlh iftvojev, ter dži ▼ dotičnih jeklenih celicah v Dajem •• vsri&osfae shrsssibšce (ssjes) a rasličnin velikosti, v katerih se laiiEo ahiiiiijo VTrfi.' aoatni papirji. iUtt^o, dra^nijl itd. (V&inostiie celice ac inore nihčo drugi odprtri. kakor »tranie vzajemno z bauko. Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago. ?©araiP.!ca KradUwfiya zavoaa sprejema hrsnitiM vloge nn knjižiš ub jih obreatuje tio nadaljnega obvestila po 3%Vo Bentiii da rek plača direktno zavod. Bavl ae tudi a vasmi bankovnim! poall, tet Xavarovanjema s^aoam na £r«»b&ajn. ki je med vsemi najtrpež-nejši!!! ODLIKOVANA triaikdproSoliilnooliuoil ULICA 0I08UČ CARDUCCI 21 Bacon različnih izberov najtinejSih moSsih in Sea đkih obuval po naJnUJlh oanah se prodajajo tod po izrednih evnah : Usnje Bo*caff s trakov! .... ps !C SO*-Usnje Bozcaif z elastiko . < ■ . po K Usije Bezealf o&hka Derby . . po K !D'5v Uanje Bozealf z zaponansi Triaeieh pi K Eraki se dečke 1 K aisaj. - V takov, 'etego L vnt« Oblike moderm. — Delo zelo trpežno. Renmgtlzem. trsonle. neo-rolslje In ozebkoti blaži bolečine, pri trpanju odstranjuje otekline ter napravi ude zopet gibčne, odstranjuje nadalje neprijeten občutek mraza, za drgnenje, ma«ažo, ob-kladke in kopelji pripravni COHcRneUHAil t—I Besedna znamka zavaravana. t™| Fazne na Ime Lztle.Ka li liđciovaielje. Tndi če se ga dlje Čspa vporablja t ima nikakih škodljivih učinkov, zato bolji nego do sedaj rabljeni narkotični izdelki 1 cs^ka 1 krono. Po pošti proli naprej poslanem znesku 1 cevta K l o0 | 5 ccvk ,5 — > franko. 10 cevk „ 9 — J Izdelovanje ln glasno skladišče : LEKARNA B. FRAGHER c. k. dvorni Talagatelj PR^GA III, 203. Zaloge po 1 karnih. Avstrijska parcplovna del. družba Jaliatia" vzdržuje sledeče glavne proge: Trat-Motkovlć A. fpožtna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 30 uri ijutraj. Trat-Metković B. (poštna). Od h o d iz Trata v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6-30 uri zjutraj. Tret-Metković O. (poštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6.30 eri zjutraj. Trst-Kerčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6-30 uri zjutraj. "rst-Slbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trat Makareka (trgovska). O d hod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. P ovratek vsaki četrtek ob 7-15 pop. Trat-VI« (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 715 popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji Vožnji redi se morejo dob ti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu. Od danes naprej v mesnici JOSIPA ZOBEC Bojan, ulica Apiari Štev. 5 se prodaja goyejc meso po K 1 36, goveje stegno po K 1*76, brez kosti po K 2 32. — Teletina po K 1 60 in 1 80. OO hektolitrov za ekspert popolnoma odležanega češkega bndjejeviskega piva lahkega, aromatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago v svojih velikanskih kleteh Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah Največja slov. eksportna tovarna piva. Pokusite v hotelu „Balkan" v Trstu. Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo: 7vrčka Bogumil Ponka, Trst, ul. Valdirlvo 4. 3355 Ces. kr. priv. Riunlone Adrlatlcadl SIcurtd a Trsta ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ogejn, streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v naj razli čnejiih kombinacij ah. Delniška clavnlca in rezerve dne n deu mbra 1912 K 175.540.1S7 9S. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 1912) K 534.593.429 80. Odkar obstoja družba, je bUo v vseh branSah izplačano na škodah K 758.460.366 88. Zastopstva v vseh dežeiaih glavnih »•»tih )■ vaiaejitk krajih '.»'Hi 0r;r k* ■o--rMK NajboljSi in najpopolnejši glasovirji in pianini se vkupijo najceneje proti takojSajem n plačila ali na najmanjSe mesečne obroke (tudi za provincije) pamo naravnost od tvorničarja s: HENRIKA BREMITZ :: c. kr. dvornem založniku v Trstu, ulica Tor S. Pletro 2 (Belvedare) Svetovna razstava v Parizu 1900 najviije odlikovanje Avstro-O^rske za glaiovirje. Katalogi !n kondle. gratis la fraake. s— Pekarna in sl&dčicarna MIKUSCH Itdeioje kruh z zdravi« hiflljsničnl« slsktr. strsje« Trst - Piazza S. Francesco d'Assisl 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice ia ptepečend, (biskoti) najboljših vrst, velika iibera bom-bonov za otroke, svež kruh trltrrat aa dan, buteljke, fina, desertna vina, dalraataiska in Istrska vina z razprodajanjem pi*e v ste-klenlcsh. Z lagatefj zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5* t popust. SltEČKE razredne leterije se dDbijo na prodaj v TISKARNI LLOm Trst ulica Borsa št?. 3. Tergesteo (mezzanino). Nabiralnica c. kr. razredne loterije odprta nepretrgano od 8 predp. do 8 z v. V Trstu, dne 14. septembra 1913. .EDINOST44 Si. 255. Stran V. Tainičltn nnrnftln brega Save bi mogli dati Se par novih I dJlilolVU pui UUIIU podružnic, ko se politične razmere sprejo oiaif«] run „ mene. Skupno imamo torej na Kranjskem na glavai skupščini CMD v Domžalah 1Q7 d ž£ic z okrog 80^0 člani dne 8. septembra t. L •lavni tajnik CMD, Na Štajerskem se je ustanovilo 15 dr. Janko novih podružnic; posebno živahno življe- Šlebinger, je podal na glavni skup- nje ob vzhodni jezikovni meji obljubiye ščini sledeče poročilo : lepšo bodočnost. Sv. Jakob, Marija Snežna, qt<™o outni«„0 t Sv. Ana na Krembergu, Sv. Trojica-Sv.; Slavna skupščina ! Anton gt Juri ob Ravnici, Sv. Barbara- Najvažnejši dogodek v kroniki naše Sv> Martin-Yurberg... so najnovejše posto-; solske družbe od lanske glavne skupščine jaake naše Družbe, trdnjavice narodne je slovesna otvoritev nove slovenske šole zavesti v rajskih Slovenskih goricah. Naj-i P" Sv Jakobu v Trstu dne 12. oktobra. vzornejSi sta podružnici Dol in Zidan1 S to veličastno palačo, ki odgovarja vsem mosfc> ki štejeta po sto in več članov, modernim pedagoškim in higijeničnim za- Vgeh podružnic na štajerskem je danes htevam. je Družba najdostojneje proslavila 95 s p^ibližll0 4800 člani, svoje 251etno delovanje med tržaškimi Na Koroškem se število podružnic Slovenci. Da je danes ob Adriji nov rod, krči a novih ni mogoče ustanoviti. Imamo; navdušen, zaveden, delaven, to je v prvi sicer na papirju 10 podružnic, od teh pa? vrsti njena zasluga ; Družba je bila nje- jih deluj£ fe sedem (Beljak, Blače, Bo- gova rešiteljica, katere se tudi ob vsaki Jrovlj Celovec Kotmaravas, Prevalje in? priliki hvaležno spominja Skromni so bili Velikovec). ' nnJ(nflri • c T A n^I/in/iS on io ] nf a 1 QQQ ntirn. __ J" Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN - Telefon št. 231 - Riva Gttimuia 12. - Telefon it. 231 Zastopstvo in glavna zalega najfinejših Trst pšenične moke In krmnih i/,*lHfeov poznanega valjčnega mlina VINKO BAJOIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Hrz&iavi : TRUDEN-TRST. so se sun nove] Hff • vi j w - , . * .. , in sicer: Kostanjevica nai . „ " _ ,_ v , . je bilo v tem prvem četrtstoletju rešenih j^asu št. Peter pri Gorici Pliskovica in j Trst, ut S. Glacomo 7 (Corso) s podruž- nmvei-i t O +/vnrt /irvlrt T^i m i^Kft ____* * ___ * . ? ! __ nico T nI. Farneto 6. Telefon 16 64 a. početki: s 74 učenci se je leta 1888 otvo-. Na Goriškem je delovaje za našo ' đkdu*nv*nA slaS^M-iia ni prvi razred s 1722 učenci v 61 raz- narodno obramb0 stalno živahno ter se Pekarna in odlikovana slaščičarna redih so zaključile letos tržaške šole svoje st0pniuie šolsko leto! Koliko tisoč slovenskih otrok P0({rUžnice je bilo v tem prvem četrtstoletju rešenih; |^.asu ^ _ narodne smrti! — S tem še delo Družbe Sovodnje." Posebno vzornV "sta "Pliskovica in v Trstu seveda m končano. S pneetkom gt Pet£r PUskovica ki obsega le dve| «vniI K WOIIM, prihodnjega šolskega leta se razširijo revni kraški vasicij ima več članov ter daja „ SVOJI K bVOJIM! družbene šole za štiri razrede, tako, da več dohodkov kot marsikatero gorenjsko1 Za birmo in ženitnine bogata izber bomo imeli na Acquedottu popolno pet-.mesto Samo v Gabrovici imajo 100 letni- konfektov, bombonier ter vsak dan razredno desko šolo, ki naj dobi sčasoma k dasi šteje vas le 500 prebivalcev; svežih slaščic. samostojnega vodjo; na dekliški šoli najtQrej je vsak peti nrphivaiftc Oiriiometo-i--- Acquedottu se otvori 7 razred. Z osmim ;d J kJar znači prvenstvo na vsem Slo- fc=l I fSl I I f=l I HI razredom 1. 1914/lo bo torej meščanska ;venskenii Vseh podružnic na Goriškem je ^-ilLJrtJ LinLI Lh sola v bistvu dosežena. Velikansko breme danes 5Q pribflgno 28o0 člani -i ii/inn nnnnn> I Ihii.iKi Tinni nnlrrtll lr/\ n lil. I ___ je učna uprava Družbi vsaj nekoliko olajšala s tem, da je izmed 37 tržaških učnih moči prevzela do sedaj 15 v državno službo. — Tržaški otroški vrtci so prena- V Trstu se je ustanovila nova podružnica za Kolonp, tako, da je vseh podružnic 19 s približno 2800 Člani. j V Istri, ki je na prvem mestu na- polnjeni. Novo zavetišče naši nežni deci Jodne požrtvovalnosti, so tri jako marljive Sft nHrnrti« Hn« if> 1 odružnice> Tlldi 0be dunajski marljivo elujeta. — Število vse podružnic je torej se je slovesno otvorilo dne 15. septembra 1912. pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji, letošnjo jesen se otvori v ulici de Amicis nov družbeni vrtec. Tako bo imela Družba v Trstu in njegovi okolici osem vrtcev. Ugodno se razvija družbino šolstvo tudi na Goriškem. Mešana dvorazred-nica v Krminu je dobila začetkom mino-lega šolskega leta pravico javnosti in enako pred kratkim družbina dvorazred-nica na Blanči v Gorici. Tako imajo torej vsi družbini zavodi pravico javnosti razen naše štirirazrednice v Št. Rupertu Velikovcu. S to šolo smo zapustili solnčni jug, kjer rodi narodova požrtvovalnost in vztrajna rodoljubna delavnost lepe sadove, ter stopili na mračno, tužno severno mejo Slovenstva. Edino svetlo točko lahko imenujemo dvorazrednico na Muti, ki je naša j naraslo na 286. Čeravno jih še mnogo za letos ni prijavilo števila svojih članov, vendar smemo reči, da šteje danes Družba nad 18.000 vrlih sotrudnic in sotrudnikov. Tu pa niso všteti naši ameriški rojaki, ki prav pridno prispevajo potom svojih sa-mostojnih organizacij. Tudi v Bosni in na južnem Tirolskem živeči rojaki se redno spominjajo Družbe na svojih sestankih. Le redke so podružnice, ki so zaradi spremenjenih razmer začasno umolknile. Treba Pr!;jih bo vzdramiti iz spanja, ali pa jih raz-; pni pustiti ter jih spojiti s sosednjimi. Posebno marljive so bile letos podružnice s prirejanjem veselic, cvetličnih dnevov, bo-; žičnic in narodnih zbirk za družbini praznik. V tem ozira gre prvenstvo kranjskim ; in primorskim podružnicam, a tudi sta-j Jflcolo Cosciancich koncesloniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II. vhod v ulici Nuova štev. 15 :: Js prevzel svojs delovanje. Sprejem 9-l2Vs In 2Vi - 7. Cene zmerne. Ivan Hervatlnov naslednik JOSIP MRSCITTI Trst, ulica Barriera vecch;a 11 priporoča c. občinstvu Bvojo novoprevzeto trgovino lestuln In koloni]. blaga ^ Specijaliteta: kava vaeh vrst in cen. L Srnesta pregnan, Trst ulica S . Lazarja Stev. 17. Skladišče kož barvana, vseh vrst -usiane in črne za čevljarje In sedlarja z delavnico gornjih delov čevlje' (tomaje). Telečje teže črne In rumene (Bokskalb). Voičila sa lajbolje vrste za barvane čevlje. NaroCbe za /se kraje deželo Izvršuje točno In hitro Jfova trgovina modnih predmetov za moSke, ženske lu otrobe v Trstu, ul. della Caserma 7 ,bUzu ""proti kav"" Velika zaloga klobukov, kap, Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah. jerske so začele letos hvalevredno tekmovati. Posebno krasne in plodonosne so bile iubileine proslave moške v trdna postojanka kljub sovražnemu navalu. S Koroške prihajajo le žalostni glasovi. „Šolske razmere na Koroškem", „Iz koroškega vilajeta" itd., tako se glasijo običajne rubrike v našem narodnem časopisju, ki nam odkrivajo uničevalno delo deželnega šolskega sveta nad Slovenci, kjer so bili zavedni starši kaznovani, ker so se drznili zahtevati, da naj se poučuje njih deca v maternem slovenskem jeziku. Križev pot v zadevi stavbenega dovoljenja nameravane slovenske šole v Vodičji vasi še ni končan, in bogve, ako kdaj dočakamo njegov konec. Nič manjše „naklonjenosti" nam ne izkazuje občinski za-stop v Studencih pri Mariboru, ki nam navzlic interpelacijam in prizivom ne dovoli na lastne stroške za lastne otroke zgraditi šole. Mnogo truda še čaka družbino vodstvo in rodoljube ob meji, predno bomo mogli zreti svoje načrte vsaj deloma uresničene. Letos je Družba vzdržavala 8 šol z 42 razredi, katere je obiskovalo ob sklepu minolega leta 955 dečkov in 1251 deklic, skupno 2206 otrok, torej 309 otrok več, kakor lani. Na teh zavodih je poučevalo »3 učnih moči, med temi je bilo posvet nih 18 učiteljev in 20 učiteljic, 5 redovnic in 10 kateheto v. Učne uspehe lahko imenujemo ugodne, kajti za višji razred sposobnih je bilo 1761 učencev, nesposob ' nih 344. Otroških vrtcev je štela Družba 20, izmed katerih jih je vzdržavala 19. Kon-eem šolskega leta jih je obiskovalo 696 dečkov in 790 deklic, skupno 1486 otrok, kar znači 78 otrok prirastka od lani. Šolskih vrtnaric je bilo 20, med temi 1 red niča. Potemtakem je Družba sv. Cirila in Metoda reševala v minolem šolskem leui 3692 slovenskih otrok ter vršila s tem veliko narodno delo Klevetniki in |Poročilo g. Ivana Dimnika, učitelja sovražniki družbe, pri teh številkah ob- šoIe CMD v Trstu> na kongresn narodnih? molknite, ako vam bije le še najmanjša , strokovnih organizacij v Ljubljani, žilica za svoj narod, ako vam politična | o j j j strast ni popolnoma zastrupila srca! Ljudsko šolstvo. Da je moglo vodstvo vršiti svojo j Dosedaj je bila navada, da se je slo-| vzvišeno nalogo in razpolagati s potreb- s vensko šolstvo razmotrivalo večinoma le uimi sredstvi, to je v prvi vrsti zasluga z majšinsko-šolskega stališča ali pa, da^ družbinih podružnic, ki so z neznat- brez primerjav s tujim šolstvom ni bilo; nimi izjemami pridno delovale. Na Krary- razprave. — danes hočem biti nekoliko skem se je ustanovila od lanske glavne izjemen in se omejim tesno in izključno skupščine le ena nova podružnica, namreč le na slovensko šolstvo, za Zalog-Vevče in okolico, ki pa je tako i * ! jaka po številu članov in po intenzivnem; Naše ljudsko šolstvo bi moralo bazi-delovanju, da odiehta par drugih. Sploh rati na avtonomiji občin z v-semi narod-bo snovanje novih podružnic na Kranj- nimi pravicami, ki jim jih daje država, skem kmalu zaključeno, ker se je v zad-' Saj pravi člen XIX. drž. temel nega njih petih letih ustanovilo 45 novih zakona: „Vsi narodi so v državi enako-podružnic. Le nekateri kraji na levem pravni, in vsak narod ima nedotakljivo Velika zaloga in tovarna pohištva s 3 jubilejne proslave moške v Mari-j ..tb^ jfV INI i J |r\ KI TUG - TRST »»Sli boru in Slovenjem gradcu ter šentlenarškei a mJ* * _ r| v Slov. goricah. V bodoče naj razvijajo: P1 Vul 9m LUČMI 5-18 VM 8a LUCll B-KCSS še večjo delavnost v razpečavanju narod-] V? HUPA DUU fllMl U IlTifim g—ItTT A lilgtfB f • * nega blaga in v oskrbovanju družbinih> jf DB0MUMO Ia i-l»nrtil> —•!>>. m žmjeutk. # nabiralnikov; v ogroženih krajih naj vpli-i --—^-^r^rzzznizz^z^zz^^ vajo na občine, da se povzdigne n.-rodnoi šolstvo, predvsem pa naj poleg veselic s' predavanji budijo narodno zavest. Kar so drevesu veje in vejice, to so podružnice j naši Družbi: njena moč, njen kras, njeno: | življenje! | Od lanske skupščine je družbi prira-J slo 28 novih pokroviteljnin in 75 obramb-i nih kamnov, in sicer 26 na Štajerskem,4 23 na Kranjskem, 12 na Goriškem, 8 v j Trstu, 1 na Koroškem in 5 zunanjih. Vseh, pokroviteljev šteje Družba 616, za obrambni sklad pa je do danes vplačalo 724 prijav- i ljencev. — Ako pomislimo, da Nemci, zbirajo že četrti milijon Roseggerjevega; sklada, vidimo, da bo treba našo požrtvovalnost v tem oziru podvojiti, kajti brez-j obzirni boj zoper slovensko narodnost j stopa z vso silo na dan; z ogromno glav-; nico razpolagajo naši nasprotniki in takoj se nadaljuje ponemčevanja naše severne j meje, celo na Kranjskem sega Schulverein; brez ovire dalje, in Lega nazionale, kij šteje trikrat toliko članov, kakor naša! Družba, ogroža nevarno slovanski jug.; g Naši nasprotniki nam kažejo pota — lei v uspešnem obrambnem delu je rešitev in| bodočnost našega naroda! Veliko skladišče klobukov GrrdJ dežnlkav, b«lt ta pisane »raje«, Iztaubk. platna žepnih rtbcav, eeftkih ntgevle iti. Itd. i^zŠj K. CVENKELTIM, cor»o 32 Cene zmerne. - Postrežba to5na in vestn« IGNAZIO POTOCMKa Trst, ul. Riborgo 28. vogal ul. Beccherle. (Pcdrov,rcaf,-,«''""'"*) Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, Črne in sive. Otroške obleke od K 3*— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo naj elegantne je in najsclidneje po najprimernejših cenah. a m Slovensko ljudsko in strokovno šolstvo. tO-aim, O/ermva/io m ftm NkoaTftlMMate m it Jedi, «trf«Jt ta ejačaja Ml trfaake« 94 mMjmloTeUM mđrmrMiMmr ***** & kmdMT me j* Umbm P* •tmMU. SI komnamJ aa nmBb mitaTik te f m4 ^ tMM»o»«■ »>>*U| U In M»H felaea. lUtttK 93! aaasa Vaako nedeljo in praznik od 4. do xo. ure zvečer se vrši v gostilni ,ALLA OROTTA3 v nlloi Tlvarnella itv. 5 JAVNI PLES Vstopnina: ionako 20 vinarjev ia moški 30 vinarjev. — Priporoča »e berne karl. EMILIH CEREGRTO mmmm TB8T mmmm Campo Ban Glacomo Iter. S* Priporoča cenj. občinstvu svoic trgovino pisarniških ii Selskih potrebšfuu Prodaja razgledale ia Igrat nek im Prodajajo se tud< molitvenik! v slov Joziks. : iV^N PARENZAN: mesnica. Dnevno sveže meso, dovoz z železnie«. Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča se za obilen obiek. l&ojan, S. Maroora 1. Cafle Aiiovo (NOVA KAVARNA) ^T" Trst, Plszzs Barriera Settefontane ^ * Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvorr-tne pijače. Hladila r^rb vrst. Biljard Seifert. Telefon 10-ai. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vi a o in Dreheijevo pivo. Sprejemajo %% naročila na dom. Priporoča ne udani FRANJO ABRAM, lastnik. Podružnica ljubljanske kreditne banke v Trstu, e Delnidka glavnica K 8.003.00«.— Reiarvni "zaklad : K t.t00.00t'— Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v 8PLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; «* II H ■—M—IHfcl IBWlWIIHM I IIIW WII.HH ■ ■> '.milil ■ i ' ' O COOOOOOOOO COOOOOOJOOO COOOOOOOOOCOOOOOOOOOOO O O OOOOOOOOOOOOCOOOCCOO priporocljiue turdke Plazza della Boraa itev. IO, telefon štev. 018. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vae zaupane ji bančne poale; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; aprejema borzna naroČila na vae tu in inozemake borze; hrani in upravlja efekte in razne đrug-e vrednoati. vloge na vložne knjižice obrestuje s čistimi Obrestuje vloge na tekočI račun po dogovoru. Prodaja srečke na majhne sečne obroke. me- Brivnice : Bfvcl/I in salon Trat, trg Barriera ; t «3111 vecchia št. 7 {naHproti tramvajske po-feUjp). ToČna in higijeična postrežb«. Ve tka izbera perfemov. Vsakovrstna lasuljarska dela po smerni cent. 1617 ^ ' ihnlicsa *n n;j*-PSa Issnljzrska dala se iz-K^JUUlJDa Trlujejo » frizerskemu salonu And. ROJiC-a v Trstu, Acquedotto lJ0. Izpadli lasje se *£u.>ujejo in izdelujejo b« vsakovrstna dala. Dibra in t<čaa postrežba. Oglodajte si izložbo, da a« prepri-<5».? 1851 i** nton Novak, brivec jjfgj večere št. 57, se toP^o priporoča cenj. siov^fsskemuob CfnstvU za mnogoštevilni ot^sk. — SVOJI K SVOJiM i 2660 Mesarji: IHTO A D ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — mtOrtn nlica Belvedere It 2. 1748 Riccardo Baldassi, FftjŠŽ anmnega društva") priporoča svojo aiiai«o. rf-« Mizarji : mizar ^ ulici Torquato Tasso (»ogal Belvedere) it 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe in drago pohištvo. 2005 v1 JOSjp StolfS mizarski mojster, Trst, ulic? UH RAN&" Je pripoznane najbolje sredstvo za uničenje stenic in dražega mrčesa. Dobiva se po raznih mirodilnicah in pri za-lagatelju S k r i n ja r, Ferriera 37, I. 1632 M. Majcen Stalni krajevni agenti T sprejmejo ali pa nastavijo a stalno plačo za prodaje v Avatro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod Merkur", Brno, Neugasae St. 20. 3242 Franc Žgajnar avtoriznvani podjetnik za _ _ poatavljanie p&rketov in podov vsake vrste ulica d« Ha lesa št. 3 a, nad III Trat. 187. vsakovrstna mizarska dela. Belvedere it 10. — Izvršni' £S7 Olje, kis, milo. FR. BIAGGINS Tr8t lteY 33 Z^nclro loči izčeiijana in retane, kupujem *.>ll oBVO laol po dobri oenk A. Sebe k po vladal; ar, Trst. via Ccrdncci 9. 1685 Brivska dvorana. SS^SUS?Si Soja na in okolice, 00 priporoči1 brirakm d*orana v ulici Montormino 7. Za dobro po- strežbo jamči Šiefsn Vukomanovld, brivec. Čevljarji: Fififl Pikir TRHT> alic» Molino a vento 11. 9 11R |J (Ini U priporoča svojo delavnico ia prodajalnico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlja, vae po najnižjih cenah. „Svoii k svo]im I" 2668 Vpavllornfri (AL buon operaio) ui. UOVIjariliUI Riborgo 31 se prodaja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Popravlja in sprejema naročila po meri. Svoji k svojim ! Priporoča ce lastnik M. IVANClČ. 1727 Čdvljarnica „Alla Sartorella" "T^a ulica Arcata štv. 5. — Velika izbere obn-- 01 obuvala za gospe in gospode. Sprajaraajo ee naročila ter poprave. Cene zmerne. 1447 A Bohov Tnt> u,ica Istri» št — Proda-• ncUSi jalna čevljev vaeh vrat v veliki izberi sa moike, Ženske in otroke. Sprejema naroČM« po meri in popravke. Cene zmerne. 879 il H l il/nt/O nO čevljarnica t zlato kolajno v UUIIHU Vatla Osnovi. Laitea delavnica. 8pre-ien a naroČila po meri in popravlja. Cene zmerne Jo i p Maca. ol,* ulica Conti itv. 58. 1864 Fotografi: ^JsaEaiEllŠi spomini so artistične fotografi ie ns ajljUUOl kristalu, porcelanu itd. za priveska, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikejr* podjetja za reprodukcijo artističnih fotogrnfii j: GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst, ullcn Nuo-.» fit (palača Salem). I4$f drugo. ? Prodaja olja, kisa, mila i? 3S& Papir. Velika zaloga papirja vreč:c, prodaj« p-» zmernih cenah na drobno in debelo t»rdka GASTONE DflLUSAR, Via dei Gelsi štev. 16 ex Marangoni*. Telefon it 27-81. 1818 Pekarne: ! mQ|P A7MANN Zgornja Greta itev. 27 JUIJ,! nfcmnilll priporoča svoio pekarni Intoflinonton iH nčen> pridan in polten dr-IIILUIIJJUIIIOII javni urftdnik v pokoju, po polnoma vefiČ srbsko-hrvaškega jezika v govoru ic pisavi, tudi cirilice, iiče službo kot dopisnik, knjigo vodja ali slično v Trstu ali zunaj Trsta. Govori iz p ie tudi la&d, nemški in angleški. Ne zahteva ve like plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno službo ali alužbo na ure. Ima dobra spričevala in retfa-rence. Prijazne ponudbe pod „Uradnik v pokoje B t e v. 1422". Naslov pove Inaeratni oddeler Ediao-nosti ped isto itevilko. >142 Kranjske klobase 'SE 20 stot. Priljublje-e domače salame po S 2 30 kg pošilja po povzetju M. MODIC, Šiška pri Ljubljani. 1902. priporoča svojo pekarne. ' 1 PohiStvo: Pfthi^tun ^ tmpetarlje po še*n*noni»~ j rUlMOlVU kih cenah, katere me ne dobi j drugje. Spalne »obe ia Ttakovrstnega lema, j r»iafle od 380 kron naprej. Jedilne r.obe od 440 kron naprej. No^a. maloga S. BROD, al. Sqnero nuoro 7, I. nadetr. na mtrmni poitme palače. Po dogovora olajšanje plačsranfa. 1468 Podpirajte družbo SV. CIRILA IM METODR! Prodajalne jestvin: lf-ffcf' %jiA i^isldi Trat> PI*««® Ponterosuo * IVttt. fu. ^»Illoj, Trgovina j sstvin in kole-nijalnega blaga, apecijaliteta: pristno čajno mask, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilat obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. 508? Restavracije. Restavracija „Alia Stadion«44 TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najagod-nejša restavracija za potnike ia ca meiČane, kar je v bližini južne pa kolodvora kraj javnega vrta ia kjei ce uživa po leti na obširnem prostoru pod aebom aveŽ zrak. — Toči se ir*rstno pivo in vino L vrste. Izborno briško vino. Furlauako in iatrsko za doa po 96 afcot liter. DomaČa kuhinja. Cene zmerne. — LaRtaik Anton Andrijacčič, bivši vratar Hotela Balkan. 1151 BT^^onv^of^ Antona Jarkičs naslov: Trat, al' riUUljrdld delle Poate 10; Gorica, Goapo»ks alica 7. 4444 Gostilne: Matija Bulic priporoča cenj. ol?Čin3tvu avo-jo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Trstu, v ulici Benveuuto Callini št 1, gostilno „Al buon Almissanu v Bojanu, ul. Montorsino itev. 3, točilnico vtna v Barkovljah (Bovedo), ulica Petarolo štev. 342 (hiša Ščuka). Toči B3 prvovrstno dalmatinsko Črno, belo in opolo vino iz Omiša in pivo. Piinf PAl^Sm cenjenemn občinstvu svojo go-5 p !|jLrUb&||| stilno-buffct. Točim prvovrstno Dreheijevo pivo na pipo, brez aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Cam-10 San Giacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. Lastnik Ludvik Tominec. 1802 Gostilna ,Alla Civetta vecchia' Tr t. olic. Valdirivo štv. 2', »e priporoča za obilen obi*k. DomaČa ftuhinja V3asovratna vina in Dre-henevo pivo prve v/ue. — Lastnik Matej M e I i k. 1984 Šivilje. APICCCĐ Trst, Via Barriera v. 33, vrate . ni -UL^, 13. Damska krojačtica. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleikem in franooskeK kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze ss gledališče itd. Cene zmerna. Tapetarske delavnice. Rudolf BomesasKS'Jt poroča cenjenemu občinstvu svojo TAPE-TAF.SKO DELAVNICO, izvršuje vsako vrstsa fina Is navadna dela, ki spadalo v to stroko. De.0 solidno. Cena zmerne. 1803 Trgovine s prekajenim mesom Ppiftftrnnom cenjenemu občinstvaavejgbaffei rri|IUV UUalll Točim prvovrstno Dreherjeve pivo na pipo, brez aparata, ia vsakovrstnega viaa. Irst, ulica Sanitk itev. 24 (nasproti muaja Bevol-teila). Lastnik: JOSIP TOMAŽIĆ. OgkM (Inaerate) treba naalovljati s« aa UredniAtvo Usta, in aa na Tiakarno »Edhmt«. M aa fNareiai Dom" in mm aa „Hotel Balkan*1 v Trata, ampak edine m Jnseratnl tffckk" mm tisti mmmmm mM M UpTftTO. mammm Orednifttro, TUcanta, Narodni dom fa Hotel Balkan nimajo s oglaai nikakega epravlfr. Ta asi ai dobro tapomaajo oni, ki aa te ieia, da 'a naj al Kupujte Nar. kolek I Knjigoieznice. Kn?innv»7tiira BEPEN§EK je l\!fj!|JUV&ZmLci edmt alovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia št 9. — Izdeluje vsa knji^oveška preprosta in fina d« ia točno in po kos-kurenčnih canah. 1760 j Kožuhovine: Antonio Alberti iBT Tr.tu. ulica Ponclana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogita izbira vsakovrstnih kož uho vin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Čiati in pere vsakovrstno kožuhovino. 2037. Krojači: Vl-niopnfrn IVAN GORUCAN, Trst, nlict IVrujablgfLa p*Sqnala Revoltella aU Chiadiat in Moatc it. 27, I. nad., »e priporoča oenj. občiastvc za vtakovrstna delt. S- lidna postrežba, velika izb*< ; aaj^ovejših anglesrik vz. jrcev. Izdeluj« po dunajskem 1 kruje. 7Sd'< - Kupujem Železniae: Železo, «tare kovine: Anton Cernac* Trat, ulica Olmo it 14. 1865 Medena obešala za zavese, Kr. 3*50 - Potrebščine zmalti-rane in iz alumin js, leseni predmeti in železnine za domaČo uporab?, po ce^ah ds ee ni bati koaiu-rence. — Obrnite se samo do Umberto Oesca, ulica Oaeerma itv. 14. 1682 Žganjarne: Stara grška žganjarna .. odlikovana s zlato kolajno 7 ?ratn, V\a. Oavaaa i. £n ae dom oogu;^ it bet Jterjov; apacija'itets : grSki ia francosln ioc>.f' kracj b ti brhsjevac, krašlri aiivovfc «n driski tropine v®c »a mas. Ceae nizkr. lzber grcsčic. Siaščfc - h mpsčMfd. »3r§"» masti'1 Is Sija — rf* priv^"*"* Andrej Arton opalo. 3040 lovenci in Slovani Kadar kupujete pri tvrdkak katere oflafajo e »edlaeaif} sklkujte st tedao na eflas f aaiem listu« ker fake bode anale defilee tvrd k e, da pri-naieje oflaat Id JHi uvriCajo t Cdlnesti, dobitek, Ia radi U|i bodo avriCilo avoje effaise tudi v bodoCt v Balom Katu. Za to bodete bolje peatreienl, zravta tc^a ps poma§ate s tem nt :: terfjalae Ustu JCdlaosK : i m To6n§ UM prodni Emilio Muller (večal allee M. VELIKA IZBIRA Žganjarna 50?«pn^o^ Pijača prve vrate. Trat uliea Giulia priporoča aa obilan obiak. Prva slovenska mirodilnica FRAN fiUPfslK, T- %n4AM Til^Kr edina alovenaka Žgtnjarna ii rtIILUII I U! 1%, taloga likrijav, v kateri ac dobe vaakovrstei likerji, ae nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trstu. ul. Carlo Ghega 10, vogal ul Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovc* Kazpoii^a tudi na deželo. 1152 Razni: Pri*doift *** T najem ae dajo razae gostilne II tiUdJU kavarne, mlekarne ia drugi cbrtci obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kr-alica Gepps 10, L 1808 varna Corao od 9—11, 3—6, telefon it 825. 417 v Vratu Hlojz Saletelj Carradsrl v MUM Zalaga barv, &opi6ev, naredio sa plim, predmetov is gumija, svafi, aula, par-famo?, suaenJoik vod itd. cr sKriijent mg irm 4 '.ii:*: zidov i »"rm:1"! z j teii f oiics.rl-Vdr s &no2naiiiXo I temit i z: utisnjpjnmi ir-' kam: • TOVARNA IJU0OVIT HAT/CHEK VOCKLABBUCK - zebnji i«/r»u/>o DUNAJ IX ZAHTEVA/TI VZOIKft IN PMTPCKni Glavno zastopstvo in zaloga V. JANACH in drug. — TRST, Plazza Poate Itv. 4 ljudska uram« BOGOMIL PIM0 _ Trst, ulica Vlncenzo Bellini Jt. 13 H (luiritl tu Iti it. iitm nrsu) Bo^tt izbor ar, verižic, o vratnih verižic, uhanov, pr-stanov, sapr atnle Itd. Konkurenčne cene. HIRODILNIOA lf=I Antonio Onlch i ul. Barriera Taoohia 14, Zalega barv, ieplfiav, flraaiev, pa-iatsv, ribjafs al j a, praikev preti ■rfiesea esjlsejilt sveč, aahefa sadja, vssks, laka za tlak, dišav Is krtsi. HHHHtt KAREL DELAM! po Tiaokem c. kr. namestništvn KONCESIIONIRANI Z0B0TEHNIK Trst, alica Belvedere it. 4. UL aadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. Crjofiu z isojea Ia č^vljarskiul predse!! s prlkloplj eae 1 zdele val nI «»o z^erajlb delov in preiiTAlaleo Ur salogo napetnlkov ### v nlloi Belvedere Itev. 49. (k%q|| IVAN S1MON1Č. FR. P. ZAJEC LJubljssa, Stari trg 9 Izprašani optik Specijaliat aa očala in ičipalnlke. Zaloga toplomerov, barem atrov, daljnogledov (Zaiaa) itd. Lastna delavnika z električnim obratom. Kraaal ceniki bracpla&ie. H&gus Boheidler = zobotehnik = "iSteiSJ Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 ln od 3—6. Trst, Plazza C. Goldoni it & n. Pozor! Opstat bi zvečtr iltaooiMt, zaIc ugefoc. Izbaru ka-btoja Hi Mjfftvlika piv« (ali flavibala). Za^nataaa, Restavracija-Hdtd Balkan ( sPi Caaerua BMi vin: ;,KDIHO0T" u. 15*. T Tnta, dme 14. septembra 1913. pa bo jasnejša slika, poglejmo, la svoj jezik. Država prizna ravnopravnost koliko Slovencev prihaja v posameznih pravico, da brani in goji svojo narodnost f Da deželah na vsako javno ljudiko šolo s slovenskim učnim jezikom! Na eno javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom pride : na Kranjskem . . . 1.288 Slovencev „ Štajerskem . . . 1-432 „ _ Goriškem .... 800 „ „ Koroškem . . . 21.404 v Trstu.....5.591 v Istri......1.621 Ker smatram edino šolo s slovenskim vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju. — V deželah, kjer je več narodov, naj se javne šole tako uravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke, da se izomika v svojem jeziku, ne da bi se silil učiti se drugega je- j zika." b j Jaz smatram za vsako slovensko ob-j lino, kjer je večina prebivalstva slovenska, j kot edino pravično in ustavno javno ljud-j sko šolo s slovenskim učnim jezikom. j — , x Ni pa tudi vseeno, kaka je ta ljudska ■ učnim jezikom za zmožno, dau našemu šola, in umestno pričenja Damaschke v! otroku zadovoljiv pouk v materinščini, svoji knjigi „Aufgaben der Gemeindepoli- j zato nam ta statistika razlaga naravnost tik" poglavje o šoli s sledečim stavkom: j vnebovpijočo krivico, ki se godi slovenski „Pokaži mi šolo občine, in povem ti, ko- deci — posebno v obmejnih deželah. Na Mko je vredna ta občina." j Koroškem pride na eno slovensko šolo čez Od avtonomije občine ni torej odvisna 27.000 Slovencev, v Trstu skoro 6000, v le šola v jezikovnem oziru, temveč ob- Istri skoro 2000; edina Goriška je še dolina ima tudi vpliv na razvoj in ustroj kaj ugodna glede števila šolstva, kjer svoje šole. ; pride na eno slovensko šolo 800 Sloven- In tako bi lahko rekli: Pokaži mi cev in presega v tem oziru ta dsžela celo šolo slovenskega naroda, in povem ti, ko- j Kranj s ko, ki jo je smatrati kot samoslo-Hko le vreden ta narod ! j vensko deželo. In to šolo, ljudsko šolo slovenskega; Pripisovati je to v prvi vrsti večji naroda, si hočemo danes tudi ogledat;;; kulturni in narodni zavednosti občin in ampak že sedaj povem, da bi delali slo-i popolni avtonomiji okrajnih šolskih sve-venskemu narodu veliko krivico, če bi ga tov, v čemer se goriška deželna šolska za obsojali zaradi šolstva; zakaj kakor se. konodaja razlikuje od šolske zakonodaje krati avtonomne pravice našim občinam,: drugih kronovin. posebno v narodnem oziru, tako imajo po- j Ako štejemo na 100 Slovencev 25 šo-sebno glede šolstva občine še manj lastnih loobveznih otrok,1) tedaj pride na eno pravic in vpliva. j javno ljudsko šolo s slovenskim učnim Tako se godi nam, in tako se godi:jezikom povprečno: vsem slovanskim narodom v Avstriji! Koroškem Splošno bi o kulturnem položaju slovenskega ljudskega šolstva lahko rekli, da je položaj šolstva vedno odvisen od položaja učiteljstva; zakaj mrtvemu zi-dovju šolskih poslopij da učitelj življenje, in le od njegovega duševnega razpolože- številu prebivalcev, nja in stanja je odvisno stanje šole; le od ' njegovega narodnega čuvstva in značaja je odvisno lice in začaj šole. Vendar je važno za nas tudi število na Kranjskem . Štajerskem Goriškem . . 300 otrok, . . 3e0 . . . 200 „ . . 6850 „ v Trstu...... 1300 „ „ Istri...... 400 . To razmerje odgovarja razmerju po Poleg javnih šol v smislu zakona imamo pa še drugo šolstvo s slovenskim učnim jezikom. To so šole za silo, eks- slovenskih šol po Slovenskem in kak je;kurende, naše obrambne obmejne šole in njih razvoj glede kategorij. Zato se po-;zasebne šole, ki so po večini v zasebnih služujem tudi statistik. Večinoma so zbrane !— samostanskih rokah, privatno s pomočjo učiteljstva, le glede! Tako imamo na Kranjskem še 23 za-kranjskega šolstva navajam uradno stati- f silnih šol, katerih nekatere so nasta-stiko iz leta 1911./12. Računati pa je, da i njene celo nad hlevi in gostilniškimi proso tudi druge statistike zanesljive. j stori; nadalje 20 ekskurend in 10 zaseb-Poudarjam pa, da so to samo take]nih ljudskih šol s slovenskim učnim jezi-statistike, s katerimi se dosedaj še ni pe- kom, ki so pa vse v samostanskih rokah čala širša slovenska javnost. Preden pričnem s statističnimi navajanji, naj opozorim še enkrat, da upoštevam tu le javne ljudske šole s slovenskim i rend s slovenskim učnim jezikom in eno učnim jezikom, ker smatram le javno; zasebno šolo Ciril-Metodove Družbe, t. j. v 1 t ___ I_Z_ __V_ —--- __1 _ _ ■ n n A /C /^Pn r*f-n 4-1 r«4-{lrn V\ / * Torej se na narodno vzgojo v njih ni niti najmanj zanesti. Na Štajerskem še imamo 7 eksku- ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom ■ 2-razrednica na Muti. (Ta statistika bo kot edino pravično in edino ustavno šolo morda malo pomanjkljiva, ker nisem imel na slovenski zemlji, to je tam, kjer je j zadostnih podatkov pri roki!) Štajersko . . . 409.684 l Goriško . . . 154 564 „ Koroško . . . 82.212 „ Trst..... 56 916 „ Istro.....55.134 »stalo na druge avstrijske kronovine. prebivalstvo v večini po rodu slovensko, i Na Goriškem je ena šola za silo, 7 * ! šol s potovalnimi učitelji, 14 ekskurend Pri zadnjem ljudskem Štetju so nas' in 6 zasebnih šol, med njimi 2 v rokah našteli uradno vsegi skupaj 1,252.940 C. M. D., t. j. na Blanči pri Gorici in v Slovencev. To štetje bazira na „občeval-1 Krminu. nem jeziku", ki pa se nikakor ne sme i Na Koroškem ni, razen ene C. M. šti-enačiti z materinim jezikom, posebno ne v ] rirazrednice v St. Rupertu pri Velikovcu, obmejnih krajih. Če bi nas torej šteli po \ nobene zasebne in ne zasilne šole s samo-materinem jeziku ali po rodu, bi nas mo- i slovenskim učnim jezikom, rali našteti mnogo več. j V Trstu ni v mestu nobene javne Na posamezne dežele pripada: ;ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, na Kranjsko . . . 490.978 Slovencev M. D. vzdržuje tam 4 zasebne ljudske ; šole s slovenskim učnim jezikom, in si \ cer: deško petrazrednico na Acquedottu j in istotam dekliško 7-razrednico ter deško 16-razrednico in dekliško 6-razrednico pri t Sv. Jakobu, _____________________ j V Istri imamo še s slovenskim učnim Dežele sem torej*' uredil po številu jezikom 4 ekskurende, 2 pomožni šoli in Slovencev, in števila so navedena po urad-, 5 šol za silo. nem štetju. — Interesantne so številke, (Nadaljevanje v prihodnji nedeljski številki), ki kažejo, koliko javnih ljudskih šol Sj____ slovenskim učnim jezikom je V teh deže- | *) To raimeije odgovarja tudi uradnim statist )ah in kako neproporčno je razmerje slo- podatkom, venskih prebivalcev v primeri s števi-lom šol. Javnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom je: na Kranjskem. . . .318 „ Štajerskem . . . 286 „ Goriškem .... 193 „ Koroškem .... 3l) v Trstu......10 v Istri......34 Koroška torej, ki ima čez 80.000 Slovencev, ima samo tri javne ljudske šole s samoslovensklm učnim jezikom; Trst, ki ima skoro 60.000 Slovencev (seveda po; uradnem štetju!), jih ima 10; a Istra, ki ima — naštetih! — najmanj Slovencev SV. KRIZ pri TRSTU priporoča slavnemu od teh dežel, t. j. čez 50.000 Slovencev,' občinstvu svojo ^'ffiJ^Sj ssrrS: zaloga obuval za moške, že nske sko Šolstvo in prebivalstvo v teh deželah in otroke. Delo solidno, najprimernejše ravno v nasprotnem razmerju. cene. Naročila po meri. Po^trežna na dom. Tu se torej vidi, kako vlada ščiti drž. Potrebščine .'a čevljarje in zaloga rsnjs. ©snovne zakone, da pripušča Hennim 6nmM - Trst ulica del Bachi M 8. • Tal.40 3- Velika zaloga moke, otrobov, drobnih otrobov, sirka, ovsa, riža, fižola itd. Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (Staj.) PATEITSI URAD Dr. ing. vit. Gino Dompierija TRST - ULICU MERCATO VECCHIO I - TRST BfcatBMBt mmmw Varajte vssko rano pred infekcijo tar pokrit« z antiseptični« tbvezilem. TKYMO**EL SCHILLAE iz lekarne B Fragnerja Večina lekaran ga ima Y«dno v zalogi. Besedna znamka zavarovana. Ublažuje kaš-lj, ga manjša, odstranjuje katar, pospešuje spuščanje glena ter poteškoće pri diLanjU. 1 stekleniea K 2-20. Po pošti, če m plača vnap ej K 2 90 se pošlje 1 steklenico K 7-—, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne dajte se premotiti od nikogar, da vzamete nadomertdna sredstva. Vprašajte svoj ga zdravnika. Prip'avljatelj in glavna zaloga : LEKARNA B. FRAGNER c. kr. dvorni zalvgatelj - Praga, III., št. 203. Pazite na ime isdelka, izdelovatel je in na varstveno znamko. OeliBa zalosa o Mn V dobroznani mesnici Trst Piazza Barriera veeehia št. 9 se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in kcštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE. „Obrtniško društvo" pri Sv. Ani tik tramvajske proge priporoča *lav. občinstvu svojo znano GOSTILNO kjer se toči izvrstno bel«> in Čruu vino ter ::: DKKHEKJS O PiVO Izvrstna domača kuhinja. Priporoča ae za obilen obisk VODSTVO. Najcenejše ograje Iz ilčne mreže, pohištvo železno in iz medl dobavlja, kakor je dokazano, tvrdka VALENTIN BEEGMAN GRADEC PodMižnica Trst ul. Nuova dt. 27. Tel. 19-79. Cenik St. 1 zastonj. IBIIIIIBB J3_ NOVA IHIOIIBI __O a a KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ul'ca Campamle ite*. 15 Zalega otr šitih oblek, bluz, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač xa molki in ientke. Sprejemajo ss naročila po meri. Nizke cene. e 3 a a ■ a a a a b a ss □ B B B G B a B B B l> :: NADOMESTILO :: KitVA-VRB KAVA .PERL* naravno pečeni Čisti bob ■ finim okmom ia jako isdatsn v uporabi Kr;in 1*9 S kilogram. P^šta? piŠl^t? 5 MogBBf po povzetju frar.frj v Avst-o — Odrski. The Cnffse Sur Export —— Trat I/ 233. N&jtoljfa ta matmm«ka« s kuki afctafct f—p«a*U Mjcaaaja p QTFDMPPIfl Jatattevaaata razf««tjaiaa K* ° 1 V CELJU iV S«S. Vmh< !■ n—r, te tt—i «t»art a mt mW>i FRANC PAULINA svoji k svojim i Piva srbsko, slovenska, hrvatsko msnufaKfuroa trsoulna IVAN OKLOBŽIA TRST, — ulica Barriera veceliia štev. 37. PEKIĆ). Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkaiov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila na Koroškem protiustavne utrakvistične šole in da tržaškim Slovencem ne pr pomore do Vlikega šolstva, kolikor jim gre po številu prebivalstva. — Tako dovoljuje c. kr. vlada raznarodovati slovanske manjšine in v koroških občinah celo večine s krivičnim šolskim sistemom ; na slovenski zemlji pa živi in umetno vzdržuje Nemce in nemške šole z državno pomočjo. j ~ Vse po eenah, ki se jim ni treba bati konkurent«. »il; Doktorica KLAM KUK rorljah se j® vrnila in s rejema v ulici Glacintfl Sabina 2, —— a n^d ( saai trg ^olrfani) od 3 do gt. Jakub v K: žu, trirazrtdoica; Sele pri Bo- . . * TTTT TTTTnV . ol\7iTr akj enorazrednioa; Jezersko, en.r.zredn ca. 4 m pol pop. — OJN i2|\ llf. Gradbeea, kultnrnote ter zemljemerska pisarna 3ng. J. Skobcrne S 3n§. D. Qust!nči c Crst ulica Kov « šiev. 32 • • • * Zrst t Tržno poročilo z dne 12 septembra 1913 Neka čudna tišina je nastopila na žitnem trgu. Cel6 prej tako blebetavo ogrsko poljedelsko ministrstvo se ne oglaša več Konsum mirno gleda počenjanje borze, na kateri vladajo sedaj besisti. Odneslo J3 nekega budimpeštanskega borzijanca, ki mu je žito snedlo skoraj milijon kron. Toliko znamo danes, da je letina boljša, nego se je cenila; lepo vreme tudi podpira besiste in tako vidimo zadnji čas, kako cene vseh vrst zrnja lezejo navzdol. Kuska ceni svojo letošnjo letino r-a 4460 milijonov pudov, ali za 264 milijonov pudov več od lanskega leta, ki je prineslo tadi dobro letino. Samo pšenice dobi Ruska letos za 200 milijonov pudov več. Izvoz je jako živahen. Združene države imajo letos nad vse pričakovanje dobro pšenično letino. Ln Nemčija se nekoliko pritožuje. Tudi tu je pridelek obilen, ali kakovost je pokvarjena. Na svetovnem trgu ni bilo tistih, iz-prememb kot pri nas. Pšenica notira danes za oktober 10-35 (11 19), za april 1914. 1155 (1175). Ta padec cen pa ni toliko posledica obilih ponudeb, kolikor borznih insolvenc. Nekatere borzne firme niso bile več v stanu, da bi zadoščale svojim obveznostim in zategadelj so jim prodali pšenico ekseku-tivno. Pšenica ima danes nizko ceno. Včeraj je notirala pšenica še 1104 oziroma 11-72. Oves notira danes 7-46 (7 75} za oktober in 7-78 (806) za april 1914.' Koruza je za promet drž-ila precej visoke cene. Ali danes je tudi za takoj nekaj izgubila. Za ta mesec se zahteva S-10, torej še vedno visoka cena, a za maj 1914. pa 7*24 (7 44). Iz tega zamo-reiiio sklepati, da kaže koraza dobro. Moka. Tadi moka je nekaj izgubila v ceni, akoravno ta padec ni tak kot na žitnem trgu. Dobre kakovosti pšenice morajo mlini drago plačati in zategadelj ne gredo s cenami tako dol kakor borzijanci s pšenico. Konsum se brani sklepov, ker pričakuje še nižje cene. Kava nam ni prinesla posebnih izpre-memb. Kupčija je jako živahna. Sladkor. Kristalnega blaga primanjkuje ter dobavitelji ne morejo takoj izvrševati naročil. Vreme je za peso ne-Jkoliko prehladno. Združene države so sklenile pobirati 25% carine na sladkor. Kafinadni trg je miren. Olje. V svojem zadnjem poročilu smo svarili pred nakupom jedilnega olja radi visokih cen. Danes moramo poročati toliko, da so cene že precej izgubile, smo torej imeli prav s svojim poročilom. Olivno olje je ostalo neizpremenjeno. Za jedilno olje so se začeli sedaj kupci zanimati. Za prompt so stare cene. Fižol bo pa najbrže zopet drag. Na Kranjskem so v nekaterih krajih pridelali komaj za seme. Tudi Ogrska je pridelala aa polovico manj od drugih let, pa tudi! kakovost ne odgovarja, R i ž. Koncem tega meseca pričaku jemo nove dospetke italijanskega riža. Novi riž se pričakuje po nižjih cenah. Južno sadje. Nove fige so že' na trgu. Cene so iste lanskega leta. Novi' rožiči bodo dragi, ker je pridelek majhen. Za fine rozine bo najbrže treba več šteti, ker je dež pokvaril blago, ka-j kor poročajo iz Smirne. Trdno se drže! cen trudi eleme in kandia. Mandeljni napredujejo v višanju cen. Bombaž. Poročila iz Ameri&e se glase še vedno neugodno in zategadel je tudi poskočil bombaž v ceni. Tudi predil- | niče so zvišale svoj-? cene. Najbrže je tudi v tem predmetu več krika nego vzroka, vendar se danes ne more trditi to z gotovostjo. Ali izkušnja nas uči, da borzijanci bolj vpijejo, nego pa je upravičeno. To smo videli tudi pri nas na žitnem trgu. Železo. V drugi polovici tega meseca bodo liberlrali prodajo za zainje četrtletje. Za palično in komerčno železo ostane cena neizpremenjena, ker so že zadnjič toliko znižali, da je nemška kon kurenca nemožna. Najbrže ostane tudi cena pločevine neizpremenjena. Ni izključeno znižanje za nosiice. Ako nemški sindikat zniža te cene, bo moral iti dol z z njimi tudi naš kartel. Sladkor v kampanji 1912-13. V kratkem končamo kampanjo sladkorja, ki nam je prinesla precej razočaranj, ki je goljufala tudi najbolj prebri- sane in jako izvežbane poznavalce sladkornega trga. Bil se je oster boj med špekulanti in konsumom in v tem boju je zmagal konsum. Konsum je s primemo omejitvijo prekrižal vse račune hosistov, ki so izgubili partijo z velikimi izgubami. Konsum sladkorja je jako odvisen od cene. Ni drugega živila, pri katerem bi se odvisnost konsuma od cene videla tako jasno, kot pri sladkorju. Kadar je sladkor drag, tedaj gospodinje varčujejo; otroci morajo piti bolj grenko kavo, ali pa je sploh ne dobivajo. Js pa cena ugodna, tedaj se varčuje manj, konsum je večji. j Pravijo, da po konsumu sladkorja kake dežele se lahko sodi blagostanje in kultura prebivalcev. To je pa gotovo, da da je sladkor imenitno redilno in krep-čilno sredstvo. Država bi morala skrbeti za velik konsum sladkorja, ki ga pa danes naravnost ovira. Država zahteva od kile sladkorja 38 vinarjev davka. Na Francoskem in v Nemčiji so pred nekaj leti znižali davek na sladkor. Ako bi mislili z birokratsko pametjo, bi se nam zdelo, da s~> te države dobile vsled t ga manj na tem davke. Ali konsum je poskočil in tako so države koj v začetku dobile več na tem davku, nego so pa pričakovale vsled znižanja davka. Danes je konsum v teh državah tolik, da dobivajo države toliko na davku, koliko bi najbrže dobile, ako bi davka ne znižale. Naša ljubezniva mamica vlada ni videla lepih izgledov prej imenovanih držav, | ampak je ostala pri starem davku. Naši birokrati so si najbrže mislili, da je boljše držati ga, nego pa loviti ga. Kar imamo, to dr-j žimo, da za kanone dajemo. Niso videli, ? da je na Francoskem in Nemškem večji konsum pokril izpad na davku Taka. opazovanja niso za plemenito birokracijo, J to je le za kramarske duše. Zategadelj! pa pii nas prihaja manj sladkorja na] osebo, kot v drugih zapadnih državah. < Kakor je znano, se je v kampanjah ; 1910/11. in 1911/12. pridelajo jako malo sladkorja. Posebno v letu 1910/11. je bila svetovna produkcija sladkorja izredno' majhna in zategadelj so cene poskočile z-veliko naglico, ter so bile koncem leta 1911. na najvišji stopinji. Nič boljša ni bila produkcija kampanje 1911/12. V zadnje mesece te kampanje je rafinirani sladkor stal nad eno krono in s takimi ce-nami so hoteli jadrati rafinerji v novo| kampanjo. Ali konsum nikakor ni hotel; plačati takih z&htev in prvi roki ni ostalo ■ drugega, nego popustiti. Mislilo seje, da se' bodo posledice prejšnje kampanje poznale še y tej kampanji. Ali konzum je z majhno produkcijo ravno tako izhajal kakor z ve-' liko, ker je vsled visokih cen padel. Prišli' smo v novo kampanjo 1912/13. res brez starih zalog, toda konsum ni segel z na-i glico po novem blagu. Vse je videlo pred seboj obilo letino in tako je vse čakalo, dokler nismo dobili tudi nižje cene. Te so ostale skoraj celo leto neizpremenjene in; nas je kartel osrečil le prejšnji mesec z' majhnim znižanjem. (Nadaljevanje na X. strani). Tvoi^i izrednih kislin, katere poslednje povzroči dovažanje gotovih redil-nih sredstev, povzroča ščipanje v želodcu. To pa se kaj lahko odpravi z dr. Rose balzamom, katerega izdeluje B. Fragner, dvorni dobavatelj, v Pragi. Dobiva se v j vseh lekarnah (glej oglas). Neugodn^t ribjega olja bo odpravljeni z „Emulzijo Scott*. Navadno ribje olje, dasi ravno je izborno krepilo, postane vsled tolikih slabih strani, skoraj nerabno. Toliko otroci kolikor odrasli ne morejo navadnega ribjega olja, vsled slabega okusa, asimilirati, in to vsled slabih prebavnih lastnosti istega. Vse drugače je z uporabo „Emulzije Scott", ki je tudi libje olje, ali tako pripravljeno, da se ga z lahkoto prebavi in je pri tem jako okusno. Po prehlajenju, v času, ko delajo otroci zobć, v perijodah kon-valescence, v sli čajiti, ko imajo otroci delikatne, šibke kosti, in v slučajih slabe slasti, nudi „emulzije Scott" izborne usluge. Cena originalni steklenici, ki se dobiva v vseh lekarnah K 2 50. Ako se pošlje 50 stotink v znamkah tvrdki Scott k Bo\vne G. m. b. H. Dunaj III, ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglas, pošljemo potom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulzije Scott za po-skušnjo. 3SS 1 s i k Ev JESENSKA SEZONA! TVRDKA Vittorio Piscnr, Trst opozaria vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošil atev narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barvah in da jih bo oddajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih So ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti, NB. Priporoča se, datrgoving ne znmeniate z drugimi, kar bi bilo v vp.šo Škodo. 1 •9 r=* 1 e=s CD t=3 s C=J -H Veliko iznenađenje! Nikdar v življenju taka prilika ! 600 k^sov za samo 3 K 80 vin. Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ura na sidro z verižico natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gOBpcde, 3 krm. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prštao. s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška norost, 1 par double zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 naj fin. užigalo, 1 krasen ali bnm z najlepšimi slikami sveta, 3 žaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade. 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krene 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiijalna tvrdka Cb. jNiigwlrth, Krakov« A/4. NB, Pri naročbi dveh ovojev se priloži angleška brivna britev prve vrste. Za neugajajoče se vrne denar. Jo§. Ko n i g- zobotehnik Trs1, ulica San tflcol6 št. 18./II. Sprejema od 10 do 1 in od Z do 8 fopol, sssiiiiiBfiifiaoi LETOVIŠČE Bohinjska Bistrica Bohinjsko jezero v Triglavskem pogorju, na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trata; alpska kilma, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Infor-maciie in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrici. —^ a" a a o Pisarno dm Josipa HanSifa Trst - ulica Caserma št. 17 - Trst sprejme takoj O^ikovana pekarna in slaščičarna Vinko Škuru - trst 10 KO O tS o ■O o 3 O" o < m > C« CB < 03 © 3 CD «■« 9x Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina ia likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slai&če ee izdelujejo • higijeni inim električnim strojem. : strojepisca: W ali strojepisinjo eventuelno tudi STENOGRAFA, veščega zlasti slovenskega in italijanskega iezika. — PISARNIŠKEGA UČENCA, veščega dežel-::: nih jezikov. — Plača po dogovoru. :: mi ON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER j lfrst, aica San francesco 8'jhstei 2. Specijalist sa popravljanje roulet na okmlh. Na željo aa manJaJo pasovi In zrnati« ss MftiN« Mi li II a h|l knUruN. POZOR! 50000 parov čevljev 4 pari čevljev le za K 9 — franko. Zaradi likvidacije mnogih velikih to varen ae« dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi ceaami. Prodjgam torq vsakomur 2 para molkih iti 2 para ženskih čevljev na trakove, rjavo ali Črno usnje, galoš. z močno nabitimi podplati najnovejša f&sona, velikost št. po cm. Vsi štiri« pari stanejo le K 9"—. Razpošiljatev po povzetju S. Urbach, eksport čevljev, Krakivo 2. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. Odlikovana to~ varna sodaviee flDRIJA Sv. Ivan pri Trstu, Via S Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 666. •e priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, k&varnarjom in drugim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mesta in okolici. c*wq pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14-02.) Prevoz mrliča* na vsa Zastopstvo a prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZE K, Op6lne It. I701 T. VITEZ v Nabretlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMSEK, pri Orehu (Moflhere); F. BRNCTIĆ v Skednju. ====== Zaloga pristnih voščenih sveč listnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbira vencev iz uinetoega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in razaovrstae iz lesa, pajčolan obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. 'Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402. Druž \bnik in upravitelj H d T I B I L J HH far? V V n * • 3 • » *■ • M • reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. W Tržaška posojilnica 10 hranilnica s&rr:■snr-.Ka.^sss! i Podtno hranllnidnl radun 16,004. Posojila daje na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovor^. Eskomptuje trgovske menice. Hranilna vloge | sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po isr 4M0 -m 1 Večja stelse vlops in viogs ns tokočl račun po dogovor«. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. I Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Telefon itev. 952. B Ima varnostno oelloo (*afe deposits) za shrambo vrednostnih M listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma Q varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, P ter jo oddjya strankam v najem po nizkih cenah y Stanje v)oq nad 10 mlljonov* S URADNE URE: od 9 do 12 doooldne In od 3 do B popoldni 1 Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah. ^ Tržaška mala kronika. Trst, 13. septembra. Vlom v črevljarnico. Kot o »umijena, da sta vlomila v črevllarnico Stlvifa Monfca v zagati del Pane It. 7 in ukradla črevljev za kakih 5000 K, sta bila aretirana 21 let nI brezposelni mornar Nikola Varin, stanujoč v zagati del Fane St. 7, v isti hiši, kjer se Konsum je vsled nižjih cen znatno poskočil. Akoravno se ceni svetovna produkcija te kampanje na 18 milijonov ton sladkorja, vendar se danes vidna svetovna zaloga sladkorja v primer z drugimi leti ceni kot majhna. Avstrija je samo to leto rafiniranega sladkorja za 52 milijonov kron več eks- ifft S,"da*£j°e J^^Jj^ J^O^fcoE An balkanski vojni jako pomnožilavstrijsla Snujoč v ul. Felice Veneztan izvoz sladkorja v vojskujoče države. V J^čno tajita. 600 K ukradenih. Snoči nekako ob 10 Je bil v ul. Riboigo aretiran premogar Fran Rodan, star 20 let, rodom iz Kastva, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. Ga spare' Gozzi, ker je ukradel delavcu Antonu Zlraolo, ki biva v Tržiču, 600 K, ko je Zi molo zaspal za nrro v neki gostilni v ul. Rlborgo. Rodan, ki |e izgnan iz Trsta, seveda taji tatvino. Ljubic« ga Je okradla. Snoči je bila v ulici Arcata ob ti i Četrti na polnoči aretirana 201etna dninarica Antonija Fablani, stanujoča v ul. Rtsorta it. 12, ker |e malo pre| ukradla svojemu ljubimcu Antonu Cuc-chiatu, stanujočemu v ul. del'a Guardia, znesek 40 K. Fabianijeva je sicer odločno zanikala tatvino in trdila, da ]e Cuccbfat denar najbrž Izgubil, toda vzlic temu so Jo pridržali v zaporu. Turčijo je bil izvoz večji za pol milijona, v Grško 140 tisoč, v Bolgarijo za 60 tisoč in v Srbijo za 16 tisoč meterskih stotov. Zadnji dve državi v mirnem času pridelujeta sladkorja za svojo potrebo; tedaj, ali sploh ne importira, ali pa le majhne množine. V Levanto je Avstrija eksportirala za pol milijonov stotov več. Lansko leto je šlo v Indijo 121 tisoč stotov sladkorja. V ti kampanji pa 1,352.000 stotov. Kot nov odjemalec je nastopila v tej kampanji Argentinija. Vzela je 161.000 stotov. V novi kampanji ta odjemalec gotovo ne pride več. Letos bo imela Argentinija dobro letine sladkorne pese in zategadelj se argentinski trgovci že sedaj trudijo, da bi stornirali tukajšiye sklepe in naročila. Malo sladkorja je to leto eksportirala Rusija. Na svetovnem trgu cene niso bile za Ruse dovolj dobre in zategadelj so fajši gojili domači trg. Tu navedene številke nam dovolj jasno potrjujejo naše zgoraj navedene trditve, aa je kons cen. konsum sladkorja odvisen od Kako pa bo v novi kampanji 1913/14 ? Š tem vprašanjem se peča ves konsum, kajti nova kampanja je pred vrati, loči nas od nje komaj mesec dni. Pričakujemo jako dobro letino in zategadelj je konsum neodločen. Današnji položaj ne nudi nobenega povoda za višje cene. Nikakor pa ne smemo preveč spekulirati na nižje cene. Kakor manjši konsum določa mejo cenam navzgor, tako učinkuje tudi večji konsum na cenovno mejo navzdol. Vsled večjega konsuma obtiče cene na gotovi stopnji, pod katero se ne umaknejo vkljub večji letini. Vpoštevati moramo tudi večje troške. Posebno letos zahtevajo pridelovalci pese znatno višje cene. Vse to vpliva na kalkulacijo cen. Tovarne sladkorja te kampanje ne končajo s posebnimi dobički. Plačevale so precej visoke cene za peso, predprodaj po visokih cenah ni bilo in jih Konsum tudi ni hotel sklepati; torej so morale tovarne prodajati iz drago plačane pese narejen sladkor po cenah, katere so bile večkrat kaj blizu rentabilitetne meje. Ponavljamo še enkrat: povoda za višje cene danes ni, pa tudi nižjih cen na podlagi danaS njega položaja ne smemo pričakovati. Konsum je toliko poskočil, da je resorbiral obilo letino te kampanje. V bodočnosti bo konsum gotovo še boljši, ker so se polegli politični viharji in zategadelj mu pričakovana obilica nove kampanje ne bo delala težav. Fr. Z e 1 e n i k. Nar. delavska organizacija. Šestletaica „Narodne delavske organizacije". Bili so časi, ko je bil slcv;n skl delavec v Trstu suženj v najhujšem smislu besede. Bil |e suženj v socijalnem io v narodnem pogledu. Primoran Je bil, da je prodajat svojo delovno moč pod pogoji, ki so mu |ih narekovali izkoriščevalci, ki pa so ga večinoma zapostavljati in zatirali tudi v narodnem oziru. V izpoznanju, da |e sam brez moči, se je začel slovenski delavec združevati in sicer združevati z vsemi brez razlike narodnosti, Iskal si je zaslombe in zaščite v — socijalno demokratični organizaciji. Mislil si je v svoji naivnosti, da spadajo vsi trpini brez razlike narodnosti in vere v eno samo organizacijo, ki mora biti vsem enako pravična, da mora biti trpin trpinu brat in da kot tak ne sme poznati medsebojnega sovraštva, najmanj pa narodnega sovraštva. Mislil je povsem pravilno, toda pozabljal je, da je teorija nekaj, praksa pa nekaj druzega. Bil ie član organizacije, ki je prepovedovala mednarodno bratstvo. S io venski delavec fe slišal sladke In lepe besede o mednarodni solidarnosti in o lepši bodočnosti, ki Jo bodo uživali vsi enako, in Jemal Je te besede — resno, sa| je bil v svojem srcu dober in nepokvarjen ter ni poznal narodnega sovraštva. Ljubil je pač svejo domovino ia svoj jezik, toda da bi bil radi tega sovražil drugo narodnost, to mu niti na misel ni prihajalo. Toda sovražili in zaničevali so ga drugi zato, ker Je bil — Slovenec. Misiii je, da najde prave bratske ljubezni in odkritosrčnega spoštovanja do svoje — narodnosti, a varal se Je in sicer t uto varal Našel je zapostavljanje in zaničevanje; tisii, ki so ga v imenu bratstva vabili v svoj tabor, tisti, ki so z besedami grmeli proti Ljudsko gibanje v Trstu. Od 31. av- "f1™<*nemu šovInizmu, proti narodnim kri-gusta pa do 6. septembra je bilo med 5 «»«- k »*> biii v resnic, nič manj tr2čSklm prebivalstvom, ki šteje 239 703 * najhujšega italijanskega nac'io- oseb, 28 porok, 10 novorojencev, 127 ž vih'f8103 {n »oob vsaki pr.UU žalU naroini čut porodov (63 moških, 46 ženskih), 117 slučajev smrti, (61 m, 56 ž ), med njimi 38 v starosti pod enim letom, 20 pa od 1 do 5 let. Bablčeve razglednice. V spomin na velika dobrotnika po&. Fr. Bibiča je založila Družba razglednice z njegovo sliko. — Pisarna družbina se priporoča za naročila. Razdelitev sadnega drevja Slanom „Tržaške kmetijske dru2bea. Kakor je že poročala „Edinost", porazdeli kmetijska družba tudi v tem letu svojim članvm razna pritlikava sadna drevesca kakor: črtŠnje, hruške, Jabolka, marelice, breskve, češplje in orehe. Vsak Član, ki se za n!e priglasi in ki je že poravnal članarino za leto 1910, dobi brezplačno po 3 drevesca; nad to število jih morejo dobiti člani do 15 drevesc po znižani, nad 15 pa po polni kupni ceni. Ker še nekaterniki morda niso imeli časa, da bi se priglasili za n;e in da ne bo zopet nepotrebnih prerekan), podaljšal se je rok do 1. oktobra. Priglasite se torej pravočasno v družbeni pisarni, v ul. Oiorgio^Oatatti 14. II. Poučen kmetijski izlet v Poreč 1 Tržaška kmetijska družba priredi v nedeljo, dne 21. t. m. poučen kmetijski izlet v Poreč, kjer si ogledamo razne gospodarske znamenitosti, sosebno, kar bo zanimalo naše vinogradnike. Da se dozna število udeležencev, priglasiti se Je htlra najdalje do 18. t. m. v družbeni pisarni, ulica Oiorgio Oalatti 14 II. Skupni odhod s parnikom ob poli osmih zjutraj s pomola pri novem ribjem trgu. Konjske dirke na Montebellu. Današnje dirke se priČno ob poli dveh pop. Premije znašajo K 12.300 —. r 15 > <0 h M. Aite nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence. Dohajaio nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo. Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca O. Milic F. Šušmelj. 0> I < o Ss K CD < O ta S K i i ODVETNIK D. JANKO ŠAVN1K je otvoril svojo pisarno v Trstu Nova ulica št. Il> I. nad. Lovre Bulic priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trat, via deli' lstria H. 16 (v bližini cerkv* sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih ledil. BERLITZ SCHOOL v Trstu. 420 podružnic. —• Odlikovani jezikovni zavod. 20 profesorjev. — Zavod za prevajanje. — Uči se vsak ježih posameznika v skupinah ali pa pa na domu. — Glavni ravnatelj Comm. Berlitz v Parizu. Odgovorni ravnatelj v Trstu prof. Charles Marlottl« — Nemško, italijansko, francosko, angle&ko^ hrvatsko, srbsko, slovensko, špansko, rusko, švedsko, knjigovodstvo i. t. d. — Pojasnila od 7—10 na večer v ulici Sanitk 10, I. aa ia zasramovall Jezk slovenskega delavca. Ni ga b!!o skoraj socljaHstiČnega shoda v Trstu, na katerem ne bi nestrpni italijanski socijalni demokratje kazali svojega zaLičeva-n;a do svojega slovenskega sodruga. Slo-veski socfjalno-demokratičal govorniki so na skupnih sccijalističnih shodih igrali prav smešne uicge. „Trieste italiana" Je bila Italijanskim socijalnim demokratom ravno tako sveta parola, kakor italijanskim liberalcem. Dolgo časa Je slovenski delavec te sra-; motne razmere molče prešala! ter se dal vleči za nos. Naposled mu Je postala ta nacijo-nalna nadutost italijanskih sodrugov prene-umna. Med slovenskim delavstvom Je zavrelo. Slovenski delavec se Je hotel enkrat za vselej rešiti varuŠtva tistih, ki so jim bili sicer dobrodošli slovenski greši, ki so pa sicer zahtevali njegovo narodno ,asimilacijo". Slovenski delavec je izpoznal, da se ima zanašati samo na svoje lastne moči, postavil se Je zato na svoje lastne noge In ust* novll si je — »Narodno delavsko organizacijo". Šest let |e preteklo od onih časov. Ia prijatelj io neprijatel mora .Narodni delavski organizaciji" priznavati, da je tekom te dobe veliko storila za slovenskega dela«ca. Res Je, da smo še dale^ daleč od svojih ciljev la smotrov. Res Je pa tudi, da se |e med tem časom že veliko izpremenllo v korist slovenskemu delavstvu. Edino zasluga NDO je, da se Je začelo slovenskega delavca upoštevati bolj kot kdaj poprej; edino zasluga NDO, da se Je obvarovalo slovensko delavstvo pred potujčevanjem, edino zasluga NDO bo tudi, če si bo slovenski delavec Trsta in okolice priboril sčasoma tisto veljavo in spoštovanje, ki mu gre kot člo-Loterijske številke, izžrebane dne 13. j veku in kot Slovencu. Ne da bi le količkaj septembra: i pretil a vali, lahko trdimo, da Je tudi edino Dunaj 86 2 44 83 49 ! zasluga NDO f da uživajo slovenski socijalni N« j boljši obstoječi motorji na sirovo oije so oni s štirimi udarci proizvod poznane Draždanske tovarne plinskih motorjev v Draždanih. Glavna prednost naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno funkcioniranje, ni-kaka prememba ob Času kretnje in nikako zamazanj© ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Velike Število saSIh, v uporabi se nahajajočlh motorjev Je najboljil dokaz njihove kakovosti. Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tudi motorje na benzin, svetilni plin in motorje za čolne. Vsa pojasnila daje tvrdka EMflNCJEL IM OSKflR KRflUS TRST, ulica S. Nicolo 8t. 2. Specijelna tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren, kovačnic, mehaničnih delavnic in električne napeljave. — Ponudbe, načrti In opisi zastonj in franko. v Pisarna dr. Frana Solar-ja se je preselila v ulico Giosue Carducci št. 9 (vhod ul. S. Lazzaro 23, II. n.) JESENSKA SEZONA. RavnatelJ-lastalk: KARL MAURICE Pri gia^ovirju Hiipfsld« F. LEOPOLDI. VSAKI VEČER ZABAVEN SPORED. KABAREC MAXIM Cesare & Dusaj, ital. operetni duet Misa Me>la Pob, angleška subreta Ar« o>d Barkarj, humorist prve vrste Hermlne Kal ser, italijanska »ubreta Svllt Deiours plesalka Ada Blacquette, ital. operna pevka PBIČBTEK TOČNO OB 9 UBI Mlet Slatka, predavateljica llelena ITalter, dunajska pevka Vlila Bruna, italijanska pefka Kms Adfn, disense Ifuaeha Ga!z, plesal, v transformacijah Poldi Flott, uunajska pevka. ZVSČEB. — E.ONEC ? ? ? j j Vstopnina: 1. prostor Kron 2, il. prostor KronI, j j demokratje od strani svojih italijanskih so-drugov vsaj to malo relpekta, kolikor ga danes uživajo. Kolikor večja in močnejša bo NDO, tem bolj upoltevan in spoštovan bo tudi slovenski delavec. Danes obhajamo iestletoico NDO. Proslavimo jo tako, kakor se spodobi za tak 7ažen dogodek. * * * Da se Sestletnica NDO primerno proslavi, priredi danes deželni odbor NDO veliko vrtno veselico. — Veselica se vrši v prostorih gostilne „Jadran" pri Sv. Jakobu Na sporedu je godba, petje, ples, srečkanje itd. Začetek ob 3 pop. Vstopnina 40 vin. xa osebo. Ker je čisti dobiček namenjen pcdpor-£ornemu skladu in izpopolnitvi naše knjlž niče, slovenski delavci in Slovenci Trsta in okolice sploh, vas, pozivljemo da z ogromno udeiežbo na tej prireditvi proslavite šestlet-nico NDO. Igralec na glasovir in plesovodja. da b i ie vršila v Carigradu pogaja n ja za sklenite v zvezemed Bolgarsko in Turško. Danev aretiran radi veleizdaje? BELGRAD 13. (Izv.) Kakor se brzojavno poroča iz Sofije, |e bil bivii bolgarski ministrski predsednik Danev v svoji lastni hiši aretiran zaradi veleizdaje. Z druge strani pa se poroča, da |e vlada le zato dala zastražiti hišo, da bi obvarovala Da neva pred napadi vračajočlh se vojakov, ki so prepričani, da je Danev kriv sedanje bolgarske nesreče. Uradno te vesti še niso potr|ene. Mladoturške spletke. CARIGRAD 13. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se boje, da bodo Mladoturki pritiskali na vlado, da bi razširila svoje zahteve glede ozemlja, ki nai bi ostalo Turški S tem bila seveda otežkočena, če ne narav nost preprečena nadaljnja bolgarsko-turika mirovna pogajanja. Vziic temu pa sta se izrazila dva veleposlanika, da je pričakovati Kdor izbira dobi izbirek. To se jasno kaže v slučajih, ko treba potom zdravil urediti pokvarjeni ž-lodec. Koliko zdravil stoji v takem slučaju bolniku na razpolago? Vendar ostane kot najgotovejše in najcenejše odvajalno sredstvo naravna kisla voda „FRANZ JOSEF", ki izvira iz zdravilnih studencev v Offen-u (Budimpešta), ter vsebuje vse one lastnosti, ki jih mora imeti odvajalno sredstvo. Naravna kisla voda „Franz Josefa ni zoprna tudi najobčutljivejšim osebam ter nima nikakih neljubih poznejših učinkov. Do-aiva se v lekarnah, mirodilnicah, prodajalnah kislih vod itd. Odpravno ravnateljstvo zdravilnih studencev „Franz Josef" Budimpešti. Ker se prično prihodnjo nedeljo v društveni ugodnega poteka mirovnih pcgajacj. dvorani, ulica Sv. Frančiška št. 2, običajni Nemški konzul ▼ Belgradu odpoklican, plesi, se iščeta igralec na glasovir in plešo- BEROLIN 13. (Izv.) Splošno presene-vod|a. Kompetenti naj pošljejo svoje cfeTte Cenje vzbuja tu vest, da je bil nenadoma najkasneje do srede zvečer na deželni odbor odpoklican nemški konzul v Belgradu, dr. NDO v Trstu. Odbor „Zveze Jugoslovanski pekov- Schlieben, ki je imel najboljše zveze z bel grajskimi krogi In čigar največja zasluga skih pomočnikov" ima ( u t r i 15. t. m. ob 5 je, da uživa Nemčija velike simpatije na popoldne važno sejo. Odborniki so nspro-šeni, da se fe udeleže. Vabljeni so tudi namestniki in zaupniki. Društvene vesti. Šentjakobski .Sokol*. Jutri, v ponedeljek, 15. t. m, se prične redna telovadba članov. V to svrho vabi odbor vse člane, da se zbero točno ob 8 30 zvečer v telovadnici CM šole. Vhod iz ulice Mon-tecchi. Pevsko društvo »Ilirija" pri Sv. Jakobu sklicuje za danes, dne 14. t. ro., ob 4 popoldne v društvenih ; prostorih, izreden sestanek, na katerega se vabijo vsi pevci in pevke. Prosi se gotove udeležbe. BRZOJAVNE VESTI. Za Italijansko univerzo. ZADER 13. (Izv.) Jutri se prične tu po italijanskih državnih poslancih sklicani kongres italijanskih dijakov, ki na| bi obnovil sgltacijo za italijansko vseučilišče. Posl, dr. Pacak zbolel na smrt. KUTNAHORA 13. (Izv.) Bivši minister, poslanec dr. Pacak, je zbolel na smrt. Čeh balkanski poslanik. PRAOA 13. (Isv.) Češki narodni svet Je dobil Iz Chicage brzojavno poročilo, da je amerikanska vlada imenovala češkega industrijalca Vopička za amerikanskega poslanika v balkanskih državah. Protiavstrijike in protiitalijanske demonstracije v Janjini. DUNAJ 13. (Izv.) »Albanska korespondenca" javlja, da so v Jsnjini priredili Grki burne demonstracije proti Avstriji, Italiji in Aibanijl. Množica je udrla pred avstrijski konzulat, kjar je kričala „doli z Albanijo, doli z Avstrijo in doli z Italijo." Hotela Je naskočiti konzulat, kar pa je preprečilo grško vojaštvo. V spopadu med množico in vojaštvom je bilo 30 oseb ranjenih. MILAN 13. (Izv.) Tukajšnji „Corriere della sera" pripomiaja k odpoklicu nemškega konzula dr. Schliebna iz Belgrada, da |e bil odpoklican zato, ker je bil preveč vneto deloval za gospodarske interese Nemčije na Srbskem. Ta njegova vnetost nI bila prav dunajski in budimpeštanski vladi. Dr. Schlieben je zlasti delal na to, da bi prišel nemški kapital v Srbijo in da bi se z nje- ?ovo pomočjo izčrpavalo bcgastvo dežele, otoval Je po Srbiji in to zlasti po krajih, kjer se nahaja premog in ruda, ter je delal na to, da bi se otvorili rudniki po nemških pod|etnikih. Zameril pa se je tudi zastopniku nefce trozvezne države, ker se Je narogal njegovi zaupljivosti v miroljubne izjave srbske vlade pred izbruhom balkanske vojne. Požar na kolodvora v Ali. 1NOMOST 13. (Kor.) Včeraj ob poli 2 popoldne je izbruhnit v carinskem in železniškem tovornem skladišču na južnem kolodvoru v Ali ogenj, ki se je vsled hudega vetra zelo hitro razširil ter popolnoma uničil skladišče s skoraj vsemi pošitjatvaml in prevoznimi listinami. Popolnoma je zgorela tudi v skladišču se nahajajoča železniška pisarna. Skoda je velika. Koma| se je posrečilo, da so rešili postajno poslopje. Kolera. BUDIMPEŠTA 13. (Kor). Po poročilu ministra notranjih zadev Je bilo naznanjenih 16 novih slučajev. Bolgarsko-turška kriza. Zveza med Bolgarsko in Tarško. PETROGRAD 13. (Kor.) Listi prlobču-|eJo pogovor z bolgarskim poslanikom, v katerem je odločno zanikana vest, Srbskem. Kakor se zatrjuje, |e dr. Schlieben že takoj od začetka vedel za ustanovitev balkanske zveze In za nameravano vo|no proti Turški. Albanska meja. BRINDISI 13. (Kor.) Avstroogrski odposlanec za določitev albanske meje, vit. Bllinski, odpotuje danes s svojim tovarišem Bruchbergom v Krf. Grško-francoski spor. BEROLIN 13. (Izv.) Grški kralj se Je več ur posvetoval z berolinskim in pariškim grškim poslanikom, kako bi se mirnim potom dalo odpraviti nesporazumljenje, Id Je nastalo vsled njegovega govora. Japonsko-kitajski spor« DUNAJ 13. (Izv.) Kakor zatrjujejo cari grajska poročila, bo mir med Bolgarsko in Turčijo sklenjen v najkrajšem času. Na političnem obzorju pa se Je med tem pojavila nova kriza, ki bo morda prav tako dalekosežnega pomena, kakor |e bil balkanski koiflikt. Japonska vlada |e namreč oficijelno izjavila, da bo ob priliki pogajanj s Kitajsko zahtevala tudi definitivno rešitev mandžurskega in mongolskega vprašanja. Japonska vlada Je dolgo čakala ugodne prilike, da izvede svo|e načrte, da spravi Kitajsko v največjo odvisnost od Japonske, ta se Je najbrž sporazumela z Rusijo, da zasede del severnokitajskega ozemlja. Kako stališče zavzamejo napram temu vprašanju druge evropske države, ki Imajo tudi velike interese na stvari, se še ne da reči. Najbrž pa se se postavijo na stran Kitajske proti Japonski, temveč Je bolj ver-jttno, da se same udeleže ropa in razsula Kitajske. LONDON 13. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih se izjavlja, da najbrž Kitajska odkloni Japonske zahteve, ker Jih Je Japonska znatno zvišala in zahteva zlasti, da |ej da Kitajska Port Artur za nadaljnjih 50 let v najem. V Nankingu vlada silna razburjenost med kitajskim prebivalstvom in vlada se boji pogromov na tujce In zlasti Japonce. LONDON 13. (Izv.) „Daily Telegraph" poroča, da vlada po vsej Japonski najvne-tejše bojno razpoloženje. Ljudstvo zahteva, da Japonska zasede kitajsko obrežje. Japonska vlada podpira sama to gibanje po svojih emisarjib. DAROVI. — Za podružnico CMD v Rojanu so v počeščenje spomina pok. Jakoba Uršiča nabrali sorodniki K 13 70. Nabiralnik v rc-lanskem »Konsumnem društvu" K 17*60. Lepa hvala 1 — Za „štrukljev semenj" v Rojanu v korist družbi sv. C. M. so nadalje darovali: aa Ms ra Gostiša torto, g.s Franjs Bratuš štruklje, g.a Lukežič šartelj, g a Marija Kraškovič in g.a Ana Zega šartelj, te vse iz Skale sante, Marija in J osiplna Sušak, šartelj, obitelj Pertotova, štruklje, breskve In izvaredno veliko hruško, ga Amalija Turk Jabolčni štrukelj, g.a Kunstelj potico, g.a Porenta štrukelj, g. Mrevlje sladčfce in g. Rebula torto, Lutman, vino obitolj Pertot Mikelič 6 kron, g. Jakob Bole g. Jurizza župnik, Josip MisleJ po 4 krone, Zigoo 3 krone, g. Anton Maurič, Mahne, g. Gerdol, Golob, po 2 K g.a Kad Gropejc ga. Bajt Terezija, ga. Elvira Rupel, g. Josip Cink, g. F. Pertot po 1 K. g. Visintini, ne čitljivo, po 50 vin. Ant. Ufcmar 40, Novak Aatos 30, Janez Princ, Ant. Mlakar, Hinko Grinčlč, A. Cek, po 20 vin. Kauč č, Just OgoJ, Tišel Ig na i, Tomažlč, Radulovič, SvetHčič, Treven po 10 vin. Na vseh teh krasnih darovih se prav prisrčno zahvaljujemo vsem. Osobito os še lepa hvala našim narodnim ženam iz Skale sante. MALI OGLASI MALI OOLASI m rs£aaa)o p* 4 »ta. bcMdo. Maštao tisku« bMtfe enkrat ni Najaaftia prtstofMaa « vta. Plati h takoj lucritotu a4Mka. Odda se meblirana ho bira. — Štorklja - Co-loneo • Romagua 668. 2032 Odda ^A takoj mala Bobica za K 12. — UL 5tJ Oommerciale St. 18. V. _2036 Lepo sobo 4. L levo. odda gospa sama. Moderni kcn fort v sredini mesta. B. Zaccaria 2033 C+anfllfSnia 8 bran0 86 odda gospodom ali O Idil u valijo dijakom pri slovenski družini. Bcacbet o 40. polnnadatropje, levo- 2034 Soba meblirana se odda takoj. Gladin6 3, HI. nad._ — Ca m po San 2035 s veliko r»zpečt.vo piva, vina, masla in drogo ee prod* radi odpotova-nja za K 400*—. Pojasnila: KolarSiČ, Kavarna Coreo 9—11 in 3— S. 2 UT Mlekarna knjige za dekliSko nemSko trgovsko Solo ln I. g mnazijo — Via FoscoTo St. 3?, pritličje.__2016 Prodajo se Ppnvna enha 8 P°rabo kuhinje in mebli- ■ I d&lla OUUfl ranft gobica ae oddaš ta ta- koj. Via Commerciale 9, pritličje._2100 Qnhfl meblirano. lepo. Cisto, tračno odda takoj O Uli U v Dajem slovenska družina v ulici Farneto 43, II. n., vrata 16. ._?007 M Qpolian j® ^ajprijetnejSi vsak dan l4ltsi V Ocoljull 8 par uiti 4kiat na dan, z železnico ravno tako. V fc^esljanu^ie na državni cesti 8 gosti I en, posebno pa e»e pri 1. 5*ucu dobi najbolja postrežba v jedi in pijači. Lepi senčni prostori ter zmerne cene. Vljudno vabi IVAN ŠUO. 972 Prodaja na obroke po nizkih PDtiah Velika izbera vsakovrstnih oblek za Lclldll. gospoda in dečke, c-ukoje in površniki. Blago za ženske obleke ia perilo. Naroči se lahko pismeno, ker poSilja vzorce na dem. • FKAN FEB-FOLJA, Trst, Sv. Ivan-Vrdela St. 1210. 1967 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega nepozabnega Matevžu izrekamo vsem najsrčnejo »-;hva1 bno pa Proseskim deklet**"- „. v. Proseškim dekle*-m in mladeničem za vence, slav. pevskemu darovane cvetk" jn društvu „Viajdrih", ter \rjem ostalim, ki t/alilra ^ePa koza za molzti, se zaradi preselit e ¥ 0111% d takoj proda. — Scorcola San Pietro štev. 34. 2025 OHfflil QA 86 na n0v0 ureieno stanovanje pri UUU3I wO mali družini, blizu rojanske cerkve, 2 sobi, kabin a in mala sobica. Pred hišo senčnato dvoriSče z drevjem. Lep razgled Naslov pove Inse-ratni oddelek Edinosti 2023 Sprejme se Stv. 7. Čevljarski pomočnik za metato delo - Žagar, UL Commerc:ale 202* Odda se takoj lepa meblovana eoba • Moliti grande 44. II., vrate 9._2030 Odda se lostelja poštenemu mladeniču. - Ui. Jelfi 12, L n. 203* Prnrfa C O čevljarnica v mestu na dobrem ■ lUUct oo kraju. Naslov pove Inseratni < d- delek Edinosti. 2027 Godbenemu društvu* so na eden ali drugi n^cin pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen način. PROSEK, 11. septembra 1913. Žalujoča družiua Ćuk. vt/ At/' Air rtr Zdravljenje krvi! čaj „Tisočeri evet" (MlliefUrl) Cisti kri tar I • lzvntno sradetvo proti onim clučijcn. Ca pe£a v iclodca, kakor prod slabemu p rt ba vijanju Ia MinoroJdiu. — Jedca omot ta <4ravl)ea)a «un« t K ter aa dobiva v odlikovani lekarn) PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (Mestu bila) — Telef. »77. Poitna poilljatve aa lxvrJu}e)o takoj ta franko ako aa dopoiljekroo 110. Sode tehtnicL b t lega in Črnega vina proda Nic?16 Devin v svoji kleti v Kopru ia v Izoli pri javni 2010 Trgovski pomočnik 16 let star išče _ :: službo čez tri tedne v trgovini jestvin. Naslov pove Inseratni od-de le k Edinosti._1982 Mlarlflntf ^ Je dovrSil nemško meščansko 5o'o, IflKIUiJIlll/ zmožen v slovenskem in nemStem jeziku v govoru in pisavi in tudi nekaj v laškem, iSČe službo v kaki odvetniški pisarni ali pri kaki tvrd ki. Naslov pove Edinost pod St. 2002. (2002 Danes 14. septemara ^fr,;," poslovilni večer s plesom v dvorani Gospodarskega društva „Vrdela" v ulici Scoglio. Za mnogobrojen oblak prosi klub „Zvonimir". 2031 Unitarna spalna soba s kr istalnim ogledalom muuorilcl se proda. - Mizar M. Majcen, Trst, ulica Torguato TasBO (vogal Belvedere) 28. 2004 Čevljarski pomočnik za razna dela ae sprejme. — Trst, Cologca in Monte St. 310. L. BlaŽič. 2008 Pi»innrn£o Vam. Slovani, mizarsko delavnico rnpuruud V t.lici Sette Fontane Chiadino in monte Itev. 5 — Valentin Blažina. 2009 v ulic? Giulia 23 (v zalogi olja G. Bisggini) črni Bladkor avana po 96 vinarjev kg. jedilno ohe ro 88 vin, liter._1994 Proda se ritfO llPCnro do 16 let Btara' slovenske trli V a Ulclltd govske šole, sprejme na čisto zdravo zračno stanovanje s hrano, 5 minut oddaljeno od šole. — Družina B e k a r, Piazza Giam bat usta Vico fitv. 7, V. n. — Cena po dogovora. 2019 Podpirajte družbo SV. CIRILR IM METODR1 se Redka prilika!! za trgovce in šivilje 100 kosov po 9 in 20 v Istih uzordb „ALOVERJA" (StikereUtoff) 120 cm širok, se proti takojšojema plačila, skupaj ali tudi deljno, v posameznih komadih, oeno proda. Vprašati je: v hotelu Central Trst, soba 40. v veščega deželnih jezikov sprejme odvetniška pisarna dr. Mat. Pretner-ja in dr. Fr. Brnčić-a v Trstu, ulica Nuova št 13, II. — Vstop takoj. Plača po dogovoru. se dobro fvrdKo oddajo jajc in suro-= vega masla. = Ponudbe pod „Maslo* na Ins. odd. Edinosti. M ODVETNIŠKA PISARNA Pi FERPMPH CERMETfl se je presedla v ulico Caserma štv. 13, I. nadstr. i i Tunmifi nnlii I Draže 12 odlikovane slovenske tovarne dro2, so dosesle dosedul vsepovsod naMI sloves. Harodnloki, llSuvClf Pfclftl S naročajte pri domaa tvrtki, kl mm postreže po konkurentom cenah.- "Tvffr J. J. SOBAH. Trst d oasarl 11 jun i-^Ts^i M^r-: Iho?^*- Dobro zaaaiist trgovina izgotovljenili oblek &C9 se je preselila v nove prostore v ulico Fonierosso št. 8 Velika zaloga oblek za dijake. EeSTaŽFUi StrSttirtSE (vogal ulica Nuova St. 13) : i^S^FV.: as^TŠ^ »rs TRST, VIA CfiSSA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE). KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijcritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vredno»tne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. VLOGE NA KNJIŽICE -- 4°|o — od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro računu po dogovoru. FILIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NA. KAZNICE NA VSA T L'- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. MENJALNICA. URADNE URE: 9-I21/,, 2 5. ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC. novosti zn pomlad In in polstle! Moške obleke iz sshfs, V a m ga r na. z^tdnfe povostl.......od K 48 Dečke obleke Iz sukrta, kamgarna, z&dnja novosti .... od K 10—32 Itroške obleke *d 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ yt koton'na^tih hlač od K 2-20-5 Največja zaloga bfega zpdnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri. :: SpeMteta: delovne obleke, srnice ss spodnje srcjce Itd. Itd. ss Samo v dobro znani trgovini „Alta cttta d! Trieste" 5i!C£ Giosffe Carduccl (ex Torrente) 40. Velika zaloga obujal Tovarna kovčegrov ls potnih torb Lorenzc Lasorto PZAZZA OS PITALE Š rBV. 5. Sprejemajo »m narooils ln popnvlU t* stroko — Oene absolutno konkarvDČne IzvrioJ«Jo m odpošiljatve na dežolo. Ivan Krže Tret - Piaiza H. 0ioyannl St, I ^ (a a ii-TLj>wcM kuhinjskih ia kieturtkik. poizefc Itin od lesa Is platanla, Iki^ &rent, Čtbrcv is kad, sod'skot, lop*i, roSet, aH 1« vo» kuvrstaib kolev, jsrbiaov in metel ter Buicge dra$«£ E&rt Priporoča SL. kohisjako posodo vsake vrste bodi od poceetaaa. s» mlje ezasiis, kositerja ali cinka, nadalje pa»i»anteije Uatke itd. — Za gostilnl&uje pipe, bo^c, na»ljc*» la stekleno posodo sa vino. Velika zaloga dvokoles la MvalalS «tre|«v, iriatfuit, srkMtrsatv prt Bati ©1 - II, OtrlM, Stolu iUm at. S tn 4. ■•SaaKaa Saiaviilaa. — Pratfaja aa ■brata. Ceniki frank«. Velika zalata vukavratRlk alrajav rakijulA pa aaat za moške, ženske otroke - i čevljarmca Mikolič TRST al. G. Ca priti 16, vog. ul. della Guardia 22. Prevzema naroČila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA. F. Predel Trst, via ESiuseppe Caprlrt 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirođilvsieo. prodaja ae vsakovrstne mirodije in drugo. Sipe, barve, kisline in profumerije. SvcCe. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne. i Tehnična poslovnica & KRAK C, Trst. (prej Schn&bl & Co. Succ.) dobivatti TangyM lajlzvrttnejie »starte mm bencin, plia, epojai plim ta »eterje aa itfte, aiaieni „Diea«la stejeSe ia Itieče aitrojbe* Lekensfeite na btazla Hi par«. PrevMmejo delo indnetrijalnih tovaraa kakor : Mllal za Mk«, etrejl za proizvajanj« eijt, tovarea leda, stroji za kaaeeeleae, "troji in tovarne aa eesieet, »troji in aameiSanjn ca Blzsrtke ebrt, centralno kurja te v t stroji sa drobljenje r&cličaega blaga, kerai&aa tovarne itd. HaneMenje ca električne razvstifave i> preuoe mofiu Elektriima vedifala za •teke (LHI) sistem Pedretti, kakor tadi vadigala sa blago. Stroji sa kovaško ta druge obrti. Medme tTEnssleffe. Seealk« ia cavf vsake vrsti. Skladiiče vsakovrstnih tshniČniL potrebISia. Vsakovrstna oevl* Oro^j« ia stroji aa poljedelstvo in preie za vino. Olj«, eamaki, pip« itd. „Andoro* najbolji ia aajeaaejfi pokrov hiš. — — — Fraraimal te cMek »erattav — — — Gostilna Max Trat, via Petroolo 2 (pri nov. fergn) Trči •« Utrako in domafle 6rso in belo vteo, kraikl tersa Vipave"*© vino in Droherjovo pivo. Tod^o tadl veakovrtftnl ilkerl in IgaaJ* ter^ avs išatitnja vedno pripravljena % ger^-mi in II milil mrcUtcl jodlli — DrnrRaimondo Bisiach opozarja Bvcje ceni eno odje-malstvo, da ee jo vrnil v c6> svojo urarno na svoje prejšnje mesto, Campo S. Gria-conio 5, v hiši rDelavskega konsummga društva". — 2/ BiRMO je na razpolago bo gata izbtr ur, vt-rižic in priveskov po konkuronOii-b cenah. : konvikt • 9 i i za dijake vseh srednjih aol. Hiidjenične sobe, I obširna knjižnica. Skrbno nadzorstvo. Intor-' macije daja Ravnatelj P of. P. MAKQUAKDT, Trst, Piazza S. Giovanni 1, II. n. £d&ctehničfi£ ambulatonj Univ. zdrarst xm Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik. Trat, ulica Cftaerma Itev. 17, H, nmd ts Posebni zavod za umetne zobe brez uatua ploiče. Plombiranje z zlatom, Dlatinom že porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Ziav-aanje krivo rastočih zob. Zmerne cene« Sprejema od 9 do i io od 3 do i po pob Kako si se predrznil vzeti neka] druzega nego preizkušeno dobri Ottoman pspir ali stročnico za - - - svalčise. - - - m CENTRALA v ' PR&m -- Ustanovljena 1. 1868. 22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška clavnica} K aojooo.ooo Rezervni in varnostni zaklad: K 25,OCiG.OOO H J ličilu j Telefon : 2167 - I078. užn m AKREDITIVI - ČEK? - IZ PLAČ L. i ======== BORZNA NAROČILA. IZVRŠUJE VSii BANČNE m MENJALNiČNE FOSLE GRADEŽ ekspoziture caaaMBi OPATIJA 1 9. 2 0 VLOGE knj žj :e Rentni davoK phičujo banka iz t»vojega. Poiožnsco breeplačno na razpolago. U 8