GLAS
LETO XXV. ŠT. 12 (1171) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 26. MARCA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Ambrož Kodelja
Postno sporočilo:
“koronavirus”!
  oronavirus nam daje vedeti, kako malo stvari
ima človek “pod kontrolo”, čeprav si je že mar-
sikdo domišljal, da “Boga za brado drži” (ve,
zna vsaj toliko kot Bog!). Smrt pride, bolezni pa
so samo do določene meje pod človekovim nad-
zorom. Pri koronavirusu gre za nekaj, na kar ni-
smo bili pripravljeni, za bolezen, o kateri ne vemo
veliko in proti kateri še nimamo zdravila. Spoznali
smo tudi, da ne vemo, kdaj bo ta virus premagan
in koliko mrtvih bo odnesel s seboj …
Vse, kar nam govori pepel na pepelnico, nam po-
dobno sporoča koronavirus: “Spreobrni se in veruj
evangeliju”! V času vladanja “profita”, konkuren-
ce, razsipništva je veliko večino ljudi strah, mnogi
trpijo, nekateri pa celo umirajo. Virus nam je odprl
oči za smrt, ki se lahko pojavi mimogrede, ne gle-
de na kraj in osebo. Mnogi so prisiljeni ukiniti de-
lo, poslovanje pa tudi potovanja. Vse to pa ni v
skladu s sedanjim načinom življenja in mišljenja.
Kaže, da je celo konec trditve, ki jo ima marsikdo,
da je za življenje najpomembnejši denar. Še do
včeraj je veliko ljudi delalo, hodilo v službe, trgo-
valo, virus pa je pokazal, da meje niso več prepreke
v globaliziranem svetu. Nauk koronavirusa ni pri-
jeten, lahko pa nam odpre oči, da spoznamo, ko-
liko lahko naredimo in česa ne zmoremo.
Na drugi strani pa spoznavamo, kako so mnoge
družine v Italiji odkrile, kakšen je doma prisilni
način življenja z otroki. Po domovih se odkriva
družinska skupnost – domačnost – in čvrstijo se
družinske vezi, nekatere se bodo pa ob spoznanju
svoje resničnosti tudi razbile.
/ str. 2
K
Foto: Županov
  Prof. dr. Roman Jerala
Rešitev za to
stanje je samo ...
POGOVOR 
  rof. dr. Roman
Jerala,
slovenski
biokemik, profesor
na Univerzi v
Ljubljani in vodja
odseka za sintezno
biologijo in
imunologijo na
Kemijskem inštitutu,
je v pogovoru s Tino
Paljk za naše bralce
spregovoril o
koronavirusu in
iskanju rešitev iz
kriznega stanja.
/ str. 3
P
www.noviglas.eu
Tudi Veliki trg v Trstu sameva!
Redovnica
Sestra Sonja,
predstojnica
Marijinih sester v
Gorici, o svoji
skupnosti, domu
in tem posebnem
postu 6
Direktorica zavoda INAS
Katja Terpin,
direktorica
zavoda INAS v
Novi Gorici, o
pomoči delavcem,
delodajalcem in
družinam 7
Predsednik Kmečke zveze
Ob 70-letnici
Kmečke zveze je
njen predsednik
Franc Fabec
spregovoril o
dosežkih in
težavah KZ v FJK 10
Pilot
Mladi goriški
pilot Ivan Rustja
o tem, kako
v letalstvu
doživljajo te
izredne in
zapletene čase 15
Svet okrog nas26. marca 20202
Povejmo na glas
Ko se vse spremeni
Katarze ne more biti brez sprave 
Videz in resnica o tragičnem
povojnem eksodusu iz
nekdanje Julijske krajine
  sakoletnemu obredu
demonizacije Sloven-
cev in Hrvatov s strani
skrajnih desničarskih organi-
zacij v Italiji dne 10. februar-
ja, to je ob dnevu spomina na
tragični povojni eksodus Ita-
lijanov iz nekdanje Julijske
krajine (JK), se, ob polnih
ustih dobrososedskih odno-
sov, radi pridružijo tudi vodil-
ni italijanski politiki. Leta
2005 nam je npr. Giorgio Na-
politano zabrusil v obraz nič
manj kot “barbarstvo in ek-
spanzionizem”. Sergio Matta-
rella, ki je sicer obžaloval, da
je bil v Italiji dan spomina
razglašen brez ene same be-
sede o grozotah fašizma, pa je
v svojem nedavnem nagovo-
ru še sam opozoril na “krute
množične poboje, ki so kul-
minirali v prisilnem eksodu-
su Italijanov”. Ker gre pri po-
V vojnem nasilju in eksodusuza zelo kompleksno dogajan-je, ga bom v nadaljevanju po-
skušal osvetliti še z drugih
zornih kotov, ki so bili itali-
janski javnosti zamolčani.
Prvi val odhoda okrog
250.000 ezulov iz nekdanje
JK se je zgodil že po zlomu
fašizma jeseni 1943 in takoj
po končani vojni leta 1945.
Čez noč so namreč zbežali
mnogi, z nasiljem kompro-
mitirani italijanski oblastni-
ki, ki so se pod fašizmom na-
selili na prostoru JK. V vsak
večji slovenski ali hrvaški kraj
je namreč prispel kompleten
okupacijski korpus, ki naj bi
“etnično” izboljšal ta prostor.
To so bili npr. finančni
stražniki, karabinjerji, lokalni
upravitelji, fašistični veljaki,
učiteljstvo, železniški
uslužbenci, spremljajoči teh-
nični kader in drugi, mnogi
z družinami vred. Po nekate-
rih ocenah naj bi se jih nase-
lilo v celotni JK okrog
100.000 in naj bi ta “črni ek-
sodus”, kot so ga ljudje poi-
menovali, verjetno zaradi nji-
hovih črnih srajc, predstavljal
okrog 20 % celotnega števila
izseljenih, ki pa bi jih ne mo-
gli šteti za begunce, ker so se
vrnili tja, od koder so prišli.
Istega leta (1943) so Nemci
po silovitem anglo-ame-
riškem bombardiranju Zadra,
ki je mesto skoraj zravnalo z
zemljo, prepeljali glavnino
preživelih (več tisoč ljudi) v
Italijo. Tudi teh nesrečnikov
niso pregnale kake jugoslo-
vanske komunistične oblasti,
ker jih takrat še ni bilo, saj so
tedaj Zadar upravljali Nemci.
/ str. 13
Milan Gregorič
Tiskovno sporočilo SKGZ-SSO 
Radijski in televizijski programi RAI
v slovenskem jeziku
  tem težkem času, ki ga
je zaostrila epidemio-
loška situacija, smo
morali drastično spremeniti
življenjski slog in mnogi smo
morali ostati doma. V svoji
krhkosti in osamljenosti bolj
kot kdajkoli prej odkrivamo
pomen, jezikovno vrednost
in funkcijo lepila, ki ga je za
slovensko manjšino v naši
deželi opravljal slovenski
sedež RAI FJk.
Radijske in televizijske odda-
je, ki v slovenskem jeziku
prenašajo informacije, širijo
vsebine, kulturne vpoglede,
vzgojno-izobraževalno ko-
munikacijo, pa tudi čisto za-
bavne program, so v da-
našnjih izrednih okoliščinah
toliko bolj nepogrešljiva sto-
ritev za krajevno prebival-
stvo. Radio TrstA predstavlja
za našo skupnost v teh tre-
nutkih prisilne izolacije bi-
stveno sredstvo združevanja:
govori v našem jeziku, igra
pomembno socialno vlogo
V za številne ljudi, ki živijo sa-mi, nagovarja družine, otro-ke s specifičnimi programi,
ki nadomeščajo trenutno od-
sotnost izobraževanja, pre-
streže tudi mlade, nasičene s
tehnološkimi stiki in jim nu-
di privlačne vsebine. Nena-
zadnje se nam zdi nujno, da
ljudje prejmejo informacije
in nasvete v svojem jeziku, da
se lažje soočajo s situacijo v
teh nepredvidljivih razme-
rah, da preprečijo okužbe. V
zvezi s tem želiva ponovno
opozoriti na nekatere težave
s sprejemanjem signala:
včasih signal motijo zasebne
radiotelevizijske postaje in
tudi spletni pretok preko
streaming storitve deluje le
občasno. Poleg tega se nama
zdi umestmo ponovno pou-
dariti, da je Radio TrstA tretja
najstarejša radijska postaja v
Italiji, ki od leta 1945 ni ni-
koli prekinila svojih preno-
sov, kljub nekaterim prete-
klim težkim razmeram v
državi. Radi bi izrazili iskreno
zahvalo in priznanje deželni
radiotelevizijski postaji, di-
rekciji in vsem operaterjem
slovenskih informacijskih ter
programskih struktur, ki iz-
vajajo temeljno storitev za
našo skupnost. Hkrati prosi-
va vse naslovnike, da posre-
dujete pri centralni upravi
RAI, da zagotovi kontinuiteto
javne službe, ki jo nudita no-
vinarsko in programsko
uredništvo v slovenskem je-
ziku RAI, pri čemer naj obvel-
jajo enaka merila in določbe,
ki so predvidene za prenose
v nemščini na Južnem Tirol-
skem in v francoščini v doli-
ni Aosta.
V pričakovanju vaših zagoto-
vil glede zgoraj navedenih
tem se vam zahvaljujeva za
pozornost in vas lepo poz-
dravljava.
Ksenija Dobrila, 
predsednica SKGZ
Walter Bandelj, 
predsednik SSO
Tudi uničevanje ekosistemov spodbuja razmnoževanje virusov 
Koronavirus in posledice
sprememb v okolju
  ojavljanje take bolezni, kot
je koronavirus, je tudi ne-
zaželena posledica člo-
veških posegov v okolje in pre-
lom ravnotežja v naravi. Med vi-
rusi in drugimi organizmi vlada
stalno, a izredno občutljivo rav-
notežje, katerega bistvo je stalno
sožitje. Vdor v organizem, ki
povzroči bolezen in smrt, je prej
izjema kot pravilo. Ekološko rav-
notežje pomeni tudi, da vsaka
sprememba v ekosistemu sama
po sebi sproži ustrezno spre-
membo nekje drugje. Alojz Ihan,
imunolog na inštitutu
za mikrobiologijo v
Ljubljani, pravi, da je
človeštvo, tudi zaradi
posegov človeka,
imunsko oslabelo in za-
to imajo virusi več
možnosti za preživetje
v telesu. Smo v eko-
loški in zdravstveni kri-
zi, ki imata marsikaj
skupnega in izposta-
vljata vprašanje odnosa
med organizmi in okoljem. Zna-
no je, da je Padska nižina najbolj
onesnaženo okolje na svetu, sku-
paj s kitajsko državo. Najhujše
epidemije, ki so se zvrstile v zad-
njih desetletjih in so prizadele
človeštvo (aids, ebola, ptičja gri-
pa, sars, mers), so posledica “pre-
skoka vrst”, s tehničnim izrazom
spillover, to se pravi prehoda vi-
rusa iz tradicionalnega gostitelja,
ki je dolgo časa predstavljal nje-
gov naravni dom, v drugo gosti-
teljico različne vrste, ki se je prej
lahko upirala okužbi. Znanstve-
niki pravijo, da je 60 % bolezni,
za katerimi trpijo ljudje, živalske-
ga izvora, od gripe do kuge. Iz-
menjave virusov in bakterij med
ljudmi in drugimi vrstami so se
vedno dogajale v zgodovini, ven-
dar, kar se danes spreminja, je to,
da so radikalne preobrazbe in
stalno uničevanje ekosistemov
eksponentno povečali primere, v
P katerih se virusi selijo iz ene vrstev drugo. Uničevanje ekosistemovje povzročilo spremembo v od-
nosih med različnimi populaci-
jami živali, spremenilo je njiho-
ve navade in odnos do človeka.
Preliv, preskok vrst virusov in
bakterij iz vrste na vrsto, je mno-
go lažji, če obstaja tesnejši odnos
z divjimi živalmi. Vpliv človeških
dejavnosti na ekosisteme, nepra-
vilne kmetijske prakse, sistemi
kmetovanja, uničevanje biotske
raznovrstnosti, podnebne spre-
membe, vse to so elementi, ki
pridejo v poštev ob pojavu nove-
ga virusa. Koronavirus je prispel
v Evropo nekaj več kot pred me-
secem dni, potem ko se je pojavil
v oddaljenem območju Kitajske,
verjetno na glavnem trgu mesta
Wuhan, kjer so prodajali domače
in divje živali. Zdravniki so se ta-
koj lotili dela, da bi ugotovili, iz
katere živali je prišel virus, in da
bi razumeli, skozi katere meha-
nizme je virus napadel človeka.
To vzbuja strah, saj novi virus, ki
se je preselil v človeško telo, ne
najde specifičnih protiteles, ki bi
lahko izvedla učinkovito obram-
bo. Te vrste virusov zaradi svojih
značilnosti lahko proizvajajo več
različic, pri čemer razvijejo še
večjo prilagodljivost. Potem ko se
virus naseli v človeku, se začne v
njem postopek prilagajanja z raz-
vojem naključnih sprememb v
posameznih genetskih črkah
RNA. Virologi spremljajo širjenje
epidemije koronavirusa, da bi
prepoznali različice, saj vedo, da,
če se sposobnost prilagajanja po-
veča, se poveča tudi njegova spo-
sobnost, da čim hitreje preide na
druge organizme. Kmetije z in-
tenzivno proizvodnjo, zlasti tiste,
ki gojijo piščance in prašiče, so
tudi veliki rezervoarji patogenih
bakterij. Pandemija virusa H1N1,
ki je prišel iz prašiča, je pov-
zročila med letoma 2009 in 2010
po vsem svetu več kot 150.000
smrtnih žrtev. Nepravilno širjen-
je človeških dejavnosti, krčenje
gozdov, krčenje območij,
ki jih naseljujejo divje
živali, povzročajo večji
stik z novimi virusi.
Manipulacije v genetiki
so tudi vir vpliva na širi-
tev takih bolezni. Prisot-
nost gensko spremenje-
nih organizmov v polje-
delstvu povzroča tudi
onesnaževanje planeta,
saj genska manipulacija
vodi k vedno večjemu šir-
jenju rastlin s posebnimi geni; te
uporabljajo nato predvsem v pre-
hranjevanju ali za pripravo kemi-
kalij. V nekaterih specializiranih
ribogojnicah uporabljajo npr. ge-
netsko manipulacijo: vstavijo v
DNK rib nove gene in s tem po-
spešijo rast. Vse to prinaša več za-
sluška. Gensko spremenjeni or-
ganizmi so pravzaprav nove
vrste, ki so vstavljene v ekosiste-
me in lahko ogrožajo ravnotežje
v naravi. Genska kontaminacija
predstavlja resne okoljske težave
in prispeva k tistim mehaniz-
mom, ki pospešijo preskok iz
vrste na vrsto. Geni se npr. iz ene
rastline lahko prenesejo na dru-
ge rastline v isti družini. Spre-
menjeni geni se lahko prenesejo
tudi na bakterije in viruse v tleh.
Nekatere vrste žuželk (muhe, ko-
marji) so prav tako podvržene
genskim spremembam.
Karlo Nanutv
  ako rekoč čez noč smo se znašli v stanju,
za katerega smo mislili, da nas ne bo ni-
koli doletelo. In v tem stanju smo se
znašli ne samo mi, ampak večina držav, skoraj
ves svet. Naše življenje se je spremenilo, in to
popolnoma, in takšno bo trajalo kar nekaj časa.
Prikovani smo na domove, vse je zaprto razen
najnujnejšega, kar potrebujemo za življenje, in
še veseli smo lahko, da stvari potekajo usklaje-
no in nemoteno ter da so zdravniki in zdrav-
niško osebje nepopisno požrtvovalno na mestu
in so naša varnost pred grozečim, zdaj že pla-
netarnim virusom. In v tej situaciji res ni lahko
najti učinkovite besede tolažbe, saj naivni op-
timizem ne more nikogar zares prepričati in z
njim ne poceni nasveti tiste vrste, ki skušajo do-
kazati, kako je mogoče trenutno stisko v zao-
strenih pogojih zlahka odpraviti. Istočasno je
res, da nikoli ne more biti tako težko in slabo,
da vendar ne bi našli v sebi in skupaj z drugimi
spodbude, prepričljive spodbude, ki nam more
podeliti dodatno moč in pomoč. In spodbuda
je zagotovo v tem, da verjamemo, kako bomo
zdajšnjo stisko prej ali slej prebrodili, kako se
bomo na vseh ravneh, vse tja do tiste medna-
rodne in medcelinske, povezano organizirali,
med drugim tudi na ravni Evrope. Da bomo z
zares odločnimi ukrepi in z njihovim dosled-
nim upoštevanjem virus oslabili in odkrili zma-
govito cepivo ter v kar najbližji prihodnosti
pričeli odpravljati izredne razmere. In kar je od
vsega najbolj pomembno, da se bo število obo-
lelih in umrlih prej, kot se nam to zdi zdaj,
pričelo hitro zmanjševati. Spodbuda, pravza-
prav že poziv, je ne nazadnje v tem, da bi v kri-
tičnih zdravstvenih razmerah, ki jih nekateri
ocenjujejo kot izjemno nevarne in celo dolgo-
trajne, da bi v teh sedanjih razmerah povsod
popolnoma odstranili vsakršna politična na-
sprotja, politično dinamiko znotraj držav in
med njimi ter se sporazumno in do kraja složno
posvetili le spopadu z “nevidnim sovražnikom”
ter vse ostalo preložili na čas, ko bo grožnja
uničena in enkrat za vselej premagana. Res,
preizkušnja, sredi katere se nahajamo, je izjem-
no in skrajno huda, prav gotovo ni bilo takšne
od druge svetovne vojne sem, kljub temu pa
smo lahko zadovoljni, da vendar ne gre za voj-
no, ne gre za medsebojno uničevanje, ne gre za
rušenje hiš in domov, ne gre za begunstvo, ne
gre za pomanjkanje ali celo lakoto, ne gre za
slepo sovraštvo med ljudmi in predvsem ne gre
za tako veliko število umrlih in pogrešanih.
Spodbuda v teh nelahkih razmerah je slednjič
v prepričanju, da bo po odhodu katastrofe, ki
nas je vse prizadela, nastopilo srečnejše obdob-
je, kot smo ga živeli pred njo, da bomo nekatere
bistvene stvari globlje premislili in odkrili bolj
smiselno pot za vse. Ta pa je le v večjem med-
sebojnem razumevanju in v solidarnosti z vse-
mi ter v spoznanju, da smo vsi ljudje tega sveta
ena sama skupnost, ki naj skrbi za vse in se
končno poslovi od nesmiselnih nasprotij in
mržnje in še vedno zakoreninjene želje po pre-
vladovanju nad drugimi.
Janez Povše
T
S 1. strani
Postno sporočilo ...
  aprte šole so dopustile,
da v družini ni več
hitrice, nervoze,
medosebnih trkov... Življenje se
je upočasnilo. Čeprav ima
Evropa dolgo tradicijo
nalezljivih bolezni, nam
koronavirus odpira oči za naše
nerazumljive duševne
bolečine, ki se ob njegovem
pojavu še poglabljajo. Duhovne
stiske je treba upoštevati.
Marsikdo v teh dneh živi z
občutkom, kot da se
Z poslavljamo drug od drugegain dejansko se poslavljamo oddosedanjega načina življenja in
ravnanja, novega pa še ne
poznamo in vse bolj bomo
potrebovali drug drugega,
človeško solidarnost.
Zdi se, da je koronavirus
prevzel vlogo postnega
pridigarja, da se za Veliko noč
konkretno odločimo za prave
življenjske poti.
Če prav premislimo, nas
koronavirus usmerja h
Kristusu. Čim bliže mu bomo –
On je največji in najboljši
Zdravnik – tem lažji bodo naša
skrb, strah in negotovost. Naše
življenje bo postalo bolj
pogumno in pozitivno
naravnano.
Po svetu so dokazali, kaj vse se
v takšnih okoliščinah lahko
naredi, če stopimo skupaj.
Milanski nadškof je v svoji
poslanici napisal: “Ali bomo,
ko bo zopet zavladalo
normalno stanje, spoznali,
kako in koliko se lahko na
osebni in družbeni ravni s
skupno močjo otresemo
nečlovečnosti in ostalih
hudobij”?
Aktualno 26. marca 2020 3
  Prof. dr. Roman Jerala o novem koronavirusu COVID-19
Dolgoročno je rešitev za to situacijo samo
cepivo, za katero pa je treba še počakati
POGOVOR 
  ribližno 400 let je, kar je
Thomas Hobbes, an-
gleški filozof in matema-
tik, zapisal svoj znameniti sta-
vek “Scientia potentia est”
(Znanje je moč). In še kako je
imel prav. Problem moramo
razumeti, da ga lahko rešimo.
Virusi so zelo majhni patoge-
ni, sestavljeni le iz nukleinske
kisline (dednega zapisa) in
zaščitne beljakovinske ovojni-
ce, imenovane kapside, neka-
teri virusi, kot so tudi korona-
virus, pa imajo še lipidno ovoj-
nico. So približno desetkrat
manjši od bakterij in se lahko
razmnožujejo le v živih celi-
cah, to pa zato, ker sami nima-
jo celičnih mehanizmov, po-
trebnih za lastno razm-
noževanje, in zato potrebujejo
gostitelja. S svojim delovanjem
lahko virusi negativno vpliva-
jo na celice in tako gostitelja,
po domače povedano: zboli-
mo.
Koronavirusi (CoV) pa so veli-
ka družina virusov, ki pov-
zročajo bolezni. Te segajo od
navadnega prehlada do težjih
bolezni, kot sta bližnjevzhodni
respiratorni sindrom (MERS-
CoV) in hud akutni respirator-
ni sindrom (SARS-CoV). Koro-
navirusi so zootični virusi, kar
pomeni, da se lahko prenašajo
med živalmi in človekom. To
se je najverjetneje zgodilo pri
novem virusu SARS-CoV-2, ki
zelo verjetno izvira od netopir-
jev.
Virus SARS-CoV-2, ki povzroča
bolezen COVID-19, je nov sev,
ki so ga odkrili leta 2019 v Wu-
hanu na Kitajskem in ga pred
tem pri ljudeh še niso identifi-
cirali. Zakaj je nova bolezen
COVID-19 tako edinstvena?
Bolezen povzroča novi virus,
ki se je različno prilagodil člo-
veku. Če primerjamo SARS in
MERS z novo epidemijo, lahko
povemo, da je novi koronavi-
rus manj smrten, ampak lažje
prenosljiv. Lažje vstopa v celi-
co, lažje se razmnožuje. Pose-
bej nevarna lastnost tega viru-
sa je, da okužen človek lahko
okuži druge, še preden kaže
simptome. Spomnimo se: vi-
rusi potrebujejo tujo celico, da
lahko preživijo in se razm-
nožujejo, zato se bodo prilago-
dili, da ta cilj tudi dosežejo. Če
virus hitro ubije gostitelja, mu
to nič ne koristi, saj se ne bo
mogel naprej razmnoževati.
Pogosti znaki okužbe s SARS-
CoV-2 vključujejo dihalne
simptome, vročino, suh kašelj,
pomanjkanje zraka in težave z
dihanjem. V hujših primerih
lahko okužba povzroči
pljučnico, hud akutni respira-
torni sindrom, ledvično odpo-
ved in celo smrt. Simptomi so
običajno blagi in se pokažejo
postopoma. Nekateri se lahko
okužijo, vendar ne razvijejo
nobenih simptomov in se
počutijo dobro. Večina
okuženih (80 %) okreva, ne da
bi potrebovali posebnega zdra-
vljenja. To pomeni, da 1 na 5
okuženih potrebuje posebno
nego. Približno 1 na 6
okuženih COVID-19 pa resno
zboli in razvije težave z dihan-
jem. Večinoma so to kronični
bolniki ali starejši ljudje, kljub
temu zbolevajo tudi mlade,
predhodno zdrave osebe. Vi-
rus se širi od osebe do osebe
P preko drobnih kapljic iz nosuali ust, ki se širijo v prostoru,ko dihamo, ali še bolj, ko
kašljamo. Kapljice lahko pri-
stanejo na predmetih in
površinah, zato se lahko drugi
ljudje nalezemo ne samo pre-
ko sape in stika, temveč tudi z
dotikom površin, kasneje pa
oči, ust ali nosu. Pomembno
je torej, da se držimo pravil:
obdržimo razdalje vsaj 1,5 m
ter redno umivamo in raz-
kužujemo roke in površine.
Najbolj pomembno pa seveda
je omejevanje stikov.
Najbolj izpostavljeno novim
okužbam je zdravstveno oseb-
je, ki mora za okužene ustrez-
no poskrbeti.
Da bi preprečili nove okužbe
in primere, mora vsak posa-
meznik izmed nas aktivno so-
delovati. Prvi ukrep je ta, ki
smo ga že tisočkrat slišali: umi-
vanje rok, površin in omeje-
vanje stikov! Na tak način bo
zdravstveno osebje manj obre-
menjeno, znanstvenikom pa
bomo dali dovolj časa, da bo-
do boljše razumeli delovanje
virusa in odkrili način, kako
virusu SARS-CoV-2 preprečiti
razmnoževanje in širjenje. Ve-
deti moramo, da je pri virusih
zdravljenje prepuščeno imun-
skemu sistemu posameznika.
Bakterijska obolenja se zdravi-
jo z antibiotiki, na virusna
obolenja pa antibiotiki ne de-
lujejo. Virusna obolenja zdra-
vimo večinoma simptomat-
sko: zdravimo visoko telesno
temperaturo, bolečine, dehi-
dracijo ipd. Sicer obstajajo an-
tivirotiki za določene speci-
fične viruse, za novi virus
SARS-CoV-2 teh zdravil za zdaj
še ni.
Znanstveniki so namreč tisti,
ki lahko najdejo dolgoročno
rešitev: zdravila in cepiva. Ne-
katera že obstoječa zdravila so
se izkazala koristna pri zajezit-
vi virusa, za cepivo pa bo treba
še počakati. Raziskave o no-
vem koronavirusu že potekajo,
po Evropi in drugod. V zadnjih
tednih so bili razpisani številni
projekti na to temo, delo se je
že začelo. Taka raziskava bo
potekala tudi v Ljubljani, na
Kemijskem inštitutu. Ekipa ra-
ziskovalcev pod vodstvom sin-
teznega biologa prof. dr. Ro-
mana Jerale je že v polnem za-
gonu. Prof. dr. Roman Jerala je
slovenski biokemik, profesor
na Univerzi v Ljubljani in vod-
ja odseka za sintezno biologijo
in imunologijo na Kemijskem
inštitutu. Dosežki na področju
imunologije, molekularne
biologije, sintezne biologije in
farmacije postavljajo prof. dr.
Jeralo in sodelavce med naj-
prodornejše slovenske razisko-
valce.
Prof. dr. Jerala se je odzval na
prošnjo Novega glasa, da ko-
mentira zdajšnjo situacijo v
Italiji in Sloveniji:
“Glede situacije v Italiji mi-
slim, da je tam predvsem naj-
prej počilo. Italija je kot prva v
Evropi dobila virus med ljudi
in tu se je začel na veliko širiti.
Treba je povedati, da se je
država tudi prepozno odzvala
in ukrepala. Ostale države,
vključno s Slovenijo, so Italijo
vzele za svarilo ali zgled in zato
začele ukrepati prej. Osebno
mislim, da ima Slovenija še
preblage ukrepe in je potrebno
zadeve še bolj zaostriti in uve-
sti številne ukrepe za pre-
prečitev širjenja, če nam bo še
uspelo ga doseči. Za to se tudi
zelo trudim. Ne moremo si do-
voliti, da bi epidemija ušla iz-
pod nadzora. Edina evropska
država, ki računa, da se bo
okužil in postal odporen velik
del populacije in na ta način
pred okužbo zaščitil najbolj
ranljive, je Nizozemska. Če bi
tako strategijo preslikali v Ita-
lijo, bi pomenilo, glede na tre-
nutne številke, 5 % mrtvih, saj
zdravstvena nega ne bi imela
dovolj velikih kapacitet, da bi
te osebe uspešno oskrbela. No-
bena država na svetu nima
zdravstvenega sistema, ki bi bil
kos takemu obsegu. Poleg tega
pa niti ne vemo, kako hitro bi
prišlo do imunosti populacije,
in zato je takšna pot še bolj ne-
varna. Mislim, da je zajezitev
epidemije dobro uspela le ne-
katerim azijskim državam, ki
so vse tehnološke, znanstvene
in gospodarske sile usmerile v
to smer in tako bile uspešne.
Situacija ni enostavna, saj bo
ta epidemija prinesla veliko
gospodarske škode; še več
žrtev pa, če je ne bomo kon-
trolirali in uspešno ustavili.
Kmetijstva, gospodarstva, šol
… ne moremo vsega kar usta-
viti za dalj časa. Naučiti se mo-
ramo živeti s tem in se pravil-
no obnašati. Dolgoročno je
rešitev za to situacijo samo ce-
pivo, za katero pa je treba še
počakati”.
Treba je pravilno razumeti, ka-
ko se virus prenaša s človeka
na človeka in zakaj je treba sle-
diti vsem ukrepom in navodi-
lom:
“Novi koronavirus se prenaša
kapljično, to pomeni preko
kašljanja in kapljic, ki jih člo-
vek izdihuje. V kapljicah v zra-
ku lahko virus preživi tri ure,
zato je pomembno, da se ne
preveč zadržujemo v zaprtih
prostorih in da prostore redno
zračimo. Raziskave kažejo, da
virus lahko preživi na kovinah
nekaj ur, na kartonu dan, na
plastiki pa tudi tri dni. Treba je
poudariti, da sama koža ni
kužna, kužne so kapljice, ki jih
izločamo skozi usta. Če bomo
kašljali direktno v roko in se s
tako roko dotaknili kljuke, za
nami pa bi jo prijel nekdo
drug in se s to roko dotaknil
ust, nosa ali oči, lahko pride do
okužbe. Zato sta izredno po-
membna umivanje rok in hi-
giena kašlja, da onemogočimo
širitev virusa. Potrebno je tudi
redno čistiti površine. Prvi, ki
lahko zato poskrbimo, smo sa-
mi, zdravniki pri tem nimajo
kaj pomagati”.
Prof. dr. Jerala je navdušen nad
hitrostjo odziva znanstvenikov
na nastalo situacijo. Za Val 202
je povedal: “Kitajski znanstve-
niki so genom virusa določili
zelo hitro in dali podatke za-
tem tudi na voljo vsem dru-
gim. Zelo hitro so se pojavile
prve raziskave. Presenetilo me
je, kako hitro so ob pomoči
krioelektronske mikroskopije
določili strukturo virusa in
njegovega roga, prek katerega
se veže na tarčne celice. Zelo
hitro so identificirali receptor
na človeških celicah, na ka-
terega se virus veže, po-
spešeno so določili tudi
strukturo proteaze tega viru-
sa. Tako že potekajo raziska-
ve novih inhibitorjev te pro-
teaze … Govorimo o vsega
nekaj tednih raziskav, kar se
mi zdi skoraj neverjetno.
Ljudje za temi raziskavami
so delali dan in noč. Znan-
stveniki in zdravniki prever-
jajo že znana zdravila, ki bi
jih lahko uporabili. Izkazalo
se je namreč, da bi nekatera
lahko delovala. Na Kitaj-
skem, pa tudi drugod, neka-
tera že uspešno preizkušajo.
Govorim predvsem o zdra-
vilih, ki poskrbijo za to, da
pacient preživi, na ta način,
da zmanjšajo vnetje. Učin-
kujejo lahko tudi protiviru-
sna zdravila, recimo ritona-
vir, ki se uporablja proti
okužbam z virusom HIV, za
katerega prvi rezultati
kažejo, da deluje, ter kamo-
stat, ki zavira človeško pro-
teazo – ta je nujna, da virus
pride v celico. Za obstoječe
zaviralce proteaz virusa HIV
je malo verjetno, da bi delo-
vali, več možnosti imajo ti-
ste učinkovine, ki zavirajo
virusne polimeraze”. (prof.
dr. Roman Jerala za Val 202)
Prof. dr. Jerala meni, da mo-
ramo biti previdni, saj to ni
navadna gripa in vsega še ne
poznamo.
“Stvari se dogajajo, znanstvena
skupnost se je angažirala v naj-
večji meri. Mislim, da se mo-
ramo pripraviti na naslednjo
sezono, tudi če virus čez polet-
je usahne. Bojim se namreč, da
ni nujno, da se bo epidemija
polegla kot pri gripi. Na južni
polobli, v Avstraliji, kjer so
zdaj temperature podobne po-
letnim pri nas, prav tako
opažajo rast okužb. Do nasled-
nje sezone bi lahko imeli v
orožarni nekaj zdravil, s kate-
rimi bi se lahko uspešno borili,
pripraviti pa se moramo tudi
na to, da bomo imeli v prihod-
nje opraviti z novimi virusi po-
dobnega tipa”. (prof. dr. Ro-
man Jerala za Val 202)
Val 202 navaja, da prof. dr. Je-
rala je ob tem znanstvenike v
Sloveniji in po svetu pozval k
bolj učinkovitemu povezovan-
ju in temu, naj izkoristijo po-
tencial vseh raziskovalcev, ki
so se pripravljeni angažirati in
svoj čas nameniti temu. Veliko
sodelavcev se je javilo za sode-
lovanje pri raziskavah in te na
Kemijskem inštitutu že poteka-
jo kot prioriteta, čeprav je
inštitut zaprt. Tudi projekt Vi-
rofight za razvoj inovativne
nevtralizacije virusov so usme-
rili v ta virus. Pri projektu so-
delujejo poleg Kemijskega
inštituta še raziskovalci v
Nemčiji in na Danskem. Svojo
pomoč in inštrumente je ekipa
iz Kemijskega inštituta ponu-
dila tudi Medicinski fakulteti,
kjer so zaradi trenutnih razmer
najbolj obremenjeni.
“Vse več agencij za raziskoval-
no dejavnost razpisuje urgen-
tne projekte za raziskave nove-
ga koronavirusa. Evropska ko-
misija je za to že podelila 10
milijonov evrov in odobrila 17
projektov, konec meseca bo
rok za nov razpis za področje
inovativne medicine v bistve-
no višji višini. Nove projekte
za to področje sta razpisali tudi
švicarska znanstvena fundacija
in fundacija Billa Gatesa. Pred
nekaj dnevi smo se pogovarjali
s predstavniki Ministrstva za
obrambo in identificirali razi-
skave v tej smeri kot pomem-
bne za nacionalno varnost”.
(prof. dr. Roman Jerala za Val
202)
Do cepiva za svetovno popula-
cijo pa bomo morali še
počakati vsaj leto ali več, pravi
prof. dr. Jerala za Val 202.
“Sam upam, da bi šlo lahko hi-
treje, saj gre za izredne razme-
re, ko bi morali mobilizirati
vse potenciale. A ta hip lahko
računamo predvsem na že ob-
stoječa zdravila. Ugotoviti mo-
ramo, katera med njimi bi lah-
ko bila uspešna, in se potrudi-
ti, da najdemo nekaj, kar bo
ustavilo ta virus in prihodnje
generacije podobnih”.
Po njegovem mnenju potekajo
raziskave za ustrezno cepivo
na vseh frontah: “Precej cepiv
je že v prvih stopnjah klinične-
ga testiranja. Strategija gre po
več poteh: od inaktiviranega
virusa do proteinskih pode-
not, dostave z adenovirusom,
pa do tega, da uporabimo ra-
zlične nanodelce, DNK in RNK
cepivo … V vseh teh smereh že
potekajo študije. Še vedno pa
ni niti jasno, kakšen je naj-
boljši živalski model. Za zdaj
so se kot dobri izkazali dihurji,
opice so se pokazale kot neko-
liko slabše. Zelo pazljivi mora-
mo biti pri tem, da z imuniza-
cijo ne tvegamo še dodatnega
povečanja občutljivosti člove-
ka. To zahteva zelo natančno
testiranje na vseh stopnjah.
Težava pa bo tudi v produkciji
zadostne količine cepiv za ce-
lotno človeško populacijo, pri
čemer lahko računamo, da bo
vsaka država najprej poskrbela
za svoje državljane, podobno
kot se zdaj dogaja z respiratorji
in zaščitno opremo. To vzame
čas”. (prof. dr. Roman Jerala
za Val 202)
Prof. dr. Jerala si prizadeva, da
bi vsi razumeli, zakaj je potreb-
no zaupati znanstvenikom in
zdravnikom. Sam verjame, da
bomo prišli do rešitve. Bral-
cem Novega glasa sporoča:
“Upam, da se zdaj vsi zaveda-
mo, zakaj so cepiva pomem-
bna in da so se tudi vsi skeptiki
prepričali. V tem trenutku je to
edino, kar nas lahko reši iz te
situacije. Sam sem mnenja, da
cepivo za ta virus lahko najde-
mo in ustrezno pripravimo.
Seveda je proizvodnja cepiva
za celotno svetovno populaci-
jo ali vsaj za del v kratkem času
velik izziv. Ni pa dvoma, da sta
znanost in tehnologija v zad-
njih letih v tej smeri izredno
napredovali in nam bosta v ve-
liko oporo v drugih izzivih”.
Kot je Hobbes že zdavnaj po-
vedal: znanje je moč.
Tina Paljk
(Celoten intervju s prof. dr. Je-
ralo na Valu 202: https:
//val202. rtvslo.
si/2020/03/globalne-epidemi-
je-so-groznja-pripraviti-mora-
mo-orodja-za-hiter-odziv/
Povezave do verodostojnih in-
formacijah o novem koronavi-
rusu SARS-CoV-2 lahko najde-
te na spletni strani Kemijskega
inštituta na povezavi: https:
//www. ki. si/novice/single-
prikaz/breaking/novica/upo-
rabne-povezave-in-verodostoj-
ni-viri-informacij/)
Epidemija -e ž
Nenaden izbruh in
hitro širjenje
nalezljive bolezni.
Pandemija -e ž
Epidemija, ki
zajema več
pokrajin, držav,
celin.
Kristjani in družba26. marca 20204
  G. Nicola Ban  
Podpirajmo se v upanju!
POGOVOR 
  . Nicola Ban v središču
Gorice vodi štiri večje
župnije, med njimi stol-
nico, obenem je škofov vikar za
evangelizacijo in zakramente,
odgovoren za mladinsko pastora-
lo, poučuje na medškofijskem se-
menišču itd. Kot duhovnik zna
biti zelo pozoren do oseb in nji-
hovih potreb. Zato je vsak pogo-
vor z njim vedno zelo plodovit in
posebno dragocen.
Kako doživljaš ta posebni
post? Osebno in kot župnik
štirih večjih goriških župnij?
Kot duhovnik sem srečen, ker
živim v skupnosti z drugimi du-
hovniki. Skupaj lahko darujemo
mašo, skupaj molimo, vsak ima
nato svoje delo, možnost biti v
tišini, kaj več študirati, pa tudi
možnost biti skupaj. S tega zor-
nega kot mi te razmere pomagajo
dobro živeti ta postni čas kot čas
tišine, molitve in razmišljanja.
Kot župnika pa me to, kar se do-
gaja, spravlja v veliko stisko.
Čutim odgovornost, da bi animi-
ral duhovno življenje oseb v
naših skupnostih. Tradicional-
nih sredstev, ki smo jih za to ved-
no uporabljali, sedaj nimamo na
razpolago. Manjkajo mi osebna
in skupinska srečanja, skupno
obhajanje evharistije, skupna
molitev itd. Mi manjka se srečati
s skupnostjo, s posamezniki, pa
tudi marsikdo mi pravi, da mu
manjka se srečati z mano. Zaradi
tega je ta post še bolj čas neke
praznine, pomanjkanja nečesa, v
pričakovanju na Veliko noč, ki ne
vem, če bo 12. aprila. Velika noč
za nas bo, ko bomo spet mogli se
G srečati in skupno obhajati tapraznik.V ponedeljek, 16. marca, je
nadškof Redaelli ob prazniku
mestnih zavetnikov daroval
mašo v goriški stolni cerkvi (z
zaprtimi vrati), ki ste jo nepo-
sredno predvajali po Faceboo-
ku. Ti si somaševal. Kakšne
občutke si imel, na kaj si mi-
slil?
Tudi tako stanje je lahko za nas
duhovnike priložnost, da na no-
vo odkrijemo pomen in vrednost
posredovanja. Ena izmed obljub,
ko postanemo duhovniki, je prav
ta, da molimo za Božje ljudstvo,
za usmiljenje za Božje ljudstvo
prek molitve, molitvenega bogo-
služja in obhajanja zakramentov.
Ko je Božje ljudstvo navzoče, je
to sporočilo močnejše, prav tako
je močnejše vzpostavljanje smi-
sla neke skupnosti. V odsotnosti
Božjega ljudstva je tistega dne v
meni prevladovala razsežnost po-
sredovanja. Med mašo sem imel
v mislih razne osebe, ki sestavlja-
jo našo skupnost, vse mesto, ra-
zlične stvarnosti, ki morda potre-
bujejo več molitve, na tiste, ki de-
lajo, na tiste, ki skrbijo za bolni-
ke, za trgovine, prevoze itd. Tisto
mašo sem torej doživljal v molit-
vi za osebe, ki tudi v tem trenut-
ku oživljajo mesto.
V tem času, ki ga je nekdo oz-
načil za “čas črede brez pastir-
jev in pastirjev brez črede”, se
v cerkvah ne obhajajo ne maše
ne obredi. Je kakšna cerkev od-
prta? Je mogoče vstopiti, ne da
bi tvegali kazensko ovadbo?
Cerkve moje pastoralne enote kot
tudi druge goriške cerkve ostajajo
odprte. Mislim, da iti od doma,
da bi šli v cerkev, ni dovoljeno.
Če pa kdo gre po nujnih naku-
pih, da napolni zaloge testenin
in drugih jestvin, po poti pa stopi
trenutek v cerkev, da bi zapolnil
tudi svojo potrebo po
Bogu, mislim, da na kaj
takega lahko vsaj pomi-
slimo. Iti nalašč ven, ne;
če pa je kdo že zunaj in
najde odprto cerkev, mi-
slim, da si nekaj malega
lahko dovoli. V tem
izrednem stanju je bilo
seveda povedano, da so
bistvene potrebe jesti in
piti, imeti na razpolago
internet in zadostiti teh-
nološkim potrebam.
Duhovne potrebe so bi-
le morda malo podcen-
jene oz. niso bile izrec-
no vzete v poštev. Mi-
slim, da bi v tem trenut-
ku bilo pomembno po-
svetiti skrb tudi tej raz-
sežnosti, ki je pač neka
javna stvarnost; duhov-
na razsežnost lahko po-
maga zdržati in imeti moč v ta-
kem stanju, ki res ni lahko, zlasti
ker se zdi, da ne bo zelo kratko.
Lahko nam pomaga, da ne izgu-
bimo razsodnosti, da ohranimo
neko kakovost odnosov, da ne
pademo v obup. Skrbeti za lastno
duhovno razsežnost koristi tudi
vsej družbi. Zato so odprte cerkve
že same po sebi simbol, da je ta
razsežnost odprta in da moramo
skrbeti tudi zanjo.
Mnogim manjka evharistija,
vir in višek krščanskega
življenja. Kaj bi povedal o
tem?
Obstaja več možnih poti. Če
osebno ne morem biti prisoten
pri evharestiji, jo spremljam na
drugačen način. Na razpolago
imamo veliko instrumentov: že
dolgo let obstaja Radio Maria, ki
oddaja trenutke molitve, pa
TV2000, druge radijske postaje,
ki prenašajo obrede, veliko du-
hovnikov neposredno predvaja
maše po Facebooku itd. Radio
Maria npr. ponuja tudi možnost
t. i. duhovnega obhajila. Druga
pot, ki je bolj zahtevna, bi pa
morda bila bolj zrela, je ta: to je
trenutek, da bi dali večjo vred-
nost družinski liturgiji. Vsaka
družina je nekakšna domača Cer-
kev. V teh letih smo poudarjali
razsežnost občestvene liturgije;
toda ves judovski svet, deloma
tudi svet neokatehumenov pa
npr. poudarjata družinsko litur-
gijo. Tudi v družini je mogoče
moliti oz. živeti evharistične ge-
ste: če bi torej bil primeren tre-
nutek, npr. v nedeljo, ko se
Misel na 5. postno nedeljo
Božja pomoč
  a 5. postno ali tudi tiho
nedeljo beremo pravza-
prav o Jezusovem podpi-
su obsodbe na smrt, saj se je tu do-
končno razodelo, da kdor naredi
tako velik čudež, kakršnega je sto-
ril, apostol in evangelist Janez pa
govori vselej raje o “znamenju”,
ne more biti le človek. Takšna de-
janja lahko stori edinole Bog. Tega
ni težko doumeti otrokom pri ve-
rouku, a, četudi bi morda kdo mi-
slil drugače, je resničnost čudežev
lahko precej dobro razumljiva
tudi, recimo, našim dijakom,
kakor sem imel priložnost ugo-
toviti, ko smo o tem malo raz-
pravljali na podlagi seminarske
naloge ob knjigi, kjer vselej za-
stavim paru dijakov po tri
vprašanja, eno se je dotikalo
prav čudežev. Res gre vselej za
znamenje oz. neke vrste kažipot
od samo zemeljske stvarnosti in
resničnosti k nadzemeljski in
presežni, nadnaravni. V teh
časih bi se morali veliko več
spraševati o tem, ali imamo ta
večnostni pogled, o katerem je po-
gosto rad govoril Vittorio Messori,
ali pa se naše obzorje začne in
konča samo pri fizičnem, kjer naj
bi bil človek sposoben marsičesa,
skorajda vsega, če še ni, pa kmalu
bo. Da bi se zaradi tega virusa na
tem področju kaj dosti spremeni-
lo, ne gre verjeti, se je pa bati, ob
tem siljenju ljudi v virtualnost,
takšno in drugačno, da bodo, ko
bo vse mimo, le še bolj virtualni
in bodo še bolj živeli v iluzijah,
značilnih za današnjega človeka.
Pred leti smo že pisali o tem, da se
kljub vsem trikom, ki se jih danes
poslužujemo, ne da prevarati na-
N rave in da tehnološki napredek nivsemogočen, tako da ne bomovedno mladi, poskočni in pri-
vlačni, niti na zunaj, kakor niti ne,
kakor si tudi anahronistično do-
mišljajo nekateri, ki trdijo, da so
“po pameti”, ampak so seveda
zgolj nedorasli in otročji. Kje je po
drugi strani odgovor za mlade oz.
v resnici mlajše odrasle, ker smo
povedali, da je tudi “mladost” vsil-
jena in precej mlada kategorija, ki
so bili jasno in so še, posebej na-
padeni s premišljenimi sredstvi, da
ne bi videli prihodnosti kot upan-
ja, možnosti in podobnega, am-
pak kot grožnjo, zato pa so v sebi
utesnjeni in zagrenjeni, mnogi ce-
lo obupani. Vse se giblje, torej
začne in konča, samo zdaj, imamo
torej posedanjenost. Hočem vse in
hočem to zdaj, kot poje skupina
Queen. Že začetek evangelija pa
nam daje ime Lazar, ki je okrajšava
imena Eleazar, le-to pa nosi bogat
pomen “Bog pomaga”, tudi Beta-
nija se danes imenuje Al-Eizariya,
Lazarjev kraj. V resnici je samo Bog
tisti, ki resnično pomaga, ki zdravi
celega človeka. Odgovora na
končno ali dokončno resničnost
ne dajeta znanost in medicina ali
farmacija, ker človekovo življenje
ni samo biološko. Zanimivo je, da,
ko je omenjeno kot takšno, je
mišljeno v evangeliju zlasti “imet-
je”, a je jasno, da se, recimo, uboga
vdova ni zanašala na le-to, ko je v
zakladnico templja dala ves ta svoj
“bios”. Evangelij nam, skratka,
sporoča, da ta svet nima zdravila
za smrt, da pa je Božji Sin Jezus Kri-
stus tisto pravo zdravilo. S tem ne
omalovažujemo ali mečemo stran
še kako potrebnega dela vseh
zdravstvenih delavcev, ga le relati-
viziramo, torej ga postavljamo na
pravo mesto, ki mu gre, torej v
službo človeka na področju, za
katero so ti delavci kompeten-
tni. Kako lepo in rad se spomin-
jam, kako sva šla z zdravnikom,
sicer očetom duhovnika, k neki
pacientki, da bi zdravnik telesa
asistiral zdravniku duše, kakor
je sam povedal in pojasnil tudi
pacientom v sobi. Kar torej za-
deva ljudi, je Jezus tu naredil
največji možni čudež, a Lazar je
še vedno umrl kot vsi mi. Tudi
Božji Sin je umrl kot vsi mi oz.
celo na najhujši možni način, a
je s tem uničil našo smrt, kakor
pojejo bizantinski kristjani. Smrt
je po novem prehod, ki se ga ne
smemo več bati. Bati se moramo
samo enega Boga, a mora to biti
strah Božji, ki je dar Sv. Duha. Ta
pa je pravzaprav v tem, da ne pre-
trgamo odnosa z Bogom, ampak
skrbimo, da je le-ta vse tesnejši. V
tem je bila vselej pravičnost svet-
nikov, v teh dneh zlasti sv. Jožefa,
ki naj nam pomaga v naših sti-
skah, še bolj pa pri tem, da bi “po
njegovem zgledu in z njegovo po-
močjo mogli sveto živeti, srečno
umreti in doseči večno zveličanje
v nebesih”.
Andrej Vončina
Domala ves svet je na nogah, potem ko je na
Kitajskem izbruhnil koronavirus, ki je neka oblika
gripe z večjim številom umrlih, zlasti med tistimi, ki
so manj odporni. Predvsem pa je težava v tem, da
nimajo zdravil, ki bi mogla zaustaviti bolezen in
ozdraviti bolne. Edina možna pot je karantena,
izogibanje srečevanja in oddaljenost med ljudmi.
Predvsem pa je pomembna stroga higiena, osebna
in v prostorih. Čeprav je umrljivost relativno nizka, ta
epidemija že zdaj vpliva na ekonomijo in socialno
življenje.
Medicina spremlja obolele in vse, ki so bili z njimi v
stiku. Zaprli so šole, kulturne ustanove, ustavil se je
javni promet, omejeno je gibanje v nakupovalnih
središčih. Tudi v življenju Cerkve je prišlo do odločnih
omejitev in na koncu tudi do odpovedi vseh svetih
maš in obredov, najprej v Italiji, nato tudi v Sloveniji.
Postavlja se vprašanje, ali morejo naše molitve
ustaviti koronavirus? Morda je prvič v zgodovini,
da se pred tako veliko
nesrečo ljudje ne
zatekajo k Bogu in ob
šibki veri ne prosijo za
Božji poseg, ozdravitev.
Kaj naj naredi molitev s
to stvarnostjo? Moderni
ljudje mislijo, da so
presegli mitični svet.
Prevladujoča miselnost
se zanaša le na človeka
in njegovo tehniko. Zato
je edino priporočilo
medijev, medicine in
politike, da se je treba zapreti pred stiki z drugimi,
da morajo oboleli v karanteno in čakati, da bolezen
mine ter se ne širi naprej. Prav tako so oči mnogih
usmerjene k čim prejšnjemu odkritju zdravil, ki bi
omejile in zaustavile ta virus. Nemočno iščemo
prošnjo, da bi se ta virus in nevarnost ustavila s
čudežem in po Božjem posredovanju. Zato ni dvoma,
da ima ta nalezljiva bolezen veliko sporočilo za
vsakdanje življenje in tudi za govor o veri. Veja ne
more živeti brez drevesa. V zgodovini so podobni
dogodki klicali k razmisleku o veri in smislu.
Različni časi imajo svoje probleme in tudi svoje
nesreče. Te so naravne: potresi, poplave,
pandemije, suše … Druge nesreče izhajajo iz
človeških odločitev in napak, zlasti vojne,
uničevanje gozdov in onesnaženje. Če bi danes prišlo
do jedrske vojne, bi bilo grozno. Zadnja velika
epidemija se je končala med drugo svetovno vojno,
ko so izumili zdravilo za zaustavitev jetike (1943).
Na področju Jugoslavije je bila epidemija črnih koz v
petdesetih letih. Za tem ni bilo večjih neobvladljivih
epidemij.
Današnje človeštvo želi zgraditi svet brez Boga in
njegove pomoči. Zato pa tudi takšna panika in strah
ob nastopu koronavirusa. Sodobna družba namreč
temelji na dveh velikih lažeh: na ateizmu, da ni Boga,
in na veri v tehniko ter znanost. Ljudje se postavljajo
na mesto Boga in nimajo nikogar, ki bi jim mogel
stati ob strani. Tehnika in znanost sta naredili ve-
like spremembe, v medicini je izum antibiotikov pri-
nesel pomoč mnogim bolnikom. Tudi ta virus bodo
ustavili. Toda, kljub temu tehnika ne more odpraviti
trpljenja, smrti, osamljenosti, nesmisla. Ko priha-
jajo preizkušnje, se lahko v ljubezni in veri obrnemo
po pomoč k Bogu. Tudi psihologija obnemore na tej
poti. Z ateizmom in vse-
mogočnostjo tehnike
nas želi hudič spraviti v
strah in razočaranje,
poudarja oče Livio z Ra-
dia Maria. Marija pogo-
sto poudarja, da more-
mo z Bogom živeti ve-
selo življenje.
Bog ima svet in
človeštvo v svojih rokah,
stvarjenje je pozitivno
in tudi po grehu ohranja
Božjo milost, ki jo je
Kristus okrepil s svojim odrešenjem. Življenje je kljub
vsemu lepemu tudi podvrženo težavam in nesrečam.
Jezus Kristus jih je nosil na sebi in strpel do konca,
zato moremo na temelju njegovega odrešenja
sprejeti vsa težka stanja in po kesanju zaupati v
Božjo rešitev. Koliko čudežev je naredil Jezus, čudeži
nastajajo po priprošnji k Mariji in svetnikom.
Velikokrat je Marija posredovala v težkih razmerah
zgodovine. To želimo izpostaviti v tem zgodovinskem
trenutku, prositi za Božji poseg, da bi bili rešeni
najhujšega. V zahvalo za to so nastala mnoga
znamenja, kapelice in cerkve, ki so posvečene
Materi Božji od zdravja, na čast svetemu Roku,
svetemu Sebastjanu in drugim svetnikov za kužne
bolezni.
/ dalje
KAJ NAM HOČE POVEDATI KORONAVIRUS? (1) PRIMOŽ KREČIČ
družina zbere, ko člani prosijo
drug drugega odpuščanje za to,
kar je morda bilo narobe med
tednom, če skupaj poslušajo
Božjo besedo, jo skupaj poko-
mentirajo, molijo za osebe, ki so
jim blizu, se za to in drugo zah-
valjujejo, je tudi to evharestija. To
je razsežnost domače, družinske
Cerkve. Tudi to je lahko evhare-
stija. Z druge strani nam ne škodi
občutiti malo lakote, čutiti, da
nam manjka maša. Tako se lahko
bolje zavemo, kakšen dar
imamo, ki ga včasih tudi
podcenjujemo. Imamo to-
liko maš, toliko možnosti
vsako nedeljo … Malo la-
kote nam mogoče poma-
ga, da vse to bolj cenimo.
Kaj pa zakrament sprave?
Bliža se Velika noč … Je
mogoče se spovedati po
telefonu, on-line, brez fi-
zične prisotnosti duhovni-
ka?
Prejšnji teden je generalno
tajništvo Italijanske ško-
fovske konference izdalo
okrožnico o obhajanju za-
kramentov v času izrednih
razmer, posvečeno prime-
ru koronavirusa. O spove-
di pravi, da je možna, če
sta vernik in duhovnik od-
daljena vsaj en meter, če
sta po možnosti na od-
prtem ali v večjem in pre-
zračenem prostoru, ne v spoved-
nici, in vsekakor z zaščitno ma-
sko. To je predvideno, čeprav je
težko upravičiti razlog, zaradi ka-
terega zapustimo dom. Počakaj-
mo in preverimo, kako se v na-
slednjih tednih, v pričakovanju
Velike noči, še spremenijo stvari.
V Gorici v tem trenutku ni cer-
kve, kjer bi bilo možno se spove-
dati. Kvečjemu bi bilo to možno,
če se duhovnik in vernik zmenita
ali če utegneta uskladiti potrebe,
zahteve in omejitve obeh. Spo-
ved je pomembna za hude grehe,
za resne zadeve. Lahko pa tudi v
osebni molitvi na novo odkrije-
mo prošnjo po odpuščanju, oseb-
no in na družinski ravni: najti
trenutke, ko drugega prosimo
odpuščanje za svoje šibkosti, ko
ga prosimo, naj moli za nas. Tudi
to je način, da okušamo usmil-
jenje in spravo.
Kaj lahko stori krščanska skup-
nost v tem trenutku, da kon-
kretno izkaže svojo bližino
človeku v potrebi ali stiski?
Krščanska skupnost že dela veli-
ko. Karitas še naprej spremlja ve-
liko ljudi in jim pomaga. Centri
za poslušanje niso odprti, je pa
možnost koga klicati po telefonu.
Biti blizu ljudem ni samo naloga
duhovnikov, temveč vseh kristja-
nov. Zato se lahko vsi skupaj
učimo imeti dobre, kakovostne
medosebne odnose, v tem času
jih lahko gojimo po telefonu. Če
imamo kaj več časa, jih kar ne-
gujmo. Kakšno priložnost nam
dajejo dobri sosedski odnosi: če
je npr. v stanovanjskem bloku
kdo bolj občutljiv, lahko reče so-
sedu, da gre po nakupih in mu
kaj priskrbi, če potrebuje. Tudi to
je lahko lepo znamenje bližine.
Prek sredstev, ki jih nudi inter-
net, lahko preizkušamo veliko
drugih oblik medosebne bližine:
možne so video konference, se-
stanki, pa tudi družbena omrežja
nas lahko povezujejo. Tudi to je
način, zlasti za mlajše, da ostaja-
mo blizu drug drugemu.
- Morda še zadnji poziv?
Pomembno je, da drug drugega
podpiramo v upanju! V tem tre-
nutku skrbeti za skupnost pome-
ni se ne srečati v skupnosti. Je pa-
radoksalno, in vendar je tako.
Čuvajmo in hranimo upanje, pa-
zimo, da ne zapademo v obup, ki
se z lahkoto prelevi v prezirljivo
kritiko ali opravljanje!
Danijel Devetak
Kristjani in družba 26. marca 2020 5
Skozi drugačno prizmo (24)
V krizi delo za telo in dušo
  ovzemam nekoliko besede
kolega Alessandra Gnoc-
chija, potem pa pisateljice,
pesnice in prevajalke Vittorie
Marie Angeliche Marcelle Cristi-
ne Guerrini, bolj znane pod psev-
donimom Cristina Campo. Še
kako velja starodavni rek, da če
zdravimo le telo, ne da bi zdravili
tudi duše, dvakrat umremo. Zla-
sti se ta rek ponavlja v bizantin-
skem krščanskem svetu, saj je la-
tinski na to dejstvo že kar poza-
bil. Toliko je bilo diskusij v zad-
njih letih, če ne desetletjih, glede
cerkvenih zvonov, v teh dneh pa
njihov zven ponovno zbuja ne
samo upanje, temveč tudi vero in
ljubezen, imamo torej pomem-
ben zvok, saj je vera tudi lepo
pretkan mozaik tihote in zvokov,
kjer je zlasti pomembno zvonjen-
je in zvončkljanje, druga po-
membna stvar pri veri pa je vloga
vonja in prijetnih vonjav, med
katerimi ima prvo mesto kadilo.
Zvonovi obnemijo, če se nihče
noče več pogovarjati z Bogom ali
pa se nima več kdo z njim pogo-
varjati, če govorimo o kakih za-
puščenih vaseh. Prav tako pa se
kadilo ne vije več v nebo, če
nočemo več moliti. Psalm nam-
reč pravi, naj se naša molitev dvi-
ga k Bogu kakor kadilo (Ps 141,2),
zelo lepo je poslušati ta psalm v
bizantinski izvedbi, dejstvo pa je,
da gre za srčno molitev spokor-
nika. Cristina Campo je oba sim-
bola obdelala v svoji knjigi La ti-
gre Assenza. Skratka, kdor se boji
samo telesne smrti, nima časa, da
bi se ozrl kvišku, zatorej umre
P dvakrat. V težkih časih, kakor sozdajšnji, se vse preveč zdi, da jenaše preživetje odvisno od znan-
ja, znanosti in znanstvenega na-
predka zahodne civilizacije. Da
ne bo pomote, delno seveda to
drži, a vseeno, kaj je onkraj tega?
Zato imamo ta čas, ki je milostni
čas, da se spreobrnemo in se
začnemo gibati proti središču
vsega, to pa je Kristus. To je spreo-
brnjenje. Še kako prav ima zato
menih Arsenije, da je naša
družba “centrifugalna”, zato pa
beži od svojega središča, svojega
srca. Zvon naj bi se rodil po nav-
dihu sv. Pavlina iz Nole, da bi na-
domestili raglje z inštrumentom
iz trdnega brona. Ker je zvok sve-
tišča, je tudi zvok Boga, zato pa
posrednik med nebom in zem-
ljo. Gre za inštrument ne le hvale
in klicanja nebeških sil, temveč
je tudi pravi eksorcistični inštru-
ment, njegov zven pa drobi slabe
sile in “gromke duhove”, ki
prežijo na področje svetišča in na
duše vernih. Zato je Cerkev dolga
stoletja zelo skrbno zvonove ne
le delala, ampak tudi posvečevala
svetnikom, jih blagoslavljala in
posvečevala s sveto krizmo, ka-
kor da bi šlo za živo bitje. Konec
koncev je tako ravnala tudi z vo-
do, soljo in še drugimi prvinami.
Na vsakem zvonu pa ni samo na-
pis tistemu, kateremu je po-
svečen, temveč tudi neka formu-
la prošnje za posredovanje, tako
da s svojim zvonjenjem zvon
vedno kliče k tistemu svetniku.
Skoraj vedno za nove zvonove
uporabijo bron starih, tako da
zvon preživi iz generacije v gene-
racijo. Kadilo so, kakor je
izpričano, zagotovo upora-
bljali v krščanskem bogo-
služju že v 4. stoletju, ven-
dar pa je skoraj gotovo, da
so ga uporabljali že od
začetka, glede na to, koliko
elementov judovskega
tempeljskega bogoslužja
najdemo v katoliški litur-
giji, kakor nam morda naj-
bolje izpričuje James Mea-
gher. Ker je bilo treba da-
rovati kadilo cesarju ali
malikom, so kristjani še
bolj močno poudarili, ka-
ko je to dar Najvišjemu sa-
memu. Bizantiski kristjani
kadijo marsikaj, kot, recimo, pre-
grinjalo keliha, preden ga pokri-
jejo, in oblačila škofa, preden mu
jih nadenejo. V začetku mnogih
bogoslužij pokadijo ikono po
ikoni celotno svetišče. Po staro-
davnih benediktinskih samosta-
nih so kadili med nočnimi mo-
litvenimi urami. Tradicionalna
mistična razlaga kadila pravi, da
se ga zažiga: 1. v daritev Bogu, ko
njemu v slavo uničimo nekaj
ustvarjenega; 2. da bi na zemlji
posnemali to, kar delajo angeli v
nebesih, saj je sv. Janez videl, ka-
ko so darovali Bogu mnoga kadi-
la v zlatih kadilnicah; 3. da bi sve-
ti prostor napolnili s prijetnim
vonjem in iz njega izgnali
vsakršni posvetni vonj, preden bi
vanj stopil sam Bog; 4. da bi
naučili verne, da bi tudi oni sami
“zažigali” in “izrabili” svoje
življenje, torej ga žrtvovali, ga po-
polnoma posvetili v Božjo slavo
in da bi povsod širili prijeten Kri-
stusov vonj, ki so ga prejeli pri
krstu s sveto krizmo. Če Cerkev,
poleg svetišča in svetih reči, kadi
tudi žive in mrtve, to dela: 1. da
bi počastila tista telesa, ki so s
krstom postala živi udje Kristuso-
vega Telesa in svetišča Svetega
Duha; 2. da bi na vidni način žive
spomnila, naj dvignejo svoje mi-
sli k Bogu; 3. da bi pokazala, da
kakor so verni mrtvi že napravili
daritev svojega življenja, prav ta-
ko morajo tudi živi vsak dan da-
rovati svoje življenje v prijetno
žrtev Bogu, tako da mu služijo.
Nazadnje je znano, da je nav-
zočnost hudobnih duhov oz-
načena in simbolizirana s smra-
dom, kot recimo pri obujenju La-
zarja. Dišeče kadilo, ki ga duhov-
nik blagoslovi z znamenjem
križa, se torej postavlja proti tej
zlobni navzočnosti in dela okoli
sebe krog Božjega blagoslova,
hkrati pa dela na področju vonja
isti eksorcizem, ki ga zvon dela
na področju sluha, blagoslovlje-
na voda pa na področju tipa. Pa-
pež Inocenc tretji v delu De sa-
crificio missae namreč pravi:
“Dim kadila pripomore, kakor
verujemo, k izgonu demonov”.
Andrej Vončina
V času epidemije škofje vabijo vse duhovnike, redovnike, re-
dovnice in vernike, da molijo naslednjo molitev:
Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa
Oče usmiljenja in tolažbe,
tvoj Sin Jezus Kristus
nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
Pomagaj našim bratom in sestram,
ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
Nakloni jim izboljšanje zdravja,
njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.
Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,
da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,
raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
da bomo rešeni bolezni
in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.
Amen.
Sv. Marija, zdravje bolnikov - prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni - prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice - prosite za nas.
Duhovniki pri svetih mašah, ki jih obhajajo zasebno, brez
udeležbe vernikov, pri
prošnjah za vse potrebe
dodajo tri prošnje:
1. Gospod Jezus Kristus,
usmili se vseh obolelih
s koronavirusom covid-
19 in drugih bolnikov v
naši domovini in njiho-
vih svojcev.
2. Gospod Jezus Kristus,
podpiraj vse zdravstve-
ne delavce, da bodo
skrbeli za bolnike in jim
pomagali.
3. Gospod Jezus Kristus,
prosimo te za državne
voditelje in njihove so-
delavce, da bodo v teh
težkih časih modro in
odgovorno vodili svoje
ljudstvo.
Molitev za zdravje v času 
epidemije koronavirusa
Goriška26. marca 20206
  Sestra Sonja Pirc
Ko spoznaš, da so majhne stvari
najbolj dragocene
POGOVOR 
  estra Sonja je predstojnica
skupnosti Marijinih sester
čudodelne svetinje na Korzu
Italija v Gorici. Tudi pri redovni-
cah, ki ljubeznivo skrbijo za svoje
oskrbovanke v mestnem središču,
so izredni ukrepi zaradi koronavi-
rusa spremenili vsakodnevne rit-
me in navade. Pa tudi ta prav po-
sebni postni čas...
Kako doživljate v skupnosti in
z vašimi oskrbovankami ta po-
stni čas, ki je zaradi znanih
izrednih razmer tako poseben?
Ta postni čas je za vse nas gotovo
poseben. Držimo se priporočil in
ostajamo ves čas v hiši, razen s.
Anđelke, ki je odgovorna za dom
in gre, kamor je nujno. Kolikor
mogoče se še bolj povezujemo z
oskrbovankami, ko ne morejo
imeti stika s svojimi. Sestra Ima-
kulata je že prej redno molila z nji-
mi rožni venec v skupni sobi, zdaj
pa se jim lahko pridružimo v ka-
peli, kamor prav rade pridejo. Le
Gospod je zdaj tisti, v katerem smo
zdaj povezane z vsemi, ki jih ne
moremo srečati.
Od zunaj v hišo zdaj nihče ne pri-
haja, razen za nujne in dogovorje-
ne injekcije in, kar je pač za hišo
potrebno. Naše gospe trenutno tu-
di nimajo obiskov, kakor je za vse
S določeno, razen z dovoljenjem od-govorne sestre. Tudi sami sorod-niki so uvidevni. Ne prihajajo, če
ni prav nujno. Kdaj pridejo celo
samo do vhodnih vrat, da oddajo
kakšno stvar skupaj s pozdravi…
Potem so tu še hišna opravila, ki
ostajajo ista, in seveda molitev, v
katero bolj intenzivno vključuje-
mo vse potrebe in današnje stiske.
Tu pa je zdaj razlika, saj v kapeli ni
svete maše in jo nadomestimo z
besednim bogoslužjem, potem pa
prisostvujemo papeževi maši po
televiziji.
So vaše oskrbovanke zaskrblje-
ne? Kako one spremljajo to
stanje?
Večinoma naše gospe niso hodile
dosti ven. Tiste pa, ki so, zdaj ra-
zumejo, da je tako najbolje za vse,
in jim je lažje sprejeti, sicer pa zdaj
veliko slišijo tudi po televiziji. Naj-
bolj pogrešajo obiske svojih sorod-
nikov ali prijateljev. Ganil me je
jok ene, češ da ne bo nikdar več
videla svojih pravnukov. Smo pač
različni in v krizi oživijo tudi
preživele grenke izkušnje izpred
mnogih let, saj jih kar nekaj izmed
njih prešteva že krepko čez devet-
deset let in so že marsikaj dožive-
le.
Toda vseeno mislim, da nam tu-
kaj, ta trenutek, kljub vsemu, še
nič ne manjka. Če samo pomislim
na vse, o čemer lahko slišimo od
drugod, na vse, ki se zaradi nove
bolezni tako hitro poslavljajo in
na njihove svojce, pa na vse
spremljevalce in odgovorne in po
drugi strani na vse, ki so zdaj brez
strehe nad glavo, brez svojega do-
ma, sami in še druge, ki so v krizi
zaradi zaposlitve, da ne govorim
še o preostalih boleznih in re-
snični vsesplošni krizi, ki bo tej
ohromitvi gotovo sledila.
Naj nas Gospod utrdi in pripravi
na vse!
Kaj vam osebno pomenita post
in zdržek tudi od evharistije?
Meni osebno je to res poseben
post. Veliko premišljujem o tem.
To je zdaj delež nas vseh, vsem se
dogaja isto. Če bi mi v nasprot-
nem primeru kdo prepovedal iti k
maši, bi se upirala. Ker pa je to za
dobrobit vseh in zadeva nas vse,
moram priznati, da mi zdaj to ni
več težko.
Če prav pomislim, je to lahko tudi
blagoslov, v dobro za vsakega iz-
med nas in za skupnost.
Post je že tako čas priprave na Ve-
liko noč. Vsak resen kristjan ga je
oblikoval na svoj način, s kakšno
odpovedjo ali dodatno pozorno-
stjo…
Zdaj pa je, malo ironično rečeno,
pa vendar, kakor za cel svet po-
skrbljeno ozračje posta.
Ni treba opravljati vsega in tekati
za ‘prepotrebnimi stvarmi’, ki so
naenkrat nepotrebne. Lahko oku-
simo, da je bistvo in tudi sreča v
zelo majhnih stvareh, ki jih opaziš
šele takrat, ko se večje tako ali dru-
gače odmaknejo. Spet spoznaš, da
so malenkosti pomembne in so
končno tudi tiste, ki so najbolj dra-
gocene. Zato je ta čas lahko blago-
slov.
Tudi ‘vsemogočnost človeka’ do-
biva zdaj svoje novo mesto. Ven-
dar je le Bog naš Stvarnik in
Odrešenik. On ve, česa smo po-
trebni in cena za to je žrtev. Tudi
Njegova je bila.
Žal je le-ta danes za nekatere precej
huda, celo kakor še za nas druge
naložena. Sicer pa k sreči ne vemo,
kaj nas še čaka. Lahko se le pripra-
vimo in tudi to samo s sedanjim
trenutkom.
Kljub temu veliko premišljujem za
naprej in upam, da se nas Gospod
usmili in da take razmere ne bodo
trajale preveč časa. Šele potem bo
namreč lahko nastopila resnična
kriza, še zlasti za družine, za zapo-
slene, ki se bodo znašli brez
službe. Hudo bo za tiste, ki so že
tako brez večjih dohodkov. Ko na
to pomislim, me kar stisne. Na
splošno smo razvajeni in se nam
zdi, kot da nam nič ne more
zmanjkati. Zato je ta čas kot nekak
Božji opomin, da bo treba malo
prevrednotiti vrednote, ki smo si
jih naredili, da bo treba začeti ce-
niti od vode do hrane, dela, zem-
lje; vse, kar imamo. Potem bo
morda za koga še huje kot za tiste,
ki so že prej skromno živeli. Z zgle-
dom, besedo, potrpežljivostjo in
dobro voljo se bomo med sabo
lahko spodbujali. Vedno bolj se bo
tudi pokazalo, da se lahko
obračamo samo k Bogu.
V tem pogledu so naši pastirji pov-
sod s svojimi pomočniki zelo iz-
najdljivi. Na pastoralnem ob-
močju Soča/Vipava npr. zvonijo
po vseh cerkvah ob 21. uri, da bi
se takrat povezali v mislih in mo-
litvi. Vse take stvari so mi v spod-
budo in se rada pridružim.
Kaj pa, če se bo ta čas zavlekel
in bomo doživeli tudi “poseb-
no” Veliko noč?
No, na tako posebno Veliko noč
se zdaj tako že pripravljamo in bo
le sad tega postnega časa. Mislim,
da bo vse skupaj bolj
obrnjeno navznoter,
v kolikor pač…
Družine, ki so zdaj
zaprte v hiši z vsemi
šolskimi obvezno-
stmi, to doživljajo na
en način; starejši, ki
so sami, pa na drug.
Ostaja pa zdaj še dru-
ga povezanost, ki je v
temelju prej ločeval-
ka. In to je naša tele-
vizija. Ekran je postal
kakor “naš novi ta-
bernakelj”, pred ka-
terim zdaj blagoslo-
vljeno sedimo. Da-
nes so res velik bla-
goslov ta nova ko-
munikacijska sred-
stva. Ker mi namreč
televizija prej nikoli
ni bila prijateljica, rečem zdaj hva-
la Bogu, da smo lahko deležni sve-
te maše in vseh informacij. Ostaja
pa po moje vedno še zanka, kakor
v odnosih. Mrtva stvar ne more
nadomestiti živega srečanja, lahko
je samo povezovalka. Enako je z
Bogom. Iti vase, da se lahko zgodi
srečanje, je eno, gledati dogajanje
na ekranu zunaj sebe pa drugo.
Kakorkoli že, za Velikim petkom
je vedno Velika noč in pom-
nožene te vere nam želim!
Danijel Devetak
  Marko Rojec, lekarnar
“Ljudje pri nas iščejo tudi besedo, ki
lahko razčisti marsikateri dvom”
POGOVOR 
  času koronavirusa se za-
posleni v lekarnah ukvar-
jajo z velikim pov-
praševanjem po zaščitnih in raz-
kuževalnih sredstvih. O njego-
vem poklicu in o zaskrbljenih
strankah smo se pogovorili z dr.
Markom Rojcem, ki je že od mar-
ca 1992 lastnik lekarne v Sovod-
njah ob Soči, pri njegovem pokli-
cu pa mu pomaga žena Antonel-
la.
O epidemiji koronavirusa go-
vorimo že nekaj mesecev,
začelo se je na Kitajskem, da-
nes pa jo imamo na domačem
pragu. Katere informacije ste
imeli lekarnarji na razpolago
na začetku epidemije in kako
ste doživljali prihod okužbe v
Italijo, v našo deželo?
Kar je meni znano, lekarnarji ni-
smo imeli na razpolago poseb-
nih podatkov, razvoju epidemije
smo sledili kot vsi ostali. Gotovo
smo virus začetno vsi nekako
podcenjevali. Ko se je pojavil na
Kitajskem, smo mislili, da gre le
za močnejšo influenco, nič
hujšega. Tedaj je bil virus le na
kitajskih tleh, ki so, kljub globa-
lizaciji, v naših mislih še vedno
zelo oddaljena od nas, zato na-
stajajoči epidemiji nismo po-
svečali veliko pozornosti. Tudi v
trenutku, ko se je koronavirus
pojavil v Italiji, italijanska vlada
žal ni pravočasno ukrepala in do-
ločila vrste prepotrebnih restrik-
tivnih ukrepov.
Kakšna je bila vaša prva reak-
cija?
Začetno sem mislil, da gre za in-
fluenco, ki se bo postopoma
razširila, razvila in stopnjevala, v
nekaj tednih pa končala. Ko je
postalo razvidno, da je koronavi-
rus različen od virusov navadnih
grip, je bilo tudi meni jasno, da
V
gre za komplicirano in hujšo za-
devo.
V današnjih kritičnih razme-
rah kako organizirate delo in
zagotavljate razpoložljivost
zdravil v vaši lekarni?
Stalno smo v stiku z našimi do-
bavitelji. Za zdaj nimamo težav z
nabavo standardnih količin zdra-
vil - kot ponavadi nam dostavlja-
jo naročene izdelke dvakrat
dnevno. Seveda s težavo dobimo
zdravila, ki so zaradi komercial-
nih problematik kronično odsot-
na, ne glede na koronavirus. Kar
se tiče organizacije dela v lekarni,
upoštevamo varnostne predpise,
ki jih določajo vladni odloki.
Kako vi doživljate današnje
povsem irealno vzdušje?
Doživljamo nekaj, česar do danes
še nismo preizkusili. Obdaja nas
tišina, nekaj povsem novega. Zdi
se mi, da trenutno narava, zrak
in voda izkoriščajo priložnost, da
se očistijo strupov, škodljivih
snovi. V našem koncu imamo tu-
di srečo, da od časa do časa zapi-
ha burja, in tega ne smemo oma-
lovaževati. Situacija me spominja
na nedelje iz časa “austerity” v se-
demdesetih letih, ko smo se za-
radi primanjkovanja petroleja
morali voziti s kolesi, nedvomno
pa je danes, s koronavirusom,
vzdušje povsem drugačno.
Predstavljam si, da je v teh
dneh prisilne izolacije posa-
meznikov stopnja napetosti in
strahu zelo visoka. Kako so
reagirale vaše stranke?
Naše stranke do pred kratkim ni-
so izkazovale velike zaskrbljeno-
sti. Od dne, ko je stopil v veljavo
nov vladni odlok, ki vsem nam
omejuje prosto premikanje izven
občinskega ozemlja in dopušča
izhode le za najnujnejše zadeve,
pa so se naši ljudje zavedeli re-
snosti stanja in zapuščajo domo-
ve le za pomembne opravke.
Se je število kupcev v zadnjih
časih povečalo?
Vsi iščejo proizvode, ki niso več
na razpolago - dnevno prejema-
mo od 30 do 50 telefonskih kli-
cev ljudi, ki povprašujejo po
zaščitnih maskah. Število kupcev
je ostalo večinoma nespremenje-
no, k nam pa prihajajo predvsem
Sovodenjci, glede na to, da se ne
smemo prosto premikati izven
občine, in še največ mlajši ljudje,
saj starejše osebe nerade za-
puščajo dom.
Po vsej Italiji je izredno težko
najti maske in ostala sredstva
za zaščito pred okužbo. Mnogi
vaši kolegi si prizadevajo za iz-
delavo razkužil v svojih labo-
ratorijih, medtem ko čakajo,
da bodo ta spet na razpolago
na tržišču. Glede na izredne
razmere, v katerih živimo, je
učinkovitost teh izdelkov za-
jamčena?
Razkužila so učikovita, če so na-
rejena po predpisih, trenutno pa
v dobavni verigi ni več na razpo-
lago niti surovin za njihovo izde-
lavo. Alkohola ni več, ki je z vodo
in glicerinom glavna sestavina
proizvoda; tudi embalaže in ste-
kleničk z razpršilko ni. Po pravici
lahko povem, da če drugega ni-
mamo doma, si po rokah lahko
razmažemo tudi nekaj kapljic do-
mačega žganja. To ima namreč
visoko stopnjo alkohola in je do-
ber razkuževalec. Gotovo pa ga je
na rokah škoda …
V vaši lekarni imate na razpo-
lago razkužilne gele in zaščit-
ne maske?
Trenutno ne. V lekarni nismo
imeli velikih zalog zaščitnih
mask in razkužilnih gelov, saj gre
za artikle, ki jih v navadnih situa-
cijah zelo malo prodajamo. Ma-
ske so kupovali le zobozdravniki
in nekatere medicinske sestre,
predvsem tiste, ki dajejo injekcije
pacientom na domu. Ob širjenju
okužbe smo se vsekakor hitro ak-
tivirali, a žal nismo imeli več
možnosti si nabaviti velikih ko-
ličih tega blaga - vse naše zaloge
so pošle v zelo kratkem času. Do-
bavitelji so mi sporočili, da bo
verjetno v prvih dneh aprila gel
spet na razpolago, za maske
nihče ne ve, kdaj si jih bomo lah-
ko nabavili. Upajmo.
Po čem v tem času največ
sprašujejo vaše stranke? Ali si
doma ustvarjajo zaloge zdra-
vil?
Kljub napisu, ki visi na naših
vhodnih vratih in opozarja, da so
maske pošle, stranke vsekakor
sprašujejo po njih. Nekaj več pov-
praševanja je tudi po vitaminu C
in paracetamolu. Nimam občut-
ka, da bi si ljudje doma ustvarjali
večje zaloge - večina z receptom
kupuje svojo mesečno dotacijo
zdravil za kronične bolezni. Izbor
farmacevtskih izdelkov, ki jih
največ prodajamo, se ni bistveno
spremenil; zanimivo pa je, da po
zaprtju meje s Slovenijo ljudje ne
morejo več k živinozdravnikom
onstran meje, zato hodijo k ti-
stim v Italiji in zdravila za svoje
hišne ljubljenčke kupujejo tudi
pri nas.
Vrsta ukrepov za boj proti šir-
jenju koronavirusa, ki jih je iz-
dalo ministrstvo za zdravje,
vključuje tudi pogosto umi-
vanje rok, uporabo razkužil-
nih gelov, razdaljo najmanj
enega metra med eno osebo
in drugo. Kako se obnašate v
vaši lekarni, da samega sebe
obvarujete pred okužbo?
Z ženo sva sklenila, da naše stran-
ke lahko vstopajo v lekarno le po-
samezno, pri tem upoštevava tu-
di varnostno razdaljo med ljud-
mi in do pulta - na vse načine
skušava omejevati stike s stranka-
mi in si zelo pogosto umivati ro-
ke. Žal niti midva v tem trenutku
nimava na razpolago razkužilnih
gelov in zaščitnih mask. Vseka-
kor sva se odločila, da ne bova
namestila pregrad iz pleksi stekla,
saj v lekarni ni kot npr. na pošti
ali v kakem drugem uradu -
strankam moramo primerno sve-
tovati, večkrat tudi se premikati
po prostoru in zapustiti naš pult
ter določen izdelek poiskati na
zunanjih policah.
Ali zakonske odredbe do-
ločajo, da morajo lekarne nuj-
no ostati odprte? Imate pravi-
co zapreti vašo lekarno?
Lekarne so med tistimi trgovina-
mi, ki morajo nujno ostati od-
prte. Na ravni Dežele FJk pa so
pred nekaj dnevi, prav zaradi pri-
manjkovanja zaščitnih in raz-
kužilnih sredstev, dali možnost
posameznim lekarnarjem, da se
za zavarovanje lastne varnosti
lahko odločijo za delovanje ob
zaprtih vratih, tako kot poslujejo
dežurne lekarne ponoči. Začetno
sem tudi jaz mislil, da bom šel v
to, nazadnje pa sva se z ženo po-
govorila in se odločila, da bova
delala kot ponavadi. Lekarne so
ljudem najbližja, temeljna enota
zdravstvene službe. Če bi se
odločila za poslovanje za zaprti-
mi vrati, bi imele naše stranke
grd občutek oddaljenosti - ljudje
bi mislili, da nočemo imeti
opravka z njimi. Še posebno ose-
be, ki so po značaju malo bolj an-
ksiozne, iščejo pri nas nasvete,
prijaznost in primerno besedo, ki
lahko razčisti marsikateri dvom.
Ljudje dobivajo najrazličnejše in-
formacije po spletu, časopisih in
televiziji, ustvarjajo si svojo sliko
situacije, potem pa tudi nas
vprašajo za mnenje.
Katja Ferletič
Goriška 26. marca 2020 7
Obvestila
SSO obvešča, da je goriški urad zaprt
za javnost zaradi varnostnih določil
proti širjenju okužbe s kor -
onavirusom covid-19. Za morebitne
potrebe pokličite na telefonsko
številko 0481 536455 ali pišite na
naslov elektronske pošte
gorica@ssorg. eu. Hvala za razu -
mevanje.
(od 27. marca 2020 do 2. aprila
2020)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 27. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 28. marca (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in ziljskem
narečju.
Nedelja, 29. marca, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 30. marca (v studiu
Ilaria Bergnach, Miha Kovic in
Jakob Leopoli): Mihec in Jakob
show.
Torek, 31. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 1. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Drozgi,
nadarjeni pevci. – Izbor melodij.
Četrtek, 2. aprila (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
Ob težki izgubi mame, babice in prababice
ANE MARIJE VOGRIČ
izrekamo iskreno sožalje
hčerkam in sinu ter vsem ostalim sorodnikom, 
VSI ČLANI DRUŠTVA SABOTIN 
in PEVCI MOŠKEGA ZBORA ŠTMAVER.
  Katja Terpin, direktorica zavoda INAS v Novi Gorici 
“Epidemija nas bo mogoče le naučila,
kako smo v resnici šibki, minljivi”
POGOVOR 
  kriznem obdobju, ki ga
doživljamo, je italijanska
vlada izdala poseben za-
konski odlok glede prepotrebnih
ukrepov v pomoč državnemu go-
spodarstvu. O raznih socialnih
blažilcih in pomoči delavcem, de-
lodajalcem in družinam nasploh
smo se pogovorili s Katjo Terpin,
direktorico zavoda za varstvo ita-
lijanskih in slovenskih delavcev
INAS v Novi Gorici.
Kaj določa zadnji odlok itali-
janske vlade glede pomoči od-
visnim delavcem in družinam?
17. marca je italijanska vlada izda-
la uredbo, t. i. “Decreto cura Ita-
lia”. Gre za pomemben ekonom-
ski poseg, katerega cilj je seveda
vsaj delno omiliti posledice epi-
demije novega koronavirusa na
gospodarstvo in skušati biti kos
izredni, hudi situaciji. V ta namen
uredba predvideva pomoči v
višini 25 milijard evrov. To je vi-
soka vsota denarja za italijansko
državo, če pomislimo na eko-
nomsko stanje, ki ga je imela že
pred epidemijo, z obuboženo jav-
no blagajno in dejansko nično
ekonomsko rastjo. Italija se je že
pred širitvijo covida-19 skušala iz-
vleči iz dolgoletnega kriznega
stanja. Mislim, da ukrep ne bo za-
dostoval in bodo potrebni še do-
datni ukrepi, seveda pa je v tem
trenutku najpomembnejše zago-
tavljanje sredstev zdravstvu, da bo
dovolj denarja za reševanje
življenj. Delodajalcem in delav-
cem je vsekakor namenjenih več
pomembnih ukrepov - t. i. social-
nih blažilcev.
- Delodajalci, ki bodo ali so že
utrpeli finančno škodo in zaradi
epidemije novega koronavirusa
ne morejo zagotavljati službe za-
poslenim, lahko zaprosijo za do-
stop do raznih vrst dopolnilne
blagajne.
- Delavec (eden od staršev) lahko
zaprosi za do 15 dni odsotnosti za
varstvo otroka, starega do 12 let.
V tem primeru bo delavec prejel
nadomestilo plače v višini 50%
svoje redne plače; starši, ki imajo
otroke, stare od 12 do 16 let, lahko
ravno tako zaprosijo za upra-
vičeno odsotnost od službe za
varstvo otroka, vendar nimajo
pravice do denarnega nadomesti-
la. Poudarila bi še, da ima delavec
pravico do nadomestila samo v
primeru, ko drugi starš, ki prebiva
v isti gospodinjski skupnosti z
otrokom, ni brezposeln ali ne pre-
jema drugih socialnih blažilcev
in torej ni že doma.
- Delavci, ki ne morejo izkoristiti
možnosti nadomestila za varstvo
otroka, lahko zaprosijo za pomoč
pri plačilu varušk (baby sitter).
Prejeli bodo voucher v znesku do
600 evrov za plačilo varušk, ki so
bile pri njih zaposlene od 5. mar-
ca dalje; zaposlenim v javnem
zdravstvu in policiji bo priznan
voucher v višini 1000 evrov.
- Delavcem, katerim je priznan
hud handicap in po zakonu
104/92 lahko izrabijo upravičeno
odsotnost od službe, daje ukrep
pravico izrabe dodatnih 12 dni v
mesecu marcu in aprilu.
- Odvisni dalavci, ki so meseca
marca hodili v službo in ki imajo
osebni dohodek, nižji od 40.000
evrov, imajo pravico do 100 evrov
premij, ki ne bodo vključene v
osnovo za obračun obdavčljivega
dohodka.
- Samostojnim podjetnikom, de-
lavcem z atipičnim delovnim raz-
merjem in sezonskim delavcem v
V turizmu ali kmetijstvu bo namen-jena odškodnina v višini 600evrov za mesec marec.
- Osebam, ki so se z virusom naj-
verjetneje okužile na delovnem
mestu, bo priznana oskrba inšti-
tuta INAIL, torej bo odsotnost od
službe obravnavana kot poškodba
na delovnem mestu.
- Podaljšan bo rok za oddajo zah-
tevkov za nadomestilo za brezpo-
selnost NASPI, DISCOLL, DS/AGR
in vse osebe, ki so prejele osebno
ali kolektivno odpoved zaradi po-
slovnih razlogov od 23. februarja
2020 dalje, lahko zahtevajo pre-
kinitev postopka odpovedi.
Kaj bi povedala o “smart wor-
king” oz. delu od doma?
Smart working je seveda pripo-
ročena oblika dela, s katero
skušamo preprečiti širjenje virusa
covid-19. Nujno je preveriti, ali
ima delavec na razpolago potreb-
no tehnično opremo za opra-
vljanje svojega dela. Zaposleni pa
bo moral, tudi v elektronski obli-
ki, prejeti sporočilo o varnosti za
opravljanje dela na delovnem
mestu. Pri tem opažam težavo, saj
nimajo vse italijanske vasi primer-
nih spletnih povezav, v tem tre-
nutku pa je ta pogoj ključnega po-
mena ne samo za službene obvez-
nosti, ampak tudi za študente in
šolarje, ki bi radi nadaljevali študij
na daljavo, a velikokrat nimajo
dostopa do dobre internetne po-
vezave ali pa imajo uporabljanje
interneta vezano na omejen
spletni prostor, ki se ob sočasnem
delu družinskih članov takoj po-
rabi.
“Smart working” velja samo za
javni sektor ali tudi za zasebne-
ga?
Smart working velja za zasebni in
javni sektor. Uredba “Cura Italia”
v 39. členu določa tudi, da imajo
prednostni dostop do te oblike
dela delavci s priznano invalidno-
stjo ali priznano patologijo s šib-
kim imunskim sistemom in so za-
to bolj izpostavljeni okužbam. Se-
veda govorimo o pisarniških
službah.
Lahko delodajalec “prisili” za-
poslenega, da izkoristi dopust,
tudi če ta noče?
Izraba dopusta je bila nujna v ob-
dobju čakanja na uredbo, ko de-
lavec ni imel drugih možnosti in
je bil dopust verjetno edina
možna varianta za opravičenje
nujne odsotnosti od delovnega
mesta. Pomislimo lahko na delo-
dajalce, ki so imeli delovni proces
zaustavljen in niso imeli možno-
sti, ki jim jih daje nova uredba -
mislim, da je bil dopust v takih
primerih dogovorjena začasna
rešitev.
Mislite, da so delovna mesta
zaposlenih v nevarnosti? Ima-
jo delodajalci pravico odpustiti
delavce v primeru “višje sile”?
Nekateri delavci so prejeli že na
začetku marca odpoved službe iz
poslovnih razlogov, ki so bili ve-
zani na to, da so bili produkcijski
procesi deloma zaustavljeni že
pred izbruhom epidemije v Italiji
zaradi povezav s kitajskim trgom,
ki je bil ustavljen. Premier Conte
je napovedal, da nihče ne bo iz-
gubil službe zaradi koronavirusa.
V tem smislu 46. člen uredbe po-
trjuje, da lahko uslužbenec prosi
za preklic odpovedi zaradi poslov-
nih razlogov po 3. členu zak.
15/07/1966, št. 604 (impugna-
mento del licenziamento). Tako
bo začasno (veljavna prepoved
odpovedi službe velja za 60 dni
od 23. februarja 2020) država
skušala rešiti delovna mesta in
nuditi podporo s socialnimi
blažilci tako delodajalcem kot de-
lavcem.
Katere kategorije delavcev naj-
več tvegajo v času te krize in po
njej?
Krizo bomo občutili čisto vsi de-
lavci. Ni osebe, ki ji ta zavozlana,
nepredvidljiva, težka situacija ne
bo spremenila življenja. Organi-
zacija dela, šolstva, zdravstva, vse
bo potekalo na drugačen način -
koronavirus nas je našel popolno-
ma nepripravljene, čeprav smo
imeli približno mesec dni časa, da
smo lahko od daleč opazovali ki-
tajske težave. Epidemija nas bo
mogoče le naučila, kako hitro se
lahko vsem nam življenje spre-
meni in kako smo v resnici vsi
šibki, minljivi. Koliko časa bo po-
trebnega, da se bosta prijatelja
lahko spet mirno objela? Koliko
časa bo potrebnega, preden boš
lahko dovolil svojemu otroku, da
objame drugega otroka? Ali se bo-
mo še rokovali z neznanci? Pomi-
slimo, kako bo to - predvsem za
nas Sredozemce - težko, ko smo
se vse življenje pozdravljali z ob-
jemom in poljubom na lice. To je
del naše kulture, tako obnašanje
nam je prirojeno.
So napovedane novosti na po-
dročju davčnega sistema?
Uredba je prinesla tudi druga
olajšanja z namenom blažitve po-
sledic epidemije. Gre za po-
daljševanje rokov prispevniških
in davčnih obveznosti in posebne
davčne olajšave delodajalcem. Sa-
mozaposlenim osebam je omo-
gočen tudi devetmesečni odlog
plačila obveznosti do kreditoje-
malcev, v primeru, da bodo do-
kazale, da so zaradi koronavirusa
izgubile vsaj 33% dobička v tro-
mesečju po 23. februarju 2020, v
primerjavi z zadnjim trome-
sečjem v letu 2019.
Katere pravice pa imajo čez-
mejni delavci tako v Italiji kot
v Sloveniji?
Glede čezmejnih delavcev bi po-
vedala, da so za zdaj premoščene
prve težave, ki so nastale prejšnji
teden za prečkanje zaprte državne
meje. Obmejni delavci, ki se iz
Slovenije vozijo v službo v Italijo,
nimajo več posebnih težav, razen
občasnih vrst na mejnih preho-
dih. Nekaj več težav je pri vstopu
tujih državljanov v Slovenijo, ker
poleg dokazov o namenu vstopa
zaradi službenih obveznosti - sa-
moizjave - morajo tudi mimo hi-
trega zdravstvenega pregleda z
merjenjem telesne temperature
in ugotavljanjem morebitnih
znakov infekcij dihal. Težave smo
pri našem zavodu ugotovili že pri
dokazovanju upravičenosti do
bolniškega nadomestila v prime-
ru, ko so delavci italijanskega
podjetja bili prisiljeni v karanteno
na domu zaradi pozitivnega brisa
sodelavcev. Italija zahteva poseb-
no zdravniško potrdilo, ker se bo-
lovanje zaradi karantene upošte-
va različno od navadnega bol-
niškega statusa, glavna težava za
slovenske državljane, ki delajo v
Italiji, pa je prav pridobitev ustrez-
nega zdravniškega potrdila, saj
slovenski osebni zdravniki odda-
jajo potrdila, ki so v skladu s slo-
venskimi vladnimi uredbami, ne
pa z italijanskimi. V tem trenutku,
v obdobju čakanja na smernice iz
naših centralnih uradov, delav-
cem svetujemo po priporočilih, ki
nam jih posredujejo referenti ob-
močnih enot, ki obravnavajo po-
samezne primere. Zdi se mi, da je
tudi čas za konkreten odziv
Evropske unije glede koordinacije
sistemov socialne varnosti pri
obravnavi težav, povezanih s ko-
ronavirusom. Trenutno vsi
občutimo trenje med državami
EU in pod vprašajem je celo so-
lidnost same unije. Prepričana
sem, da v tem trenutku v Evropi
primanjkuje predvsem solidarno-
sti in složnosti, ki pa bi morali biti
temelja samega obstoja Evropske
unije.
Hvala za pogovor in izčrpno
obrazložitev.
Katja Ferletič
20. marca nas je za vedno zapustil 
naš dragi stric in svak
KARLO PRIMOŽIČ
Sonji, Saši, Mitji ter svojcem 
izrekamo občuteno sožalje BOGDAN ŠULIGOJ, 
MATIJA in MARKO BLAŽIČ z DRUŽINAMI.  
Zapustil nas je naš dragi
KARLO PRIMOŽIČ
Žalostno novico sporočajo 
ŽENA SONJA, BRAT SILVAN, SINOVA SAŠA in MITJA,
FRANCESCA IN VNUČKI DAVID, CARLO in NICOLO’
ter OSTALI SORODNIKI
Poslovil se je znan goriški odvetnik
V spomin na 
Karla Primožiča
  81. letu starosti je 20. mar-
ca 2020 umrl na Go-
riškem in v širši javnosti
znani in cenjeni odvetnik Karlo
Primožič. V začetku prejšnjega
tedna je bil zaradi poslabšanega
zdravja sprejet v bolnišnico, kjer
je v petek umrl. Pogreb bo potekal
v družinskem krogu.
Pokojnik se je rodil 10. aprila 1939
na Oslavju v družini s štirimi otro-
ki. V mestu je opravil klasični li-
cej, na katerem je maturiral leta
1957, študij je nadaljeval na prav-
ni fakulteti v Trstu, kjer je dokto-
riral leta 1963. Odvetniški izpit je
opravil na tamkajšnjem priziv-
nem sodišču. Po dobi priprav-
ništva je postal odvetnik z lastno
prakso v Gorici. Poklic je vseskozi
opravljal z velikim zanosom; ker
pa je bil človek širokih obzorij, je
bil že kot študent, a tudi kasneje,
član številnih ustanov, združenj
in - tudi človekoljubnih - organi-
zacij. Med drugim je bil upravitelj
pri Založništvu tržaškega tiska, pri
Kmečki banki, član uredništva
glasila Odvetniške zbornice Slo-
venije Odvetnik, za katero je na-
pisal tudi številne članke. S Pa-
vlom Apovnikom iz Ljubljane in
z Aleksandrom Ferijem iz Gorice
je pred dvajsetimi leti izdal drago-
cen trojezični pravni slovar, Slo-
venski pravni leksikom z nemški-
mi in italijanskimi ustreznicami
geselskih besed. Že v mladih letih
je bil dejaven v kulturnem življen-
V
ju, npr. v kulturnem društvu Naš
prapor in v Mladinski iniciativi.
Bil je med prvimi podpisniki spo-
minske listine Kulturnega doma
Gorica, član deželnega odbora
SKGZ, Prosvetne zveze, Slovenske-
ga planinskega društva, eden iz-
med ustanovnih članov Slori-ja
itd. V zakonu s Sonjo Šuligoj, s ka-
tero sta stopila na skupno pot leta
1974, sta se jima rodila Saša in
Mitja: oba sta z očetom delila po-
klic in pisarno, ki se je v več kot
40 letih delovanja specializirala
tudi v odnosih med zahodno in
vzhodno Evropo ter v razvoju za-
konskih sistemov v Sloveniji in
Hrvaški. Karlo se je ukvarjal z ra-
zličnimi vejami prava, najbliže pa
sta mu bila civilno in gospodar-
sko pravo.
Na odv. Primožiča, ki je bil tudi
naš naročnik, bomo ohranili lep
spomin. Svojcem izražamo globo-
ko občuteno sožalje.
Kultura26. marca 20208
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (104)
ŽIVLJENJE V ČASU KORONAVIRUSA:
NAGRADNI STRIPOVSKI NATEČAJ
Planina - narava, gradovi in
rodbine (12)
Diplomat grof Mihael Coronini (1793-1876) je od
plemiških družin Kobencl in Rabatta podedoval
veliko posestev, na dražbi je pa kupil tudi krasen
Strassoldov dvorec Cingrof v Gorici in ga preuredil.
Naj tukaj le omenimo, da je bil grof Mihael ded
kasnejšega dvakratnega poslanca goriških
Slovencev na Dunaju grofa Alfreda Coroninija
Kromberškega (1846-1920), ki je imel velike
zasluge pri gospodarskem razvoju naših krajev
(na primer za gradnjo vipavske “Coroninijeve”
železnice), a tudi pri razvoju slovenskega šolstva
in uveljavljanju javne uporabe slovenščine.
Mihaelovo prapravnukinjo Nikoleto (1896-1984)
poznamo kot dobrotnico, sodelavko in podpornico
skladatelja Vinka Vodopivca in slovenske glasbe
v najhujših časih fašističnega terorja. Goriški
dvorec Coronini Cronberg in istoimenska
fundacija danes hranita veliko in slavno kulturno
dediščino naših krajev in naših ljudi. Poleg vseh
umetnin, ki so res edinstvene in pomembne v
svetovnem merilu, hrani (v prostorih državnega
arhiva v Gorici) tudi fond rodbine Kobencl, ki je
žal v dobri meri slabo raziskovan in nam morda
utegne razkriti še marsikaj zanimivega.
Rodbina Kromberških grofov je bila lastnik
posestva Hošperk le za kratek čas, saj ga je že
leta 1846 ponovno kupila rodbina Slovenjgraških
knezov (nem. Windischgrätz). Gre za eno
najvidnejših plemiških rodbin v srednji Evropi, ki
je bila povzdignjena v knežji stan in je zasedala
najvišje položaje v politični, vojaški in gospodarski
hierarhiji habsburške monarhije, po prvi svetovni
vojni je bila pa v sorodu tudi z jugoslovansko
kraljevo družino. Posedovali so ogromno
slovenskih gradov (precej so jih kupili v 19.
stoletju: Bogenšperk, Šteberk, Logatec, Predjama,
Konjice, Oplotnica, Slatno, Žička kartuzija,
Podsreda, Podčetrtek, Bizeljsko). Veliko so se
ukvarjali z gospodarskimi dejavnostmi, predvsem
z lesno industrijo (a tudi s steklarnami in
opekarnami), in to v podjetjih, ki so večkrat imele
sedež v Trstu, Pivki, Prestranku, Postojni, na
Planini, v Iliriski Bistrici in drugje, vse do Štajerske.
Nekateri viri, ki temeljijo na pričevanju nekaterih
domačinov, navajajo, da si je po prvi svetovni vojni
tedanji knez prizadeval, da bi bil čim večji del
njegovih posesti priključen k Italiji. Grad Hošperk
se je tako res znašel na italijanski strani rapalske
meje, ki je potekala prav v njegovi neposredni
bližini (vidni so še mejni kamni z letnico 1920).
Med drugo svetovno vojno je bil grad žal požgan
in je danes le otožna ruševina, ki pa vseeno
vzbuja vtis plemenite mogočnosti in brezčasne
lepote v še ohranjenih arhitektonskih detajlih. Po
drugi svetovni vojni je rodbina v Sloveniji izgubila
svoja posestva, ki so bila nacionalizirana.
Zdajšnji vodja rodbine je knez Mariano Hugo
(rojen leta 1955), ki je v intervjuju za Dnevnik
razkril, da je njegova rodbina med drugo svetovno
vojno finančno pomagala osvobodilnemu gibanju
in da se njeni člani še čutijo Slovence. Brat
njegovega deda je ostal v Sloveniji tudi po požigu
gradu Hošperk in je žal izginil v nepojasnjenih
okoliščinah. Mariano Hugo je vitez Reda zlatega
runa, veleposlanik Suverenega malteškega
viteškega reda v Republiki Sloveniji, sveti papež
Janez Pavel II. ga je imenoval za Gospoda Njegove
Svetosti. Je član visokih vatikanskih fundacij in
redov. Po osamosvojitveni vojni je prispeval k
mednarodnemu priznanju Republike Slovenije.
Prizadeva si - tudi v povezavi s Cerkvijo - za pomoč
žrtvam vojn in naravnih katastrof, predvsem na
območju nekdanje Jugoslavije. Poročen je z
nadvojvodinjo Sofijo, pranečakinjo zadnjega
cesarja, blaženega Karla I. Habsburškega.
Ruševine gradu Hošperk, detajl portala.
Kip grofa Mihaela Coroninija Kromberškega, ki je
po smrti sorodnika grofa Janeza Filipa Kobencla,
podedoval njegove posesti, med temi tudi grad
Hošperk v Planini. Kip se nahaja v dvorcu Coronini
Cronberg v Gorici (delo svetovno znanega
danskega kiparja Bertela Thorvaldsena, 1770-
1844).
Knez Mariano Hugo Windischgrätz, sedanji vodja rodbine
knezov Slovenjgraških, je vitez Reda zlatega runa, veleposlanik
Suverenega malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji, sveti
papež Janez Pavel II. ga je imenoval za Gospoda Njegove
Svetosti. Je član visokih vatikanskih fundacij in redov. Po
osamosvojitveni vojni je prispeval k mednarodnemu priznanju
Republike Slovenije (vir slike: Wikipedija).
Grb grofov Kobencl iz leta 1692 nad glavnim vhodom v Štanjel. Grb rodbine knezov Slovenjgraških.
Dimitri Tabaj
Terapevtski zapis
Svoboda in tesnoba
  red leti je pri ljubljanski
založbi LUD Literatura
izšla zbirka kratkih zgodb
z nekoliko nenavadnim naslo-
vom Antologija tesnobe, ki je
nastala na pobudo urednice
Dijane Matković. Povabljeni
avtorice in avtorji so v svojih
zapisih razmišljali o občutku
tesnobe. Pisatelj in kresnikov
lavreat Davorin Lenko je med
drugim zapisal, da ga tesnoba
zajame vselej, ko
mora prečkati vi-
sok most ali široko
reko …
Spominjam se tu-
di, kako sem med
pripravami na iz-
pit iz francoske
zgodovine v času
svojega dodiplom-
skega študija dobil
v roke tanko
knjižico z naslo-
vom Liberta’ (Svo-
boda), ki je izšla
pri založniku Il
Mulino v Bologni
in v kateri je avtor
Mauro Barberis na
zelo nazoren
način prikazal
koncept svobode od antike do
dvajsetega stoletja.
Kaj druži obe knjigi? Na videz
zelo malo, prva je zbirka litera-
riziranih pričevanj, druga pa fi-
lozofsko-zgodovinska študija.
Stična točka pa vendarle obsta-
ja. Po koncu epidemije korona-
virusa ju bo treba nujno dopol-
niti, saj pojma svobode in te-
snobe v tem času dobivata no-
ve konotacije, čeprav se tega
morda ne zavedamo.
Zanimiv je podatek, da se je
človeštvo skozi vso zgodovino
P borilo, da bi si zagotovilo oseb-no, kulturno, politično, gospo-darsko in še marsikatero drugo
svobodo. V tem boju so misleci
in filozofi zahtevali, da se do-
ločena zagotovila zapišejo v te-
meljne listine, kot so na primer
državne ustave in mednarodne
konvencije.
Dejstva pa te dni kažejo ravno
nasprotno, in sicer družbo, ki
je takoj prisluhnila pozivu stro-
ke in oblasti ter se je bila pri-
pravljena odpovedati velikemu
delu težko pridobljene svobo-
de z edinim ciljem premagati
največjo preizkušnjo, ki jo
doživlja od konca druge svetov-
ne vojne, vsaj kar se Italije in
zahodne Evrope tiče. Težko si
predstavljam, kako jo doživlja
vsak posameznik, prav gotovo
pa bo treba to izjemno iz-
kušnjo po njenem koncu še
večkrat prežvečiti in jo preba-
viti.
Strokovnjaki opozarjajo, da se
v takem obdobju utegnejo po-
večati občutki tesnobe in de-
presije. Bolj ko smo v stiku sa-
mi s sabo, globlje začnemo ko-
pati vase. Sreča v nesreči je
morda le v tem, da sta nas ko-
ronavirus in samoizolacija do-
letela ob koncu zime in začet-
ku pomladi, ko se dnevi vztraj-
no daljšajo. Sonce nam ponuja
vse več vitamina D, ki krepi tu-
di našo odpornost in sposob-
nost okrevanja po bolezni.
Če mi je dovoljeno spregovoriti
o sebi in lastnem doživljanju
tega časa, moram reči, da mi
ukvarjanje z novo družinsko
članico, hčerkico Martino, ki
bo kmalu stara poldrugi me-
sec, dneve polni ne le z delom,
ampak tudi in predvsem s smi-
slom. Prav tako imamo srečo,
da nam ni treba biti zaprti v ka-
kem utesnjujočem mestnem
ali predmestnem stanovanju,
saj si lahko privoščimo pose-
danje na vrtu ali sprehod po
kraški gmajni.
Kljub temu se tudi minimalne-
mu odmerku tesnobe ne mo-
rem izogniti. Čeprav sem svoje
obiske v trgovini (v vas nam
kombi dvakrat tedensko pripel-
je svežo peko), lekarni in na
bencinski črpalki razredčil na
minimum, mediji in predvsem
družbena omrežja vseeno vpli-
vajo. Zadnja niso le nujna po-
moč pri vzdrževanju stikov s
prijatelji in znanci, ampak tudi
bombardiranje z vsemogočimi
novicami, predvsem o številu
okuženih in žrtev. Znanka mi
je zaupala, da medijem to do-
voli le trikrat dnevno, ostali čas
pa skuša preživeti ne le v fi-
zični, ampak tudi duhovni izo-
laciji. Prav tako sva z ženo
prišla do dogovora, da sprem-
ljamo le špico
večernega TV-
dnevnika, ki traja
kako minuto.
Največji odmerek
tesnobe pa zago-
tovo predstavlja
omenjeni odhod
po nakupih. Pov-
sod so svarila, da
se je treba držati
varnostne razdal-
je, da je dovolje-
no v prostore
vstopati posa-
mično, da si je
treba razkuževati
roke itd. Dejan-
sko gre za izredno
stanje, kako se
bomo nanj odzi-
vali, pa je odločitev vsakega iz-
med nas. Seveda do določene
mere.
Nisem sicer kompulziven ku-
pec, mi je pa všeč gledati trgov-
ske police, primerjati ponudbo
in cene različnih izdelkov. A v
takem stanju duha to enostav-
no ni mogoče. Pogled na blago
vzbuja tesnobo, kot bi ti hotelo
povedati: čim prej pograbi vse,
kar potrebuješ, in se poberi iz
tega prostora, kjer je največja
možnost, da se česa nalezeš.
Dejansko so današnji dnevi še
Muzej novejše zgodovine Slovenije vabi vse, ki imajo
“stripovsko” žilico, k udeležbi nagradnega natečaja.
Leže, sede, delovno, za računalnikom, beroč knjige, vadeč
kitaro...
Vabimo vas, da z nami delite vaš vsakdan v stripovski zgodbi.
V 6-sličnem stripu nam ilustrirajte vaše preživljanje časa in
skupaj bomo sestavili razstavo o življenju v času koronavirusa.
Najboljše strip zgodbe bodo nagrajene.
Stripe do 1. aprila 2020 mladi in mladi po srcu objavite na
Facebook, Twitter ali na Instagram in nas označite (da bomo
lahko sledili vašim zgodbam in jih delili:
Facebook: @Muzej
novejše zgodovine
Slovenije, Twitter:
@MuzejNZS, Instagram:
@muzejnzs). Tisti ,  ki
nimate družabnih
omrežij, jih pošljite na:
urska. purg@muzej-nz. si.
S sodelovanjem na
natečaju, z objavo
zgodbe ter označitvijo
naših profi lov v vaši
objavi, ali s pošiljanjem
zgodbe po mailu, se
strinjate z javno uporabo
zgodbe za namene
priprave razstave, kakor
za deljenje na družabnih
omrežjih Muzeja novejše
zgodovine Slovenije in v
medijih.
zaostrili pojem non lieu (ne-
kraj), ki ga je leta 1992 skoval
francoski antropolog Marc Au-
ge'. Skovanka označuje tiste
kraje, kjer se v sodobnem času
ljudje srečujemo, ne gojimo pa
nobenega mesebojnega stika.
Danes smo še korak naprej od
tega. V takem nekraju bližnji ni
le več samo nihče, ampak lah-
ko postane celo tvoj sovražnik,
saj nikoli ne veš, česa se boš od
njega nalezel.
Zaključim naj še z enim spomi-
nom iz bližnje preteklosti. Ko
sem začel nekoliko bolj živeti
svoje literarne ambicije, me je
nekdo opozoril, da utegne mo-
je pisanje spominjati bolj na te-
rapijo kakor na književnost.
Kritiko sem vzel zelo resno in
skušal stopiti korak dalje od
osebne izkušnje. No, za tale za-
pis in za mnoge ostale, ki na-
stajajo v tem času, si upam trdi-
ti, da so terapevtski. Za
zmanjševanje tesnobe in prido-
bivanja občutka svobode, ki ga
dajejo.
Primož Sturman
Kultura 26. marca 2020 9
Smrtna kosa na slovenski gledališko filmski poljani
Od odrskih desk in filmskih
platen se je za vedno poslovil
Peter Musevski
  ot strela z jasnega se je
razširila vest, da se je v 55.
letu starosti s tega sveta po-
slovil eden izmed najboljših slo-
venskih igralcev, Peter Musevski,
v zadnjih letih stalni član igralske-
ga ansambla Prešernovega gleda-
lišča Kranj. Žalostno novico je spo-
ročil njegov prijatelj, režiser Dam-
jan Kozole. Peter Musevski, ki so
ga prijatelji imenovali Pero, bi 12.
junija dopolnil 55 let. Rojen je bil
namreč l. 1965 v Ljubljani. Na
tamkajšnji Akademiji za gleda-
lišče, radio, film in televizijo je ju-
nija l. 1993 diplomiral iz dramske
igre v letniku Janeza Hočevarja z
uprizoritvijo Višnjev vrt. Od l.
1995 do 2003 je bil član Primor-
skega dramskega gledališča, zdaj
SNG Nova Gorica. Tu se je izkazal
kot izrazit karakterni igralec “z rea-
listično igro in minimalističnimi
izraznimi sredstvi”. Tu je v sezoni
1994/95 ustvaril tudi nepozabni
lik Poveljnika gasilcev v legendar-
ni uprizoritvi Plešasta pevka Evge-
na Ionesca, kralja gledališča absur-
da, v zelo izvirni režiji Vita Taufer-
ja. Od l. 2003 je bil zaposlen v
Prešernovem gledališču Kranj. Na-
zadnje je v kranjskem gledališču
igral v petih uprizoritvah; med te-
mi sta slovenska krstna uprizori-
tev sodobne drame Teror nemške-
K ga avtorja Ferdinanda von Schira-cha v režiji Eduarda Milerja inpredstava Strahovi Henrika Ibsena
v režiji Igorja Vuka Torbice.
Peter Musevski je bil tudi prejem-
nik nagrade Prešernovega sklada
za leto 2009, in sicer za vrhunske
umetniške presežke v odigranih
vlogah. V utemeljitvi je Mojca
Kreft napisala tudi: “z radostjo
igranja in ustvarjanja vlog, ko v se-
bi išče različne podobe in razgalja
svojo dušo, svoj um in srce ter s
poglobljenimi in izostrenimi po-
gledi dramskega ali filmskega lika,
pa naj bo to Ojdip ali Kralj Lear,
Norec, Sosed ali Edi, do potankosti
razpira svoja občutja, razveseljuje
občinstvo, ki s spremljanjem
življenjskih zgodb uprizorjenih li-
kov z njimi sočustvuje, sodoživlja
njihove usode. To lahko pri občin-
stvu doseže le velik igralec,
kakršen je Musevski”.
“Do sebe je neprizanesljiv, člo-
veško razgaljen v vsaki igralski
upodobitvi posebej. /... / Prav ti-
sto, kar v svojih igralskih kreacijah
zamolči, in način, kako zamolči,
je resnica, podobna oni, ko spre-
govori. Preprosto začuti vrhunske
umetniške presežke: skromnost,
človeško toplino, srečo”.
Leta 2006 mu je Združenje dram-
skih umetnikov (ZDUS) Slovenije
dalo priznanje za igralske dosežke
za vlogi Ojdipusa, tebanskega kral-
ja v Sofoklesovem Kralju Ojdipusu
in Chancea v Gospodu Chanceu
Jerzyja Kosinskega. Leta 2007 je
O poljubčkih in drugih
(začasno) prepovedanih
stvareh
V zavet ju študentskega stanovanja v
Granadi, na varnem pred koronavirusom, ki
je v Španiji dosegel že skoraj tolikšne
razsežnosti kot v Italiji, si včasih krajšam
čas s poslušanjem Radia Trst A, ki me vsaj
za kako uro popelje v domače kraje. Sredi
prejšnjega tedna je bil v eni od oddaj govor
o tem, da začenjajo tudi v neevropskih
državah priporočati omejitev osebnih stikov,
kar  pomeni ,  da se je  t reba izogibat i
objemanju in poljubljanju, pa tudi rokovanju:
sogovornike je najbolje pozdraviti le z
besedami ali z nasmehom, ki je – na srečo!
– skoraj tako nalezljiv kot virusi.
Ko sem poslušala o pomenu socialne
distance v tem času, sem pomislila na
težave, na katere sem naletela ob začetku
svoje Erasmus izmenjave,  ko sem
spoznavala ljudi iz različnih kultur. Pri nas
smo vajeni, da se novi osebi predstavimo z
vljudnim stiskom rok – seveda pa nimajo v
vseh državah iste navade. V Španiji je na
primer v navadi, da se dva že ob prvem
srečanju pozdravita s poljubom na vsako
lice.
Na to vrsto pozdrava se ni tako težko
privaditi, bi mi lahko kdo rekel. Navsezadnje
je tudi marsikje po Italiji razširjena navada
poljubljanja na lica. Vendar se že tu pojavijo
razlike: v Italiji (ali vsaj na Siciliji, od koder
imam izkušnje) je popolnoma običajno, da
si poljuba izmenjata dva moška, v Španiji
pa se to ne dogaja. Študent iz Catanie je
marsikaterega novega prijatelja v Granadi
spravi l  v zadrego, ko ga je v javnosti
pozdravil tako … od blizu.
Na razlikovanje med spoloma pa sem
pozabila tudi jaz,  ko sem ob sel itvi  v
granadsko stanovanje spoznala svojega
najemodajalca. Ko se je ta z rokovanjem
predstavil mojemu sostanovalcu, sem mu
še jaz pomolila roko (najboljši način, da pri
pozdravu ne zgrešiš, je gotovo ta, da slediš
zgledu); on pa se ni zmenil za to in se je
sklonil k meni, da bi me pozdravil s poljubi.
Takrat  sem se spomni la ,  da moj
sostanovalec pač ni ženskega spola in sem
zato sledila napačnemu zgledu – ob tem pa
sem se počutila precej neumno.
Ta pr ipet l ja j  me je
naučil, da sem vsakemu
Špancu al i
Južnoameričanu
namesto iz tegnjene
roke približala lice – in
se nato spet uštela, ko se je eden od naju
najprej nagnil k desnemu, drugi pa k levemu
licu in sva tako tvegala, da bi se trčila s
čelom … ali se nehote poljubila kar na usta.
Zdelo se mi je neverjetno, kako gre lahko
pri tako preprosti gesti toliko stvari narobe.
Vsakič, ko sem se s kom na novo seznanila,
sem začela pozorno spremljati njegove
premike, da bi se gotovo nagnila v pravo
smer in se tako izognila še eni nerodni
situaciji. To pa je delovalo le, dokler si nisem
poljubov prvič izmenjala z Mehičanom: ta
se je sklonil k meni, mi dal poljubček na
desno lice in se nato oddaljil. Prijatelj iz
Kolumbije, ki je stal ob meni in videl, da sem
pričakovala še en poljub, se je ob tem začel
smejati. Razložil mi je, da se v Mehiki, tako
kot  tudi  v  njegovi  rodni  Kolumbij i ,
pozdravljajo z enim samim poljubom. Ko
sem ga obtožila, da to ne more biti res, saj
me je  on vedno pozdravi l  z  dvema
poljuboma, mi je še vedno v smehu povedal,
da je že prevečkrat videl zmedene ali
razočarane obraze Evropejk in se je zato
naučil, da se naše navade razlikujejo.
Zdi se mi, da imam sama zaradi vsega
naštetega raje objeme. Preden nam je virus
vse pokvaril, sem svoje najbližje prijatelje,
ko sem jih srečala, preprosto stisnila k sebi.
Ne da bi razmišljala, kako naj se pri tem
postavim. Ob tem je bilo edino tveganje, s
katerim sem se soočala, to, da bi objem
sprožil vojno žgečkanja – kar se je zadnje
čase dogajalo precej pogosto.
Ko bo karantene konec, bom najverjetneje
vsakega znanca na cesti pozdravila z objemi
in poljubi, ne da bi se ukvarjala s tem, od
kod so in kakšen pozdrav bi od mene
pričakovali. Ko se bomo končno spet srečali,
svojih prijateljev tudi ne bom vrešče rotila,
naj nehajo z žgečkanjem; no, mogoče jih
bom, če bodo kot ponavadi pretiravali s tem,
a veliko verjetneje je, da bomo ob ponovnem
snidenju vsi tako dobre volje, da sploh ne
bomo potrebovali žgečkanja, da bi vsi skupaj
planili v smeh.
Mojca Petaros
Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (3)
Noč
Zelena, zelena žabica
regljá, regljá, regljá:
“Zvezda, zvezda, umakni se,
pošlji nam dežja”!
Ali zvezda govori:
“Potnik je sredi poti,
ako ugasnem, ako ugasnem,
potnik se izgubi”.
In potnik je hodil, hodil
vso noč in našel dom.
In zjutraj je uslišal Bog žabico,
poslal ji je dež in grom.
Prošnja
Noč, razgrni
črna krila,
pridi k meni,
bela vila,
in prinesi
tanke sanje
in prinesi
zlate zvončke
in prinesi
mi bonbončke.
Sanje,
da me deneš vanje,
zvončke
za tenko zvonkljanje,
a bonbončke
za smehljanje.
Srečko Kosovel (1904–1926)
Zakaj tokrat kar dve pesmi? Enostavno, ker
v teh zahtevnih časih prikovanosti na dom
in radikalne omejitve gibanja in socialnih
stikov potrebujemo spodbudo, upanje, tu-
di poezijo. Zame to velja, da vidim svetlo-
bo pred seboj, da zapolnim vsakdanjik, ki
se je razpotegnil, da ne premlevam številk,
nelepih novic, temnih predvidevanj. Tudi
zato sem se odločila, da bom spet vzela v
roke otroške
knjige, ki jih v
velikem števi-
lu premorejo
domače
knjižne police.
Začela sem s
Kosovelovo
knjižico Otrok
s sončnico, ki
je izšla pred
davnimi ose-
mintrideseti-
mi leti pri Mo-
horjevi družbi
v Celju v redni
knjižni zbirki
za leto 1982.
Vsaka knjiga
govori, me na-
govarja. Ta me spominja na nakup v lju-
bljanskem Trubarjevem antikvariatu maja
1998, na leta poučevanja, ko sem dijakin-
jam in dijakom prebirala Kosovelove
otroške pesmi, na srečanje z openskimi
šolarčki, ki sem jim prebrala nekaj pesmi,
spominja me na otroštvo (moje in mojih
otrok, zdaj tudi na vnučko Martino, ki je
ne morem popestovati).
Začnem prebirati pesmi zapovrstjo, eno za
drugo, na glas. Tako začutim ritmičnost in
muzikaličnost verza, teče minuta za minu-
to, tako mineva čas. Drage bralke, dragi
bralci, poskusite tudi vi glasno prebrati,
ne enkrat, večkrat isto pesem, dokler vam
ne pride v uho.
Pesmi povezuje motivika noči, ki je prilju-
bljen pesniški topos ljubezenske in
življenjsko izpovedne lirike. Kosovelu pa
je navdihnila ljubki dvogovor med žabico
in zvezdo in neobičajno prošnjo. Lepota
te otroške poezije je v njeni preprostosti
in zvočnosti. V pesmi Noč je pesniška in-
tenzivnost položena v ponavljanja oziro-
ma stopnjevanje ali geminacijo, denimo v
verzih Zelena, zelena žabica / regljá, regljá,
regljá: /“Zvezda, zvezda, umakni se, /
pošlji nam dežja”! . Druga pesem se začen-
ja z apostrofo: v nagovoru noči in vile iz-
stopa barvni kontrast med črno nočjo in
belo vilo, od katere bi pesnik rad izprosil
vse, kar lahko prežene turobnost in temo.
V željo po tankih sanjah, zvončkih in bon-
bončkih se vpleta pozitivna valenca zlate
barve.
Prikupna otroška pesmica vsebuje elemen-
te za pomiritev, lepo spanje in rahle, pri-
jetne sanje. Tudi brez rime ne gre (npr.
zvončke / bonbončke), niti brez vedrine
smehljanja. Prošnja se dejansko zasuka v
pomirljivo uspavanko. Naj nas v mesecu,
ko se spominjamo Kosovelovega rojstnega
dne 18. marca in praznujemo svetovni dan
poezije 21. marca, pestuje topla misel na
lepe trenutke otroške radoživosti in
sproščenosti, o katerih v tem napetem ob-
dobju sanjamo. Vse bo še dobro.
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
prejel nagrado Staneta Severja za
igralske stvaritve: Točaja/Hudiča v
Strniševih Žabah, Richarda v pred-
stavi Podeželje Martina Crimpa in
Miklavža v Flisarjevem Akvariju.
L. 2010 je prejel nagrado Prešer-
novega sklada za gledališke vloge
Norca v Shakespearovem Kralju
Learu, Jeana v Strindbergovi Go-
spodični Juliji, Jorgena Tesmana v
Ibsenovi drami Hedda Gabler in
Oswalda Koglerja v Prečkanju av-
toceste ali Zgodbi o zlati ribici, pa
tudi za filmske vloge: soseda v fil-
mu Za vedno, poslovneža Viktorja
v filmu Jaz sem iz Titovega Velesa
in Edija v filmu Slovenka. Leta
2018 je bil deležen Borštnikove
nagrade za igro za skupinsko igral-
sko kreacijo v predstavi Naš razred
Tadeusza Slobodzianeka. Petra
Musevskega je vzljubila tudi pu-
blika pred televizijskimi zasloni.
Igral je namreč v nanizanki TV do-
ber dan na POP TV. Zelo so ga ce-
nili tudi v filmskih krogih. Nasto-
pal je v filmih Kruh in mleko
(2001), prvencu režiserja Jana
Cvitkoviča, ki je leta 2001 na med-
narodnem filmskem festivalu v
Benetkah dobil leva prihodnosti,
Rezervni deli (2003), Uglaševanje
(2005), Delo osvobaja (2005), Za
vedno (2008), Slovenka (2009),
Moji, tvoji, najini (2010), Nočno
življenje (2016) in nazadnje v
Košakovem filmu Vsi proti vsem.
Tudi za filmske kreacije je Peter
Musevski prejel vrsto nagrad, npr.
na 11. Filmskem festivalu v Sara-
jevu (2005), na 6. in 8. festivalu
slovenskega filma v Portorožu, le-
ta 2001 je bil razglašen kot naj-
boljši igralec za vlogo v filmu
Kruh in mleko na mednarodnem
festivalu IFF v Bratislavi, l. 2002 je
bil najboljši igralec v istem filmu
na mednarodnem filmskem festi-
valu IFF v Valencii. Istega leta je
bil za vlogo v tem filmu imenovan
Stopov igralec leta una 4. Festivalu
slovenskega filma v Portorožu.
Največkrat je nastopil pod režijsko
roko Damjana Kozoleta in Vinka
Möderndorferja.
Televizijski gledalci so ga nazadnje
kot upravnika zapora z nenavad-
no življenjsko zgodbo lahko
spremljali v nadaljevanki V imenu
ljudstva, ki jo še vedno predvajajo
na TV Slovenija. Njegov soigralec,
Mariborčan Rok Vihar, član SNG
Drama Ljubljana, ki v omenjeni
nadaljevanki igra odvetnika Zalar-
ja, se je na FB poslovil od kolege s
temi besedami: “Dragi moj Peter
Musevski. Neskončno sem te imel
rad. Zbogom, srečno in hvala ti”.
V Prešernovem gledališču Kranj so
svojemu članu namenili te poslo-
vilne misli: “Z bolečino v srcih
sporočamo, da se je od nas poslo-
vil naš Peter.
Počivaj v miru, tvoja človeška to-
plina in tvoje nepozabne vloge
bodo za vedno ostale z nami. Po-
grešali te bomo.
Vsi tvoji iz Prešernovega gledališča
Kranj
Tem toplim besedam se pri-
družujemo tudi vsi tisti, ki smo Pe-
tra Musevskega spoznali na odru
Primorskega dramskega gleda-
lišča, kjer nam je podaril nekaj ze-
lo intenzivnih igralskih kreacij, ob
katerih smo se nasmejali, zamislili
in sočustvovali z liki, ki jih je tako
enkratno upodobil. Hvaležni smo
mu za vse vrhunske umetniške
trenutke, ki nam jih je radodarno
namenil. Zdaj, ko ga ni več, še bolj
cenimo njegovo ustvarjalno delo.
Svoj talent bo morda odslej razda-
jal v neznanem onstranstvu. Tam
naj se spočije njegova duša.
IK
Tržaška26. marca 202010
  Franc Fabec, ob 70-letnici Kmečke zveze
Za ohranitev naše narodne
skupnosti je zemlja pomembna, tako
kot so jezik, šolstvo, kultura in drugo
POGOVOR 
  tanovska organizacija
Kmečka zveza praznuje letos
70-letnico delovanja. Da bi
spoznali dosežke, težave in razvoj-
ne možnosti kmetijstva v obmej-
nem pasu Furlanije Julijske kraji-
ne, smo se pogovorili z njenim
predsednikom Francem Fabcem.
Zaradi izrednih razmer, ki so v vel-
javi, smo se odločili za telefonski
pogovor.
Na začetku za ta čas obvezno
vprašanje. Kako kmetje
doživljate krizo koronavirusa?
Kmetje bomo to krizo občutili ta-
ko kot vsi ostali gospodarstveniki.
Razlika je le v tem, da kmetijska in
živilskopredelovalna industrija ne
bosta zašli v večjo krizo, saj si bodo
ljudje vedno morali nabavljati hra-
no. Zmanjšali bodo verjetno na-
kupe na drugih področjih. Tiste
kmetijske obrate, ki so se usmerili
v turizem, bo pa ta kriza močno
prizadela. Na Krasu bodo negativ-
ne posledice občutila tako kmetij-
ska podjetja, ki svoje pridelke in
storitve ponujajo na krajevnem
tržišču, kot tudi vinogradniki, ki
svoja vina izvažajo po celem svetu.
Čaka nas velika kriza, upati pa mo-
ramo, da ne bo predolgo trajala.
Naša organizacija se je že srečala z
upravitelji Zadružne kraške banke
(ZKB); ti so nam zagotovili, da bo
prišlo do odloga plačevanja obro-
kov posojil, kar bo nedvomno po-
magalo mnogim podjetnikom, da
ne zabredejo v hude težave. Rešil
se je tudi problem zaprtja dvola-
stniških mejnih prehodov in zdaj
je za kmete ob meji lažje. V krizi,
ki je izbruhnila, imamo k sreči
kmetje v primerjavi z drugimi
prednost: delamo namreč na
svežem zraku, lahko hodimo v vi-
nograd ali v gozd in nam ni treba
ostajati zaprti v stanovanjih …
S čim se je vaša organizacija v
70 letih delovanja ukvarjala in
katere rezultate je dosegla?
V primerjavi z ostalimi, v Italiji de-
lujočimi kmetijskimi organizaci-
jami, ima delovanje Kmečke zveze
slovenski predznak. Prepričani
smo namreč, da se bo naša narod-
na skupnost ohranila, če ji bo za-
gotovljena možnost razvoja na
ozemlju, ki ga zgodovinsko nasel-
juje. Zemlja je torej pomembna,
tako kot so jezik, šolstvo, kultura
in drugo. V zasledovanju teh ciljev
se KZ razlikuje od drugih stanov-
skih organizacij.
Ostala prizadevanja in naloge, ki
jih je KZ kot ostale kmetijske orga-
nizacije opravljala v korist kmetov,
so se pa v desetletjih spreminjale.
Naj omenim tu le dolgoletni boj
zoper številne razlastitve, do kate-
rih je prihajalo na Tržaškem, a tudi
na Goriškem. Ali smo s tem kaj do-
segli? Kaj reči? Pomembno je bilo
biti blizu prizadetemu prebival-
stvu, da se je le-to čutilo nekako
zaščiteno in da smo vsaj nekaj pri-
dobili v korist kmetom.
Po drugi strani je KZ v zadnjih 20
letih razvila široko ponudbo sto-
ritev, po katerih sprašujejo kmetij-
ska podjetja. V Italiji in nasploh v
Evropi sta se zakonodaja in biro-
kracija tudi glede kmetov tako po-
večali, da kmetije enostavno ne
morejo delovati brez pomoči zu-
nanjih storitvenih servisov. V to je
KZ investirala veliko energije v
prepričanju, da brez ponudbe zelo
kakovostnega storitvenega servisa
enostavno ne gre. Kmetije se bodo
v še večji meri kot doslej odločale
za članstvo v kmetijskih organiza-
cijah, še predvsem na osnovi ka-
S kovosti servisa storitev, ki ga le-teponujajo. Ta izziv je eden naj-večjih, pred katerimi se zdaj naha-
ja KZ.
Spomniti moram tudi, da je naša
organizacija od ustanovitve dalje
odigrala pomembno vlogo pove-
zovalnega člena med Italijo in Slo-
venijo. Vseskozi smo gojili, tako
kot še danes, zelo dobre odnose z
ministrstvom za kmetijstvo in z
obmejnimi enotami Kmetijsko
gozdarske zbornice Slovenije: v
prvem primeru gre za delo na po-
litični, v drugem pa na posveto-
valni ravni.
Katere so glavne problematike
vašega zdajšnjega delovanja?
Žal občutimo veliko pomanjkanje
ustrezno usposobljenih kadrov, ki
bi lahko prevzeli vodstvena mesta
v naši organizaciji. Znotraj naše
narodne skupnosti iščemo posa-
meznike s primerno pravno-eko-
nomsko in tehnično izobrazbo, ki
bi lahko vodili osebje, a jih ne naj-
demo. Naj navedem zgovoren pri-
mer: nihče se ni prijavil na razpis,
ki je bil tri mesece objavljen v
časopisu, za zaposlitev osebe, ki bi
morala voditi goriški urad KZ. Tu-
di iz ankete, ki jo je pred nedav-
nim izvedel Slovenski raziskovalni
inštitut, je razvidno, da v manjšini
nasploh primanjkujejo vodilni ka-
dri. Žal tisti iz Slovenije, zaradi ne-
poznavanja italijanske stvarnosti,
zakonodaje in predpisov, ne pri-
dejo v poštev. Glede bližnje pri-
hodnosti je naša glavna skrb okre-
piti organizacijsko strukturo z žel-
jo, da bi prišli do vodilnih kadrov.
KZ pozna razmere v kmetijstvu
v sosednjih državah. Ali so obla-
sti v Sloveniji in Avstriji pozor-
nejše kot pri nas do kmetijstva?
Se tamkajšnjim kmetom godi
boljše kot tukajšnjim?
Največje razlike so v birokratskem
sistemu: bodisi Avstrija kot Slove-
nija postavljata svojim kmetom
manj birokratskih ovir. Naj nave-
dem primer čakalne dobe za odo-
britev projekta za ureditev novega
vinograda: na Krasu v Italiji čaka
kmet v povprečju 2 leti, da mu
oblasti prižgejo zeleno luč, v Slo-
veniji čaka pa 2 meseca. Sistem je
pri sosedih veliko bolj agilen kot
pri nas.
Res je pa tudi, da so v Sloveniji na
področju kmetijske politike v pri-
merjavi s FJK veliko bolj pozorni
do goratih in drugih območij z
neugodnimi naravnimi dano-
stmi. Glede na to, da slovenski
kmetje v FJK delamo na tovrstnih
območjih, je razlika pri institucio-
nalni podpori, ki jo doživljamo mi
in kolegi čez mejo, zelo velika.
V čem je pa Italija na kmetij-
skem področju bolj učinkovita
oziroma se boljše loteva proble-
mov? Če bi lahko, katero tu-
kajšnjo pozitivno izkušnjo ali
prijem bi z naše strani prenesli
v matično domovino?
V Italiji, denimo, je zelo dobro raz-
vito v kmetijstvu zadružništvo.
Razpolagamo tudi z nekaterimi
zelo učinkovitimi načini prodaje
kmetijskih pridelkov. Pri tem gre
pa za posamezne iniciative in ne
za sistemske pristope.
KZ ima redne stike s slovenskimi
oblastmi, z Ljubljano. Kako pa
ocenjujete odnose, kar se tiče
reševanja konkretnih problemov
kmetovalcev, z deželnimi obla-
stmi? Ali ste s temi zadovoljni?
Stefano Zannier je zelo razpo-
ložljiv deželni odbornik za kme-
tijstvo. Koliko konkretnih rezulta-
tov bomo kot kmetje iz obmejne-
ga pasu FJK resnično dosegli od
deželnih oblasti, dejansko pa do
zadnjega nihče ne ve. Glede na to,
da smo že poznali odbornike, ki si
v času svojega celotnega mandata
niso vzeli časa za srečanje z nami,
je že dobro, da imamo s sedanjim
vzpostavljen dialog. Ko ga po-
kličemo, odgovori na telefon. Ni
bilo vedno tako.
Kot organizacija imate pa tudi
stike z deželnim vodstvom za
kmetijstvo. Ali so odnosi s tam-
kajšnjimi funkcionarji in oseb-
jem raznih služb tudi dobri?
Kar se tega tiče, je stalna borba. Le-
po bi bilo, ko bi ljudje, ki delajo v
raznih uradih in s katerimi se red-
no srečujemo, bili bolj elastični pri
interpretaciji raznih predpisov in
določil ter v določeni meri razu-
mevajoči do tistih, ki zemljo ob-
delujemo in torej delamo. Upošte-
vati bi namreč morali, da ni lahko
danes kmetovati in s svojim tru-
dom in znojem nekaj pridelati.
Osebe, ki so deset ur dnevno za-
prte v uradu, žal ne razumejo re-
sničnih potreb kmeta in kaj, deni-
mo, zanj predstavlja izpolnitev no-
vega obrazca. Birokrati, ki bi de-
jansko morali podpirati realno go-
spodarstvo, nam pri svojem delu
postavljajo ovire, premostitev ka-
terih terja od nas veliko časa in tru-
da.
Od časa do časa pride v javnost
vest, da KZ sodeluje pri raznih
čezmejnih projektih. Ali se ti
nadaljujejo?
Zdaj čezmejno sodelovanje miru-
je, ker ni objavljenih evropskih
razpisov. Opozoril pa bi na projekt
FARmEAT, pri katerem je bila KZ
vodilni partner, ki je v Benečiji in
Posočju spodbudil razvoj govedo-
reje. Šlo je za uspešno pobudo, ki
je dosegla lepe rezultate.
Kaj pa čezmejno sodelovanje v
Brdih in na Krasu?
Na Krasu so vinogradniki z obeh
strani meje sodelovali pri ovred-
notenju in problemu zaščite tera-
na; KZ je takrat pomagala pri vzpo-
stavljanju stikov z Ljubljano. V
Brdih si pa prizadevamo za ovred-
notenje rebule.
Ali se evropska kmetijska poli-
tika, ki jo določa Bruselj, spre-
minja?
Evropa namenja vedno večjo po-
zornost zelenemu gospodarstvu,
h kateremu spadajo tudi kmetij-
stvo in območja, kakršna so naša.
Tudi tokrat se nam ponuja izziv:
če nam ne uspe zadeve dobro iz-
koristiti, lahko to postane velik
problem. Vzemimo primer zava-
rovanih območij Natura 2000, ki
bi lahko, če bi jih javne uprave ne
interpretirale preveč omejevalno,
predstavljale razvojno priložnost.
Žal pri nas ta območja obravnava-
jo kot naravne rezervate in ne kot
območja, na katerih kmetje lahko
obdelujejo zemljo. Dežela bi mo-
rala spremeniti svoj pogled na ta
območja in pristop k le-tem. Pro-
blem je prisoten že vsaj 15 let. Do-
kler bodo deželni funkcionarji to-
go obravnavali ta vprašanja, bosta
na teh območjih rastla le ruj in ro-
bida. Danes namreč velja, da ti za
vnovično obdelavo površine, ki je
bila nekoč obdelana in nato za-
puščena, morajo oblasti dati sogla-
sje na osnovi predstavitve načrta
geometra, agronoma in kupa pa-
pirjev z upanjem, da ti na koncu
prošnje ne odvrnejo, denimo, za-
radi tam prisotnega gnezda ptice.
Kmetovalcem že vrsto let divjad
povzroča veliko škodo. Stanov-
ske organi-
zacije
večkrat iz-
postavljate,
naj bi bili v
deželnih
uradih bolj
občutljivi
za divjad in
okoljevar-
stvene te-
matike kot
pa za re-
snične pro-
bleme
kmetoval-
cev. Kako ta
problem
rešiti?
Problem se
reši samo z
večjim odstrelom, ki ga pa oblasti
ne dopuščajo. Lahko bi, denimo,
posnemali Slovenijo, kjer škodo,
ki jo povzroča divjad, morajo po
zakonu poravnati lovci. Jasno je
potemtakem, da si lovci ne želijo,
da divjad povzroča škodo. Tudi pri
  Sestra Valentina  
Pogumno moramo prenašati zdajšnje
stanje in moliti za skupno dobro
POGOVOR 
  hudih razmerah, ki jih
prinaša nov virus in ki je
spravil v stisko vse,
predvsem pa starejše, smo se po-
govorili s sestro prednico Valen-
tino, ki deluje pri šolskih sestrah
sv. Frančiška Kristusa Kralja oz. v
provincialni hiši šolskih sester
Tržaške province pri Sv. Ivanu.
Kako doživljate to zapleteno
stanje v zavodu?
Imamo manjše število gostov, ker
nimamo tako velikih prostorov.
Iz zdravstvenega zavoda nas dva-
krat na teden pokličejo za novice
in nas sprašujejo predvsem, ali
ima kdo vročino ali kakšne sim-
ptome. Pred vsem tem smo do-
bile obvestilo, da so obiski pre-
povedani. Prve dni ni bilo težav,
potem pa so začele gospe po-
grešati družino, zdaj so se že sko-
raj vdale, da ne bodo videle
družinskih članov za več časa, kar
ni prav prijetno.
Ob takem lepem vremenu bi ra-
de tudi šle malo na zrak, kar bi
med drugim gotovo pomagalo, a
tega ne smemo dovoliti, ker smo
v drugem nadstropju in tvega-
mo, da na poti do vhoda pride do
kakšnega neprimernega stika. Na
srečo imamo v sobah velika okna
in lahko na ta način izkoristijo
nekaj svežega zraku in sončne
svetlobe. Glede razdalj med njimi
smo začele bolj paziti, a je težko,
ker so navajene biti skupaj,
predvsem v dnevni sobi. Sicer
dokler ni nobenega primera ali
kakšnega simptoma, ni tveganja,
če so blizu. Kot sem povedala,
smo zelo pazljivi.
Verjetno se gospe dolgočasijo,
O kajne?Malo že. Kot sem že bežno ome-nila, so navajene biti v stiku z
družino. Mi imamo res veliko
obiskov družinskih članov, in to
gotovo najbolj pogrešajo in
močno občutijo. Spremljajo do-
godke po televiziji in veliko mo-
lijo ter kot vsi upajo, da se bo to
izredno stanje kmalu končalo.
Ve sestre pa hodite še kam na
teren ali ostajate v zavodu?
Tudi me imamo zelo omejene
premike. Živimo ločeno od varo-
vank in razen zelo nujnih prime-
rov, kot na primer za zdravila, se
ne premaknemo iz hiše. Tako
smo morale prekiniti vse obiske
izven naših prostorov, čeprav so
kakšni starejši tukaj v bližini, ve-
mo, da ne smemo tvegati obiska.
V bistvu nam je to stanje nekoli-
ko spremenilo delo. Za zdaj tudi
nobene druge gospe ne smemo
sprejeti, in če bi kakšna pri nas
ošibela, je ne smemo premakniti
v druge strukture.
Kaj vas najbolj skrbi?
Gotovo okužba. To se je tudi zgo-
dilo v nekaterih domovih za osta-
rele. Če pride do primera okužbe,
potem so v nevarnosti vsi. Tega
se zares najbolj bojimo, zato ima-
mo tudi tako stroge ukrepe. Na
srečo smo se ob prvih znakih do-
bro organizirale in predvsem po-
skrbele za zalogo hrane.
To stanje se bo najbrž in žal še ne-
kaj časa nadaljevalo. V naše kraje
je prišlo pozneje, zato bo verjet-
no višek komaj v naslednjih
dneh. Upamo, da bodo izvedenci
na zdravstvenem področju, ki se
jim moramo v teh časih posebno
zahvaliti, kmalu prišli do kakšne
rešitve. Sem mnenja, da človek že
veliko let “dela proti naravi” in
mora prej ali slej plačati tudi po-
sledice svojega početja. Za konec
bi še povedala, da moramo “ko-
rajžno” reagirati, se vesti po pra-
vilih, in kot je rekel papež, moliti
vsi skupaj za skupno dobro.
MČ
nas, bi lahko bilo tako. Dežela bi
sicer lahko v določenih obdobjih
povečala možnost odstrela. Izred-
ni odstrel s strani kmetov, ki imajo
lovsko dovoljenje, se žal pri nas ne
izvaja.
KZ je deželna organizacija in
deluje na območju, ki ga tradi-
cionalno naseljujejo Slovenci v
FJK. Ali ste kot organizacija za-
dovoljni s tem, kako občinske
uprave in manjšinska politika
obravnavajo vprašanja, ki so
povezana z gospodarskim raz-
vojem ozemlja?
V zadnjih letih je v manjšini opaz-
no rahlo večje zanimanje za kme-
tijstvo. Ne vem, ali je na to vplivala
gospodarska kriza ali dejstvo, da
so mnogi naši kmetje poznani po
celem svetu. To še zdaleč ne po-
meni, da smo zadovoljni s tem, ka-
ko obravnavajo naš sektor. Žal je
kmetijstvo še vedno zadnja točka
na dnevnem redu. Vedno prej go-
vorijo o šolstvu, kulturi, časopisu
in tisku nasploh, gledališču itd.
Želeli bi, da bi bila manjšinska po-
litika še bolj pozorna do kmetij-
skega sektorja, saj njegov razvoj za-
gotavlja obstoj naši skupnosti. Če
na ozemlju, na katerem živi
manjšina, ne bo možnosti za delo,
se bodo mladi izselili, kot se že do-
gaja, in skupnost bo brez prihod-
nosti.
Kar se tiče pozornosti občinskih
uprav do kmetijstva, je pravzaprav
zelo odvisno od posameznih
upraviteljev. Žal v naši manjšini ni
neke politične strategije, ki bi te-
meljila na prepričanju, da predsta-
vljata kmetijstvo in ovrednotenje
ozemlja razvojno priložnost. Te
politike pri nas še ni.
Čeprav se ponekod mladi
vračajo k zemlji, se je število lju-
di, ki se v Italiji ukvarjajo s kme-
tijstvom, v desetletjih drastično
zmanjšalo. V nasprotju s tem je
še vedno več stanovskih orga-
nizacij, ki predstavljajo kmete,
ki so pa nastale, ko je bila
država še pretežno agrarna. Ali
je ta sistem vzdržen?
Kot sem že povedal, kmete danes,
ko se včlanijo v stanovsko organi-
zacijo, ne zanima politična iden-
titeta le-teh. Odločajo se v prvi
vrsti na podlagi kakovosti servisa
storitev, ki ga te ponujajo. Lepo bi
bilo, ko bi v Italiji sledili franco-
skemu, slovenskemu ali avstrijske-
mu načinu reševanja kmetijskih
vprašanj. V teh državah delujejo
namreč kmetijsko-gozdarske zbor-
nice. Gre za predstavniška telesa,
v katera kmetovalci izvolijo svoje
predstavnike, ki se nato dogovar-
jajo z vladami držav in dežel za
rešitev raznih problemov, ki se
tičejo kmetijskega sektorja. Orga-
nizacijski sistem teh zbornic, ki
imajo seveda tudi svoje usposo-
bljene službe in tehnične urade,
ki so kmetom v stalno pomoč pri
delu, je veliko bolj učinkovit v pri-
merjavi s štirimi krovnimi stanov-
skimi organizacijami kmetov, ko-
likor jih poznamo v Italiji. Glede
tega žal zaostajamo za razvitejšim
delom Evrope.
Praznovanje okroglih jubilejev
služi tudi za pogled naprej. Pred
katerimi izzivi je kmetijstvo v
obmejnem pasu FJK?
Če bodo javne uprave razumele,
da kmetijstvo lahko predstavlja ne-
ko zelo perspektivno ekonomsko
dejavnost, ki v sozvočju z naravo
skrbi za urejeno podobo krajine,
se bo situacija izboljšala. Naj
spomnim, da so vsi rezultati, do-
slej doseženi na kmetijskem po-
dročju, izključno odraz dela in tru-
da posameznih kmetovalcev. Če
javne uprave ne bodo spremenile
svojega odnosa in pristopa, bomo
ostali pri istem.
Matej Caharija
Tržaška 26. marca 2020 11
  Duhovnik Alessandro Amodeo, direktor tržaške Karitas
“Kljub hudim razmeram pri škofijski Karitas
nismo ukinili nobene storitve in projekta”
POGOVOR 
  a Novi glas smo se po tele-
fonu povezali z g. Alessan-
drom Amodeom, direktor-
jem tržaške Karitas, ki je z nami
delil nekaj misli in izjav o da-
našnjih hudih časih. Klic je bil
kratek, saj nam je povedal, da so
dnevi zelo naporni in skoraj ne-
skončni.
“Pozdravljeni! Živel Bog! ”, je od-
govoril po slovensko na klic.
“Hvala, da se pri Novem glasu
vedno spomnite na našo real-
nost! ”
Hvala vam za dragocen čas, ki
ste nam ga namenili, prav go-
tovo imate kar intenzivne dne-
ve. Kako doživljate pri Karitas
to delikatno situacijo?
Ja, dnevi so res intenzivni. Pri
škofijski Karitas nismo ukinili
nobene storitve in projekta, na-
daljujemo vse s polno paro. Za-
radi izrednega stanja smo seveda
bistveno spremenili način dela.
Že od 23. februarja imamo za-
prto menzo, to pa ne pomeni, da
smo zaprli kuhinjo! Osebam, ki
prihajajo k nam in potrebujejo
obrok, nudimo monoporcije
(kot neke vrste catering); hrano
Z potem pojedo drugje. Vse sevedapoteka ob varnostni razdalji. Ta-ko imenovan “center za po-
slušanje” (centro di ascolto) je
redno odprt, prej smo imeli ure-
jeno čakalnico, zdaj pa osebe
sprejemamo posamič. Stanje za
naše socialne delavce seveda ni
enostavno. Vsi imajo namreč
družino, ki jih čaka doma, in mo-
rajo biti zato še bolj pazljivi na
vse.
Linija naše Cerkve je vsekakor bi-
ti čim bolj prisotni na terenu v
teh hudih in negotovih časih, za-
Poslovil se je Edvard Krapež, družbeni in politični delavec
Bil je pokončen, zaveden,
vsestransko dejaven Slovenec
  sredo, 18. marca 2020,
popoldne je v tržaški bol-
nišnici za posledicami
hude in neozdravljive bolezni
umrl Edvard Krapež, znan
družbeni in politični delavec, de-
javen član pri Društvu slovenskih
čebelarjev, angažiran v stranki
Slovenska skupnost.
Rodil se je na Vipavskem; 1. juni-
ja letos bi dopolnil 74 let. Večji
del svojega življenja je preživel
pri Sv. Ivanu, kjer je bil zelo cen-
jen tako med slovenskim kot ita-
lijanskim prebivalstvom, saj sta
ga vedno zanimali zgodovina in
problematika krajevnega ob-
močja. Po poklicu je bil pekar in
ta poklic je opravljal do upoko-
V jitve.Osebno sem Edvarda spoznal
proti koncu devetdesetih let
prejšnjega stoletja, ko sem se ak-
tivno vključil v stranko Sloven-
ska skupnost, v kateri je pokojnik
deloval že vrsto let in bil izvoljen
v rajonski svet. Ko sem bil leta
2001 izvoljen v mestni rajonski
svet, so mi prav politične in
upravne izkušnje Edvarda in dru-
gih že aktivnih rajonskih svetni-
kov, od Aleksandra Furlana, Ser-
gija Petarosa do Borisa Slame, bi-
le v veliko pomoč in oporo.
Prijateljske niti so se še bolj sple-
tle, ko sem bil leta 2006 izvoljen
v tržaški občinski svet. Ob vsa-
kem občinskem sklepu je Edvard
vprašal za mnenje. To njegovo za-
nimanje je bilo še bolj živo v ob-
dobju uprave župana Cosolinija,
ko sem predsedoval finančni ko-
VIRUSNI  STRAH
Zlovešče ta stvarca
strahove prebuja,
utaplja človeka v skrbi.
Ura tiktaka, dneve nam šteje,
teden za tednom beži,
človeku ta stvarca življenje kroji.
Visoko na nebu sonce žari.
V zalivu tam mesto zaprto stoji.
Življenje zamrlo vse je povsod.
V kunturi obzorja iz dneva v dan, 
vzhaja, zahaja obla žareča,
žarke utaplja v gladino morja.
Nebogljeno človek rešitve zdaj čaka,
da virus ta umiri
Gospod !   
In spet sonce bo zasijalo,
ogrelo ozračje, splahnilo skrbi.
Bo pomlad vesela spet zacvetela.
Žgolenje bo ptičje naravo budilo,
lepoto njeno krasilo. 
Bistrilo človeku pogled v čudni ta svet,
Pavel Vidau
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel: za
slovenske misijonarje: N. N. 20 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
to vztrajamo in gremo naprej po
začrtani poti. Dne 18. marca,
kljub vsem prepovedim, je “cen-
ter za poslušanje” sprejel kar 20
oseb, kar ni malo.
Kje oz. kdaj občutite največ
težav?
Kot veste, imamo veliko oseb v
sprejemnih hišah in ena izmed
največjih težav
je se držati za-
konskih določil,
ki se večkrat
spreminjajo in
poudarjajo, da
je prepovedano
premikanje lju-
di. A mi mora-
mo nositi hrano
tem ljudem; to
zahteva kar veli-
ko organizacijo,
saj moramo kri-
ti sedem spre-
jemnih hiš in
številna stanovanja.
V sodelovanju z Občino Trst po-
teka tudi projekt “Emergenza
freddo” (nevarnost podhladitve),
ki pomaga ljudem, ki živijo na ce-
sti. Lahko sami razumete, da je v
takih zapletenih časih še težje
preskrbeti streho nad glavo tem
ljudem. Glede tega se moramo
zahvaliti zdravstvenemu zavodu,
ki nam je priskočil na pomoč in
z osebjem poskrbi za zdravniški
pregled teh nesrečnežev ter zago-
tovi, kolikor je seveda možno, da
nimajo simptomov virusa. Za
zdaj, hvala Bogu, nimamo nobe-
nega primera okužbe, ne med
prosilci ne med operativnimi de-
lavci.
Socialni delavci opravljajo v
teh časih izredno dragoceno
delo …
Res se jim moram iz srca zahvali-
ti. Opažamo, da so vsi v skrbeh,
kar je povsem normalno, vztraj-
nost, volja in čut, ki ga imajo za
to poslanstvo, pa jim niso zman-
jkali. Zelo smo previdni in
spoštujemo vse ukrepe, ki smo
jih dobili od ministrstva, zdrav-
niškega osebja in tudi od odgo-
vornih za varnost. V vseh stav-
bah smo oskrbeli za zdravstvene
pripomočke, kot so npr. dezin-
fekcijsko alkoholno milo, maske,
rokavice, in za redno sanifikacijo
prostorov. Vse to smo že delali tu-
di prej, a zdaj smo pri tem še bolj
pozorni.
Kako je pa z migranti?
V mesto jih zdaj prihaja manj.
Zakaj? Ker je cilj migrantov Lom-
bardija, ta pa je zaprla dostop. To
pomeni, da se je tudi pot, ki jo
opravljajo, zaustavila. Večji pro-
blem bo nastal, ko se reši zdrav-
stvena kriza. Takrat bo prišel zo-
pet velik naval, ker se zdaj mi-
granti nabirajo med Bosno in
Srbijo, ker je pot prekinjena.
Se zavedajo, kaj se dogaja?
Rekel bi, da ja. Tudi oni občutijo
to izredno stanje in se zavedajo,
kaj se dogaja, saj prav tako kot mi
imajo sodobne tehnološke na-
prave, s katerimi imamo dostop
do vseh informacij. Tudi pri
spoštovanju navodil ne prihaja
do težav, govorim predvsem o
tem, kar se tiče Karitas, kjer lahko
to opažam. Vsi migranti se strogo
držijo pravil. Problem je pri brez-
domcih, ker ni dovolj sprejem-
nih prostorov. Oni razumejo, da
nekako ne bi smeli biti na cestah,
a nimajo alternativ, ne vedo,
kam bi šli, ker nimajo doma.
Na koncu bi vas prosil za spod-
budno misel...
Glejte, Bog nam je vedno pravil,
da je treba moliti. Vem, da so
težki časi in dosti vernikov po-
greša skupno molitev, ker ni li-
turgije. Rad bi spomnil, da je tudi
osebna molitev prav tako močna,
in vernikom povem, da v našem
mestu cerkve niso zaprte.
Nadškof je odločil, da so odprte,
tudi če ljudje ne smejo z doma;
odprto cerkev lahko nekateri vi-
dijo kar z domačega okna ali jo
vidi, kdor gre bežno mimo nje.
To daja vtis, da so vrata in srce
Boga vedno z nami in da ne sme-
mo izgubiti upanja. Zdaj je ned-
vomno težko in zapleteno, a
vseeno bom končal z ironičnim
stavkom in pozivom, ki ga
večkrat slišimo zadnje čase. Naši
dedje in predniki so morali v voj-
no in so doživeli res hude čase,
nas pa prosijo, da se v tej “vojni”
proti virusu borimo z domačega
kavča. Mislim, da nam je kljub
nesreči šlo vseeno bolje, kajne?
Prav gotovo. Hvala za pogo-
vor!
Hvala vam. Nasvidenje!
Matevž Čotar
misiji. Takrat sva se srečevala in
pogovarjala glede proračunov in
rebalansov. Edvard je vedno pri-
pravil tiste popravke, ki so bili v
tesni povezavi z njegovim ob-
močjem. Spominjam se, s
kakšno vnemo za zgodovino svo-
jega okraja je predstavil takratne-
mu odborniku za javna dela An-
dreu Daprettu načrt o postavitvi
lesenega kipa v spomin na pro-
dajalko mušljev; projekt se je tudi
uresničil. Ta kip stoji prav na
krožišču. Žal, ostaja pa neure-
sničen načrt, da bi zelenico ob
začetku lonjerske ceste poimeno-
vali po krajevni kulturni delavki
Marici Nadlišek Bartol. Načrt je
sprejela in financirala prejšnja
uprava, a zdajšnja je vso zadevo
zamrznila. Upam pa, da bomo
lahko še to izpeljali, prav v spo-
min na Edvarda.
Ko sem ga lansko jesen poklical
po telefonu prav zaradi poprav-
kov k občinskemu proračunu, mi
je z nekoliko žalostnim glasom
sporočil, da je v bolnišnici. Sploh
si nisem mislil, da ga je prizadela
zahrbtna bolezen. Pred skoraj ni-
ti mesecem dni sem se pogovar-
jal z njim glede dvojezičnih
kažipotov pri Lonjerju in na
vpadnicah pri Katinari. Do zad-
njega, dokler mu moči niso po-
jenjale, je aktivno deloval tako v
političnem življenju kot tudi pri
svetoivanskih kulturnih društvih
in seveda pri tamkajšnji sloven-
ski verski skupnosti.
Pogrešali bomo njegovo po-
končno in zavedno držo Sloven-
ca in velikega poznavalca zgodo-
vine krajevnega območja. Z njim
je odšel tudi eden od starostov v
stranki SSk in izvoljenih telesih.
Stranka ga bo ohranila v spoštlji-
vem in trajnem spominu, svoj-
cem naj gredo izrazi iskrenega
sožalja.
Igor Švab
Glasbeni podvig združenih glasbenikov openske župnije sv. Jerneja
Pod farnim zvonom
   D lahko primerja-
mo z mozaikom,
kjer vsaka vokalna,
instrumentalna in zborovska
skladba ustvarja podobo pove-
zovanja, zvočnega in vokalnega
prelivanja v čudovito celoto, ta-
ko da poslušalec zazna dragoce-
nost skupnega dela, ki je na zbo-
rovskem področju izjemnega
pomena”, tako piše župnik
Franc Pohajač o najnovejšem di-
skografskem projektu združenih
glasbenikov openske župnije sv.
Jerneja. Mešani cerkveni zbor,
moški zbor Stane Malič, organi-
sti in solisti, ki sooblikujejo cer-
kvene in druge praznike, so
namreč združili moči za razno-
lik program, ki je v določenem
smislu portret razvejene glasbe-
ne dejavnosti v župnijski skup-
nosti.
Prva polovica programa je na-
menjena solistom, s skladbami
iz slovenske in evropske glasbe-
ne zakladnice, ki zvenijo v open-
ski cerkvi ob prazničnih in kon-
certnih priložnostih. Solopevki
“C sta članici cerkvenega zbora spoklicno umetniško izobrazbo:Marta Fabris je prepoznaven glas
domače glasbene scene, od so-
dobnega “klasičnega” repertoar-
ja do ponarodelih pesmi, Mojca
Milič je sopranistka (nastopila je
tudi v nekaterih uspešnih ope-
retnih uprizoritvah v Gorici), ki
poučuje solopetje na Glasbeni
matici. Pri izvedbah sodelujeta
oba stalna organista openske
cerkve, Vinko Skerlavaj, ki je tu-
di glavni pobudnik uresničitve
tega diskografskega projekta, in
David Lenisa, ki praznuje dvajset
let orglanja (in ravno v teh dneh
tudi 60. rojstni dan). “Gostujoča
glasbenika” na CD-ju sta že stal-
na sooblikovalca glasbenih pro-
jektov openskih pevcev: troben-
tačica Živa Komar, ki igra v sim-
foničnem orkestru RTV Sloveni-
je, in klarinetist Marko Štoka, ki
ob sodelovanju pri raznih god-
bah je tudi profesor klarineta in
saksofona na Glasbeni matici.
Drugi del CD-ja je zborovski in
obsega več prvič posnetkih
skladb: Mašo za zbor in enogla-
sno petje Ubalda Vrabca in Tri
Prešernove pesmi Walterja Lo
Nigra. Vrabčeva Maša je nastala
v sedemdesetih letih, da bi v
skladu z navodili drugega vati-
kanskega koncila poudarila upo-
rabo narodnega jezika in ljudsko
petje. Ob izvedbah mešanega
cerkvenega zbora, ki je posnel iz-
bor nabožnih skladb za nov CD,
program dopolnjujejo posnetki
s preteklih nastopov moškega
zbora Stane Malič, s skladbami
po ljudskih motivih Kanalske
doline, Benečije, Goriške in
Tržaške v uglasbitvah Merkuja,
Qualizze, Bratuža in drugih av-
torjev tega področja. Zbore na
posnetkih vodijo Janko Ban (ki
je uredil tudi dvojezično
knjižico CD-ja), Mirko Ferlan in
Walter Lo Nigro. Koordinacijo
celotnega projekta pa sta vodila
Berta Vremec in Vinko Skerlavaj.
Delovna ekipa je črpala iz do-
mačih vrst tudi avtorico grafične
podobe CD-ja, mlado Veroniko
Skerlavaj, ki v zelo izčiščeni obli-
ki prikazuje zvonik openske cer-
kve, saj CD nosi naslov Pod far-
nim zvonom sv. Jerneja.
PAL
Aktualno26. marca 202012
Uresničile so se mi otroške sanje
Pot k staroselcem v perujski
deževni pragozd (1)
  ikoli si ne bi mislila, da
se mi bodo kdaj
uresničile otroške sanje.
Za “Indijance” me je navdušil
tata in še danes hranim njegovi
knjigi Los Incas (Arturo
Capdevilla, 1947) in La
civilización azteca (Cordova
Iturburu, 1944). K srcu so mi
prirasli predvsem
severnoameriški staroselci. K
temu so najbrž prispevale
knjige Karla Mayja. Povest Sajo
in njena bobra (Grey Owl,
1979) sem prebrala večkrat.
Vedno me je zanimalo tudi,
kako živijo ljudstva v
amazonskem deževnem
pragozdu. Zdela so se mi
skrivnostna, odmaknjena,
predvsem pa eno z naravo.
Nekaj tega sem našla v knjigi
Kumeuaua, sin pragozda (1957),
ki jo je za otroke napisal
antropolog Tibor Sekelj.
Med prostovoljnim delom v
Beninu je v moj elektronski
poštni nabiralnik prišlo vabilo
društva Operando. Pripravljajo
misijonsko potovanje v
amazonski deževni pragozd, k
staroselskim skupnostim. Se jim
želim pridružiti? Seveda sem se
N v trenutku prijavila.Tako sem konec lanskega aprilaskupaj s štirimi sopotnicami
odpotovala. Iz Ljubljane v
Benetke, nato v Madrid in z
nočnim letom v Limo.
Prispele smo okrog petih
zjutraj. Čeprav je nebo nad
Limo vedno sivo in oblačno, tu
nikoli ne dežuje. S taksijem smo
se odpeljale v četrt Magdalena,
kjer smo bile nekaj dni gostje v
samostanu klaretincev. Ta verski
red je leta 1849 ustanovil Anton
Maria Claret, največja osebnost
Cerkve v Španiji 19. stoletja.
Njihove skupnosti so danes v
več kot 50 državah po vsem
svetu. Klaretinci so misijonarji,
ki se posvečajo predvsem vzgoji
mladine. V Peruju so prisotni že
sto let. Patri iz Magdalene
živahno večerno življenje v
Limi tu in tam popestrijo z
uličnimi misijoni. Ljudje jih
spoštujejo in imajo radi, saj so
vedno pripravljeni pomagati.
Skupnost, ki nas je gostila, je
mednarodna. Najstarejši in
edini beli pater je Španec. Kljub
visoki starosti še vedno dela po
svojih močeh. Živahni in
nasmejani pater Joseph
Kalakkal je po rodu iz Indije. Že
14 let je misijonar v Peruju.
Pravi, da je zaljubljen v Peru in
da bi rad tukaj umrl. Tudi Selva
Khumar je Indijec, vsi ostali pa
prihajajo iz različnih držav
Afrike, Azije in Latinske
Amerike. Mladi pater Carmelo
iz Kolumbije in pater Joseph sta
nam s sliko in besedo
predstavila način življenja
domorodnih ljudstev, njihov
duhovni svet in najbolj pereče
probleme amazonskega
področja.
Po več kot enem dnevu
potovanja se priležeta malo
počitka in topla hrana seveda
tudi. Za patre kuha majhna,
drobna stara ženička, tako
prijazna in dobrotljiva, da te
gane skoraj do solz. Pravi, da
razume vse ljudi, če jih le
pogleda v oči. Za patre reče, da
so čudoviti ljudje in da zanje
skrbi z veseljem in ljubeznijo,
kot bi bili njeni sinovi. Pokaže
na svojo obleko in pove, kje vse
ima všite skrite žepe, kamor
spravi denar, ko gre v mesto po
opravkih ali nakupih. V Limi
namreč veliko kradejo.
Kljub temu se brez skrbi in v
pričakovanje vsega novega
radovedno odpravimo na ogled
mesta, saj je z nami pater
Joseph. Mimogrede, še nikoli
nisem srečala duhovnika, ki bi
bolj potrpežljivo spremljal
skupino žensk po trgovinah z
oblekami. Ko pa končno le
pridemo do “indijanske” tržnice
s spominki, nas nauči tudi,
kako barantati. Za gringos y
gringas je namreč začetna cena
nekam visoka celo v butikih, ne
samo na tržnici. Ko vidijo, da
smo bele, trgovci hitro povedo
ceno v dolarjih. Ko povem, da
smo gringas europeas, so
najprej malo začudeni, nato se
nasmehnejo in hitro izračunajo
še ceno v evrih. Čeprav
plačujemo v njihovih solesih, je
le dobro vedeti, za koliko smo
izpraznile žepe. Odpravimo se
še na pokrito tržnico, kjer
prodajajo čisto vse, raznovrstno
sadje, avokado, grozdje, svežo
in vloženo zelenjavo, ribe,
meso, že pripravljeno hrano,
oreščke, orehe, mandlje, olje, pa
tudi oblačila, čistila, metle,
torbe. Na vogalu ulice je nekaj
improviziranih polic s
knjigami, ki jih prodaja starejši
gospod. Odkrijem španski
prevod enega od del Milana
Kundere, pa tudi Dnevnik Ane
Frank. S seboj pa odnesem
nekaj zbirk perujskih ljudskih
pravljic. Kupiti moramo še
priročne nahrbtnike, saj si z
našimi kovčki na kolesih na
poti v pragozd ne moremo kaj
dosti pomagati.
/ dalje
Špela Pahor
Zanimiv podvig madžarskih gledaliških ustvarjalcev 
“Gledališče v karanteni” po spletu
oddaja predstavo o apokalipsi
  ot je poročala RTV
Slovenija, si je skupina
madžarskih igralcev
omislila prvo “gledališče v
karanteni”. Po Facebooku
predvaja predstavo, katere
premiera je bila pred kratkim,
o moškem in ženski, ki se
morata v svetu po jedrski
katastrofi privaditi novemu
okolju - zaklonišču in družbi:
imata namreč le drug
drugega.
Kot pri nas so tudi na
Madžarskem zaprta vsa
gledališča, kinodvorane in
drugi prostori kulturnih
prireditev.
Predstavo Po koncu (After the
End) britanskega dramaturga
Dennisa Kellyja so prvič v
živo predvajali na dan, ko je
Madžarska zaprla vse svoje
meje pred tujci in prekinila
šolski pouk po vsej državi.
Predstava “o psiholoških
igricah, ki jih začenjamo, ko
nimamo drugega ventila za
svoje frustracije”, ima v
zdajšnjih okoliščinah srhljivo
aktualen podton. Režiser
Laszlo Magacs upa, da bodo
ljudje ob uprizoritvi lahko
K “razmišljali o svojemtrenutnem položaju”.Ideja se mu je utrnila, ko so
madžarska gledališča v imenu
preprečevanja širjenja
koronavirusa zaprla svoja
vrata. Prostore si je gledališče
uredilo na ladji Trip, nekoč
priljubljenem kulturnem
prizorišču na reki Donavi.
Danes ladja sameva. “Za kaj
gre v predstavi? Umetnost
nam ponuja... zgled, ko
razmišljamo o svojih lastnih
življenjih. Predstava Po koncu
je zgodba o interakciji med
dvema človekoma, ki morata
sobivati v zaprtem prostoru”.
“Načenjamo vprašanja
strpnosti, pozornosti do
bližnjega, frustracij, ki izvirajo
iz zaprtosti v majhnem
prostoru, psiholoških igric, v
katere se ljudje spuščajo, ko
nimajo drugega ventila za
svoje frustracije”.
Predstavo o uradnici Louise,
ki se v zaklonišču znajde s
sodelavcem z drugega
oddelka, sta oba glavna
igralca skupaj uprizarjala že
leta 2008. Po 12 letih jo spet
igrata, a v njej osvetljujeta
Krasna zamisel, ki so jo osvojili tudi slovenski glasbeniki   
Glasba z balkonov
  teh časih, ko nas je
novi virus priklenil
na domače stene in s
tesnobo v srcu spremljamo
novice o širjenju epidemije
koronavirusa, za katerega
ni še primernega zdravila
ali cepiva, so se Italijani, ki
jim je glasba, posebno na
jugu, položena v zibelko,
domislili, da bi peli ali igra-
li na domačih balkonih.
Glasba s svojo univerzalno
govorico tako spet združuje
ljudi in preganja iz njih
strah. Z njo se čutijo vsi po-
vezani med sabo, čeprav je
vsak na svojem domu. To
italijansko zamisel so osvo-
jile tudi druge države, med
njimi je tudi Slovenija. Jav-
ni sklad RS za kulturne de-
javnosti se je pridružil slo-
venskim glasbenikom, ki
pozivajo ljudi k skupnemu
petju in igranju na glasbila.
Če nimajo inštrumentov,
jih vabijo, naj uporabijo ra-
zlična ropotala ali pa naj
enostavno zapojejo in tako
pristopijo k skupnemu pet-
ju in muziciranju po vseh
krajih v Sloveniji. “Glasba
združuje, človeka navda s
pozitivnimi čustvi in upan-
jem, zato si lepšajmo te ne-
V gotove dni in lajšajmo sti-ske s spontano pesmijo”,menijo v JSKD. Tako gla-
sbeno doživetje se je v Slo-
veniji prvič zgodilo v ne-
deljo, 15. marca, ob 18. uri.
Marsikdo je stopil na do-
mači balkon ali kar ob ok-
nu zapel ali kaj zaigral. Ker
je prvi poskus izredno lepo
uspel, odzvalo se je never-
jetno število poklicnih in
ljubiteljskih ustvarjalcev, se
je glasba z balkonov oglasi-
la tudi v nedeljo, 22. mar-
ca, ob 17. uri.
“Kakršnakoli skupinska de-
javnost, četudi 'na daljavo'
– od ene do druge hiše, od
enega do drugega okna in
balkona ali s posnetki prek
socialnih omrežij in medi-
jev – nas lahko poveže na
poseben način in zmanjša
občutek osamljenosti ter
nemoči”, tako idejo sloven-
skih glasbenikov in ljubi-
teljskih ustvarjalcev k skup-
nemu petju in muziciranju
s svojih domov pozdravlja-
jo tudi v Javnem skladu RS
za kulturne dejavnosti
(JSKD). Dejan Tamše, tolka-
lec in umetniški direktor
BUMfesta, eden od tistih,
ki so prenesli italijansko za-
misel muziciranja na balko-
nih na slovenska tla, pravi:
“Glasbeniki za svoje ustvar-
janje potrebujemo oder, ki
ga zdaj, ko smo 'priklenje-
ni' na domove, pogrešamo.
Igranje na domačih balko-
nih in ob oknih pa ima v
okoliščinah, v katerih smo
se znašli, pomembno
čustveno dimenzijo in lah-
ko vsaj za nekaj trenutkov
preusmeri misli, ki so v teh
dneh osredotočene na raz-
mere, povezane s koronavi-
rusom”. Ob tem je tudi de-
jal, da so si tolkalci v
bližini zadali smernice, da
bodo igrali enak tempo.
“Če se že ne družimo, bo-
mo vsaj povezani v enakem
tempu”, je zatrdil. Da gla-
sba neposredno vpliva na
povečanje količine protite-
les in zmanjšuje stres, s tem
pa izboljša počutje in krepi
imunski sistem, utemeljuje-
jo številne tuje in domače
znanstvene publikacije. Za-
to je v času ukrepov zaradi
širjenja novega koronaviru-
sa dobrodošla, celo nepo-
grešljiva, so prepričani vsi
tisti, ki so sprejeli povabilo
Glasbe z balkonov.
IK
povsem različne odtenke.
“Uspešna mlada ženska se
znajde v položaju, nad
katerim nima nobenega
nadzora”, je o svojem liku
povedala Annamaria Lang.
Ustvarjalci predstave se
sprašujejo, “koliko smo se
ljudje sposobni prilagoditi,
kako fleksibilni smo in kako
težko je ohraniti razumno
presojanje”.
Režiser Magacs poudarja, da
njegova skupina ne krši
nobenih priporočil o
karanteni, in se zavezuje, da
bodo oddajali, dokler bo le
mogoče. Njihov naslednji
podvig bo odrska postavitev
Kuge, kultnega
eksistencialističnega romana,
ki ga je Albert Camus napisal
leta 1947. V današnjih
razmerah je to zelo aktualna
zgodba: pripoved o alžirskem
mestu v karanteni, ki se je
znašlo v primežu kuge
(Verjetno se je pod to
Camusovo metaforo skrivala
ponazoritev Francije pod
nemško-nacistično
okupacijo).
IK
Imenovanje novega
generalnega tajnika
Slovenske karitas
  lovenski škofje so 13.
marca 2020 za obdob-
je treh let imenovali
Petra Tomažiča za novega
generalnega tajnika Slo-
venske karitas (od 14. mar-
ca 2020 do 2. januarja
2023).
Dosedanji generalni tajnik
mag. Cveto Uršič je svoj
mandat prekinil zaradi
imenovanja za državnega
sekretarja na Ministrstvu
za delo, družino in social-
ne zadeve. Slovenski škofje
se mag. Uršiču najlepše
zahvaljujejo za opravljeno
delo na področju karitativ-
nosti v Sloveniji ter nove-
S
mu generalnemu tajniku
Slovenske karitas Petru To-
mažiču želijo obilo blago-
slova pri delu.
Aprilska številka Števerjanskega vestnika bo zaradi izrednih
razmer objavljena samo v digitalni obliki. Ukrepi za zajezi-
tev okužbe s koronavirusom so prizadeli delovanje vseh
društev, tudi števerjanskega društva F. B. Sedej. Kljub temu
pa so se člani uredništva Števerjanskega vestnika, ki so pri-
prave na aprilsko izdajo začeli že pred časom, odločili, da
glasilo, ki prinaša novice iz briške vasi, vseeno pripravijo.
Vestnika, ki bo izšel z istim obsegom kot ponavadi, pa na-
ročniki ne bodo dobili na dom. Vsi, ki bi ga vseeno radi pre-
listali, bodo to lahko storili preko spletne strani društva Se-
dej (www. sedej. org). Vestnik bo dostopen od prihodnjega
četrtka, 26. marca, na omenjeni spletni strani v razdelku
“Vestnik”, seveda brezplačno, in na družbenih omrežjih
društva Sedej. Aprilska številka vestnika prinaša tudi drugo
novost: glasilo je dobilo novo platnico. Krasi jo fotografija
števerjanskih gričev, ki jo je posnela Rebeka Bernetič, plat-
nico je grafično oblikovala Petra Ciglič. Uredništvo Štever-
janskega vestnika poziva vse svoje zveste bralce, vabi pa se-
veda tudi nove, naj Vestniku sledijo tudi v digitalni obliki.
Berite Števerjanski vestnik!
Slovenija 26. marca 2020 13
Vojska naj bi policiji pomagala varovati naše meje, ki so tudi evropske
Državo in javno življenje usmerjata
in nadzorujeta državni zbor in vlada!
  udi v Sloveniji so raz-
mere zaradi koronavi-
rusa, ki ogroža vse lju-
di in je nevaren za življenje,
zelo zapletene, saj so vred-
note našega duha in bivanja
ali odpravljene ali pa mora-
jo delovati skladno s politi-
ko in ukrepi parlamenta in
vlade. Toda zgodilo se je ti-
sto, kar upočasnjuje napore
za zaustavitev naraščanja
smrtno nevarnih okužb in
odpravljanje drugih posle-
dic virusa. Namesto da bi
politika delovala enotno v
teh kriznih časih, se njen
del bolj kot s tveganji in ne-
varnostmi virusa ukvarja s
klevetanji in gonjo proti no-
vi vladi. Sodeč po prispev-
kih prevladujočih medijev,
tudi javne RTV Slovenija in
komercialne POP TV, nasta-
ja prepričanje, da je sloven-
ski državi tudi zdaj bolj ne-
varen Janez Janša s svojo
vlado, kot pa so to, denimo,
klici na pomoč zaradi viru-
sa.
Na razmere in vzdušje v
državi se je z nagovorom
državljanom in državljan-
kam odzval predsednik vla-
de Janez Janša. V pomirlji-
vem slogu, kakršnega pri
njem doslej nismo bili vaje-
ni, je navajal in dokazoval
svoje teze, izkušnje in ugo-
tovitve. “Pandemija korona-
virusa je spremenila svet. Že
danes je marsikaj drugače,
kot smo bili navajeni, in ju-
tri bo ta razlika še večja.
Časa krize ni mogoče izme-
riti, zagotovo pa ne govorim
o dnevih, temveč najmanj o
tednih in mesecih. A če bo-
mo res storili vse, kar je po-
trebno, potem bomo nevar-
nost virusa v vsakem prime-
ru uspešno premagali in za-
to bomo nekoč spet nor-
T malno živeli naprej.Vse od razglasitve naše ne-odvisnosti in od vojne za
Slovenijo nismo bili v
težjem položaju. Nevarnost
je večja kot v običajni kla-
sični vojni. Dokler ne bo na
voljo cepiva, je naša edina
možnost upočasnitev širjen-
ja virusa. Zato smo v bitki s
časom. Navadno imajo no-
ve vlade na voljo sto dni, da
se pripravijo na redno delo-
vanje, naša vlada pa je ime-
la na voljo največ polovico
ene sobote. Zaradi tega smo
bili primorani ustanoviti
krizni štab, ki je dejansko
vlada, razširjena z vrhunski-
mi strokovnjaki in izvajalci
nalog. Iskrena hvala vsem,
ki sodelujete z vlado, ji po-
magate, še posebno tistim,
ki ste pravočasno in javno
opozarjali na nevarnost. Če
ne bi bilo teh vaših glasov,
bi bili zdaj še v težjem po-
ložaju. V Sloveniji smo vse
zamudili. Opazovali smo
dogajanja v severni Italiji in
nismo verjeli, da virus od
tam lahko prej pride k nam
kot pa do Rima ali Sicilije. V
času šolskih počitnic nismo
dajali nobenih potrebnih
nasvetov našim državlja-
nom. Poslušali smo, da ima-
mo dovolj zaščitne opreme,
v resnici pa so bila skladišča
glede na potrebe prazna.
Pričakala nas je zmeda. Že
sredi februarja smo javno
zahtevali sklic seje Sveta za
nacionalno varnost, sklica-
na pa je bila šele 9. maca.
Zahteve naše stranke z daleč
največjo podporo volivcev
več kot tri tedne ni upošte-
vala ne samo takratna vla-
da, ampak so jo zamolčali
in ignorirali tudi osrednji
mediji. Zato naj zdaj vsak
najprej pogleda vase”.
Dogodki v Sloveniji dokazu-
jejo, da ne sprejemajo opo-
zorila Silvestra Šurle, odgo-
vornega urednika revije Re-
porter, “da zdaj ni čas za
ideološke in politične delit-
ve, na leve in desne stranke
Z 2. strani
Videz in resnica ....
  b koncu vojne so Reko
in druge kraje začeli za-
puščati premožnejši
sloji, v strahu pred maščevan-
jem zmagovalcev kot tudi pred
komunizmom, od katerega si
niso obetali nič dobrega. In ko
je postalo jasno, da bo pariška
mirovna konferenca Reko med
prvimi prepustila Jugoslaviji, je
pospešek eksodusu iz mesta do-
dala še Italija, ko je dne 22. 9.
1945 preko CLN (Comitato di li-
berazione nazionale) delila po
mestu letake s pozivom (Novi
glas, 19. 3. 1998) “naj vsi skupaj
zapustijo mesto, potem ko bo
mirovna konferenca proglasila
svojo odločitev za dokončno. Z
našim odhodom, meščani, bo
problem Reke ostal nerešen in
na dnevnem redu”, kar naj bi di-
plomate v Parizu menda strezni-
lo tako pri odločitvi o dokončni
usodi Reke kot tudi pri nadal-
jnjem risanju meje v Istri. Tako
je Italija, s pospešitvijo eksodusa
iz mesta, cinično zasledovala
svoje ozemeljske cilje tudi na
hrbtu svojih ljudi. V strahu pred
ponovitvijo zloma, ki ga je z ek-
sodusom doživela Reka, so nato
jugoslovanske oblasti uvedle več
ukrepov, da bi se to ne ponovilo
O tudi v Istri. Med ukrepi sta bilinpr. omejevanje pravice do op-tiranja na prebivalce italijanske-
ga porekla, ker so namreč začeli
odhajati tudi hrvaški prebivalci
in tisti iz mešanih družin, pa
sprejetje odloka o zaplembi pre-
moženja samovoljno odhaja-
jočim idr. In ko je potem
(1947/1948) postalo jasno, da
bo Jugoslaviji pripadel tudi Pulj,
ki je bil dotlej pod anglo-ame-
riško upravo, se je zgodba pono-
vila in v roku slabega leta je me-
sto zapustilo več kot 30.000 lju-
di. Italija, ki je dotlej opogum-
ljala Puljčane, naj vztrajajo, je ob
zapečatenju usode mesta preko
časopisa Arena di Pola spet na-
govarjala ljudi, “naj naš ponosni
delovni človek zapusti mesto, če
bi to zagotovo pripadlo Jugosla-
viji, in da bo našel gostoljubje in
delo v Italiji, kjer bo vlada nudi-
la vso možno pomoč tem širo-
kogrudnim sinovom, ki odhaja-
jo raje v pregnanstvo kot v
suženjstvo in raznarodovanje”
(Novi glas, 2. 4. 1999). Nato se
je kuga odhajanja selila v no-
tranjost Istre, da bi se sredi 50.
let prejšnjega stoletja končala v
Coni B STO, ko naj bi se po ne-
katerih ugotovitvah v podobnih
okoliščinah izselilo iz Slovenske
Istre okrog 27.000 ljudi ali polo-
vica takratnega prebivalstva. In
to v času, ko je surovost “vojne-
ga komunizma” začela po-
in sile, ker je epidemija pre-
več resna zadeva, da bi jo
lahko izigrali in spolitizira-
li”. Slovensko državo v tem
kritičnem obdobju predsta-
vljata in odločata o vseh po-
membnih vprašanjih in za-
devah državni zbor in vlada
kot najvišji izvršilni organ
države. Parlament se sestaja
in sprejema odločitve samo
na izrednih zasedanjih. Vla-
da pa nikoli prej ni imela to-
liko pristojnosti, moči in
vzvodov odločanja, kot jih
ima zdaj. To ji nalaga tudi
odgovornost, o kateri je ve-
liko mnenj in trditev. V par-
lamentu so do zdajšnje vla-
de najbolj kritični, morda
tudi nestrpni, poslanci Liste
Marjana Šarca in iz stranke
Levica. Tanja Fajon, evrop-
ska poslanka in podpred-
sednica Socialnih demokra-
tov “se boji, da bi se Slove-
nija zaradi avtoritarnosti Ja-
neza Janše lahko znašla v
paketu držav, kot sta
Madžarska in Poljska, zoper
katere je EU sprožila ukre-
pe”.
Nova slovenska vlada pa
medtem poskuša dokazova-
ti svojo drugačnost in
odločnost pri izpolnjevanju
pogodbe o koaliciji štirih
desnosredinskih strank.
Obrambni minister Matej
Tonin je na vodilno mesto v
slovenski vojski, na funkcijo
poveljnika sil slovenske voj-
ske, vrnil brigadirja Miho
Škrbinca. V prejšnji vladi ga
je odstavil tedanji obram-
bni minister Karl Erjavec,
po trditvah zanesljivih vi-
rov zato, ker je Miha
Škrbinc naklonjen in loja-
len članstvu Slovenije v
Zvezi Nato in v EU. Kritično
o novi vladi pa se izreka Li-
dija Jerkič, predsednica Zve-
ze svobodnih sindikatov
Slovenije. Spet pa se poja-
vljajo grožnje o splošni stav-
ki, ki bi bila uperjena zoper
novo vlado, zlasti pa proti
Janezu Janši.
Upoštevaje varnost oziroma
obrambo slovenske države
pred vpadi nezakonitih mi-
grantov, je posebnega po-
mena ukrep, ki ga pripravlja
mminister za notranje zade-
ve Aleš Hojs. Predlaga upo-
rabo 37. a člena zakona o
obrambi, s katerim bi vojski
podelili izredna pooblastila,
da lahko sodeluje s policijo
pri varstvu meja. Z uvelja-
vitvijo omenjenega člena bi
bila zaščita slovenskih me-
ja, ki so hkrati tudi evropske
meje, bolj zanesljiva in
uspešna.
Z zadovojstvom navajam iz-
javo finančnega ministra
Andreja Širclja, ki je na za-
puščati in so se meje že odprle.
Čeprav je bil eksodus, kakorkoli
je potekal, ena sama velika tra-
gedija, pa je treba posebej pou-
dariti, da je večina beguncev
imela možnost izbire državljan-
stva na podlagi določb medna-
rodnih sporazumov in da so
imeli eno leto ali dve leti časa za
odločitev pa da so lahko svoje
nepremično premoženje pred
odhodom prodali, premično pa
vzeli s seboj. To pa je povsem ne-
kaj drugega, kot je bil npr. krut
izgon okrog 12.000.000 Nem-
cev iz Vzhodne Evrope, ki so bili
čez noč oropani državljanskih
pravic kot tudi svojega pre-
mičnega in nepremičnega pre-
moženja ter v slabem letu dni
dobesedno izgnani s svojih do-
mov in kot živina prepeljani na
Zahod v neskončnih, neznosnih
transportih, med katerimi so
mnogi tudi pomrli.
O nekaterih vzrokih eksodusa iz
nekdanje JK in naravi nasilja
Ob koncu vojne je prihajalo do
hudih obračunov za prestano
gorje med vojno (Dresden, Hi-
rošima, Nagasaki, množični po-
boji fašistov in nemških kolabo-
rantov v Milanu in okolici idr.),
v nekdanji JK pa tudi za prestano
gorje pod fašizmom. Jugoslavijo
pa so že med vojno in še bolj po
njej zajela tudi kruta obračuna-
vanja s političnimi in ideološki-
mi nasprotniki. O 3.000 do
4.000 pobitih Italijanih na pro-
storu nekdanje JK zvemo nam-
reč iz referata Aleksandra Ran-
kovića v Zvezni skupščini v Beo-
gradu januarja 1951 (Reporter,
24. 10. 2016), da je bilo v Jugo-
slaviji v povojnem času, od leta
1945 do leta 1951, pobitih, pre-
težno izvensodno, okrog
568.000 ljudi, ali za 70 Srebrnic,
3.777.778 pa naj bi jih bilo za-
prtih ali interniranih v nekaj sto
jugoslovanskih gulagih. Od tega
samo na ozemlju Slovenije
okrog 14.000 zunajsodno pobi-
tih Slovencev in več kot 100.000
pobitih pripadnikov drugih ju-
goslovanskih narodov. Da ne
omenjam pri tem desettisoče
političnih zapornikov, nasilnih
razlastitev premoženja ipd. Da
ni šlo pri eksodusu zgolj za na-
silno etnično čiščenje, govori tu-
di dejstvo, da je odšlo tudi okrog
5.000 Slovencev (Primorska
srečanja, št. 152/93) in še več ti-
soč Hrvatov, ki pa so jim ob pre-
stopu meje vsilili prevzem pod
fašizmom poitalijančenih imen
in priimkov, da bi jih tako lahko
predstavili kot Italijane in lažje
branili tezo o etničnem čiščen-
ju. In, končno, italijanskih le-
vičarjev, ki so bili lojalni komu-
nistični Jugoslaviji, režim ni pre-
ganjal, ampak jih je celo nagra-
dil z udobnimi in dobro plačani-
mi družbenimi položaji, zaradi
česar skrajna italijanska desnica
še danes pljuva po njih. O kom-
pleksni naravi konfliktnih od-
nosov na prostoru JK govori tudi
poročilo mešane slovensko-ita-
lijanske kulturnozgodovinske
komisije, ki pa je bilo tudi za-
molčano italijanski javnosti. V
točki 11 namreč pravi, da je do
nasilja prišlo “iz prizadevanja za
odstranitev oseb in struktur, ki
so bile tako ali drugače, tudi ne
glede na osebno odgovornost,
povezane s fašizmom, z naci-
stično nadoblastjo, s kolaboraci-
jo in z italijansko državo. Kot tu-
di iz prizadevanja za predhodno
čistko dejanskih, potencialnih
ali pa samo domnevnih nasprot-
nikov komunističnega režima in
priključitve JK Jugoslaviji”. Itali-
janski zgodovinar Carlo Sparta-
co Capogreco pa je opozoril (Il
Manifesto, 22. 8. 1996), da urad-
na Italija ni nikoli poskrbela, da
bi svojo javnost seznanila z voj-
nimi zločini, s katerimi si je
umazala roke tako v Jugoslaviji
kot drugje, ter je s tem ustvarila
med ljudmi sprevržen odnos do
lastne preteklosti. Žal so podob-
no tudi jugoslovanske komuni-
stične oblasti preko pol stoletja
prikrivale svoje zločine in celo
sodno preganjale tiste, ki so
nanje javno opozarjali. Vendar
lastnim zločinom ne more
nihče uiti. In brez soočenja ene-
ga in drugega nasilja ne more bi-
ti katarze, odpuščanja, sprave.
sedanju državnega zbora
sporočil, da se v slovenski
“državi pod sedanjo vlado
ne bo zgodilo, da ne bo do-
volj denarja za opremo za
reševanje človeških
življenj”. Kljub krizi in sla-
bim razmeram zaradi nevar-
nosti virusa pa se v Sloveniji
pripravljamo na praznovan-
ja Velike noči. Vse bo sicer
potekalo bolj skromno kot
sicer, vendar le po zunan-
jem izgledu. Zmeraj znova
se namreč zavedamo, da je
Velika noč najpomembnejši
krščanski praznik, ker z
njim praznujemo največji
čudež in temelj naše vere, ki
je vstajenje Jezusa Kristusa
od mrtvih. Veliki noči je na-
menjena tudi nova številka
revije Praznična, ki jo izdaja
slovenski katoliški tednik
Družina.
Marijan Drobež
Hrvaško je v nedeljo, 22. marca, ob 6.24 stresel potres z
magnitudo 5,3 in žariščem sedem kilometrov severno od
Zagreba, je sporočil evropski sredozemski seizmološki
center (EMSC). Kot poroča STA, je potres bilo čutiti tudi v
Sloveniji. Iz Dobove, ki je ob meji s Hrvaško, poročajo o
glasnem bobnenju, tresenju tal, s polic pa so padali razni
predmeti. Potres je po poročanju hrvaške tiskovne agencije
Hina trajal nekaj sekund, na ulice pa pognal številne
prebivalce Zagreba. Podatkov o žrtvah ali morebitnih
ranjenih za zdaj ni. Poročajo pa o precejšnji gmotni škodi.
Poškodovane so številne stavbe, popokale so stene, omet
je padal na avtomobile, deli mesta so brez elektrike in vode.
Med drugim se je na zagrebški katedrali porušil del stolpa.
Nekaj po 7. uri so v Zagrebu, pa tudi v delu Slovenije, še
čutili popotresne sunke.
Močan potres v Zagrebu
Aktualno26. marca 202014
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 24. marca 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (284)Erika Brajnik
Pljučna obolenja v naturopatiji
Pljuča so tesno povezana z njihovim delovanjem
– dihanjem. Ko se rodimo, najprej zadihamo!
Zato so pljuča tesno povezana z življenjem
oziroma je dihanje sinonim za življenje. Ko je
otrok v trebuhu, pljuč ne uporablja, otrok leži v
vodi – placenti, kjer mu ni treba skrbeti za
življenje, vsa hranila pridejo sama skozi
popkovino, njemu ni treba delati ničesar.
Ko se otrok rodi, pa nastopi prehod v novi svet,
otrok preide iz sveta vode v svet zraka in seveda
akcije – dihanja! Ko se otrok rodi, najprej zadiha,
z dihanjem izkazuje življenje, akt dihanja lahko
povezujemo z voljo in željo do
življenja. Vdih lahko
povezujemo z življenjem, izdih
pa s smrtjo, vendar sta za nas
oba dela dihanja pomembna.
To je prvi cikel, ki ga otrok usvoji
in dojame – cikel dihanja. S
procesom dihanja otrok
dojame prvo in
najpomembnejšo nasprotje:
življenje ali smrt.
Lahko si zamislimo, da se
pljuča nahajajo med dvema poloma, in sicer med
življenjem (vdih) in smrtjo (izdih). Pljuča človeku
nakazujejo prvo izbiro, ki ni samo tako
ekstremistična, nakazujejo nam tudi izbiro do
načina življenja. V floriterapiji povezujemo pljuča
s samopodobo; če dihamo s polnimi pljuči in smo
zdravi, pomeni, da smo zadovolji sami s seboj,
da se cenimo, da so izpolnjena vsa naša
pričakovanja, ki jih imamo do življenja, in da
pravilno izpolnjujemo svoje poslanstvo. Če pa
smo bolni, imamo težave z dihanjem, naše
dihanje je plitvo, hropeče, kratko, boleče, prisoten
je kašelj, dušenje, katar, veliko vzdihujemo ali
hlipamo. Vse to so znaki deficita pljuč, pomeni,
da doživljamo stres, da sta naša samopodoba in
življenjska energija slabi, da ni empatije do
sočloveka oziroma imamo občutek, da drugi
upravljajo z našim življenjem. Bachova cvetna
esenca, povezana z deficitom pljuč, je Mustard.
Ko se otrok rodi, se pljuča razprejo in napolnijo z
zrakom, kar predstavlja prvi vdih, ki je za otroka
zelo boleč. Otrok joče, z jokom
pa krepi pljuča. Pri tem mu
lahko pomagamo s trepljanjem
po hrbtu med lopaticama, s
čimer krepimo pljuča, ki so se
ob rojstvu šele razprla.
Po TKM je podorgan pljuč
debelo črevo, ki se prav tako
začne oblikovati šele po rojstvu,
saj dojenček v trebuhu
prebavnega trakta skoraj ne
potrebuje. Črevesje in z njim
imunski sistem se začne graditi po rojstvu, zato
trpijo dojenčki za krči v prvih dveh letih življenja,
ker se njihovo črevesje šele gradi. Prva leta je
gradnja črevesja intenzivnejša in takrat je največ
krčev. Po tem se gradnja progresivno upočasnjuje
in se ustavi nekje pri 11. letu starosti otroka, ko
prevzame črevesje polno funkcijo sedeža našega
imunskega sistema.
Tako kot danes,
so se ljudje tudi
v preteklosti
soočali s težava-
mi, strahovi, sti-
skami. Skušali
so si pomagati,
kot so vedeli in
znali, veliko so
molili in se zatekali k Bogu in svetnikom z najra-
zličnejšimi prošnjami, tudi z votivnimi predmeti,
ki so jih darovali v cerkvi in so bili z obliko in po-
dobo povezani s težavo ali nesrečo, ki so jo verniki
doživljali.
Votiv je predmet, ki je zaradi zaobljube, opravljene
v nesreči, ali zahvale za prejeto milost podarjen
cerkvi in večkrat posvečen svetim osebam. Obstaja
jih zelo veliko vrst: od voščenih, lesenih in gline-
nih predmetov, kipcev, ki ponazarjajo anatomske
dele telesa in organe, za katere so verniki prosil, da
bi ozdraveli, do bergel in ortopedskih
pripomočkov, ki so postali nepotreb-
ni, in osebnih predmetov, ki so daro-
valcu posebno dragi pri srcu. Veliko
je tudi majhnih figur živali, s kateri-
mi so ljudje prosili za zdravje živine,
najbolj razširjene pa so v preteklosti
bile votivne podobe, poslikane, lito-
grafirane tablice, okrašene s podoba-
mi in znaki, ki so ponazarjali drama-
tični dogodek, ki ga je vernik doživel
in pri katerem verjame, da mu je pri-
skočila na pomoč nadčloveška, Božja sila. Votivni
predmeti izhajajo iz dvojnega odnosa, ki ga je ver-
nik imel do Božjega: k Bogu se je obrnil v težkem
trenutku, ki so ga povzročili bolezen, stiska, nevar-
nost, nesreča, požari, poplave, vojna, in kasneje, za
osebno in obenem javno izkazovanje vere in zau-
panja ter
pričevanje o
uslišani prošnji.
Votivi izražajo
ljudsko po-
božnost in Cer-
kev je imela do
njih sprva od-
klonilen od-
nos, saj naj ne
bi bili usmerje-
ni v onstran-
stvo in duhov-
nost, ampak v
življenje na zemlji. V preteklosti so zahvale in
prošnje izkazovali predvsem premožnejši, ki so da-
rovali votivne predmete: blago za cerkvena
oblačila, dragoceno posodje vseh vrst, prstane, celo
gradbeni material za gradnjo cerkev in vosek za
sveče. Na samih votivnih podobah je bilo pogosto
zapisano, za kakšno priprošnjo gre. Ex voto so lah-
ko neke vrste “dokumenti”, ki pričajo o drama-
tičnih trenutkih, ki jih je človek preživel. Če si jih
dobro ogledamo v marsikateri božjepotni cerkvi
ali muzeju, lahko spoznamo ljudi in zgodovinsko
obdobje, v katerem so živeli. Ti predmeti imajo to-
rej zelo pomembno “antropološko” vlogo, saj nam
nudijo podroben pogled na življenje v preteklosti,
imajo izredno bogato sporočilnost in so dragocen
vir za razpoznavanje življenja, razmer in okoliščin
nekega oddaljenega časa: družbene ureditve, na-
vad, oblačil, življenjskih prostorov, stavb, poklicev,
orodja, podob iz kmečkega življenja in prehram-
benih ter kulinaričnih navad.
Votivne podobe sodijo v ljudsko umetnost in so
nastajale v posebnih delavnicah. Navadno je šlo
za preproste upodobitve, ki so jih naslikali slikarji
samouki. Na njih je bil upodobljen dogodek, ki je
bil usoden za naročnika in iz katerega se je rešil,
na vrhu, v oblaku, je “plavala” Mati Božja ali kateri
od svetnikov, ki je prinesel pomoč in rešitev. Ker
ni bil vsakdo tako premožen, da bi lahko naročil
izdelavo naslikane podobe, so revnejši ljudje ku-
povali votivne darove, ki so jih potem polagali na
oltar. Premožnejši so darovanje podob začeli
opuščati že proti koncu osemnajstega stoletja, tedaj
pa je vera v moč votiranja postajala vedno
močnejša pri preprostem kmečkem ljudstvu.
Kmetje so se priporočali zlasti za pomoč pri bolez-
ni, ženske so prosile za rodnost, prosili so za zdravje
živine, prašičev in govedi, saj je bilo na vaseh za
preživetje najpomembnejše govedo - njegova bo-
lezen ali izguba je pomenila največjo nesrečo za
družino. Darovanje votivnih podob je bilo tesno
povezano tudi s čaščenjem svetnikov, božjo potjo
ali romanjem, na
katerem se je ro-
mar zahvalil za
prejeto milost ali
prosil zanjo. Sko-
raj obvezne sesta-
vine so bile napis
“ex voto”, letnica
in kratek opis do-
godka.
Prav take podatke
lahko razberemo
na votivni podobi, ki jo je narisal Mitja Ožbot iz
Rupe pri Sovodnjah ob Soči. Na podobi je narisan
mlaj, ki se je v vasi, na Frnaži, ob dviganju, 30. apri-
la 2016, zlomil in treščil na tla. K sreči nihče od
številnih prisotnih ni bil poškodovan, zato so se
Rupenci odločili, da se bodo z votivno podobo zah-
valili Bogu in Materi Božji na Barbani. Podobo
so v svetišče peljali s kanuji: odpluli so iz Rupe
po reki Vipavi in svojo pot nadaljevali po Soči
do izliva v morje in nato do Barbane.
Mariji se je na Barbani priporočila tudi naša so-
rodnica, ki je bila v skrbeh za svojega vnuka,
novorojenčka. Ko se je otrok rodil, so se starši
in zdravniki bali, da je gluh. Potrebnih testov
niso mogli takoj opraviti, ampak so morali
čakati, da je dete dopolnilo četrti mesec staro-
sti. K sreči so izvidi dokazali, da je otrok popol-
noma zdrav, nona pa je v svojem srcu čutila,
da mora Mariji izkazati svojo hvaležnost, zato
je tudi ona nesla v svetišče svoj “ex voto”. Do-
ma je družinica praznovala, gospa je pripravila piz-
zo, piškote in čokoladno salamo, ki je kasneje po-
stala tudi otrokova najljubša sladica. Deček je zdrav,
simpatičen, zelo inteligenten, a tudi neverjetno
trmast - zdi se, da je gluh, samo kadar mu nona kaj
ukaže!
ČOKOLADNA SALAMA
Sestavine:
250 g masla, 150 g sladkorja, 1 celo jajce in 1 ru-
menjak, 100 g mletih orehov ali lešnikov, 40 g ka-
kava, 200 g mletih piškotov, 1 žlica ruma.
Priprava:
Piškote zdrobimo z valjarjem, da dobimo koščke
različnih velikosti. Maslo na sobni temperaturi pe-
nasto stepemo, dodamo mu najprej sladkor, nato
jajca, kakav, rum, mlete orehe in nazadnje še mlete
piškote. Maso oblikujemo v podolgovato salamo,
ki jo zavijemo v aluminijasto folijo in damo v hla-
dilnik za vsaj štiri ure. Salamo nato odvijemo, po-
tresemo z mletim sladkorjem, zrežemo na rezine
in serviramo.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (76)
  riimek Vombergar je isti kot priimek Lombergar - iz
enega priimka imamo danes dve različici. Gre za
isti koren, kot ga imata tudi priimka Lamberg in
Lambergar. Nastal je iz nemškega osebnega imena
Lambert, v pomenu “slavna dežela”. Najdemo ga po vsej
Evropi, saj so se Lamberti iz Nemčije selili vsepovsod.
V Sloveniji je priimek Vombergar eden od najstarejših, saj
ga najdemo že v srednjem veku. Pokojni etnolog Milko
Matičetov je našel tudi različico edine slovenske epske
pesmi Pegam in Lambergar, ki pravi: “Vambergarca v linah
stoji, še toku govori”.
Na to srednjeveško omembo ženske oblike priimka je
opozoril Jure Vombergar, v Buenos Airesu nedavno umrli
arhitekt. Bil je to domoljub in intelektualec, ki je vse
življenje posvetil ohranjanju slovenstva ob Srebrni reki pod
Južnim križem. Ob smrti so o njem veliko napisali, vendar
v glavnih slovenskih medijih še vedno veliko premalo, če
sploh.
Vsekakor pa nikjer niso poudarjali Jureta Vombergarja kot
rodoslovca in matičarja. Prav on je namreč v Buenos Airesu
skrbel za popis celotne slovenske skupnosti. Beležil je vse
podatke o rojstvih, porokah in smrtih 6.600 Slovencev, ki
so pred smrtjo bežali najprej na Koroško (1945), potem
pa v Argentino (1947). Iz skupine 6.600 je izšlo nekajkrat
več ljudi, saj so argentinski Slovenci vsi imeli velike družine.
Da diaspora ne izumira, ampak se številčno celo krepi, je
sicer pravi čudež, saj tega ne najdemo v nobeni izseljenski
skupnosti. V letih po drugi vojni se je v skupnosti rodilo
okoli 6.000 otrok. Vsi so popisani po zaslugi pokojnega
Vombergarja in
nekaterih drugih
sodelavcev. Danes
tako v Argentini živi
približno 15.000 ljudi,
ki govore slovensko.
Tudi Vombergar in
njegova soproga
Metka Debeljak sta imela kar osem otrok. Slovenstvo so
jima starši položili v zibelko. Tako je, denimo, njegov vnuk,
nogometaš Andrej Vombergar (2017), raje prišel igrat za
ljubljansko Olimpijo kot za veliko višjo plačo v druge klube.
Sin Marko je ob smrti napisal na Facebook: “Sinoči je po
dolgi bolezni odšel k Bogu naš očka, Jure Vombergar (21.
4. 1940-4. 2. 2020) ”.
Mimogrede, prav Marko Vombergar, fotograf iz Buenos
Airesa, je napovedal izvolitev papeža Frančiška. Leta 2006
sta zakonca Marko Vombergar in Andrejka Selan svoje tri
otroke za veliki četrtek peljala v buenosaireško stolnico.
“Otrokom sem hotel pokazati tega velikega človeka”, se
spominja Marko Vombergar. Po maši je pred katedralo
mimo prišel kardinal Bergoglio. Vombergarjevi že peto
generacijo ohranjajo slovenščino, zato Marko in njegova
žena Andrejka Selan z otroki vedno govorita samo
slovensko. A takrat se je Vombergar prvič obrnil k
sinovoma in jima rekel v španščini: “Zapomnita si tega
moža. On bo nekoč še papež”. Kardinal se je obrnil in
med smehom vprašal, ali je to kakšna prerokba.
Vombergar se ni zmedel in povedal, da je to bolj kot
prerokba njegova velika želja. Na dogodek pred stolnico
je Vombergar skorajda pozabil. Niso pa ga pozabili otroci,
Andrej, Marjan in Lucijana. Vsakič, ko so kardinala videli
na televiziji, so rekli, da je to tisti, za katerega je ata
napovedal, da bo postal papež. In res se je želja
spremenila v prerokbo.
Jure Vombergar je bil arhitekt, vendar se je veliko ukvarjal
z zgodovino. Napisal je izredno dragocen esej o slovenskih
priimkih; izšel je najprej v Argentini (Meddobje), potem pa
tudi v Sloveniji (Drevesa). Danes spis Priimki Slovencev
dobimo tudi na internetu.
Predniki Jureta Vombergarja so Gorenjci. Njegov pra-pra-
praded je bil Gregor Vombergar, ki je živel leta 1787 v vasi
Pšenična Polica v župniji Cerklje. Verjetno je bil rojen prav
tam, saj najdemo priimek tudi že pred njim. Žal pa
Gregorjevega rojstva nismo našli - bodisi zato, ker se ni
rodil v župniji Cerklje, bodisi zato, ker njegovega rojstva
niso vpisali.
P
PRIMORSKI PRIIMKI (86) Tino
 M
a
m
ić
VOMBERGAR
Rojstvo Janeza Vombergarja leta 1787. Krstno knjigo
župnije Cerklje hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana.
Vombergarjeva matična knjiga. Zapis rodbine Brecelj iz Žapuž na
Vipavskem, ki se je najprej preselila v Argentino, potem pa na Tržaško.
Krstni vpis priimka Vombergar leta 1751 v župniji
Cerklje. Knjiga je v Nadškofijskem arhivu Ljubljana.
Aktualno 26. marca 2020 15
Bili smo srečni, a tega se nismo zavedali
Osamljenci 
v času epidemije
  anes, ko pišem tele vrsti-
ce, je 19. marec, dan, po-
svečen vsem očetom. In
čez dva dni, na prvi pomladni
dan, bi moj oče praznoval rojstni
dan. Pod tem tihim, modrim ne-
bom Idrske doline, ki je v teh
dneh še bolj neskončno in še bolj
prostrano kot kdajkoli prej. Brez
konca je, kot se zdijo brez konca
ti dnevi, ko mi, zmedeni zapor-
niki neznane sile, doma čakamo
na rešitev, ki bi nam vrnila to,
kar smo še do včeraj imeli. Bili
smo srečni, a tega se nismo zave-
dali.
V teh dneh se pogostokrat spo-
minjam očeta, ki je nadvse ljubil
svobodo. Tako kot jo ljubim jaz.
Kot ljubiš samo največjo vredno-
to. Kajti svoboda je največja vred-
nota. Če so bili ljudje pripravljeni
zanjo darovati življenje, pomeni,
da ni ničesar, ki bi jo prekašalo v
vrednosti in veličini. Niti življen-
je samo.
Moj oče se je skoraj pet let boje-
val z rakom. Na koncu ga je ta
premagal. Čeprav je na smrtnem
listu pisalo, da je umrl zaradi od-
povedi srca, je namreč šestinse-
demdesetleten umrl zaradi raka.
V terminalnem stanju. Ko um-
reš, se itak srce vsakomur ustavi,
odpove. Umrl je v mrazu in sivi-
ni, na začetku koledarske zime.
Poleti, ko je kljub nasprotovanju
zdravnikov vsak dan hodil v Bar-
kovlje na sonce, je bil še močan.
Sonce je potreboval. Tako kot ga
potrebujem jaz. Dokler bom na
soncu, bom živel, mi je govoril.
Bil je lepo zagorel, izgledal je ce-
lo zdrav. Vem, da je imel prav,
kajti znanstveno je dokazano, da
nas vitamin D, ki ga lahko proiz-
vajamo samo ob po-
moči sončne svetlobe,
varuje praktično pred
vsem. Pred virozami,
pred degeneracijskimi
boleznimi, pred padan-
jem imunske odporno-
sti. Sonce je vir življenja
in vitamin D nas varuje
tudi pred depresijo.
V teh dneh, ko sem sicer
še relativno srečna, ker
sem zdrava in ker živim
v Idrski dolini, kjer je žal
tudi tedaj, ko ni nobe-
nih ukrepov in nobenih
omejitev, težko srečati
človeka, se večkrat
spomnim na očeta. Že
dvajset let ga ni več, a
srečujem ga v očeh teh
osamljenih starejših lju-
di, ki so dejansko naj-
večje žrtve tega ukrepa,
ki naj bi bil koristen, a
nas bo kljub domnevni
koristi nekje na dnu
ugonobil in umoril in
ga imenujemo karante-
na.
Na socialnih omrežjih so ljudje
do vseh neizprosni, prav tako,
kot so neizprosne oblasti. V Bar-
kovljah obstaja pozimi prijetno
zavetje pod kamnitimi stopnišči
tistega kopališča, ki mu pravijo
Topolini, Miške, bi rekli v slo-
venščini, in kamor sem zahajala,
ko sem bila še otrok, ravno z
očetom. Pozneje, ko sem se kot
najstnica že spogledovala z na-
sprotnim spolom, sem tja zaha-
jala s prijateljico. In vem, kako je
tam zgodaj spomladi, ko je sonce
opojno toplo, kot je opojno to-
plo v teh dneh, tam je pravi raj.
In ljudje se v samoti izpostavljajo
žarkom, da stresejo s sebe bo-
lečino, strah in osamljenost, ki
D ubija vse nas, starejše ljudi pa šetoliko bolj. Tja so se zatekli tudinekateri starejši Tržačani v teh
dneh, ko naj bi sicer zaradi koro-
navirusa tičali doma, v svojih sta-
novanjih. Pa čeprav morda še za
kurjavo nimajo. Tudi moja ma-
ma je namreč zimo preživljala v
mestu, da je čim manj potrosila
doma za gretje. Našli so jih
orožniki, oglobili in poslali do-
mov. Ker naj bi širili okuženje ter
bili nevarni sebi in drugim. A
vendar … tudi strah in samota sta
človeku nevarna.
Na socialnih omrežjih opažam,
da smo vse bolj sami, a tudi vse
bolj zlobni. Ob prihodu tega vi-
rusa in omejevalnih ukrepov so
spet prišle na dan vsa naša bedna
človeška nasilnost, avtoritarnost,
želja po prevladanju nad drugi-
mi. Drug drugega krivimo, napa-
damo, označujemo. Kot bi bil so-
sed kriminalec, kot bi bili vsi na-
merni prenašalci okužbe, kot bi
lahko človek bil sodnik sočlove-
ku. Nekje sem celo prebrala na-
pis: “ zaprite jih že enkrat nekam
te starčke, ki tekajo naokoli, dajte
jih v keho, dajte jih v kako odla-
gališče, osamite jih, da ne bodo
prenašali naprej okužbe”.
Groza me je ob vsem tem, groza,
ko berem, da ljudje ne čutijo več
ničesar do sočloveka. Da jih je ta
panika, ki se širi in ki jo vsi širijo,
spremenila v zveri. Če so sploh
kdaj bili ljudje. Ljudje v smrtnem
strahu iščejo neznanega so-
vražnika. Ker ga ni, se znašajo
nad sočlovekom. V Združenih
državah Amerike so v teh dneh
pred trgovinami z orožjem dolge
vrste. Da, pred trgovinami z
orožjem ljudje stojijo ure in ure
in čakajo, da bodo lahko kupili
strelno orožje. Da bi ubranili to
svoje bedno življenje. Življenje
brez ljubezni, brez spoštovanja,
polno egoizma in strahu. Kot bi
te pištola lahko ubranila pred bo-
leznijo. Zaradi strahu so obnore-
li. Strah, ki ga menda nekdaj naši
starši in stari starši niso poznali.
Drugače bi tega življenja, zaradi
katerega smo mi danes pripra-
vljeni streljati in udrihati tja v en
dan, ne bili darovali za svobodo.
Ko pomislim na vse te osamljene
upokojence, vdove in vdovce,
starejše občane, pa tudi na inva-
lide, ki sami kljubujejo situaciji,
ki je še za najmočnejše težka, mi
je tesno. Na tiste predvsem, ki,
podobno kot moja mama, ko je
bila še pri življenju, prebivajo v
blokih v majhnih, tesnih stano-
vanjih. Sami. Popolnoma sami.
In jim je bil vsakdanji sprehod ali
klepet v trgovini smisel življenja.
Medtem ko pada prepoved za
prepovedjo in je postala osama
naša edina prihodnost, za katero
ne vemo, kdaj in ali se je bomo
sploh znebili, nihče ne pomisli,
da ima človek tudi dušo, da v teh
trenutkih umira tudi duša, srce,
ne samo telo. Nikomur sploh na
um ni prišlo, da bi tem osamlje-
nim, prestrašenim občanom po-
nudil vsaj besedo, vsaj upanje,
vsaj malenkost, ki bi jim bila v
oporo. Ukrepom ne vidimo kon-
ca. Danes so časopisi poročali o
prvem samomoru. Mlada bol-
ničarka, ki je zaradi prvih sim-
ptomov prehlada morala opravi-
ti bris in sploh ni vedela še, ali je
res pozitivna na koronavirus, je
podlegla strahu. Živela je sama.
Dva dni je v popolni osami raz-
mišljala o tem, kaj jo čaka. Ker je
bilo možno, da je okužena, ni
smela niti v trgovino. Ni smela
niti ven, na zrak. Morda bi bila
dovolj le beseda, morda bi jo
rešila izpoved. A ukrepi naj bi
preprečevali okužbo, ne strahu
in obupa, ki sta lahko za šibkega
človeka enako smrtonosna.
Na javnih omrežjih spet berem,
kako so ljudje jezni na starčke, ki
gredo po petkrat, šestkrat v trgo-
vino. Tudi večkrat. Mladi se jezi-
jo, robantijo, zmerjajo jih, zahte-
vajo, naj poseže vojska. Oni pa še
vedno hodijo v trgovino, željni
bližine, lačni besede. Lačni obje-
ma. Oh, na objeme lahko popol-
noma pozabimo. Objemi so in
bodo dolgo, morda celo za ved-
no, prepovedani.
Pomlad je, pravzaprav
naj bi bila. Ne vidim je,
ne čutim cvetenja, ne
zaznavam brstenja.
Pomlad nam je bila
ukradena. Ukradena
nam je bila človečnost.
In čutenje. Negotovost
ima barvo deževne je-
seni. Osama je siva. Pri-
hodnost je daleč, daleč
za poletjem. Za zaznav-
nim. Za objemi, ki so
prepovedani in za gla-
sbo, ki je utihnila.
Prijateljica, tam na
koncu te prekrasne do-
line, ki jo zdaj gledam
iz gostega vejevja in ro-
bide, ki mi nudi varno
skrivališče, ima mamo
v bolnišnici. Baje je hu-
do. Priletna je.
Sprašujem jo, ali jo lah-
ko obišče, saj ni
okužena s tem prekle-
tim virusom. Odgovar-
ja mi, da ne sme. Da ni
dovoljeno. Lahko samo nekaj
osebnih stvari prinese do vratar-
ja videmske bolnišnice. Morda
uporablja pametni telefon, tip-
kam naprej. Tipkam, ker se spo-
razumevamo samo tako. Besed
ni več slišati, Pomlad je nema.
Ne zna ga uporabljati, piše v od-
govor. Zelo je stara. Skoraj devet-
deset. Molčim. Ne pišem več.
Ekran ostaja prazen. Kepo imam
v grlu. Želim jima, da bi se še vi-
deli, da bi prišlo do čudeža. Zav-
pila bi, da bi odmevalo ob valove
Idrije, a molčim, da bi se ne iz-
dala, da bi me ne našli tu v ne-
drju Idrske doline. Usmilite se
nas. Ubogi ljudje... Uboga moja
dolina.
Suzi Pertot
Pogovor / Ivan Rustja, pilot  
Tudi za letalstvo 
se pišejo hudi časi
  ladi, 25-letni Go-
ričan Ivan Rustja, ki
je štiri leta zaposlen
kot pilot pri priznani irski
nizkocenovni letalski
družbi, nam je povedal, ka-
ko doživljajo v letalstvu te
izredne in zapletene čase.
Bi nam lahko najprej po-
vedal na kratko kaj o sebi?
Od kdaj letiš?
Sem Goričan, sin goriškega
Vipavca in argentinske Slo-
venke. Po končanem kla-
sičnem liceju v Gorici sem
opravil šolanje za pridobitev
licenc poklicnega pilota na
letalski šoli nekdanjega slo-
venskega letalskega prevoz-
nika Adria Airways in potem
še na letalski šoli v Dublinu.
Kmalu nato sem se zaposlil
pri znani irski letalski
družbi in pri njih opravil iz-
popolnjevanje in dodatno
šolanje na letališču East Mi-
dlands v Nottinghamu, An-
gliji.
Najprej si imel bazo v So-
fiji zdaj pa v Bergamu v
Lombardiji, kjer se je v bi-
stvu začel širiti virus v Ita-
liji... Minilo je le nekaj let
in že doživljaš izredno
stanje, ki ga večina pilo-
tov v karieri prav gotovo
ni doživela... Kako so po-
tekali ti zadnji tedni?
Poklicna pot me je najprej
vodila v Piso, eno leto in pol
sem preživel v Sofiji, zdaj pa
sem že skoraj eno leto “blizu
doma”, in sicer v Bergamu,
kamor se vsake štiri dni vo-
zim na petdnevno delovno
izmeno.
Kar se zdaj dogaja, v letal-
stvu praktično nima prece-
densov. Včasih je prišlo do
kriz, a so bile omejene na
eno celino ali dve - npr. po
11. septembru se je ameriški
in evropski aviaciji slabo pi-
salo, v Aziji pa tega ni bilo
tako občutiti. Zdaj v Italiji in
izven nje skoraj nimamo več
rednih letalskih povezav,
prav tako iz Slovenije, ki je
prepovedala potniški pro-
met z ljubljanskega letališča.
V Italiji je bila slika dru-
gačna, prometa ni nihče
M prepovedal, toda letalskedružbe so se odločile za uki-nitev, ker preprosto potni-
kov ni bilo več. Trinajstega
marca smo pri nas prekinili
letenje do vključno osmega
aprila, če se zadeve ne bodo
zavlekle. Ostale letalske
družbe so ravnale podobno.
Katere ukrepe so sprejeli
pri tvoji letalski družbi?
Kako ste se morali ob-
našati piloti in drugo
osebje?
Pri nas smo ravnali v skladu
z direktivami evropske zveze
EASA in z nacionalnimi
predpisi držav, v katere leti-
mo. Začelo se je s kontrolo
temperature, nadaljevalo z
razkužili za celotno posad-
ko, rokavicami za stevardese
in podobnimi ukrepi,
končalo pa z deklaracijami o
asimptomatičnosti potni-
kov, praznimi letali itd. Za-
radi lokalnih prepovedi
vstopa Italijanom sem vozil
po deset-dvajset potnikov, v
letalu ki ima 189 mest. Po
navadi je zasedenost skoraj
100 %. Prijatelj in kolega pa
je postavil rekord, peljal je le
dva potnika do Jordanije, le-
talo pa je vseeno pokurilo
deset ton goriva, približno
12.600 litrov.
V samem letalu okužba sicer
ni tako zelo možna, kritično
pa je predvsem za potnike,
ki sedijo ob strani okužene
osebe (in seveda za stevarde-
so, ki ima opravka s tistim
predelom). Vzdolž letala
zrak ne kroži, prav tako sko-
raj nič ne prehaja med pilot-
sko kabino in potniško kabi-
no. Večina zraka v potniški
kabini je svežega iz zunanjo-
sti letala, ker ga vetrnice
motorjev preko sistema
“bleed air” potiskajo v letalo
skozi različne šobe in tako
tudi ustvarjajo pritisk, da
lahko na veliki višini diha-
mo brez dodatnega kisika.
Del zraka, ki pa kroži, je fil-
triran skozi posebne HEPA
filtre, ki zmanjšujejo
možnost prenosa raznoraz-
nih umazanij kot tudi viru-
sov.
Kakšna je bila slika na le-
tališčih?
Letališča so bila popolnoma
prazna. Tam, kjer so bile na-
vadno gruče ljudi, ki sedijo
celo na tleh, ni bilo nobene-
ga. Približno vsakih deset
metrov je mogoče sedel
kakšen potnik z masko ali
šalom. Večkrat je na letalo
po pristanku prišla lokalna
policija z zdravniki preverit
stanje pred izkrcanjem.
Tako stanje je ustvarilo pre-
cej zmede, kajne? 
Veliko potnikov je ostalo na
destinacijah, veliko pa se jih
je tudi predčasno vrnilo do-
mov. Večina družb se je v
teh izrednih časih odločila
za pomoč potnikom, kot je
npr. brezplačna menjava da-
tumov potovanja. Ker pa se
je pojavila tudi vsesplošna
panika s psihozo, so ljudje
celo ukinili počitniške pake-
te za junij/julij, kar se mi
zdi, po pravici povedano,
malce pretirano.
Misliš, da se je zaradi letov
virus širil hitreje?
Nedvomno se je virus širil
hitreje zaradi globalizacije.
Danes se človek premika, z
letali, vlaki, avtomobili itd.
Kuga se je nekoč širila po
svetu več let, koronavirus pa
se je zaradi svoje lahke viral-
ne prenosljivosti v kombina-
ciji s hitrimi prevozi razširil
kot blisk. Tudi špansko gripo
so hitro razširili vojaki, ki so
se vračali domov s front
prve svetovne vojne.
Prav tako kot pri podjetjih
bodo morale tudi letalske
družbe odšteti veliko ško-
de …
Za letalstvo se pišejo hudi
časi. Predvidevam, da bo
kljub pomoči različnih
držav (dopolnilne blagajne,
davčne olajšave) veliko
družb propadlo, ker je to po-
sel, kjer že nekaj odstotkov
marže na dobičku pomeni
velik uspeh. Nekaj pa je go-
tovo, to stanje se bo
končalo, in ljudje bodo spet
leteli, kljub pričakovani re-
cesiji.
Matevž Čotar