-
16. štev.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1901.
XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1K 80 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Občinske volitve v Cerknici.
Popis iz Cerknice.)
V kratkem času nam bode zopet stopiti na volišče in si izvoliti nov občinski zastop. Kdor pozna sedanje gospodarstvo v občini, mora priznati, da je isto vzorno in pošteno. Naklade so se nam znižale, in blagajne se polnijo. Sedanji zastop nam je pridobil sodišče in davkarijo, je dobil lastni cestni odbor, je nakupil hišo za sodnijo, poslopje za hiralnico in podobčini svojo hišo, ne da bi nam zato naložil kako posebno veliko breme. Pri občini so se znižale d oklade za več odstotkov, pri cesti pa so se znižale nad polovico. Svoječasno se je plačevalo 20—25 krajcarjev od davkarskega goldinarja cestne doklade, letos pa le 10 kr. in še je ostalo po izkazanem računu več tisoč goldinarjev v blagajni, tako da bode mogoče drugo leto doklado zopet izdatno znižati.
Človek bi mislil, da pri tacih razmerah kaže, da se potrudimo, da može, ki znajo tako varčno z občinskim premoženjem gospodariti, zopet volimo. Pa zmotil bi se oni, kateri to misli, kajti &aši črni gospodje so sklenili, da mora ta vsako ceno sedanji zastop odletoti, ker je liberalen, in ne trobi v farovški rog. Na njega mesto hočejo postaviti fame kimovce in mežnarje, kateri bodejo Voljni vsemu pritrditi, kar bodejo po fa-rovžih sklonili.
Taki zbrani možje bodejo znali drugače gospodariti, denar, kateri je sedaj v lJbčiiiHki blagajni in v posojilnici naložen bode menda porabil za konsumsko fliŠo, pri kateri že tako ne vedo ne na-Prej ne nazaj, kajti najoti so morali ve-liko svoto na posodo, da izdelajo hišo, ki bodo gotovo stala 50.000 kron. Za obrekovanje te ogromne svote rabijo na loto <&Q0 kron, nesla jim pa hiša nebo nikoli
kron, tako da je gotovo izgube let« nih 1500 kron, katere bodejo morali Hogi udje to nepotrebne zadrege Plačevati.
Tudi na drugo stran bi se lahko shranjeni denar porabil. Koliko dobrih *}obas bi bo lahko kupilo za to kronce, J* jih v oči bodejo, in med verne katoli-l*11« pri prihodnjih deželnozborskih vo-jftvah razdelilo. Saj brez klobas no bode °- Ti zavedni »titular katoličani« bore ^a'o verujejo kaplanom, na klobase pa bezajo, če so le zadosti dolge.
Pa pustimo klobaso in pomislimo ^lo poKledioe, če nam bosta začela Lav-
renčič in grahovski župnik gospodariti. Ta grahovski gospod je čuden svetnik, kaj ta človek vse skupaj sklobasa, to je že preveč. Predpretečeno nedeljo je v cerkvi oznanil, da imajo občinski možje slamo namesto možganov v glavi, zato ker mu ne pustijo, da bi delal z njihovim denarjem tako, kakor cerkniški dekan z meniševskim denarjem. Grahovci so bili bolj previdni, oni so za zgradbo farovža nabrani denar vzdignili, ga v posojilnici naložili in knjižico spravili. Vsak pameten človek mora priznati, da je to prav in pošteno, samo grahovski župnik so kar togote peni, ker ni dobil on denarja v roke in psuje kakor blazen, vse kar mu ni pokorno. Prilika se bode našla, da se temu možu enkrat pošteno na jezik stopi, da si bode zapomnil, kaj mu je dovoljeno ali ne. Ako misli s svojo surovostjo vse vžugati, se jako moti.
Da nam taki vzorni gospodje ne spridijo šo cele občino, je potreba, da se volilci zavedo svoje dolžnosti. Ni zadosti, da Be zabavlja, treba je tudi priti na volišče, in tam očitno pokazati, kakšnega mnenja da smo. Voliti moramo one može, katere nam naši voditelji nasvetujejo, ne pa vsak svojega; ako bode vsak po svojem volil, propadomo gotovo. Nasprotna stranka bo volila kot en mož, in če bode še tak tepec za odbornika nasvetovan, volili ga bodejo vsi brez vprašanja. Torej še enkrat: pozor, pridite vsi naši možje na volišče in oddajte onim možem svoje glasove, kateri se Vam bodo pravočasno navetovali.
Dan vstajenja kmetskega stanu.
Slovenski kmetje v šmarskem okraju so imeli v nedeljo 21. t. m. dan vstajenja. Odvalili so skalo klerikalizma raz grob, v katerega so jih bili položili njihovi zatiralci in vstali so pomlajeni in oživljeni na delo. Kmetje so res spali v grobu, in bili dosedaj mrtvi. Sedaj jih jo prešinil duh novega življenja in jim dal nove moči za novo delo. Kmetje sami so sprevideli, da tako no gre več naprej in da, če bi šlo, bodejo kmetje vedno trpini in vedno podlaga drugim stanovom. Ustanovili so si »Slovensko kmotsko društvo«, ki je politično in gospodarsko društvo in ima namen pomagati kmetom v političnem in gospodarskem življenju. To društvo je imelo v nedeljo shod v hmarju pri Jelšah. Nad 1000 kmetov soje zbralo v .lagodičovi gostilni. Veliko jih je bilo že poproj pristopilo in veliko jih jo vsto-
pilo še ta dan v društvo. Nad 300 Članov že šteje društvo. Priprost slovenski kmet, vrl narodnjak in veren kristjan Jakob Zdolšek p. d. Šuc s Ponikve je pozdravil kmete v prijaznih besedah in jim položil na srce, naj bodejo složni in sporazumni med seboj, ker se le v slogi da kaj doseči. Naj se varujejo zapeljivcev, ki delajo razpor in razkol med kmeti, ker imajo od tega svoje koristi. Kmet Jakob Vrečko p. d. Lončar tudi s Ponikve je imel na to navdušen govor, v katerem je dokazoval, kako potrebno je bilo, da se je ustanovilo posebno kmetsko društvo, ki bode vodilo kmetsko organizacijo v okraju in se zavzemalo za koristi in pravice kmetskega stanu. Vrečko je govoril gladko in tako prepričevalno, da so mu kmetje z navdušenjem ploskali. Ta zanimiv govor priprostoga kmeta priobčimo enkrat posebej. Po govoru Vrečkovem so se prečitala in razložila pravila in na to se je vršila volitev odbora. Predsednikom je bil izvoljen Jakob Zdolšek p. d. Šuc, veleposestnik na Ponikvi; podpredsednikom Jože Kregar, župan in veleposestnik v St. Petru na Medvedjem selu; blagajnikom Alojzij Vičar, posestnik v Šmarju; tajnikom Jakob Maluš, posestnik in tajnik okrajnega zastopa v Šmarju; odbornikom pa Jože Mlakar, župan in veleposestnik na Ponikvi, Franc Podgoršek st., posestnik na Ponikvi, Florijan Golež, posestnik v St. Vidu, Franc Svetelšek, posestnik na Sladki gori in Anton Ilajnšek, posestnik v llanjokem. Po volitvi je imel g. Alojzij Strmšek, nadučitelj in posestnik kmetije v Št. Petru na Medvedovem selu poučljiv govor o položaju kmetskega stanu. Razpravljal je obširno, kaj je krivo, da propada kmetski stan, in navedel je tudi pripomočke, kako bi se nadaljni propad ustavil. Pri zadnji točki se je oglasil k besedi kmet Alojzij 15ut p. d. Novak iz Kostrivnice, ki je kaj dobro povedal, kako skrbe duhovniki za kmeta in kaki prijatelji so mu. Končno je še kmet Vrečko utemeljeval in predlagal resolucijo, da se državnemu poslancu za šmarski okraj, hoiratu dr. Ploju izreče nezaupnica zaradi njegovega zavratnoga postopanja nasproti naprednim slovenskim poslancem, zlasti proti dr. Tavčarju, ker je s tem provzro-čil, da so sedaj slovenski poslanci razcepljeni v tri klube, kar je le na kvar slovenskemu ljudstvu, zlasti kmetskemu stanu. Predlagana resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato se je shod s trikratnimi slava-klici na cesarja zaključil. Popoludno istega dne se je vršil v istih prostorih shod »Katoliškega političnega in izobraževalnega društva«, katero so duhovniki nalašč ustanovili, da bi preprečili združenje kmetov in njihovo skupno
organizacijo. Kak razloček je bil med shodom »Slovenskega kmetskega društva« in med shodom »Katoliškega političnega in izobraževalnega društva«. Prvi se je vršil mirno in lepo in samo kmetje so nastopali in govorili, drugi shod pa je bil hrupen, prvo besedo so imeli kaplančki in seveda, kjer so ti, so tudi ženske. Shod je bil zelo klavern in se je popolnoma ponesrečil, ker je bilo na shodu vse polno pristašev »Slovenskega kmetskega društva« ki so med zborovanjem peli, govorili in žvižgali tako, da se ni nobenega govornika razumelo. Kaplani so podili napredne kmete ven, a ti se niso umaknili. Neki kmet je dejal kaplanu: kaj nas podite ven, čo nas v cerkvi učite, da vas moramo poslušati, pravite, da smo brezverci, pustite nas tukaj, da nas bodete spreobrnili. Duhovniki so morali marsi-kako krepko slišati, in ko so odhajali, so kmetje žvižgali in jim klicali, da se naj sramujejo, ker delajo razpor med kmeti in sejejo sovraštvo. Mislimo, da Be jo pri tej priliki marsikateremu kmetu razjasnilo v glavi, da duhovniki niso taki prijatelji kmetskega stanu, kakor se delajo, kajti, če bi to bilo, bi pustili kmete, da se združijo in kaj dosežejo za svoj stan. Vse kar kvasijo duhovniki o liberalizmu in o brezverskih liberalcih, so prazno besede, strašilo z liberalizmom je le sredstvo, s katerim begajo neumne in nevedne kmete. Upajmo, da bode takih v šmarskem okraju malo, in da se bodejo sčasoma vsem kmetom v tem okraju odprle oči, da bodejo videli, da so njihovi pravi nesebični prijatelji le v »Slovenskem kmetskem društvu«, ne pa v farovžih in v mež-n arij ah. _
Politični pregled.
Državni zbor. Zdaj so v državnem zboru zopet nastali hudi časi, Nemci so začeli veliko vojno, ker jo prihodnji naš cesar, nadvojvoda l'ran Ferdinand, prevzel pokroviteljstvo nemškega klerikalnega šolskega društva. Že v treh sejah se ni skoro nič druzega delalo, kakor vpilo in razgrajalo. Zdaj se govori, da bo državni zbor zboroval do 16. junija, vendar še ni gotovo, če bo mogel v tem času rešiti postavo zaradi bohinjske železnice.
Srbija je dobila novo ustavo, ki je veliko bolj svobodomiselna, kakor pa sedanja.
Portugalska. Vlada je razpustila vse cerkvene redove. Vsi redovniki morajo iti iz samostanov in sicer tisti, kateri so sploh kaj delali, tekom pol leta, drugi pa takoj. Zdaj seje bati, da pride v naše kraje vse črno teh ljudij.
Kitajska. Te dni jo nastal v cesarski palači v Pekinu ogenj. Najvišji general grof Waldersee se jo komaj rešil, neki drugi general je zgorel. Zažgali so Kitajci. Evropskim državam jo že hudo žal, da so začeli to vojsko.
Vojna v Južni Afriki velja Angleže doslej žo nad 4000 milijonov kron.
Dopisi.
Iz Šmarjete na Dolenjskem. Vsake stvari je enkrat konec in tudi jaz sem se naveličal molčati. Dolgo som molčal in samo poslušal, ali sedaj  pa naj svetu
pokažem, kake so te naše klerikalne duše. Že zadnjič je poročal »Rodoljub«, da je župnik Zaman ukazal mežnarju, moj jer-bas iz cerkve vreči, in da je potem rekel, ko se mežnar ni upal tega storiti, da moj jerbas ni »žegnan«. Jaz pa mislim, da je bil moj jerbas ravnotako žegnan, kakor jerbas Vašega brata Antona, kajti oba imava jednake grehe, jaz namreč berem »Rodoljuba«, on pa je jedel prepovedano meso. Župnik iz Belecerkve pa je povedal, da sta ta dva greha popolnoma jednaka.
Ko je bila moja dekla pri velikonočni spovedi pri znanem škocijanskem kaplanu Kosu, ji ta ni hotel dati odveze, zato ker se v moji hiši bere »Rodoljub«. Zagrozil ji je, da ne dobi toliko časa odveze, dokler je pri meni v službi! Seveda ji je pa tudi rekel, da tega ne sme nikomur povedati. Kos morda misli, da mi kmetovalci najamemo posle zato, da berejo »Rodoljuba«! Zato ni čuda, če Vas imajo Škocijanci za »prismojenega«. Pri nas v Šmarjeti je tudi neka taka oseba, ki živi od tega, da nagovarja in odgovarja gospodarjem posle, in dotičnik je bil lansko leto radi tega kaznovan. Mislim, da isto zaslužite tudi Vi! Ta človek ima priimek »feflež«, in dobi za vsacega posla krono; Vi ste pa menda »fellož št. 2«, in če zahtevate krono, pa pridite ponjo k meni in dobite jo!
Jožo Zalokar iz Vinice. Št. Vid pri Ponikvi. Tukajšnja trgovka M. je kupila od šentviške občino podrtijo, katero imenujejo zavoljo njenega nekdanjega namena in zaradi lepšega še vedno »pod«. Občina sije smela čestitati, da je našla kupca. Samo naš fajmošter, ki, mimogrede povodano, ni občinski odbornik in se ima v občinske stvari toliko vtikati, kot kak berač, jo skušal pogodbo razdreti. Dan poprej, ko bi imeli delati pismeno pogodbo, povabil je vso občinske odbornike z županom vred v farovž ter jih na vse mogočo načine obdelaval, naj razveljavijo pogodbo. Nekaj jih jo ulovil, drugi pa so se mu smejali. Konec pa je bil, da se jo drugi dan tudi sklenila pi-mena pogodba in storil župnikovim splet-karijam in škodoželjnosti konec. Prav je tako.
A vsiljuje so nam vprašanje, čemu to župnikovo nelepo počenjanjo? Župnik star mož, bi vendar že moral vedeti, da je vsaka dana beseda nekako sveta, da se jo ne sme ne le brez vzroka prelomiti, temveč tudi ne k temu drugih zapeljevati. Mari ne ve, kako malo so že danes po-rajta na samo besedo? In on še vspod-buja k temu, občinske odbornike, ki so vendar nekak cvet vseh občinarjev! Kaj naj porečejo drugi/ In recimo, da 80 mu je res posrečilo pogodbo preprečiti, koliko tožb, jeze, sovraštva in stroškov bi bil on, in samo on, povzročil! Na drugi strani pa, jeli krščansko-katoliško postopanje župnikovo, ki ne želi skrbni žonBki, da bi si napravila Usten dom, preskrbela sebe za stare dni, otrokom pa prigospo-darila, da bi vedeli za bvoj dom, in da bi jih občini ne bilo troba roditi. Da, da, črnOBuknežem ni to nič mari. Da si le redijo svojo trebuho in uresničujejo svoje črne nakane, pa so srečni. Moška besoda, ljubezen do bližnjega — tudi sovražnike —, vera vse to jim je dovota briga. Sv. Ligvorij, njihov učenik, prosi zanjo!
Domače in razne novice.
Novomeški vodovod, ki bo veljat
310.000 K, bo preskrbljoval z vodo Novo mesto in vasi črmošnjice, Gotnavas, Je-dinščina, Šmihel, Kandija, Žabja vas in Bršljin. Zgoraj imenovane svote prevzame država 148.000 K, dežela 93.000 K in Novo mesto 68.000 K. Vodovod se napravi tako, da se bodo ž njim lahko še druge vasi združile.
Za premiranje konj na Kranjskem
je kmetijsko ministrstvo dovolilo 3000 K podpore in 57 srebrnih svetinj.
Okrožnim zdravnikom v Cerkljah
je imenovan dr. Avgust Majer z Dunaja. Klerikalno razbojništvo. Te dni je
sodišče v Trstu obsodilo hudega klerikalnega agitatorja Ferdinanda Živca, ker je provzročil, da so klerikalci v Skopem na Goriškem z noži in poleni napadli dva poštena napredna kmetska moža in ju grdo razmesarili, jednemu pa še oko iz-taknili. To se je zgodilo za časa volitev v drž. zbor. Živic, ki je že od 20. decembra zaprt, je dobil 20 nadaljnih mesecev težke ječe. Taki so klerikalci! Tistim, ki ki jih podpihujejo, pa se ne pride do živega.
V Gorjah pri Bledu je tak nered v županskem uradu, da je iz občinskega odbora izstopila polovica članov. Župan je seveda klerikalec.
Ljubljanski škof in domači obrtniki. Kakor znano, hoče ljubljanski škof sezidati svojo posebno gimnazijo in berači za to že nekaj let po celi deželi« Slovenci zlagajo denar, odnesel ga bo pa tujec doli v Bosno. V Ljubljani je več izvrstnih stavbenikov. &kol" je jodnemU izmed njih, Simon Treotu, ki je bil vedno trden klerikalec, stavbo žo za gotovo obljubil, potem pa se je na svojo obljubo vsodol in oddal stavbo nekomu špekulantu iz Sarajeva. Lepi tisočaki, ki so jih Kranjci zložili, pojdejo v Bosno in sicer zategadelji ker škof domačih ljudij ne trpi! Tako podpira ljubljanski škof slovenske obrtnike-
Prestop v uuijatstvo. V Rojanu pri Trstu je 300 župljanov vložilo prošnjo n* tržaški magistrat za izstop iz latinskeg* obreda in za prestop v grški obred * slovenskim bogoslužnim jezikom. Tem 306 Kupljenom so pridružijo še drug1 Hojanci, pa tudi v nekih drugih krajih že vre.
Ukraden tisočak.  Na Notranjske**1 nekje jo te dni varovanka  Minka V. noverila svojemu varuhu in staremu očetn F, I. tisočak. Sla ga je menjat k župniku Jak. Koritniku v Novi vasi pri Rakeku-Župnik je rekel, da ima le 860 gld-narja, na kar je  punica rekla, da n&J župnik le da teh 850 gld., ostanok pa n*J bo za maše.   Župnik je res dal 850 g ' Bi tisočak, obdržal pa 150 gld. za m*»e po ranjcih, katerih imen ni vedel. Ah Jj to prav  in pošteno?   Kako more iu?n^ od 17 let stare punico vzeti  150 g za maše, ne da bi vprašal, od ^0(^^j denar in čegav je.   Varuh F. I. je m° sam iti  k župniku denar  iskat, dasi župnik lahko iz »Slovenca« izvedel, da )^ vzel ukraden denar, in istotako, kana je imel oddati.   Oj, larovška bisaga nima dna! , gfl
Občinske volitve v M»bWin' vrše ta teden.   Klerikalci ae še kan ■ tov niso upali postaviti, ker nimajo Y meščanstvu prav nič zaslombe.
Ijani je tako, da se vsak pošten človek *ramuje veljati za klerikalca.
Novo romanje. Pred kratkim so ljubljanski duhovniki priredili romanje »a Sv. Goro pri Gorici. Naredili so pri tem 358 gld. čistega dobička, ker so vozne iistke dražje prodajali, kakor bi smeli. Obrtna oblast jih bode za to kaznovala. Hevne ženice in ubogi kmetici, ki so se peljali v III. razredu in na Sv. Gori še kosilo niso imeli, so morali plačati vsak po 36 kr. več, kakor je vozni listek v resnici veljal, bogatini, bahači in duhovniki, ki so se šopirili v II. razredu, pa so plačali samo 15 kr. več. Zakaj se je od bogatinov in duhovnikov zahtevalo od vsaeega 21 kr. manj, kakor od revežev? Ali je to krščansko in pravično« Zdaj se prireja novo romanje v Lurd. Bodite previdni, da vas ne oderejo!
Deželna podpora za napravo strelišč. Kakor prejšnja leta je deželni odbor kranjski tudi letos dovolil 2000 K v svrho naprave novih, oziroma spopolnitve že ■obstoječih strelišč za streljanje zoper točo. Ker je pa potrebno, da se taka strelišča -čim prej uredijo, se županstva v vinorodnih krajih na Kranjskem poživljajo, da svoje prošnje najkasneje do 1. maja t. 1. ■deželnemu odboru predložijo. Pričakovati je, da tudi c. kr. poljedelsko ministrstvo ^nak znesek v ta namen dovoli.
„Zlate besede*. Vlada klerikalcev gre nad vse, nobena stvar ni na svetu tako važna, kakor ta, da imajo klerikalci oblast v rokah. Kaj zavodi, kaj bolnice, kaj šole, to so vse postranske stvari. To je načelno BtališČe mejnarodnega klerikalizma, in na to je prisegel tudi mariborski »Slovenski Gospodar«, ki piše v tem oziru:. »Vsak naj se dejanjsko udeleži volitve. Sredstva so mnoga na razpolago. Podpiramo lahko volilno gibanje z besedo, s peresom, z osebnim vplivom, pred Vsem pa z denarjem. V volilne namene naj se mnogo daruje in preje, kakor za dobrodelne na-mene, kajti kaj vam koristijo zavodi, bolnice in šolo, ako pride na krmilo nasprotna vlada«. — »Zlate« so zde »Gospodarju« te besede, da se mora pred vsem šteti denar za volilne namene klerikalne stranko. Zdaj umejemo, da bo klerikalci tako lahkega srca zapravili 30.000 goldinarjev za državnozborske volitve na Kranjskem, s katero svoto bi se dalo na Koroškem, Primorskem in Štajerskem doseči velikih uspehov, mej tem, ko za dobrodelne in narodno namene nikdar ničesar *le dajo.
Potrjena obsodba. Zadnjič smo poročali, kako sta bila kaplan Kostanjevec lz Ročice in vodja rečiškega konsuma v Gornjem gradu obsojena, ker sta napadla *n pobila nocega obrtnika, ki ni storil druzega nič, kakor da jima je zaklical: »živio Hribar«, kako Bta to tajila pri prvi obravnavi, sklicujoč se jeden na Boga v ^besih kot pričo, drugi, kaplan, pa na Svojo častno bosedo, in kako sta naposled svojem prizivu vso priznala. Prizivna obravnava v tej zadevi se jo vršila pri krožnem sodišču v Celju. Sodišče jo ^itožbo zavrglo in potrdilo prvo obsodbo v Gornjem gradu v celem obsegu. Ka-Plan Kostanjevec postane zdaj gotovo ^8aJ dekan.
Vinarska zadruga v Novem Me-ima svoj ustanovni občni zbor dno - maja.
Iž Postojinske okolice se nam piše: Ne zamerite, da Vas zopet nadlegujemo. Dušni pastir G. Mlejnik pri Sv. Ivanu je rekel na leci, če večkrat je v »Narodu« ali »Rodoljubu«, tem več velja pri škofu, torej čast mu treba delati, morebiti bo prej »avanziral«. Ta dušni pastir. je iz zadnjega »Rodoljuba« na leci omenil tudi dva stavka iz dopisa, nota bene samo kar je njemu dopadlo. Rekel je, da so tukaj ovce dobre, samo 8 je slabih, mi pa pravimo ovce so vse dobre, samo ovčar je slab, ker dela prepire med ovcami. Pri popoldanskem opravilu je obče-spoštovanega g. nadučitelja napadal, da ne sme biti pijanec in špilavec, on vidi pezdir v očesu svojega brata, bruna pa ne v svojem. Pri tej priložnosti je hotel brati »Domoljuba«, a glej, smola — »Domoljub« — frrr, je zletel raz lece. Gosp. Mlejnik vedno sumniči: ta me stavi v »Narod«, oni v »Rodoljub«, ali zadel še ni pravega, morebiti bi ga bičal ali na križ pribil. Dokler g. Mlejnik ne postane dober pastir, dotlej tudi ovce ne bodo mirne. Katoliški narodnj ak.
V Sv. Križu pri Kostanjevici se
snuje gasilno društvo.
Zemlja se je udrla. Pretečeni teden se je na neki njivi blizu Slavine zemlja pogreznila, ter se je napravila na istem prostoru 7 metrov globoka jama, katera je do polovice z vodo napolnjena. Ker se voda umika, se da sklepati, da je jama v zvezi s kakšno podzemsko votlino, kar se bode bolje videlo, ko voda popolnoma izgine.
Z nožem je hotel na Velikonoč pred procesijo 15-letni Alojz Potočnik pri Sv. Lenartu tamošnjega učitelja, ko gaje po-prašal, če bode šel tudi on z učenci v sprevodu. Nadebuden fantalin mu je odgovoril: »Aha, preklet hudič!« Nato ga je učitelj zapodil in v te§n hipu se mu je postavil z odprtim nožem z besedami; »Hudič, pa pojd' sem!« Ravno tako neki drugi 18-leten fantalin neprestano napada z žaljenji vse, ki so pri imenovanemu g. učitelju. Dejansko se je pa lotil, da je trgal plot šolskega vrta in hotel razme-tati lončke s cveticami, pri čemer je bil zasačen. To je vse sad tistega hujskanja proti učiteljstvu, in če se ne bode preskrbelo, da so taki slučaji eksem-plarično kaznujejo, bodo prišli ljudski učitelji v položaj, da si ne bodo v svesti, da jih ne pokoljejo fanatizovani podivjanci.
Stanje setev. Po poročilih, ki nam prihajajo iz raznih krajev naše dežele, je ozimina hudo in dolgotrajno zimo splošno dobro prestala. Rž in pšenica kažeta dobro. Setev jarine je večinoma končana, v pogorskih legah pa se še vrši. Ako ostane vreme ugodno, se bode rast znatno pospešila ter tako vsaj nekoliko paralizovala letošnji kasni pričetek pomladi.
Aretovanje. Mestna policija ljubljanska jo aretovala v nedeljo zvečer na dolenjskem kolodvoru dva laška dolavca, ki sta na Bumu, da sta v St. Jerneju na Dolenjskem večjo svoto ponovorila. Izročila Bta so sodišču.
Morilec s harmoniko. Iz Pariza poročajo: V Villettu  so 1. aprila na ukaz I državnega pravdništva prijoii delavca Iv.
Daussmanna iz Offenbacha, prav ko je v gostilnici sredi veselih gostov veselo igral na svoji harmoniki. Daussmann je pravi mojster na tem primitivnem instrumentu, in Francozi so navdušeno plesali ob godbi nemškega harmonikarja. Ali policisti so ga zgrabili in odvedli na policijsko prefekturo. Daussmann je igral, stopaje med dvema redarjema, ves čas nemško vojaško koračnico, in truma ljudij je šla smeje za njim. No, veseli harmonikar je kriv — bratomora!
Pri medvedih na posetn. Iz Madrida poročajo: Slabe ure je prestal 301etni pastir Pedro Garcia v okolici Pamplone, ure, katerih gotovo ne pozabi nikdar. V gorovju je snežvilo, in besen vihar je divjal po cesti. Četudi je hitel pastir domov, ali vsaj pod streho, kolikor je mogel, ga je vendar-le zeblo tako, da je že oma-goval in videl pred seboj smrt. Ves utrujen se je zatekel sredi gozda v neko jamo, da bi bil varen pred snegom, mrazom in viharjem. Kmalu pa je začul od vhoda sem čudno godrnanje, takoj na to pa je stopila v votlino velika medvedka s svojimi mladiči. Medvedka je legla in začela dojiti svoje malčke. To je bila vsekakor zanimiva idila, in pastirju so vstajali lasje, in tresel se je kot šiba na vodi. Jedva je sopel, da bi ne opozoril na-se medvedov, ki bi ga nedvomno napadli in raztrgali. Ali imel je srečo: medvedka in medvedki so trdno zaspali, pastir pa je prečul vso noč. Zjutraj je medvedja družina zopet zapustila otlino, pastir pa je zbežal za njimi in se rešil domov. Seveda love sedaj lovci medvedko in medvedke.
Ljndožrci na morju. Jadrenik »Angolo« je 17. oktobra  1900 odplul proti Singaporu. Šestega dne ponočf je vrgel vihar ladijo ob skalo, da se je jadrenik razbil. 27 mož požrli so valovi. Drugi so se vzdržali na vrveh jamborjev do dru-zega dne.   Naredili  so si iz ostankov ladije dva plava.   Pet mož je šlo na manjši plav, 12 mož pa na večji.   Že v drugi noči se je potopil mali plav. Večji plav pa je plaval 25 dnij po morju tja in sem noseč 12 obupanih mož, ki niso imeli pri sebi nobene hrane. Živeli bo se z morskimi rastlinami jedli svojo obleko in so snedli celo usnje svojih črevljev. 25. dne pa se je vsled mirnega morja ustavil docela, in tako so stali nesrečniki sredi morja nepremično. V tem strašnem položaju se jih je lotil obup, in nekateri so res zblazneli.   Neki Francoz je zgrabil veslo ter razklal z njim glavo tovarišu Nato si je utešil žejo z njegovo krvjo. Ko je hotel začeti zreti njegovo meso, so vrgli tovariši truplo v morje. Drugega dne pa je hotel Francoz ubiti zopet nekega tovariša. Ker ga v njegovi besnosti niso mogli ukrotiti, so se ga rešili s tem, da so ga ubili. Njih lakota pa je dosegla vrhunec.   Vrgli so se na truplo ubitega Francoza in ga jedli. Nato so ubili vsak dan enega izmed sebe. Trije mornarji so se vrgli iz strahu pred ubojem sami v morje.   Po 42. dneh sta ostala le še dva in opazovala sta lačna in žejna drug drugega, ter kakor dvoje krvoločnih zverij pazila na trenotek, kdo bode mogel ubiti druzcga.   Bila sta že malone blazna. K sreči sta zagledala v bližini zemljo. Z vso silo sta veslala in dospela na zapuščeno obrežje. In prišla sta do divjih Ma-lajcev, ki bo jima dali jesti.   Čez nekaj dnij pa sta videla ladiio, katero sta priklicala, da ju je pripeljala v Singapore, kamor sta bila spočetka namenjena.
„Pnstite male k meni priti!" je dejal Jezus Kristus. V Montealegru na Španskem pa so se nedavno igrali dečki od 7—8 let pred župniščem s svojo žogo. Parkrat je priletela žoga tudi v vrata župnišča. Nakrat so se vrata odprla, in župnik je pridirjal s puško v roki ter ustrelil na igrajoče se otroke. Pet otrok je ranil, dva celo nevarno. Ondotni prebivalci so hoteli župnika ubiti, in le a težka se je oblaatvom posrečilo, preprečiti
se večjo nesrečo. Vendar pa je župnik že zaprt. In vendar se klerikalni listi pritožujejo, kolika krivica se dela španskemu duhovništvu.
Srečna občina! Občina Jiichsen v Sachsen-Meinindenu je tako bogata, da ne pobira več občinskih davkov. Dohodki občinskih gozdov znašajo na leto 60 000 mark, od katerih ostane čez 10.000 mark. Vsak občan dobiva iz teh gozdov les za stavbe in za kurjavo. Tako ima vsak revež svojo hišico.
Strašna morilca. Iz Chartresa na Krancoskem poročajo, da sta v sosednji vasi Gorancez ponoči vdrla dva klateža v hišo nekega kmeta ter v njegovi odsotnosti umorila njegovih pet otrok. Ko se je vrnil kmet, sta napadla še njega in ga teško ranila. Nato sta odnesla veliko svoto in več vrednostnih stvarij.
Samomor šolskega vodje radi bede. Iz Budjejovic poročajo: v V Budislavu pri Sobieslavu na južnem Češkem se je na pokopališču obesil vodja ondotne ljudske šole František Houska, ker je imel premajhno plačo, da bi mogel preživiti svojo družino z otroci.
Loterijske srečke.
Gradeo, 16. aprila. Brno, 3. aprila. Dunaj. 13. aprila. Lino, 20 aprila. Praga, 10. aprila. Tr*t, 20. aprila.
83, 64, 78, 21, 28.
75, 39, 70, 47, 76.
31, 19, 7, 57, 87.
77, 47, 10, 72, 39
18, 7, 13, 36 9
74, 34, 28, 7, 19.
Tržne cene v Ljubljani
20. aprila 1901.
	K t		k	
Pšenica, 100 kg	!10 60	Špeh povojen, kgr. .	1	44
Rež,        „ .	H HO	Surovo maslo, „ . .	1	90|
Ječmen,   „ .	14 20	Jajce, jedno ....	—	6
s Oves, „	14 HO	Mleko, bter .   .  . .	—	18
; Ajda,       „ . Proso, „	13J40	Goveje     meso kgr.	1	28
	1680	Telečje        „ „	1	32
1 Koruza, „	12 HO	Svinjsko      „ „	1	40
i Krompir,	1 5-	KoStrunovo ,, „	—	80
Leča,      lit. .	-|20		2	m
, Grah,      „ .	-120	Golob......j		50
'Fižol       „ .	H20	Seno,  100 kilo   . .	4	HO
Maslo,    kgr. .	260	Slama, „    „ .  . .	4	40
•Mast,      „ .	1 140	Drva trda, klftr. .  . [	H	
Spehsvež,,, .	1 32	„ mefcka,   „   ,  . i	6	"I
'm* mM
<2. o -
Preo bje ke^^
Popravila.
L Mikusch
tovarna do/.nikov
Ljubljana, Mestni irg.
Zmešano lase S
kupuje po najviSjih conah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljaui, Hilšarjeveulier it 10.
IkSST Nabiralce laa opozarjam a tem uljudno na mojo firmo.
(»lavna slovenska
nifliiiiiiiiii
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu 14
Souvanova tiiša, v LJubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4v270 od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Kava (cikorija) in sladna kava
družbe sv. Cirila in Metoda
v Iijubljanl
ki
se dobi v vseh špecerijskih prodajal-nicah, in brez katere bi ne smela biti nobena slovenska hiša — je najboljša primes k pravej bobovej kavi, katera jej daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte in zahtevajte povsod kavo družbe sv. Cirila in Metoda!    # #
Dr. M. Hudnik
predsednik. Poštna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135.
1!Veliko denarja! I
S        (do lOOO kron na mesec)
X lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega
• stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
Več se izve pod „Weell po O anonenl  paaarnl  E. Krlstofflk,
• Imisbruell. (847—1) .
Otvoritev podružne trgovine.
Naznanjam, da Bem izven svoje, pred enim letom otvorjene
trgovine z mešanim blagom na Javorniku
odprl sedaj tudi flljalko v hiši g. A. Kolbl-na, katero sem založil posebno z železnino, vsakovrstno kuhinJBko opravo in posodo, okovi in orodjem za mizarje in kovače in z vsim potrebnim orodjem za poljedelstvo. Naročajem tudi vsakovrstne stroje, štedilnike, železne peči, traverze in sploh vso stvari te stroke po nizkih cenah.
Imam tudi posodo iz porcelana in glaževino vsake vrste v zalogi. Upeljal bodem tudi navadno železo in jeklo za kovače in ključarje, ter se priporočam: mizarskim, kovaškim, ključarskim in stavbenim mojstrom in sploh vsemu občinstvu za obilen obisk, zagotavljajoč točno postrežbo int dobro blago po najnižjih cenah. s
Štefan Podpac
(831—1) trnove? iih Javorniku, €»orrnjMlto>
Doktorja pl. Trnkoczyja
že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje so dehivnjo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi telo samo cn komad z natančnim rabilnini navodilom.
Za štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvno, ble-dično, za vsakega bolnika, sploh za vsakega so namesto brezmočno, razdražujočo kave in
ruskega čaja Dr. pl. Trnkoczvjev
KakclO Sladni  Čai P**poroM kot točno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno
J sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček (V« kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Daljo so priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja
ŽelodeČnG kapljice- taborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujočo, krepilno, bolest _Z. u tešu joče, tek vzbujajočo, čisti žolodec m pospešuje prebavo. Steklenica
40 h, pol tucata 2 K.
KrOfifliC©  odvajalne, žolodec Čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor so to '   ' čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujočo jo to sredstvo zopor bo-
lezni, ki morejo nastati vsled zapeho, napenjanja itd. Škatla 42 h, Bost škatlic 2 K 10 h. — Pocuki-one kroglico. Škatla HO h, tri škatlo 2 K.
Prsni   ^''"'ni in kaš|jev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnonim 1 železom, utešujo kašolj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tok in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. (24—8)
DrpTjilni aIi ,,<lrtV <v'^ <(«'<,,,<^>iM') priporočljiv jo kot boli utofiujočo, lajšajoče drgnonje o v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajočo drgnonjo po dolgem hodu in
težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 60 h.
Tinktura m Icuria n^AQ» proskušono sredstvo proti »inKiura za Kurja očesa, ,)ol0Htnhn kurjim očesom,
bradavicam, irožonioi, žuljem in "/.oblinam. Ima to veliko prednost, d;i jo troba s priloženim čoj)ičem bolno mesto zgolj namazati. Stoklonica 80 h, Best stcklonic 3 K 50 h. %W K« je vodna skrb p n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo isto posebno na doktor]* pl. Trnk6czyja redilne
\ i.      n i »niimka.
pripravke za živiuo.
Doktorja pl. TrnkOozy>
i vinski m,ilni Pjai** zri notranjo rtbo pri Uravnh, volih In konjih.      blizu BO let z najboljšim uspehom uporab
Bi
w
ljovau, kadar kravo nočejo zreti, in da so zboljšujo mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pot zavojčkov samo 4 K.
PrašiČii ^M'"1 in krmilni prašek. Varstveno in dietotično
_L .srodstvo za prašičo. Za notranjo rabo, služi za tvorbo
mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Pozor! Želi kdo samo oden kos od teh srodstov, toroj so tudi omonjoni odon kos, takoj s poštnim povzetjem pošlje.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tiaek „Narodna Tiskarne'
Ljubljai