MEL JAR OBRAČA,
BOG OBRNE
Stran 4
ZAROTA PROTI
GRADISU?
Stran 26
SALEZIJANSKA
MOLILNICA
Stran 13
§T. 36 - LETO 58 - CELJE, 4.9.2003 - CENA 350 SIT 22,5 HRK
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
PAVČIČ:
MULC V KLASJU
Stran 9
ALI OKOLI
ANTARKTIKE
Stran 8
NOČ V JAMI
Stran 25
2
DOGODKI
UVODNIK
Negotovi
kmečki časi
Slovenski kmetje živijo v negotovih
časih. Večina se boji približevanja
Evropski uniji, kjer se bosta sloven-
ski pridelovalec in rejec le stežka me-
rila s kolegi z neprimerljivo večjimi
kmetijskimi površinami in bolj šte-
vilčnimi^čredami živine. Sive lase mu
povzroča država, ki - kakor je videti -
ne ve čisto dobro, kakšno kmetijstvo
bi sploh rada. Za piko na i pa se je
letos zoper njega zarotilo še vreme.
Požgana travinja in uvele, v ra-
sti zaostale in nedozorele poljščine so slaba popotnica
za prihajajočo zimo. Kmetje se sprašujejo, kaj položiti v
jasli, da živina ne bo shirala. Tisti, ki imajo več živine
in so od živinoreje življenjsko odvisni, si zmanjševanja
črede ne smejo privoščiti, drugim je bila prva misel prav
prodaja nekaj glav. Pa ne enim ne drugim ni lahko.
Zalog hrane, ki bi pripomogle k preživetju preko zime,
na trgu ni dovolj. Na tisto malo, kar jih je, pa so se hitro
»obesili« dobičkarji in prekupčevalci. Tržne cene, ki so
že tako sledile presega povpraševanja nad ponudbo, so
tako poletele v nebo! Skoraj čisto na tla pa so padle
cene živini za zakol. Rejcu, ki je moral za zakol svoje
»odvečne« krave čakati tudi dva meseca in več, so v
klavnici za 300-kilogramsko žival priznali le kakšnih
50 tisočakov...
Poletje je zato ob hudi pripeki in pomanjkanju vode mi-
nevalo tudi v pozivih, naj država in lokalne skupnosti po-
magajo. Da se razumemo, kmetje so letos morda bolj kot
kadarkoli doslej res potrebni pomoči in država in občine so
se dolžne odzvati! Vseeno pa ne bi škodilo, če bi za bolj
zanesljivo in svetlejšo prihodnost malce prevetrili tudi last-
ne vrste. Pri tem mislimo, na primer, na tiste, ki so koruz-
na polja v času, ko so bile rastline še primerne za siliranje,
prepustili suši in se nadejali, da bodo izpad že nadomestili
z odškodnino. Prav tako pa tudi na vse, ki dopuščajo, da
pozivi po pomoči ostajajo le na besedni ravni, kolesje v kmeč-
kih stanovskih organizacijah pa se vrti po ustaljenem redu.
Tistemu, ki ne ve, kaj bo jutri položil svoji živini v jasli, nič
ne pomaga, če bodo živilsko-predelovalna podjetja letošnje
poslovno leto zaključila z dobički. Skoraj nerazumljivo je,
da se v kmetijskih zadrugah (njeni člani pa so pomoči naj-
bolj potrebni kmetje), ki so večinske lastnice večine klav-
nic, niso odzvali bolj odločno. Sramotno je, da dopuščajo
tako mizemo nizke cene za živino, ki so jo kmetje prisiljeni
oddati v zakol.
IVANA STAMEJCIC
Prve kaplje
posušne pomoč
Prihodnji teden koruza iz blagovnih rezerv - Šentjurski rejci odkupujejo
lažo z Mejinih polj
Vlada bo prihodnji teden
dobila poročilo o škodi, ki
so jo po prvih ocenah v
kmetijstvu povzročile letoš-
nje ujme. Že podatki, zbra-
ni v regijskih centrih in po
občinah, kažejo, da so vi-
soke temperature in suša,
še pred tem pa ponekod po-
zeba in hrušev ožig, terjali
krepko preko 30 milijard to-
larjev. Pa v tej številki še ni
škode, ki so jo povzročila
vremenska neurja s točo.
Zato pa so v Šentjurju ven-
darle sklenili dogovor o pro-
daji silažne koruze živino-
rejcem.
Na julijski izredni seji dr-
žavnega zbora sprejet inter-
ventni zakon je zavezal dr-
žavo, da mora zagotoviti de-
nar za odškodnine, če oce-
njena škoda presega 0,3 pro-
mila državnega proračuna.
Denar za odškodnine naj bi
šel iz proračunske rezerve,
ki je za letos že v veliki meri
izkoriščena in naj bi je bilo
na državni ravni le še okoli
410 milijonov tolarjev. Del
odškodnin za kmete bodo
morali zagotoviti v lokalnih
skupnostih in že nekaj ted-
nov je jasno, da bodo zato
potrebni rebalansi občinskih
proračunov. Kako pa bo z dr-
žavno odškodnino še ni ja-
sno; če ne bo mogoče prora-
čunske rezerve »napolniti« iz
drugih virov, bodo morali
kmetje čakati na glavnino iz-
plačil v letu 2004.
Do koruze že
prihodnji
teden
Ena od oblik pomoči kme-
tom, zlasti živinorejcem, je tu-
di prodaja koruze iz državnih
blagovnih rezerv. V agenciji za
kmetijske trge in razvoj pode-
želja so do torka prejeli več
kot 17 tisoč zahtevkov rejcev
živali za dodelitev koruze iz
državnih blagovnih rezerv.
Rok za oddajo zahtevkov se je
sicer iztekel že v petek, a zad-
nje vloge so v agencijo po po-
šti prispele še v torek. Po pr-
vih ocenah direktorice agen-
Siliranje v okolici Šentjurja.
cije Sonje Bukovec, so rejci
v vseh zahtevkih zaprosili za
okrog 19 do 20 tisoč ton koru-
ze, vendar pa trenutno še ni
znano, koliko vlog bodo v
agenciji tudi dejansko odobrili.
Z razdeljevanjem koruze naj
bi izbrani posredniki po obči-
nah začeli prihodnji teden.
Tudi po ocenah kmetijske
ga ministra Franca Buta bi
moralo 20 tisoč ton koruze,
kolikor je je iz blagovnih re-
zerv sprostila država, zadoš-
čati. Rejci, ki bodo upraviče-
ni do koruze, bodo za kilo-
gram takoj plačali slabo tret-
jino cene, kar znaša 9 tolar-
jev in pripadajoči DDV, osta-
lo pa jim bodo v kmetijskem
ministrstvu poračunali ob iz-
plačilu pomoči za odpravo po-
sledic škode po suši.
Na terenu in v Kmetijsko goz-
darski zbornici Slovenije pa je
že slišati prva opozorila, da bodo
kmetje stroške za nakup koru-
ze le stežka zmogli. Minister
But opozorila zavrača z argu-
menti, da cena koruze iz bla-
govnih rezerv ne presega nje-
nih tržnih cen, morebitne viš-
je cene pa pojasnjuje kot pri-
bitek k osnovni ceni za mani-
pulativne stroške, ki jih bodo
z razdeljevanjem koruze ime-
li v občinah in izbrani posred-
niki (zvečine bodo to najver-
jetneje kmetijske zadruge). Mi-
nister But ob tem še dodaja, da
ti stroški, če so v tem trenutku
sploh primerni in potrebni, ne
bi smeli biti previsoki.
Koruza
vendarle v
kmečkih
silosiii
Zapletov s prodajo silaž-
ne koruze s polj šentjurske
družbe Meja je bilo s podpi-
som pogodbe za odkup silaž-
ne koruze z 80 hektarov polj,
ki sta jo prejšnji četrtek skle-
nila prva moža Meje in Kme-
tijskega zadruge Šentjur, Jo-
žeta Fidlerja in Zvonka Pu-
šnika, vendarle konec.
V Meji so prisluhnili po;
vom šentjurske občine in p
stali, da kmetom prodajo k
ruzo za siliranje, saj imajo d
mači živinorejci zaradi sii
ogromen izpad pridelkov ini
vse načine iščejo poti, kakoi
vini zagotoviti hrano. Na n
kaj Mejinih njivah so kmet
že prejšnji konec tedna začf
s siliranjem koruze; a domai
silose so polnili na lepe oči, bn
sklenjenih pogodb. V Šentju
ju so zaradi suše sklicali izra
no sejo občinskega sveta - a h
ko so na njej, po oceni dird
torja Fidlerja, politiki nabir.
li točke bolj zase, kot pa za kmi
te. V Meji so kljub temu pi
pravili ponudbo za prodajola
ruze, jo posredovali zadrugii
zatem čakali na podpis poga
be, ki bi morala biti sklenjen
v torek. V zadrugi so s podp
som omahovali, saj se je zaE
di tržno postavljene cene od 2!
do 300 tisoč tolarjev na hekt
(pri čemer Meja priznava še 1
odstotni popust, občina pa o
kup kmetom subvencionira
po 50 tisočaki na hektar) zai
manje med rejci precej zmai
šalo. Ker pogodba ni bila po
pisana v roku, so v torek iz U
je sporočili, da preklicujejop
sel.
»Pozivu občine smo pi
sluhnili v dobri veri, da b(
mo resnično pomagali knK
tom, zato smo tudi po odp*
vedi ostali pripravljeni z ni
mi sklepati neposredne p'
godbe,« pojasnjuje Fidleri
dodaja, da so pri podpisu p<
godbe s kmetijsko zadrug
vztrajali pri pogodbeni kla
zuli, da se cena po hektai
koruze, ki jo bodo morali p'
čati kmetje, ne sme niti i
tolar spremeniti od tiste,
so jo kot prodajno postav
v Meji. Zadruga ostaja v p
slu le kot posrednik, kot'
sti, ki razmere v kmetijst^
in med svojimi člani najl^
Ije pozna, svojega posredni
tva pa ne sme zaračunati-
IVANA STAMEJČ'
Foto: MATEJ NOVA
Nova predstojnica Zavoda za šolstvo
s 1. septembrom je zače-
la delo predstojnice celjske
enote Zavoda za šolstvo Ma-
rinka Marovt. Vodila bo
celjske osnovne šole, sred-
nje šole, vrtce, glasbene šo-
le, šole s posebnimi potre-
bami, na vsakem od teh po-
dročij pa si je zastavila šteT
vilne cilje.
»S prvim septembrom so vse
šole v Sloveniji prešle v devet-
letno izobraževanje v prvem
in sedmem razredu, zato bo
največ mojega dela prav pri
uvajanju devetletne osnovne
šole. Sem zagovornica devet-
letke, kajti vodila sem osnov-
Marovtova je prišla z me-
sta ravnateljice Osnovne
šole Polzela, kjer je mesto
v. d. ravnateljice s 1. sep-
tembrom prevzela Valerija
Pukl, prej ravnateljica na
Osnovni šoli Vransko-Ta-
bor. Na mesto v. d. ravnate-
ljice OŠ Vransko-Tabor so
postavili Majdo Piki, prej
pomočnico ravnateljice.
no šolo Polzela in tam smo bi-
li med prvimi pri uvajanju te
novosti. Imamo zelo lepe iz-
kušnje, ki bi jih želela prene-
sti tudi na druge šole, pri tem
pa sodelovati z drugimi rav-
natelji, ki so prav tako utirali
ledino,« pravi Marovtova.
Njena osebna vizija zaje-
ma tudi prehod iz osnovne
šole v srednjo šolo, ker mi-
sli, da je prav tu še črna pi-
ka. »Nekako smo prehod iz
vrtca v osnovno šolo že pre-
brodili, zdaj pa bi moral biti
takšen prehod tudi iz osnov-
ne šole v srednjo, tako, da bi
rada sodelovala tudi z ravna-
telji srednjih šol,« še dodaja
Marinka Marovt.
Marinka Marovt bo pri-
pravljala številne posvete, v
katerih bo izobraževlani del,
nato pa bodo še klepetalni-
ce, kjer bi ravnatelji menjali
izkušnje, veliko pa bo tudi
individualnih stikov.
SB, Foto: GK
Na osnovni šoli Hudinja v Celju so za učence pn/ih razredov osemletke in prvih razredov devetletke pripravili
zanimiv program, uspešno leto pa je mladim učenjakom zaželela tudi predstavnica ministrstva za šolstvo,
znanost in šport dr. Lučka Lorber, ki pa je otroke hkrati opozorila, naj ne pozabijo na igro in prosti čas.
Št. 36 - 4. september 2003
DOGODKI

Rekorder prvega šolskega dneva. 30 km/h več, kot je dovoljeno!
Prvega septembra
lia cesti s policisti
Večina voznikov bolj previdna, izjeme kaznovane - Brez poškodb otrok
Prvi september je na
Celjskem minil brez pro-
letnih nesreč, v katerih
bi bili udeleženi otroci in
mladoletniki na poti v šo-
,lo in iz nje. Podatke smo
dobili iz prve roke. Prvi šol-
ski dan smo namreč s po-
[licijsko patruljo preživeli
|na cesti.
I V jutranjih urah smo pri
(Obhodu po najbolj promet-
[flih cestah naleteh na izjem-
no gnečo, ki je marsikate-
remu vozniku načela živce
in pokazala, da je konec po-
fitnic. Že pred sedmo uro
je bilo opaziti nejevoljo voz-
nikov na Mariborski cesti ter
fia Dečkovi, Čopovi in Ljub-
ljanski ulici. Vendar jim ra-
zen potrpežljivosti v dolgih
kolonah pred semaforji ni
preostalo nič drugega. Razen
ia križišču magistrale Zahod
'n Čopove ulice, kjer je zma-
•ijkalo elektrike. V času se-
■naforskega mrka je prišlo
do prometne nezgode in zvite
pločevine zaradi nepravilne-
8a premika enega izmed vo-
zil. Policistom je vzelo do-
l^ro uro za popis okoliščin
■Nesreče, ta čas pa so znova
Začeli delovati tudi semafor-
ji.
Pred tem smo na Zgornji
^udinji preverjali hitrost
Voznikov. Kljub temu, da je
l^il prvi šolski dan, sta se v
^3mo petnajstih minutah po-
l^vila divjaka, ki sta se za-
^^di prekoračitve omejitve
hitrosti za devetnajst in šest-
najst kilometrov na uro od-
peljala s plačilnim nalogom.
»Če na cesti, kjer je omeji-
tev 50 km/h, petindvajset
metrov pred seboj opazite
otroka in vozite pet km/h hi-
treje od omejitve, boste za-
deli otroka s hitrostjo 28
km/h. Gotovo ga boste huje
poškodovali. Če vozite 10
km/h hitreje, boste zadeli
otroka s hitrostjo 39 km/h.
Otrok bo verjetno zaradi
poškodb umrl. Če vozite
20km/h hitreje, boste zadeli
otroka s hitrostjo 57 km/h.
Otroka boste gotovo ubili...«
Zbil peško
Znova smo se odpravili
preverjat hitrost voznikov
v bližini šol, vmes zapisali
podatke voznika, ki mu je
na Kidričevi počila pnevma-
tika, ker naj bi zapeljal na
kamen na vozišču. Ravno
med postopkom z vozni-
kom, ki mu alkotest poka-
že ničlo, pa nas po zvezi po-
kličejo v Kersnikovo: »Vo-
zilo je trčilo v peško. Pohi-
tite tja!«
Z modrimi lučmi smo od-
brzeli na kraj nesreče in se
izogibali gneči. Nekateri
vozniki so bili zmedeni, saj
v trenutku, ko so zaslišali
sireno, niso vedeli, kaj naj
storijo in kam naj se umak-
nejo. Niso vedeli, da s svojo
zmedenostjo in nepazlji-
vostjo policistom v takšnih
trenutkih jemljejo še kako
potrebne sekunde. V Ker-
snikovi ulici smo ugotovi-
li, da je mlad voznik z re-
naultom 5 na prehodu za
pešce zbil žensko. Na bliž-
nji avtobusni postaji je ob
našem prihodu poškodova-
na še vedno čakala na re-
šilca. Vsaka malenkost je
v takšnih primerih pomem-
bna, zato so policisti mo-
rali popisati vse, vmes pa
so reševalci odpeljali peš-
ko v bolnišnico.
Voznik, ki je moral poskr-
beti, da njegovo zaradi ne-
sreče poškodovano vozilo ni
oviralo prometa, ni napihal,
treba pa je ugotoviti tudi, ali
je bilo kaj alkohola pri peš-
ki in kakšne natančno so nje-
ne poškodbe. Zato smo se
odpravili v bolnišnico, ven-
dar poškodovana takrat še
vedno ni prišla na vrsto za
pregled. Policisti so se tako
tisti dan morali po podatke
še enkrat vrniti v bolnišni-
co.
Rekorder
Naslednji lov za hitrimi
vozniki je bil na vrsti na se-
verni vezni cesti, ki povezuje
Novo vas in Hudinjo. Tam
je še vedno omejitev hitro-
sti 40 km/h. Naša pričako-
vanja, da bodo mnogi pre-
več pritisnili na plin, so se,
žal, uresničila. Čeprav je ce-
sta v neposredni bližine os-
novne šole!
Z radarjem smo izmeriU
hitrost voznika, ki je drvel
po cesti, vmes prehitel dru-
go vozilo in krepko preko-
račil omejitev. Njegov ko-
mentar na obrazložitev po-
licistov, kako so ga izmeri-
li: »Pa ste prepričani, da ste
izmerili mene? Mislim, da
sem vozil po omejitvah...«
Drug voznik se je policistom
za plačilni nalog zahvalil z
enakim komentarjem in s
tem, da se na papirje ni že-
lel podpisati.
Policisti nadaljujejo s
številnimi preventivnimi
akcijami, poostrenim nad-
zorom prometa predvsem
v bližini šol in vrtcev. Vsem
prvošolčkom bodo dali po-
barvanko, ki jih bo na za-
baven način seznanila z
osnovnimi pravili obnaša-
nja v prometu. Pobarvan-
kam je priložen tudi na-
gradni kuponček, kjer je
potrebno odgovoriti na dve
vprašanji o varnosti v cest-
nem prometu. Odgovore je
treba poslati na celjsko po-
licijo do konca oktobra,
kjer bo osem izžrebancev
dobilo nagrade.
In na koncu še rekorder...
79 km/h na cesti, kjer je ome-
jitev 40 km/h!! Kaj bi bilo,
če bi ga zaneslo? Le dva me-
tra stran so po pločniku ho-
dili otroci...
SIMONA ŠOLINIČ
Tretji celjski
general
v ponedeljek je Celjan,
brigadir mag. Viki
Krajnc, nastopil delo
glavnega inšpektorja za
obrambo. Na ta pomem-
ben položaj ga je julija
imenovala vlada. Dose-
danji glavni inšpektor,
generalpodpolkovnik Al-
bin Gutman bo po novem
opravljal naloge sveto-
valca ministra za obram-
bo.
»Imenovanje na to funk-
cijo mi pomeni nov izziv,
saj je to zame novo delov-
no področje. Funkcija je
zelo pomembna, to je tu-
di generalski položaj,« je
imenovanje komentiral
Krajnc.
51-letni Celjan ima za
seboj bogato in hitro vo-
jaško kariero. Vojaštvo in
vojaščina sta ga privlače-
vala že v mladosti. Delo
v mladinski organizaciji
mu je odprlo pot v politi-
ko, a so ga uniforma, stra-
tegija in taktika bojevanj
bolj vlekli. Pravo prilož-
nost je dobil ob osamos-
vojitveni vojni. Državno
vodstvo ga je leta 1990
imenovalo za komandanta
Teritorialne
obrambe
Zahodno-
štajerske po-
krajine,
kjer je uspe-
šno vodil
obrambne
priprave, v
osamosvoji-
tveni vojni
leta 1991 pa
je povelje-
val enotam
Teritorialne
obrambe. V
spomin na
tiste krizne
in prelomne
čase je napi-
sal tudi
knjigo »Iz-
polnjena
pričakova-
nja« in v njej
otel pozabi vse velike in
tudi drobne dogodke, ki
so zaznamovali osamos-
vojitveno vojno. »Moj na-
men je bil posredovati vi-
denja, spoznanja in doje-
manja takratnih dogodkov
z mojega vidika, kot po-
veljujočega...,« je zapisal
v predgovoru knjige, ki jo
je namenil vsem udeležen-
cem takratnih dogodkov.
V letih po osamosvoji-
tvi je Viki Krajnc usmer-
jal preoblikovanje Terito-
rialne obrambe v Sloven-
sko vojsko. Za to delo je
prejel najvišje državno od-
likovanje Častni znak svo-
bode Republike Sloveni-
je. Vojaško kariero je na-
daljeval v Ljubljani na mi-
nistrstvu za obrambo kot
direktor Uprave za vojaš-
ke zadeve. Za tem je bil
imenovan za namestnika
načelnika Generalštaba
Slovenske vojske, kjer je
uspešno vodil več projek-
tov razvoja in reorganiza-
cije Slovenske vojske ter
sodelovanja v mednarod-
nih vojaških mirovnih
operacijah. Nato je bil po-
močnik načelnika Gene-
ralštaba Slovenske vojske
in kasneje načelnik novou-
stanovljenega Centra za
vojaško zgodovinsko de-
javnost pri Generalštabu
Slovenske vojske, kjer je
med drugim uspešno or-
ganiziral postavitev več
razstav z vojaško temati-
ko in izdajo publikacije
Vojaški zbornik. Viki
Krajnc je zadnja leta vo-
di! Center vojaških šol. Za
svoje delo je prejel več
priznanj in odlikovanj Mi-
nistrstva za obrambo.
Čeprav ga prijatelji in
znanci opisujejo kot zelo
mirnega in preudarnega
človeka, pri delu šale ne
pozna. Tisti, ki so bili ob
njem med osamosvojitve-
no vojno vedo povedati,
da ga je bilo kar nekajkrat
treba tudi fizično »vleči
nazaj«, da ob zavlačeva-
njih jugo vojske v obko-
ljeni celjski vojašnici ni
izdal ukaza za napad. Ve-
do povedati tudi, da je ze-
lo metodičen, odločen, da
si postavlja
dosegljive
cilje in ne
varčuje z
energijo in
delom, ko
išče poti za
uresničitev
teh ciljev. Je
tudi zelo
družinski
človek, ka-
terega strast
so knjige,
umetniška
dela in po-
tovanja, pa
tudi kopica
rekreativnih
športov. Je
tudi zelo
družaben in
s soprogo
Alekso re-
den gost
praktično vseh celjskih
prireditev.
In kaj ga čaka na novem
delovnem mestu? »Prva
naloga zadeva reorganiza-
cijo služb v sestavi mini-
strstva, podobno kot se to
dogaja v celotni državni
upravi. Čaka me pripra-
va nove sistemizacije de-
lovnih mest, po vsebinski
plati pa bomo nadaljeva-
li z vsebino iz letnega na-
črta. Opravili bomo inš-
pekcije na civilno obram-
bnem in vojaško obram-
bnem področju. Posebno
skrb bomo ob tem name-
nili pripravam na vstop v
NATO po njihovih stan-
dardih in izpolnjevanju
nalog, ki jih mora ta or-
gan izvršiti po zakonskih
predpisih.«
Viki Krajnc je s tem
imenovanjem dobil vse
možnosti, da po Jaki Rojš-
ku in Iztoku Podbregarju
postane tretji celjski ge-
neral.
BRANKO STAMEJČIČ
brigadir mag. Viki Krajnc
Št. 36 - 4. september 2003
4
TEMA TEDNA
Hmeljar obrača, bog
obrne, minister pa nič
Hmeljarstvo včeraj, danes in jutri - Vmes strahotna suša, ki zna še kako spremeniti življenje v Savinjski dolini
Zeleno zlato, ponos Sa-
vinjske doline, grenka ro-
ža... Še marsikatero ime bi
se našlo za hmelj, ki jo je v
letošnji suši izjemno slabo
odnesel. Namesto 2.600 ton
bodo na 1.600 hektarjih slo-
venskih hmeljišč obrali
približno 1.050 ton pridel-
ka. Če dodamo minula neu-
godna leta, odkupne cene
in razmere v hmeljarstvu,
je ta kmetijska panoga bli-
zu katastrofe.
Pri večini od 180 sloven-
skih hmeljarjev so obiralni
stroji v večji meri že potih-
nili. Pri sorti aurora je pri-
delek razpolovljen, pri savinj-
skem goldingu je tretjinski,
še najbolje jo bo odnesel mag-
num, ki je poznejša sorta. Ne-
redko kje pa je hmelj ostal
kar na žičnicah, saj se obira-
nje ni izplačalo. Ob pomoči
Irene Friškovec, svetovalke
specialistke za hmeljarstvo,
ki od julija dela v okviru sve-
tovalne službe v Kmetijsko
gozdarskem zavodu Celje,
smo obiskali tri savinjske
hmeljarje, ki so skoraj s solz-
nim očesom govorili o letoš-
njem pridelku in razmerah
v hmeljarski branži.
Upanje
»Ko sva prevzela kmetijo
in pustila službi, smo hmelj
pridelovali na dveh hektar-
jih, sedaj ga na desetih. Ven-
dar če bi se ukvarjali le s hme-
ljem, ne bi preživeli,« je pri-
povedovala Marjana Ranči-
gaj. Suša je udarila po vseh
kuhurah - buče že spomladi
niso vzklile, na srečo so pri-
hranili dovolj lanskega fižo-
la, da ga bodo prihodnjo
pomlad sploh lahko nasadi-
li, storžki pa so ponekod zra-
sli do velikosti borovnic... La-
ni so na hmeljiščih, zasaje-
nih s savinjskim goldingom,
na hektar pridelali tono hme-
lja. Letošnji »izplen« je 300
kilogramov na hektar.
»Stvari moramo vzeti, kot
so, se prilagoditi in na nek
način preživeti,« je poudaril
Tone Rančigaj. »Obupati ne
gre, saj smo pregloboko v
proizvodnji, da bi se lahko
naenkrat preusmerili. Pri nas
je hmelj glavna dejavnost, z
drugimi kulturami jo le do-
polnjujemo, in zaenkrat o
preusmeritvi še ne razmišlja-
mo. Letošnja suša ni prva, je
pa daljša z višjimi tempera-
turami. O težavah se pogo-
varjamo vsako leto, ni pa dol-
goročnih rešitev in tako se
vsako pomlad znajdemo na
istem. Rešitev je gradnja na-
makalnega sistema. Pri tem
bi od države pričakovali stro-
kovno pomoč pri izgradnji
kapljičnega sistema (za tega
se porabi tretjina manj vode,
sistem pa je enostavnejši in
učinkovitejši od starih, povr-
šinskih namakalnih siste-
mov), dovoljenje za odvzem
vode in zagonska sredstva v
obliki dolgoročnih kreditov
z regresirano obrestno mero.«
Rančigajev gospodar je pri-
povedoval tudi o kmetijah,
obremenjenih s krediti za na-
kup Hmezad Kmetijstva v ste-
čaju. Zgodba je dolga, znana
in zapletena, ostaja pa eno dejs-
tvo: kredite bo treba povrniti.
»Zavedamo se, da država dol-
goročno ne bo financirala hme-
ljarjev - vseeno pa upamo, da
bo za najete kredite sprejela
moratorij za kakšno leto ter
omogočila znižanje obresti.
Zavedati se je treba, da osno-
va za katastrski dohodek v
hmeljarstvu predstavlja štiri-
kratnik njivske površine. To
vpliva na visoke dajatve za
zdravstvo, davek in druge so-
cialne kategorije. V resnici
upamo na pomoč države - dru-
go leto bo nova letina in ta-
krat bomo že zvozili...«
Ukrepi
Podrobneje je rešitve, ki jih
vidijo hmeljarji, nanizal Vla-
do Marovt, predsednik Or-
ganizacije proizvajalcev
hmelja (OPh), iz Topovelj.
Marovt je z veliko grenkobe
pripovedoval o poteh in te-
lefonijadah, da bi v zažgano
dolino hmelja pripeljali re-
sornega ministra Franca Bu-
ta. Doslej so bila takšna in
drugačna prizadevanja za-
man, minister But je hmeljar-
je sprejel na radgonskem sej-
mu. In se z vsem strinjal. V
dolino pa, kljub drugačnim
obljubam, vseeno ni prišel.
»To je samo dokaz, da v mi-
nistrstvu obravnavajo hme-
ljarstvo le kot 180 kmetov.
Pa vendar slovensko hmeljars-
tvo obvladuje tri odstotke sve-
tovnega trga. Zato lahko ob-
našanje ministrstva razume-
mo kot ignoranco in zapo-
stavljanje; ne razumemo pa,
kdo si upa prevzeti odgovor-
nost za prekinitev hmeljar-
ske tradicije,« je ugibal Ma-
rovt in nizal glavne proble-
me: suša pesti hmeljarje že
četrto leto, hmelj, še pose-
bej savinjski golding, zelo sla-
bo prenaša visoke tempera-
ture, ki smo jim bili priča le-
tošnje leto. V takšnih pogo-
jih se škodljivci hitreje raz-
vijajo, okolju prijazni pri-
pravki za škropljenje pa pre-
več »prijazno« delujejo tudi
na škodljivce.
V Sloveniji namakajo prib-
ližno polovico hmeljišč. »Na-
makali smo, kolikor je bilo
vode. S tem smo posledice
omilili, nismo pa jih prepre-
čili. Poleg količinsko slabšega
pridelka bo slabša tudi ka-
kovost hmelja,« je pripove-
doval Marovt. »Sami hmeljar-
ji problemov nismo sposob-
ni razrešiti, še manj pa se bo-
riti proti naravi in neživljenj-
skim uredbam. V Sloveniji
samo za hmelj obstajajo šti-
ri uredbe - vsaka na novo spre-
jeta pa le še bolj zakompli-
cira pridelavo in povzroča
dodatne stroške. To, da se je
pri nas podražila energija, re-
promaterial in drugi stroški
pridelave, cena hmelja pa ne-
nehno padala, je tako in ta-
ko posebno poglavje.«
Hmeljarji so v pogovoru
z ministrom Butom med
kratkoročnimi rešitvami pri-
poročili takojšnjo izplačilo
subvencij, oprostitev plače-
vanja katastrskega dohodka,
odpis dajatev za pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje ter znižanje obrestne me-
re in odlog plačila kreditov,
vzetih za nakup Hmezad
Kmetijstva - vse to naj bi se
zgodilo že jeseni. »Če do ta-
krat ne bo znano, kako bo z
državno pomočjo, bo mno-
go hmeljarjev uresničilo na-
povedi o izoranju hmelja,«
pravi Marovt, ki prideluje
hmelj na 5 hektarjih lastne
zemlje in lastnih žičnic.
Med dolgoročnimi ukre-
pi v OPh omenjajo predvsem
izgradnjo kapljičnega nama-
kalnega sistema, seveda s
hkratno zagotovitvijo za-
dostnih količin vode. »Skr-
bi nas, če bomo sploh lahko
izpolnili količine, določene
v predprodajnih pogodbah
- če ne bomo, bomo izpadli
s svetovnega trga. Potem os-
taja le še upanje, da bo pri-
hodnje leto spet toplo, da nas
ne bo zeblo, ko bomo šh v
Evropo goli in bosi. Dejan-
sko hmeljarji sploh ne zna-
mo govoriti o strahotnih raz-
merah, v katerih smo se
znašli,« zatrjuje Marovt in za
ponazoritev dodaja, da je bi-
lo v Topovljah pred leti 20
kmetij, od tega pa so se na
17 ukvarjali s hmeljem. Da-
nes zeleno zlato pridelujeta
samo še dva hmeljarja.
Nemoč
Ivo Povše, hmeljarski sta-
rešina in predsednik strokov-
nega odbora za hmeljarstvo
pri KGZS, je eden tistih, ki
»se ne gre več« - kriza na kme-
tiji v Podlogu ne traja le od
letošnjega julija. »Že lani so
mnogi hmeljarji zaradi pov-
prečne letine z razpolovlje-
no odkupno ceno komaj po-
krili stroške. V predprodaji
je hmelj dosegal dobra dva
evra za kilogram, s čimer se
pokrijejo samo stroški, seve-
da ob povprečnem pridelku.
Vendar pa je bilo še letos ju-
lija na trgu kar precej nepro-
danega hmelja po ceni ene-
ga evra za kilogram. Če is-
kreno povemo, se nekateri
hmeljarji zaradi tega niso pra-
vočasno odločili za namaka-
nje. Letos se je izkazalo, da
na pridelek vplivajo tudi tla,
zaradi teh pogojev je v pasu
od Šempetra do Petrovč
hmelj dobesedno zgorel,« je
omenjal Povše. »Vedeti je tre-
ba, da je pridelava hmelja zah-
tevnejša kot pridelava drugih
kultur. Med hmeljarji je že
bila opravljena selekcija, os-
tali so samo najbolj vztrajni
in zagrizeni, ki v pridelavo
vlagajo ogromno znanja, tru-
da in denarja. Vemo pa, da
človek obrača, bog pa obr-
ne.«
Pri Povšetovih so pride-
lali tretjino - od pričakova-
nih 18 ton hmelja imajo
manj kot 6 ton pridelka.
»Hmelja na dobrih treh hek-
tarjih pa sploh ne bomo obi-
rali,« se je grenko nasmeh-
nil Povše. Tudi zato veliko
hmeljarjev razmišlja o smi-
selnosti svojega truda: kli-
ma in prepogosto pomanj-
kanje vlage pač ne vzbujata
optimizma. Pa čeprav sled-
njega nekdaj ni primanjko-
valo. »Pred tremi leti smo
imeli skupno s površinami
Hmezad Kmetijstva 15 hek-
tarjev hmeljišč. Slabo po-
lovico smo jih povsem pre-
novili in zasadili z novim
hmeljem, kar je zahtevalo
ogromno dela in denarja.
Sedaj smo se odločili, da bo-
mo obdelovali le še 6 hek-
tarjev hmeljišč in se tak(
odrekli strahotnemu tvega
nju. To leto bomo težko zve
žili, pravzaprav ne vem, k<
ko ga sploh bomo, čepra
se poleg hmelja ukvarjam
z molznicami, mladim go
vedom in še čim drugim. R
živini je namreč podobn
hudo, prava katastrofa pa b
nastopila spomladi. Čez z
mo bo težko prekrmiti ž
vaU. Pri mnogih kmetih s
skednji že sedaj prazni.«
Travm, neprespanih noi.
nenehnih skrbi in bojazi
pa nihče ne vidi. Tisti, I
so povsem na dnu, o svo;
stiski sploh nočejo več g(
voriti. »Nakup žičnic Hm(
zad Kmetijstva je sicer om(
gočil lepe kmetije, sanj
mnogih pa je sesulo leto
nje leto. In tistih 72 dni, k
je temperatura presegala 3
stopinj Celzija. Mnogi so z«
dolženi, pa letos nimajo č(
sa prodati. Na večjih km(
tijah bo najbrž še nekak(
huje je na manjših kmeti
jah, kjer nimajo drugega,
kot čakati na državno po-
moč, ki še stroškov ne bfl
pokrila. Mnogi ne vidijo iz
hoda,« je razmišljal Povš
in dodal, da bo letošnje 1«
to četrto po vrsti, ko bod
hmelj pridelovali brez d(
hodka. »Sprašujem se, k«
ko dolgo bomo hmelj pri'
delovali zaradi trme?«
Po tržnih zakonitostih 1
lahko napovedali boljše Či
se - zaradi pomanjkanj
hmelja bo zrasla njegova d
na, povečala se bo odkupn
cena živine in drugih kme^
tijskih pridelkov. In tako.
pravi Ivo Povše, bodo potrt
šniki še bolj zasovražili km<
te. Da iščejo samo državnj
pomoč, potrošnike pa od*
rajo z višjimi cenami. Se bO'
ste spomnili na letošnjo stra-
hotno sušo, ko boste v m?
snici kupovali dražje meso'
URŠKA SELIŠNll^
Vlado Marovt
Ivo Povše
Marjana in Tone Rančigaj
Št. 36 - 4. september 2003
AKTUALNO
5
Zarota proti Gradisu?
\Iinistrstvu za šolstvo očitajo, da se je pri izbiri izvajalca gradnje nove srednje zdravstvene šole v Celju že vnaprej
odločilo za podjetje v lasti pripadnika SLS
Minuli teden je celjski Gradiš
pfi državni revizijski komisiji vlo-
^1 že drugi zahtevek za revizijo
postopka za izbiro izvajalca
gjadnje bodoče nove zdravstve-
ne šole v Celju.
Kot je znano, je revizijska komi-
jija prvi razpis razveljavila prav za-
radi pritožbe Gradisa, ki na razpi-
5U ni bil izbran, čeprav je ponudil
najnižjo ceno za gradnjo okoli 1,3
milijarde tolarjev vredne naložbe,
ponudba za izvedbo gradbenih,
obrtniških in instalacijskih del ter
zunanje ureditve pri gradnji sred-
nje zdravstvene šole v Celju je bila
1,1 n reč kar za 73,4 milijona tolar-
'odnejša od na prvem razpisu
izbiaiiega podjetja GIC Gradnje iz
Rogaške Slatine.
Revizijska komisija je upoštevala
pritožbo Gradisa, kjer so menili,
da lanska izguba v poslovanju ne
more odločilno vplivati na izloči-
tev njihove ponudbe. Na ministrs-
tvu so odločitev o obvezni pono-
vitvi razpisa sprejeli, čeprav so
hkrati pojasnili, da so v razpisni
dokumentaciji od ponudnikov zah-
tevali dokaz o finančni sposobno-
sti, kar je skladno z zakonom o
javnih naročilih. Pri tem niso po-
sebej navedli, da bodo ponudnika
šteli za finančno sposobnega le, če
bo le-ta z obrazcem izkazal pozi-
tivno poslovanje, ker se jim je to
zdelo samo po sebi umevno. Po-
novljeni razpis za gradnjo je bil
objavljen 22. avgusta, že teden dni
zatem pa je predsednica uprave
Gradisa Celje Lidija Žagar na po-
slance državnega zbora in vlado
naslovila odprto pismo, v katerem
ministrstvu za šolstvo očita da to
poskuša izbrati »priviligiranega iz-
vajalca«.
Kdo priviiigira
Siatinčane?
v Gradisu trdijo, da ponoven raz-
pis ni bil potreben, saj prvotnega
revizijska komisija ni razveljavila
v celoti, razveljavila je le izbiro iz-
vajalca del. Ministrstvu tako očita-
jo »eklatanten primer nezakonite-
ga obnašanja in poskusa izigrava-
nja pozitivnih razpisov...«, ministrs-
tvo pa naj bi si »na vso moč priza-
devalo izbrati že izbranega izvajal-
ca, pa naj stane, kolikor hoče...«
V Gradisu tudi trdijo, da se ne-
pravilnosti nadaljujejo, saj tudi te-
den dni po ponovljeni objavi raz-
pisa niso mogli dvigniti razpisne
dokumentacije, ki bi jo moral po-
sredovati ljubljanski Liz inženiring.
To naj bi dokazovalo, da ministrs-
tvo sproti prilagaja pogoje gradnje
že vnaprej izbranemu izvajalcu. V
Gradisu še opozarjajo na svoj ug-
led in kapitalsko trdnost, ki je pet-
krat večja od slatinskega GIC Grad-
nje. Poslance državnega zbora in
vlado pozivajo na pomoč pri raz-
galjanju nepravilnosti in zagotav-
ljanju preglednosti investicij, ki se
financirajo iz proračunskega denar-
ja.
Zakaj ponoven
razpis?
Iz urada za investicije pri mini-
strstvu za šolstvo pojasnjujejo, da:
»Ministrstvo po prejeti odločbi dr-
žavne revizijske komisije druge
možnosti kot ponovitve razpisa ni
imelo.« Med postopki so namreč
vsem ponudbam opcije in bančne
garancije potekle in torej ponudbe
niso bile več veljavne. »Postopek
je tekel po predpisanih rokih do
takrat, ko je vlada v začetku aprila
zaradi uravnoteženja proračuna za-
časno ustavila vse postopke odda-
je javnih naročil. Postopek se je na-
daljeval takoj po prenehanju veljav-
nosti sklepa,« pojasnjujejo iz mi-
nistrstva za šolstvo.
Tako ministrstvu ni ostalo dru-
gega, kot ponovni razpis, pri če-
mer se tudi v ministrstvu zaveda-
jo, da vsak mesec zamika pričetka
gradnje nove srednje zdravstvene
šole pomeni zamudo pri začetku
njenega delovanja. »Zaradi želje,
da bi bila razpisna dokumentacija
pri novem razpisu čim bolj dode-
lana in ne bi dovoljevala nikakr-
šnih dvomov oziroma nejasnosti,
se je ministrstvo zaradi časovne sti-
ske pri pripravi razpisne dokumen-
tacije odločilo, da bo za čas zamu-
de oddaje razpisne dokumentacije
podaljšalo rok za oddajo ponudb,
kar zakon tudi dovoljuje,« pojas-
njujejo z ministrstva.
Kdo je»zadaj€<
Ministrstvo svoj odgovor na Gra-
disovo odprto pismo končuje s tr-
ditvijo, da so »očitki Gradisa, da
so vodili naročnika k izbiri >drugi,
nepojasnjeni razlogi<, ki jih le-ta na-
vaja že od prve zahteve za revizijo
dalje, nesmiselni«. Ministrstvo je
namreč Gradiš Celje že sredi julija
pozvalo, naj te razloge pove, če jih
že navaja, da bo nanje lahko odgo-
vorilo, »če pa jih ne poznamo, so
neutemeljeni in zavajajoči.« Gra-
diš Celje takih >drugih< razlogov ni
nikdar pojasnil.
Očitno gre v vsej zgodbi za zdaj
že zelo glasna ulična namigovanja
o skrivnostnih zvezah in poveza-
vah lastnika GIC Gradnje Ivana Caj-
zeka je sicer člana in simpatizerja
SLS, z ministrstvom za šolstvo ozi-
roma že kar s samim ministrom
Slavkom Gabrom, ki je na čelu
fronte LDS. »Mistiko«, in poveza-
ve, ki se skrivajo za tem praktično
nemogočim komplotom vidi očit-
no le direktorica celjskega Gradi-
sa Lidija Žagar, saj svojih namigo-
vanj do sedaj še ni podkrepila z do-
kazi. Vse bolj se zdi, da gre le za
(brez)upna prizadevanja nekoč zelo
uglednega celjskega gradbenega
podjetja, da bi pridobilo skoraj mi-
lijardo in pol tolarjev vreden po-
sel. Kar sploh ni vredno kakršnega
koli obsojanja. Nasprotno. Obso-
janja je vredno le dejstvo, da bo
Celje, zaradi Gradisove pritožbe,
še vsaj dobro leto čakalo na (pre) po-
trebno novo srednjo zdravstveno šo-
lo. A to je že druga zgodba.
BRANKO STAMEJČIČ
Tik pred zdajci
je prepozno
V OŠ štore so naredili vse za ustanovitev oddelka glasbe-
ne šole, pouk pa je pod velikim vprašajem - Veliko razo-
čaranje med otroki
v osnovni šoli v Štorah so
bili prejšnji teden nemalo
presenečeni, ko so iz Glas-
bene šole Skladateljev Ipav-
cev Šentjur prejeli dopis, s
katerim so jih obvestili, da
njihovega oddelka v Štorah,
ki bi naj zaživel z novim šol-
skim letom, ne bo.
Zanimanje za glasbeno izo-
braževanje je bilo med štor-
skimi otroki veliko. K preiz-
kusu glasbene nadarjenosti se
je spomladi prijavilo okoli šti-
rideset otrok, enaindvajset jih
je bilo sprejetih. Največ za-
nimanja je bilo za pihala in
trobila, precej manj za kla-
vir. V oddelku v Štorah naj bi
glasbeno zagreto mladež pou-.
fevala dva učitelja, ki sta že
Zaposlena na šentjurski glas-
beni šoli, zdaj pa se je poka-
zalo, da eden od njiju nima
Ustrezne izobrazbe, in to uči-
telj za pihala in trobila. To so
lamreč tik pred zdajci pre-
merili in ugotovili na ministrs-
tvu za šolstvo, znanost in šport
|er o tem obvestili vodstvo šent-
jurske glasbene šole. V Osnovni
^oli Štore so bili seveda zelo
f^zočarani, saj je obvestilo
prispelo le nekaj dni pred za-
detkom novega šolskega leta.
Da bi vendarle našli ustrez-
■^0 rešitev, je štorski župan
^ranc Jazbec v petek navezal
^tik s šolskim ministrom Slav-
kom Gabrom. Minister je po-
kazal veliko razumevanja pri
iskanju rešitve, med drugim
je nakazal možnost, da se štor-
ska osnovna šola organizacij-
sko poveže z Glasbeno šolo
Celje in prekine sodelovanje
z glasbeno šolo v Šentjurju.
Na ponedeljkovem razgovo-
ru v Celju, ki sta se ga pri rav-
natelju Vidu Marcenu udele-
žila štorski župan Franc Jaz-
bec in ravnatelj štorske osnov-
ne šole Franjo Rumpf, so ugo-
tovili, da možnosti za takojš-
njo organizacijsko povezavo
ni, saj v celjski glasbeni šoli v
tem trenutku nimajo na vo-
ljo ustreznih učiteljev. Dodat-
na ovira je novi zakon o de-
lovnih razmerjih, ki pogod-
beno delo rigorozno omeju--
je. V tem šolskem letu torej
ni možnosti, da bi bil odde-
lek v Štorah organizacijska
enota celjske glasbene šole,
je pa ravnatelj Marčen izrazil
vso pripravljenost za sodelo-
vanje v prihodnjem šolskem
letu. Zdaj je na voljo le še ena
možnost: da glasbena šola
Šentjur razpiše novo delov-
no mesto, vendar tovrstnih uči-
teljev na trgu dela primanj-
kuje.
Razočarani štorski otroci in
njihovi starši, ki so svoje otro-
ke vpisali v glasbeno šolo
spomladi, se bodo upraviče-
no vprašali, kdo je kriv za (zelo
verjetno) izgubljeno šolsko le-
to. V Osnovni šoli Štore so na-
redili vse, kar so morali. Ob-
čina Štore pa jim je pri teh
prizadevanjih ves čas stala ob
strani, torej je treba krivdo is-
kati v glasbeni šoli Šentjur,
kjer vodstvo ni pravočasno do-
stavilo potrebne dokumenta-
cije za ustanovitev oddelka
šentjurske glasbene šole v Što-
rah. Na ministrstvu so jo na-
mreč potrebno prejeli šele
prejšnji mesec, v Štorah pa
so obvestilo iz Šentjurja, da
glasbenega oddelka na njiho-
vi šoli ne bo, prejeli štiri dni
pred začetkom novega šolske-
ga leta.
MARJELA AGREŽ
Št. 36 - 4. september 2003
6
GOSPODARSTVO
Inšpektorji molčijo^
direktorji po svoje
Delovni inšpektorji na Celjskem se ne odzivajo na opozorila sindikalistov -
Zaradi stečajev in prisilk na cesto še več ljudi
Svobodni sindikati v Ce-
lju ocenjujejo, da se bo stop-
nja brezposelnosti, ki je bi-
la v regiji po junijskih po-
datkih 13,9-odstotna, v pri-
hodnjih mesec spet zvišala.
Po besedah sekretarja ob-
močne organizacije Francija
Klepeja, je samo od maja do
danes delo izgubilo več kot
200 njihovih članov, zara-
di prisilnih poravnav in od-
povedi pogodb iz poslovnih
razlogov pa se bo že v krat-
kem na zavodu za zaposlo-
vanje znašlo še več ljudi. Za-
radi pomanjkanja delovnih
mest se jim bo pridružilo tu-
di precejšnje število iskalcev
prve zaposlitve.
Zaradi stečaja je letos že iz-
gubilo delo 83 delavcev v Li-
belah Standard in Maxima in
28 delavcev v Zarji Kovinoo-
premi Petrovče, brez služb pa
je ostalo tudi 32 ljudi v pod-
jetju Hoteli Rogaška. Že ta me-
sec se jim bo pridružilo 29
delavcev Industrije keramič-
nih izdelkov Ljubečna, ki so
v postopku prisilne poravna-
ve podjetja postali presežki,
zavod za zaposlovanje pa naj-
verjetneje čaka tudi dvajset de-
lavcev celjske Mode.
Seznam presežnih delavcev,
na katerem je 24 imen, ima-
jo že nekaj časa tudi v Ingra-
du VNG, kjer so pred krat-
kim potrdili program prisil-
ne poravnave, že pred tem pa
je delovno mesto v tem pod-
jetju izgubilo 36 delavcev. Ko
bo sklep o prisilni poravnavi
pravnomočen, bodo začeli z
odpuščanjem, ker pa je med
presežki tudi dvanajst takšnih,
ki sodijo v varovano katego-
rijo delavcev, v sindikatu že
napovedujejo tožbe, če vods-
tvo podjetja ne bo upošteva-
lo zakonskih določil. Dobro
je vsaj to, pravijo v sindika-
tu, da so se z upravo podjetja
že dogovorili, kako bo pote-
kalo izplačilo delavskih ter-
jatev Tudi Ingrad VNG na-
mreč sodi med tista vse bolj
števila podjetja, ki so (ali pa
še vedno) krepko zamujala z
izplačevanjem plač. Neizpla-
čane plače bodo najprej po-
ravnali zaposlenim, nato pa
še presežnim delavcem, ki bo-
do v roku enega leta dobili
tudi odpravnine.
Celjski sindikalisti so še po-
vedali, da se razmere zaostru-
jejo tudi v Tovarni nogavic
Polzela, kjer zaposleni zara-
di pomanjkanja dobro plača-
nih naročil delajo le 36 ur na
teden in so vsak drugi petek
doma. Prav nasprotno je v Celj-
skih mesninah, kjer imajo de-
la še preveč, vendar so delav-
ci (nekateri med njimi imajo
tudi po 300 nadur), za svoje
delo slabo plačani.
V sindikatu so tudi opozo-
rili, da bi delavcem marsika-
terega podjetja lahko bilo ve-
liko lažje, če bi delovni inš-
pektorji bolj vestno opravljali
svoje delo. Dogaja se namreč,
da se inšpektorji na njihove
pozive in opozorila sploh ne
odzivajo in s tem puščajo di-
rektorjem, da si po svoje,
predvsem pa v svojo prid kro-
jijo delovno zakonodajo.
JANJA INTIHAR
Delavci Merxa grozijo s stavko
Delavci celjskega gostin-
skega podjetja Merx so po po-
govoru z direktorjem Stanom
Plahuto preložiU stavko, s ka-
tero so že pred časom zagro-
ziU zaradi nerednega izpla-
čevanja plač. Od 20. maja, ko
so nazadnje dobih redno pla-
čo, in to šele za marec, so jim
namreč izplačevali le nekak-
šno akontacijo.
Stano Plahuta je delavcem
obljubil, da jim bo najkasne-
je do 18. septembra izplačal
aprilske plače, plače za maj
pa naj bi dobili do 8. okto-
bra. Do takrat naj bi se tudi
dogovorili, kako bo z izpla-
čilom preostalih plač. Vse bo
odvisno predvsem od tega, za
kakšno vrsto sanacije, če sploh,
se bodo odločili večji lastni-
ki podjetja.
Merx, kjer je zaposlenih še
okrog 25 ljudi, je v izgubi že
od leta 1998, težave podjetja
pa so se v zadnjih treh letih,
tudi zaradi lastniških spre-
memb, še bolj poglobile. La-
ni so imeli 62 milijonov tolar-
jev izgube, negativno poslova-
nje pa so zabeležili tudi ob le-
tošnjem polletju. Na nedavni
skupščini je uprava z enim od
večjih lastnikov - šentjurskim
Jurmesom, predlagala, da bi
podjetje dokapitalizirali, ven-
dar sta največja lastnika - pid
Trdnjava in Mesarstvo Šentjur
temu nasprotovala.
Če vodstvo ne bo izpolnilo
obljub, ki jih je dalo delavcem
in se bodo ti res odločili za
stavko, bo to najbrž pomeni-
lo potop podjetja. Tudi v tem
primeru bodo delavci poteg-
nili krajši konec, saj ima Merx
tako malo premoženja, da nji-
hovih terjatev ne bo mogel po-
■ plačati. JI, Foto: AŠ
Medtem ko v Merxu nikakor ne morejo sestaviti konec s koncem, pa njihovi bivši restavraciji na Hudinji direktor
šentjurske Grud&Jurmes Rado Tržan napoveduje boljše čase. V Jurmesu namreč še vedno vztrajajo pri nameri,
da bodo obogatili turistično-gostinsko ponudbo v Celju. V teh dneh bodo odprli prenovljeno restavracijo
Hudinja, ki jim jo je Merx prodal, ko je potreboval denar za druge naložbe. Tržan (na sliki na sredini) pravi, da se
bo ponudba v restavraciji Jurij Hudinja bistveno razlikovala od gostinskih lokalov v tem delu Celja, saj bo
temeljila na značilni kuhinji slovenskih pokrajin, namenjena pa bo predvsem občanom s srednje
veliko kupno močjo.
Kmalu
prenovljena
tudi Lena
čeprav je Žana s pomočjo
Mercatorja že krepko spreme-
nila podobo in vsebino blagov-
nice v Žalcu, se v prihodnjih
mesecih v njej obeta spet ne-
kaj novosti. Potem ko so pred
kratkim v drugi etaži prenovili
600 kvadratnih metrov oddel-
ka za tehniko in pohištvo, se
bodo kmalu lotili še urejanja
srednje etaže, kjer sta proda-
jalni Modiana in Intersport. V
Žalcu napovedujejo, da bodo
v drugi polovici septembra od-
prli tudi prenovljeni prodajni
center Lena v Levcu.
JI, Foto: GK
Vizija Huga
Bosia
Podjetniki, včlanjeni v Združenje podjetnikov celj.
skega območja, so že maja za novega predsednika
izvolili Huga Bosia. Novi predsednik se je na nedavni
seji prvič predstavil tudi upravnemu odboru in podal
svojo vizijo delovanja združenja.
Poudaril je, da sta bistvo podjetništva dodana vrednost
in razvoj. Brez dodane vrednosti nobeno podjetje ne mo-
re preživeti, razvoj pa je osnova za rast regije in tudi
države. »Rast pa se lahko, še posebej pri malih podjetjih,
hitro konča, če jih zaradi njihove majhnosti povozijo
velika podjetja. Cilj združenja je zato zbiranje želja in
interesov podjetnikov in jih posredovati gospodarski zbor-
nici, ta pa je dovolj močna, da jih odda vladi,« je dejal
Hugo Bosio. Predlagal je, da bi podjetniki ustanovili svo-
jo spletno stran, preko katerih bi lahko drug drugemu
svetovali. Kako izpolniti razpisno dokumentacijo, kam
širiti podjetje, kaj pomenijo spremembe zakonodaje, je
le nekaj vprašanj podjetij, s katerimi se ponavadi ukvar-
jajo in na katera bi odgovarjali na spletni strani.
RP
Tuš osvojil Dolenjce
in kupil Namo
Celjski Engrotuš, ki bo letos za naložbe namenil i;
milijard tolarjev, je v začetku tedna kupil še šest trgovin
Sinoči pa je v Novem mestu odprl nov trgovski center;
multikinom.
Štiri trgovine so kupili od ljubljanske Name, po noven
pa imajo v lasti še diskont Emone blagovnega centra na ljub
Ijanskem Viču in Murkino trgovino v Lescah. Od Name s(
kupili dve veleblagovnici, eno v Ljubljani pri Ruskem carji
in eno na Ravnah, ter trgovino v Slovenj Gradcu in ljubljan
skem Štepanjskem naselju. Kot je povedal direktor Alek
sander Svetelšek, so se za nakup odločili, ker želijo svoj^
dejavnost razširiti tudi na območja, kjer so bili doslej man
opazni. Kupljene Namine trgovine bodo do konca oktob«
prenovili, vsem prevzetim delavcem iz teh trgovin pa bode
delovna mesta zagotovili tudi v prihodnje. JI
NA KRATKO
Pooblaščenka bo holding
ROGAŠKA SLATINA - Delničarji družbe pooblaščenke
Rogaška Kristal, ki je večinska lastnica Steklarne Rogaška,
so se odločili, da bodo bilančni dobiček v višini nekaj velj
kot milijardo 100 milijonov tolarjev prenesli v prihodnja
poslovna leta. Sprejeli so tudi sklep o spremembi imena
podjetja v Rogaška Kristal holding. V steklarni bodo do konca
leta spremenili organizacijsko strukturo, tako da bo po no-
vem celotna skupina podjetij, ki je v preteklih letih zrasla
okoli Steklarne Rogaška, organizirana kot holding z imei
nom Rogaška Kristal. Vodenje holdinga bo že s 1. oktobrom
prevzel dosedanji direktor steklarne Davorin Škrinjarič, nje
govo mesto pa naj bi zasedel Davor Šenija. V upravi holdin-
ga bo tudi Albin Šrimpf, sedanji direktor družbe pooblaš
čenke.
Preboldske tektilce rešuje
»knapcf
PREBOLD - Nadzorni svet Tekstilne tovarne Prebold je
za novega direktorja izbral Mitjo Ribariča. Na razpis, k
je bil objavljen konec julija, je prispelo 17 prijav. Ribarit!
sicer magister rudarstva, pa je razpisno komisijo prepri-
čal s svoji vizijo nadaljnjega razvoja tovarne. Novi direk-
tor je 4-letni mandat nastopil 1. septembra, že na začetku
pa se je srečal z nezadovoljnimi delavci. Ti so namreč
9. september napovedali stavko, če do tega dne ne bodo
dobili junijskih plač. Delavci, oziroma sindikat, tudi zah-
tevajo, da jim do oktobra podjetje izplača še vse zaostale
plače, od oktobra naprej pa morajo biti mesečna izplačila
redna.
Vegrad v Rusiji
VELENJE - Vegrad je podpisal pogodbo za gradnjo nO-
vega objekta v Rusiji. Poleg gradnje večjega fitnes cen-
tra v St. Peterburgu bo ta mesec začel graditi še novo
tekstilno tovarno v Velikem Novgorodu. Gre za 5.50fl
kvadratnih metrov velik proizvodni obrat ter 900 kva-
dratnih metrov pripadajočih upravnih prostorov, v ka-
terih bo zaposleno več kot tisoč delavcev. Posel je vre-
den 6,1 milijona dolarjev, pridobili pa so ga v sodelova-
nju z NLB, ki naložbo tudi kreditira. Objekt bodo gra-
dili za lokalno družbo Skara, delo pa bo končano v enaj-
stih mesecih.
Št. 36 - 4. september 2003
GOSPODARSTVO
7
Gorenje na severu,
Etol na vzhodUf
Laščani doma
[Recesija oklestila polletne rezultate - Prihodke od prodaje najbolj povečali v
Etolu, čisti dobiček v Cometu
Borzna podjetja s širše-
ja celjskega območja so ob
jolletju poslovala bolje kot
itii, vendar marsikje na-
fftovanih ciljev niso dose-
ili. Za slabše rezultate od
,ričakovanih sta po mne-
iju večine kriva mirovanje
lospodarske rasti najpo-
iiembnejših trgov evropske
inije in neugodno valutno
azmerje med evrom in do-
arjem.
Laškega popili
več doma
Pivovarni Laško je šlo v
irvem polletju nekoliko slab-
ekot lani. Prodala je 654.417
lektolitrov pijač, kar je za
!,7 odstotka manj kot v ena-
[em lanskem obdobju. Pro-
laja piva je bila za 5 odstot-
iov nižja od načrtovanih ci-
jev, naravne pitne vode oda
la so prodali za 2,6 odstot-
a več. Poletne vročine so re-
zultate nekoliko izboljšale,
aj je po sicer še nepopolnih
lodatkih julija in avgusta
irodaja piva zrasla za 10 od-
ifotkov.
Laščani so v šestih mesc-
ih ustvarili 10,3 milijarde
olarjev čistih prihodkov iz
prodaje, kar je za 4,7 odstotka
več kot v lanskem prvem pol-
letju. Prodaja je bila boljša
na domačem trgu, saj so jo v
primerjavi z lani povečali za
17 odstotkov in zaslužili 7,3
milijarde tolarjev, izvoz pa
jez lanskih 3,5 milijarde to-
larjev padel na 2,9 milijarde
tolarjev. Čisti dobiček znaša
Jobro milijardo tolarjev in
eza 2 odstotka nižji kot la-
ni.
Zaradi nakupa skoraj 25
odstotkov Dela je pivovarna
letos občutno povečala vred-
nost dolgoročnih finančnih
naložb, bilančna vsota pa je
^onec junija znašala 72,6 mi-
lijarde tolarjev in je bila za
^0,6 milijarde tolarjev večja
kot lani.
Uspešni na
severu, doma
počasneje
Gorenje je v prvem polletju
prodalo za 60,2 milijarde to-
larjev izdelkov, od tega za 53
"milijard gospodinjskih apa-
ratov. Več kot 92 odstotkov
''h je izvozilo, največ v Nem-
čijo, na Hrvaško, v Srbijo in
^rno goro, Francijo in Avstri-
jo.
Kljub recesiji, ki je pestila
Predvsem Nemčijo, je pro-
"^aja Gorenjevih gospodinj-
^j^ih aparatov najhitreje ra-
na trgih srednje in sever-
Evrope, kamor Gorenje
^'^je še Avstrijo in skandinav-
^j^e države. Na teh trgih so v
Prvem polletju prodali za
okrog 22 milijard tolarjev iz-
delkov, kar pomeni 53 od-
stotkov celoletne prodaje na
teh trgih in okoli 42 odstot-
kov prodaje vseh gospodinj-
skih aparatov. Prodaja v Slo-
veniji ter na trgih jugovzhod-
ne in vzhodne Evrope je kljub
rasti glede na lansko pollet-
je nekoliko zaostala za načr-
ti.
V Gorenju načrtujejo, da
bodo ob konca leta prihodki
od prodaje znašali skoraj 131
milijard tolarjev. Matično
podjetje je prvo polletje kon-
čalo z 2,1 milijarde tolarjev
čistega dobička, ki naj bi, kot
načrtujejo, do konca leta na-
rasel na 4,5 milijarde tolar-
jev. Skupina Gorenje naj bi
letos imela 192 milijard to-
larjev čistih prihodkov od
prodaje in skoraj 5 milijard
čistega dobička.
Zailod v senci
v celjskem Etolu so v pr-
vem polletju ustvarili dobre
3,4 milijarde tolarjev čistih
prihodkov iz prodaje, kar
je za skoraj petino več kot
v enakem lanskem obdob-
ju in za 9 odstotkov več kot
so načrtovali. Čisti dobiček
je ostal na lanski ravni in je
znašal 485 milijonov tolar-
jev.
Delež Etolovega izvoza se
je letos že približal 78 od-
stotkom celotne prodaje. V
prvem polletju so bili zlasti
uspešni v državah vzhodne
Evrope, kjer so sklenili šte-
vilne nove pogodbe, vendar
imajo na teh trgih, kamor pro-
dajo največ pripravkov za
otroško hrano in začimbnih
mešanic, še vedno veliko te-
žav pri zavarovanju terjatev,
pa tudi pritiski na znižanje
cen so precejšnji. Pravo nas-
protje vzhodu je bila v prvih
šestih mesecih prodaja na za-
hodnih evropskih trgih, saj
je v primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem padla za 26
odstotkov, od načrtovane pa
je bila nižja kar za 28 odstot-
kov. V Etolu ocenjujejo, da
se bodo gospodarske razme-
re na tem območju, ki je za-
radi pridobivanja novih idej
in znanj za njih strateškega
pomena, izboljšale šele pri-
hodnje leto.
Manj kot so načrtovali, so
letos prodali na bližnjem in
daljnem vzhodu, kjer so za
zdaj osvojili le štiri države.
Računali so zlasti na kitaj-
ski trg, vendar jim je načrte
prekrižal sars. Zdaj, ko so
se razmere nekoliko umiri-
le, pričakujejo, da bo trgo-
vanje s Kitajsko, ki je za pod-
jetje zanimivo tudi kot na-
bavni trg, zopet bolj živah-
no.
Tradicionalno dobra je tudi
prodaja v državah bivše Ju-
goslavije, kjer so v prvem pol-
letju ustvarili 31 odstotkov
vseh prihodkov iz prodaje.
Letos so v Novem Sadu in v
Skopju ustanovili hčerinski
podjetju, da bi poslovanje s
Srbijo in Makedonijo bolj
poenostavili, pričakujejo pa
tudi večjo prodajo in koristi
pri nabavi surovin za proi-
zvodnjo.
Obetaven
začeteic
drugega
polletja
Bolje kot lani so v letoš-
njih prvih šestih mesecih po-
slovali tudi v zreškem Co-
metu, kjer pa so jim podra-
žitve nekaterih ključnih su-
rovin, padanje tečaja dolar-
ja in vse hujša konkurenca
z vzhoda preprečili, da bi bi-
li rezultati takšni, kot so na-
črtovali.
V prvem polletju so pro-
dali za 4,8 milijarde tolar-
jev izdelkov, kar je 10 od-
stotkov več kot v enakem
lanskem obdobju in 6 od-
stotkov pod načrtom. Čisti
dobiček, ki je znašal 302
milijona tolarjev, je bil od
lanskega šestmesečnega višji
za 23 odstotkov. Kljub teža-
vam z naročili v prvem pol-
letju so v Cometu prepriča-
ni, da bodo ob koncu leta
dosegli načrtovane rezulta-
te. Zaradi povečanih tržnih
aktivnostih v tistih državah,
ki jih ni zajela recesija, jim
je namreč že za tretje četrt-
letje uspelo zapolniti zmog-
ljivosti v vseh ključnih proi-
zvodnih programih.
JANJA INTIHAR
Največ imajo
Cometovci
Med člani uprav oziroma vodilnimi ljudmi v Pivovarni
Laško, Gorenju, Etolu in Cometu imata največ delnic svo-
jega podjetja Marjan Lorger in Dušan Zazijal, predsednik
in član uprave zreškega Cometa. Člani nove uprave Gore-
nja so pred dnevi svoje deleže še nekoliko povečala, ozi-
roma na novo postaU delničarji podjetja. Koliko pomeni-
jo posamezni deleži v denarju, si izračunajte sami.
SBI20 nadaljuje pot
navzgor
Slovenska podjetja iz borzne kotacije so morala do konca
minulega tedna objaviti njihove polletne poslovne rezulta-
te, ki so bili večinoma v skladu s pričakovanji. Medtem se je
rast delniških tečajev od minule srede najprej nekoliko umirila
nato pa v torek ponovno nadaljevala. Indeks SBI20 je v tem
obdobju pridobil 2 odstotka prestopil iz negativnega na po-
zitivni prag. Njegova vrednost je namreč trenutno na višji
ravni kot je bila na začetku letošnjega leta.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 27. 8. do 2. 9. 2003
Špekulacije z Istrabenzom
Dogajanje na borzi se je v primerjavi s predhodnimi med-
vedjimi meseci dokaj razživelo, kar potrjujejo tudi višji pro-
meti pri trgovanju z delnicami. Trenutno je na trgu čutiti
optimistično vzdušje, kar dokazujejo tudi zadnji povečani
prilivi v slovenske vzajemne sklade. Dogajanje v borzni kota-
ciji je bilo sicer ta teden usmerjeno predvsem v delnico Istra-
benza. »Šušlja« se namreč, da naj bi želel Istrabenz odprodati
svoje črpalke OMVju. Ker naj bi bile vredne več kot pa delež
OMVja v Istrabenzu, naj bi ta dobil razliko poplačano v do-
datnem svežem denarju, ki bi se morda v končni fazi prelil na
borzo. Delnice Istrabenza so na račun te špekulacije pridobi-
vale vrednost že vse od sredine julija. Sprva so bili sicer pro-
meti nekoliko nizki, v zadnjem času pa so se pošteno okrepi-
li. Delnica je v tem mesecu in pol pridobila kar 31 odstotkov.
Njena rast je povzročila tudi rast delnic Petrola, ki so od
minule srede dosegle svojo najvišjo vrednost (44.717 tolar-
jev). V ozadju so po mojem mnenju predvsem pričakovanja
o možnem prevzemu s strani Istrabenza, za katera pa ne ver-
jamem da se bodo uresničila, saj sta obe delnici že predragi,
da bi ju bilo še smiselno prevzemati.
Večinoma pozitivno ob polletju
Drugače pa je bil trg v minulem tednu v pričakovanju pol-
letnih rezultatov poslovanja domačih podjetij iz borzne ko-
tacije. Na splošno lahko rečem, da je bilo opaziti nekoliko
boljše poslovanje družb, ki se ukvarjajo s polnjenjem pijač
(Radenska, Kolinska, Pivovarna Laško ter Pivovarna Union),
vendar ne toliko v prihodkovnem smislu temveč bolj v smi-
slu povečanja čistega poslovnega izida. Krka je sicer objavila
dobre poslovne rezultate, vendar me v njenih bilancah naj-
bolj moti skoraj za 2 milijardi tolarjev sprememb vrednosti
zalog (čisti poslovni izid se je povečal le za dobro milijardo
tolarjev), ki so morebiti napihnile končni čisti poslovni izid
Krke. Res pa je, da je domači farmacevt v prvi polovici leta
registriral številna nova zdravila, ki bi lahko imela vpliv rav-
no na to postavko. Pozitivno lahko ocenimo tudi poslovanje
Skupine Gorenje, Skupine Droga in Skupine Comet, med-
tem ko je Skupina Merkur prihodkovno pokazala dobre re-
zultate, ki pa se niso odrazili v bistveno višjem čistem po-
slovne izidu. Podobno velja tudi za Terme Čatež, ki se jim v
letošnjem čistem poslovnem izidu še vedno pozna požar iz
leta 2001, zaradi katerega so preko zavarovalnih premij v
lanskem letu imeli mnogo višje prihodke. Najbolj sta razo-
čarali podjetji Žito ter Emona Obala Koper. Prvemu se je čisti
poslovni izid zmanjšal kar za 86 odstotkov, drugemu pa ob
polletju ponovno ni uspelo pozitivno poslovati. Z vidika zmanj-
ševanja stroškov in izboljšave poslovanja lahko na pozitivno
stran štejemo tudi poslovanje kranjskih Živil.
Rezultati polletnih poslovanj so nekako v skladu s priča-
kovanji in razmeroma pozitivni, nedvomno pa bodo eden
izmed poglavitnih prihodnjih virov optimizma domačega
kapitalskega trga.
VALTER GRILANC
analitik
Št. 36 - 4. september 2003
8
AKCIJA
Z baterijo na
Ceijsico icočo
Jože Planinšek je prvi mož župnije. Doma sv. Jožefa in Mohorjeve družbe
O gradnji doma starejših ter zapletih v Mohorjevem atriju
Jože Planinšek, župnik
v celjski župniji sv. Jože-
fa, pripisuje visoko uvrsti-
tev na lestvici najbolj pri-
ljubljenih duhovnikov iz-
postavljenosti svoje funk-
cije predstojnika Doma sv.
Jožefa. »Predvidevam, da si
me posebej zapomnijo po re-
gijskih tečajih za zaročen-
ce.« Tam predava poleg dru-
gih predavateljev ter obču-
ti med zaročenci posebno
pozitiven odziv.
Letošnje poletje je za pr-
vega moža v duhovno-pros-
vetnem centru mirnejše kot
preteklo, ko so bile velike
priprave na praznovanje
150-letnice prihoda lazari-
stov. »Dopusta, na primer za
več tednov, si seveda kljub
temu ne morem vzeti,« pra-
vi. Za po nekaj dni se je vsee-
no poslovil od knežjega me-
sta. Tako je bil z ministran-
ti za nekaj dni na morju, na-
to je bil štiri dni na potova-
nju v Prago, Dresden in Leip-
zig. »Ko vidiš Pariz, Rim,
Dunaj in podobno, se člo-
veku dozdeva, da Praga ne
more biti nekaj izjemnega,«
je menil. Pa ni bilo tako,
češka metropola ga je nav-
dušila. Tudi do Bachovega
Leipziga in Dresdna ni os-
tal ravnodušen.
Zgodba o
uspehu
v Domu sv. Jožef nad knež-
jim mestom tudi v počitniš-
kem času niso poznali mrtvi-
la. Dom je bil ves čas bolj ali
manj zaseden. V njem so med
drugim bivali umetnostni in
hitrostni drsalci iz različnih
evropskih držav, konec avgu-
sta so bile v njem duhovne
vaje za duhovnike, zadnji te-
den avgusta so tam za duhov-
nike župniški izpiti...
Velika hiša nad Celjem je
že do decembra v bistvu za-
sedena. S septembrom se za-
čenjajo redne prireditve,
različni tečaji ter koncert-
na sezona. Konec tega me-
seca bo v domu veliko vi-
sokih vojaških uslužbencev
iz vse Evrope, saj bo tam
mednarodna konferenca pa-
storale vojakov. Oktobra
bodo sledile duhovne vaje
pod vodstvom sarajevskega
kardinala dr. Vinka Pulji-
ča, novembra bo simpozij
o katoliških medijih, s šte-
vilnimi srednjeevropskimi
novinarji.
Predstojnika Planinska, ki
s programskimi vodji pose-
bej skrbi za načrtovanje pri-
reditev, čaka velika naloga tu-
di za začetek prihodnjega leta.
Januarja se bodo namreč
zbrali v Domu sv. Jožefa vo-
ditelji izseljeniške pastorale
z različnih celin.
Lani je bilo v domu nad šti-
risto prireditev ter osem ti-
soč nočitev, letos beležijo še
višje številke. Planinšek je že
»šef« devetim redno zaposle-
nim, v tem mesecu sledi že
deseta redna zaposlitev, saj
bodo zaposlili še enega pro-
gramskega vodjo.
Veiiici načrti
Ustanova na Jožefovem
hribu bo v bodoče slonela na
treh dejavnostih, nam je
omenil njen oče Jože Planin-
šek. Obstoječi duhovno-
prosvetni center bo le njen
glavni steber. Glavni steber,
kjer bo začel prihodnji me-
sec z delovanjem poleg cerk-
venega še nov, prosvetni pev-
ski zbor.
Druga dejavnost bo orglar-
ska šola celjske regije, ki bo
začela z delom prav tako ok-
tobra. Jože Planinšek ome-
nja, da ne želijo biti konku-
renca glasbenim šolam, saj
bodo dajali poudarek tudi
zborovodstvu ter duhovnosti
in liturgiji. V cerkvi sv. Jože-
fa so zato celovito obnovili
ter povečali orgle, v prihod-
njih dneh bo sledila le še na-
mestitev igralnika v cerkve-
ni ladji.
Tretja dejavnost, ki javnost
posebej zanima, je gradnja
doma starejših ob obstoje-
čem Domu sv. Jožefa, na južni
strani cerkve. Elaborat o do-
mu starejših za približno sto
oskrbovancev je že izdelan.
Dom sv. Jožef se je prijavil
na razpis ministrstva za po-
delitev koncesije za opravlja-
nje te dejavnosti. »Dom sv.
Jožef je za to dejavnost že re-
gistriran. Odgovor pričaku-
jemo v prihodnjih tednih. V
prihodnjih letih bi dom sta-
rejših vsekakor začeli gradi-
ti,« pojasnjuje Planinšek in
dodaja: »Dom starejših je za
nas važen zato, ker bi tako
rešili rentabilnost poslovanja
vseh dejavnosti.« Urbanistič-
ni postopki že potekajo, ka-
kor tudi prizadevanja za re-
šitev nove dovozne poti, saj
postaja Plečnikova ulica nas-
ploh preobremenjena. V no-
vogradnji bi pridobili še ne-
kaj sob za potrebe duhovno-
prosvetnega centra ter veli-
ko dvorano, ki jo vse bolj po-
grešajo.
Jože Planinšek je poleg te-
ga, da je predstojnik Doma
sv. Jožefa, prvi mož Mohor-
jeve družbe v Sloveniji. Kot
predsednik glavnega odbora
Mohorjeve ima trenutno pre-
cej dela, saj je začasno vklju-
čen tudi v samo poslovods-
tvo. Pred družbo z več kot
dvajsetimi redno zaposleni-
mi je gradnja Mohorjevega
atrija v celjskem mestnem
središču, z večjo knjigarno,
poslovnimi prostori družbe,
s pisarnami, ki bi jih dali v
najem ter prostori za mlade,
kjer bi lahko počakali na
pouk ali prevoz domov.
»Tam se trenutno precej do-
gaja, vendar manj v smislu
gradnje kot problemov. Naj-
prej je dobršni del sredstev
za gradnjo vzela arheologi-
ja, kar je sedaj hvala Bogu
pri kraju. Trenutno pa se po-
govarjamo s sosedi, ki so zah-
tevali po našem mnenju ze-
lo veUko odškodnino zaradi
krnitve kvalitete njunih sta-
novanj.«
Pianinsici svet
Pri vsem skupaj priljub-
ljenemu duhovniku z Jože-
fovega hriba dela nikoli ne
zmanjka. Zaradi pogostega
večernega prireditvenega do-
gajanja vstaja skupnost šti-
rih lazaristov, v kateri živi,
od letos uro pozneje. To je
ob pol sedmih, pol ure poz-
neje sledi njihova skupna
molitev in meditacija, nato
Planinšek zjutraj ali zvečer
še mašuje.
Ob pol devetih zjutraj je
njegov del dneva, posvečen
skupnosti lazaristov, zaklju-
čen. Nato se posveti delov-
nim obveznostim v duhovno-
prosvetnem centru, pa tudi
v Mohorjevi ter v slovenski
provinci lazaristov, kjer ]{
njen ekonom. Približno dva
krat na teden mora tudi \
Ljubljano.
Opoldan obeduje v Domu
sv. Jožefa skupaj s skupnost
jo lazaristov ter zaposlenimi,
Popoldan in zvečer sledijo
spet prej naštete obveznosti.
Zvečer tudi predava na raz-
ličnih tečajih, tako za potre-
be katehumenata, za zaročen-
ce, na pripravah staršev na
krst in podobno.
Pri vseh obveznostih veli-
kemu ljubitelju planinske-
ga sveta marsikdaj zmanjka
časa za različne vršace. Vča-
sih si lahko zvečer privošči
hojo iz doline na Celjsko ko-
čo, na Boč ali Stolpnik. Mar-
sikdaj z baterijo, saj prej ni
časa. Letos posveča večjo po-
zornost tudi kolesu, tako da
se na primer odpelje iz Ce-
lja vse do trideset kilome-
trov oddaljene domače Zi
bike.
BRANE JERANKQ
Jože Planinšek pred vrati duhovno-prosvetnega centra Dom Sv. Jožef
ki je njegovo življenjsko delo. V bodoče bo dom temeljil na treh dejavno
stih: od prihodnjega meseca tudi na orglarski šoli celjske regije, resni
pa se pripravljajo še na gradnjo doma za sto starejših.
Med prvih deset se je tokrat prebil Rok Metličar, žup-
nik s Sladke Gore, medtem ko so prvi trije še vedno
trdno zasidrani na svojih mestih.
1. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (342)
2. Marko Šraml, Slivnica pri Celju (269)
3. Janko Strašek, Dobrna (188)
4. Milan Strmšek, Dramlje (155)
5. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (151)
6. Jože Horvat, Laško (100)
7. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin (98)
8. Rok Metličar, Sladka Gora (89)
9. Jože Kovačec, Polzela (75)
10. Vinko Čonč, Kompole (47)
Nagrajeni bralci: kosilo za dve osebi v gostišču Hoch-
kraut v Tremarjih dobi Zofka Šramel, Dvor pri Šmarju,
Marija Ograjenšek iz Celja in Saša Preložnik iz Vojnika
pa bosta prejeli hišno darilo. Nagrade dobite na oglasnem
oddelku NT&RC.
INTERVJU
9
Klasje ni
za device
redsedniku uprave Klasja Matjažu Pavčiču pomaga pri
remagovanju težav ovnovski značaj - Tudi »mulci« zna-
jo dobro voditi
v celjskem Klasju so
fjšnji teden delavcem vr-
li desetino plače, ki so jim
lani za pol leta vzeli za-
^da bi podjetje rešili hu-
likvidnostnih težav in
»verjetneje tudi stečaja,
mitev dolga je dobro zna-
enje in pomeni vsaj dvo-
;da je direktor Matjaž Pav-
i mož besede in da so se
lasju vendarle začela ka-
iti bolj svetla obzorja.
Temu v prid govorijo tudi
illetni rezultati. Iz skoraj
o milijonov tolarjev izgu-
ijz poslovanja v preteklem
tu se je podjetje letos prib-
alo ničli. Za številkami se
liva ogromno dela in odre-
inja. Pri Matjažu Pavčiču
ijbrž še več, kot pri kak-
lem drugem menedžerju.
Ker ima samo 32 let, zara-
fesar je v precejšnjem de-
poslovne javnosti, pred-
;em pa med prekaljenimi
iki, ki so v Klasju preživeli
oraj ves svoj delovni vek,
ivedno »navaden smrkavec,
nam ne bo razlagal, kako
treba delati.« Takšne in po-
ibne opazke se ga, kot priz-
iva, sicer globoko dotakne-
, vendar od svoje namere,
iiz podjetja v krizi naredi
ipešnico, ne namerava od-
opiti.
Bili ste prvi, ki je Celja-
om odkrito povedal, da
lasje ni noben paradni
onj, ampak podjetje v glo-
»ki krizi, ki potrebuje ko-
pnite spremembe.
Da resnična podoba Klas-
ni takšna, kot je bila dol-
gčasa predstavljena v jav-
«sti, je napovedal že moj
Mhodnik Igor Hustič, ko
fv bilancah razkril, da pod-
aje ne posluje pozitivno,
lipak s skoraj sto milijoni
ferjev minusa. Prve mese-
fpo mojem prihodu, ko so
f začele razkrivati še glob-
f razpoke, je bilo zato zelo
ko in napeto. Zaposleni
^eprosto niso hoteli spreje-
'in dojeti resnice, zato so
^rsikdaj manipulirali s sla-
vni novicami. V podjetju in
"naj njega sem bil vse prej
"Ipriljubljen. Tudi zato, ker
že takoj na začetku po-
stlal, da bo treba število za-
''slenih krepko oklestiti. Ze-
lo sem vesel, da nam je to v
precejšnji meri že uspelo in
to brez velikih pretresov, za
kar se moram zahvaliti tudi
dobremu sodelovanju s sin-
dikalisti. Priznam, da se sem
vsakokrat, ko sem pojasnje-
val, kaj vse bo treba spreme-
niti, in sem pred sabo gledal
ljudi, ki imajo skoraj toliko
let delovne dobe kot sem jaz
na svetu, imel hudo tremo.
Danes je najbrž nimate
več.
Mislim, da sem v preteklih
dveh letih zelo veliko nare-
dil. Predvsem pa sem, vsaj
upam, zaposlene prepričal,
da Klasje ni samo njihov da-
nes, ampak je tudi njihova
prihodnost. Mnenjske razi-
skave so pokazale, da zaupa-
jo v podjetje.
Kaj pa v direktorja?
Kar dve tretjini sta napisa-
li, da mi zaupata, vendar ta
podatek sprejemam z malce
rezerve. Vem, da vsi niso od-
govorili iskreno. Marsikdo še
vedno gleda name kot na mul-
ca, čemur se niti ne čudim.
Ko sem iz Tuša prišel v Klas-
je, sem »obrnil« komaj troj-
ko. Zavedal sem se, da bo tra-
jalo kar nekaj časa, preden
mi bodo ljudje zaupali, ve-
del sem tudi, da si bom nji-
hovo naklonjenost lahko pri-
dobil le z rezultati, ne pa z
avtoriteto. Pa ne mislite, da
so na mojo mladost z viška
gledali samo v Klasju. Tudi
kolegi v drugih žitnoprede-
lovalnih podjetjih, ki jih ima-
jo vsi po vrsti okrog petde-
set, so bili sprva do mene ze-
lo nezaupljivi. Pri nas, na ža-
lost, še vedno velja, da je lah-
ko uspešen menedžer samo
star menedžer. Lanski dobit-
nik nagrade za najboljšega
mladega menedžerja je bil
star 39 let. Mene bi najbrž
uvrstili v cicibansko katego-
rijo.
Ko ste razkrivali stare gre-
he Klasja, ste nekajkrat s
prstom pokazali na dolgo-
letnega bivšega direktorja
Edvarda Stepišnika, sicer
uglednega in spoštovanega
celjskega gospodarstveni-
ka. Vam je to hudo zame-
ril?
Z gospodom Stepišnikom
sva skupaj delala dva mese-
ca in se zelo dobro razume-
la. Celo na Triglav me je spra-
vil. Vem; da mu zadnji dnevi
v Klasju niso bili prijetni. Dal
je dušo podjetju, pa je prišel
neki mule in začel opozarja-
ti, da proizvodni programi,
ki jih je on forsiral, tržno
sploh niso zanimivi. Potem
se je zgodil še Pocajtov mlin,
pa tudi o zgrešenih naložbah,
ki jih podjetje še danes krva- '
vo plačuje, nisem mogel mol-
čati. Žal sva šla vsak na svo-
jo stran in vem, da ves čas
zelo kritično opazuje moje
delo.
V Klasje ste prišli pred-
vsem zaradi ambicije, da
postanete predsednik upra-
ve podjetja, ki je nujno po-
trebno prenove. Kje se vi-
dite čez deset let?
Veliko bo odvisno od te-
ga, kaj se bo zgodilo v Klas-
ju, čeprav se potem, ko bo
sanacija mimo, tukaj ne vi-
dim več. Želim si novih iz-
zivov. Moram pa odkrito
priznati, da mi je Klasje zlez-
lo pod kožo in se mi usedlo
na dušo. Čeprav sta bili pre-
tekli dve leti zelo naporni in
sem doživel toliko stvari,
kot jih povprečen človek v.
dvajsetih. Zdravnik me je že
opozoril, da imam zaradi
psihičnih in fizičnih napo-
rov skorajda povsem praz-
ne baterije. Treba bo iti na
daljši dopust. Kakšen teden,
morda.
Zaradi preobremenjeno-
sti s Klasjem gotovo trpi vaše
zasebno življenje.
Seveda trpi, vendar je tak-
šen način življenja prinesel
tudi kakšno dobro stvar. Za
malenkosti, na primer, se
sploh ne sekiram več. Mi-
slim, da sem težave lažje pre-
magoval tudi zato, ker sem
po horoskopu oven. Če bi bil
devica, me v Klasju že zdav-
naj ne bi bilo več.
Rekli ste, da v poslovni
javnosti niste najbolj pri-
ljubljeni, nedavno pa so
vas izvolili za predsednika
v eldeesovske barve zelo za-
vitega podjetniškega foru-
ma Savinjske regije. Koli-
ko je po vašem uspeh ne-
kega direktorja odvisen od
tega, katera stranka mu ščiti
hrbet?
Osebno nimam prav no-
bene potrebe, da bi se pri-
družil eni ali drugi politič-
ni opciji. Ko vodiš neko pod- ,
jetje, pač izkoriščaš vse zve-
ze in poznanstva.. Sicer pa
pri mojih dvaintridesetih
kakšnih velikih političnih
povezav niti še ne morem
imeti.
Če bi morali sestaviti les-
tvico celjskih direktorjev,
koga bi postavili v vrh?
Vsekakor Izidorja Krivca. Pri
njem sem sicer malce subjek-
tiven, saj se druživa tudi za-
sebno in ga zato bolje poznam
kot ostale direktorje, vendar
je treba priznati, da je v nekaj
letih Celjske mesnine posta-
vil na noge. Krivec mi je blizu
tudi zato, ker je bil približno
mojih let, ko je prevzel vode-
nje podjetja. V vrh lestvice bi
uvrstil tudi direktorja Engor-
tuša Aleksandra Svetelška. Me-
nim, da za uspeh podjetja ni
zaslužen samo Mirko Tuš, am-
pak tudi ljudje, ki ga vodijo.
In Svetelšek je v zadnjih letih
res naredil zelo veliko. Od di-
rektorjev moram vsekakor
omeniti še Draga Polaka iz Ce-
tisa in Toneta Turnška iz Pivo-
varne Laško.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Št. 36 - 4. september 2003
Norda je vaša pot namenjena prav k nam!
Izvolite naso vizitko!
Zadnjic v stari srajci
Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju letos še več tujih razstavljavcev - Občinska oblast obljublja dovolj
parkirišč
Predsednik vlade Anton
Rop bo prihodnjo sredo, 10.
septembra, v Celju odprl 36.
Mednarodni obrtni sejem.
Ta bo po besedah direktor-
ja družbe Celjski sejem
Franca Pangerla letos zad-
njič v stari podobi, saj bo
prihodnje leto, ko bo Slo-
venija že članica Evropske
unije, treba zamenjati »vsaj
srajco, če ne že kar celotno
uniformo.« Sejem bo postal
bolj evropski in, kot upa
Pangerl, pravo stičišče za-
hodnega in vzhodnega gos-
podarstva.
Na letošnjem Mednarod-
nem obrtnem sejmu (MOS)
se bo na 60.000 kvadratnih
metrih razstavnih površin
(dobra polovica bo pokritih)
predstavilo več kot 1.700 raz-
stavljavcev iz tridesetih držav.
Tujih bo 476, kar je več kot v
preteklih letih, sodelovali pa
bodo predvsem na kolektiv-
nih predstavitvah. Skupne
razstavne prostore bodo ime-
la podjetja iz Avstrije, Itali-
je, Srbije, Bosne in Hercego-
vine, Hongkonga ter s Hrvaške
in z Madžarske. Na sejmu se
bo samo iz Srbije predstavi-
lo 55 podjetij, kar je doslej
največji obisk neke tuje dr-
žave na MOS.
Organizatorji napoveduje-
jo za letos tudi nekaj vsebin-
skih sprememb, ki naj bi se-
jemsko ponudbo še dodatno
obogatile. Tako bosta med
drugim hali L in Ll name-
njeni široki predstavitvi po-
Predstavniki Mestne ob-
čine Celje zagotavljajo, da
bo kljub mnogim gradbiš-
čem v neposredni bližini
celjskega sejmišča za obi-
skovalce Mednarodnega
obrtnega sejma dovolj par-
kirnih mest.
slovnih storitev domačih in
tujih obrtnih ter gospodarskih
zbornic, velika novost bo ta-
ko imenovana Poslovna ave-
nija, v kateri bodo vladne in
finančne institucije na enem
mestu predstavile storitve, ki
jih obrtniki in podjetniki po-
trebujejo pri svojem poslo-
vanju. Večja kot doslej bosta
živilska in gostinska ponud-
ba, v atriju sejmišča bo na
ogled bio inteligentna hiša,
drugačno podobo svoje po-
nudbe pa za letos napovedu-
jejo tudi slovenski vinarji.
Letošnji MOS bo spremlja-
lo preko petdeset strokovnih
prireditev, ki bodo večinoma
naravnane na novosti in
spremembe, ki čakajo gos-
podarstvo ob vstopu Slove-
nije v Evropsko unijo. Veči-
no srečanj, predavanj in
okroglih miz bodo pripravi-
li obrtna in gospodarska zbor-
nica ter ministrstvo za gos-
podarstvo, kot je že običaj,
pa bodo imeli svoje dneve tudi
podjetniki posameznih držav
in regij. V času sejma, kate-
rega generalni pokrovitelj bo
tokrat Lokalni podjetniški
center Celje, bo tudi sreča-
nje županov savinjske regi-
je, v soboto, 13. septembra,
pa bo tradicionalni shod obrt-
nih delavcev Slovenije.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Cene vstopnic za sejem
bodo takšne kot lani. Za
odrasle 1.000 tolarjev, za
upokojence in skupine 800,
za otroke, dijake in študente
pa 700 tolarjev. Družinska
vstopnica za dve odrasli
osebi in enega otroka bo
2.000 tolarjev.
V dnižbi Celjski sejem pričakujejo, da bo 36. Mednarodni obrtni
sejem v osmih dneh obiskalo prav toliko ljudi kot lani -175.000.
Na Mednarodnem obrtnem sejmu letos prvič ne bo pred-
stavitve poklicev, ki si jo je običajno ogledalo več tisoč
slovenskih osnovnošolcev. V Obrtni zbornici Slovenije
pojasnjujejo, da ministrstvi za šolstvo in gospodarstvo
takšen projekt ne zanima več, sami pa za pripravo pred-
stavitve nimajo dovolj denarja.
INFORMACIJE
11
12
REPORTAŽA
Sam pod 60.
vzporednikom
Laščan Ali Ulaga želi v devetih mesecih okoli Antarktike in sveta
»Odhajam na pot, pa če
bodo prekle letele z neba!«
je v četrtek napovedal Laš-
čan Ali Ulaga, prvi Slove-
nec, ki namerava obpluti
svet okoli Antarktike. V so-
boto po 17. uri je z barko
Slavica odrinil iz portoroš-
ke marine na 28.000 mor-
skih milj dolgo pot, na ka-
teri se bo spopadel z orkan-
skimi vetrovi, mrazom,
morjem in predvsem s sa-
bo.
Od časov čudaškega kapi-
tana Joshua Slocuma, ki je
na prelomu prejšnjega stolet-
ja z dvanajstmetrsko lupino
z imenom Spray prvi sam ob-
jadral svet, so tovrstni pod-
vigi postali vsakoletno doga-
janje. Med samotne morske
volkove, ki so objeli zemelj-
sko kroglo, se je osamosvo-
jeni domovini v čast vpisal
Jure Šterk, vsako leto pa se
na naporno pot okoli sveta
poda približno tisoč bark. Pri
tem jih kakšnih dvajset men-
da izgine za vedno. Ali Ula-
ga torej ni poseben zaradi svo-
jega cilja, ampak zaradi po-
ti, po kateri se odpravlja. Kot
prvi Slovenec se bo podal
prek šestdesetega južnega
vzporednika in obplul An-
tarktiko, zemeljski južni pol.
Če so Jadran, Sredozemlje in
Atlantik s svojimi pastmi že
kar nekako običajni, pa ga
južneje od Rta dobrega upa-
nja čaka samotno morje, med
petdesetim in šestdesetim juž-
nim vzporednikom, kjer^se
mešajo vroči tropski in hladni
polarni zrak ter pas visokih
valov in vetrov, ki pihajo s
povprečno hitrostjo 80 kilo-
metrov na uro. Kadar je lepo
vreme.
Vbojz
vremenom
Ulagova pot ima natanč-
ne časovne mejnike. Če do
januarja ne doseže otoka
Kirgulen, globoko pod juž-
no Afriko, bo njegova odpra-
va na Antarktiko samomor.
Januarja se pomlad na južni
polobli prevesi v poletje, ko
pa nastopi jesen, se v ome-
njenem viharnem pasu raz-
besnijo orkanski vetrovi s
povprečno hitrostjo 150 ki-
lometrov na uro, valovi se
razpenjajo več kot 30 me-
trov visoko. Barka to lahko
prenese, človek pa ne mo-
re. Po nekaj dneh ali urah
takšnega morja preprosto
omagaš, pravi. Ulaga.
Alija Ulago in njegovo
odisejado lahko spremlja-
te na spletni strani www.ali-
ulaga.com
Njegov drugi sovražnik je
mraz. Čeprav bo hermetič-
no zaprt v neprepustno ob-
leko in bo spal v gumijasti
spalni vreči, bo vsaka kap-
ljica vlage zmanjšala mož-
nost njegovega preživetja, saj
bo plul v morju, kjer je tem-
peratura - 20 stopinj Celzija
nekaj vsakdanjega. Zaradi
omejenega prostora bo vso
nafto, na barki je je nekaj več
kot 300 litrov, porabil za la-
dijski motor, gretje pa si bo
zagotavljal s kolesom gene-
ratorjem, ki ga bo poganjal
pred spanjem in se tako grel
ter hkrati proizvajal elektri-
ko.
Slavica je
polna hrane
Jadrnica Slavica se bo na
pot podala obložena z 250-
kilogramsko zalogo hrane,
v hladno morje pa bo pris-
pela precej olajšana, da bo-
do do izraza prišle njene
plovne lastnosti. 8,5 metra
dolgo plovilo je izdelal Ula-
gov pokojni oče pred 23 le-
ti, okoli sveta pa se bo po-
dalo močno izboljšano in
ojačano. Ulaga bo stik z do-
movino ohranjal samo s po-
močjo dveh laških radioa-
materjev.
Prodal je vse svoje premo-
ženje, za več mesecev zapu-
stil ženo in otroka ter zbral
sedem milijonov tolarjev, da
se bo lahko zaprl na nekaj
metrov plastike, kovine in
platna. »Podajam se na pu-
stolovščino svojega življenja.
Končno je prišel trenutek, ki
ga čakam že vse življenje, in
ni minil dan, da ne bi raz-
mišljal kje, kdaj, kako do ci-
lja. Samo letalci, alpinisti in
jadralci pridemo do točke,
po kateri ni vrnitve,«
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Foto: Al
»Živim svoje sanje!« je prepričan laški pustolovec Ali Ulaga.
Slovo od žene Saše in dvojčkov Žana in Jana v portoroški marini.
■ODVOZ IN RAVNANJE
Z ODPADKI
•ČIŠČENJE JAVNIH
POVRŠIN
■ČRPANJE IN
OBDELAVA FEKALIJ
■ LOČENO ZBIRANJE
KORISTNIH ODPADKOV
JAVNE NAPRAVE, d.0.0.
Teharska 49, 3000 Celje
Telefon: 03/425 64 00
intervencijska naročila
izven rednega delovnega
časa na tel. št.: 031 394 091
■|>OZOR, HUD PES
Na karbid špuk^
Moram priznati, da mi kar
paše, ko se sprehodim po svo-
jem dragem mestu in me ljudje
pozdravijo s »seus, kure na roke
delan« ali pa »kua si pa ti za
ene bučnce sral zadnjič«. To
je dokaz, da ljudje občasno pre-
berejo tudi moja modrovanja.
Pred tole serijo cjelščine so me
včasih spraševali kaj sem sploh
hotel povedati ali pa so me še
v času, ko je še živel senator
Kato, celo vprašali, »ka je to
za en tip«. Odgovarjal sem jim
različno, enim zelo zen-budi-
stično, češ da gre za hmeljar-
skega strokovnjaka, drugje sem
se razkoleril, da bi že bil čas,
da se že odpre ta hmeljarsko-
pivovarniški muzej, ki ga je
Kato vsakič zahteval, če že za-
radi česa drugega ne, ker me
je preganjal že v spanju. Ne-
katerim sem lepo, vzgojno po-
jasnil, da gre v primeru sena-
torja Kata za metaforo, ki ji v
slovenskem jeziku rečemo tu-
di prispodoba, ki naj bi v tem
primeru predstavljala zavze-
tost za odprtje hmeljarsko-pi-
vovarniškega muzeja, ki bi z
odprtjem dosegel najmanj dva
namena, ustvarili bi nova de-
lovna mesta in zagotovili do-
ločen pritok denarja v poljud-
no mošnjo in pa tudi kulturni
dolg do naših prednikov bi se
na ta način udejanjil. Sicer pa,
sem nadaljeval, je senator Ka-
to v zgodovinskih čitankah, ta-
ko sem se izrazil, osebnost, ki
je nagovarjala rimski senat, da
naj že končno obračuna s Kar-
tagino, mestom, ki so ga usta-
novili feničanski trgovci in je
povzročalo nemalo sivih las,
tako sem se izrazil, Rimlja-
nom v Sredozemlju. Senator
Kato je namreč na koncu vsa-
kega govora zaključil s frazo,
»mislim, da je potrebno uni-
čiti Kartagino«, pa čeprav je
pred tem govoril o čemerko-
li. Na ta način je... No, tu se
mi je ustavilo! Ne zdržim dolgo
brez meni ljube cjelščine. Po-
mislil sem in sem rekel, da je
na ta način »špukal na karbid«.
Ker je bil človek, ki je imel
MOHOR HUDR)
Rim rad, o senatorjih pa
imel ravno visokega mner,
(kakor da bi že takrat, ko t^
teksta še nikakor ni mogel p«
nati, prebral besede iz Ekl
ziasta, Pridigarja po na|
».. .po katerikoli poti bedak gt
še zmeraj je bedak...«), jez
čutil, da tem, precej samo
sečnim, nepotističnim in;
svojo rit skrbečim bitjem, i
bo prišel drugače do živega k
na ta način, da ves čas »špul
na karbid«, ki se bo enkrat;
vnel. No, karbid se je že vni
a šele, ko je Hanibal potrk
na vrata Rima.
Tako bo tudi pri nas, se \
že vnelo. Tu in tam bom žei
špuknil na karbid. Tako bo tu
z nagrado Alme Karli n, k}
smo že stopili nekoliko ski
paj, še bolj pa nameravam
Vsekakor pa mi je bilo zd
všeč, ko sem pred časom p
biral članek o hmeljarsko-f
vovarniškem muzeju, ki gaj
na koncu krasO ogromen vpi;
šaj. Tako, za hip, se mi je zai
delo, da je ves članek potefc
nekako v smislu, da so H - ^ ^
ki že tisočletja snujejo s
liki projekt hmeljarsko-pivi
varniškega muzeja, prišli p
temeljitih analizah in življeq
skem delu mnogih izmed n|
do stopnje, ko so spoznali,!
je to prevelik birokratsko-!
nančni zalogaj zanje. Skrat^
prišel je že čas, da jim podd
mo kakšne mestne viteze |
kakšne nagrade že dobiš, |
najprej zviješ gasilsko cev. Dij
gi someščani, s tem člankd
ste dobili lep vpogled v to, ki
pomeni v pristni cjelščini »šp!
kat na karbid«!
Pred muzejem motociklov na Vranskem.
Prva številka Avto moto classic
Predstavniki Slovenske veteranske avto moto zveze so minuli konec tedna v Muz<
motociklov na Vranskem predstavili prvo številko svoje revije Avto moto classic. Revija
izhajala vsako četrtletje v nakladi 2.500 izvodov. V prvi številki so zapisali, da je rev
plod dolgotrajnega in vztrajnega dela nekaterih članov zveze in tudi mnogih simpatizerj<
V njej bodo lahko člani našli kaj koristnega pri obnovi svojih starodobnikov, izvedeli kaj i'
kje se kaj dogaja, kdo kaj prodaja ali kupuje. Po novinarski konferenci je na VransM
pripotovala karavana starodobnih avtomobilov, ki je na poti skozi Slovenijo. Pot, dol
LOOO kilometrov, bodo letos prevozili drugič. II
Št. 36 - 4. september 2003

»Vzgajajte mladinofc
Izrek začetnika salezijancev don Bosca bo poglavitno gibalo dela v nastajajočem centru v Celju
slovenski salezijanci bo-
do v prihodnjih letih na 21
tisoč kvadratnih metrov ve-
likem zemljišču ob Podja-
vorškovi ulici na Hudinji v
Celju zgradili mogočno mla-
dinsko in pastoralno središ-
če.
V pastoralnem delu centra
bodo postavili novo cerkev,
lupnišče in dom salezijancev.
V mladinskem centru pa bo-
do zgradili molilnico, večna-
mensko dvorano, športno dvo-
rano, otroški vrtec in zunanja
športna igrišča. Oba dela bo
povezoval cerkveno-mestni trg.
V novem centru bo tudi sedež
nove župnije, ki bo obsegala
Hudinjo, Trnovlje, Šmarjeto
in Prekorje.
Salezijanci so v torek, ob
blagoslovu zemljišča, poveda-
E, da bo gradnja trajala dalj
ilasa, zato so jo razdelili na fa-
ze. V prvi, stala naj bi okoli
500 milijonov tolarjev, bodo
[gradili molilnico - mladinski
icenter in nekoliko večjo ka-
pelo, ki bo omogočila tudi bo-
goslužje. Kako bo šla gradnja
naprej, je odvisno predvsem
od denarja, ki bo na razpola-
go. Pastoralni del centra bo fi-
nancirala škofija, mladinski
del pa bodo financirali salezi-
janci ob pomoči donatorjev in
s prispevki, ki jih bodo zbrali
verniki.
»Najpomembneje za nas je,
da pridemo s svojo dejavnost-
jo, namenjeno zlasti preven-
tivnemu vzgojnemu in izobra-
ževalnemu delu, spet v Celje,«
je ob torkovi slovesnosti pou-
daril predstojnik slovenskih sa-
lezijancev, prof. Lojze Do-
brave. Razmah tovrstne dejav-
nosti pa je mogoče pričako-
vati takoj po izgradnji orato-
rija. Naj spomnimo, da vidi-
jo salezijanci svoje poslanstvo
v izvajanju različnih progra-
mov dela z mladimi. Uvelja-
vili so se s projektom Skala,
tudi v Celju že vrsto let izvaja-
jo program PUM - projektno
učenje mladih, ki niso dokon-
čali osnovne šole -, razvijajo
tudi različne športne in dru-
žabne dejavnosti. Pri delu se
osredotočajo na preventivno
vzgojo in skrbijo, da vse de-
javnosti vodijo njihovi ustrez-
no usposobljeni člani in pro-
stovoljci. K dejavnostim pa va-
bijo vse mlade, zlasti pa sred-
nješolsko mladino, pri čemer
njihova verska ali drugačna
pripadnost ni pomembna.
Začetek gradbenih del na
zdaj blagoslovljenem zemljiš-
ču napovedujejo že za to je-
sen, česar se veseli tudi celj-
ski opat Marjan Jezernik. Ob
slovesnosti je poudaril, da bo
tako širše celjsko območje
končno pridobilo prepotreben
prvi mladinski center, ki se bo
s svojimi dejavnostmi lahko
močno povezoval tudi v civil-
nem in ne le v verskem pro-
storu. »Z gradnjo tega centra
pa bodo izpolnjeni tudi pogo-
ji za novo celjsko župnijo, saj
je župnija sv. Daniela, ki sodi
med največje v Evropi, bistve-
no prevelika.«
Zgodovino salezijancev v Ce-
lju in nadaljnje postopke pri
gradnji je predstavil vodja pro-
jekta Slavko Pajk, ki je spom-
nil, da so salezijanci v Celju
pričeli delovati tik pred dru-
go svetovno vojno, ta in pa od-
ločitev povojnih oblasti, da je
vzgoja mladih izključno stvar
države, pa je skoraj do osamos-
vojitve delo salezijancev v Ce-
lju ustavila. Nov zamah nji-
hovemu delu je dalo leto 2000,
ko so se salezijanci ponovno
naselili v svoj dom na Kidri-
čevi in tam pričeli izvajati pro-
jekt PUM. Hkrati so stekle pri-
prave na gradnjo centra na Pod-
javorškovi ulici, ki ga bodo poi-
menovali po don Boscu. Zem-
ljišče je Mestna občina Celje
dala v zameno za sedanji cen-
ter na Kidričevi, ki bo po pre-
selitvi salezijancev v nov dom
na Podjavorškovi prešel v ob-
činsko last. Ko je marca lani
mestni svet sprejel tudi zazi-
dalni načrt za nov center, so
bili ustvarjeni vsi pogoji za pri-
četek gradnje. »Temeljni ka-
men za gradnjo kapele in ora-
torija bomo postavili novem-
bra, slavnostno otvoritev zgra-
jenih prostorov pa pričakuje-
mo čez leto dni,« je povedal
Pajk.
BRST
Foto: GREGOR KATIC
»Zemljišče ob Podjavorškovi ulici na Hudinji v Celju kar kliče po tem, da bi na njem zgradili nekaj, kar bo v
blagor Celju in mladini,« je ob blagoslovu zemljišča navdušen pripovedoval predstojnik slovenskih salezijan-
cev prof. Lojze Dobrave (levo).
Redovna družba salezijancev je med najmlajšimi v kato-
liški cerkvi. Sredi 19. stoletja jo je ustanovil duhovnik Ja-
nez Bosco, ki je v takrat že močno industrializiranih itali-
janskih mestih spoznal pomen dela z mladimi na ulicah in
v zaporih. Mladim je ponudil dom, izobrazbo, vzgojo in
prijateljstvo. V svojih domovih je razvil še danes nadvse
aktualno metodo preventivne vzgoje mladih in s svojim
izrekom »Če hočete storiti kaj resnično velikega, dobrega
in svetega, vzgajajte mladino,« sprožil delovanje salezi-
jancev, ki jih je danes v vsem svetu okoli 17 tisoč.
V don Boscovem centru v Celju bodo z leti zgradili oratorij, večnamensko dvorano, župnijsko cerkev blažene-
ga Antona Martina Slomška, župnišče, salezijanski dom, športno dvorano, otroški vrtec in zunanja športna
igrišča.
^   Na kavo in internet
Celjani bodo lahko sedaj
svojo elektronsko pošto pre-
gledovali kar v internet ka-
varni Stane, upravljavci ka-
varne pa obljubljajo še
mnogo več.
Glede na to, da je Mestna
občina Celje upravljanje ka-
varne, na katero smo čakali
Že kar nekaj časa, zaupala
Društvu za ustvarjalnost Fil-
ter, lahko pričakujemo, da se
bo čez čas v njej dogajalo še
Več raznovrstnih prireditev,
kot le deskanje po Interne-
tu. Zaenkrat pa vodja kavar-
ne, Borut Kramer, obljublja
Celovito ponudbo elektron-
skih medijev, od program-
skega dela do tiskanja in pre-
slikovanja dokumentov. Pri-
•^akuje, da bodo poleg izo-
t^raževalnega dela postali tudi
središče, kjer se bodo sreče-
vali mladi in tudi malo sta-
rejši občani. Pričakovati pa
K da bo v kavarni kar pre-
cejšnja gneča, saj bo na vo-
ljo le sedem računalnikov. Je
pa že ta naložba Mestno ob-
čino stala več kot 21 milijo-
nov tolarjev, dodatnih 6 pa
je primaknilo še ministrstvo
za informacijsko družbo.
Obiskovalci kavarne bodo
za eno uro uporabe računal-
nika odšteli 100 tolarjev, če
pa bodo zraven naročili še kaj
iz gostinskega dela ponudbe
kavarne, bodo dobili doda-
ten popust. RP
Župan Bojan Šrot je vsem županom regije poslal elektronsko pošto iz
novoodprte internetne kavarne Stane.
MODRI TELEFON
Strešici
vodenja
računa
Bralko Dragico moti, ker
ji v NLB zaračunavajo
stroške vodenja za transak-
cijski račun.
»V NLB sem imela odprto
hranilno knjižico, potem
sem denar načrtno nalagala
na tekoči račun, ki se je se-
daj spremenil v transakcijski
račun. Vendar na tem raču-
nu ne gre za tekoče prilive,
temveč nanj nalagam samo
občasno manjše zneske, prav-
zaprav namensko varčujem
za vnukinjo. Moti me, ker mi
sedaj NLB, kljub drugačnim
poprejšnjim obljubam, zara-
čunava stroške vodenja raču-
na. Če bi ga hotela zapreti,
bi morala odšteti 1.500 to-
larjev. Razumem, da se za-
računavajo stroški vodenja za
račun, na katerem imam te-
koče prilive, plačujem stroš-
ke..., ne razumem pa, zakaj
je treba obračunavati stroš-
ke vodenja za račun, na ka-
terem praktično stroški ne na-
stajajo, saj ni tekočih prili-
vov,« pravi Dragica in doda-
ja, da na transakcijskem ra-
čunu ne gre za veliko vsoto,
temveč za manjši znesek.
»Vendar človeka vseeno jezi,
sploh ker nisem podpisala no-
bene pogodbe, s katero bi ban-
ko pooblastila za zaračuna-
vanje stroškov.«
»Vsem strankam NLB, tudi
vaši bralki Dragici, smo teko-
či račun preoblikovali v oseb-
ni (transakcijski) račun.
Preoblikovanje vseh računov
v transakcijske oziroma oseb-
ne račune je morala banka za-
gotoviti do 30. junija 2003 na
podlagi Zakona o plačilnem
prometu in Sklepa o oprav-
ljanju plačilnega prometa pre-
ko transakcijskih računov fi-
zičnih oseb. Vaši bralki Dra-
gici predlagamo, da za varče-
vanje za vnukinjo odpre var-
čevalno knjižico oz. sklene
eno izmed varčevanj v NLB
(rentno varčevanje, modro var-
čevanje, NLB varčevanje Vi-
ta Plus). Če smo pravilno ra-
zumeli vašo bralko, gospa var-
čuje občasno z različnimi zne-
ski in ne želi biti vezana z ne-
kimi fiksnimi pologi. V tem
primeru je verjetno varčeval-
na knjižica pravi odgovor - to
je oblika varnega in prepro-
stega varčevanja s poljubni-
mi pologi in višjo obrestno
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Špela Oset. Na te-
lefonsko številko 031/569-581 jo
lahko pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro. Svoja vprašanja za Mo-
dri telefon lahko med ponedeljkom
in petkom zastavite tudi po telefo-
nu 42-25-190.
mero, kot jo omogoča oseb-
ni račun. Stranke lahko var-
čujejo v tolarjih ali devizah,
ugodnejše obresti pa dobijo
pri varčevalnih knjižicah z na-
povedjo dviga nad 31 oziro-
ma 91 dni vnaprej. Namenjena
je vsem, ki želijo denar var-
no naložiti in ga hkrati he že-
lijo vezati za daljše obdobje.
Gospe Dragici predlagamo, da
se oglasi v svoji poslovalnici,
kjer ji bodo predlagali pravo
storitev, skladno z njenimi že-
ljami in potrebami,« odgovar-
jajo v NLB. US
Št. 36 - 4. september 2003
14
Dvojno slavje v Žalcu
September v znamenju občinskega praznika in praznika Mestne skupnosti Žalec - Častni občan Miloš Mikeln
September je v Občini Ža-
lec že skoraj tradicionalno
živahen, saj v spomin na
drugi slovenski tabor 6. sep-
tembra slavijo občinski
praznik, konec meseca pa
praznik Mestne skupnosti
Žalec.
»V minulemu letu smo na
področju negospodarstva
največ pozornosti namenili
plačilu obveznosti za POŠ Tr-
je in gradnji telovadnice v Gri-
žah, kjer smo z ministrstvom
za šolstvo uskladili načrte in
potreben obseg šolskih pro-
storov. Zgradili bomo novo
telovadnico, staro pa preu-
redili v večnamenski prostor
ter dogradili garderobe in ne-
kaj učilnic. Tudi del glasbe-
ne šole se je preselil v nove
prostore, za gradnjo pa ča-
kamo na vrstni red financi-
ranja v ministrstvu. Na po-
dročju negospodarstva je v
ospredju izgrajevanje kana-
lizacijskega sistema, pred-
vsem dokončanje odseka v
Gotovljah, ter sanacija in mo-
dernizacija Pečnikove ulice
in Ulice Magde Cilenšek,«
omenja žalski župan Lojze
Posedel, ki kot tretjo odpr-
to »fronto« navaja dograjeva-
nje vodovodnega omrežja.
Ob prazniku bodo odprli vo-
dovod Podkraj-Stebovnik, in-
vesticije na vodovodnem po-
dročju pa so pripomogle, da
je bil Žalec ena redkih ob-
čin, kjer v času suše ni bilo
omejevanja porabe vode. Dva
rezervoarja na Plevni ter do-
datne vrtine v Podlogu, Jedr-
ti in Vrbju so dobro opravili
svoje delo, tako da z vodo-
vodno oskrbo niso imeli te-
žav.
»Za normalno delo je po-
membno dobro sodelovanje
med občinskim svetom,
upravo in županom,« poudar-
ja župan Posedel, ki je na vče-
rajšnji novinarski konferen-
ci podrobneje spregovoril o
občinskem prazniku, hkrati
pa so pripravili dan odprtih
vrat Zavoda za kulturo, šport
in turizem Žalec. Zavod de-
luje v žalskem kuhurnem
hramu, pod svojo streho pa
bo združeval vse tri javne in-
terese - »rezultati bi morali
biti vidni in slišni,« pravi žu-
pan Posedel. V prihodnje na-
meravajo v Žalcu, kot kaže
tudi sprejet večletni prora-
čun, več pozornosti nameniti
vzdrževanju cest, predvsem
cesti Vrbje-Roje-Šempeter.
Na slavnostni seji občin-
skega sveta bodo podelili tu-
di letošnja priznanja Obči-
ne Žalec. Za častnega ob-
čana bodo imenovali Milo-
ša Mikelna, grb občine Ža-
lec bodo prejeli: Franc Je-
žovnik, Marjan Kozmus,
podjetje Mikropis in celjska
enota Zavoda za varstvo
kulturne dediščine. Plake-
to občine Žalec bodo preje-
li Jurij Branko Kert, Ignac
Mastnak, Martin Vrbnjak,
Konjeniški klub Gotovlje in
Miro Novak.
Sicer bodo v Žalcu ob dvoj-
nem praznovanju cel septem-
ber pripravljali različne šport-
ne, kulturne in družabne pri-
reditve. Sklop praznovanj so
pričeli s sobotnim pohodom
po hmeljski poti, s startom
in ciljem pri dvorcu Novo Ce-
lje, kjer so prikazali tudi kmeč-
ko ohcet po starih šegah, v iz-
vedbi članov Kulturnega druš-
tva Petrovče, Folklorne sku-
pine Grifon iz Šempetra in
šrangarjev iz Šentruperta nad
Laškim. Jutrišnji dan bo v Žal-
cu v znamenju nogometa, so-
botni pa tenisa. Pred slavnost-
no sejo občinskega sveta, ki
se bo v soboto začela ob 19.
uri v Domu II. slovenskega ta-
bora in na kateri bodo pode-
lili tudi priznanja, bo koncert
godbe na pihala. V torek bo-
do ob 17. uri na Ponikvi odpi
li vodovod Podkraj-Stebovnil
sklop prireditev pa potegni
vse do konca meseca. Takr<
bo tudi slavnostna seja mes
nega sveta Mestne skupnos
Žalec.
US, Foto: T
Žalčani so praznovanje pričeli z drugim pohodom po hmeljski poti.
Poklon planinskim
entuziastom
z izjemno bogatim in pe-
strim kulturnim programom
so v četrtek v Mozirju po-
častili 110-letnico ustanovi-
tve Savinjske podružnice
Slovenskega planinskega
društva.
Savinjsko podružnico, ki
je poleg širše celjske okoli-
ce pokrivala tudi del Zasavja
in celotno Koroško, so v Go-
ričarjevi hiši ustanovili 28.
avgusta 1893, torej pol leta
po ustanovitvi Slovenskega
planinskega društva, po-
družnico pa je dolgih 34 let
vodil Fran Kocbek. Kakor
so poudarili na četrtkovi slo-
vesnosti, so društva in po-
družnice s slovenskim pe-
čatom ustanavljali zavedni
in napredni ljudje, ki so že-
leli obvarovati slovenske go-
re pred nemškim vplivom.
Prve naloge, ki so jih oprav-
ljali v Savinjski podružni-
ci, je bilo označevanje pla-
ninskih poti in gradnja pla-
ninskih postojank, pri de-
lu podružnice pa je sodelo-
val tudi Johannes Frischauf.
V začetku druge svetovne
vojne je delo podružnice
prenehalo, po vojni pa so
oblikovali Planinsko zvezo
Slovenije s planinskimi
društvu in meddruštvenimi
odbori.
Sedanji predsednik sloven-
skih planincev Franc Ekar,
ki se je poleg številnih ugled-
nih gostov udeležil slovesno-
sti v Mozirju, je med drugim
poudaril, da planinci svoj ju-
bilej praznujejo delovno in
da to praznovanje utrjuje pla-
ninstvo v vseh kotičkih Slo-
venije. »Pred 110 leti so po-
družnice ustanavljali entuzia-
sti in branilci slovenstva. Zna
se zgoditi, da bomo od 1. maja
2004 morali s slovensko be-
sedo pogosto stati na vrho-
vih. Prepričan sem, da bodo
Savinjčani znali to še enkrat
storiti,« je poudaril Ekar.
US, Foto: CS
Zgodovino slovenskega planinstva je orisal dolgoletni predsednik Savinjskega MDO Martin Aubreht, ki je
skupaj s sedanjim predsednikom Jožetom Kodretom iz rok predsednika PZS Franca Ekarja prejel spominsko
plaketo.
Z OBČINSKIH SVETOV
S septembrom
dražji vrtec
BRASLOVČE Na zadnji
seji so svetniki sprejeli tudi
povišanje plačila za vrtec v
Braslovčah, ki ima šest od-
delkov v treh enotah, trenut-
no pa je vanj vpisanih 114
otrok. Vrtec je sedaj dražji
za 9 odstotkov, tako da pro-
gram od 3 do 7 leta od 1. sep-
tembra stane skoraj 63 tisoč
tolarjev, jasli pa skoraj 75 ti-
sočakov. TT
Pomoč
zaposlenim v
Preboldu
TABOR - Svetniki so na po-
nedeljkovi izredni seji raz-
pravljali o pomoči občanom,
zaposlenim v Tekstilni tovarni
Prebold. Zaradi težav v ome-
njeni tovarni je že pred ča-
som na občino prispela vlo-
ga za pomoč družini. Obči-
na je nato objavila razpis, na
katerega se je prijavilo 16
prosilcev za pomoč. Na seji
so odločili, da bodo druži-
nam, kjer sta oba zaposlena
v Tekstilni tovarni Prebold,
podarili 20 risoč tolarjev,
samskim bodo podarili 10 ti-
soč tolarjev, tiste, ki imajo
partnerja, zaposlenega v kak-
šnem drugem podjetju, pa
bodo izpustili. Denar bo ta-
ko dobilo sedem družin in
pet samskih občanov.
Za sušo še nič
TABOR - Na seji so obrav-
navali problem suše, ki je v
občini Tabor povzročila kar
nekaj škode. PGD Ojstriška
vas je zaprosilo, da bi del stroš-
kov prevoza vode krila obči-
na. En prevoz namreč stane
15 tisoč tolarjev, od tega 5 ti-
soč tolarjev plača stranka sa-
ma. Svetniki so odločitev o
pomoči gasilskemu društvu
preložili na naslednjo sejo, ki
bo konec septembra, do ta-
krat pa morajo gasilci pred-
ložiti vso dokumentacijo, kam
vse so vodo vozili in koliko
je bilo teh voženj. Svetniki so
na naslednjo sejo preložili tudi
odločitev o pomoči za nakup
krmilne koruze. Ob tem so
opozorili predvsem na po-
manjkanje kriterijev, po ka-
terih se bo koruza razdelje-
vala. ŠO
Sprejet
pravilnik o
plačah
BRASLOVČE - Občinski
svetniki so na 7. redni seji
sprejeli pravilnik o plačah
občinskih funkcionarjev in
nagradah članov delovnih te-
les občinskega sveta ter čla-
nov drugih občinskih orga-
nov ter o povračilu stroškov.
Tako dobijo po novem svet-
niki za udeležbo na redni se-
ji, ki traja več kot dve uri,
12 tisoč tolarjev, za sejo, ki
traja manj kot dve uri pa 6
tisoč tolarjev. Udeležbo na
seji katerega koli delovne-
ga telesa dobi član 4 tisoč,
za predsedovanje na seji pa
7 tisoč tolarjev. Podžupano-
ma, ki funkcijo opravljata ne-
profesionalno, pripada me-
sečno največ 45 tisoč tolar-
jev, višino zneska pa določi
župan, glede na njune oprav-
ljene naloge. Predsednik
nadzornega odbora pripac
za predsedovanje na seji 1
tisoč, za udeležbo na seji ol
činskega sveta pa 7 tisoč t(
larjev. Predsednikom kraje
nih odborov pripada mesej
na nagrada od 23 do 35 t
soč tolarjev. T
Znani dobitniki
občinskih
priznanj
BRASLOVČE - Svetniki so
na zadnji seji določili dobit-
nike občinskih priznanj, ki
jih bodo podelili ob občin-
skem prazniku na slavnost-
ni seji 20. septembra. Častni
znak občine Braslovče bodo
prejeli Mojca Grofelnik,
Pevski zbor Letuš, Anja Je-
zernik in Rekreacijski cen-
ter Pingo Orla vas. Brona-
ste plakete z brooastim ce-
kinom bodo prejeli Lucija
Blatnik, Cvetka Hočevar,
Vesna Štarus, Ivan Hriber-
nik, Božena Kosu in Kul
turno zgodovinsko društvo
Žovnek, Braslovče. Srebrno
plaketo s srebrnim cekinofl)
bodo dobili Irena Kumer,
Aktiv kmečkih žena Bra-
slovče, Franci Stakne in Jo-
že Marovt, zlato plaketo 2
zlatim cekinom pa bodo pre-
jeli Prostovoljno gasilsko
društvo Gomilsko in Hele-
na Kuder. Naziv častnega ob-
čana bo dobil Hubert SchU'
macher iz Nemčije, ki je po
veljnik gasilskega društva \'
Rummerkirsienu in z njin^
braslovški gasilci že več lel
sodelujejo. TT
15
Prvič sicozi vrata
povsem nove šole
Le malokatera generacija
otrok ima priložnost presto-
piti prag osnovne in hkrati
povsem nove šole. Ta sreča
je letos doletela nekaj manj
Icot 300 učencev novo zgra-
jene podružnične šole v De-
bru pri Laškem, kamor se bo-
do preselili vsi učenci razred-
ne in predmetne stopnje iz
zaselkov Debro z okolico, Ja-
goč, Rifengozda, Brstnika,
dela Tovstega in dela Laške-
ga, ki so doslej obiskovali
matično OŠ v Laškem, ter vsi,
Id se v Laško vozijo iz po-
družničnih šol Rečica in
Šentrupert nad Laškim.
Za šolo, za katero segajo prvi
projekti vsaj deset let nazaj,
ko so uspeli odkupiti zemljiš-
če in pridobiti dokumentaci-
jo, so kljub neuspelemu refe-
rendumu leta 1997 ves čas te-
kle aktivnosti, saj so morali
zadostiti vsem pogojem za
uvedbo devetletke, ki jih laš-
ka šola sicer ne bi izpolnila.
Temeljni kamen za novo šo-
lo, ki je skupaj s telovadnico
velika približno 3.400, skupaj
z vsemi zunanjimi površina-
mi pa 5.500 kvadratnih me-
trov, so položili 19. aprila la-
ni, vsa dela pa so bila končana
konec julija letos, ko so zače-
li z dokončno ureditvijo zu-
nanje okolice in montažo opre-
me v njej. Vrednost celotne in-
vesticije, z obrestmi vred, zna-
ša 833 milijonov tolarjev, pri
tem pa je občina iz državnega
proračuna prejela le skromnih
165 milijonov. Ker se s popla-
čilom dela dolga v obliki del-
nic Zdravilišča Laško laški svet-
niki konec junija niso strinja-
li, bodo ves dolg dokončno po-
plačali šele v prihodnjem letu
in letu 2005, ob tem pa bo ne-
koliko okrnjeno vlaganje v dru-
ge investicije v občini.
Kakorkoli, v ponedeljek je
prag nove šole v Debru pre-
stopilo 122 tistih, ki obisku-
jejo razredno stopnjo, med nji-
mi 24 prvošolčkov devetletke
in 20 prvošolčkov osemletke
ter 166 učencev predmetne
stopnje, ki bodo razporejeni
v 14 oddelkov. Ob tem se ne
bodo mogli izogniti nekaterim
težavam, ki se bodo pokazale
šele čez čas. Najbolj zaradi
dnevne migracije okrog 30 uči-
teljev, ki bodo iz matične pri-
hajali na podružnično šolo in
obratno, še več težav pa bo pri
morebitnih nadomeščanjih.
Z odprtjem šole v Debru so
prav vse šole v laški občini iz-
polnile vse potrebne pogoje za
uvedbo devetletke, do leta
2010 pa se bodo morali spo-
pasti vsaj še z dvema velikima
investicijama in sicer izgrad-
njo prizidka s telovadnico v
Rimskih Toplicah in gradnjo
nove podružnice v Šentruper-
tu.
MOJCA MAROT
Sprejem za prvošolčke v novi šoli Debro z nastopom mažoretk.
Za začetek pouka ograja
Zadnje počitniške dni so člani Športnega društva Šedi-
na (na sliki) v dogovoru z vodstvom OŠ Dramlje in s
pomočjo donatorjev izkoristili za postavitev ograje oko-
li šolskega športnega igrišča.
V šoli so zadovoljni, saj so bili stroški za ograjo zaradi pro-
stovoljnega dela rekreativcev iz Šedine bistveno nižji, enako
zadovoljni pa so tudi v Športnem društvu Šedina, saj lahko
njihovi člani preko šolskega leta brezplačno, brez plačila na-
jemnine, uporabljajo šolsko telovadnico za redno vadbo.
IS, Foto: MATEJ NOVAK
Turnir teniških parov
v Zdravilišču Laško so konec tedna skupaj z Zvezo
Paraplegikov Slovenije pripravili teniški turnir dvojic,
la katerem so se pomerili znani Slovenci, ki igrajo te-
nis, in tenisači, člani Zveze paraplegikov Slovenije.
Tradicionalnega tekmovanja se je udeležilo osem parov,
Vsako dvojico pa je sestavljal po en pomembnež in en član
Zveze paraplegikov. Najbolje sta se odrezala Zdravko Eržen
'n športnik Peter Vilfan, drugo mesto sta zasedla Marjan
Trdi na in direktor Zdravilišča Laško mag. Roman Matek, s
tretjim mestom pa sta se morala zadovoljiti Slavko Bračič
'n strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje doc. dr. Rad-
^0 Komadina. Drugi del turnirja bo 13. spetembra, kjer se
^odo v dvojicah pomerili zaposleni v Zdravilišču Laško in
^lani zveze paraplegikov. RP, IS
Srečanje starejšiii v iViarija Gradcu
v Krajevni organizaciji Rdečega križa Marija Gradec so avgusta, po štiriletnem
premoru, znova pripravili srečanje krajanov, ki so dopolnili 75 in več let.
Na območju KS Marija Gradec so jih našteli kar 127, pet med njimi jesen življenja
preživlja v domovih za starejše, in srečanja v gostišču Čater se je udeležila dobra polovica
povabljenih. Med njimi, žal, ni bilo najstarejše krajanke in krajana; Antonije Golob iz
Padeža, ki bo januarja prihodnje leto praznovala 95. rojstni dan in Jožefa Steinerja iz
Harja, ki bo le z nekajdnevnim zamikom dopolnil 94 let. Najstarejša udeleženka srečanja
je bila tako Marija Toplišek iz Marija Gradca, ki bo natanko 1. januarja 2004 dopolnila 92
let, med moškimi pa Miha Vorina iz Modrica, ki bo septembra slavil svoj 85. rojstni dan.
MOJCA MAROT
Šentjursicega
poletja je iconec
Na Uršuli pri Dramljah se je na polet-
nem extemporu zbralo 25 ljubitelj-
skih slikarjev
Konec tedna so se v Šent-
jurju zaključile letošnje po-
letne kulturne in zabavne
prireditve. Za zaključek
Šentjurskega poletja 2003
so v petek zvečer pripravili
večer za ljubitelje džeza in
diksilend glasbe, v soboto
pa so se, letos že tretjič, na
Šentjurskem poletnem ex-
temporu na Uršuli pri
Dramljah srečali ljubitelj-
ski slikarji s Celjskega.
Šentjurčanom sta se v pe-
tek zvečer predstavila vokal-
no instrumentalni ansambel
Venus in pevka, šansonjerka
in odlična interpretka džeza
Dada Kladnik, članica mari-
borske opere, sicer pa doma-
činka iz Šentjurja. Zadnji iz
niza letošnjih poletnih pri-
reditev v Šentjurju pa je bil
sobotni poletni extempore na
Uršuli pri Dramljah, na ka-
terega so organizatorji pova-
bili 25 slikarjev, članov likov-
nih društev iz Celja, Velenja,
Mozirja, Žalca, Rogaške Sla-
tine, Slovenskih Konjic in se-
veda domačega, šentjurske-
ga društva likovnih ustvarjal-
cev Rifnik.
Ljubiteljski slikarji so le-
tos ustvarjali pri planinskem
domu na Uršuli, sredi dra-
meljskih vinorodnih gričev.
Začetki Šentjurskega polet-
nega extempora segajo tri le-
ta nazaj, ko je v občini zaži-
velo tudi Šentjursko poletje;
poletni festival glasbenih, gle-
daliških, družabnih in kul-
turnih prireditev. Območna
enota Javnega sklada RS za
kulturne dejavnosti in Druš-
tvo likovnih ustvarjalcev Rif-
nik vsako leto ob koncu po-
letja povabita ljubiteljske sli-
karje s Celjskega, da slikajo
lepote in posebnosti enega iz-
med krajev v občini Šentjur.
Začeli so s Kalobjem, lani so
slikarji upodabljali Slivnico
in Slivniško jezero, v soboto
pa so udeleženci srečanja svo-
ja shkarska stojala postavili
med vinograde in zidanice na
Uršuli pri Dramljah.
Občina Šentjur vsako leto
odkupi eno izmed del, ki ga
izbereta strokovna sodelavca
srečanje; letos organizatori-
ca likovnih razstav v Knjižni-
ci Šentjur Tatjana Cmok in sli-
kar Zlatko Prah iz Slovenskih
Konjic. Odkupno nagrado bo-
do avtorju izbranega dela izro-
čili konec oktobra v okviru
Ipavčevih dnevov, na razsta-
vi, ki jo bo spremljal tudi barv-
ni katalog z vsemi deli, na-
stalimi na letošnjem poletnem
extemporu.
IVANA STAMEJČIČ
NA
KRATKO
Rokerji v
Lendavi
ŠENTJUR - Na letošnjem
4. tekmovanju mladih, še neu-
veljavljenih ročk skupin iz vse
Slovenije in zamejstva za zlato
činelo v Lendavi, se bo jutri,
v petek, in v soboto zvečer
predstavilo deset glasbenih
skupin, ki so jih selektorji iz-
brali na območnih in medob-
močnih tekmovanjih. Med nji-
mi tudi tri s Celjskega; jutri,
v petek zvečer, bosta nastopi-
li skupini Trip in Žurdov iz
Šentjurja, v soboto pa še ve-
lenjski High Voltage.
Gradnja
knjižnice še
letos
ŠENTJUR - V občini so
pred dnevi izbrali za projek-
tanta novogradnje na Mestnem
trgu podjetje Inženiring Biro
iz Maribora. Projekti bodo iz-
delani do konca meseca, za-
tem pa bosta investitorja - ob
šentjurski občini bo Pošta Slo-
venije prispevala tretjino po-
trebnega denarja - iskala iz-
vajalca del. Gradnja naj bi se
začela še letos, v stavbi bo ena
etaža namenjena Pošti Slove-
nije, v dveh na skupno 800
kvadratnih metrih pa bodo
uredili knjižnico. Gradbena
dela za novo knjižnico so oce-
njena na 200 milijonov tolar-
jev, skupaj z deležem mini-
strstva za kulturo (64 milijo-
nov tolarjev) pa že imajo za-
gotovi j na vsa potrebna sreds-
tva. Za opremo knjižničnih
prostorov bo potrebnih oko-
li 40 milijonov tolarjev.
Št. 36 - 4. september 2003
16
Polomija na meji
Sotelsko jezero je že skoraj dve desetletji prazno - Klavrna podoba nekdanje kmečke zemlje -
Glavne ovire za jezero ni več
Umetno Sotelsko jezero
oziroma Vonarsko jezero
(uporabljata se obe imeni)
je bilo nekoč največje med
Rinko in Sotlo. Območje do-
line Sotle, med zdravilišče-
ma v Podčetrtku in Rogaš-
ki Slatini, je bilo ojezerje-
no konec sedemdesetih let
in že leta 1985 izpraznje-
no. Kaj se je zgodilo, kak-
šno prihodnost imajo mo-
rebitne ogromne vodne po-
vršine, po katerih bi pote-
kala državna meja med Slo-
venijo in Hrvaško?
Jezero je v državni lasti, z
akumulacijo upravlja celjsko
podjetje za urejanje voda.
Zgrajeno je bilo kot večna-
menska akumulacija, pred-
vsem zaradi poplavne varno-
sti, pa tudi za ribištvo ter v
turistične namene. Zaradi na-
črtovanega jezera so se mo-
rali prebivalci iz slovenske
vasi Vonarje ter hrvaške vasi
Brezno izseliti. Nesrečno
kmečko prebivalstvo si je bilo
prisiljeno poiskati nove do-
move v drugih krajih. Veči-
na hrvaške vasi se je tako pre-
selila na slovensko stran.
Sotelsko jezero je izpolni-
lo le prvi cilj. Odkar so ga
izpraznili, služi zgolj za za-
drževanje poplavne vode, ki
je nekoč poplavljala spodnji
del Term Olimia pri Podče-
trtku (območje kampa in da-
našnje Aqualune) ter njiho-
vo okolico. Pri čemer je po-
plave v zadnjih letih nado-
mestila suša. Ribičem jeze-
ro ne služi, saj je bilo izpraz-
njeno prav zaradi množične-
ga pogina rib. V Sotli ter v
njenem jezeru je bila takrat
še zbrana skoraj vsa tekoča
nesnaga iz Rogaške Slatine,
Rogatca ter hrvaškega Huma
na Sutli. V zadnjih letih so si
ribiči tik ob praznem jezeru
uredili večji ribnik ter posta-
vili klopi za obiskovalce. Ob
njem je tudi večji ribiški
dom.
V občinah ob Sotelskem je-
zeru, ki so tretja najpomem-
bnejša slovenska turistična
regija, so veliko stavili tudi
na jezerski turizem. Ob kon-
cih tedna so se začeli pojav-
ljati vse številnejši obiskoval-
ci in z njimi na vodi čolni.
Ustanovljeno je bilo celo čol-
narsko društvo, se spominja-
jo ljudje iz okolice.
Glavne ovire
ni več
Današnja podoba nesoje-
nega jezera je zelo žalostna.
Na veliko pregrado čez doli-
no Sotle, ki je blizu kopališ-
kega središča Aqualuna,
vstop ni mogoč. Pred pregra-
do je opozorilna tabla z na-
pisom »Pozor! Državna me-
ja!«. Tiha in zakotna dolina
pri Vonarju je danes med pri-
ljubljenimi točkami medna-
rodnih tihotapcev z »rezerv-
nimi deli«. Ob pregradi je še
vedno tabla z osnovnimi po-
datki o Sotelskem jezeru.
Izpraznjeno Sotelsko
oziroma Vonarsko jezero bo
lahko znova največje umet-
no jezero celjske regije, saj
meri po projektu kar 195
hektarjev. Po velikosti mu
sledijo Šmartinsko (113
hektarjev), Slivniško (84
hektarjev) ter Žovneško je-
zero (49 hektarjev).
Pogled na 195 hektarjev
nekdanjih kmetijskih povr-
šin je žalosten. Na zelo ro-
dovitni zemlji se po skoraj
dveh desetletjih košatijo ve-
lika drevesa. Med njimi se za-
držujejo čaplje ter druge pti-
ce, zajci, srnjad irr druge ži-
vali, zato bi ob ponovni oje-
zeritvi naleteli na bolj ali
manj glasne okoljevarstveni-
ke. Drugi spet omenjajo, da
pri tem za živali neugodnih
vplivov ne bi bilo.
Pri vsem skupaj je poglavit-
ni pogoj za oživitev Sotelske-
ga jezera letos izpolnjen. V za-
četku julija je bila uradno pre-
dana namenu čistilna napra-
va za odpadne vode iz občin
Rogaška Slatina in Rogatec,
medtem ko na hrvaški strani
naprave še vedno nimajo. »Z
odprtjem čistilne naprave za
občini Rogaška Slatina in Ro-
gatec je v glavnem odpravljen
vir onesnaževanja Sotle, zato
bi bilo možno jezero ponov-
no o jezeri ti, vendar ne v celo-
ti,« nam je na vprašanje o uso-
di Sotelskega jezera odgovo-
rila Mateja Simčič iz službe
za odnose z javnostmi v slo-
venskem ministrstvu za oko-
lje, prostor in energijo. Z uso-
do Sotelskega jezera, državne
lastnine, gospodarijo v prestol-
nici, občine pa imajo pri tem
zelo malo besede.
Občina Rogaška Slatina
je pripravila včeraj, v sre-
do, razvojno konferenco o
Vonarskem oziroma Sotel-
skem jezeru, ki je bila že
po zaključku naše redak-
cije. Povabili so predstav-
nike bližnjih slovenskih in
hrvaških lokalnih skupno-
sti, ministrstev iz obeh dr-
žav ter vseh obsoteljskih tu-
rističnih gigantov.
V obeh slovenskih občinah,
Podčetrtku in Rogaški Slati-
ni, na katerih ozemlju bi lah-
ko oživelo Sotelsko jezero, so
temu zelo naklonjeni. »Za raz-
voj turizma bi bilo to izjem-
no koristno,« pravi župan Pod-
četrtka Marjan Drofenik, is-
tega mnenja je župan Rogaš-
ke Slatine mag. Branko Ki-
drič. »Zato smo na to temo že
opravili nekaj razgovorov s
predstavniki ministrstva za
okolje, prostor in energijo.
Tudi letos. O njej smo se po-
govarjali tudi s predstavniki
sosednje hrvaške občine Hum
na Sutli ter krapinsko-zagor-
ske županije,« pravi Kidrič.
»Od slovenskega ministrstva
smo dobili letos februarja od-
govor, da je potrebno najprej
zaščititi objekte, obe pregra-
di, ki propadata. Že pri tem
je težava zaradi zagotovitve
sredstev, tako na slovenski kot
hrvaški strani.«
Kje je denar?
Pred ponovnim polnje-
njem jezera je treba izdelati
projekte za očiščenje vpliv-
nega območja ter zagotoviti
denar. Gre za obmejno ob-
močje, zato ga morata zago-
toviti obe državi.
»Naslednja faza je izdela-
va projekta za ponovno vzpo-
stavitev jezera in renomina-
cijo namembnosti programa
na njem. V tej fazi bi mi že-
leli vključiti potenciale na
področju turizma. O izrabi
v te namene smo se pogovar-
jali tudi z županoma Podče-
trtka in Huma na Sutli, pri
čemer oba soglašata,« doda-
ja Kidrič.
Občina Rogaška Slatina je
svoj del ceste skozi dolino pri
Vonarju že asfaltirala. Gre za
cesto, ki predstavlja najbliž-
jo povezavo med zdraviliš-
čema Rogaška Slatina in Ter-
me Olimia v Podčetrtku. Ce-
sta je ob nabrežju morebit-
nega Sotelskega jezera, ki ima
po projektu kar šestnajst ki-
lometrov obale. »Ko bo znan
program možne izrabe jeze-
ra, obstaja možnost, da zgra-
dimo še kolesarsko pot in ure-
dimo razgledne točke za obi-
skovalce.«
»Občina sama ne more sto-
riti nič, lahko predvsem opo-
zarja,« pravi Drofenik, župan
Podčetrtka, kjer občinski svet-
niki večkrat opomnijo na ža-
lostno usodo Sotelskega jeze-
ra. Danes je jezero v dveh sa-
mostojnih državah. Turistič-
na jezera med severno Italijo
in Švico dokazujejo, da je to-
vrsten turizem mogoč tudi v
takšnem primeru. Sicer pa bo
čez nekaj let v Evropski uniji
še sosednja Hrvaška, pri če-
mer je že sedaj mogoče načr-
tovanje skupnih turističnih
con. V Bruslju, ki nudi za te
namene posebna sredstva, je
to celo posebej zaželeno.
BRANE JERANKO
P   NA
KRATKO
Oictobra nove
položnice
ŠMARJE PRI JELŠAH
Od prvega oktobra bodo poj
ložnice z nadomestilom z
uporabo stavbnih zemljiš
plačevali na celotnem ot
močju občine Šmarje pri Je
šah. Vse potrebne pravu
podlage so že pripravljeni
Tako so vsa naselja v občii
že razdeljena v tri različn
plačilne razrede, glede na 1(
kacijske ugodnosti. Sicer p
plačujejo v občinskem sn
dišču omenjeno nadomest
lo že osmo leto, zadnjih še«
let pa tudi v Mestinju, Gn
belnem ter Šentvidu pri Gn
belnem. Kot omenja občir
ska uprava, bodo zbrani d(
nar namenili za vzdrževanj
komunalne infrastrukture, š
posebej obstoječe. Na uvec
bo plačevanja nadomestila s
pripravljajo tudi v obsotel
skih občinah (oziroma so g
že uvedli). Vse skupaj pa ka
že, da bo plačevanje nadc
mestila bolj kratkega rok^
saj se država pripravlja n
uvedbo davka na premože
nje. B
Vrtec kot pre^
devetletko
ŠMARJE PRI JELŠAH
Glasna bojazen, da bodo prc
stori lani bistveno razširje
nega vrtca v Šmarju pri Je
šah samevali, se je izkazal
za odvečno. V prihodnjei
šolskem letu bo namreč v vi
tec vključenih 243 otrok, ka
pomeni 38 več kot preteki
leto. Z njimi bo v vrtcu e
oddelek več. Na novo bod
odprli oddelek s celodnev
nim programom predšolsk
vzgoje v podružnični šoli
Šentvidu pri Grobelnem. Pi
vsem skupaj gre za zelo pc
dobno število otrok in odde
kov kot pred uvedbo devel
letke. Takrat je bilo vključf
nih v vrtec 247 otrok, ki so
bili prav tako v trinajstih od-
delkih. BJ
Polomija na skorajšnji meji Evropske unije, na pregradi čez dolino Sotle pri Termah Olimia. Tam kjer je bilo
nekoč 195 hektarjev kmetijskih površin, je danes divjina z visokim drevjem.
Tabla na slovenski strani označuje Sotelsko jezero. To je v resnici praz-
no že skoraj dve desetletji. Poglavitne ovire za oživitev jezera od letoš-
njega poletja ni več.
Št. 36 - 4. september 2003
17
Sto let rogacana
v soboto zanimive slovesnosti v Celju, Grobelnem, Šmarju, Rogaški Slatini in Rogatcu - V
Rogatcu obenem občinski praznik
Izgradnja železniške pro-
ge Grobelno-Rogatec, ki so
jo zgradili za potrebe gostov
Hogaške Slatine, je omogo-
čila okno v svet ter napre-
dek tudi drugim krajem med
Rogatcem in Celjem. Na to
l)odo posebej opozorili med
slovesnostmi ob 100-letni-
ci rogačana, ki se bodo vr-
stile v soboto, 6. septembra.
Stoletnica bo v znamenju
Kožnje muzejskega vlaka med
Celjem in Rogatcem, kjer bo
osrednja slovesnost. Daljši,
večinoma enourni postanki,
bodo v vseh pomembnejših
la-ajih, kjer bodo vlak in pot-
nike med drugim pozdravlja-
li pihalne godbe ter občin-
ska vodstva. V Celju bo za-
četek uvodne slovesnosti dvaj-
set minut pred odhodom (ki
bo ob 11.10), s pihalno god-
bo ter nagovorom podžupa-
na Marka Zidanška. Po pe-
ronu se bodo sprehajali igral-
ci trnoveljske Zarje v nošah
iz časa gradnje železnice.
V Šentjurju se bo vlak us-
tavil le za dve minuti, za pet-
deset tamkajšnjih povabljen-
cev na osrednjo slovesnost v
Rogatcu. Sicer pa pripravlja-
jo Šentjurčani enourno slo-
vesnost na Grobelnem (od
11.30), kjer bo igral šentjur-
ski pihalni orkester ter ple-
sala folklorna skupina. Po
pozdravu župana Štefana Tis-
Ija, bo naslednji dolgi posta-
nek v Šmarju pri Jelšah (od
12.40). Tam bodo med pri-
reditvijo pričarali vzdušje iz
tridesetih let; s starinskimi
avtomobili, takratnimi noša-
mi in skladbami, ki jih bo
igrala skupina Adama Bic-
skeya. V primerni odpravi bo
tudi župan Jože Čakš, ki bo
nato med potniki muzejske-
ga vlaka.
S posebnim razlogom bo
praznovanje v Rogaški Sla-
tini (od 14.10), kjer bo pri-
čakal vlak tudi deželni gla-
var grof Attems, zaslužen za
izgradnjo proge, ki je omo-
gočila razcvet turizma ter kra-
ja nasploh. Grof se bo s
spremstvom ter županom
mag. Brankom Kidričem od-
peljal s kočijo v zdraviliški
park, kamor bodo odšli tudi
drugi potniki. V pivnici bo
nato med drugim predstavi-
tev raziskovalne naloge sla-
tinskih gimnazijcev o obso-
teljski progi.
V Rogatcu, kamor bo pris-
pel vlak na osrednja slove-
snost (ob 15.30), bo praznič-
no že ves popoldan. Tam bo-
do namreč obenem prazno-
vali letošnji občinski praznik.
Začel se bo s slavnostno sejo
občinskega sveta v dvorcu Str-
mol, kjer bo predstavil žu-
pan Martin Mikolič delo ob-
činskega sveta od preteklega
praznika ter podelil svetniš-
ke znake novim svetnikom.
Vlak bo v Rogatcu priča-
kala pihalna godba Straže, s
hrvaške strani. Glavni govor-
nik bo predsednik uprave SŽ
Blaž Miklavčič, med govor-
niki pa bo tudi gost občin-
skega praznika, kmetijski mi-
nister mag. Franci But, ob-
soteljski rojak.
Rogaški župan Mikolič bo
na prireditvi med drugim
predstavil letošnje naložbe,
med katerimi so obnovljeni
dvorec Strmol, območje no-
vega trgovskega centra ter ve-
liko parkirišče za tovorna vo-
zila. Gre za seveda za najus-
pešnejše naložbeno leto mla-
de občine, kjer so zelo veli-
ko postorili že v preteklih le-
tih.
V kulturnem programu
bodo sodelovali rogaški fol-
kloristi ter tamkajšnja vokal-
ni kvartet in mešani pevski
zbor. Sicer pa bo v Rogatcu
ter vseh pomembnejših po-
stajah mogoče kupiti knji-
go o zgodovini obsoteljske
proge, ki jo je izdala Knjiž-
nica Šmarje pri Jelšah. Knji-
ga je izšla za 100-letnico,
njen avtor pa je slovenski že-
lezniški zgodovinar Karol
Rustja iz Ljubljane.
BRANE JERANKO
Na osrednji slovesnosti 100-letnice rogačana in občin-
skega praznika Rogatca bodo med drugim podelili letoš-
nja priznanja rogaške občine. Plaketo občine bo prejela
Železniška postaja Rogatec (pomembna za gospodars-
tvo v občini), Priznanji občine pa Ruža Čobič (v času
njenega vodenja Muzeja na prostem so zgradili večino
oljjektov) in Zvonko Vražič (oče ter uspešni predsednik
PGD Dobovec). Denarni nagradi bosta prejela Lovska
družina Rogatec in Konjeniški klub Strmol Rogatec.
Prvi
semaforji
utripajo
Semaforji na glavnem
križišču v Vojniku, ki so
jih postavili maja, so v
prejšnjem tednu končno
začeli delovati. Gre za pr-
ve semaforje v tem kraju.
Do zapleta je prišlo po og-
ledu pristojne republiške
komisije, ki je ocenila, da
ima eden od semaforjev za-
radi bližnje hiše prekratko
vidno polje. Postavitev do-
datne, viseče semaforske
glave na sredini križišča je
zdaj omogočila, da sema-
forji ustrezajo vsem zahte-
vam.
Postavitev semaforjev je
stala 10 milijonov. V Voj-
niku so jih zelo težko pri-
čakovali, saj omogočajo
večjo varnost pešcev ter hi-|
trejše vključevanje v promet
s stranskih cest. To je bilo
doslej v prometnih konicah|
zelo oteženo.
BRANE JERANKO
Pred gradnjo šolskega prizidka
V Vojniku so prišli z no- >
rim šolskim letom učencij
treh oddelkov prvič k pou-;
ku v zgornje prostore ob-^
tinske stavbe. Tam bodo os-^
tali vse šolsko leto. Gre za*
začasno rešitev zaradi hu-^
de prostorske stiske v voj-j
liški šoli, pri čemer obisku-^
jejo učenci pouk že na treh ■
različnih lokacijah.
Učenci po enega oddelka
drugega, tretjega in četrtega
razreda so torej od ponedelj-
ka v gosteh pri županu, ostali
»prostorih »zgornje« ter »spod-
nje« šole. Prostorska stiska v
Vojniku je posledica uvedb de
vetletke ter enoizmenskega
ipouka, ki ga imajo že nekaj
let. Vrnitev na dvoizmenski
ipouk bi povzročila previsoke
stroške šolskih prevozov, te-
žave z organizacijo pouka in
Podobno, omenjajo pristojni
Za šolstvo v tem kraju.
Z zadnjimi deli za učilni-
ce v občinski stavbi so zaklju-
čili prejšnji teden, občina pa
namerava še v tem mesecu
Začeti z gradnjo velikega pri-
zidka k osnovni šoli. Ta bo
predvidoma septembra pri-
hodnje leto omogočil pouk
na eni sami lokaciji. V pri-
zidku z dvema etažama naj
hi bilo dovolj učilnic in ka-
binetov, obenem bodo prido-
bili večjo šolsko kuhinjo in
Nilnico.
Pravnomočno gradbeno
'lovoljenje za približno šti-
•isto milijonov tolarjev vred-
•^i prizidek občina od torka
ima. Po razpisu za izva-
l^lca gradnje so prejšnji te-
^^n opravili tudi odpiranje
Ponudb. *
Zidarji, ki gradijo za potre-
be šolstva v Vojniku, se od
tamkajšnjih šolnikov ne bo-
do kmalu poslovili. V sklopu
projekta gradnje šolskega pri-
zidka je namreč v drugi fazi
načrtovana še gradnja nove
vojniške šolske telovadnice.
Pred njeno gradnjo je treba
rešiti več vprašanj, med dru-
gim dokončati denacionaliza-
cijski postopek za zemljišče.
Do gradnje telovadnice naj bi
prišlo v prihodnjih letih.
Občina bo po selitvi učen-
cev v nov prizidek nekdanje
učilnice v občinski stavbi
uporabila za svoje dejavno-
sti, tam naj bi bila med dru-
gim večja sejna soba.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
Vojniška šola deluje z novim šolskim letom kar na treh različnih lokacijah. »Zgornji« ter »spodnji« šoli so se
v ponedeljek pridružile učilnice v zgornjih prostorih občinske stavbe. Učenci bodo pri županu v gosteh vso
šolsko leto.
Ljubitelji trte povezani
Junija ustanovljeno
Društvo vinogradnikov in
vinarjev občine Vojnik je za-
živelo. V ponedeljek je bilo
v Vojniku prvo društveno
predavanje mag. Antona Vo-
dovnika o trgatvi in kletar-
jenju, konec meseca bo ime-
lo društvo posebno stojni-
co na Bučarijadi v Arclinu,
novembra pokušino nove-
ga vina s strokovnjakovim
svetovanjem...
Pobuda malih vinogradni-
kov za ustanovitev društva
je zorela več let, po nekaj
mesecih je v njem že 58 čla-
nov. V vojniški občini je na-
mreč več bolj ali manj zna-
nih vinorodnih krajev, med
drugim Črešnjice, Male Do-
le, Plate ter področje proti
Bovšam. Sicer pa so se voj-
niškim vinogradnikom pri-
družili še nekateri iz sosed-
njih občin, tako z Dobrne ter
iz Šmartnega v Rožni doli-
ni.
Mlado društvo so ustano-
vili zaradi želje po čim večji
strokovnosti pridelave vina
ter lažje prodaje, promoci-
je, turizma na kmetijah, vi-
notočev ter vinske ceste.
Društvo namerava prav tako
sodelovati na različnih pri-
reditvah ter prispevati k pre-
poznavnosti najširšega vojniš-
kega območja.
Sicer pa je vinogradništko
društvo v Vojniku že deveto
društvo šmarsko-virštanj-
skega vinorodnega območ-
ja ter 47. po vrsti v podrav-
ski deželi. Njegov predsed-
nik, ki je veliko pripomo-
gel k ustanovitvi, je vino-
gradnik Mirko Krašovec iz
Arclina. Širši javnosti je naj-
bolj znan kot lastnik tam-
kajšnjega vrtnarstva ter pred-
sednik KS Vojnik.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
Predsednik vinogradnikov Mirko
Krašovec, ki je tudi predsednik KS
Vojnik.
Št. 36 - 4. september 2003
že dvajset let z
mladimi v gore
Jubilej planinskih taborov Savinjskega meddruštvenega odbora - Leto v dveh mesecih petsto
mladih
v letu, napolnjenim s pla-
ninskimi jubileji, pridaja
svoj mali jubilej tudi Pokra-
jinski odbor mladinskih od-
sekov pri Savinjskem med-
dništvenem odboru - 20 let,
kar je ta odbor organiziral
prvi planinski tabor v Logar-
ski dolini na pobudo Planin-
skega društva Zabukovica.
Prvega tabora so se udele-
žili le zabukovški planinci,
ki so se jim čez dve leti pri-
družili mladi planinci, kate-
rih starši so bili zaposleni v
Kovinotehni, čez leto pa še
mladi planinci iz PD Žalec.
Z leti so se »ustanovnim« pla-
ninskim društvom priključila
še druga društva iz Savinjske-
ga meddruštvenega odbora in
tudi izven njega - in rodil se
je planinski tabor, kot ga poz-
namo v današnji obliki. Glav-
ni »taborni akter« je bil že ta-
krat Milan Polavder iz PD Za-
bukovica, ki to zaradi mno-
gih planinskih in organiza-
cijskih izkušenj ter občudo-
vanja vrednega posluha za
mlade planince ostaja vsa ta
leta, in sicer kot vodja orga-
nizacijskega odbora.
Mladi planinci planinskih
društev iz Zabukovice, Žal-
ca, Braslovč, Luč, Ljubnega,
Mozirja, Rečice ob Savinji,
Polzele, Vranskega, Poljčan,
Celja, Rogatca, Kostrivnice,
Gornje Radgone, Šoštanja, Tr-
nave, Vitanja, Gorice pri Sliv-
nici in otroci, katerih starši
so zaposleni v Kovinotehni
oz. Merkurju, so enoteden-
ske počitnice v objemu gora
preživljali že v omenjeni Lo-
garski dolini, nato pa v Zad-
njici, Tamarju, na Zgornjem
Jezerskem, v Kamniški Bistri-
ci, Koprivni, Medvodju, na
Pokljuki, v Podvolovljeku,
Završnici in Dovjem.
Letos so se obletnici pri-
merno odločili za osrednje
izhodišče pri osvajanju Kam-
niških Alp - za Kamniško Bi-
strico, kjer so jih pričakali
novi šotori ter dovolj visoki
hribi, da so lahko obletnico
na visoki ravni dobesedno in
preneseno tudi počastili. Svo-
je domovanje je med vsemi
ostalimi 500 mladimi planin-
ci in njihovimi vodji, ki so
se v Kamniški Bistrici zvrsti-
li v dveh mesecih od 16. do
23. avgusta, našla tudi četi-
ca 27 mladih planincev in nji-
hovih vodij iz planinskih dru-
štev Slivnica pri Celju in Lu-
če.
Humar na
obisku
Mladi planinci so že drugi
dan po dobrih treh urah ho-
je in neizmerne vročine os-
vojili Kamniško sedlo - ni
čudno, da so tako le še trije
planinci čutili željo po vzpo-
nu na bližnjo Brano. Da bi
malo pozabili na izčrpajoč
vzpon drugega dneva, so mla-
di planinci naslednji dan pre-
živeli v taboru, kjer so pri-
sluhnili predavanjem o orien-
taciji, vremenoslovju in pr-
vi pomoči. Koliko so od le-
teh odnesli, so dokazali v
enournem orientacijskem te-
ku, kjer so jih na kontrolnih
točkah čakala tako teoretič-
na kot praktična vprašanja in
naloge. Popoldne pa še voz-
lanje - osmica, bič, polbič.
prusik... in plezanje na Ža-
gani peči.
Je že res, da so se planinci
na Veliko planino v torek pri-
peljali z gondolo, a zato tura
ni bila nič manj naporna, z Ve-
like planine je bilo treba priti
namreč peš - in hoja navzdol
se z nabijanjem v kolena vča-
sih izkaže za še težjo. In kot bi
oblaki vedeli, kdaj spustiti dež-
ne kaplje: ko so planinci pris-
peli v tabor, vendar dežja niso
poslušali zaprti v svoje šoto-
re, ne, prisluhnili so mu na od-
prtem, kjer so ga lahko tudi
občutili, skakajoč po lužah in
metanjem po blatu. Prosto po
Ročk Otočcu so tako uprizo-
rili Ročk Kamniška Bistrica in
še dobro, da je bilo naslednji
dan na vrsti kopanje v kam-
niškem bazenu, kjer so lahko
posledice sproščanja takšnih
in drugačnih nagonov dodo-
bra izprali.
Svežim, umitim in spoči-
tim mladim planincem so ta-
ko vodniki za tretjo turo iz-
brali Kokrsko sedlo, s kate-
rega pa se je na najvišji vrh
Kamniško-Savinjskih Alp, na
2558 metrov visok Grintovec
povzpelo že več mladih pla-
nincev. Poleg zasluženega poz-
nega kosila, ki jih je pričaka-
lo v taboru, je bila nagrada za
njihov uspeh seveda čudovit
razgled z vrha in nepopisen
občutek, da so premagali naj-
prej sami sebe in svojo leno
plat, nato pa še goro.
In dobro jim je povedal na-
slednji dan Tomaž Humar,
ki se je rad odzval njihove-
mu pisnemu povabilu, naj jih
kdaj obišče v taboru. Na
vprašanje, kakšne občutke
doživlja ob plezalskih in si-
ceršnjih gorskih podvigih,
jim je odgovoril, da najbrž
čisto enake kot oni, ko osvo-
jijo kakšen hrib. Da, višina
in zahtevnost sta zelo rela-
tivni v primerjavi z občut-
kom, ki ga doživiš, ko si ne-
kaj dosegel, kar se ti je zdelo
nedosegljivo in za kar si mo-
ral preseči svojo fizično plat.
NINA GRADIČ
Mladi planinci na Veliki planini s pastirjem v sredi.
KULTURA
19
Ustvarjalna
umetnost v Loki
v Loki pri Zidanem mo-
tu je pretekli teden od če-
(tka do sobote potekalo 6.
ilcov no, glasbeno in literar-
lO srečanje Kreart 2003. Na
ijem so sodelovali prizna-
li domači in tuji ustvarjal-
i.
prireditev se je začela z ot-
roritvijo razstave slik, foto-
[afij, ilustracij, risb, plaka-
)V in skulptur, ki so nasta-
jle od julija lani. Mnogi
fiznani ustvarjalci, kot so
fcademski slikar Andrej Tro-
entar, grafični oblikovalec
limon Sernec, arhitekt Janez
iuhadolc, ilustrator Bori Zu-
ančič, fotografi Dušan Mer-
lin, Tomaž Lunder in dru-
j, so razstavljali različne li-
;ovno izrazne zvrsti. Večina
el je zaznamovanih z iko-
lografijo kraja - Sava, Primož
rubar, železnica, gasilci -
lekatera pa so osebno avto-
lomna. Med najbolj zanimi-
imi je bila zagotovo skulp-
iira »Don Kihot v boju s sav-
ko navlako«, kot jo je poi-
menoval njen avtor Zoran
tanič. »Idejo za to skulp-
uro sem dobil, ko sem se
prehajal po obrežju Save,
;jer najdeš ogromno odpad-
ov človeške civilizacije. Kot
kološko osveščen prebiva-
le tega planeta sem na ne-
aj kvadratnih metrih po-
ral, kar sem našel, in iz te-
a napravil skulpturo,« je raz-
Jžil.
Poleg »vizualistov« so se na
lasbeno-literarnem delu, ki
i bil v poznejših večernih
rah, predstavili številni glas-
miki - od jazzistov, klasi-
ov do kantavtorjev. V četr-
ek, prvi dan 6. Krearta, so
le v dvorani Kulturno umet-
liškega društva Primož Tru-
lar predstavili Bori Zupan-
ič, Andrej Trobentar in To-
naž Lunder. V petek so s kon-
certom Projekt mesta na svoj
fačun prišli ljubitelji jazza,
v soboto pa je tridnevno sre-
čanje s svojim nastopom za-
ključil Igor Bezget Trio.
Od tujih ustvarjalcev so le-
tos sodelovali Zagrebčan Ti-
homir Bregar, dunajska sli-
karka Maja Pogačnik in fo-
tografinja iz Londona Vesna
Stankovič Azari.
Po besedah organizatorja
Krearta Simona Serneca le-
tos »nekoliko šparajo na ra-
čun mednarodnosti«, med-
tem ko so v preteklih letih
nastopali številni tuji umet-
niki, predvsem glasbeniki iz
ZDA, Italije, Avstrije in Ru-
sije. Čeprav na letošnjem
Kreartu sodeluje večina do-
mačih ustvarjalcev, pa je po
mnenju Simona Serneca pri-
reditev ravno tako kvalitet-
na, saj so tudi »naši umetni-
ki in ustvarjalci dovolj do-
bri«.
Sicer pa je v šestih letih na
likovno-glasbenem srečanju
sodelovalo preko dvesto so-
delavcev, razstav in koncer-
tov pa se vsako leti udeleži
okoli sto obiskovalcev.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Akademski slikar in glasbenik Andrej Trobentar (levo) ter grafični
oblikovalec in organizator Krearta Simon Sernec (desno).    «
Alma proti Špasu
Prejšnji teden sta bili v Celju kar dve uprizoritvi igre
Transvestitska svatba
Eno je pripravila dram-
ska skupina Spoznavni
večer, ki deluje znotraj
KUD-a Alma Karlin Celje,
drugo pa Špas teater, šola-
ni, profesionalni igralci.
Pri tem sta obe gledališči
ubrali podobno pot, saj sta
klasično dvodejanko na po-
doben način pretvorili v
enodejanko. Za nameček
sta ohranili pravzaprav iste
prizore, le zgodba, ki jo je
odigral Špas teater, se na-
daljuje malce prej.
Zgodba je posrečena ko-
medija zmešnjave. Žare, ve-
liki ljubimec, si od prijate-
lja Luke sposoja stanovanje,
kjer na njegovo grozo (je na-
mreč gej) ljubimka z ženska-
mi. Žaretov najnovejši plen
je Kristina, Lukova soseda.
Ko ta dva ravno ljubimkata
pod tušem in je Luka nekje
zunaj, na kavi, v stanovanje
prispejo starši slednjega. Ža-
re v naglici skrije Kristino v
kavč, sam pa se obleče v njeno
obleko in nastopa kot Žar-
ka, Žaretova sestra in Luko-
va zaročenka. Po mnogih za-
pletih nastopi še Maks, Kri-
stinin mož, ki zadevo prav-
zaprav dokončno razčisti na
svoj preprosti način, saj ni
posebej bister. Kristina je pač
njegova ljubica, ostali pa naj
se kar zmenijo med sabo.
Kakorkoli, komedija je pr-
vovrstna. Kar pa se tiče iz-
vedbe, se razlikuje v nekaj
pomembnih detajlih. Goto-
vo je bila igra Špas teatra
narejena po vseh pravilih
eledahšča, pa tudi njihova
igra je bila prvovrstna. Ven-
dar pa je bila po mnenju
marsikoga, ki je videl obe
predstavi, ravno zaradi te-
ga uprizoritev KUD Alma
Karlin bolj zabavna. Name-
sto počasne, natančne igre,
so bili dialogi narejeni v
ping-pong stilu, igra pa hi-
tra in dinamična. Zato si-
cer odrsko malo bolj povr-
šna, vendar vsaj Celjanom
po predstavitvi najbrž bliž-
ja. Zgovoren podatek je, da
so Almovci odigrali pred-
stavo v eni uri, Špasovci pa
so za enak tekst porabili uro
in pol.
V nobenem primeru ni-
ste, ali pa ne boste, z og-
ledom predstave brcnili v
temo. Dramska skupina
Spoznavni večer je navdu-
šila z živahnostjo in zano-
som, ki ga premorejo le
amaterji. Po drugi strani je
predstava Špas teatra na-
menjena bolj zahtevnim,
nemara celo kritičnim obi-
skovalcem gledališča. In
čeprav sta dve enaki pred-
stavi v enem tednu najbrž
preveč, sta nam oba teatra
popestrila zadnje dni av-
gusta.
GREGOR STAMEJČIČ
ZAVOD ZA TURIZEM
CELEIA CELJE
VABILO NA 9. AVSENIKOV
ABONMA POLK IN VALČKOV
Zavod za turizem Celeia Celje drugo leto zapored organizira 9. Avsenikov
abonma polk in valčkov.
Prvi koncert bo 9.9.2003 ob 19.30 uri v Narodnem
domu.
Predstavili se bodo najboljši letošnjih festivalov, kar pomeni, da bo celjska
predstavitev v Narodnem domu »festival festivalov« brez tekmovalnega pri-
diha.
Nastopili bodo: Zmagovalec Zlate harmonike Ljubečna 2003 (Janez Lekše,
Natalija Hočevar) Ansambel Zvončki^ ansambel Simona Gajška (zmagovalec
Dobje), ansambel Slovenski zvoki (Steverjan), ansambel Navihanke (Graš-
ka gora, Ptuj), ansambel Modrijani (Škofja Loka, Steverjan), ansambel Po-
gum (Vurberk, Ptuj), ansambel Zupan (Graška gora). Program bo povezoval
Tone Vrabl.
Vpis abonmajev za leto 2003/04 in vse informacije in rezervacije na Zavodu
za turizem Celeia Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, tel: 03/426-5766.
Vstopnina za posamezen koncert 1500 SIT.
Sponzorji večera: Slavinec vinogradništo, Mihajlovci, Ars s.p. Simona Šimu-
nič, Elektro Turnšek, Ašič Viki Taxi s.p.
Potopljene slike
Mladi umetnik Goran Vrbanič je
pripravil inovativno predstavo
Rogaška riviera je pred
dnevi za dve uri zažarela
s prav posebno magijo: Go-
ran Vrbanič, štiriindvaj-
setletni umetnik samouk
je spremenil zunanji ba-
zen v galerijo svojih slik,
ki jih je aktivno priprav-
ljal zadnjih nekaj mese-
cev. Ob dogodku je poskr-
bel tudi za glasbo, nekaj
deklet pa je nosilo obleke,
ki jih je sam porisal, in s
tem ustvaril večer, ki ga bo-
mo še dolgo pomnili.
Iskreno bi lahko razstavi
marsikaj očitali - spray
paint art tehnika velja sko-
raj za pogrošno, motivi so
za žanr precej klasični in ta-
ko naprej. Vendar pa je s pri-
reditvijo mladi umetnik
krepko presegel vsoto po-
sameznih delov. Tako fine
kombinacije različnih ele-
mentov, ki so za povrhu vsi
delo enega avtorja, spodaj
podpisani že dolgo ni videl.
Vzdušje je bilo izjemno.
Ker je bil edini način za og-
led slik ta, da si med njimi
zaplaval, se je v bazenu raz-
vil pravi žur. Čeprav je ime-
lo kopalke in podvodna oča-
la manj ljudi, kot se je av-
tor nadejal in je bilo ob ba-
zenu precej več obiskoval-
cev, so se tudi ti vidno za-
bavali. Ne glede na uvod
premorejo Goranove slike
ravno dovolj fantazije, da
človeka potegnejo vase,
glasba, modeli in samo pri-
zorišče pa skoraj nadreal-
no občutje le še stopnjuje-
jo.
Goran, ki sicer dela kot
reševalec v termah, zase pra-
vi, da je samouk. V šolo si
ni želel, kalil se je raje kar
sam. In to dobrih osem let.
Sedaj se čuti dovolj priprav-
ljenega, da stopi na plan.
Kot že rečeno, je spekter nje-
govih talentov širok. Poleg
dokaj eksotične smeri spray
paint arta, ki se je razvila v
osemdesetih letih v Mehi-
ki, se ukvarja predvsem z
elektronsko glasbo, saj je iz-
dal že dve zgoščenki, sedaj
pa je pripravil še novo za
razstavo. Razen tega Goran
tudi dizajnira oziroma sli-
ka na tekstil, kar je na raz-
stavi prav tako pokazal pre-
ko treh mičnih gospodičn.
Sama razstava pa je na-
stala v tesnem sodelovanju
s termami Rogaška. Vods-
tvu, konkretno Branki Šti-
mec, je Goran dal zamisel
zanjo, ko so iskali nove, za-
nimive programe za pope-
stritev svoje ponudbe. Na-
črt so navdušeno sprejeli in
avtorja podprli. Za izved-
bo so dali svoj prostor, po-
magali pa so tudi s promo-
cijskim materialom in os-
talo logistiko.
V termah pravijo, da je to
le ena izmed mnogih prire-
ditev, s katerimi mislijo po-
kazati prenovljeno podobo
term. Predvsem v septem-
bru se obeta mnogo koncer-
tov, ki bodo večinoma v Kri-
stalni dvorani, za športne
navdušence pa bo v Šport-
nem centru Rogaška prav ta-
ko mnogo prireditev.
GREGOR STAMEJČIČ-
GRIZLI
Slikarske
mravljice
Že peto leto zapored pri-
pravljata zakonca Bohinc,
lastnika trgovine s slikar-
skimi potrebščinami
Mravljica v Celju, likov-
no kolonijo, ob pomoči in
sodelovanju celjske Ob-
močne izpostave Javnega
sklada RS za kulturne de-
javnosti. Letošnja novost
so odkupne nagrade, stro-
kovni izbor je opravil aka-
demski slikar Djemal Djo-
kovič.
Letošnjemu vabilo, šlo pa
je pravzaprav za slikarski
ex-tempore, saj so slikarji
ustvarjali od 18. do 28. av-
gusta na temo Šmartinsko
jezero in Šmartno v Rožni
dolini, se je odzvalo kar 53
ljubiteljskih slikarjev. Mno-
gi med njimi na tej slikar-
ski akciji sodelujejo že od
njenega začetka.
Za razstavo, ki so jo od-
prli 1. septembra v Galeriji
Volk v Celju, je Djokovič
izbral 30 del, tri od njih pa
tudi za nagrado. Tako je pr-
vo odkupno nagrado prejel
Stane Petrovič - Čonči, dru-
go nagrado, prav tako od-
kupno, Božidar Ščurek.
Tretjo nagrado je za svojo
sliko prejela Darja Cvikl.
Razstavo izbranih del le-
tošnje slikarske kolonije
Mravljica 2003, ki je pote-
kala v sklopu prireditev Po-
letje v Celju - knežjem me-
stu, si lahko v Galeriji Volk
v Ozki ulici v Celju ogleda-
te do konca septembra.
ŽIVKO BI-:ŠKOVNIK,
Št. 36 - 4. september 2003
20
REPORTAŽA
Celjske
zvezde
so sijale
tudi v
dežju
Sobotno prireditev si je dežju navkljub
ogledalo kar precej ljudi - Srednjeveš-
ka zabava od otvoritve do ognjemeta
Sporočam, da se je od pri-
hoda pa vse do ognjevitega za-
Idjučka vaš ponižni grajski pi-
sar prav lepo zabaval. Sobota
je bila sicer deževna, vremen-
ska napoved je bila še malo
hujša, pa vendarie se je na grad
prikazalo kar nekaj podani-
kov velikih Celjanov, ki so
uživali v prikazu bojne spret-
nosti njihovih vitezov, loko-
strelskem turnirju, ter nasto-
pih premnogih glumačev - od
požiralk ognja, do zabavlja-
čev inu čarodejev.
Prav res, program je bil si-
cer ponovitev tistega iz prejš-
njih let, a vseeno bogat in kar
dobro izveden. Predvsem je
bil navdušujoč občutek, da so-
delujemo na velikem turnir-
ju z vsemi pritiklinami, pa naj
bo to tržnica z glasnimi pro-
dajalci in berači vred, jama z
gobavci ali pa srednjeveška
krčma, kjer so stregli vola.
Kljub temu so se obiskovalci
pritoževali nad nekaterimi
stvarmi. Največji očitek je le-
tel nad pomanjkanjem novo-
sti v programu - ne le, da je
bil krajši, ampak so izidi bo-
jev za pogostejše obiskoval-
ce tudi vnaprej znani, navkljub
mnogim viteškim redom v
Sloveniji - ki, mimogrede,
uradne viteze v vihtenju me-
čev pošteno posekajo. Tudi
tržnica je vedno manjša, fan-
fare so bile posnete, namesto
živih, manjkal je alkimist, pa
tudi srednjeveška glasba je
manjkala za vzdušje.
Največje razočaranje sred-
njeveškega dne pa je bilo prav
gotovo vreme. Tudi na turi-
stičnem društvu Celje za raz-
meroma skromen obisk
1.500 ljudi krivijo predvsem
dež. Številka je v primerjavi
s prejšnjimi leti, ko so na-
šteli tudi 7.000 obiskovalcev
skromna, a vendarle priča o
priljubljenosti tega dogodka
v Celju. Na TDC so nam po-
vedali, da glede na okolišči-
ne niso razočarani, da pa že
zdaj vedo, da se jim stroški
ne bodo pokrili. Točne izgu-
be še ne poznajo, saj so ra-
čuni šele začeli prihajati, ven-
dar menijo, da sobotni večer
tudi po finančni plati ni bil
fiasko.
Večer se je zaključil ob de-
vetih zvečer, kot običajno z
lepim ognjemetom. Obisko-
valci so bili nad njim navdu-
šeni, pritoževali so se le do-
jenčki in nekaj kužkov, ki jih
je glasno pokanje prestrašilo.
Meščani so se nato po večini
razkropili, maloštevilni ostali
pa so se pridružili bivšim vi-
tezom in knezom v grajski krč-
mi. Tlačan in veljak sta nato
skupaj pirovala pozno v noč.
GREGOR STAMEJČIČ-
GRIZLI
Foto: ALEKS ŠTERN
Herman in Barbara Celjska sta skupaj z dvorom in stražarji pozorno opazovala dogajanje.
Lokostrelskih spretnosti so se pod budnim očesom gostujočih vitezo«
učili tudi najmlajši. j
Glumaška skupina, ki nas je zabavala s svojimi spretnostmi.
Biriča sta pred grajskega razsodnika privedla kurjega tatu in prešuštnika Gustla.
Viteza sta se spopadla za čast in slavo, prav gotovo pa tudi za naklonjenost dvorskih dam.
Berač je pred tržnico skupaj s psom prosil
vbogajme.
Dame so na trgu poučevale kaligrafijo, umetnost lepopisja.
Št. 36 - 4. september 2003
REPORTAŽA
21
Modno v hribe in v šolo
Stilski mlin v Tušu je v poznopoletnem slogu preobrazil dve mladenki
planet Tuš je v svoji na-
gradni igri, Spremenite svo-
jo [lodobo, zopet nagradil
jve izžrebanki. Kot v prejš-
njih mesecih je tudi avgu-
sta potekala modna preo-
brazba zadnji petek v me-
jecu. Tokratna tema: gre-
mo v hribe, šolo.
22-letna Silva Blevnik, štu-
dentka slovenskega jezika in
filozofije iz Podčetrtka, in le-
to starejša Ana Verhovšek iz
loč sta v Planetu Tuš dožive-
li modno preobrazbo. Za pri-
{esko, make up in maniku-
[0 je zopet poskrbel Mitja hair
team, oblačila in obutev sta
prispevala Champion ter
Mass, modne dodatke pa Be-
autv world in Alenka design.
»Pričakujeva totalni izziv,«
sta pred preobrazbo, ki jo je
vodil Franci Podbrežnik, po-
vedali nasmejani dekleti. »-
Malo me je strah,« je še do-
dala kratkolasa Ana, ki se je
modnega izziva prav tako ze-
lo veselila.
Frizerka Urška je imela s
Silvo dosti dela, kajti njeni las-
je so bili dolgi in sprani. Pred
preobrazbo je skušala s po-
govorom čim bolj odkriti njen
značaj in temu podobno ob-
likovati tudi pričesko. Lase ji
je skrajšala in širši pramen las
pobarvala svetlejše, ostalo pa
temnejše. Pričeska je bila ta-
ko razgibana in mladostna.
»Pred kratkim sem bila v
Londonu, kjer sem videla pri-
česko, ki sem jo Ani naredila
danes. Rdečo obrobo na la-
seh sem ji še bolj poudarila
ter jo neenakomerno postri-
gla, tako 'crazy',« je Mateja
razložila svoje delo z Ano.
Ker sta imeli obe dekleti le-
po kožo in oblikovana obra-
za, nista potrebovali pretira-
nega make-upa. Ta je bil zato
naraven, kajti v 'casual' stilu
je bila tudi avgustovska tema.
Za celostno podobo pa je po-
skrbela še stilistka, ki je Silvo
oblekla v svetlo modra in Ano
v rdeča telovadna oblačila.
»Zelo sem zadovoljna z
vsem. Nad pričakovanji,« je
po končani preobrazbi nav-
dušeno povedala Ana. Skup-
na vrednost novega videza,
oblačil in obutve je 70 tisoč
tolarjev, dekleti pa sta preje-
li še dodatne nagrade.
Tuševa akcija Vaša nova po-
doba - modna preobrazba,
se bo nadaljevala še nasled-
nje mesece, z novimi tema-
mi. Septembra sledi: jesen,
listje odpada.
KATJA PETROVEC
Foto: GREGOR KATIC,
ALEKS ŠTERN
Urša je imela s Silvinimi lasmi veliko dela.
Vaša nova podoba je akcija,
ki v sodelovanju z izkušenimi
stilisti vsak zadnji petek v me-
secu poteka v Planetu Tuš v
Celju. Pot do nove podobe ne
more biti lažja - izpolnite spod-
nji vprašalnik in sestavite kra-
tek življenjepis, v katerem se
predstavite in pojasnite, zakaj
ste se prijavili. Ne pozabite na-
vesti konfekcijskih številk ob-
leke in obutve. Vsemu prilo-
žite tudi svojo novejšo foto-
grafijo. Vse pošljite na naslov
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Med vsemi prijavljenimi bo-
mo vsak mesec izžrebali eno
osebo, ki bo skupaj z izžre-
bancem v Planetu osrečena z
modno preobrazbo. Izžrebane
bomo o sodelovanju obvestili
po pošti.
Dekleti pred modno preobrazbo, še polni pričakovanja.
Zadovoljni dekleti z Domnom Kumrom.
Ana je bila vsa na trnih od pričakovanja.
Anina pričeska je postajala z vsakim
Matejinim rezom bolj crazv'.
Silva je bila ob svoji novi podobi prijetno presene-
čena.
Št. 36 - 4. september 2003
22
ŠPORT
Lepotec nared za tekme
Nov nogometni stadion pod Golovcem bo prvo tekmo gostil v torek
Celjski nogometni sta-
dion bo pravočasno zgra-
jen in sposoben sprejeti
obiskovalce v torek, 9. sep-
tembra, ko bo na njem pr-
va uradna in hkrati otvo-
ritvena tekma med mladi-
ma reprezentancama Slo-
venije in Francije. Dela so
zdaj že tako daleč, da vsi
odgovorni z optimizmom
pričakujejo jutrišnji teh-
nični pregled.
Tako smo izvedeli v torek,
ko so nogometni klub CM Ce-
lje Publikum, Mestna obči-
na Celje, Nogometna zveza
Slovenije in Banka Celje na
novem nogometnem stadio-
nu v športnem parku pod Go-
lovcem pripravili novinarsko
konferenco in hkrati podpi-
sa sponzorskih in donator-
skih pogodb. Nogometna zve-
za Slovenije je za razvoj športa
in še posebej nogometa v Ce-
lju prispevala 50 milijonov
tolarjev. Njen predsednik.
Rudi Zavrl, je ob tem pove-
dal, da gre za edinstven ob-
jekt v Sloveniji in prvi po-
vsem nov slovenski nogo-
metni stadion po letu 1945.
»Nogometna zveza bo skupaj
z ministrstvom za šolstvo in
šport in tudi občino posku-
šala zagotoviti še dodatna
sredstva za celoten zaključek
del na stadionu, s čimer bo
Celje dobilo možnost orga-
Predsednik nogometnega kluba
Publikum Marjan Vengust je pre-
pričan, da bo »naša ekipa v tem
ambientu in ob teh pogojih dala
od sebe maksimum«.
niziranja tekem članske re-
prezentance. Ker vemo, kak-
šen je položaj s stadioni v Slo-
veniji, bi to bržkone pome-
nilo, da bi bile kar nekaj ča-
sa tekme reprezentance v Ce-
lju. Prihodnjo jesen se prič-
ne nov ciklus kvalifikacijskih
tekem za svetovno prvenstvo
v Nemčiji, žreb bo decem-
bra in takrat bodo znani tudi
nasprotniki. Do prvih tekem
bo treba dokončati vsa dela
na stadionu, na urejenih bre-
žinah pa urediti še dodatne
tribune, kar pa ne bo grad-
beno zahteven projekt in v
njem bomo sodelovali,« je ob-
ljubil Zavrl.
Do torka bodo izvajalci
del uredili še začasen do-
stop preko gradbišča do sta-
diona, uredili pa bodo tudi
začasno parkirišče za 400
vozil in začasno zunanjo
osvetlitev. Uradna otvoritev
stadiona bo prihodnji pe-
tek, pred domačo tekmo pro-
ti Ljubljani, ceremonial pa
se bo pričel ob 18. uri, dve
uri pred pričetkom tekme.
Župan Šrot razmišlja tudi
o natečaju, s katerim bi nov
športni park dobil svoje
ime. O predlogih bo raz-
pravljal tudi mestni svet, pr-
vo ime »Cigonce«, ki opo-
zarja, da je bila nekoč na
tem mestu opekarna, pa je
že predlagalo Zgodovinsko
društvo Celje.
Niko Kač je v imenu Ban-
ke Celje s podpisom pod po-
godbo potrdil sponzoriranje
zaključnih del na stadionu.
Za to so se odločili, ker v Ce-
lju postaja nogomet poleg ro-
kometa najbolj priljubljen
šport. »To smo opazili in če
se bo zgodilo, kot napoveduje
gospod Zavrl, da bo tu igrala
tudi članska reprezentanca,
je to seveda priložnost, ki je
ne smemo zamuditi. Banka
mora sodelovati z okoljem,
tudi v športu, kulturi... zdi
se mi, da smo se odločili pra-
vilno. S tem denarjem smo
omogočili izgradnjo tiste in-
frastrukture stadiona, ki omo-
goča začetek igranja tekem,
predvsem smo sponzorirali
postavitev razsvetljave, brez
katere najbolj atraktivnih
nočnih tekem ne bi bilo mo-
goče igrati,« je povedal Kač.
9. septembra se veseli tu-
di celjski župan Bojan Šrot.
»Veseli me, da bo prva tek-
ma prav med mladimi no-
gometaši Francije in Slove-
nije, saj bodo že čez nekaj
let prav ti mladi reprezen-
tanti, zlasti Francozi, svetov-
ni nogometni asi. Nekaj sim-
bolike pa je tudi v tem, da
bo konec tedna tu tudi pr-
venstvena tekma med celj-
skim klubom in Ljubljano.
Morda je to tudi sporočilo
mestu Ljubljani, da se loti
prenove svojega stadiona in
doživi trenutke, ki jih ob do-
končanju tega objekta do-
življamo zdaj v Celju,« je po-
vedal Šrot.
Tako obeh denarnih pris-
pevkov kot zaključka del na
stadionu se veseli tudi pred-
sednik kluba Marjan Ven-
gust, ki je prepričan, da bo
tudi jutri, ko bo dokončen
tehnični pregled objekta, vse
v redu. »Komunalni vodi so
zdaj na stadionu, te dni
opravljamo zadnje preizku-
se in monitoringe, zaključu-
je se tudi priključitev razsvet-
ljave in uravnavanje reflek-
torjev. Na tribuni bo 3600 se-
dežev, ureditev travnate po-
vršine je stala dobrih 300 mi-
lijonov tolarjev, tribuna okoli
1,3 milijarde tolarjev, k te-
mu pa je treba prišteti še zu-
nanjo ureditev in razsvetlja-
vo, skupaj okoli 200 milijo-
nov. Klub se bo v nove pro-
store preselil prihodnji te-
den, že prihodnji petek igra-
mo na tem stadionu ob 20.
uri prvenstveno tekmo proti
Ljubljani in prepričan sem,
da bo naša ekipa v tem am-
bientu in ob teh pogojih da-|
la od sebe maksimum,« vabi
k prvim tekmam na novem
stadionu Vengust.
Dela na stadionu pa s prvi-
mi tekmami še ni konec, saj
bo treba še veliko postoriti,
med drugim tudi prodati še
vse tiste prostore pod tribu-,
nami, ki so zaenkrat še brez'
kupcev. Bojan Šrot ob tem
pravi, da se s prodajo zdaj
ne mudi več in da občina ni-i
kakor ne misli prostorov pro-
dajati pod ceno, saj bo inte-
resentov po odprtju stadio-
na, še posebej pa potem, ko
bo dograjen bližnji Mercator-
jev center, dovolj.
Celje pridobiva z novim no-
gometnim stadionom izre-
den športni objekt.
BRANKO STAMEJČIČ
.. ^ jFoto: GREGOR^KATlCJ
Donacija Nogometne zveze Slovenije in sponzorski denar Banke Celje (na sliki sta v družbi župana Bojana
Šrota (v sredi) predsednik uprave Banke Celje Niko Kač (levo) in presednik NZS Rudi Zavrl), so omogočili
pravočasno izvedbo zaključnih del pri gradnji celjskega nogometnega stadiona, ki je nared za torkovo tekmo
mladih reprezentanc Slovenije in Francije.
Predzadnjič do
Logarske doline?
start maratona bo v so-
boto ob 6.00 na Trgu celj-
skih knezov, že tri ure prej
pa se bo na progo podal 69-
letni Franc Smodiš, ki se je
udeležil vseh dosedanjih
osemnajstih pohodov.
Kot ponavadi bodo skraj-
šani starti v Mozirju (8.30),
Ljubnem (9.30) in Lučah
(10.30). »Trasa skorajda ni
spremenjena. Tretjič bo ma-
raton štel za evropski pokal.
S štartnino bomo pokrili le
20 odstotkov proračuna pri-
reditve,« pravi predsednik
društva Odon Simonič, pod-
predsednik Ivan Žaberl pa do-
daja: »Odnos države do mno-
žičnih prireditev je slab, zato
zamirajo. Kolesarskih mara-
tonov domala ni več. Policija
nam zastavlja prevelike zah-
teve glede varovanja proge. Za
takse in zavarovanje smo od-
šteli pol milijona tolarjev. Na-
slednje leto bomo izvedli še
jubilejni pohod, potem pa vse
skupaj zaključih, če se stanje
ne bo popravilo. Vseeno za-
radi ugodne vremenske napo-
vedi pričakujemo rekordno
udeležbo!«
PrijaviU so se tudi Hrvati,
Avstrijci, Čehi, Nemci, Po-
ljaki, celo Maročani. Sloven-
ska vojska bo poskrbela za
šotore in tuširanje, skuhala
bo hrano in jo delila, pripra-
vila sanitetno oskrbo, zago-
tavlja major Zdenko Terpin.
Rekord proge ima še vedno
Stanko Barber, ki jo je zmo-
gel v manj kot petih urah.
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
Upravičeno kritična Odon Simonič (z desne) in Ivan Žaberl.
NA KRATKO
Pavlinec drugi in tretji
Brno: Celjski plavalec med invalidi Danijel Pavlinec se je
udeležil evropskega pokala na Češkem. Na kvalifikacijah
za paraolimpijske igre v Grčiji, je na 100 m prosto osvojil 2.
mesto (1:13,86), na 50 m prosto pa 3. mesto (33,85). »Z
rezultatoma sem zelo zadovoljen, saj sem izpolnil normi za
paraolimpijske igre. Na evropskem pokalu je nastopilo 282
plavalcev iz 30 držav, tudi iz Irana,« je bil Pavlinec vesel
svojih dosežkov. (JŽ)
Zvezda boljša
Šentjur: V prijateljski košarkarski tekmi je Crvena zvez-
da premagala Alposa Kemoplasta s 101:89. Okrog 400 gle-
dalcev je v športni dvorani Hrušovec videlo zanimiv uvod v
novo košarkarsko sezono. Beograjčani, ki jih vodi Zmago
Sagadin, so si že v prvi četrtini priigrali naskok desetih točk.
Pri Šentjurčanih sta največ točk dosegla Seid Hajrič 15 in
Ilija Petrovič 13. (JŽ)
Žaičanke osvojile drugi turnir
Ptuj: Rokometašice Žalca so po turnirju na Reki zmagale
še na drugem pripravljalnem turnirju. Olimpijo so ugnale s
24:23, domačo ekipo pa z 29:26. V soboto (9.00) bodo na
turnirju v Žalcu gostile tri hrvaške prvoligaške ekipe, Koko
iz Varaždina, Slavonijatrans iz Slavonskega Broda in Sesve-
te. (JŽ)
Lepi dosežki plezalcev
Celje: Plezalci Planinskega društva Celje - Matica so se
pretekli vikend odlično odrezali v balvanskem plezanju.
Kar trije so postali državni prvaki: v kategoriji mlajši dečki
Jernej Kruder, med mladinci Sašo Ocvirk, pri kadetih pa
Jure Bornšek. Teo Brbre je bil med mlajšimi dečki drugi.
(JŽ)
Rudar in Dravinja na vrhu
Velenje, Slovenske Konjice: Nogometni drugoligaši
so odigrali tekme 5. kroga. Oba predstavnika s Celjskega
sta osvojila po tri točke. Velenjčani so pri Beli Krajini
zmagali z 2:1. Strelec obeh zadetkov je bil Ismet Ekmeči-
č. Dravinja je gostila ekipo Triglava. Po vodstvu gostov z
2:0 je s klasičnim hat - trickom domače v vodstvo pope-
ljal Boštjan Hodžar, zmago pa je potrdil Matic Hudarin.
Rudar ima 13 točk, Dravinja, Zagorje in Triglav pa po 10.
(JŽ)
Angelovski že odšel
Doboj: Na rokometnem turnirju je Celje Pivovarna Laš-
ko brez poraza osvojilo tretje mesto po zmagi nad Partiza
nom s 33:29. Renato Vugrinec je dosegel 10 golov, Edvar(
Kokšarov 9, Žikica Milosavljevič, ki se je poškodoval, p3
6, medtem ko je Dejan Peric zaustavil 21 strelov. Celimi
so v predtekmovanju ugnali Bosno in Izvidača, s Szr ;o
dom pa igrali neodločeno. Prvi je bil Vardar. Najboljši
igralec turnirja je bil Edvard Kokšarov, strelec pa Renato
Vugrinec. Po povratku je celjska stroka analizirala prispe;
vek makedonskega reprezentanta Igorja Angelovskega, ki
je bil na enotedenski preizkušnji, in se mu zahvalila
sodelovanje.
Mladinci za finale
Rio de Janeiro: Na mladinskem SP v rokometu so varo-
vanci selektorja Slavka Iveziča v drugem delu tekmovanja
premagali Katar z 32:21 in Egipt s 35:29. Junak obračuna i
Egiptom je bil celjski krožni napadalec Miha Gorenšek z ^
goli. Prvi poraz so nato doživeli s Španci (30:36) in osvojil'
2. mesto v svoji skupini. V drugi skupini so zmagali Švedi'
s katerimi se bodo naši rokometaši danes pomerili v polfi'
nalu.(JŽ)
Št. 36 - 4. september 2003
ŠPORT
23
Po največjem uspehu -
potop v Šmartnem
0C Publikum se je po blesteči zmagi v Strumici »utopil« v prvenstvu - V 1. krogu pokala UEFA z Maccabijem iz Haife
pred povratno tekmo predkro-
I pokala UEFA med Belasico in
iblikumom je precej »južnih«
jipatizerjev namigovalo na mo-
li podvig Makedoncev. In res
bilo v Strumici 5:0. Vendar za
»Ijane! S skupnim izidom 12:2
I znova nase opozorili v evrop-
em merilu, žreb pa jim je nato
imenil Maccabi.
Celjani so Izraelce že premagali
la 1997 v pokalu Intertoto, v Haifi
pod vodstvom trenerja Stanka Po-
epoviča za 1:0 odločil gol Aljoše
rka. Tokrat bo prva tekma v turš-
m Izmirju, povratni obračun bo
;dil na novem celjskem stadionu,
[aelsko moštvo je od leta 1997 moč-
inapredovalo, vendar je letos slabše
It v prejšnji sezoni, ko je v ligi pr-
Icov doma ugnalo Manchester Uni-
ds 3:0, celjsko še bolj uigrano...
[alci so se na čelu s trenerjem ve-
lili razpleta že v Skopju med tele-
zijskim prenosom žreba, kajti tek-
ec je objektivno premagljiv, vods-
0 kluba pa je objokovalo prilož-
ist, da bi gostilo Valencio, Benfi-
lali Newcastle. In zaslužilo s pro-
ijo televizijskih pravic.
'etarda in aplavz
Predkrog je bil za Publikum laž-
zalogaj, kot so si v klubu sploh
iko predstavljali. Na dveh sre-
ijih so varovanci trenerja Mari-
la Pušnika dobesedno povozi-
Belasico. Celjani so obljubljaH,
IV Makedonijo ne bodo odšli le
lizlet. Obljubo so držali. Že v 5.
inuti je Robert Koren, povratnik
ipoškodbi, z 18 metrov zadel vrat-
nico. Po pol ure igre so Celjani po-
vedli. Žogo je s kota v kazenski pro-
stor poslal Sebastjan Gobec, naj-
višji v skoku pa je bil Marijan Bu-
dimir. Sledil je prvi aplavz objek-
tivnega domačega občinstva. V na-
daljevanju je sledil boj mačke z miš-
jo. Celjani so nadaljevali z dobro
predstavo brez kakršnekoli milo-
sti za domače nogometaše. Pušnik
je še enkrat čestital svojim varo-
vancem, domači strateg Panče Bla-
ževski pa je priznal: »Po visokem
porazu na prvi tekmi je bilo ilu-
zorno pričakovati, da bi moje moš-
tvo proti evropskemu Publikumu
doseglo uspeh. Upal sem, da bo-
mo prikazali boljšo igro kot v Ce-
lju in da bi se s kakršno koli zmago
poslovili od tekmovanja. A ni šlo.
Publikumu želim veliko sreče!« Sam
je ni imel. Malce prismuknjeni pred-
sednik kluba Vanče Takovski ga
je nemudoma odpustil. Tako kot
tudi pred leti Nikolo Hlevskega,
ki je bil seveda sedaj takoj priprav-
ljen ponuditi nekaj informacij svo-
jemu bivšemu Publikumu.
V sredo, 24. septembra, bo prva
tekma v Izmirju, povratna pa 14.,
15. ali 16. oktobra v Celju. Za pre-
nosa obeh tekem se namreč ogreva
Televizija Slovenija, ki mora uskla-
diti termin s srečanjem med Liver-
poolom in Olimpijo.
DomaČa (s)cena
Pušnikova odločitev glede tuj-
cev, ki bodo nastopili v Šmartnem
ob Paki, je bila preuranjena. Za
»počitek« je bil predviden brani-
lec Marijan Budimir, ki je dejan-
sko potem tudi s tribune sprem-
ljal lokalni derbi. Njegova silina
v dvobojih na tleh in v zraku bi
bila zelo dobrodošla, saj je bil
šmarški travnik po deževju sko-
rajda poplavljen. Žoga se je ustav-
ljala na domala celotnem terenu
(beseda »igrišče« bi bila absurd-
na), kar pa ni bilo dovolj za sod-
nika Aleksandra Likiča iz Ljub-
ljane in tudi delegata Alda Kna-
felca iz Kopra, da bi srečanje eno-
stavno preložila, pa čeprav ju je
na nemogoče razmere opozoril
celjski strateg. Gladko sta ga zavr-
nila in začela se je predstava, pri-
merna za snemanje videosmešnic.
Žogobrcarji so se ruvali po lužah,
v »vikinškem nogometu« pa so se
kljub vsemu bolje znašli Celjani.
A le do nasprotnega kazenskega
prostora. V neregularnih razme-
rah je bil vsak poskus »poteze« Dra-
gana Čadikovskega zatrt že v kali.
Tudi Dejan Plastovski bi more-
biti bolje deloval kot Koren.
Pušnik je bil glede enajsterice neo-
majen: »Ne, zakaj bi bila postava
drugačna? Tisti, ki so, so. Pa saj
nimam deset igralcev, visokih 190
centimetrov, da bi z glavo nabija-
li...« Gostje so pred 800 gledalci
želeli ustvarjati, kar pa so jim z iz-
bijanjem žoge brez napake odloč-
Je potrebno za tekmo v Šmartnem ob Paki še kaj dodati?
no preprečevali bojeviti domačini.
Za nameček so zelo zgodaj poved-
li po »visoki« akciji, ko je Mujano-
vič s svoje žogo usmeril na Aliba-
bičevo glavo in zmagovalec je bil
praktično odločen že po sedmih mi-
nutah. Po smešni tekmi, ki je nu-
dila kopico nepredvidljivih situa-
cij, so se Šmarčani veselili treh točk,
Celjani pa so doživeli drugi zapo-
redni poraz.
»Obe ekipi sta odigrali toliko, kot
je dopuščal teren. Taktiziranja ni
bilo. Drugače kot z dolgimi poda-
jami pač v takšnih pogojih ne gre.
Bilo je več glavometa kot nogome-
ta. Bih smo malce spretnejši in za-
deH po dveh daljših akcijah,« pa je
bil, kot vselej, objektiven trener
Šmartnega Toni Tomažič. Njego-
vo moštvo zdaj le za točko zaosta-
ja za celjskim, ki bo jutri odigralo
prijateljsko tekmo v Dravogradu.
Reprezentante Sešlarja, Korena,
Šnofla (članski), Fornezzija in Pla-
stovskega (mlada) pa čakajo zah-
tevne preizkušnje proti Izraelcem
in Francozom. Tudi v Celju!
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
ALEKS ŠTERN
Aien Mujanovič (brez dresa) je potrdil zmago s svojim osmim prvenstvenim golom.
Po 22. krogih prvenstva se bo
spomladi najboljša šesterica bo-
rila za naslov prvaka po dvokrož-
nem sistemu (z dotedaj zbrani-
mi točkami), preostala šesterica
pa za obstanek.
Najboljši igralci 7. kroga:
10 točk - Alen Mujanovič, 5 - Ne-
džad Alibabič, 3 - Tomaž Vršič (vsi
Šmartno), 2 - Vladislav Lungu, 1 -
Simon Sešlar (oba Publikum).
Povratna tekma predkroga pokala UEFA
Belasica - CMC Publikum
0:5 (0:2)
STRUMICA - Stadion Mladost, gledalcev 1000, sodnik: Casha (Malta).
Strelci: 0:1 Budimir (30.), 0:2 Križnik (37.), 0:3 Čadikovski (65.),
1:4 Kvas (74.), 0:5 Plastovski (75.).
BELASICA: Disič, Hristovski, Doriev, Ferizovič (68. Kneževič), Ko-
stov, Nedelkovski, Stoilov, Masev, Mihajlovič, Salahovič (62. Efti-
tov), Baldovaliev. Trener: Pančo Blaževski.
CMC PUBLIKUM: Šeliga, Križnik, Gobec, Šnofl, Budimir, Sešlar
146. Pečnik), Lungu, Maletič (50. Plastovski), Brulc (65. Kvas), Ko-
ten, Čadikovski. Trener: Marijan Pušnik.
Rumena kartona: Disič; Pečnik.
24
ŠPORT
Prihaja čas naše
reprezentance!
Pogovor s Celjanom Zmagom Sagadinom
Najuspešnejši in najbolj znani sloven-
ski košarkarski trener Zmago Sagadin, si-
cer Celjan, ki je največje uspehe žel v Ljub-
ljani z Olimpijo, je že drugo leto na klopi
ene najbolj znanih srbskih ekip, beograj-
ske Crvene zvezde. Podobno kot lani je
tudi letos Sagadin svoje moštvo pripeljal
na priprave v Slovenijo in bivanje v Ro-
gaški Slatini je bila dobra priložnost za
pogovor z vselej ustrežljivim Zmagom.
Ali Slovenija postaja prava baza priprav
Crvene Zvezde?
»To je zame povsem normalno, kajti glede
na to, da sem Slovenec in da so pogoji, kakr-
šne nudi naša država, odlični, nisem niti tre-
nutek razmišljal o kakršni koli drugi mož-
nosti. Bili smo v Kranjski gori, kjer smo imeli
zelo dobre pogoje, sedaj pa zaključujemo
drugo fazo v Rogaški Slatini, ki je zaradi in-
frastrukture še boljši kraj za priprave. Ob
tem imamo v Sloveniji dovolj možnosti tu-
di za igranje tekem, tako da smo povsem
zadovoljni s prvim delom priprav. Vrnili se
bomo še na dva turnirja v Slovenijo sredi
septembra, tako da bomo z majhnimi pre-
kinitvami tukaj skoraj dva meseca.«
Lani ste bili še direktor kluba, letos pa
ste ponovno trener. Kako to?
Poglejte, tudi lani sem že večji del sezone
vodil ekipo, ob tem pa pripravljal selekcijo
mladih igralcev za novo sezono. Iskal sem
mlade, nadarjene fante in povsem logično
je, da sem prevzel vse vajeti ponovno v svoje
roke. Imamo namreč obetavno ekipo, s ka-
tero pa je potrebno veliko dela in pri tem
moram sam sodelovati. Način je podoben
tistemu pri Olimpiji izpred let, ko smo pri-
čeli orati ledino, da smo ljubljansko ekipo
spravili v evropsko ligo. Ob tem sem lani
delal tudi precej pri organizaciji samega klu-
ba in precej stvari se je že izboljšalo. V upra-
vi imamo mlade, podjetne ljudi, ki se zave-
dajo, da je šport velika priložnost. Ob slovi-
ti Marakani že raste nov vadbeni center z
dvorano, s katerim se nam bodo še bistveno
izboljšale možnosti za delo. Vsi skupaj se
namreč zavedamo, da moramo enostavno
ustvarjati produkcijo igralcev za Evropo, saj
samo tako lahko preživimo, ob tem pa sku-
šamo doseči tudi soliden rezultat.
Ste tudi zaradi tega še ostali v Beogra-
du, kljub krizni situaciji, ki je nenadoma
nastopila?
Z Zvezdo sem podpisal pogodbo 2-1-2 leti
in po lanskem dobrem rezultatu ni bilo raz-
loga, da bi odšel. Vedeti je namreč treba, da
je ta klub leto pred mojim prihodom komaj
ostal v prvi ligi, lani pa smo bili tretji v pr-
venstvu in se uvrstili na finalni turnir Good-
year lige, na katerem bi z malo več pameti
nekaterih posameznikih lahko naredili ve-
liko več. Sam umor premiera _dOindiča me
je sicer prisilil v razmišljanje o odhodu, kajti
prav on je bil eden od vzrokov za moj pri-
hod v Beograd. Položaj po atentatu je bil
sila neprijeten. Zaradi prepovedanega zbi-
ranja, torej tudi treniranja, sem se umaknil
v Pariz k hčerki na oddih, kasneje pa so se
stvari umirile in uredile. Žal je kot kaže mo-
ralo priti do atentata, da so se nekaterim od-
prle oči, moram pa reči, da je v Beogradu
sedaj zelo prijetno.
Imate veliko vojsko navijačev, ki pa vam
večkrat tudi ni najbolj v pomoč!
Prav ta vojska navijačev Crvene zvezde je
bila eden od dejavnikov mojega prihoda v
Beograd. V Pionirju imamo vedno več kot
pet tisoč navijačev in ta fanatična privrže-
nost rdeče-belim mi še sedaj ni povsem ja-
sna. Imeli pa smo težave z navijači predvsem
na finalnem turnirju Goodyear lige, ko so v
Ljubljani naredili incident ravno v trenut-
ku, ko nam je odlično kazalo. Zaradi tega
smo po dolgi prekinitvi tudi izgubili polfi-
nalni obračun z Zadrom. Prav Ljubljana pa
je odprla oči tudi nekaterim v klubu. Izloči-
li smo in še izločamo ekstremiste v vrstah
navijačev. Ne dajemo jim vstopnic, na orga-
nizirana potovanja ne smejo. Položaj je se-
daj bistveno boljši, žal pa se je enako kot pri
umoru Dindiča, tudi tukaj moralo nekaj zgo-
diti, da so se stvari pričele spreminjati. Upam,
da teh ljudi, katerim ne morem reči navija-
či, ne bo več na naših tekmah, oziroma da
bodo tisti pravi navijači sami očistili svoje
vrste, kar v določeni meri že počnejo.
Beseda, dve o Goodyear ligi, katere po-
budnik ste med ostalimi bili tudi vi?
Kaj kmalu smo spoznali, da razdrobljena
prvenstva posameznih držav na področju biv-
še Jugoslavije ne prinašajo niti zanimanja,
niti napredka košarke. Na srečo smo imeli
posluh pri največjih klubih iz Hrvaške in Slo-
venije, pa tudi pri sponzorjih in naredili smo
velik korak. V lanski, drugi sezoni sta bila
interes in kvaliteta izredno dobra, menim,
pa, da bo ta liga samo še napredovala. Žal
nam letos še ni uspelo vključiti Partizana,
kot edinega preostalega velikega kluba biv-
še države, predvsem zaradi težav, ki jih ima
sam s sabo in s pomladitvijo ekipe. Sem pa
prepričan, da se bo drugo leto priključil, po-
tem čakamo le še na eno močno makedon-
sko ekipo in vrnili se bomo na tisto, kar smo
že imeli. To pa je kvaliteta in velik interes
javnosti. Ob morebitnih gostih, kot je bil
Maccabi, bo liga kaj kmalu postala številka
2 v Evropi, takoj za špansko, tako organiza-
cijsko kot kvalitetno. S tem bomo imeli vsi
veliko korist: gledalci, klubi, pokrovitelji...
Vse to je dober motiv, da se vztraja pri tak-
šni ligi, kljub nekaterim napetostim, pred-
vsem med obračuni hrvaških in srbskih klu-
bov. Tega bo vse manj in košarka, v to sem
trdno prepričan, bo zmagala.
Čaka nas evropsko prvenstvo. Ali je
končno dozorel čas, da Slovenija doseže
opazen rezultat?
Trdno sem prepričan, da ta čas prihaja, če
ne še na tem prvenstvu, potem zanesljivo na
naslednjem. Morate vedeti, da smo repre-
zentanco pričeli graditi tam leta '94 samo
na bazi Uniona Olimpije, ki je bila takrat
»drugoligaška« ekipa v Evropi. Z leti je ta
ista Olimpija postala stalnica Euro lige, pri-
ključila se je Krka, kasneje še Pivovarna Laš-
ko in baza je bila bistveno širša in kvalitet-
nejša. Imamo košarkarje, ki nastopajo v kva-
litetnih evropskih klubih, imamo NBA igral-
ce in vse to daje upanje, da prihaja tudi naš
čas. Morda že letos, če ne pa, kot sem dejal,
zagotovo na prihodnjem prvenstvu. Fantje
dobro delajo, imajo dobrega selektorja, vsi
skupaj pa velik motiv, to so olimpijske igre.
Menim, da bo uspeh že uvrstitev v drugi kro;
med osem najboljših, uvrstitev v Atene p
bi bila naravnost fantastična. Sem optimis
in z nestrpnostjo čakam začetek prvenstv
Kdo so po vašem mnenju favoriti prveii>
tva na Švedskem?
Krog kandidatov za odličja je iz leta v let
večji, kar je razumljivo po razpadu Sovk
ske zveze in Jugoslavije, saj smo tako v Evroj
prišli do precej novih, kakovostnih repre
zentanc. Tudi na Zahodu so se stvari pričel
spreminjati na bolje, tako da nas čaka en
najbolj negotovih prvenstev. Po mojem b
nevarna Grčija, ki se že pripravlja na olini
pijske igre, na katerih bo domačin, zelo močn
je Francija. Tu so še vzhodne reprezentar
ce: Srbija in Črna gora, ki je vselej v krog
favoritov. Hrvaška, ki se prebuja, Rusija, I
tva, nevarne bodo tudi Slovenija, BiH, i.
tvija, pa morda še katera. Čaka nas torej zt
lo negotovo prvenstvo in to mu daje pose
ben čar.
Zmago, kako dolgo še na klopi?
Dve ali tri leta, potem pa bo Sagadin kon
čal trenersko pot. Moram reči, da sem ž(
pošteno utrujen po tridesetih letih dela, prak
tično vsak dan, tako da se počasi poslavljam
Ali bom ostal v Zvezdi ali pa sprejel še en
nov izziv nekje drugje, ne vem. Vem, pa, di
se bom umaknil in se posvetil svojemu ho
biju, navtiki. Če bodo kje želeli kakšen nas
vet oziroma program dela, bom prav gotov(
še pomagal, vendar po naslednjih dveh letil
ne nameravam več sedeti na klopi.
JANEZ TERBOV(
NA KRATKO
Joii sovraži
tele na 1.500
m
Pariz: Svetovna dvoranska
rekorderka in dvakratna
evropska prvakinja na 800 m
Jolanda Čeplak, je v finalu
teka na 1500 m na atletskem
SP zasedla zadnje, 12. me-
sto z rezultatom 4:14,18. Zma-
gala je Rusinja Tatjana Toma-
ševa pred prvo favoritinjo
Turkinjo Sureyyo Ayhan.
»Borila sem se po najboljših
močeh in dokazala, da se zle-
pa ne predam. Prvih 800 m
sem še zdržala, potem pa ni-
sem mogla storiti ničesar več.
Pred menoj je še vsaj pet ve-
likih tekmovanj in gotovo
bom imela še priložnost za
dokazovanje. Vsekakor bo to
v teku na 800 m, ker tek na
1500 sovražim in na tej raz-
dalji ne bom nikoli več na-
stopila,« je povedala Čepla-
kova. Njeno izjavo je potreb-
no jemati z rezervo, saj bo z
leti postopoma po logiki mo-
rala presedlati na daljšo raz-
daljo, kar predvideva tudi
njen trener Aleš Škoberne.
(JŽ)
Naslova Čiicu
in Ferjaniču
Celje: Konjeniški klub Ce-
lje je v Škofji vasi organizi-
ral dvodnevno tekmovanje v
preskakovanju ovir. Zaradi
slabega vremena je bila ude-
ležba nekoliko slabša, malo-
številni gledalci so videli
okrog 150 startov. Vrhunec
prireditve sta bili finalni tek-
mi slovenskega pokala. Pri
članih je s parkurjem z viši-
no zaprek 140 cm edini brez
napake opravil Matjaž Čik
(KK Velenje) in postal skup-
ni zmagovalec. Pri mladin-
cih je kljub slabšemu nasto-
pu v finalu Blaž Ferjančič
(Rogaška Slatina) obdržal ve-
liko prednost in ponovil lan-
skoletni uspeh. Drugi v skup-
ni razvrstitvi je bil zmagova-
lec finala Peter Kadnik, prav
tako iz Rogaške Slatine. (JK)
Kadetinje
osme
Toljati: Slovenska ženska
rokometna kadetska repre-
zentanca je tekmovanje na EP
v Rusiji končala na osmem
mestu. Boj za sedmo mesto
je izgubila s Srbijo in Črno
Goro z 31:35. Osem golov je
dosegla Žalčanka Neli Irman.
»Pred odhodom smo si žele-
li izboljšanja sedmega mesta
iz Turčije, kar nam žal ni us-
pelo. Močno se nam je poz-
nala odsotnost najboljše
igralke Petrinje. Imeli smo
možnost za boljšo uvrstitev,
lahko pa bi pristali tudi niž-
je. Gledano v celoti moram
biti z nastopom zadovoljen,«
je po povratku dejal selektor
Slovenije Aleš Filipčič. (JK)
V ligi Trocai
tudi Sopron
Zagreb: V ženski medna-
rodni košarkarski ligi bo v
naslednji sezoni nastopal tudi
madžarski Sopron. Skupšči-
na lige je sprejela sklep, da
se profesionalizira funkcija
predsednika upravnega od-
bora, ki jo opravlja dolgolet-
ni celjski košarkarski dela-
vec Franci Ramšak. Žreb je
bil v hotelu Sheraton, pari 1.
kroga (4. oktobra) so: Šibe-
nik - Merkur Celje, Jezica -
Gospič, Maribor - Sopron,
Wels - Železničar Sarajevo,
Croatia Zagreb - Univerzite-
ti Priština in Troglav Livno -
Jedinstvo Tuzla. Merkur bo
tudi uradno podaljšal pokro-
viteljstvo nad celjskim klu-
bom. (DŠ)
Uspešni ceijsid
piloti
Celje: Aeroklub Celje je
pripravil državno prvenstvo
v aerorallyju. V spremenlji-
vih vremenskih pogojih je pot
Celje - Dravograd - Lenart -
Ptuj - Celje uspešno opravi-
lo šest posadk. Zmagala je ma-
riborska naveza Verbančič -
Vrane pred Mirkom in Ber-
nardo Mežo (Gorenje Vele-
nje) in domačinoma Nikom
Petelinom in Janežem Štrle-
karjem.
Na 12. DP v jadralnem le-
tenju na Madžarskem je v od-
prtem razredu zmagal Mar-
ko Lepetič, tretji pa je bil
Uroš Štuklek. V standardnem
razredu je bil drugi Sebast-
jan Ramšak pred Matejem Ko-
sabrom (vsi AK Celje). (JK,
foto: GK)
Marko Lepetič
PLANINSKI
KOTIČEK
Planinsko društvo Zlata
ne Celje vabi: 13. septembi
na Krn. Odhod ob 5.00 z a\
tobusnega postajališča ob Gii
ziji. Prijave do 8. septembi
na tel.: 03 545 29 27 ali 04
324 669.
Planinsko društvo Zabu
kovica vabi: 13. septembi
na trgatev v Svečinske gor
ce. Odhod avtobusa ob 6.4
iz Migojnic in ob 7.00 iz Gl<
zije. Informacije na tel.: 03
860 188.
Projektna pisarna Celjf
zdravo mesto in Športno
društvo Gaberje: vabita
odrasle med 20. in 65. 1^
tom starosti na testiranje te
lesne pripravljenosti s h"'
jo na 2 km. Pridružite
jim lahko v soboto, 6. se?
teinbra med 9. in 11. uriJ
na Savinjskem nabrežju. Ii^'
formacije na telefon 428 7^
20.
Št. 36 - 4. september 2003
KRONIKA
25
V smrt zaradi
ljubosumja?
^radi močne eksplozije in poškodb do nerazpoznavnosti sta dve osebi umrli
v trenutku
\i siloviti eksploziji, ki je
jekiiila okrog tretje ure
itraj v noči na sredo v noč-
m klubu Cank na Dobr-
sta umrli dve osebi. Kaj
taiično je razlog za gro-
nt dogodek, kriminalisti
jreiskujejo, na veliko pa
govori, da je v ozadju Iju-
sumje.
iivljenje sta izgubila 57-
mi Avguštin Kamenšek iz
olice Rogaške Slatine in 35-
na Svitlana Kryvenko, za-
islena v lokalu, drugače pa
Ukrajine. Omenjena naj bi
ijateljevala že dalj časa, 57-
ffiik pa naj bi se usodne noči
[lasil v nočnem lokalu okrog
nh. Tam se je za mizo po-
ivarjal s Svitlano, ki je bila
;to noč njegova spremlje-
Ika, nakar je vstal, se od-
avil v toaletne prostore in
z nekaj trenutkov prišel na-
j. Takrat prisotni v lokalu
spomnijo, da je Avguštin
lel roko vseskozi v žepu.
itakar jima je postregel s
jačo, ko pa se je odpravil
oti šanku, naj bi počilo. Eks-
jzija je bila tako močna,
sta Avguštin in Svitlana ta-
koj umrla. Kriminalisti so va-
rovalni del ročne bombe našli
v stranišču, kjer se je 57-let-
nik verjetno dokončno odlo-
čil za usodno potezo.
Pri Canku je deset deklet
iz Ukrajine, vsa so bila v ča-
su eksplozije tudi v hiši. V
lokalu sta takrat delala dva
natakarja, pri šanku pa je bil
še en obiskovalec. Huje poš-
kodovan ni bil nihče od njih.
Eksplozijo, ki je razmeta-
la notranjost lokala, razbila
okno in celo premaknila zid,
so slišati tudi nekateri oko-
liški stanovalci. Pravijo pa,
da z dekleti, ki so bila zapo-
slena v lokalu in gosti niso
imeli nikoli nobenih prob-
lemov. »Dekleta so bila pri-
jetna in skoraj nikoli jih ni-
smo slišali,« nam je povedal
bližnji sosed. Tudi Cank pra-
vi, da so za varnost v klubu
skrbeli kolikor se je dalo: »Vi-
njene goste nismo spuščali v
lokal, vsakega gosta pa ne mo-
remo pregledovati.«
Zaradi brhkih Ukrajink
je lokal na Dobrni že pol-
nil strani časopisov, saj naj
bi kriminalisti že pred ča-
som tam preiskovali sum
kaznivega dejanja prostitu-
cije. Vendar Cank to zani-
ka in ob tem dodaja, da se
je od leta 1996 poročilo kar
25 Ukrajink, ki so bile za-
poslene pri njemu.
Ramenska so na Dobrni
poznali tudi v sosednjem lo-
kalu, pravi tamkajšnja nata-
karica: »Skoraj vsak dan je
prihajal sem. Večkrat je pla-
čal pijačo vsem v gostilni.
Spomnim se, da je sam več-
krat dejal, 'doma imam dru-
žino, jaz pa takole lajnam nao-
krog, pa še zaljubim se v mla-
do dekle'. Ne morem verje-
ti, da je bil zmožen storiti kaj
takega, bil je neverjetno pri-
jazen in uglajen moški.«
O Avguštinu ne najde žal
besede niti lastnik nočnega
kluba, kjer se je tragedija
zgodila, Jože Cank, zato je
zaradi dogodka šokiran. Lju-
bosumen pa je menda bil,
vendar nikoli na agresiven na-
čin. Samo enkrat naj bi se spri
s Svitlano, vendar se je že na-
slednji dan hitel opravičeva-
ti.
Da je bil zaljubljen vanjo,
ni nikoli povedal naravnost,
res pa je, da sta bila veliko
skupaj. Skupaj sta hodila na
izlete in večerje, nosil naj bi
ji tudi darila, čeprav naj bi
imel doma družino. Neurad-
no smo izvedeli, da ga je po-
licija pred leti enkrat že
obravnavala, vendar ne zaradi
česa podobnega. Pred krat-
kim naj bi na Dobrni iskal
tudi stanovanje, ki bi ga vzel
v najem.
35-letna Svitlana pa je bi-
la v Sloveniji še ne leto dni,
o njej ni bilo nikoli slišati
slabih stvari. Pridna je bila
in delavna, pravi Cank. Do-
ma v Ukrajini je imela dve
hčerki. Marino, študentko
ekonomije, in Katjo, ki rav-
no končuje osnovno šolo.
Pred prihodom v Slovenijo
je bila v Ukrajini zaposlena
kot trgovka. Svojemu sorod-
niku naj bi večkrat omeni-
la, da je Avguštin zelo zaljub-
ljen v njo, vendar ga za part-
nerja ni želela, smo izvede-
li. Da jo v življenju ni ved-
no spremljala sreča'pa pri-
ča podatek, da je pred os-
mimi leti prav tako na tra-
gičen način izgubila moža.
Trupli umrlih so iz lokala
odnesli nekaj minut pred de-
veto uro v sredo. Do takrat
so kriminalistični tehniki
pregledali in vzeli sledove v
lokalu in v temnem golfu, tuje
registracije, ki je bil parki-
ran pred klubom. Tam naj bi
ga pustil Avguštin.
Pred leti naj bi bila Svitla-
nina sestra pri vedeževalki in
ta naj bi napovedala, da bo
umrla, ko bo stara 35 let. Uso-
da pa se je očitno obrnila, kaj-
ti ravno Svitlana in ne njena
sestra je pred mesecem dni
dopolnila 35 let.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto:GREGOR KATIC
Pregled osebnega avtomobila, ki ga je 57-letni Avguštin Kamenšek pustil pred nočnim klubom.
Simonova in Dorina nočna avantura
Mati je z dvema majhnima otrokoma šla na sprehod in se ni vrnila - Množična akcija se je srečno končala
Sočutje in solidarnost sta
ednoti, ki sta spet polno
isijali v noči s ponedelj-
ina torek, ko je bil na no-
ih domala ves svet pod
tetino, da bi iz objema ne-
irnosti in teme rešil ma-
*rz dvema otrokoma. V ak-
iji iskanja pogrešanih, ki
f je začela v ponedeljek
krog pol devetih zvečer in
ila končana približno ob
oltreh naslednjega dne, je
•delovalo najmanj sto pet-
Ket ljudi: svojci pogreša-
ih, policisti, lovci in do-
Jčini iz Laške vasi pri Sto-
li in ljudje sosednjih va-
Mihče ni pomislil na nič
dega, ko so se mamica Ta-
J in njena dva otroka, de-
^etni Simon in štiriinpol-
tna Dora, okrog štirih po-
»Idne odpravili na sprehod
"domače hiše v Laški vasi
'd Štorami proti bližnjemu
črtnemu igrišču in naprej
8ozd. Kot vedno, jih je tudi
'l^rat spremljala domača
^ička Tina. Ko pa se je žve-
plo, so se svojci začeli spra-
^ati, kako da jih še ni do-
'ov in strah je potem posta-
llvse večji. Okrog osmih je
?iijin brat Angel o pogreša-
la obvestil celjsko policijo
'l^malu za tem je v Laško
's prispela enota policistov
Psi. Da so Tanja, Dora in
feon v nevarnosti, se je z.
bliskovito hitrostjo razširilo
po vsej vasi, zbirati so se za-
čeli tudi ljudje iz sosednjih
zaselkov, na nogah so bili lov-
ci iz LD Bojansko-Štore ter
številni prijatelji in znanci po-
grešanih od vsepovsod, ki so
se v akcijo vključili na naj-
različnejše načine, tudi na
motorjih. In kdo je odigral
odločilno vlogo v tej težavni
akciji? Nihče drug, kot zve-
sta psička pasme irski seter,
na katero sta otroka zelo na-
vezana.
Čuvajka pred
podzemno
jamo
Noč, vse hladneje je posta-
jalo, rahel dež je padal v pre-
sledkih, ljudje so se razkro-
pili po strmem in skalnatem
apnenčastem terenu v smeri
Bojanskega vrha in bližnje Gr-
made. Tod vodi planinska pot
proti Svetini, a če se človek
le malce oddalji od pešpoti,
je to zanj lahko usodno, sploh
pa ponoči. Iskali so v vseh
mogočih smereh, klicali po-
grešane ter pri tem prema-
govali številne pasti terena,
ki ga domačini poznajo in ve-
do, da je zelo nevaren in po-
nekod težko premagljiv. Ko
se je skupina iskalcev zadr-
ževala na območju, kjer se
globoko pod površjem raz-
teza zelo težko dostopna in
skrivnostna Fantovska jama
(ki jo slovenski speleologi še
vedno z zanimanjem preuču-
jejo), pa se je prav na kratko
oglasil pes. Šli so za glasom
in obstali pred jamo, kjer je
stala psička Tina. Ko so z luč-
mi posvetili vanjo, je začela
kazati zobe in renčati. Kot
najboljši pes čuvaj je varo-
vala vhod v jamo, kamor so
se zatekli Tanja, Simon in Do-
ra. Zdaj, bilo je okrog pol-
noči, so si vsi oddahnili. Iz
jame so izvlekli oba otroka,
mamice Tanje, ki je bila si-
cer ves čas z otrokoma, pa
niso našli in v naslednjih urah
se je naporno iskanje nada-
ljevalo. Tanjo so potem naš-
li nekje v gozdu. Vsi so pri-
čakovali, da bosta otroka vsa
prezebla, prestrašena in ob-
nemogla, a so bili nemalo
presenečeni, ko so videli, da
jih je mamica med potjo ob-
lekla v topla oblačila in da
sta bila prav dobre volje. Za-
nju je bila ta pot kot zanimiv
izlet, nekakšna skrivnostna
avantura, ki v spremstvu ma-
mice in domače psičke sploh
ne more biti nevarna. Konec
dober, vse dobro, torej.
Zakaj se je Tanja odpravi-
la z otrokoma v gozd, kjer je
iskala varno zatočišče pred
svetom, ki mu ni bila več kos,
pa je že druga zgodba. Pri ne-
nehnem premagovanju čeri,
ki jih prinaša življenje, se krh-
ka človeška duša lahko hitro
razbije in te koščke je potem
treba skrbno sestaviti, da je
duša spet tako sijoča, kot je
bila nekoč.
MARJELA AGREŽ
Foto: ALEKS ŠTERN
Bližnji sosed Franc Ojsteršek:
»Okrog pol desetih, ko sem se že
spravljal spat, me je poklical moj
bratranec in povedal, kaj se je zgo-
dilo. Takoj sem se vključil v akcijo
iskanja. Po gozdu, kjer je polno
nevarnih pečin, smo klicali pogre-
šane, a dolgo nismo ničesar sliša-
li. Nenadoma pa se je oglasila psi-
ca, ki nas je ovohala in šli smo za
zvokom. Psica je stala pred jamo
in jo varovala, reševanje otrok iz
jame pa je bilo težavno, saj je bilo
treba premagati razmočeno strmi-
no pri vhodu vanjo.
Jože Kragelj, Tanjin oče ter Simonov in Dorin dedek, kaže na območje,
kjer je potekala nočna akcija iskanja. Ob njem je zvesta psička Tina.
»Spet se je pokazalo, da solidarnost in sočutje še živita med nami. Zato
se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali v tem reševanju: policistom, sose-
dom, lovcem, prijateljem in znancem iz sosednjih vasi, med reševalci pa
so bili tudi ljudje, ki jih sploh nisem poznal. Enostavno so se odzvali
klicu vesti in humanosti,« je dejal dan po neprespani in naporni noči.
-   Št. 36 - 4. september 2003
26
KRONIKA - PISMA BRALCEV
Sojenje Kamenikovim
znova preloženo?
Soobtoženi Alojz Založnik v procesu zoper Konrada Kamenika in
soobtožene je zaradi prometa z mamili zaprt v Španiji
Jutri naj bi se na Okrož-
nem sodišču v Celju pred
novim senatom, ki mu bo
predsedoval sodnik Mar-
ko Brišnik, pričelo ponov-
no sojenje Konardu Ka-
meniku in soobtoženim,
ki jim obtožnica očita ne-
dovoljenega prometa z
mamili. Ker pa so Alojza
Založnika, enega od ob-
toženih, zaradi preproda-
je mamil zaprli v Španiji,
proces visi v zraku.
Predsednik senata Marko
Brišnik se bo jutri moral od-
ločiti, kako bo potekalo po-
novno sojenje navezi Kame-
nik. Možno je, da bo, po-
dobno kot je prejšnji senat
storil z Marijo Kamenik,
Alojza Založnika začasno
izločil iz procesa in z
obravnavo nadaljeval. Lah-
ko pa se tudi zgodi, da bo
nadaljevanje obravnave pre-
stavil za čas, ko se bo Alojz
Založnik iz španskega za-
pora vrnil v Slovenijo, kar
se po naših podatkih ne bo
zgodilo tako kmalu. V tem
primeru se prav lahko zgo-
di, da se bo čas trajanja
obravnave v »mamilarski
aferi« približal trajanju ma-
ratonskega procesa Tekače-
vo, v katerem je bil Kristi-
jan Kamenik obtožen štiri-
kratnega umora v Tekače-
vem, in po skoraj šest let
trajajočem procesu oproš-
čen vseh obtožb. Pritožbo
tožilcev na oprostilno raz-
sodbo prvostopenjskega se-
nata v zadevi Tekačevo naj
bi senat Višjega sodišča v
Celju obravnaval čez me-
sec dni.
Družinska
»špecerijaff
Konrad Kamenik, mlaj-
ši brat bolj slavnega brata
Kristijana, je bil februar-
ja 2000 sredi Celja areti-
ran, ker naj bi tajnemu po-
licijskemu agentu skušal
prodati heroin. Kot je tr-
dilo tožilstvo, naj bi v ne-
dovoljeni trgovini z mami-
li, poleg heroina so proda-
jali še z marihuano in ec-
stasy, sodelovala skoraj
vsa Kamenikova družina,
ki so ji policisti s tajnimi
metodami sledili nekaj me-
secev.
Prodajo naj bi vodila ma-
ma Marija Kamenik, ki naj
bi tudi pakirala vrečke s he-
roinom. Ves posel naj bi po
pretihotapljenem mobil-
nem telefonu usmerjal njen
starejši sin Kristijan,'ki je
bil ta čas v mariborskem za-
poru zaradi obtožb v zade-
vi Tekačevo. Tožilstvo je ob-
tožilo tudi Konradovo in
Kristijanovo sestro Klavdi-
jo, ker naj bi Marijo Kame-
nik enkrat peljala do poči-
vališča v Tepanjah, kamor
naj bi Kamenikova skrila
heroin. V nedovoljenem tr-
govanju naj bi sodelovala
tudi prijatelja Kameniko-
vih, Sašo Fijavž in Alojz Za-
ložnik, ki naj bi kot »ope-
rativca« Konradu pomaga-
la pri preprodaji heroina na
terenu. Skupina naj bi »tr-
govala« z 1,2 kilograma he-
roina, kar bi zadostovalo za
dnevne potrebe 1200 užival-
cev trdih drog, je v sklep-
nem govoru ob obrazloži-
tvi sodbe junija lani pove-
dal sodnik Milko Škoberne.
Višje sodišče
je sodbo
razveljavilo
v sojenju na prvosto-
penjskem sodišču so bili la-
ni spomladi vsi obtoženi
spoznani za krive in obso-
jeni na zaporne kazni, ven-
dar je potem, ko so se za-
govorniki obtoženih na sod-
bo pritožili. Višje sodišče
v Celju le-to razveljavilo in
jo vrnilo v ponovno obrav-
navo pred novim senatom.
Petčlanski senat je med
prvim sojenjem obtožene
obsodil na skupno 21 let
in deset mesecev zapora.
Najhuje jo je odnesel Ko-
nrad Kamenik, ki je bil ob-
sojen na 7 let in 10 mese-
cev zapora. Kristijan Ka-
menik in Sašo Fijavž sta bi-
la obsojena na 5 let zapo-
ra, Alojz Založnik na tri
leta, Klavdijo Fideršek pa
je prvostopenjsko sodišče
obsodilo na leto dni zapo-
ra, vendar jo je senat viš-
jega sodišča v začetku le-
tošnjega leta v celoti opro-
stil vseh obtožb, zato v po-
novnem procesu ne bo so-
delovala.
Bo pa v ponovno sojenje
vključena Marija Kamenik,
edina od obtoženih, ki v dve
leti trajajočem procesu ni
sodelovala. Takoj zatem,
ko so policisti aretirali nje-
nega mlajšega sina Konra-
da, je namreč izginila nez-
nano kam, zaradi česar jo
je sodni senat začasno iz-
ločil iz procesa. Kmalu za-
tem, ko je višje sodišče
sodbo razveljavilo in so bili
vsi obtoženi izpuščeni na
prostost, so avstrijski po-
Hcisti v bližini slovensko
avstrijske meje aretirali Ma-
rijo Kamenik, ki od takrat
na ponovni začetek sojenja
čaka v priporu v Celju.
ALMA M. SEDLAR
V SPOMIN
Vlado Habjan
Pred dnevi smo se na
ljubljanskih Žalah poslovili
od zgodovinarja, profesor-
ja Vlada Habjana. Rojen je
bil 13. novembra 1919 le-
ta v Savinjski dolini. Pred
vojno je v Ljubljani sodelo-
val v štrajkih in bil odbor-
nik v razrednem sindika-
tu. Ob okupaciji je v Savinj-
ski dolini 17. aprila 1941
organiziral prvo odporniš-
ko skupini. Bil je tudi bo-
rec Prešernove brigade in
nazadnje 9. korpusa. Po-
stal je politični komisar ba-
taljona. Bil je dvakrat hu-
do ranjen, ostal je 60 od-
stotni vojni invalid.
Po vojni je živel v Ljub-
ljani, delal je na dveh mi-
nistrstvih in bil literarni
urednik na radiu Ljublja-
na. Ob leposlovnem delu
se je posvetil raziskovanje
slovenske zgodovine. Leta
1988 je dal pobudo za us-
tanovitev svetovnega slo-
venskega kongresa. Težiš-
ču dela je posvetil rokopis
zgodovine Slovencev v pe-
tih knjigah, obravnaval je
našo preteklost od preselje-
vanja narodov do NOV in
osamosvojitve. Številna ob-
javljena dela govorijo o nje-
govi veličini, za roman Tro-
tamar je prejel leta 1977
nagrado Prešernovega skla-
da.
Naj naštejem samo ne-
kaj njegovih pomembnej-
ših del: knjiga o sloven-
skem primasu svetniku
škofu Martinu Sbmšku, Vq.
na za kneževino celjskih in
mir na požamici na Koroš-
kem, Radovljica v času
združitve ortenburških kne-
zov iz Celja in nazadnje
Mejniki slovenske zgodoin-
ne, ki bralcem in strokov-
njakom odpira širša potu
pogledov v našo slovenska
zgodovino nasploh.       \
Seje imel načrte in že prei
cej pripravljenega novegd
zgodovinskega raziskoval
nega gradiva. Žal je dol-
gotrajna bolezen ustavik
njegove zadnje cilje.
Za svoje življenjske do-
sežke in doprinos na stra
kovnem področju njegove
ga minulega dela je prejd
številna državna visoka
priznanja, med drugim je
prejel srebrni znak svobo-
de, s katerim ga je odliko
val tedanji predsednik RS
Milan Kučan.
Kot velikemu rodoljubu
in borcu za slovenske na-
rodnostne pravice naj mu
bo večna slava. '
LENART HORVATIO
PREJELI
SMO
Kruha in
žoge!
V časniku Delo je novi-
nar Brane Piano pred krat-
kim pisal o zelo aktualni te-
mi, o kateri Celjani na tiho
veliko govorijo. Gre za grad-
njo športnih in drugih ob-
jektov na Zgornji Hudinji v
ti. »Ulmanovi jami«. Napi-
sal sem »tiho govorijo«, ker
tega nihče ne pove na glas,
ker se v Celju ne izplača ni-
česar reči, saj se itak vse na-
redi tako, kot to določi žu-
pan. Mestni svet mu samo
prikimava, opozicija pa je
zanič. To ni samo moje mne-
nje, temveč je to mnenje ve-
čine Celjanov, ki jih poz-
nam, poznam pa jih veliko.
Tisti, ki me poznajo, mi to
gotovo verjamejo!
Sam v tem pisanju ne mi-
slim razglabljati o gradnji šta-
diona in drugem multikinu.
Ali je to pametno ali ne, bo
tako ali drugače pokazal čas.
Mnenja sem celo, da to ni sla-
bo, saj smo načrte za te stva-
ri na tem mestu v Celju spre-
jeli že davnega leta 1968, pa
tedaj za gradnjo nismo ime-
li denarja. Je pač v Celju zdaj
za to dovolj denarja, čeprav
Celjani za te naložbe ne ka-
žejo velikega veselja. Konec
koncev še vedno drži stari
rimski izrek: »Kruha in iger!«
Pri vsem tem me vendarle
moti to, da župan in njegove
službe, na račun investicij za-
nemarjajo ostale stvari v me-
stu Celje, ki bi jih bilo po-
trebno tudi urejati, pa zanje
ni denarja. Gre za že večkrat
načeto vprašanje vzdrževanja
kulturno-zgodovinskih ob-
jektov v mestu, kot so Knež-
ji dvorec, Lanovž, pa sanaci-
ja razmer ob kasarni v Ga-
berju, pročelja stanovanjskih
objektov v Cankarjevi ulici,
vzdrževanje spomenikov in
še bi lahko našteval.
Res je, da občinska malha
ni neskončna in da denarja
ni za vse, kar bi želeli uredi-
ti. Ni pa nobenega opraviči-
la, da pristojni in za to odgo-
vorni ne očistijo ruševin v
Knežjem dvorcu in ne odstra-
nijo zarasti pri freski na pro-
čelju nekdanje celjske usnjar-
ne nasproti stavbe, kjer je bila
pred leti trgovina Agrotehni-
ke. To je celjska sramota in
predvsem sramota tistih, ki
bi morali za to skrbeti. Če je
to župan, pa naj kritika leti
nanj. Pri tem ne izvzemam
mestnih svetnikov, ki očitno
okoli sebe ničesar ne vidijo
in ne slišijo hudih kritik meš-
čanov, da o turistih, ki jih va-
bimo v »Knežje mesto«, niti
ne pišem.
Kam vabimo Celjane in go-
ste v okviru poletnih prire-
ditev v Celju, Knežjem me-
stu? V dvorec, ki so ruševi-
ne! To niti ni tako slabo, je
pa slabo to, da po teh izko-
paninah raste grmovje in ple-
vel, da betonirane površine
niso pomedene, da je tam
slaba razsvetljava in da o
sprehajanju mačk in menda
celo podgan med prireditva-
mi niti ne govorim. Kje ste
odgovorni, kje ste g. župan
in mestni svetniki? To je go-
tovo vaša skrb, ki ni tako dra-
ga! Posekati grmovje, pospra-
viti kamne in pomesti graj-
sko dvorišče res ne stane ve-
liko.
Na koncu še to: na proble-
me, o katerih pišem, sem že
večkrat opozoril občinske
službe, pa nič!
MARJAN AŠIČ,
Celje
Kikijeva
smrt še kar
buri
duhove
Marjana Kikerja, znanega
celjskega posebneža, smo po-
kopali in v prejšnji številki
Novega tednika sem se, kot
njegov znanec, prijatelj in
vodja Zavetišča za brezdom-
ce, poslovil od njega. Opisal
sem tudi neokusni dogodek
ob njegovi smrti, ko je »gos-
pod« v srebrnem mercedesu
težil pred zavetiščem...Kiki
že tedne mirno spi, pa ven-
darle se še vedno najdejo ljud-
je, ki mislijo, da so izbrani
in poklicani težiti v stilu: kako
to, da Marjanu niso ustrezne
službe in pristojni posamez-
niki (CSD Celje, g. Aleks Jan-
čar in bog ve kdo še) uspeli
najti ustreznega stanovanja in
sobe, zakaj (kljub že objav-
ljeni razlagi) nismo izobesi-
li črne zastave - skratka - ni
konca in ne kraja.
Dejstva pa so taka (morda
bo potem mir!):
Center za socialno delo Ce-
lje je pred leti, v navezi z
Mestno občino Celje, ustano-
vil zavetišče v Celju, Marjan
pa je bil njegov prvi stanova-
lec in (kot vemo) je prišel tja
tudi umret. Glede na njego-
vo vedno slabše zdravstveno
stanje mu je CSD Celje s po-
sredovanjem pristojne stro-
kovne delavke pred časom
uredil domsko namestitev,
vendar je bil Kiki zaradi svo-
jega življenjskega sloga iz
domske oskrbe odpuščen.
Šlo je za polnoletno osebo,
ki ji ni bila odvzeta opravil-
na sposobnost in tako takšna
oseba lahko živi (v mejah za-
kona) točno tako, kot hoče
in želi živeti. Posledice svo-
jega življenjskega sloga pa je
itak pogumno odplačal... Pri-
pombe in zbadljivke letijo tu-
di na račun gospoda Jančar-
ja (mimogrede: Aleks je bil
med prvimi, ki je pomagal s
pohištvom, postelja-
mi....opremiti novo zavetiš-
če!), če morda ni on tisti be-
dak v srebrnem mercedesu,
ki je bil omenjen v prejšnjem
članku. Seveda ni! Ne glede
na srebrnega mercedesa (ki
je »malo boljši« od tistega,
ki se je šopiril pred reveži v
zavetišču), je Aleks, kolikor
ga poznam, povsem skromen
in velikodušen človek. Tipič-
na slovenska zavist v navezi
z neokusnostjo, nespoštova-
njem drugačnosti, še vedno
preplavlja ulice in kavarni-
ce naših mest. In takšni ho-
čete v Evropo, someščani?
DANIJEL BEDRAČ
Srečanje
borcev
pred
Dobro-
tinškovo
hišo
Krajevni odbor ZB NOB iz
Vojnika in občina Vojnik vsa-
ko leto organizirata srečanje
pred Dobrotinškovo hišo v
Tomažu nad Vojnikom, kjer
je tudi lepo urejena spomin-
ska plošča.
V tej znani partizanski dru-
žini so v letih 1941 -1945
izgubili šest članov, ki so da-
li življenja za našo svobodo,
29. oktobra 1941 leta pa se
je na tem mestu zadrževal I.
Štajerski bataljon pod vods-
tvom komandanta Franca
Rozmana Staneta.
Slavnostni govornik, župan
občine Vojnik g. Beno Podr-
gajs, je zelo lepo in čustveno
opisal pogum ter vlogo teh
ljudi in jim izrazil veliko n|
ro hvaležnosti in globoke?
spoštovanja.
V zelo lepem in bogatel
kulturnem programu, kil
ga izvedli pevci različnih zb
rov in mlade pevke ter dru
nastopajoči, je dokaz, da
vrednote iz časa NOB zelol
po ohranjajo in prav je tak
Srečanja smo se udelež
tudi člani drugih krajevn
organizacij ZB in predsedn
Območnega odbora Z2
NOB Celje tovariš Milan B
tistič in podpredsednik o
bora, tovariš Stane Mele.
SREČKO KRIŽANE
Što
ZAHVALE
POHVALI
Zahvala
Prisrčno se zahvaljuje
vsem, ki ste mi omogoči
da sem lahko obiskala top
ce v Podčetrtku. Sem že si
rejša krajanka in ne veČ!
dobrem zdravju. Iskrena
la družbi za veselo razpo'
ženje in dobro počutje,
dobra volja je pol zdravj
Zahvala gre tudi našemu^
ferju za varno in previdi
vožnjo. Skratka, hvala vs^
in vsakemu posebej.
CILKA KLADNU
Slivn"
Št. 36 - 4. september 2003
NASVETI
27
% manualno terapijo do zdravja
^Ijnualna terapija je vr-
osteopatske tehnike
davljenja gibalnega siste-
^3 in ima skupen koren s
i^iias bolj znano kiroprak-
lll^o. Od nje se razlikuje
ffdvsem po tem, da mora
li^eti manualni terapevt vi-
^l;o medicinsko izobraz-
il po načinu in vrsti diag-
inijtike, po tehniki zdrav-
jjfiija, ki je praviloma meh-
l^^jšci in manj direktna in
pO spremljajočih tehnikah
ijašiže, kjer je najbolj po-
membna t.i. PIR masaža
post izometrijska relaksa-
|a) za sprostitev obhrbte-
(ičiiih mišic.
\Iaiiualna terapija je lah-
lo učinkovita, vendar
'HO področje uporabe
inejeno predvsem na neka-
ere bolezni hrbtenice in gi-
alnega sistema. Osnova ma-
lualne terapije je diagnosti-
ki poleg pregleda obsto-
Eče dokumentacije obsega
«manualni pregled hrbte-
lice, sklepov, mišic in živč-
lega sistema. Le na osnovi
egaje manualna terapija lah-
10 učinkovita in varna, za-
omora imeti manualni te-
apevt obvezno predhodno
isoko medicinsko izobraz-
Nekatere indikacije: her-
ija diska - pritisk medvre-
enčne ploščice na živec,
itroška idiopatska skolio-
a I. in II. stopnje, nepra-
filnosti krvnega obtoka v
ubtenični arteriji, proble-
■glavobola, vrtoglavice in
P^ečnosti, bolečine v pr-
anem košu, obolelost in bo-
lečine v hrbtenici na osno-
vi osteohondroze, artroza
sklepov - koleno, rama,
kolk, pritisk mišic na živ-
ce, ramensko lopatični pe-
riartritis.
Nekatere kontraindika-
cije: operacije na hrbtenici
mlajše od 6 mesecev, poš-
kodbe mlajše od 6 mesecev,
tuberkuloza, revmatizmi v
akutni fazi, osteoporoza viš-
je faze, polinevropatija in
polimilaradikulanevritis,
difuzna skleroza hrbtenič-
nega mozga, otroška cele-
bralna paraliza, otroška
skolioza višje (III.ali IV.)
stopnje, epilepsija, shizo-
frenija in ostala psihična
obolenja, infarkt miokarda,
Bechterjeva bolezen,
Scheurmanova bolezen, ar-
terioskleroza višjih stopenj,
paraliza, anomalija hrbte-
nice, sirengomitija, osteo-
mielitis, spondilolisteza,
miopatija, osteohondroza
višje (IV.) stopnje, paraple-
gija in tertrapareza, bolez-
ni onkološkega izvora.
Glavni simptomi: boleči-
ne v hrbtenici, sklepih, gla-
voboli, vrtoglavice, bolečine
ali mravljinčenje v nogah in
rokah.
Okvare živcev v hrbtenja-
či lahko povzročijo nepravil-
no delovanje organov, oslab-
ljeno mišično moč in bole-
čino. Eden od možnih vzro-
kov je pritisk vretenca, med-
vretenčne ploščice ali mišic
na živec. Z manualno tera-
pijo je možno ta pritisk
zmanjšati in tako omogočiti
ozdravitev obolelega mesta.
Od kod izvirajo
bolečine?
Vratna vretenca (7 vre-
tenc):
1C dovajanje krvi v glavo, hi-
pofizo, kosti obraza, mož-
gane, notranje in srednje
uho, simpatični živčni si-
stem
2C oči, vidni živec, sinusi,
mastoidne kosti, obrazni
živci
3C obraz, zunanje uho, ko-
sti obraza, zobovje, obraz-
ni živci
4C usta, evstahijeva troblja,
ustnice
5 C glasilke, vratne žleze, žre-
lo
6C vratne mišice, ramena,
mandeljni
7C ščitnica, zbadanje v ra-
menih, laket
Prsna vretenca (12 vre-
tenc):
IT roke od lakta navzdol
vključno s pestmi, sklepi in
prsti, požiralnik
2T srce, vključno z zaklop-
kami, osrčnikom in koro-
narnimi arterijami
3T pljuča, bronhiji, prsni
koš, dojke, bradavice
4T žolčni mehur in skupno
izvodilo
5T jetra, pleksus sciaris, krv-
ni obtok
6T trebuh
7T trebušna slinavka, dvanaj-
sternik
8T vranica, prsna prepona
9T nadledvične žleze
10 T ledvici
11 T ledvici, sečevodi
12 T tanko črevo, obtok limfe
Ledvena vretenca (5 vre-
tenc):
IL debelo črevo, dimeljski
obroček
2 L slepo črevo, trebuh, zgor-
nji del nog
3L spolni organi, moda in
jajčniki, sečni mehur, ko-
lena
4 L prostata, mišice spodnje-
ga dela hrbtenice, bedra
5L spodnji del nog, sklepi
stopala, prsti na nogi
Sacrum: kosti kolka, steg-
na
Coccyx: danka, anus, srbe-
čica
Hrbtenjača, ki jo varujejo
vretenca hrbtenice je z osta-
limi deli telesa povezana z
živci, ki prehajajo skozi med-
vretenčne odprtine. Ti živci
so lahko vegetativni in urav-
navajo delovanje posameznih
organov, motorični, ki urav-
navajo gibanje, ali senzibil-
ni, ki prenašajo razne draž-
ljaje v možgane. Okvara teh
živcev lahko povzročijo ne-
pravilno delovanje organov,
oslabljeno mišično moč in
bolečino.
^ DOBRO JE VEDETI
Novosti
Stanovanjskega
zakona
Obvezno
imenovanje
upravnika
Novi stanovanjski zakon
ohranja obveznost imenova-
nja upravnika, vendar spre-
minja pogoj za imenovanje s
sedanjih desetih na osem sta-
novanj. Imenovanje upravni-
ka je torej obvezno v večsta-
novanjskih stavbah, ki ima-
jo več kot osem posameznih
delov v etažni lastnini in več
kot dva etažna lastnika.
Upravnik je pooblaščenec
etažnih lastnikov, ki jih zasto-
pa. Tudi po novi ureditvi za
imenovanje upravnika zado-
stuje soglasje etažnih lastni-
kov, katerih solastniški dele-
ži predstavljajo skupaj več kot
polovico vrednosti večstano-
vanjske hiše. Lahko je prav-
na ali fizična oseba, ki je re-
gistrirana za opravljanje
upravniških storitev, ali pa
eden od etažnih lastnikov.
Določitev upravnika v več-
stanovanjski stavbi bo tako na-
čeloma obvezna, razen v stav-
bah z manjšim številom sta-
novanj in z manj lastniki; v
stavbi, ki ni v etažni lastnini;
če etažni lastniki ustanovijo
skupnost lastnikov kot prav-
no osebo, kar jim omogoča,
da s stavbo upravljajo sami.
Obvezen
rezervni sklad
Zakona uvaja obezni re-
zervni sklad za zagotavlja-
nje vzdrževanja večstano-
vanjskih stavb. Tak sklad je
sicer predpisal že stvarno-
pravni zakonik, novi stano-
vanjski zakon pa ga je po-
drobneje opredelil in dodal
vrsto varovalk, ki zagotav-
ljajo varnost sredstev, zbra-
nih v rezervnem skladu. V
njem bodo lastniki dolgo-
ročno mesečno zbirali sreds-
tva za vzdrževanje stavb, vi-
šino sredstev pa bo predpi-
sal podzakonski akt. Drža-
va, občine, javni stanovanj-
ski skladi in neprofitne sta-
novanjske organizacije bo-
do oproščeni mesečnih vpla-
čil v rezervni sklad večsta-
novanjske stavbe, če bodo v
ta namen oblikovali lastne
rezervne sklade in dokazila
o tem predložili upravniku
posamezne večstanovanjske
stavbe. Cilj ustanovitve re-
zervnega sklada je izboljša-
ti vzdrževanje stanovanjske-
ga fonda, hkrati pa porazde-
liti finančna bremena last-
nikov na daljše obdobje.
Nadaljevanje prihodnjič
POGLEJMO V PRIHODNOST
\edno znova se obračate name z vprašanjem, kako se
iočiti, kako delovati. Pomembno je, da imamo namen
»kaj storiti. Da se odločimo in za to sprejmemo odgo-
■""iSt.
k namen in želja skrivata v sebi vzvode
svoje izpolnitve...
namen in želja imata na polju čiste možnosti
brezmejno urejajočo moč.
Če zasadimo namen v rodovitno prst čiste možnosti,
pripravimo to brezmejno urejajočo moč do tega,
da dela za nas.
Deepak Chopra
Šifra
^ORPJONKA
Odnos, po katerem spra-
Nete, se zares krha, pri če-
ffer se tudi v bližnji prihod-
Ni ne bo bistveno izbolj-
Morda bi le bilo prav, da
"iskusite srečo s to drugo ose-
ki jo omenjate. Kot ka-
se lahko iz tega razvije
'(len in dober odnos. Seve-
^ pa se morate odločiti vi
•mi.
; O svojem zdravju niste na-
'^ali nič. Tako imam zelo
"^bo iztočnico za odgovor
Vprašanje. Za sedaj kak-
% posebnosti ni videti in
^^kaže, bo vaše zdravje do-
^0 tudi v prihodnje.
Šifra
^SONČEK 24-
25ff
L Najprej vam svetujem, da
'"'^ovno preberete odgovor
na svoje prvo pismo. Že pr-
vič sem vam na vprašanja
odgovorila precej natančno.
Torej, kje je težava? Lahko
le svetujem, ne morem pa
namesto vas živeti in ureja-
ti vašega življenja. Kot sem
že odgovorila prvič, boste
službo dobili. Ne morem
vam povedati, kje, vendar jo
boste dobili. Žal se stvari ne
bodo odvijale hitro, a nikar
ne obupajte. Tudi v zaseb-
nem življenju so nakazane
spremembe. Morate pa po-
polnoma razčistiti s prete-
klostjo. Ta nerazčiščena
preteklost vas ovira na vseh
ravneh vašega življenja.
Ukrepajte odločno, brez ne-
potrebne sentimentalnosti in
slabe vesti. Znebiti se mo-
rate vseh njegovih stvari, ki
so ostale pri vas.
Že v prvem odgovoru sem
vam napisala, da vaš bodo-
či partner ne bo iz vaše najb-
ližje okolice. Sedaj pa do-
dajam še to, da se lahko zgo-
di, da bo malce mlajši od
vas. imeli boste možnost
ustvariti trdno in trajno čus-
tveno vezo in tudi skupno
življenje s to osebo. Spra-
šujete me tudi, če je pristop,
ki ste ga ubrali, pravilen.
Pravilen je, vendar pa raz-
mislite še o drugih možno-
stih.
Na področju zdravja ne vi-
dim dodatnih zapletov. Vaše
zdravje sicer ni popolno, ven-
dar dodatnih zapletov ne bo.
Upam, da vas bo ta moj od-
govor zadovoljil. Več kot to-
liko tudi jaz ne morem sto-
riti za vas, sploh pa ne tako-
le na daljavo in na tak način.
Veliko sreče.
Šifra
»ZMEDENA<€
Sin bo nekaj časa ostal v
službi, po kateri sprašujete.
Sprememba službe se mu obe-
ta v roku leta dni in to bi lah-
ko bila redna, stalnejša za-
poslitev.
Težave z zdravjem ne bo-
do prešle same po sebi. Sve-
tujem vam, da vztrajate in
najdete primerno rešitev.
Treba se je posvetovati s stro-
kovnjakom, zato se le pogo-
vorite s sinom. Svetujem
vam tudi, da razmislite tudi
o kakšni alternativni mož-
nosti zdravljenja njegovih te-
žav, vendar pa seveda ne za-
nemarite uradne medicine.
Je kdo od prednikov imel po-
dobne zdravstvene težave?
Razmislite o tem. Dejstvo je,
da luna vpliva na naše po-
čutje. Njenemu vplivu so
bolj in predvsem podvrženi
ljudje, ki so tudi sicer bolj
občutljive narave. Tudi v tem
primeru vam svetujem, da
se posvetujete s kakšnim bi-
oenergetikom ali terapev-
tom, ki se ukvarja z zdrav-
ljenjem s kristali.
O sinovi sedanji partner-
ki niste napisali ničesar. Za
sedaj sin še ne razmišlja o tem,
da bi se popolnoma ustalil.
Vsaj nekaj časa bo še prijate-
ljeval s to deklico. Ko pa bo
primeren čas, bo ustvaril tu-
di družino.
Šifra
»UPANJEff
Za natan^čne odgovore na
vaša vprašanja potrebujem
natančne podatke. To pome-
ni, da potrebujem tudi rojst-
ne datume oseb, po katerih
sprašujete. Ker niste navedli
vseh potrebnih podatkov,
odgovor na vaše vprašanje
ne bo popolnoma natančen.
Kot ste napisali, je vaša se-
danja veza izjemno napor-
na in zapletena. Odločitev,
o tem, kako naprej, mora-
te sicer sprejeti sami, a kot
kaže, se bo ta veza slej kot
prej prekinila. Zelo malo
možnosti imate, da ponov-
no vzpostavite odnos s svo-
jim bivšim fantom, vendar
poskusiti ni greh. Odloči-
tev o tem prepuščam vam.
V vsakem primeru je vaše
življenje na prelomnici. V
prihodnosti imate možno-
sti za vezo z moškim, ki pa
ga še ne poznate.
Večjih težav z zdravjem v
prihodnje ne bo. Opozorila
pa bi vas na povečano pre-
vidnost na cesti.
Hčerka ima težave v pre-
delu glave. Opazujte jo. Mož-
no je, da bo imela v prihod-
nosti manjše težave z vidom
in pa težave z grlom.
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
Na komercialni številki
sem dosegljiva vsak delovni
dan od ponedeljka do sobote
med 9. in 11.30 in med 14. in
24. uro. Nikar pa me ne kliči-
te ob nedeljah, ker je takrat
zame dan počitka.
Št. 36 - 4. september 2003   -
28
Že znani
teicmovaini filmi
Slepa pega. Rezervni deli, Pozabljeni zaklad. Pesnikov portret z dvojnikom
Devet filmov se nahaja
v tekmovalnem programu
letošnjega 6. festivala slo-
venskega filma. Dva od teh
smo že predstavili - fiktiv-
ni dokumentarec Kleščar in
film Metoda Pevca Pod nje-
nim oknom. O nekaterih
novih filmih bomo še govo-
rili; prav tako bo zanimivo
spremljati možne spremem-
be v samem programu. Naj-
prej pa vas bomo spomnili
na tiste filme, ki smo jih v
rednem sporedu kinemato-
grafov že gledali.
Slepa pega Hanne A. W.
Slak je tisti film, ki je na celj-
ska filmska platna prišel v za-
res slabem obdobju. Planet
Tuš je ravnokar odprl vrata
svojih dvoran, glavna privlač-
nost dneva so bili bleščavost,
efekti, ozvočenje, velikost in
kokice. Intimna, tiha, majh-
na drama, v kateri Lupa re-
šuje Gladkega pred odvi-
snostjo, pri tem pa se sama
sooči z vprašanjem dosto-
janstva ali nedostojanstva
smrti, se je pred to privlač-
nostjo povsem skrila... in
kmalu izginila iz dvoran. Re-
snici na ljubo film tudi drugje
po Sloveniji ni delal preveč
dobro, čeprav so ga kritiki
pretežno sprejeli. Glavne od-
like prvenca so uporaba teh-
nike za doseganje določene
atmosfere in igralka Manca
Dorrer.
Manca igra tudi v filmu Pe-
snikov portret z dvojnikom,
ki ga je posnel Hannin oče
Franci Slak. Gre pravzaprav
za biografijo o Prešernu, ki
se je v obliki nadaljevanke
že zavrtela na televiziji; tudi
film je bil že predstavljen na
lanskoletnem festivalu v Por-
torožu. Pavle Ravnohrib se
sprehodi skozi Prešernove
glavne življenjske postaje;
ker na nadaljevanja ni treba
čakati, pridejo mnogo bolj
do izraza razkošni kostumi
in nekateri prizori.
Televizija (in nekaj spon-
zorjev) je odgovorna za Po-
zabljeni zaklad Tuga Štigli-
ca. Prvi slovenski mladinski
film po Nepopisanem listu
(ki je z nekaterimi elementi
ciljal tudi na odraslejšo pub-
liko) ima vasico, počitnice,
pa mularijo z viteškim rivals-
tvom, ki se spremeni v prija-
teljstvo, ko jih skuša preten-
tati skupni sovražnik. Roman
Končar. Film ima tudi »po-
zabljeni zaklad«. Čuke in čast-
ni naziv najbolj gledanega
slovenskega filma v zadnjem
letu dni.
Rezervni deli so pravzaprav
letošnje razočaranje - kar se
tiče gledanosti v domačih ki-
nematografih. Damjana Ko-
zoleta zgodba o dvojici navad-
nežev, ki se bijeta z nezmož-
nostjo artikulacije čustev in
misli, potlačenimi ambicija-
mi, boleznimi in okoljem, ki
se mu zdi, da je prisiljeno mo-
ralo vreči skozi okno... (nju-
na reakcija pa je iskati slab-
še od sebe in preživeti - tu-
di umor, če je treba)... je po-
vsem gledljiva drama z ne-
kaj šoki. Pa tudi z uvrstitvi-
jo v tekmovalni program Ber-
linskega festivala, pravkar
prejeto posebno nagrado ži-
rije na filmskem festivalu v
Sarajevu ter možnostjo red-
ne kino distribucije v neka-
terih evropskih državah. Se-
veda, za doseg gledanosti
drame a la Kruh in mleko bi
potrebovala vsaj srebrnega
medveda - toda nekaj tisoč
gledalcev več bi si zasluži-
la. To priložnost je film - ne
glede na možne nagrade na
tem festivalu - zamudil, pa
vendar nam ostane zanimi-
vo vprašanje: ali lahko Pe-
ter Musevski pobere vesno
za glavno moško vlogo?
PETER ZUPANC
Rezervni deli so ostali brez gledalcev, ostaja jim tekmovalni del Sloven-
skega filmskega festivala v Celju ter morebitna nagrada Petru Musev
skemu (levo) za glavno moško vlogo.
Slepa pega Hanne A. W. Slak je intimna, tiha, majhna drama. Glavne
odlike so uporaba tehnike za doseganje določene atmosfere in igralka
Manca Dorrer.
Po psihološkem ključu
če je Lom valov spomnil na žrtvova-
nje kot na direktni kanal z bogom, po-
tem Odpri srce ubira povsem obratno
taktiko: višje sile ne pozna, odgovor-
nost za vse odločitve in dogodke pa preu-
smeri na nagone in psihologijo. Ne en
ne drug film nista »realna« (le zakaj bi
bila?), tale pa je zanimiv zaradi trde li-
nije, ki jo ubira, skrajnih povezav med
karakterji in navijanja za stvari, za ka-
tere ponavadi filmi ne navijajo - razen,
če jih definirajo na drugačen način kot
jih Odpri srce.
Vsebina: Mlad par, ki se veseli sko-
rajšnje poroke, doleti nesreča. Zaročenca
nenadoma povozi avto. On postane in-
valid in se zapre vase, ona pa potrebuje
tolažbo. Mož ženske, ki je nesrečo pov-
zročila, je zdravnik - in žena ga prak-
tično prisili, da ubožici pomaga...
Odpri srce (Elsker dig for evigt /
Danska)
Režija: Susanne Bier
Vloge: Mads Mikkelsen, Paprika
Steen, Nikolai Kaas
V septembru
v art kinu Me-
tropol ciklusa
ne bo, namesto
njega si boste
lahko ogledali
30 filmov -
zmagovalcev
festivalov slo-
venskega fil-
ma. Več o tem
prihodnjič...
Modri
angeli
»Videla sem te, kako pro-
padaš v pekel,« pravi žena
Eldonu Perryju, ko ga za-
pušča. Eldon je nosilec fil-
ma in Kurt Russel ga prene-
se na platno kot temnomo-
dro gmoto (originalni na-
slov filma je Dark blue), bon
vivanta z jetniškim besed-
nim zakladom in preveliko
mero že skoraj neznosnega
pragmatizma, čigar izraža-
nje čustev meji na pačenje
in mučenje obraza, njegov
učlovečeni »bog« pa je tisti,
ki ga varuje, ne glede na to,
zaradi česa ga varuje. In na
čigav račun. In kako. Eldon
začne film kot laž-
nivi, pokvarjeni
policaj z listo
umorjenih, daljšo
od Los Angeleških
avtomobilskih ko-
lon, zver in rasist,
podkupljenec in
cinik - njegova
preobrazba v _bbdobrega
policaja« ali morda enostav-
no policaja pa je ena od red-
kih prepričljivih zadnje ča-
se. Sicer je to bil že od za-
četka; le prikrito je bilo.
Brez njega Modri angeli
malce spominjajo na Tol-
pe New Vorka Martina Scor-
seseja. Kot NY je tudi »Los
Angeles zrasel na genera-
cijah revolverašev!« Izmiš-
ljena zgodba izmišljenih
posameznikov se dogaja v
senci resničnega dogodka
(tokrat krvavega pretepa
Rodneyja Kinga, ki se je
zgodil v Los Angelesu
1992). Ta do neke mere po-
skrbi tudi za zaključek.
Piše: PETER ZUPANC
Razlike: izmišljena zgodb
bolj »teče« kot pri Tolpal
Scenarist David Ayer je sp
sal tudi Dan za trening
scenarij za ta film pa je
redil po romanu JamesaE.
loya (L. A. zaupno). Ne gl«
de na nekatere napake, zn
Ayer pripovedc
vati zgodbo - v(
kdaj, katere k«
rakterje prikaza
ti v kateri situj
ciji, kdaj biti n(
posreden, kda
namigujoč - d,
film ne zastaja i
da dobi dimenzije. Najbol
mu spodleti ravno tam, kje
Tolpe ponosno odkorakal
- na koncu. Pretirana konl
na moralka in malce preve
napihnjeno, poenostavljeni
navijanje za temnopolte od
vzame nekaj čara... Ne gle
de na to, da si angel z rao
drim odtenkom dejansko za
služi takšen odkup. In da filn
noir »mora« nositi sporofi
la. Tale so najboljša: za k:
tastrofe in nepravičnos!
kriv sistem, temveč Ijlk!.
ki ga vodijo in izrablja
Ljudje ne smejo postati ik
ne. In noben človek ni do-
volj moder, da bi bil angel
PETER ZUPAN(
Št. 36 - 4. september 2003
I NASVETI
31
»Pokarajtefc se
prihaja tartan!
Saj ne, da prihajajočim je-
i^nskim trendom ne bi us-
f\o spesniti dovolj nove-
,3 sporočila. Pa vendarle -
^kaj ne bi moda »pesnila«
jtarih, simpatično tradicio-
jalnih reči, če iz njih še ved-
po lahko potegne nekaj sve-
žine?.
Denimo na večno vzorčno
(eino krojaških tkanin, pred-
am angleških tvidov in tar-
unov. Nosili jih bomo letoš-
jjo jesen in zimo, kajpada. In
o - nežno! Sodobna tekstilna
ehnologija je namreč na vi-
iez grob material zmehčala,
jaustvarila voljnega, toplo raz-
ajajočega, prijetnega na otip.
Gre za bombaž, flanelo in
volno, ki mu je dodan ela-
stan. Škotski karo torej os-
taja in še več - tudi osvaja s
čisto novo svežino, ki tu in
tam komaj še spominja na ti-
sti pravi Maclnnes ali kakšen
sorodni klan legendarnega tar-
tana.
Tipičen videz ubogljive an-
gleške šolarke s plisiranim, po
škotsko vzorčastim krilcem in
ohlapno belo srajčko je letoš-
nja moda neubogljivo prikro-
jila v mini krilce in oprijeto
jopico. Ideja tudi za sloven-
ske šolarke oziroma tiste mla-
denke, ki jim šola ni prehudo
oddaljen spomin. Z dodanimi
debelimi in veselo barvitimi
nogavicami, ki jih letošnja
moda predlaga, seveda!
Vendar, tudi mi, ki se zgolj
z nostalgičnim »ah, ja, kje je
že to...« spominjamo najst-
niških let, se smemo modno
odeti - z zabrisanimi karo
vzorci, še najbolje v dveh od-
tenkih. Oranžno-rjava ali ze-
leno-siva sta prav čedna... Za-
kaj tolikšna previdnost in za-
držanost, ki bi jo utegnili celo
napak razumeti? Ne, nikakor
vam ne želim pokvariti ve-
selja s tem vzorcem, vendar
je škotski karo - posebej ve-
lik in v močnih barvnih kon-
trastih, hudo nevaren vzorec.
Ne le za nošenje (vizualno
prav nesramno širi!) temveč
predvsem za kombiniranje.
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Siieriock
Hoimes na
ženskiii giavaii
Najbolj vroči trendi na-
mreč zapovedujejo druženje
različnih karo vzorcev s cvet-
ličnimi, črtastimi... Zato, da
bi se jim kar podredili in se
»pokarali« od glave do čev-
ljev? Prehudo, prehudo!
Nekaj skromnejših odmer-
kov srečevanja navpičnih in
vodoravnih črt pa vam kljub
temu priporočam. Da ne bo
pust jesenski dan preveč eno-
barven, bo dovolj diskretno
karast plašč, krilo, jopica ali
- klobuk.
Najbolj vroč jesenski hit
je »na svetlo dala« modna hi-
ša Prada s klobučkom, ki aso-
ciira na slavnega detektiva
Sherlocka Holmesa. Tudi
kakšen stari stric bi še uteg-
nil imeti tovrstni klobučni
primerek v svoji omari...
Gremo brskat?
KAJ BI DANES KUHALI
Otrok ima
rojstni dan
meiiljajoči se
zamorčki
Za 15 zamorčkov potrebu-
ienio: 4 rumenjake, 2 žlici
^dkorja, naribano lupini-
0 pol limone, 2 žlici vode, 6
dijakov, 90 g sladkorja, 50
imoke, 60 g jedilnega škro-
'a, 100 g marelične marme-
"de, 100 g čokoladne glazu-
■f. pol skodelice zmletega
^kikorja, 1 žlico jajčnega be-
fc^ca, za pekač; modelčki iz
^pirja.
Pečico vključimo na 180
stopinj. Rumenjake penasto
"iiešamo s sladkorjem, li-
"lonino lupinico in vodo.
^^Ijake stepemo s sladkor-
'^ni v trd sneg in ga rahlo
^tnešamo v zmes rumenja-
W Na to presejemo mo-
^0 z jedilnim škrobom,
^'skvitno testo damo v briz-
53lno vrečico z veliko od-
•"ftino in nabrizgamo v pa-i
Nate modelčke enako ve-j
'l^e polkrogle. Pečemo jihj
Nrugi višini od spodaj 12|
^015 minut. Ko se ohladi-
papir odstranimo in z
^3lo marmelade zlepimoj
po dve polkrogli. Preosta-
lo marmelado med meša-
njem segrevamo in nato pre-
mažemo zamorčke. Čoko-
ladno glazuro razpustimo in
prelijemo glave zamorčkov.
Sladkorni prah zmešamo z
beljakom, damo zmes v
majhno vrečko iz perga-
mentnega papirja in z njo
zamorčke okrasimo.
Sladka
abeceda
Za 30 črk potrebujemo:
250 g moke, jajce, 100 g slad-
korja, vrečko vanilin slad-
korja, 100 g surovega masla,
200 g zmletega sladkorja,
nekaj žlic limoninega soka,
100 g paličic, narezanih iz
želeja.
Moko presejemo na desko
in z jajcem, sladkorjem, va-
nilinim sladkorjem in suro-
Piše: MAJDA KLANSEK
vim maslom, ki ga nadeva-
mo na moko v obliki kosmi-
čev, hitro zamesimo krhko
testo. Zavijemo ga v alufoli-
jo in ga za dve uri shranimo
v hladilnik. Pečico segreje-
mo na 200 stopinj. Iz kepe
testa drugega za drugim odre-
žemo 30 kosov in iz vsakega
na pomokani deski obliku-
jemo 1 cm debele svaljke. Iz
njih oblikujemo črke. Vsa-
ko malo sploščimo. Črke pe-
čemo na drugi višini od spo-
daj 10 do 15 minut. Presejan
sladkorni prah zmešamo s to-
liko limoninega soka, da na-
stane gosta glazura, ki se da
mazati. Z njo prevlečemo še
tople črke. Na glazuro priti-
snemo paličice želeja, dokler
je še mehka.
Da boste varneje zvozili med šolskimi obveznostmi in'
izvenšolskimi dejavnostmi, se pozanimajte v vzgojno-:
izobraževalnih ustanovah in poiščite informativne i
brošure s položnicami. -{
Obiščite nas tudi v naših poslovalnicah po vsej
Sloveniji ter na spletni strani wwwjEav-trigiav.si, kjer
vas čaka presenečenje.
Varno vabijenil
Št. 36 - 4. september 2003
ZA AVTOMOBILISTE
33
Nova opel astra bo na trgu jeseni.
Mova opel astra
fjemški Opel se že precej
ga trudi, da bi prišel zno-
na zeleno vejo oziroma,
bi posloval tako kot pred
i, Naloga ni lahka, saj jim
ii na domačem trgu, se
jvi v Nemčiji, vendarle ne
i vse po načrtih.
Prav zaradi tega s toliko
tjim upanjem spremljajo
stvo nove astre, nekdaj iz-
nno uspešnega avtomobi-
ki je dolga leta konkuri-
recimo VW golfu. Sled-
bo na trge v novi podobi
tehniki pripeljal letos je-
[li (videli ga bomo prvič na
inkfurtskem avtomobil-
Bm salonu), medtem ko bo
va astra na voljo aprila pri-
hodnje leto. Za začetek zgolj
v petvratni varianti, trivrat-
na se rodi kasneje, potem pa
tudi nova zafira (narejena na
osnovi astre), pa kupe in ka-
briolet ipd. To bo tretja ge-
neracija, ki bo povzemala ne-
kaj karoserij skih linij reci-
mo opla signuma (ki ga pri
nas še ni) in peugeota 307,
bo pa za 16 centimetrov daljša
od sedanje astre. Posebej zna-
čilen in opazen bo zadnji
opornik strehe, ki je oziro-
ma bo zelo širok. Serijsko bo
nova astra opremljene s 15-
palčnimi platišči, za dopla-
čilo si bo mogoče omisliti tu-
di 18-palčna. Vse izvedenke
bodo opremljene z motorji
z neposrednim vbrizgava-
njem goriva (tako bencinski
kot dizelski), začeli pa bodo
z 1,3-litrskim agregatom s 75
KM, med drugim pa naj bi
bil na voljo tudi 1,9-litrski
CDTI dizel s 150 KM. Naj-
močnejše izvedenke, tako z
dizelskim kot tudi bencin-
skim motorjem, bodo imele
serijsko vgrajen 6-stopenjski
ročni menjalnik.
Pri Oplu imajo s tem avto-
mobilom nižjega srednjega
razreda precej načrtov, saj
upajo, da bodo lahko v pol-
nem produkcijskem letu na-
redili in tudi prodali do 640
tisoč vozil. Torej je jasno, da
se hočejo znova približati gol-
fu aU ga celo prehiteti.
V nnesecu avgustu je trgovina Avto plus - Gaji 36 v Celju (prodaja rezervnih
in karoserijskih delov za vse tipe vozil), odprla nove poslovne prostore, ki
združujejo na enem mestu avtoservisne usluge, vulkanizacijo, ročno avto-
pralnico in dnevni bar.
Piusservis vozil je opremljen s sodobnimi avtomehaničnimi orodji, valji za
preizkus zavor in orodji za premontažo avtogum. So tudi pooblaščeno prodaj-
no servisno mesto za popravilo in zgradnjo akumulatorjev in izpušnih loncev.
Ob servisu je ročna avtopralnica, poslovne prostore pa z modernim in prijet-
nim ambijentom zaključuje dnevni Plusbar.
Nudijo posebne popuste ob nakupih in servisiranju vozil. Preverite!
40
ZANIMIVOSTI
Zabava, ki se je ne bi
branil niti princ Charles
Znani in vedno bolj prodorni podjetnik Jure Kravanja je na ples prišel s svojo očarljivo ženo Simono. Tako je,
če si uspešen, moraš plesati samo na gala prireditvah.
Direktorja Gorenja Pranja Bobinca ni kaj preveč skrbelo, da bi se slučajno
popackal s hrano, saj v njegovi tovarni vsak teden proizvedejo celo kopico
modernih in učinkovitih pralnih strojev.
Pevka Nuša Derenda, ki je zaradi
operacije nosu lepša kot kdajkoli,
je imela pred nastopom kanček tre-
me, kar je jasno, saj je prvič pela
na prireditvi, kjer so metuljčke morale
nositi celo čistilke.
Sobota zvečer. Rogaška
Slatina. Kristalna dvorana.
Znameniti Anin ples, sta-
rodavna aristokratska za-
bava za trideset tisoč tolar-
jev, kjer so v srajčko oble-
kli celo pečeno raco.
Kaj raco, celo limonin sla-
doled, ki smo ga na krožnik
dobili kar v notranjosti pre-
rezane limone. Mize za štiri
ljudi, baletne predstave, oper-
ni vložki, ognjemet, poseb-
ne nagrade za vse Ane, torta,
Nuša Derenda in celjski or-
kester Akord, ki je na trenutke
igral malce preglasno. Anin
ples namreč ni diskotečna
prireditev, marveč elegantna,
ravno prav snobovska, sila
razkošna in strogo protoko-
larna zabava za dokaj pre-
možne Slovence, kjer se kon-
zumira in pleše v skrbno do-
ločenem sorazmerju. Dobro-
te, ki se znajdejo na krožni-
kih, so kalorijsko tako zelo
skromne, da jih udeleženci
kot za šalo pokurijo z enim
samim dunajskim valčkom.
Jasno, saj bi jih večja količi-
na blaga za obleke namesto
sto stala dvesto tisoč tolarjev.
Joj, kako fino jih je bilo
gledati, ko so plesali in po-
zabili, da so za karto odšteli
neverjetnih in na začetku
omenjenih trideset tisočakov.
GI
Foto: GK
Če bi se plesa udeležili tudi člani ameriške filmske akademije, bi osi
za simpatičnost in navihanost brez dvoma dobila Rudi Jeretin, j
izmed bivših direktorjev tovarne TAM Maribor, in njegova spremlja
Nuša Planinšek, višja medicinska sestra v pokoju.    I
Dirigent Akorda Matjaž Breznik je bil na začetku prepričan, da dirig
kakšni diskoteki, saj so njegovi fantje in dekleta igrali absolutno pregb
Kaj vemo, morda pa je bil lačen in je hotel z glasbo k sebi privabiti natalj
Delamo, se potimo in garamo za naše eminentne goste, če je treba, tudi dušo damo. Besedilo pesmi, kil|
moral za neutrudno osebje Kristalne dvorane uglasbiti orkester Akord. Pa je ni. Sram ga bodi.
Zdravnica Jana Govc Eržen je bila videti kot ameriška
igralka Jennifer Lopez, zato smo bili zelo presenečeni,
da jo najbolj zvezdniški celjski ravnatelj Jože Zupančič
niti enkrat ni pogledal nižje od vratu.
Urednik Dela Mitja Meršol se na družabnih prire
znajde tako dobro, da se sprašujemo, kdaj bo po
urednik dveh najbolj znanih slovenskih tabloid''*
Št. 36 - 4. september 2003