DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v pnduk in zabavo.
Itka a trtUr ri.it pri i in trt!\i /rtrt, I, metre,i	n„ t. , , .....
„ * uto. - „„„ „, .„.,/	-»ouoi.jm- d** c<na««so kr.
m ihitruh ,1 ..i f , ni,UH .h"\t'ij JI It t- i	.'»»Molji UA , l.jM,,i,ia. v »emenUklh ulicah H. '/. Naročnina
1 '	* - Nanumila »c rtprejemajo in plačujejo po dogovoru.
tktfV. 1«.
V Ljubljani. 17 soj.tenilira 1896
Letnik IX.
Dopolnilna držarnozhorska volitev.
Volilni okraj km-ts»ih občin t f Ju.L .krajih : Ljub-l,ioi, Vrhuiki. Litija, 7.xu'm», R brnet in Lalče, kjer m trii dne JI» t. n dop »loiloa držaioo-zborskt volitev, j* bil od nekdaj nrpremtgliita trdnjava katcliiko-narodoe straoke, nepristopoa našim otaproloikom — Večkrat ao ,Nirodo»ei" todi t trni okraju pri volitvah poskušali hojo arrčo. a vselej ao se prepr /alt. da » Um Toliln«-m (kraju oi meata tanje. — Tj trdnja o 1» m<-g'a razde-jati I* n-.l g s t n ii etranki. To »o ep -tnah tudi naii P Iitični nt-pr lu ki iu ttto »o t vidnim vetel,em objtv I ali da a« na<a stranka ne m r- tj* dmli ta ksod.data. io ti ao storili ie poprej preden je osr-duji »oliloi edbjr kat ilišk >-oar -dne »trtnke kj0el0» sklepvl ter ob-jatil »»oje sklep- Da>i je dr fcitoik. kakor smo objavili, prec-j v prvj se i osredojega volilnega cdbort izjavil, dt o« »sprejme ktndidature, vkljub temu je .Narod* Ae trdno pital o ratporu v oati stranki. — To so »lirili uradi tega, da bi begali javno mti.-oje mej našimi volilci, J'b v resnici ratdvojili ter pri tem zase želi političuih t^pebov.
Toda uprav to škodoželjno p^tjpaii|e naših ua<pr«>t-Bikov, ki 80 prezgodaj p .kazali, kako bi radi, da bi uaša •irauka postopala pri tej vjIhvi. je naš* somišljenike, vzlasti volile* tega voliluegt ekran. prepričal-, daje o e o b b o d u o treba s I o i o e g a postopanja Pri volilni akeiji.
Zato se je osrednji volilni odbor katoliško-ntrodn« ttraoke zopet aeM doe 10. i m. v se|0. Pri tej sen je gosp. posltne« dr. Z 11 o i k , ktterega so mnogi volilci Nta volilnega kraja »aradi njegove oeumorne delavnosti » daeinem tbora v korist volilcev leleli imeti tt kandidata, pojasnjujoč nastale ratmere, še jedenkrat Izjavil, V sedanjih razmerah oe vtprejme kandidature ter odboru itrečil nastopno pitmeoo
i v. j n v o :
Z ieljo, dt preoehs neplodna pole* mika io se tjedinijo somišljeniki, i s j a v -I j t m , d t v se d t n j i h rttmerah oevsprej-m e m oe kaodidatare, ne elaiajnega m t o d 11 a.
Ljubljani, doe 11.septembra 1890,
Dr. Ignacij Žitnik
8 to itjtvo je preporot ttdevt poravnana. Nadejamo se, da nafti somišlieoiki soglasno oddajo tvoje glasove doe SH. t. m. kandidatu katoliiko-oarodoe straoke
dr Iranu SustcrHču,
katerega je otredoji volilni odbnr kaloliiko-ntrodne strtoke v pismu do ztupnih mol p. n. driavoozbortkim volilcem priporočil z ntstopoimi zasluženimi besedami:
V priporočilo tega gospoda, ki je rojeo v volilnem okraju samem, namreč v Goreoji Vati pri Bibnici, ni treba zgubljati moogo besed. V obče je zoano, da je vsikdar, odkar je stopi oa politično polje, moiato, ognjevito in neustrašeno zagovarjal katoliška otčelt ter delal za povzdigo gmntoega stanja našega ljudstva. Zlasti pa & je trudil za koristi kmetskega stanu s tem, da je osnoval druitvo t imenom .Zveza kraojskib posojiloic", ki ima prelep namen, ustanavljati po nagi deželi prekoristoe posojilnice p-> Rvifl ispn-ovem načinu. To društvo, kateremu je dr. Ivan SusteršiČ načelnik, osnovalo je v kratkem času, odkar obstoji, okoli dvajset takih posojilnic. Sodeloval je tudi pri snovtoju dragih k m et i j 11 v u koristnih zadrug ter s tem pokazal jasen rtium zt potrebe io ko-riiti naš 'ga kmetskega stanu, kateri bo imel v njem močno oporo v držtvoem zboro, kjer se bo brikooe še v tem ztsedtnju govorilt odločilna beseda gledd kmetskih za-drag, katere so oeobhodno potrebne, dt se reli naš kmetski stan popoloegt proptdt.
Z,»to ae ntd-ja katoliško • narodna atr*nka. da bodo naši volilci pri vriečih se prvotn h volitvah uvolil take volilne mole ki bodo 29. septam* ra »ogl v»no oddali svoja glasove ia kandidata dr Ivana Šusterilč a
Volitve volilnih mož, v kolikor smo dosedaj pi zvedeli, se večinoma vrše soglasno in f> i malo itjetnami povsod izvoljeni zanesljivi somišljeniki katoliško naroda«« stranke, rparao, d« se tudi drug' prvotne volitve ugodno zvr««5. da volilci na dan volit.e sijajno p^kaiejo svojo katdiiko naroduo zavest.
Socijalni demokratje. obrtniki in rokodelci.
Med stanovi, ki imajo še kaj. od česar se »ivč, je ia kmečkim stanom najvažnejši obrtni in rokodeliki atan. Rokodelci ao bili v srednjem veku spoštovani in Čistani ljudje, kar pa dandane« ne moremo reči. Dmes, ko vlada le deoar in moč, prezirajo mogočneži kaj radi tudi rokodelce.
Pa ne aamo to, da je ta stan taničevan, ampak tudi to ja uvaževanja vredno, da ta atan hitro propada na škodo človeštvu sploh in državi posebej. Ksj jo pač lega propada krivo? Tole:
1	Rokodelca apodriaili ao atroji ia jim vzeli zaslužek. Iz rokodelskih delsrnic postale ao valike fa-b r i k e , ki ao rokodelstvu najbolj nevarne. Ali pa bodemo zato vse stroje polomili in fabrike podrl.? Ne, to bi bilo nespametno. Ca« je pač lak. da so ljudje delali prepočasi a rokami ia treba je bilo raznih strojev in Uh seda; ne moremo več odpraviti. Ampak omejiti in določiti bi te da'a uporaba strojev na gotova rokodelstva in le v g ,lovom številu naj bi se uporabljevali stroji. Sedaj m postav, katere bi popolnoma natančno določevale to razmerje Morali bi dobiti postave, v kater.h bi bilo natančno določeno število strojev, katere sme kdo imeti in potem bi veliki tovarnarji ne delali tako v škodo rokodelstvu Kako naj se pač ko«A še tako dober rokodelec z velikim fabrikantom, ki svoje izdelke daje za prav nizko ceno V Kadar poprašaš rokodelca, kako gre kaj delo, ti bo dejal: >lii že bilo, če bi nc bilo toliko narejenega blaga na prodaj.« Zato je pa
2	velik vzrok sedanjega propada rokodelskega stanu da je toliko narejenega na prodaj. Podjetja pa, kjer se narejeno BTago prodaja, Be imenujejo s tujim izrazom konlekcije. Ravno te so rokodelcu največja poguba. Pa na vae zadnje naj bi bile še konfekcije, pa le gledati bi ac moralo na to, da so v pravih rokah. Kak mož, ki ima denarja na kupe, napravi si prodajal-nico, kupi pri kakem velikem tovarnarju recimo veliko obleke in to potem prodaja. Pa recite možu, naj Bam naredi hlače, kaj mislite da jib bo? Kaj šel iJejal bo: .Tega ae nisem učil.* Dobro, če se nisi učil delati, jeli pa zamoreš to prodajati? Ne. In koliko je takih pro-dajaloev, ki ne razume prav nič, kako se čevelj naredi, jpn jih vendar prodna. In tu bi bilo treba: Vsak, kdor
hoče imeli konfekcijo, naj seizkale, da zna rokodelstvo, čegsr izdelke misli prodajati. In tudi pri velikih fabrikah bi bilo to potrebno. Potem bi vsaj rokodeler postal f-ibrikant, ki bi nmel svojo stvar, ki bi tudi potem imel srce za svoje delavce.
Vsak rokodeler, ki pametno in trezno sodi, mora reči. da so to rei glavni vzroki propadanja rokodelstva. Vsak, pravim, to vč. a vendar je malokdo, ki bi znal sebi in dru/ m pomagati. Tudi rokodelci silijo kar Iru-moma in v večji meri kakor poljedelci socijslnim demokratom v naročje, ki J»h vabijo k sebi z znan mi besedami: «K> bomo mi socijalni demokratje vladali, h-j, tedaj >e nam bo dobro godilo. Vsi boste jednako imeli vsega, delati pa ne bo t -.'ba toliko ko sedaj itd.« Pri-prosti rokodelec, ki se ves teden poti pri šilu ali Si-vanki ali dletu, s: misli kako bi bilo to res prijetno, da bi popoludne lež.vl v senci, mesto da bi delal in mirno pušil svoji srnodko, pa verjame zapcljivccm in z drugimi vred vpije: »7. vijo socijalna demokracija!« Revež, misliš da bo res tako? Kaj še. Socijalni demokratje bodo rokodelski stan ravno tako, kakor kmečkega le uničili. Saj aocijalmti za to nočejo rešiti rokodelstva, ker se ne strinja z njih nazori o skupnem premoženju I. 169'.je pisal nek aocijalističen časopis: »Ilokodels'vo je na vsak način zgubljeno, dasi bo njegov amrtni boj še nekaj časa trpel.« Vsakokrat, ko jc v nemškem državnem zboru katoliška stranka kaj predlagala, kar bi bilo rokodelcem v prid, glasovali ao vedno aocijalni demokratje zoper to, da bi se rokodelcem kaj pomagalo. 7.e po svojih naukih socijalni demokratje nočejo rešiti rokodelstva pogube. K-«jti to jim moramo pač priznati, da se trdno drič svojih naukov in ne odmaknejo niti za la«. In jeden njih mož je zapisa! te le besede: .V prihodnji socialistični državi bo lako-le: Nikdo sam-zase ne bo več dela dajal, ampak dajala ga bo le družba«, lo se pravi po naše, kadar bi aocjalni demokratje res dosegli, kar nameravajo, tedaj bi noben rokodelec nc smel delati za-ae, ampak za vse skup, ne bi smel imeti n č premoženja. Glejte, slovenski rokodelci, taka prihodnost se vam obeta! Ali hočete res ubogati socijalne demokrate in sebe pokopali? Menda ne. Ampak dru^o pol, ki vas res utegne rešiti, vsm bom-) danes pokazdi. In to so ravno cchi. Nikar se ne ustrašite, to je nekaj starega, in staro, kakor pravijo, dandanes ni več za rabo. Pa da.i so cehi atari, Vendar so dobri, da, prav koristni za rokodelski stan. Nesrečni liberalizem, ki jc hotel začetkom in sredi stoletja vse prenoviti, nesrečni liberalizem je cehe odpravil, pa vam s tem dal hudo rano. I.e poglejmo prednost cehov. T cehih se ohranjuje sloga, a aloga jači. C«) bi bili danes rokodelci tako složni, kot so bili tedaj, tedaj bi se pač prevelikemu številu fabrik in konfekcijam lahko po robu postavili, lahko bi zabramli, da ne bi kak tak, ki ne znA rokodelstva, vodil tovarne ali konfekcija Kar so za kmečki atan zadruge, to ao za rokodelaki stan cehi, in ti morajo zopet na dan, Vai pametni in previdni možje tirjajo lo in v tem ja tudi jedina pomoč, a katero ai lahko rokodelci zopet na noga pomagajo. Le vprašajte
.Urt «01*, iB U ram bodo o Um mno|0 |opegi vedeli.
Poleg rokodelca >e p. m, obr(niku ^ gQdj Obrtniki »o n. pr. guatilnitarji, branjevci, »omiki, eob 0„ji, rifeiCi m drugi. Kaj imajo p»e u pričakovati od locjalae demokrnoije t Mar pomoči? Kaj u, ampak 1« pogube, zakaj ? Ze tolikokrat «mo omenili nauk aoci-jalnih demokratov o splošnem premoženju, in po tem nauku gostilničar ne toči avojega vina, ampak lo „no je premoženje vaeh l,udii, ravno uko voznik ne voli a a v o J i m i konji. Pa reče kdo: Če je pa tako, potem imamo vai od druibe avoje atvari le v najemu in lo ae med seboj zravnii, uko da se lo niti no čuti. Ni res to; kajti s tem ae nauk o posesti ruši in kar ai kdo na polten način pridobi, to je njegovo in ne vseb. lo če smo po socijaliatičnib naukih vsi jednaki, kar pa oj res, potem lahko vaak trenutek kdo pride in ti vzame, kar ima*, rekoč, daj ai-m saj ni tvoje, ampak v-eh, tedaj tudi moje. — Da, aocijalisti sami očitno pripoznavajo, la nto vabijo obrtnike za seboj, da bi jih uničili. Tudi obrtnikom bi bilo pomagano, ko bi se hoteli združiti v zadrugah. V jedinosti je moč m če bi le druge prednosti taka zadruga ne imela ko te, bilo bi vel ko, kajti i lo mo'jo bi se obrtniki Uluo ubranili škodljivih postav, prevelikega la obrtnikov iste vrste, ki ai potem le med teboj nagajajo. Hocijalai demokratje obrtnikom m rokodelcem nočejo pomagati, a po m a g aj o s i 1 a h k o s a m i z zadrugamiali c«hi. Na delo toraj, da rešimo še to, kar imamo, pred raaločo socialistično povodnijo, in B"g daj avoj bla-godov!
Kaj jc novega po svetu?
Prav poaebnega nič. Kajti kadar se ljudje med teboj povprašujejo po novicah, tedai hočejo le vedeti, ali i« ja kdo ubil, ali je kje gorelo itd. Takih novic danei ni posebno val.ko poročali. No, č« pa ravno hočeta, tim ia tirnega aveu tudi nekaj lakih novic povem. Mesto Moat na Češkem ae te zopet udira, v Petrogradu .t bil velik požar, v Parizu grozovit vihar, ki je ved ljudij ubil, v Humi je bil mal potres, v Novem Jorku v Ameriki vUdala ja zadnje dni Uka vročina, daje v par keh več sto ljudij pomrlo in »e mnogo več livine po-
rado.
Znamenit pa je bil kidoUikl »hod v Solno-Uradu. Ta shod vriil se je prav sijajno ob obilni ude-avstrijskih katoličanov. Na shodu je bilo več ško-fo». plemeniUSev in drugih veljakov. Izbrani, dobro preceni govori raznih mot zasejali so v irca poalušal «•» mars.kako dobro sene, ki bode ob svojem času rodilo dober sad. Posebno so poudarjali jedinost av-^'i«kih katoličanov, podporo delavskim stanovom in pa Pobabo katoliških časopisov. Seveda so bili vai nasprot D,ki dobre atvari vsled shoda zelo vznemirjeni, kar >e Je "delo po raznih listih, ki niso mogli sproti iznajti ubavljic na katoliški shod. Naji-rvo so zatrobili
lidovaki listi v U rog, za njimi pa vsi drugi liberalni, nemški m tudi nekaj alovenskih listov j« pricapljaio aa njimi, obrekujoč namone tega shoda. Pa kaj to I Pes tudi laja nad luno, ki plava na nebu, a U se ne amonl zanj, kakor imajo v jutrovih krajih pregovor. Tako ja tudi tukaj; nasprotniki sami aprevidijo in priznavajo, da morajo katoliški shodi ljudem oči odpreti, a da bi se
to ne zgodilo Uko hitro, zato skušajo shod omadeževati
z lažmi.
Presvetli cesar je bival te dni v Galiciji pri tamošnj h velikih vojaških vajah, ki ao prav na njegovo zadovoljnost izpadle. Več galiških kmčtov je ccaarju dalo pisane prošnjo, ki jih je tudi vsprejel. Potem se pa odpelje za več tednov na Ogersko, koder bode dne 4. oktobra navzoč pri aloveanem blagoslovljenju novega mostu v Budimpešti.
Volitve na Koroilcem so za Slovence ie precej ugodno izpadle, Slabše pa je izpadlo pri nemški katoliški slrunki in zuto liberalcem na Koroškem še ni odklenkalo, a dolgo ludi ne bo več trajalo njih go-spodstvo.
llun/cl car je še vedno na potovanju. Z Dunaja sc je podal za nekaj časa na Rusko, koder mu je med potjo umrl nagle smrti v železničnem vozu njegov zunanji minister knez Lcbauov. Zadela ga je kap. Mož je bil slaven državnik, ki je vodil rusko državo po mirni poti. Bival je več časa na Dunaju kot poslanik in zato je prav natančno poznal razmere avstrijske. Bil nam je pri.azen. — Car se je z Ruskega podal v Vralislavo v pruski Sleziji, ki šteje blizu 300.000 ljudij ter je tretje mesto, koder ce?ar prebiva. In tudi sodaj je prihitel cesar ruskemu carju nasproti v to mesto. Sprejem je bil sicer jako slovesen, a reči moramo, da bolj mrzel, kukor na Dunaju. Nemški ceaar je aprejel avojega soseda sredi nebrojne vojake, kakor da bi mu hotel reči, glej, kako sem močan. Car je bil zelo resen in daai ga je nemški ceaar prav gorko pozdravil, je prav kratko odgovoril Ur ae izognil vsakemu političnemu vprašanju. Carica aa je Vratisiavcem zalo prikupila. Ko jo je namreč pred deželnim dvorcem velika množica prijazno pozdravljala, zginila je carica za par trenotkov v notranja prostore ter prinesla na okno avojo hčerko, kar je pro-vzročilo nepopiano radost. — la Vratislave ae je car odpeljal v mesto Kiel, kjer ga je čakala Udga in ga peljala v Kodanj k danski kraljevi rodovini. Potem se pa odpelje car v Pariz, o čemer bomo prihodnjič še kaj slišali.
Španfcem se slabo godi. Se niso zadušili upora na Kubi v Ameriki, že so se jim spuntali prebivalci na otokih Filipinih v vzhodni Aziji. In kakor prebivalce na Kubi šuntajo Amerikauci, tako na Filipinih bližnji Japonci vodno podpihujejo prebivalce, naj ne odnehajo od upora, pa jim tudi dajejo pomoči v denarjih, živežu in orožju. Španjska, nekdaj Uko mogočna in velika, dani v njenih deželah mkdar solnce zaSlo išpnnjci so imeli namreč prav po celem svetu avoje naselbine), je sedaj na kantu. Doma nagajajo anarhisti, od zunivj pa punUrji.
6« kaj ■ Turikega. Kretaai m niso hoteli udati Turku in tudi druge drlava ao Ukč pritisnile na Turka, d« je sultan dovolil, da smejo kmtijaai na Kreti imeti krščanskega poglavarja, katerega potrdijo evropake drtave aa pet let In v tem času utegne te Uko daleč priti, da bodo Krečani postali popolnoma prosti. — V Carigradu je mir, tako trobi turtka vlada po svojih listih med avet. Pa kakšen miri Prisiljen, potuhnjen, tako da vsak čaa lahko zopet nastane klanje. Zato se pa tudi Armenci is hit niti ne upajo ne. Saj pa todi sulUn rad gleda to klanje in cela dva dni ni izdal ukaza, da se ima klanje usUvilil Žalostno je stanje Armencev v Carigradu, ker nimajo nobenega zavetnika.
Maj je novega po Slovenskem?
Kranjsko Zadnje dni meseca avgusta in prve septembra udeležilo ae je nud 100 duhovnikov duhovn h vaj v Ljubljani. — Poljedelsko mmisterstvo jc dovolilo kmetijski podrutnici v Mokronogu za uzorni vinograd v Tržišču 500 gld. podpore ter cb jubilo na spomlad ludi potrebnih trt; za sadovnjak v Jmarjeti pa je dovolilo 200 gld. — Pri sv. Duhu nad Krškim je 22 m. m. po-biU toča. — Dn6 30. m. m. so v Radovljici blagoslovili novi dom gasilnega društva. Novi dom je prav lepa sUvba in nima jednakega na Kranjskem. — Za župnika v Stari Loki je imenovan č.g. Frančišek Kummer, dekan na Vrhniki. — Dne 28. avgusta je utonil v potoku pri Gorenjem Logatcu dveletni ain Marije Petrovč.č. — Dne 31. m. m. ao na Tižaški erati povozili 08 letnega kovača I. Lotriča; ranjenca so prenesli v deželno bolnico. — CaaL gosp. Anton Brodnik, kapelan v Šmartinu pri Kranju, je stalno vpokojen. — V bogoslovno semenišče so še nadalje vsprejeti gg.: Anton Bartol iz R bnice, Kane Pavtl is Sent Vida nad Ljubljano, Sever Josip ii Skofte Loke in Zorko Valentin ia Cerkeij aa Dolenj* akem. — Prestsvljeni so gospodje kapebni: Karol Cik iz Radač v Hrenovke, Martin Nemanjič is Hrenovic v Mirno Peč, Franc Ind f is Mirne PeCi v Preči no, Jotef Koblar ia Gorij v Sko(|o Loko, Aoton Medved iz Smanj v Bob. Bistrioo, Tomat Rožnik ia Zagorja v Mengeš, Jotef Cegnar iz 2irov v Moravče, Janez Trpin iz Trtiča na Ig, Frančitek Celarek ia Metlike v Šmarje, Ignacij Nadrah la Metlike v Trtic. Ivan Jalenec iz Iga kot tupni upravitelj na Sv. Goro, Leopold Zaletel iz Mengša kot župni upravitelj v Goriče. — Nastavljeni ao novomat-niki preč. gg.: Anton Pleše v Št Jurij pod Kumom, Peter Koprivec v Radeče, Ivan Godcc v Gorje, Ivan Mi-belčič v Zatičino, Jakob Benedičič v Zire, sememška duhovnika Alojzij Jarec v Metliko in Jožef Novak v Metliko. — V Krnici fare gorjanske pogorela je jedna hiša in hlev. Škode je čez 1000 gld. — Kanonik je postal preč. g. vikar Andrej Kalan. Dobil je Cematarjev kanomkat pri ljubljanski stolnici in je bil zadnjo nedeljo slovesno vmeščen. — G. Lan Renier, spiritual v Alojz-niči, je prestavljen kot mestni kspelan k Sv. Jakobu v
Ljubljani ia gosp. dr. Franc Ušeničnik, mestni kapelan
šeotjakobški, pride kot spiritual v knezoškofijako Alojsi-jevišče.
ŠUjarako (O doteloozborakib volit vab) Ljudstvo si poaUve dela aamo. PoaUvo po oelej državi ali .cesarstvu« veljavne si ljudstvo dela na Dunaji, postave za poaamezne delelc ac pa delajo navadno v pogUvitnem mestu posamezne dežele. Ker pa vsi državljani ali de-želani ne morejo iti na Dunaj ali v Gradec, zavoljo tega tj« pošiljamo zastopnike, t. j ljudi, ki na tisoče prebivalcev pri aklepanji postav zastopajo. Te od ljudstvs na Dunaj ali v Gradec poalane ljudi imenujemo poslance. Takih poslancev, ki za cesarstvo ah državo veljavne postave sklepajo, je 353. Ti poslanci ae imenujejo »državni poalanci«. K posvetovanju se shajajo ali zbirajo na Dunaji. Njihovemu -hodu ali zboru pravimo »državni zbor«. Vsaka posamezna dežela pa ima avoje poslance, o. pr. nafta dežela ima jih 00; zbirajo se v Gradcu, in temu zboru te pravi »deželni zbor«, a poalanci se imenujejo • deželui poslanci«. Ljudstvo svoje zastopnike za državni zbor in pa za deželne zbore izbira vsakih šest let Tako je po sedanji postavi. Na pr. na Kranjskem ao se volitve v deželni zbor, vršile lam, letos je vobtveno gibanji po Štajerskem in tudi po drugod. Prebivalci šUjarski bodo ae na volišče podajali sledeče dni: Dne 21. septembra bodo svoje zastopnike za deželni zbor v Gradcu ubirali kmetje, dne 23. pa meaU in nekateii trgi, a dne 20. veleposestniki. Slovenje štajaraki kmetje imajo izbrali osmero možev, katere bodo kot poslance poslali v deželni zbor. Z dosedanjimi poalanci ao kmetje bili zadovoljni. To ae je pokazalo na vaakem »hodu, kar ao jib zastopniki bili akltcevali, na pr.: v Račab, v Orm žu, v Konjicah, v Mozirji, v Brežicah in po številnih drugih krajih. Izmed dozdanjih poalancov ao štirje izrekli, da zavoljo aUroati in bolehavoati ne morejo več prevzeti Bitnega bremena poalanatva, to ao goapodje: cesarski svetovalec Jerman, tupnik dr. Lipold, notar dr. Kadaj, Mihael Vošnjak. Večina voiiloev se je sa sedaj odločila, da bodo v detelni zbor poslani aledeči goapodje: 1. V okraja Maribor Lenart Stovenjabiatnea : Franc Robič. do-aedanji deželni in ob enem lo drlavoi poalaoec, potem Mihael Lendovšek, župnik v Makolah, (namesto gospoda dr. Radaja); 2. v volitvenem okraju Celje Vranako-Gornji* grad I<aiko- Šmarje- Konjice: dr. Jotef Srnec, dozdanji deželni poslanec, pa dr. Dečko, doadanji detelni poslanec za kmete okoli Ljutomera (aedaj naatopi namesto Mihaela Vošnjaka); 3. v okraja Slovenjigradec Marenberg Šoštanj: Ivan Vošnjak, posestnik v Šošunju (namesto dr. Lipolda;; 4. v okraju Ptuj-Rogatec: dr. Jurtela, dozdanji detelni poslanec, 5. Gornja Radgona-Ljutomer-Ormož: dr. Hosina, odvetnik v Ljutomeru, (namesto zgoraj omenjenega dr. Dečka!; 6. v okraji Bretice-Kozje-Sevnica: Joeip 2ičkar, župnik v ViUnju, (namesto Jermana), on je rodom iz Hajhenburga pri Dreticah Štajerski kmetje imajo v dež. zboru 23 zastopnikov, 8 slovenskih in 15 nemških. Veleposestniki, t. j. grnfičaki, ki plačujejo vsaj po 100 gld. cesarskega davka, potem mestjani in tržani imajo skupsj 37 zastopnikov poslancev. Takšno
raiaffj«	potlanoev ni pravično Kmetje bi
, primeri i gospodi po gralčin.h in po »«„„, nortlj
imati poslancev več. Tods postavo to o tvojem času naredili kmet« nikdar ne prijazni .liberalci«. (pa6i u bardec je kmetu prijazen ob času raznovrstnih vol.teV ko g. vabi v .liberalno« mrežo) Krivca se pri volitvi god. ta a ton, da v mestu in v trgu vsaki davkoplačevalec, ki plačuje davka vaaj 5 gld , aam naravnost izbira poslanca, a kmetje, ki tudi plačujejo vsak po 5 gld. .cesarskega« davka, izvolijo poprej takoimenovane .vol.lne može«, in loti tele grejo v mesto, da ondo oddajo tvoj glai za poslanca. Na 500 kmettkib ljudij pnde po jeden volilni mož. U lega se vidi, da 500 kmeukib prebivalcev po »bberalncj« cenitvi velja toliko, kakor družina jed-n'?a jedrnega mestjans ali tržana. Toda krietjanitvu in kn»tjan»ki pravičnosti sovražnemu hberaliznu že poje mrtvaški zvon. Ne bode trajalo več dt lgn, Ja bo tudi kmetov glas moral dobiti večjo vrednost. Hodi prišla voljeno Se to; 1'dje deželnega zbora sta tudi dva kne*u-škofs. (Maribor, Gradec,) in pa rektor ali voditelj visck li ki v (iradcu. Torej 03 go*podov sieje deželni zbor Msjartki.
Koroško Hud udarec zadel je koroške Slovence. Za šolskega nadzornika je mmisterslvo imenovalo Joži fa Palla, za ravnatelja na realki pa je prišel profesor Knarpitstb. Oba sta Nemca, Slovencem od sile sovražna. Kaj imajo pač oa*i bratje od takih narodnih nasprotnikov pričakovali? — Volil ve so se 3e precej obnesle. — V iredo 9. L m. se je odkril v Dvoru nad Vrbo nBgrobni •ptmenik prerano umrlemu slovenskemu rodoljubu Jo->i(u I,endovSeku. Prišlo je dokaj gostov iz Slovenijo, ki •o s tem počastili pokojnika. — Na otoku v Vrbskem jezeru so na veliko (iospojmeo Utje ukradli 20—25 gld. t ruticami vred. — Most v Lipici je dodelan. — Čast. g. P. J. Kv. Stare is Jezutove družbe je prebavljen iz Celovca na Dunaj. — Okrajni glavar celovški kaj urno prepoveduje slovenske shode in zs uko prepoved mu j« vse dobro. Zadnjič je shod prepovedal radi »kuge na parkljih«, potem kmalu zaradi .davice«, ko je v dolič-oem kraju imel tnal otrok zobe dobiO, pa to babnice dejale, da Ima davico! Kdor zna, pa zna!
Primorsko. Duhovn h vaj v goriški bogoslovni« c-d 24.-28. avguata ae je vdeležilo okoln 80 duhovnikov u goriške in trlalke ik> Rje. Med Detklami in Rodežem bedo popravljali ceeto. Delo te bo oddalo na dražbi v Tolminu 20 aeptembra za 12 5G3 gld 54 kr. — Mestno •tarešinatvo goriško je tklemlo premeatiti aloventko štiri-razred n i co na obod-j Gorice pod Turnom nekaj bolj v mcalo, v bivšo vojašnico ulice Vogel. Slovenci niso po vtem zadovoljni. — V Renčah se je vtopila 2'/, l«">a Kvgen.ja Pahor. — V Kronber^u, Križu, na Vogerskem 'n » Naklu se je pojavila praučja kuga, v tirgarju vra-nični prisad. — Kanonik in vodja knezonadsk- lijske ordinanjalne pisarne veleč, g šufan Uen« je imenovan »toln.m školastikom, dekan in župnik v Kormii.u, vsleč. I- Anton Černic pa stolnim kanonikom. - Zadnje dni meseca septembra delili bodo prevzvišeni gospod knezo-n*dskof goriški zakrament av. birme v devinskem deka-
n»tu v naslednjih vaaeb: V petek popoidne 25. sept. pnde prevzvišeni v Opatje Solo. V soboto dae 26. sept. bo potvečevanje oerkve; v nedeljo, 27. septembra birma ravno Um. Pod noč dne 27. ssptembra pride prevsviieni v Oevin, dne 28. septembre birms v Devlnu, 29. septembra v Zgoniku in 30. septembra v Nabreiini.
Cerkev in Šola.
Romanje v Lu r d.
• Domoljub« jo v zadnjih številkah avojim bralcem večkrat poročal, da se veliko romarjev napravlja na sedaj nsjznamenitejšo božjo pot v Lurd. — Ker ao gotovo naši bralci radovedni zvedeti, kaj so romarji doživeli na daljnem potovanju in v Lurdu samem, zato jim podajemo nastopno pismo, katero smo prejeli od prijatelja duhovnika:
Romarski vlak jc zapustil Dunsj ob 11. uri 50 m. v ponedeljek 31. avgusta. Vozili smo se do Inomosta celo noč do 3 ure 57 minut zjutraj. Tu je bil prvi za-juterk. Ob 6. uri 58 minut odpeljal nas je vlak skozi arlberski predor do Zllricba, kjer smo prenočevali v raznih hotelih.
V sredo zvečer smo prišli do Liona. Bali tmo ae, da na« tako nerodno sprejmejo, kakor pri avstrijskem romarskem vlaku leta 1886. Pa nai miniater za zunanje zadeve zavaroval nas je po avstrijakem poalaniku in francoskih redarjih pred vsakim napadom. Ker niso liberalni Lionci mogli jsvno zasmehovati kalolilkib romarjev, to te tembolj na tihem norčevali 2 njimi: »To niso Prusski, so pa drugi pti.« Tacih dovtipov so zmožni liberalci povtod.
Prenočili tmo večinoma pri šolskih bratih, drugi po hotelih. V četrtek imeli tmo aloreano aveto malo, pri kateri so pevci romarji kaj isborno peli Habertovo mašo. Ostali tmo v Lionu do petka sjutrsj. Odpeljali tmo te preko Nimes, Cette, Toulouse osli dan in noč do Lurds, kamor smo dospeli v soboto ob 6. uri sjutrsj. Rszkropili tmo se po rasnih sUnovanjih. Ob deveti uri zjutraj sli smo v sprevodu do jame, kjer nas je domsč duhovnik kongregacije brezmadežnega spo-fetja nemško pozdravil v imenu prednika.
Duhovni vodje romarjev, č. o. Luka Wolf, kapucinski gvsidijan na Dunaju, pozdravil je Marijo v imenu romarjev. Po sveti masi v jami smo si ogledali vse znamenitotti. Pomilovali tmo množico bolnikov, ki so, kakor nekdaj pred kopališčem Siloe, tako tukaj željno in zaupno čakali, da se za nje izprazni prostor v lur-škem kopališču. Občudovali smo zaupno in ginljivo molitev francoskih romarjev. Popoludne smo se udeležili sprevoda z Najsvetejšim, katerega so priredili belgijski romarji. Kar smo tukaj videli in slilali, se je godilo le takrat, ko je sam Božji Izveličar hodil v človelki podobi po judovski deželi in se godi zdaj le v Lurdu. Mnolca bolmkov, na posteljah, vozičkih, ob palicah,
podprti »d «om4mkov, otrooi v auro<'ju oaaUr, prtfa-ka«ato tt»jaaai<oi««a v praaveiem aakrameatu. Pred »sa-kun tolaskoaa se j« duboveik u»Uvil, bolnik p aaupno pofiadei ilvmotiMit Do«« Duhovnik* i« rsamaolica pa ao (Mtosili. kakor aekdaj: 'kruUu, atn Davidov, usmili ■e na«; tnaiua. 8ia *i««fa B>ga, usmili se nas; <3« ho-čel, me ozdravil« itd.
Klicali ao Uko zaupno, kakor bi hoteli Kristusa prisilit i, da jih mora ozdraviti. Tako vere lo nisem videl. Slovenci snut m veren narod, pa katoliški Francozi nas prekosijo.
Popoiudne je 2<)letna gospioa, ki dve leti ni prav ni£ videla, z Marijino pomočjo spregledala.
Najveliftaataejli prizor pa ja bil sinoči cb 8. uri procesija, kater« so ja udeležilo čet dessrt tisoč ljudij s pnlganimi svečami; cerkveno pročelje in drugi predmeti so bili razsvetljeni, ltulegaii so se glasovi lep« Marijine pesmi, katere konec je bil: »A ve, a ve, ave Marija«, in to s takim navdušenjem, da je moral ludi nepavec nebotč pomagati. Francoskega ljudstva ne za pusti Marija, katero kličejo: >0 Marija, Ti si mati domovine.«
Doe 5. t. m. popoiudne dibJi smo brzojavni pozdrav ia Uagusiov (revzviienega knezifikifa ljubljanskega. Vsi h avstrij-kib romarjev je 444, med teoii lt/J duhovnikov. Največ je N«a.cev, potem kakih IjO Cehov. Slovencev nas jc 17, tudi 3 Hrvati; celo ljubljansko ik> igo zastopata le d v« tonski.
Listek.
Atoški menih.
Sovf grlka {.ravljica.)
AagMj KoridaJai j« bil mlad, nadarjen alikar atenski. Poteva! ja a svqj<m uhljem, ki ga ja učil samo ali-kacak«ta rokodelstva, po daleh okrog, da ja slikal v novozidanifc eerkvak.
Stari aaojatar ja slikal vedno isto: tu Jazuaa, pri-jatafca otrok, lam Marijo i Jezusom v narečji, ali svetega Andreja a velikanskim keiiaa, ali pa svetega Patra s ključi do kolaa
Slikal ja pač, kakor j« znaL Kdo mu je pravil kedaj o kaki umetnosti; imel je avqjih sto vzorcev, iz katerih je prerisaval na mokro steno; s par potezami je zadostil prostamu ljudstvu popolnoma.
Drugačan j« pa bil njegov učenec. V Ang«lj«vih tilafc je pretakala vroča umetniška kri. Izrastei j« v tuši bogatega in olikanega oa/igrajskega (Irka. Tam ni spoznaval samo del velikih starih mojstrov, temveč tudi dela modernih Francozov, Italijanov in Spanjc«v. Slikati je hotel, kakor so bili slikali oni, toda mojster Aleksander ga je pomiril:
•Le potrpi in uči se prej sl>kati na stene! Tako so pričali vsi vel ki umetniki.*
.Pa oai ao slikali stvari ia tiskanja, ki sa okrog na« vrtč, delalo »n polj«, go*d in gaw, kakor ao v tu nj oi, n« pa kakor vi: višnjeva dreveaa in rud«C« nebo.«
• Le potrpi, «i« moj, tudi ti bod tako slikal, p* prej s« nauči rokodalstva.«
In Angeij Kondalej je potrpeJ, pa kjer j« stal ali hodil, povsod j« slikal na mal« listo a 6o| lOeoa ali kredo, kar mu je poaebao ugajalo: kmeta ia niralege severa s kratkim jopičem m kosmato kučmo, — deOka u Akropole, ki prodaja popotaikom ponarejen« starine, — psa na streli, — kako novo stavbo z delavai, — skrataa: vse, kar j« videl, je »ovekovečil«.
Dobri Aleksander je majal z glavo, toda branil mu ni, ker, čeravno ga ni razumel, vendar je vedel, da je • fant nekaj posebnega«.
Nekcč so klicali Aleksandra v gorovje Kto, da bi lam starudavno kapelo preslikal. Tudi Angeij je moral z njim, kajti bil je že toliko izurjen, da je inr gel slikati samostojne svetnike in angeij*. Napravil j b je celo boljše, kakor mojster, kar je 'a v svoji nesebičnosti sam priznal.
Mladega umetnika je moč krasne gorske pokrajine očarala, slikal je strme pečine, solnčni z.,hod in hudo nevihto, ki je divjala na K'i. Sprehajajoč »e po gozdu ugleda nekoč drvarja, ki je po dokončanem delu sedel s sinčkom v naročji na posekani oreh, da bi povlil malo južino. Učil je otroka, kako naj »bogka naredi«: sveti Jožef z Jezutčkom, si je mislil Angeij in hitro narisal lepi przor s svinčnikom ria pnpir. Ta slika je njegovemu mojstru lako ugajala, da ga je prosil, naj jo naslika v kapeli za veliki oltar. 7. nauduicnjcm gre mladi Angeij na de!o.
Kakor so je nau&l od svojega mojstra, Uko je tudi aam v hitrih pote-ah staro podobo prolekel in začel z novo. V svoje delo je hil tako zatopljen, da ni niti opazil tujca, ki je prišel med lem v cerkev; bil je puščavnik, ki ja prebival v tem gorovju.
•	Dobco slikat, sin moj,« ga nagovori, »pa dovršil ša ne bodal kmalu. Saj s lami barvami n« moral delati. Umetnost tvoja ji preokeraa in tvoja aredatva preslaba.«
tlUvno Usta sredstva ao, s katerimi delajo vei va-liki mojstri sedanjega čaaa,« odvrne mladi umetnik.
»Dobro, pa veliki mojstri starega čaaa ao delali s drugimi sredstvi. Toda njih skrivnosti ne isvč jabfte sa«d svetom Kajti lastniki sUre umetnosti varujejo svoj zaklad skrbno.
•	Kdo pa j« lastnik ?« vpraša Koridaiej hlastno.
•	Men hi na aveti gori Aloški. Tam sem vid«) podobe, ko sem tja romal, in sicer podob«, ki jih ne ustvari noben slikar na svetu. Tam hranijo skrivuost Apelovo, Protogenovo, Pavzijavo in Zevksovo. Toda noben smrtnik je ne prenese čez strmo, gozdnato mejo Istemsko. kajti menih jo poveri lo menihu. C«lo podob no smo vakdo videti, in menihi atoski, o, ti imajo podobe. PuMavnik Paihazij hrani sliko Aleksandra Velikega, delo mojstra Ajela, ki se j« jedino še i hranilo
do našCgn fMl Poloni menih, gin moj, p0(uj na Afos in ustvaril boš nesmrtna dela «	'
Puščava,k se obrne in odide. Angplj p« stoji pred oltarjem kskor * sanjah Vzbudila Ne mu je silna želja _ po nenrorljivosti. PuščaVnikom AtoSkun hoče skrivnost izt gati, a ne, da bi se skrival zato po gozdnih sa-ootah in jamah, ne, temveč hotel bi ponciti svojo slavo med ve« svet
Itfžal se je avgust in r. njim praznik »panigir.. Na Atos! na A'os! Neko megleno noč uide svojemu
mojitru, da zadosti svojim željam.
• •
e
S tisoči pohotnih romarjev preh di silne višine in pride v samotno meni»ko republiko na Atosu, katera ob«eza več kot dvajset samostanov. Potrka na vrata opatova in prosi blagoslova, častitljivi prtlat ne čudi lepemu, strastnemu riladeniču, ki je ležal pred njego vimi nogami In s gorečimi besedami opisaval svoje grehe, io ki hoče rajši umreti, kakor se povrniti sopet med avet. IViJathte je poVimai In trtofil mtoffcitiča očetu »■ojsfru noviheeta.
Bpolnoval je veirtoo svoje dolfnosti in krotil mfsli m telje, — da bile kmalu izvedel skrivnost in zopet — odšel it tega kraja Mesto da bi o dovoljenih urah počival, je slikal neprestano podobe svetnikov, katere mo j« domišljija narekovala Podoba : »hudič sku*a C»o-•poda v pušfavi« je ugajala njegovemu očitelju tako ttto, da jo pokate opatu
*Jeden prvih nalih umetnikov postane,« meni samostanski knez. »Je li mre!?«
•Če ne zasluti ta blagoslova, ga ne more prejeti oibče.*
»Dobro, naj torej stori obljubo, potem ga pošljite k patrljarh i, da sporna skrivnosti barvarske umetnosti.«
Ko izvč popoTndne Aogelj opatovo naročilo, bi kmalu na vea glas ravriska' od veselja, toda zdržal se j« Pred ufctelja poklekne in j<vka:
»O, moj oče, nevreden sem velike milosti, ki mi jo hočeta skazati, pošljite me rajli v hribe, da bodem »tkal drva za svetnike afoške«
•Ne, moj sin, tvoji višji so te spoznali vrednega in flospod ti je milostljiv; poplača tvojo skromnost in '« vsprejme v občestvo bratov Postani luč aioška!«
In Angelj je prišel, potem ko je storil obljubo, k Miraziju, ki je stanoval vrh visokega hriba. Bd je naj »namenitejši umetnik atoški in soznanjen z umetnostjo «'arodavn>h umetnikov.
Za njegovo cerkvico »Marijinega spočetja« mu je Podaril opat stranski oltar is samostanske cerkve, na ^isr zadnji strani je našel, izbrisavši prah, veliko sliko, »likano na neresno? les. Da so stari helenski mojstri »I kah na mecesnate deske, mu je bilo znano, zato vzame *lo previdno v roke, io glej, - ods'rsnivši nakopičeni vidi pred rtboj s svetlimi barvami slikanega Althandra Velikega z bliskom t roci. ^oj mojstra Apela. Pkrhazij špomči opatu veliko najdbo, 10 '« mu vali, naj jo akrbno spravi ter le."shranim bra-Pokate, kajti, naj bi ae »vedelo, da ima Atos sta-
rinsko sliko, in s:cer jedino, bi prihrumeli sebični ljudje nad meniško republiko ...
Pri tem mojstru torej se je učil Koridalej skriv-nca'i o barveni umctnoiti; toda Se lo čez leto dni, ko «0 ga druge aloške slike naudušile, mu pokaže Parhazij podobo Ajielovo.
Angelj zamiži kakor oslepel, zdi se mu, da vidi v teh barvah, da se lomijo žarki žive svetlobe, kakor bčg stoji pred njim junak. In te bliščeče barve eo ohranile skozi dve tisoč let tisto svetost in moč, kakor bi bile slikane včeraj.
»Posncmi sliko!« veli Parhazij. »Ti si jedini, ki more to storiti!«
Razpel mu je platno, zglajeno in s pravim zlatom prevlečeno. Potem prične Angelj po mojstrovem navodilu s temnimi barvami preslikati. S čudovito natančnostjo je slikal mladi umetnik, in ko je dovršil, ni mogel najti nikdo kakega razločka med obema alikama.
•Sedaj te oproščam,« reče Parhazij in acž« učencu svojemu v roke. »Prebival bodeš odslej v lastni atanioi in posnetek Apelov bodi tvoja lastnina. Hrani skrivnost in bodi zvest svoji obljubi 1«
Potem se loči od mojstra učenec, ki je postal sam mojster. V tihi dolini se je Ange|j ustanovil, ln mislil ni na nič druzega, kakor — na beg. Storiti bi mogel to le po noči, ker čez dan je bil vedno kak menih pri njem, ki je hotel videti ponarejenega Apela; videli ga v izvirniku jim je bilo prepovedano.
Naposled je bilo pripravljeno vaa ra beg. Barva pospravljene, smola in rasna o|ja v trdnih ceveb, podoba Apelova skrbno zavita, — ia slednjič ae je'pri-bhžala usodna noč. Bila je Svetla in prijazna. Angelj ae odpravi na pot in potuje neprestano, vedno dalje in dalje, čez doline in gore, čez gore in doline. Noč izginja in dan prihtja počasi oa zemljo. Skrije se v goščavo In zaspi. Sanja o slati svobodi in aesaartni slavi.
Zopet lete tiha noč čez iemljo. Ubežnik ostavi svoje skrivališče in potuje dalje. Kar sa privlečejo Črni obiski nad njim in zatemnč svitle zvezde; ailen piš maje visoka drevesa in posamne blede strele švigajo okrog njega po zraku. Toda Angelj biti vedno dalje, ne sme počili.
Votel grom bobni, da se stresa zemlja, bliski švigajo na vse strani. Peklenski ples se prične, Angelj pa hili dalje . . . M«homa udari široka, svetla iskra predenj, oslepi ga, da vidi pred seboj višnjeva in rodeča plamena, — štrela udari drugič, — samotni potnik zgabi zavest in se zgrudi ...
Ko se tbudi, vlada okrog njega čraa aoč. S težavo tipa dalje pred seboj, toda zadeva ae v drevesa, spotika od skale in trnje.
Ne preostaja mu druzega, kakor da pečaka jutra. Dolgo, dolgo sedi, a dan le še ne napoči, — vedno ista tema. Strahovita slutnja-se ga poloti. Od daleč čuje gla-»ove. Sliši klicati avoje ime. Vzdignejo ga in odvedejo v samostan . .. slepci, katerega je bliak oslepil...
Narodno gospodarstvo.
Premora ti je k6nj v Lescah 1 septembra Obdarovani ao bili: Za kobile z žrebeti: I darilo 35 gld. Janez Mihelčič iz Noč; II 20 gld Janez C -lelj iz Zgo*; III. 15 gld. Fr. Ko«el iz Smokuča ; IV. 15 gld. Josip Dolnr is Vrbe; V. 15 gld. Janez Sari iz Kupljenika. Svetinje ata dobila: Srn Kotič iz Rbnega in Lovrenc Vovk iz Črnivca. Za breje kobile: I. darilo 25 gld. Jos. Kolmsn iz ZapuS; II darilo 20 gld. Al. II zman z Oioks; III. 15 gld. Lovrenc Vojvoda z Bistrice. Svetinje sta dobils: Val. Gnlmsjer iz Poljč in Anion Grilc iz lira*. Za jedno- in dveletne žrebice sta bila obdarovana: 1. darilo 10 gld. Fr. R>zmsn iz Gorič; II 10 gld. Ant. Merlol iz lira«. Svetinje so dobili: Al. Zerovc z Hrega, Al. Zupsn ii Poslovč in Jan. žilh iz CeAnj.ce. — V Kranju dnč 2. t. mes. Za kobile z ž.ebeti so dobili: Janez Klerkun is BaSljs 35 g!d., Janez Vehovec s Vo-klegs 20 gld, Franc Dovžsn iz Golniks 15 gld , A'e! Bcrgant iz St. Jurja 15 gld., J_,že Primožič iz 9v. Križa 15 gld.; Andrej H »čevar iz Sapa in Jernej Polsjnar is Kokre srebrni svsl*oji. Za mlsde kobile: frbsn Veber is Zalegaloga 25 gld., Janez Poličar iz Besnice 20 gld., Simon Jereb rs Spod. Berniks 15 gld; J že Kacin is Cetnjevks in Franc Mubi is Spod. II»le srebrni svetinji. Za trebeta: Prane Ale« is Fodrečja 10 gld., Miha Barle te Srednje vasi 10 gld.; Janez Sink iz Ovsiftčs, Franc Čibslek iz Kota in Frsnc Jenko iz Podrečja srebrne svetinje. — V Ksmniku A. septembra. Ohdarovsni so bili: Za kobile s žrebeti: 1 darilo 35 gld. Matija Mubič is Trstas, II 20 gld. Janko Krsnik iz Podpek III 15 gld. Janez Čebul is Potoka, IV. 15 gld. Karol Fortin is Stoba. Svetinje so dobili: Jakob J orala iz Polja, Mat. bpar iz I^hovč. Z« mlade kobile: I darilo 25 gld. Janez Golob Podgorje, 11. 20 gld. Jakob Skok Pristava, III darilo 15 gld. Anton Ortak, Ft-pnje. Za žrebela: I darilo 10 gld Franc fckofic, II. darilo 10 gld Miha Zmrzlikar is Kosez. — V Ribnici dnč 5. t m. Darila so dobili, in sicer ss kobile s žiebeti: B. Kovsčič iz Sodražice 85 gld., P. Jaklič iz Kočevja 20 gld, Josip Koentg iz Oberna in I. I*viek iz Bukovice po 15 gld., J Rus is Ribnice in I Zobec iz Prigonce srebrni svetinji; zs mlsde kobile: Joaip Čeiarek iz Nemške vasi 25 gld., Jakob Če.Aarek 20 gld. Andrej Zamida iz Starega I»ga 15 gld., I. M bi* is Koil rrjev in J^s. Č-.Aarek is Nemške vaai srebrni svetinji; zs žrebels: J Mibič iz Kotleijev 10 gld., Jakob Zobec iz Prigorice 10 gld., I Bregar iz Ribnice in I Hutter is Sela srebrni sveunji,
Hlodoma peta se dft tudi pridelovati samo z umetnim gnojem Gnojiti se ji mora s čilskim solilrom in superfosfatom. TAko gnojenje je Se zsradi tega dobro, ker plevel ne raste. Umetno gnojenje je tudi ceneje v krajih, kjer nimajo dosti tivine.
Jesensko gnojenje sadnim drevesom. V av guatn in septembru se delsjo sadni brsti za drugo leto. Da ae jib reč naredi in da so lepi, je dobro, če se v tem času drevesom gnoji, najbolje, če se priliva s vodo,
v kateri se je raztopilo na 100 litrov 1 kilogram super fjtf.U in pol kil grama kalijevega sulfata.
Xaktt/Mjvanje konj sa c. in kr. vojno bo 2v septembra v š'. Jerneju Ker se je konjerejski odsek kranjske kmetijske družbe priložil pri vojnem mininter-stvu, da se prestrogo postopa pri kupovanju, salo utegne
bili letos bolje.
Vanje se čisti jdesnobe, ako se namaže z zred-čtno karbolno kislino. Kurbolna kislina uniči vse tiste gljiuce, ki pouzročajo plesnobo.
Pranje bele jlanele Dela tUnela kaj rada po pranju postane rumena. Č-' se pa vzame za pranje dež nioo, v kateri se je raztopilo na 100 litrov vode 3 kilo marseljskega mila io poldrugi liter salmijakovca, ostane lhnela vedno bela.
l /torne vole, ki nočejo listati, takoj spravimo tKt noge, ako jim hitro v obe nosnici denemo prsti. Nenavadni občutek v noau vola tako preatraAi, da kibajoč skoči kviAku.
Vinarska razstava v Xovrm Mestu. Novomeška kmetijska podružnica bode o priliki izrednega zborovanja c. kr. kmetijske družbe kranjake prired la mslo vinarsko razstavo od 15. do 20. oktobra. Namen razstave je, pokazali vinogradnikom različno orodje io druge priprave, ki ao polrebne sa obnovitev vinogradov. Predmeti bodo razstavljeni v treh oddelkih. I. Razstava orodja za rigolanje in zasaditev vinogradov ter trtme, za cepljcnje in žveplenje trt, trtnih škropilnic; II. Raz-alava modre galice, žvepla, umetnih gnojil itd. ; III razstava uzornih načrtov sa amerilks trtnice, priprav a preiskovanje zemlje gl«dč spna itd.
Vinogradnikom na Štajarskem prodsjs d« želni odbor smerikanske (rte, in sicer: 1000 komsdov trsov za cepljenje po tri gld., vkoreninjenih po 10 gld., oplemenjenih ali cepljenih pa po HO gld. Kupci naj se do konca oktobra letos oglasijo vsak pri svojem županu
Trina cena v Mariboru Pšenica 5 gld. 5»'do 90 kr, rž 4 gld do 4 gld. 40 kr., ječmen 3 gld. N> <r do 4 gld. 20 kr., oves 2 gld. 80 kr. do 3 gld. 10 kr, koruza 4 gld. 5 do 35 kr., proso 4 gld. 40 do 80 kr . bajdma 4 gld. 40 do 80 kr, vse po hektolitru; kilo riže 12 do 28 kr., graha 24 do 26 kr., leče 18 do32kr., fižola 9 do 10 kr., kromp rja 3 do 4 kr., čebula ali luka 6 do 8 kr., čeaneka 24 do 26 kr., putra 1 g'd do 1 gld. 50 kr., masla 95 kr. do 1 gld., svinjske matf« 64 do 68 kr., slanine ali Apeba; zaseko GO do 64 kr., sveže 56 do 58 kr., povojene 60 do 65 kr., sljiv 24 do 28 kr., kumina 44 do 50 kr., Irena 18 do 20 kr„ ki« lega zelja 12 kr., kisle repe 12 kr., jabolk 10 do 12 kr., grusek 10 do 14 kr., 100 glav zelja 3 gld. do 3 gld 50 kr.; liter mleka svežega 10 kr., posnetega b kr., smelane ali vrhoja sladkega 20 do 28 kr., kialega 2* do 32 kr.; jajce 3 kr., puran 1 gld. 40 do 80 kr., g<1lk»
1	gld. 20 do 50 kr., raca 65 do 70 kr.; 100 kilo sena
2	gld. do 2 gld. 20 kr., slame lepe 2 gld. do 2 gld 20 kr., za krmo 1 gld. 80 do 90 kr., sa steljo 1
50 do 60 kr.
Kaznc novice.
Volilnim molem na dopolnilno driavno-iborako volitev v ljubljanskem, vrhniškem, litijskem, velikolaškem in ribniikem okrajn! Dni 29 septembra t 1. na av. Mihela dan voliti imate drtavnega poalanoa nameatu prezgodaj umrlega kanonika Klana. Oarednji volilni odbor katolilko narodne stranke Vam kot kandidata priporoča goapoda
dr. /rana Si t št vršiča,
o katerem je prepričan, da bo isvratno zastopal koristi kmetskih volilcev na Dunaju Zato volite vai aoglaano dr Ivana Šulteršiča! — Ne dajte ae motiti po ljudeh, ki hočejo delati sdraibo v škodo dobri atvari in naii atranki
Odkrit|r upominukt plo-čr nmtiMgn .Irranovr) s* je t ponedeljek vršilo prav si v.--nr» » Javorjah nad Poljanami. V,|iko sr. ma'u j- < pravil kamnik g -p hau Sušni k, ki j- tadi blagoslovil novo p sopare, pri rojstni h M pa, v katero se i<> vtidala »pooiinsia plot/s je slavnostni go-tornik g"»p A KiIid nagnal zbran-mn l|ud»tvo, viUsti Ja«orskim rojakom t vljen * m delovanje pikojo^gs J-rana, katerega smemo po prav n priilevati na u«luine iin miiem oiteira naroda. Plotfa, katera e prav lično napravil gosp. Alo iij Vodnik. n->» nastopni napis : V tej hiii je bil ro|en p >no» l»re J»vi«r*ke. kaoomk Luka Jeran, steber Slovenstva, oče di|tliva "°r »Invmsteira duho-ven-tva dnelH oktobra 181K. umrl v Ljubljani 55. aprila ]S96 — Postavili f-siilci 14 o»pt. 1896. — Slovesnosti se j« ud» l-tila vs% Javorska fara ter mnogo častlleev pokojnikovih od blun m daleš. - 7.»bvalo amo dolžni ure^i viIw.ii don i^mu gosp tupoiku Fr. Kregarju, ki se je telo potrudil, da se je slovesnost mršila Uko dostojno.
(Shod v Starem Trgu pri Leio.) V nedeljo dne 30 avgusta sklicalo je ljubljansko slovensko katoliško delavsko društvo v prostorih Akrbceve gostilne javen društven ahod. Poslušalcev je bilo navzočih skoro nad tisoč, večinoma mož Hosp. Z.ller kot predsednik otvor. shod točno ob 3 uri in podeli besedo č. g Peharju, k. pozdravi navzoče zastopn.ke katoliške*, delavskega društva in poslušalce m navaja, kako potrebno je, da se organizujejo v boju, ki se vrši sedaj med reveži in kapitalom. Na to »pregovor, gospod Z.ller m omenja, da imajo poalušalc, pač prvič pred seboj krščanske so-cijaliate, one. ki imajo na svojem programu prvo to. ao . vero! Vera mora imel. povsod v javno... svoje '^o k. ji prisiaje, tako n. pr. v šoli. Pa dandanes šo e niso take, kakor j,h m, zahtevamo, ki jih v^jemo-Jc, dokazujejo osrednje m posebno v.Sje šole, na ..novi skrbnih s,ar,lev, v mladost, krščansko v*g<W »gubč mnogokrat svojo vero in ae norčujejo,	,
kar jim je bilo v otročjih letih najsvetejše^ ^ uravnavati razmerje med gospodarjem in a lifio, zastopi, občinski, deželni in državni, .o mnogokr
krivi žalostnih in nezdravih razmer sedanjega časa. Zato morajo volilei si vselej zastopnike izbirali, ki imajo srce za ljudstvo in so sami verni in narodni. Zahtevati morajo od svojega poslanca, da deluje po krščansko-soci-jalnem programu za blagor svojih poslušalcev. — Na-udušeno pritrjevanje je sledilo tem besedam. -— Na to nastopi (burno pozdravljen z živioklici) gospod poslanec F. Modic in poroča o svojem dežuloozborakem delovanju, zatrjevaje, da bode vedno neustrašeno zastopal koristi svojih volilcev, po načelih katoliške narodne stranke, kakor mu vest veleva. Poživlja volilce, naj mu le vselej povedo svoje zahteve, in se bode vestno ravnal po njih. — Gospod Jakopič nadaljuje razpravo o soci-jalni organizaciji. Med drugim omenja, da so socijalni demokrati zlasti v tem nasprotni, ker s svojimi brezbožnimi spisi in sramotenjem cerkve spodkopavajo vero. Oni pa ludi v narodnogospodarskem oziru ne morejo osrečiti ljudstva, ker imajo za vodnike svoje jude, ki imajo ves kapital skoraj v svoji roki. Judje od nekdaj za delo niso marali, pač pa so bili navadno oderuhi in tudi izdajalci domovine. Nižji stanovi se morajo združevati in si sami pomagati. Obrtniki in kmetje naj si ustanovljajo svoje zadruge. — Gospod Gostmčar v na-udušenem in izbornem govoru dokazuje iz zgodovine početek liberalizma in pogubne in brezverske njegove nauke. Katoliško delavsko druttvo je izdalo načrt — program, po katerem bi bilo mogoče, ako se povsod izvaja, dospeli do zboljšanja stanja delavskega in kmečkega stanu. Kmetje naj bi si ustanavljali društva, v katerih bi se shajali, podučevali in vspodbujaii k skupnemu delovanju. Kmečke zadruge naj bi nakupovale pridelke in prodajale skupaj, zalagale ludi vojni erar. Kmet mora prodati, ako boče plačevati, a sedaj kapitalist nameslu pridelovalca samega določa ceno pridelkom. Velik pomoček k zboljšanju teb žalostnih razmer so tudi HaifTeisenove posojilnice. Delavec je toliko zapuščen in izrabljevan od kapitala, da niti svojih otrok vzgojevati ali pa celo sam sebe nasititi ne more. Bog je pač Adamu rekel: • V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.* A sedaj mora v potu svojega obraza stradati. Socijalni demokratje oznanjujejo jednakost. a njih vodniki so v živem nasprotju s temi nauki. Voditelj avstrijskih socijalnih demokratov, dr. Adler, žid, vleče mastne plače od svojega vodstva. Služabniki se mu morsjo pa globoko klanjati. Opisuje izrabljevanje delavcev po Strajkib. katere večkrat uprizarjajo zato, da si kapitalisti izpraznijo prenapolnjena skladišča, mej tem pa delavcev plačevati ni treba. — Ob »/47. uri zaključi predsednik zborovanje s trikratnim »živio« - klicem na svetega Očeta Leona XIII. in presvetlega cesarja. — Poslušalci ao govornikom pazljivo sledili in naudušeno pritrjevali. Vztrajali so skoro štiri ure, akoravno je deževalo Prišli so na shod ludi možje iz Blok, Grahovega, Cirkniee, Babinega Polja. Vladal je najlepši red, katerega je hotel motiti samo socijalni demokrat Maks Pre-zelj trgovec iz Loža, s svojim kričanjem. Videti je bilo tudi nekaj Narodovcev, ki so skušali nemir uprizoriti, pa se jim ni posrečilo. Nasprotniki so kaj lepo svojo
izobraženost pokazali n tem, da ao na hišo nabili papir t grdilnim napisom V ponedeljek po noči pa ao strgali vence, namazali hišo. zastave in napis pri vhodu. To je olika naših atarotrških Narodovcev in aocijalnih demokratov — naftih nasprotnikov.
(Poslanec Pfeifer med avejimi volilci.l Te dni obiskal je svoje volilce državni poslanec goapod Viljetn Pfeifer. Bil je v Semiču, na Vinici, v Dragatušu in v Metliki. Priilo je mnogo volilcev; pazno so poslušali svojega vrlega poslanca/ki v resnici vestno zastopa koristi kmetijstva. G. poslanec Pfeifer ae pri vaaki priliki potrguje ia kmeta in skufta mu pridobiti pomoč in po-lajftavo. Belokranjski volilci so z gosp. Pfeiferjem povse zadovoljni, izrekli so mu svoje zaupanje. in pri prihodnjih volitvah ga bodo kakor doslej jednoglasno volili za svojega poslanca. — Volilni shod, katerega je sklical naš vrli gospod poslanec Viliem Pfeifer v Šent Jerneji dne 8. septembra, se je zvršil sijajno. Več ko 300 volilcev se je zbralo ob 3. uri popoludne na vrtu g. Tavčarja. Skoro dve uri so pazno poslušali njegova pojasnila gledč nove davčne postave, o osebnem davku, o pregledu zemljiškega katastra, o peti volilni kuriji, o prisilni legalizaciji, o poludnevnem poduku. Vsi ao odločno zahtevali poludnevni poduk na ljudski šoti v vseh razredih. G poslanec se je prijazno z vsemi pogovarjal; zapisaval ai je želje in proftnje poškodovanih po toči in po po-vodnji. Bekel je: »Obetal vam ne bom ničesar; kar je v mojih močeh, bom storil.« Volilci so mu izrekli svoje zaupanje z burnim trikratnim živijo in na svidenje prihodnje leto pri volitvi v državni zbor.
(Iz Loža) Zadnji čas smo se jeli precej gibati. Ljudstvo vidi na lastne oči veselice in shode različne »barve« in v£ ludi po lastni skušnji sodni, kdo je njegov pravi prijatelj. Dn6 23. avgusta se je praznovala petin-dvajsetletnica obstoja »Čitalnice« oz. »Nftrodne čitalnice«, kakor se je bralo na krasnih vabilih Ljudstvo se za njo niti zmenilo m, vMlo se je popolnoma mirno in mrzlo, saj se je tudi ni moglo vdeležili, ker ae ni šlo za to, da bi se kdo podučil, ampak za to, kdo bode dlje v noč in z večjo mero tekočine proslavljal društvo, ki že celih 25 let »deluje« v na«i dolini. Na vsporedu se je pogrevalo poročilo o delovanju »Čitalnice«, ki bi bilo zanimivo, kajti glavni podatki bi se bili nsjbrže nana<ali le na vsakoletne pustne veselice in zabave. Značilno je tudi to. da se niti »0 lalnica« kot taka niti kako drugo došlo druMvo niso korporativno udeležili presv. daritve. Veselica je bila pravi nekodigatreba, ker slavi naj se le to, kar je slavljenja vredno. — 30. avgusta, t. j. teden po »Či-talničnej veselici«, je imelo pri nas shod ijublj. katoliško delavsko drufttvo. Povabljeni so bili tudi nasprotniki, a samo jeden si je upal s prav originalnim dokazom ugovarjati. Kako sijaino se je shod obnesel, poročate gotovo na drugem mestu. Bodi le toliko rečeno, da je delavno katol. delav. drufttvoTlahko ponosno na tako impozanten ahod v ložki dolini, katero ao imeli nasprotniki kot trdno taborišče zaznamovano v svojih katalogih. Pobalinska sredstva, s katerimi se je skušalo dati duftka liberalni jezi, mora obsojati vsak pošten nasprotnik. — Vsled mam-
ljivih cekinov katere so nekateri iz Amerike prinesli, i0 tudi vsled slabe letme ao hoče podati okrog «to ljudij v Rrazilljo. Nobeno opomin ie vanje ne pomaga. Na jesen bo pravo ljudsko preseljevanje, ker jih gre poleg Ame-rikaocev tudi mnogo atotin v »ume na Ograko in Ruako.
_ K sklepu ae nekaj prijetnejšega. Na Mali Šmaren
popoldne ob treh ao blagoslovili preč. g. župnik Anton Ponikvar krasen nov kip Matere Božje, katerega je daroval nek posestnik iz I »trn. Med streljanjem in zvo-nenjem, med molitvijo in peljem litanij je nealo ftest deklet blagoslovljeni kip iz cerkve sv. Petra v kapelico na »grič«, ki leži ob bližnjici med Ložem in Podležem. Sprevod je bil v resnici krasen, ljudstvo je privrelo iz cele doline. Preč. g. župnik so končali slovesnost z lepim nagovorom, kateri je marsikomu privabil solzo iz očij. Dekleta so pa še dalje vstrajale in a petjem častil« nebeško Kraljico. Srečno ljudstvo, katero rado slavi Marijo!
(Dahovaik it Istre.) V kapelici tržaškega pomorskega zdrav iftča je doslej daroval sv. inašo ob nedeljah in praznikih veleč. g. župnik llrovatin od Sv. Jakoba. Zadnji čas pa je imel veleč g. župnik mnogo drug>h opravil, da ni mogel darovati sv. mafte, niti mogel dobiti drugega duhovnika Zato se obrne do presvetl. ftkofa msgnr Šterka s proftnjo, naj bi blagovoljno preskrbeli kojegaduhovnika Presvetli ftkof so baje odgovorili: »Nikar ne skrbite, poftljem duhovnika, ki je te dni doftel iz Ntre v Trst.« In minulo neOeljo je res daroval sv. iua<o »duhovnik, ki je te dni došel iz Istre v Trat«, in ta du bovnik je bil presvetli škof sam.
|l'nor in samomor.) Proiestantovski posestnik »Schiitzenbofa« v Kosporu pri Mariboru, Anton Scbrei-ber, je v nedeljo zjutraj z revolverjem uatrelil v glavo avojo devetletno hčerko, ki je potem drugi dan umrla, aebe pa v senc«, da je bil takoj mrtev.
(Kaj je .bilijon*?) Jeden milijon milijonov imenujemo bilijon. Kako urno to beaedo izgovorimo ali tapiftemo, toda nihče bi v svojem življenju ne mogel ftteti do bilijona. Le pomislimo. Človek v jedni minuti nuftieje do ItiO ah 170, pa recimo, da ima kdo toliko gibčen jezik, da bi v minuti fttel do 2t)0 Naštel bi toraj v jedni uri 12(XJ0, v jednem dnevu 288«MJOitd. Recimo, da bi bil prvi človek Adam začel šteti in lii vedno naprej in naprej štel do danes, — a do bilijona bi danes ne bil »« nafttel, kajti za to je treba »512 let, 34 dnij, 5 ur in 44) minut.
(llovek.) Zdrav človek telita po letu nekako 2 kilograma manj kot po zimi. Zvečer smo nekako 2 cm manjši kot zjutraj. Nafte srce vdari v jedni uri nekako 4;*)0arai ter kri a toliko urnoatjo goni po žilah, da vsa kri v človeftkem telesu vsako minuto nekako 18 krat pride skoz srce.
(Deželnemu sodišču ao v tor^k izročili tukajšnjega čevljarja Janeza ( srmsns, ker je na sumu da je umoril svojo ženo. V nedeljo popoldne je šel namreč ž njo v Stefanjo vas ter se zvečer brez nje vrnil domov. Triletni unuk, ki ju je spremljal, pa trdi, da sta se stari oče m mati mej potjo na moatu prepirala, da je stari oče mater udaril po glavi in jo vrgel v vodo. Pri Čarmanu ao
na
na*li n«d >0 (fld denarja. Preiskava dokaže, kaj je teta remice.
(Draga pravda) V Kaliforniji je pred 25 Isti umrl Hki (lovek, ki j« zapustil 20 000 dolarjev premolenjs ger s« je eglaailo »sč ilabtmkov, pričela »e je dolga pravda. ki ae je leto« končala. Vai ,iro*ki te dolge pravde ao tueali 19.999 dolarjev in «0 centov, tako ds j« dedičem ostalo le 40 centov. L«p muk za pratdarje!
(Sodniki v pretepi) Pri okrožnem sodišču v srb-»kem mestu v Valjevem sodniki niso bili jedini, kako bi rsz»'dili. Zato ao se sprli in »pričo zagovornika in poslušalcev pošteno »tepli. To se gotovo maluk-d.) igodi.
((ud na navada) Na Koreji v A siji je navada da se nobena deale ne sms omotiti, dokler ie krali neoieujen sli »dovee. Kralj si namreč labko ubere, katero hoče, tudi nizkega stanu. — Kedanii kralj je vdovec, ker je bila kraljica dne 8. oktobra lanskega leta umori»na in i* le let-s » avgneto pokopana. Nekatere nevest« io ženini oesds le komaj čakajo, da ae krali bur<> oieai.
Xe*rr'a i V Novakih pri OrKnem je padel te dni sedemnajeiletni mladenič Jurij Peternel z jesena in se n«čno pobil. Obsekaval je vejnika; pri tem se mu je odlomil suh sireinelj pod nogo in tako je zdrknil z viso-oega drevesa v blilnjo grapo. Čuda, da se ni pobil do smrti. ("pati je, dA osdravi.
(Vročina v Ne w-Vsrka) »Domoljub« je »e poročal o »iraftni vročini v Nevv-Vorku v pivi polovici meseca avgusta. — Nikdar Ser v mestu ni toliko ljudij v jednera tednu umrlo, kot v tem tednu. — Odraslih oseb je umrlo IHIO, od leh B51 vsled vročine, ludi 1560 konj je poginilo.
(Otrok brez očij.) V F.lberfeldu se je pretekle dni rodila dekln-a. ki ima sicer očesne votline, očij samih pa ne — Zdravnik je izjavil, da laeega slučaja zdravniška veda do sedaj Ae ne pozna.
I Drag svet * V Derolinu se je pred kratkim prodalo 15*3m obsegajoče stavbiSče za J62HOO gld., □ »» za 32«) gld.
<04 Sv. tlregorjai se .iam poroča: Cesta iz So-dražica čez (Joro na I.-«ki Potok bo Se letos dodelana, ako bo lepo vreme. Ta cesta, to je na«a sodba, ne bo donaAala velikim tro»kom primernih koristij. Pn cestah sploh bi se moglo mnogo pnttediti. Pa v sedanji dobi se *iri ludi ta bolezen, da hoče vsakdo imeti cesto pred svojo hišo. Sicer pa so mnoge poprave in preložitve cest nujno potrebne, kajti nekdaj »o gradili cesie. koder »o jim koze pokazale pot — V na*em kraju vročinska bolezen Ae sedaj ni prenehala. Pri otrocih se oglasa •udi davica.
Tržne cene v Ljubljani.
12. septembra.
Plenica m. st.
Rst,	.
Je<meo,	»
Oves,	.
Ajda,	»
1'roso.	»
Koruza,	» Krompir, Lata Grali,
Fižol,	»
Maslo	kgr.
Mait,	. špeb. »vel »
hkU.
jl.Tkf
6 40j K 50 6 70
8	40 6 -6 sq
2 4C
9	-9 8
90
76 7S
SL
Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, > Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . I Goveje meso kgr. Teleije > » . I Svinjsko » » Koitrunovo» • .
Pilaoec.....
Golob.....
Seno, 100 kgr.. . Slama. » » . . Drva trda. 4 kub. mtr. » mehka . • •
Sr?
76 80 3 10j 64. 68 70 86 4«
-J 18 2 20 1 70 6 50 4 80
^musumj^
fe kot	G
primes k bobovi kavi edino zdrava
k a v i n a pijača.
Dobi ae poveod, pol kile aa U kr StitIIo! Zaradi »Ihntelk po-
Danjanib iad.lkoe je treba paalU sa leetrae M vej« a laiitai
Kathreiner
al
C»oestlli»U*-nr i dobrimi spričevali teli dobiti
gostilno
oa vei let ▼ najem.
Kdo? pov4 upravniitTo tega
lista.	90 2—2
Učenca
aa kleparski obrt sprejme Mnkso PiiMotzkv,
klepar, Mokronog, za stavb, nitka in galanterijska dela.
Pogoji pisraeoo. 1 92
Vse stroje za poljedelstvo.
Vnovič tniiane cene t
Prihodnja številka .DOMOLJUBA" Izide dne
I. oktobra 1896 zvečer.
LotorU«l<» t*r««>!<«*■ DsaaJ, 6. septembra: 40 74 , 70. 31, Oradee, 5. septembra: 30, 33. 4J fi Llae, 12. aeptembra: U. <58. »• 88 Trat, 12. septembra: 83
65
66 3
41
IG. HELLER na Dunaju
29 7 11/2 Praterttrasse 49 soe 20-u Zastopniki se iščejo!
Pred poaarejaajem se Je treba poaebae varovati!
Nj. svetost papež Leo XIII.
sporočili ao po svojem zdravniku prof. tir. Lap/tonl-ju g lekarnarju G. Plceollju i' Ljubljani prisrčno naliva/a ea dopo-slane Jim stekleničke	(22-lil)
cTin/ifurezaželodec
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi nloviti profesorji in doktorji zapisujejo boleha vi m Plccolljevo ieloidčno tinkturo, katera krtpča ielodee, povečuje slast, pospešuje prebav-Ijenjt »m telesno odprtje
Naročila vsprejema proti povzetju in točno isvriuje G. 1'irroll lekarnar prt „Angelu" v Ljubljani ua Dunajski renti.
Cena jedni steklenici io kr.
Pri nlskl ceni/
o
5
3 a
63* Največja zaloga potrebščin za
krojače in šivilje
in najmanj za !»Oc0 ceneje kot drugod pri
IfO. Žargiju v Ljubljani. Sv. Petra cesta it. B.
a
•|neo f j[Z) a
reter korNic*
izdelovalec vozov in izpraiani konjezdravniiki kovač
(Curschmiedi
v Spodnji &Ukl pri Ljubljani
Criporo^a se preeantiti duhovščini in »lavnemu občinstvu v naj-ti,M. UD«tlji<0
izdelovanje vsakovrstnih v6z,
kater« ima ludi ▼ aaloft.	91 2-1 Bili 3-3
	
	
f r-	
r S »	
* t ^	
IrS	
5 Šr S- S 5 - ^	vi j^A V1
r-
7
94
Herbabny-jev podfosfornatto-killi
apneno-železni sirup
T* 26 lat i napecjun unpe&ooirabljsoi, prani almp raataplja alaa, upokojuj« kai«U, pomanjtoja p6t daj« alaat Ao Jedi, poapainj« prabavljaaja m radllnoat, ulo Ja61 m krapi. mI«m, ni j* * »trapu v lahko si prtitijurii obliki, je jako kori»tno i» narajaoj« krrt, raztopljive foa-forao-apuana aoli, ki »o r njem. pa poeebno pri alabotnlk otrootb ^««|>e*ujejo narejaaje koatlj Cena steklenici Je 1 fld. 25 kr., po potil 20 kr te/ ta zavijanje.	2W 20-1»
..pil.J Svarimo pred po-n»re.O>Mui. kl .e pojadj« o pod jednakimi ali pudob-.	uibi im* ii. a »o vendar posvoji
WfBr*W/Sr7 aaatavt lo avojaaa afttaka io poloonia railiioe od dmk» «ri<i. naln«»ca 2*1 let ohaiojeAetfa pod-foefornaato ktal«fa apnaao-telesnega sirupa. Z*iu»»a saj te torej vaelej laradno H«rbabny-Jev apnaao- ftalaaal almp. Paal naj aa tndi na to, da Ja araven atoj«6a oblastveno protokoltraaa varstvena an*aaka na vsaki ataklanlol io prosim«, na dajte aa aapaljatl siti a nitjo oano, alti s drualml pretvasaaat. da bi kapUl kaka ponaradba I	Z7 »i 2«
Dunaj, lekarna „zur Barniherzlgkelt"
VII1, Kaiaeratraaae 78 in 75.
Zaloga tadi akoro v vaak lakaraak.
Ta domača zdravila dobijo ae najceneje po poitl; ao mngo let izkutena. z dobrim vspehom iabl;ena, narejena po onmnalneni navodilu dr. pl. TrnkAezy-a. oblastnijsko potrjen«. V .ako zdravilo ima postavno varstveno znamko. je aaj-boljie kakovosti, vedno svete m priznano ■ lisoči zahvalnih pisem Posebno ao
Kapljice, za iclodcc
krepi^uj^e, slu razlrarjajoč«, ud-penjajoče, čistujoče io »la»t vzbujajoče.
J iteklenica SO kr , 6 iteklemc 1 gld., S turate 4 gld. M) kr.
Dr, pl. Trn kdczy-a
odvajalna (čistilne) krofljice.
J ikalljica 31 kr , l ta>itek t glJ. 5 kr., 5 tnntkov 4 gld. 75 kr.
NajU>p|ejeya priporočila vre len je tudi kemično čisti. hitfijenični, dijetelični Želodčni liker
Marija luriki
želodčni grenčec
Meklealeii .'>0 kr. tt atekleule 2 rld. ■*) kr.
Temu izhornemu želodčnemu grenfecu prednost pred inti»irirni drugimi enakimi »reitstvi, krr (>»ve-tujo. oiivlja. j« jako UftnpijMie, krepčujcič, okus po»peAu|<>č. skratka najholjte, preizkušeno in z mnogimi aahvalnimi pismi priznano sredstvo.
K«a naiteta, tploh r »a tilntrilna uredit m ratpo'i{j<* na t«« ilrani s vtakdanfu obratno puito lil (12—3)
lekarna Trnk6czy v Ljubljani
pri rotor ia poteg mestne hranilnice.
— M&rtjUic 0*U« —
UI
Is4ajauli Oe. Ivaa laealit
'idKsvoroi irednik Ivaa Rakavaa
Ttaka .kaMlJaa Tlakama.'