TRST, petek 22. februarja 1957 Leto XIII . Št. [46 (3581) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-888 IN »4-138 — PoJtni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tri. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod iO, mlečno 210 din, St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. PeUieo 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 .— CENE OGLASOV: Za vsak nun Poštni tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, državna zaiozDa o j . višine v Jlrlnl l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lit; - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB -1 - Z - 375 - izdala Založništvo trzaskeza t a_- Negativen odgovor Ben Guriona tudi na nov Eisenhower jev poziv V parlamentu je Ben Gurion izzivalno kritiziral OZN in izjavil, da bo Eban odpotoval v ZDA, da sporoči izraelsko stališče, naj bi «ostala odprta vrata za pogajanja» “J® Je ta odpotoval v Tel Ben Gurion je na Eisenho-Werjev poziv odgovoril nocoj v izraelskem parlamentu. Se Prej pa .-e je posvetoval z najvažnejšimi vojaškimi svetovalci, načelnikom glavnega šta-a generalom Dajanom in glavnim tajnikom v obrambnem ministrstvu. Zjutraj pa ?e je Be:t Gurion še pred se-1® vlade razgovarjal z izraelskim Poslanikom v Washing-j°nu Ebanom. ki je prišel preteklo noč v Tel Aviv. Vlada le imela sejo zjutraj in tudi P°boldne. y svojem govoru je Ben Gu-*>0n izjavil, da je izraelska lada sklenila ((napraviti nov "apor, da pride do razumevanja z ZDA«. Dodal je, da bo Poslanik Abba Eban, ki bo juri zopet odpotoval v ZDA. Poročil izraelsko stališče. Ben Gurion je izrekel žejo. naj bi ostala odprta vra-. .za pogajanja. «Izrael, je dejal Ben Gurion, se je znašel v sporu z OZN in ZDA in ti ^..velesili uporabljata dve ioni meri. ko gre za «dik-atorski Egipt« ali pa za «de-okratično državo Izrael«. Do-. . je. da je «najbolj vzne-’rJaioči element tega vojnega stališča nevarnost izvajanja sankcij«. Ben Gurion je v svojem govoru obžaloval, da je OZN Pnstala, da je Egipt kršil Sterne določbe listine OZN«. *Mj nismo prisiljeni, je na-jeval Ben Gurion. slepo »Prejeti vsako stališče ZDA -.nas odpor proti žaljivim lini °m, ki se nam postav-čust "'kakor ne zmanjšuje telit8 sP°š'ovanja in prija-g, ‘i0 velikega ameriške-Dn moslva. če države gredo . Porazni poti, ki je v tem. srerf6 neposredna ali po-t-i.nna Pomoč arabskim vodi-no namenom, da bi skup-z njihovimi zavezniki ob- _WASH 1NGTON, 21. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je danes uradno potrdil, da je .predsednik Eisenhovver poslal včeraj osebno poslanico izraelskemu ministrskemu predsedniku Ben Gurionu. Ni pa hotel povedati vsebine poslanice. V ameriških dobro obveščenih krogih izjavljajo, da gre v glavnem za izvleček Eisenhowerjevega govora. Eisenhovver jeva poslanica se v krogih OZN označuje 2a «prijateljsko», čeprav vsebuje pritisk na Izrael, naj izpolni sklepe OZN. Eisenhovver ni postavil nobenega roka za umik izraelskih čet, ugotavlja pa, da *eK, . n-aj bi Izrael sporočil, da je pripravljen umakniti se s področja Gaze in Aka-“e, v preden se bo glavna skupščina OZN ponovno sejala, da razpravlja o tej za-devi. _ Kakor je znano, bo Skupščina razpravljala o tej Zadevi jutri popoldne. . Eisenhower poziva Ben Gu-nona. naj se drži določb mednarodnega prava in naj izpolni resolucijo OZN. V zameno Eisenhower potrjuje, da se njegova vlada strinja s tem, na bi moral Egipt dovoliti izraelskim ladjam uporabo A-kabskega zaliva. Eisenhotver P? vsekakor ne sprejema novih obveznosti razen tistih, ki J“i je Dulles sporočil izraelskemu poslaniku Ebanu, pre- 'danes ^Bnčnji govor predsedni-liin Jen^owerja o vpraša-nL, ,Srpdnjega. vzhoda Je ZDa en korak vlade Potem ko je Izrael unv?Vno trdovratno zavrnil skel sv°jth čet z egiptov-nih 0zemlia. Po neuspešni.. Pogajanjih z Izraelom, ■»ktijirBni,. Ifi . ztranju, zavlačevanju, c4. pOVZror.iln nP7tiHnvnli- stv0 Zlasti povzročilo nezadovolj živo-k* ti v arabskih dr-vzpi so končno za- daj e_;°dločno stališče. Se- So ni nobenega dvoma, da se t *50n^no odločile, da Pod t n < vPraftanje reši na nariP skluPa Združenih Prid* -Y' ZDA so se končno Večin stališču pretežne rodcnf Clanla Združenih na-smD ’ da se napadalcu ne ohb„P°puSftati in da je ne- no potrebna odločna 2a uresničenje skle- Jhod; Pov1J^“a uresničenje si ^ Združenih narodov, da s pa?kusi Washingt.ona, k ®en Gurion spravi UsPešnjeti’ S0 0StaM brez' je ho ln ameriška vlada združen prisiljena podpreti raektl narode ali pa iz-iui kega napadalca z vse-ml negativnimi posledica-Pila r'^ka vlada je sto-nar_ . na stran Združenih riom, Reakcija Ben Gu- Vor k ®'senhowerjev go- vidi - ’ Izrael še ne je dn6i?osti P°tožaja. Cas Uvidi n Gurion končno 'ožala ^nVZ?ržnost te^a Pn-ZdruLn?b izpolni sklepe bilo „ narodov. To bi miru 1 samo v interesu resu’sl^nV6ČTtudi v lnte_ u samega Izraela. legali Izrael, se mi ne bomo podredili.« Ben Gurion je de-jel, da se bo Izrael upiral z vsemi silami takemu pritisku. Kar se tiče Gaze, je Ben Gurion omenil, da to področje ni nikoli pravno bilo egiptovsko, pač pa samo na podlagi vojaške zasedbe. ((Čudimo ki se je dovolila Egiptu,« je se, ko vidimo. da velike države danes odklanjajo Izraelu sceno za napad, izjavil Ben Gurion, ki je dodal, da je zasedba Gaze »življenjsko vprašanje za varnost Izraela«. Po seji parlamenta je Ben Gurion ponovno sklical sejo vlade, da pripravi še zadnja navodila poslaniku Ebanu, preden jutri odpotuje v ZDA. Vsebina odgovora, ki ga bo Washingtonu sporočil Eban, ni znana. Poročila agencij zatrjujejo, da se je na seji vlade samo minister za verske zadeve Moše Sapiro izrekel za koncesije, medtem ko so drugi zavrnili zahtevo za u-mik čet iz Egipta. Vodstvo pravoslavne stranke pa je danes nujno pozvalo na posvetovanje Sapira in ministra za pošto Burga. ki sta edina člana te stranke v vladi. Ameriški poslanik v Kairu je danes izročil nekaj prepisov včerajšnjega Eisenhower-jevega govora političnemu svetovalcu predsednika Naserja Sabriju. Do sedaj ni v Kairu še nobene uradne reakcije na ta govor-Predstavnik Foreign Officea Je danes na tiskovni konferenci izjavil v zvezi z Eisen-hovverjevim govorom, da britanska vlada gleda na umik izraelskih čet in na potrebo rešitve vprušanj Srednjega vzhoda »kot na kombinirano operacijo, ki bi jo kolektivna modrost OZN morala biti sposobna izvesti«. »Predvsem, je dodal predstavnik, bi se moral skleniti dogovor za umik izraelskih čet in nato dogovor za svobodno plovbo po ožini Tiran in o drugih zadevnih vprašanjih. Stališče britanske vlade za rešitev vprašanja Gaze in Akabskega zaliva je vlada že pojasnila v spodnji zbornici«. Predstavnik je dodal, da je britanska vlada mnenja, da se na Srednjem vzhodu ne sme povrniti prejšnje stanje. V VVashington pa je voditelj demokratične večine v senatu senator Lyndon Johnson izjavil,, da nasprotuje sankcijam proti Izraelu. «Strinjam se, o tem, je dejal Johnson, da se Izrael umakne s svojih položajev, toda mnenja sem tudi, da bi njegov umik morala spremljati akcija OZN, ki naj ne pusti Izraela brez obrambe«. Avstralski zunanji minister Casey je na Tiskovni konferenci izjavil, da Avstralija nasprotuje sankcijam proti Izraelu. Tudi predsednik danske vlade je izjavil, da se danska vlada ne bo pridružila morebitnim vojaškim ali gospodarskim sankcijam proti Izraelu in da bo Dapska skušala prispevati v OZN, da pride do rešitve, ki naj temelji na trdnih dogovorih med Izraelom in njegovimi sosedi in ki naj bi prispevali k trajnemu miru. Prav tako izjavljajo, da je tudi holandska vlada nasprotna sankcijam proti Izraelu. «»------- Usincrjcvani izstrelek ubežal nadzorstvu ALAMO GORDO, 21. — Danes je neki usmerjevani izstrelek ameriške mornarice ušel nadzorstvu baze v Novi Mehiki, s katere so ga spustili, in odletel v neznano smer. Takoj sta se dvignili dve reakcijski letali in skušali izstrelek izslediti ter ga po možnosti sestreliti. Toda vse iskanje je bilo zaman. Izstrelek so spustili s poizkusne baze v White Sands v Novi Mehiki in z goruvom, ki ga je imel, je lahko ictel do 20. ure po srednjeevropskem času. Pozneje so sporočili, da izstrelek ni ime! eksplozivnega. zažigalnika. Predstavnik letalstva je izjavil, da je izstrelek verjetno padel na kako neobljudeno področje v Skalnatem gorovju v zahodnem Coloradu. ker je že zdavnaj potekel čas, ko je lahko letčl z lastno zalogo goriva. Izstrelek je vrste »Matador« in je do.g 12 metrov. Niego-va hitrost znaša nad 650 mili na uro. Spustili so ga ob 18.12 danes popoldne in že osem minut zatem je ubežal slehernemu nadzorstvu. To je v zadnjih treh mesecih že drugi primer, da je usmerjevani izstrelek ameriškega letalstva zbežal nadzorstvu. 5. decembra lanskega leta je Izstrelek vrste »Snark«, ki so ga izpustili z letalskega oporišča v Patricku v Floridi, u- bežal nadzorstvu in se usmeril proti Braziliji. Do sedaj ga niso našli. Nove usmrtitve v Alžiru AL2IR. 21. — Druga dva Alžirca, ksi ju je francosko vojaško sodišče v Cost ant ini obsodilo na smrt, sta bila ča-nes zjutraj usmrčena. Eden je bil obtožen, da je ubil nekega muslimanskega stražnika, drugi pa nekega spabija. Drugim trem Alžircem, ki so bili obsojeni tudi na smrt, pa so smrtno kazen spremenili na dosmrtno prisilno delo. Sodelovanje znanstvenikov Poljske in FLRJ BEOGRAD, 21. — V Beogradu so se danes začela pogajanja med delegacijo Poljske akademije znanosti in predstavniki Jugoslovanskegi akademskega sveta o programu sodelovanja poljsko - jugoslovanske akademije znanosti. Danes in jutri bodo člani poljske delegacije obiskali Srbsko akademijo znanosti in Inštitut za nuklearna raziskovanja v Vinči, jutri zvečer pa bo delegacija odpotovala v Zagreb, potem pa v Ljubljano, od koder se bo konec tega meseca vrnila v Beograd, kjer bodo člani delegacije o-biskali še nekatere znanstvene in kulturne ustanove in imeli nekaj predavanj. beni izgračnji. Člani ZKJ delujejo danes kot družbeni in javni delavci pri izgradnja sistema delavskih svetov, komun, samoupravnih, znanstve niih, socialnih in drugih usta^ nov. Z obravnavanjem teh vprašanj in si prikazovanjem pogledov in stališč zveze bo list informiral partijske organizacije m jim pomagal v izmenjavi izkušenj. Ravnatelj lista član CK ZKJ Sreten Mi-jatovič. glavni urednik pa bo član ideološke komisije ZKJ, dosedanji veleposlanik v Bur md Krsto Bulajič. Dosedanji mesečni časopis ZKJ »Komunist« bo v bodoče izihajal poč imenom »Socializem«. Glavni urednik bo Murna Markovič, član CK ZKJ. Časopis bo obravnaval načel- Resolucija o Kašmiru Predsednik Varnostnega sveta bo obiskal Indijo in Pakistan - Nadaljevanje razprave o Cipru v političnem odboru NEW YORK. 21. — Varnostni svet QZN je danes odobril z 10 glasovi in 1 vzdržanim (SZ) resolucijo o Kašmiru, ki s0 jo predložile ZDA, Velika Britanija in Avstralija. Resolucija poziva predsednika Varnostnega sveta, švedskega delegata Gunnara Jar-ringa, naj odide v Indijo in Pakistan, da s tamkajšnjima vladama prouči vse predloge, ki bi lahko prispevali k rešitvi spora, Pred glasovanjem je sovjetski delegat Soboljev sporočil, da se bo vzdržal. Včeraj je. kakor znano, sovjetski delegat postavil veto proti podobni resoluciji, ki pa je zahtevala tudi, naj se pošljejo v Kašmir varnostne sile OZN. Včerajšnja resolucija je b‘la za Indijo nesprejemljiva, medtem ko je indijski delegat pred dnevi izjavil, da pristane na prihod predsednika Varnostnega sveta. V političnem odboru pa se je nadaljevala razprava o Cipru. Egiptovski delegat Omar Lufti je podprl zahteve Grčije in obsodil angleško politiko ter poudaril, da je strateško uporabljanje Cipra med na vprašanja socialistične iz- napadom na Egipt ogrožalo gradnje in politike ZKJ in mir in varnost na tem delu vprašanja razvoja socializma sveta. Primerjal je britansko v svetu ter odnosov med co- politiko na Cipru s francosko cialističnimi državami. I politiko v Severni Afriki in poudaril, da Velika Britanija nima pravice nasprotovati zahtevam ciprskega ljudstva, zato da ščiti svoje interese na Srednjem vzhodu. Belgijski delegat je podiprl angleško tezo o nepristojnosti OZN v tej začevi. Govorili so še predstavniki Bolivije. Sudana, Paname. Irske. Avstrije in Portugakke. Na koncu je panamski delegat predložil resolucijo, ki predlaga, naj skupščina imenuje komisijo petih članov, ki naj bi izvedla preiskavo o položaju na Cipru in predložila na prihodnjem zasedanju skupščine potrebna priporočila. Seja se je nadaljevala popoldne. Glavna skupščina pa je e 60 glasovi in 1 vzdržanim (Sudan) odobrila poročilo verifikacijskega očbora, ki priznava s pridržkom poznejše odločitve glede Madžarske, da so mandati vseh delegatov v OZN v redu. Jugoslovanski, indijski in egiptovski delegat so pri tem izjavili, da njihovo glasovanje za potrditev ne pomeni, da podpirajo predstavništvo formošike vlade, ali pa da o-dobravajo rezerve glede Madžarske. Skupščina je tudi Podpisan jugosl.-sporazum o posebn Veljal bo dve leti za dobave v znesku 30 milijonov dolarjev s plačljivim rokom do pet let RIM, 21. — Pogajanja za sklenitev novega jugoslo-vansko-italijanskega sporazuma za posebne italijanske dobave Jugoslaviji so se uspešno končala in danes popoldne sta voditelja delegacij svetovalec inž. Nota-rangeli in dr. Papič podpisala nov sporazum, ki velja dve leti In določa dobave proti dolgoročnemu plačilu za 30 milijonov dolarjev s plačljivim rokom do pet let. Pogajanja, ki so potekala v prisrčnem sodelovanju, dajejo upanje, da bo pravkar podpisani dogovor lahko koristen instrument, ki naj olajša zanimanje italijanske industrije za važen program investicij v Jugoslaviji. Po podpisu je obe delegaciji sprejel podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi, ki je izrekel zadovoljstvo, nad uspešnim zaključkom pogajanj in sklenitvijo dogovora, ki bo gotovo znaten prispevek h gospodarskim in trgovinskim odnosom med obema državama. Voditelj italijanske delegacije inž. Notarangeli je nato podal nekaj podrobnosti o v*se- sklenila, da bo sklicana letalbini dogovora in je dejal, da 1958 v Rimu mednarodna 1 bo ta dogovor olajšal izvoz konferenca, ki naj prouči po- italijanskega orodnega blaga, morsko pravo. j strojev ir. industrijskih na- •iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiituiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KD in PSDI podaljšujeta obstoj vlade s kopico spreminjevalnih predlogov Bonomi in drugi vladni krogi ne delijo navdušenja za skupno tržišče s Segnijem in Martinom «Komunist» postane tedensko glasilo ZKJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Po sklepu izvršnega komiteja ZKJ bo v kratkem začelo izhajati novo glavilo ZKJ, tednik »Komunist«. List. ki bo izhajal v srbohrvaščini in slovenščini in bo obravnaval aktualna vprašanja notranjepolitičnega in družbenega življenja, o zunanji politiki in o mednarodnem celavskem gibanju. Posebno pozornost bo list posvečal notranjemu življenju organizacije, razvoju, ideološki izgradnji in političnemu delovanju članov in družbeno političnih delavcev, sietemu samoupravljanja in ostalim področjem borbe za izgradnjo socializma v Jugoslaviji. Sesti kongres ZKJ je kakor znano postavil komuniste v nov položaj. Komunisti ne morejo zapovedovati in Pitijske organizacije niso operativni voditelj m administrativni nalogodajalec v druž- (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Segni In Martino sta se danes vrnila iz Pariza. V svojih izjavah v zvezi z načelnimi sporazumi o skupnem tržišču sta bila ob prihodu oba zelo optimistična. Vendar pa tega navdušenja ne izraža tudi ves vladni aparat. Nekaterim na primer ni nič kaj všeč, da Italija nima svojega zastopnika v tisti »delovni skupini«, ki študira probleme evropske varnosti. Glasilo demokrist-janske 9tranke izraža tudi nekatere pomisleke ter opozarja na važnost nekaterih vprašanj, ki jih bo treba še obdelati. Videti pa bo tudi treba, kako se bodo upravljali in kako bodo uporabljeni prispevki in kako bo z izmenjavo med čezmorskimi deželami in Evropo; to še zlasti zaradi tega, ker se zdi, da nameravajo Francozi zahtevati posebne zaščite na poljedelskem področju. Vendar pa list pri vsem tem poudarja, da v teh pripombah ni treba videti kakega nesoglasja med večinsko stranko in vlado. Bonoma, predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev, je pa svoje mnenje izrazil brez posebnega olepšavanja. Poslal je Segniju, Martinu in ministru za poljedelstvo br- Franciji nov val grozi stavk Vrsta opominjevalnih stavk se je že začela - Ramadier poudarja potrebo varčevanja in nakazuje možnost novih davkov - Načrt za sprejem 10.000 tujih rudarjev PARIZ, 21. — Sedaj, ko je lijarde frankov na leto. Vče-za Molleta mimo razprava o raj je vlada sklenila, da bo Alžiru v OZN in konferenca | prekinila pogajanja, dokler šestih o skupnem tržišču in --J—u*—« --- Evratomu, se francoski vladi postavljajo nove ovire zlasti zaradi 'naglega slabšanja gospodarskega položaja v državi Čeprav so opazovalci mnenja, da ima s političnega vidika Mollet sedaj kakih 20 dni odmora (vsaka sleherna nova politična pobuda bo namreč odvisna od rezultatov njegovega potovanja v ZDA konec meseca), se na gospodarskem področju težave množijo. Državni proračun izkazuje primanjkljaj, ki niha med 1000 in 1«00 milijardami frankov. Zaradi pomanjkanja goriv se cene dvigajo, indeks življenjskih stroškov je tudi naraste!. Poleg tega pa so te dni številne kategorije državnih uradnikov začele stavkati. Včeraj so začeli stavkati poštni delavci in uslužbenci, nameščenci plinskih in električnih central ter ostalih občinskih služb, ki zahtevajo večje plače it* mezde. Enodnevna stavka je bila »zadnji ultimat« vladi. V Parizu, Marseillu Le Ilavru, Rouenu, Metzu Orleansu, Cresseuxu in drugih mestih je včeraj stavkalo HO odst. poštnih uslužbencev. Poleg delavcev v plinarnah in električnih centralah v Parizu in okolici so začeli stavkati tudi uslužbenci več državnih bolnišnic. Stavko so organizirale tri glavne sindikalne organizacije: Zveza dela, katoliški sindikati in «Force ouvričre«, ker vlada ni hotela v celoti ugoditi zahtevam uslužbencev javnih služb, naj jim poveča plače za skupno 8,3 mi- sindikati ne ustavijo stavkovnega gibanja. Da bi preprečil poslabšanje položaja, je finančni mi' nister Ramadier predlagal včeraj na seji vlade velik varčevalen načrt, katerega jJodrobnosti še niso znane. Minister je poučaril, da j potrebno prihraniti vsaj 250 milijard, kar je edini način, da ne bo potrebno razpisati novih davkov. Vendar pa <st» («L’uomo, la be»'» , la virtu«), Tot6, Orson ^ ln Vivlan Romance. Prepc dan mladoletnim. Armonla. 15.00: »Sestanek dežjem«, J. Wyman, V. son. Variete: «Dan*e v PCjv« Aurora. 16.00: #La saga del manches«. Garibaldi, 16.00: «Ana ml«, Aldo Fiorelll, Maria “ j-ip Poje Antonio Basurto in Sandon's. Ideale. 16,00: «Colne v Vistavision, technicolor, -r. Chandler, Julie Abams, u ge Nader. , .in<)vi' Impero. 16.00: »Gospa zIoCR^kj Alec Gulnnes. Najbolj dun« predstava sezone. ,-rftl»' Italia. 16.00: »Greh nedolžo^j. Komična ljubezenska zg G. Raili in A. CifarleHO. * nji dan. w»r- S Marco. 16.00: «Kraljlea ejjg-gol«, po znanem roman«11 „1. masa, zgodba o veliki lJlJ.Js*, Moderno. 16.00: »Polet na m-technicolor, . mJjI. Savona. 16.00: »Ognjen P01^-avanture, Jack Palance> bara Kush. . *|»' vtale. 16.00: »Izdajalec FOlJ ma», Glenn Kord, Juli* a \v Vlit. Veneto. 15.30: »Najhuje slljevanje« l«U rlcatto le«), Glenn Kord, l»nal Ladd. Technicolor. jr** Massimo. 15.30: »Škrlatna ^ («L'ora scarlatta«), Caro* mart, Tom Tryon. Novo cine. 16.00: »Veliki pr) nik«, Ava Gartner ln Gr" Peck. tef Odeon. 16.00: »Pravica “O stva«, J. Mistraj. m c Radio. 16.00: »umetniki ln KAZNA UBVKNT1LA PLANINSKO-FOTOGHAKSKA RAZSTAVA Pred fotografsko razstavo SPD planinskih in tržaških pokrajinskih motivov, pozivamo planin, ske fotoamaterje, člane SPD ah slmpatizehje, da pripravijo povečave Izbranih slik v forma tu 24x30 predložene na kartonu pod steklom. Sprejmejo se naj. več tri slike od udeleženca, najkasneje do 13. marca v Ulici Roma 13-1. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. februarja t. 1, se je Trstu rodilo 3 otrok, umrlo J 7 oseb, bile pa so 3 poroke. POROČILI SO SE: geometer Giovanni Bellotto in gospodinja Keana Hasinati, pleskar Claudio Vilatora In šivilja Stefanu Li bera Huzzier, šofer Giuseppe JtonceHI ln šivilja Albina Brac-claroll. UMRLI 80: 44-letn| Stanislav Koemina, 83-letna Tereza Ka-menšček por. Kabtič, 71-letn Giacomo Marzl, 94-letnj Giaco-mo AJello, 64-1 el n a Antonia Se-rio por. Fullgno, 86-letna Gio-vanna Lorenz vd. Olivo, 90-let na Olga Calerina de Albert Hoja vd, de Marenzi, «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN februarja 1137 Crevato, Ul. Koma 13; Croce VerOe, Ul. Seltetonlane 39; Gniei ner, Ul. Giulia 14; Al L!oyd, Ul aelTOrologio 6; Slgnorl, Trg O-spedals 8. deli«, J, Levvis, PETEK, 22. februarja 1*57 TRST POSTAJA A 11.3U zabavna glasba; Življenja in usode: »Hakon VIL> Kralj Norveške«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Operetna fantazija. 13.30 Glasba po željah; 17J0 plesna glasba; 18.00 Mozart: Di-vertimento v B-duru za dva rogova in godalni orkester; 18.3° Ž začarane police: «Cčne in pošast«; 18.40 Koncert violinista Karla Sancina; 19.00 Borodim Hiesi iz U. dej. opere »Knez Igor«; 19.15 Radijska umver**- zvezdoslovje in astrofizika; ly.Jv Pestra glasba; 20.00 Šport; 201« Kramer in Zuccheri; 20.30 Ot-fenbachova fantazija; 20.56 Glari bena medigra; 21.00 Umetnok in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.43 Slovenski oktet; 22.00 lz svetovne književnosti m umetnosti! «Hogied na arabsko kulturo Mi književnost«; 22.15 Odlomki » oper Dontzettija in Bellinija. 22.45 Sekstet Benny Goodman; 23.30 Nočni ples. 1’ R S T I. 11.30 Nove popevke; 12.10 P«*- ml s VII. festivala v SanretliU! 17.15 Orkester Gian Stellari; 21.09 Simfonični koncert radijskega orkestra v Turinu. TELEVIZIJA 17.30 Zena in dom; 18.15 Spored za otroke; 20.30 Vesti; 21.99 cora in Achille: »Izmislimo a> ljubezen«, veseloigra. KOPER Poročila v slovenščini: 6.09. .00, 7.15. 13.30, 14.15, 15.00. 19-09. 22 00 Poročita v Italijanščini: 6.39. 12.30. 19.45 23.00 7.15 Glasba za dobro jutro. .30 Jutranji koledar; 13.45 Petnajst minut z godbo na pihala; 14.00 Tisoč in en takt... (pisan spored solistične in orkestralne glasbe); 14.30 Beležke radijskega reporterja; 14.40 Vedre melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15-25 Cvetka Souček in Borut Lešja* izvajata slovenske narodne. SLOVEN IJ A 327.1 m, 2*2,1 m, 212,4 m Poročila 00 5.00. 6.00. 7.00. 13.00 15.00. 17.00. 19.00. 22.00 11.00 Za dom in žene; ll-l« Dopoldanski operni koncert; 12-00 30 minut narodnih in domačih pesmi in napevov; 12.40 RobeR Schuman: Simfonične etude; 1315 Ritmi in melodije; 14.35 Naši posluša-lci čestitajo ln pozdravljajo- 15.40 Utrinki iz literature — Janez Ovsec: Pesmi; 16.®1; Popoldanski simfonični koncert! 17.10 Športniki — pozor!; 17." Igra zabavni orkester RIAS Berlin; 18.00 Ljudje med seboj — Dr. Leon Žlebnik: Izbira zakonskega tovariša v luči ankete. 18.15 Slovenske pesmi poje P14' ninski oktet; 18.45 V veselem ritmu; 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.15 adač*-telju Cirilu Preglju ob sedemdesetletnici; 20.55 VUtm Markovič: Rapsodija v A-duru; 224= Igra plesni orkester radia Ljubljana; 22.50 Melodiije za lahko noč. Excelsior. 16,00: «Rihard IH-J' Lavvrence Oliver, John Gl.9*' gud, Ralph Richardson, Clair* Bloon. Technlcolor-VistaviSioiJ-Penice. 15.30: »Vozel v grlu«, •*' Stevva-rt, J. Dahi. Naztonale. 15.30: «SužnJe iz Kartagine«, Gianna Maria Canal*. Jorge Mistral, Mansa Alla**®-Totaiscope-Kerranlacoior. „ Filodrammatlco. 15.00: «R e-v«1' toda lepi«. Marisa Allasio, Ma*-rizio Arena in Renato SaJva-tori. Grattacielo. 15.30: «OklahonM“»- Himna veselju do življenja Supercinema. 15.00: »Reveži, to® lepi«. Marisa Allasio, Mauri*'" Arena in Renato SalvatoU. Arcobaleno. 16.00: »Vaba za m®" Ske«, Diana Dors, George Br*n' Napet kriminalni film. Astra Rojan. 16.00: »Veter " daljnih dežel«, G. Ford, Borgnlne. , Capitoi. 16.00: «Gospa zločine^ Alec Guinnes, Najbolj duhov' predstava sezone. ... Cristallo. 16 00: Po znanem manu «Noči na Montmartru^ Jean Marc Thibault, Lm* Seigner, Genevieve Kervine. Alabarda. 16.00: »Ljubezen ve' ke kraljice«. Pretresljiva bezenska zgodba v razkosr; Roaif ( MALI OOLAS* \--------------------—,.,j. DUCATI. Dospel Je čudežni ()lr- Prvi sezljski motocikel J ‘.jaK1* kalnim motorjem. Vsi ga . jg'- brezobvezno preizkusijo t>ri g. kluzivnem zastopniku Hi"* sturu, Machiavelli 28. 22. februarja 195$ VALENTIN KATA JE V Poučno predavanje Na oder je splezal visok neobrit človek. Glasno se je odkašljal in vprašal nato s hripavim, šepatajo-cim glasom: ♦In kje je godba?* ♦Dovolite, tovariš preda-^telj,* se je vznemirjal tajnik, «saj je le predavanje! Predavanje o žganju. •In o boju zoper žganje! Cemu torej godba?* ♦Predavanje? Hm... Mo-|9®e bi pa le bilo bolje, če bi se kar koli zapelo? Iz Rigoletta, kaj?* •He, he! Saj je vendar Predavanje!* ♦Jaz bi rajši kaj zapel. Častna beseda! Kar koli... recimo; Zenska le vara nas...* ♦Nikakor ne, nikakor ne! Predavanje je. O žganju in tako rekoč o boju zoper žganje. Tako stoji tudi v naših tiskanih objavah*. ♦Kaj res? No, prav!* Mož v fraku se je od-»asljal, prijel se z rokami ?a vrat, obrnil glavo in se Postavil k mizi. Predsednik je pozvonil. ♦Tovariši, prihajam k dnevnemu redu. Takoj bo tovariš iz osrednjega odbora predaval o snovi: Doma kuhamo žganje itd. itd. snov je zelo važna za ob-blaginjo delavskih slojev. Vsi tisti, ki bi imeli tajsi ples ali drugačno zabavo, lahko takoj zapuste dvorano. Tovariš iz osrednjega odbora, govori!* Predavatelj je pogledal s * k! m°dr*mi očmi okoli opogumil se in začel: ♦Tovariši! V tej uri ne-varnosti... ko skušajo uni-oiti sovjetsko republiko spletke svetovnega kapitala. ne smemo biti brezbrižna Vsi kakor en mož? Ali sem prav povedal?* . *Prav!» je nevoljno potrdila dvorana. ♦Da, tovariši! Mi vsi se moramo kakor en mož vojskovati zoper doma kuhale ^®anje! Na tisoče jih n« Pijejo to brljuzgo in **» tisoče, ki se zastrupljajo vsak dan s tem nesreč-i n? strupom, ki pokonču-je človeški organizem. Sem * Prav govoril?* . ♦Nekateri celo oslepel* { bilo slišati prizadeven zenski glas. ‘Do-dobro, tovarišica! Posodili ste! To je, da oslepe! ogaja se večkrat. Mnogi eio ogluše! Častna bese-~r- Torej, tovariši, mi ve-. sedaj, da je žganje n« 5, strup, podeželna nadloga, in zakaj?* J^redavatelj je preletel dom z Ieznim P0"16-^n za... kaj?* či«)? se Je govornik po u-■ Povitem odmoru do do- bra naužil tišine, je zopet Povzdignil glas: to ’ tovariši, za- Povzroča žganje tako nepopravljivo škodo, ker uči! 0 doslej še ni na-kat |tuhati ga dostojno, nj* ?r Pi ga moralo. In ni kal Preprostejšega! Ne-ker« dodatkov! Vsa- da^U*v.edru žganja'se do-o-i?. trije funti preproste, popolnoma navadne, v ni-v"a” i. ,ebe!eiše ali v prahu?* ranePra^al nekdo dvo- T«Najb°ljša je drobna sol. Vo i,ai s?m° ob sebi umlji-tair« i uie debela sol prav Vsu?o drobna. Ta sol se - v brozgo in vedro se °dejo, 8 gorkim. Z lel°, recimo!* Drp/I1 z blazino, tovariš lahk«Vate'j' ali se blazina x°, uporablja?* eveda, tudi z blazino se da pokriti, blazina je celo prikladnejsa. Da ljubi tovariši! Nato se vzame pet, šest funtov jagod...* «Jagode!* je zahreščala ženska iz tretje vrste in se poploskala po stegnih. «Ah, moj ljubi Božek, jagode!* «Prav, jagode!* je ponovil predavatelj slovesno. «Cele, prav navadne jagode! Vse to se kuha na počasnem ognju, neprestano je treba premeša vati galun, kredo, sodo!* «Koliko galuna naj se dodaja?* «In sode?* «Tovariš predavatelj, in kako je, če bi...* ♦Mir! Tiho! Dajte, da poslušamo! Ne silite naprej! Koliko galuna je treba dodajati?* Med poslušalci je nastal grozen ropot. Iz ozadja so silili naprej, ženske so vreščale. Na oder so prileteli listki z vprašanji. «Tovariši, ne vsi hkrati! Prosim, po vrsti! Tu imam listek z vprašanjem: Ali se lahko primešata poper in tobak, da postane tekočina jedkejša? Jaz odgovarjam: Nikakor ne! Poper in tobak dajata, primešana, res vtis moči, v resnici pa ne postane žganje prav nič močnejše. Samo glava boli, boli, da bi človek kar znorel od bolečin. In ko so, da nadaljujem, jagode skuhane in ko so se napile, naj se vzame sito, ki...* Predsednik je pobledel. ♦Tovariš predavatelj, prosim, da se držiš snovi!* Občinstvo je začelo vpiti. «Dajte, naj govori! On naj govori! Ne moti poročevalca! Ali naj se kreda zmelie ali naj bo v kosih? In dajte vendar, da pojasni, kaj in kako je s sitom!* S povešeno glavo in s pol zaprtimi očmi je nadaljeval govornik: «Nato, dragi tovariši, se stisne vsa zmes skozi sito v posodo...* «Ah, moj ljubi Bogek, in že v posodo?* «V glinasto posodo, v kateri se je prej...* Predsednik se je obupno prijel za glavo in skočil za oder. Tam je stal tajnik naslonjen na stransko kuliso, na njegovem čelu se je biseril mrzel pot. «šaša!» je žalostno vzdih-rvih-predsednik. «On mi pohujšuje občinstvo! In nič ne kaže, da je doktor! Si ti morda po pomoti pripeljal koga drugega?* ♦Nikakor ne, prav nič se nisem zmotil!* je odgovoril šaša zamolklo. «Jaz sam sem šel ponj v hotel, v sobo št. 8.!* Predsednik se je opote-IcgI. «št. 18 in ne št. 8., ti šušmar, ti žebelj na mojo k*sto! Spravi ga z odra! Zavesa! Vse pokvarjeno! V št. 8 stanuje gledališki igralec. Ti butec, ti cepec, ti!» šaša je krčevito vlačil zaveso. Toda bilo je že prepozno. Govornik je stal sredi dvorane, sredi navdušenih poslušalcev, ki so ga kar naskakovali z vprašanji. Predsednik je planil k reži v zavesi. Nekaj časa je izražal njegov obraz obup. Nato se je opotekel in zavpil nenadoma zagrljeno v dvorano: ♦Tovariš, predavatelj! No, in kaj je, če se dostavi preveč drožja in če postane vsa tekočina le preveč gosta?* In se je zagnal po teh besedah v najhujšo gnečo vedoželjnega občinstva. Atomsko izžarevanje Državna komisija ZDA za zaščito proti atomskemu izžarevanju je sklenila, da bo znižala za tretjino doslej, dopuščeno število, odgovarjajoče izžarevanjem, katerim se lahko podvržejo človeška bitja brez nevarnosti. Ta sklep je sporočil predvčerajšnjim dr. Lauri-ston Taylor, član državnega urada za norme, na predavanju o nevarnosti izžarevanj za človeštvo, ki ga je priredil inštitut šloan-Kettering za borbo proti raku. Dr. Taylor je določil število, ki velja kot doza, ki jo lahko človek prenese v določenih pogojih, ne da bi imela zanj resne posledice. Dr. Taylor je dejal, da je to najnižja količina, ki jo je mogoče določiti, da se dopusti učinkovita uporaba izžarevanj v zdravilstvu, v industriji in raziskovalnih laboratorijih. Od 0,1 rentgena na dan leta 1935 so to količino znižali na 0,3 rentgena na teden leta 1946. Sedaj so to število določili na 5,0 rentgena na leto, to je na 0,096 rentgena na teden. i mm ;-* k/- • -m ‘ ; f-i f' -i,. ir*'* •• : J:#' V' ' *|i|""»,|ii„l,lill„„„„ll„„„„„„„„il„n„„. ,„„„„„„„„„„i,m„mi„m„mmi>„>i»i»,i»„m„i,i„„„m„„m,„u„m»m,m»„„„„„„„„.mm,»iiimmmimmmimm, 20. OBRAVNAVA PROCESA MONTESI V BENETKAH Pričevanje generala Pompeija o Montagni na i-^oje 20. obravnave 4eleiiri0Cesu Montesi so se u-Žeoci 'tVs\ tr‘i® glavni obto-in m’ ,° J® Piccioni, Polito 4ihstv°nta8na ter ^tev‘*n0 ub_ Za,]j/ °‘ es čas obravnave so rabin^Va'' Pr'čo generala ka-ki Jev Umberta Pompeija, *i , vodil preiskavo v zve- p tožencem Montagno. rmisedni1? i.e najPre) vpra-ho jv,? Je zaslišala An- odg0v neto Caglio, Preden je Senersi ?a tQ vprašanje, je ^godk« °p*Bal druge prejšnje j« bori« m °vembra 1953 ga lov nilt Licci povabil D°cott, v lovski revir v Ca-• Ker je bil tedaj prost, S* Je l*j udeležil lova in je uti št kr ŽVedel’ du je blv' Ijal y pevsko posestvo uprav-j( kr,.Ko Montagna. Takoj se ki na tega človeka, v , Je 'eta 1944 spoznal na{elnil? po*kovnika Morena, JfUnsif 8. amerUke protivo-« k?erislužbe 'v I,alip ‘CIO, ko J Po Je imel odnose ta- •* bil osv°boditvi Rima, ker Veif* načelnik vojaškega ob-s« j. “‘nega urada. Spomnil obhodi, ’ da Je Montagna t»r da VSe lavezniške urade Prirpiu«:*e j® specializiral v *n ,"'liU, ž*bav za angleške •odd m oficirje. Zato je • ua ne bi bilo prav ime- ti stike z upravnikom Capo-cotte ter je odklonil nadaljnja vabila podpolkovnika Lic-cij a- Toda bilo je kot usojeno, da se bo moral še ukvarjati s tem imenom. Prav tiste dni je prejel brezimno pismo, v katerem so ga pozivali, naj se ukvarja z ((lopovščinami Montagne«. Na podlagi tega pisma je začel iskati Caglio, toda našel jo je šele 14. ali 16. decembra v nekem samostanu blizu vodnjaka Trevi. Ob tej priliki jo je dolgo Izpraševal. Na podlagi tega zasliševanja je zaprosil za sprejem pri ministru za notranje zadeve, da bi mu predočil Kočljivi položaj. Ministru Fnn-faniju je takrat general Pom-pei dejal, da je Montagna v središču nejasne dejavnosti-Ce bi preiskavo poglobili, bi lahko prišla na dan važna i-mena- Zato je general svetoval, naj bi določene osebe obvestili, naj nehajo hoditi v družbo Montagne. Toda Pan-fam je priči dejal, naj nima obzira do nikogar. Pri tem je predsednik vprašal generalu, ali je vodil preiskavo na podlagi info>macij, ki mu ni upošteval informacij dekleta, ker je menil, da daje svoje izjave zaradi ljubosumnosti. Zato je vodil vsak dan eno ali dve uri preiskavo na svojo pest. Nato je general povedal, da je bil februarja 1954 dvakrat pri državnem pravdniku, ki mu je dal nalogo, naj ugotovi, ali ima Montagna opravek s kupčijo mamil, ter vse to, kar bi lahko koristilo pravici. Od tedaj ni bila več njegova preiskava strogo zaupna, ker se je moral obrniti na notranji oddelek rimskih karabinjerjev. Na podlagi poročila te skupine, je sestavil tudi svoje poročilo, ki ga je včeraj potrdil. Predsednik je vprašal generala, ali mu je Caglio kaj govorila o zadevi Montesi. General je odgovoril da ne, ker se ni nikoli zanimal za to zadevo. Nato je povedal, da mu je Caglio omenila neka potovanja z Montagno, in sicer v Milan. Povedala mu je, da je ob neki priliki bila tudi gost na kosilu pri prefektu Pavoneju skupaj z Montagno. Februarja 1954 je o tem go- Predsednik sodišča je začel brati dokumente, ki so se tikali Pompeijeve preiskave. Pri tem ga je odvetnik Augenti prekinil in je dejal, da je bila v zapiskih Anne Caglio o-menjena tudi neka partija kart v Capocotti, na kateri naj bi gospa Materasso izgubila 13 milijonov lir. Na vprašanje predsednika je general odgovoril, da se za stvar ni zanimal. Pri tem pa je dejal, da to ne pomeni, da mu je dala Caglio neresnične informacije; nasprotno, njegova poizvedovanja so dokazala, da so bile mnoge vesti, ki jih je dobil od ženske, resnične. Pri čitapju poročila o kazenskih precedensih Montagne je predsednik omenil, da je v njem zapisano, da je živel obtoženec pustolovsko življenje, da je sodeloval z OVRO, nato z Nemci, končno z ameriško protivohunsko službo; nadalje da si je ustvaril dober gospodarski položaj kot mešetar za zgradbe ter da je bil večkrat obtožen sleparstva, toda vedno oproščen. V poročilu je tudi omenjen opomin rimske kvesture 1. maja 1941 Montagni, naj voril s Pavopejem. ki se je jih je dulu Caglio ali na pori-! pritoževal nad obnašanjem se holje obnaša v svojem legi drugih informacij. Ge- dekleta, ker je pač povedala stanovanju v Ulici Rabirio 1. neral je odgovoril, da sploh I v*e. * kJer 50 prirejali sumljive za- bave, ki so trajale dolgo v noč, kar je povzročilo pritožbe drugih stanovalcev v hiši. Pri tem se je vnela z odvetniki diskusija glede juridične-ga pomena besede opomin. Nato se je razvila diskusija že glede garsonjere v Ulici A-cherusio it. 20, ki naj bi bila last ministra Piceionija, to je obtoženčevega očeta. Potem so omenili tudi pogajanja za nakup nekega stanovanja od grofice Luise Pola, ki ga filmu«, mize so vse prevlečene s plastičnim materialom, stoli na tri ogle iz gobaste gume, zidovi v kričečih modernih barvah, kuhinja pa poslednji krik tehnike, — vštevši tu tudi o-riginalen raženj. Kaj vse ne dobite pri Peri! Od slivovke, zadarskega «cherrj/ bran-dyja», slovenskega rizlinga, pa mimo kačkavala in Gavrilovi-čeve salame do belega srbskega fižola in kisle čorbe, dju-veča, sataraš a, pljeskavic, djulbastij in ajvar solate, za katere nimamo ustreznih izrazov v nemškem jeziku (pa tudi v slovenskem ne. Op. ur.) Pri Peri je vedno polno, gosti pa najraje jedo «Pero’s Spezialplatte«, pol kilograma mesa na ražnju. Gostje plačajo po 23 dinarjev (po turističnem kurzu), za en sam samcat čevapčič, in si brišejo solze od veselja, paprike in popra. Toda... to delajo največ enkrat mesečno. LEON DAV ICO ščiti jugoslovanske manjšine. Medtem pa je Jugoslavija v vseh neenakopravnih sporazumih z Italijo, od rapalske pogodba pa do beograjska konvencije Stojadinovič-Ciano ves čas med obema vojnama sprejemala in izpolnjevala obveznosti v korist italijanskih narodnostnih manjšin v Jugosla-viji. Se pred prihodom fašistov na oblast je besnel v Julijski krajini teror proti jugoslovanski manjšini. Tudi pred Mussolinijem go se italijanske vlade izgovarjale, da gre za gnev italijanskih domoljubov proti Jugoslovanom, ki naj bi Italijane v okviru av-stroogrskega cesarstva preganjali, čeprav je res. da je Avstrija vedno podpirala Italijane in dajala prednost njihovemu jeziku ter izkazovala vedno privrženost Vatikanu. Ko je prišel Mussolini na oblast, je likvidiral še tisto malo ostankov manjšinskih pravic, ki so tedaj obstajale v italijanski zakonodaji. Zaprl je vse slovenske osnovne šole. Prepovedal je celo katoliškim duhovnikom uporabo materinega jezika v njihovih odnosih z verniki. Izdal je celo kodeks za poitalijančevanje sioven-sklh priimkov. Vršila se je nasilna asimilacija. Za časa Zavezniške vojaške uprave v Julijski krajini so napravili celo vrsto korakov, da se zagotovi narodnostni razvoj Italijanov in drugih narodnosti, ki živijo na tem o-zemlju. Delno so to tudi dosegli. V praksi se stvar ni razvijala enako na obeh delih Julijske krajine. Medtem ko so na ozemlju, ki je bilo prisojeno Jugoslaviji, priznali Italijanom popolno pravico do kulturnega življenja z uvedbo italijanskega jezika kot uradnega jezika v občinah, z izdajanjem Uradnega lista v italijanskem jeziku na Reki, so na drugi strani z odhodom ZVU začeli prepovedovati jugoslovanske šole, odvzemati določena dovoljenja osebam jugoslovanskega porekla, preganjati. Jugoslovane, ki so se udeleževali protifašistične vojne, z utemeljitvijo da so vojne akcije zločinska dejanja. Tako n. pr. preganjajo tiste, ki so opravljali rekvizicije za svoje odrede ter jih obsojajo pod obtožbo razbojniškega ropanja. Netočnost mirovne pogodbe je bila vzrok, da so ob sklepanju londonskega sporazuma o soglasju v tržaškem vprašanju vnesli vanjo tudi manjšinski statut, ki je postavil vprašanje manjšin kot predmet pravne zaščite. Da bi se ta zaščita lahko uresničila, so sklenili, da bodd z novimi dogovori o zaščiti manjšin ustanovili paritetski .odbor, ki ho stalno spremljal delo oblasti in zajamčil državljanom kulturno življenje v državi, od katere večine se nacionalno razlikujejo. Ze spomladi 1955. leta sta Italija in Jugoslavija iimiiimiiiimiiimimimimmiiiiiiiiimimiimiiimuiimmimimiiiiiiimiiimmiiimmiiimiimiiimimmiiiimm, RAZVOJ ZNANOSTI V FRANCIJI 10 milijard frankov za napredek tehnike Francoska vlada proučuje obširen nujen načrt, da bi opomogla pomanjkanju tehnikov in pospešila razvoj uporabnih znanosti. Francoski načrt se navdihuje ob orjaških naporih drugih držav na tem področju, zlasti pa Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze, in določa ustanovitev državnega sklada za znanost, kateremu bo na razpolago 10 milijard frankov, to je okrog 17 milijard lir. S tem skladom bodo omogočili izšolanje vsaj 50.000 novih inženirjev. Načrt določa tudi ustanovitev posebnih središč za uporabne znanosti v vseh večjih francoskih mestih, zvišanje plač nameščencem ustanov, ki se ukvarjajo z znanstvenim raziskovanjem, ustanovitev posebnega državnega telesa specializiranih profesorjev, ustanovitev štirih novih znanstvenih inštitutov, in sicer inštitutov za atomsko fiziko in elektroniko, itd. MILIJARDE V DIM Leta 1956 so pokadili Francozi za 417 milijard tobaka. Ministrstvo za gospodarstvo je ugotovilo, da se je potrošnja tobaka v primerjavi z letom 1955 povečala za IS,5 odstotka. Leta 195« so prodali tudi za 15 milijard lir vžigalic. TELEFONSKI HAZUOVOHI V ŠVICI Glavno ravnateljstvo švicarskih pošt in brzojava je sporočilo, da je Švica na prvem mestu glede mednarodnih te* lefonskih razgovorov. Leta 1955 so Švicarji telefonirali povprečno po 17-krat v inozemstvo, medtem ko so Belgijci, ki so na drugem mestu, telefonirali desetkrat, Holandci devetkrat in Francozi sedemkrat. Švica je dosegla pri telefonskih zvezah velik razvoj. Notranja telefonska mreža, ki je skoraj docela avtomatizirana, je omogočila 2 milijona telefonskih razgovorov na dan, poseben napredek pa so dosegli v mednarodnih zvezah. MINIATURNE LUNE Dr. Homer Newell, ravnatelj oddelka za astronomsko fiziko pri pomorskem raziskovalnem laboratoriju ZDA, je izjavil članom «Cosmos kluba« v Wa-shingtonu, da bodo skušale ZDA zalučati v vsemirje pol tucata lun v miniaturi. Prva luna bcr tehtala 9 kg In bo imela 51 cm premera. Dr. Newell je dejal, da ne morejo določiti datuma, ko bodo spustili prvo «luno» v nebo, preden ne bodo poizkusi vsaj do polovice programa u-resničem. Miniaturno luno bodo »pustili v nebo, da omogočijo znanstvenikom vsega »veta, da zberejo informacije o tem po*kusu ter dajih vskla-dijo. sklenili in podpisali tak sporazum. Medtem pa je Italija ratificirala ta statut šele te dni in moremo pričakovati, da bo začel v teku aprila delovati jugoslovansko-italijanski mešani odbor za proučevanje kršitev manjšinskega prava, predvsem glede diskriminacij, ki se vršijo proti manjšinam v odnosu do ostalih državljanov. Kar je bilo do sedaj nevar^ no v odnosu do manjšin, j« pomanjkanje tekstov. Stan zakoni« ne predvidevajo niti zaščite niti pravic manjšin. Nasprotno, še vedno obstajajo ti-sn fašistični zakoni, ki odrekajo manjšini enakopravnost. Italijanska sodišča ne priznavajo teorije o neposrednem u-veljavljanju mednarodnih pogodb. Sodišča namreč stoje na stališču, da se mora mednarodna pogodba z zakoni spremeniti v domače pravno pravilo, da bi ga lahko državni organi uporabljali-. Medtem ko na tržaškem področju pričakujejo uresničenje manjšinskega' statuta, pa je bil te dni v Italiji na dnevnem redu v parlamentu zakon o manjšinskih šolah. Ze samo s tem, da so tak zakon predložili, se mora pohvaliti težnja italijanske vlade, da se to vprašanje reši na ozemlju izven Trsta, saj je zakon idealno sredstvo za uveljavljanje stvari za tiste, katerim večina nekaj priznava. Ce pa sodimo besedilo zakona, ne bodo pravice do kulturnega razvoja, vsaj kar se tiče šole, predstavljale za jugoslovanske manjšine vrhunca pravičnosti, Ta zakon se opira na sestav prebivalstva in velja za ozemlja na katerih živijo skupno Italijani in Jugoslovani. To so tako imenovana jezikovno mešana področja. Čeprav čl. 6 italijanske ustav* na teh področjih zagotavlja manjšinam pravico do šole v njihovem materinem jeziku, pa se tudi tu pojavlja kot motnja za uveljavljanje te državljanske pravice italijanska teorija o tem, da organi oblasti ne uveljavljajo neposredno ustave, marveč da ustava predstavlja samo deklarativna načela, ki jih je treba še z zakonom podrobno določiti. Zato so Slovenci na go-riškem in tržaškem področju z velikim zanimanjem pričakovali ta zakon. Oni pozdravljajo čl. 1 tega zakona, ki proglaša načelo, da se na tem področju pouk v osnovnih in srednjih šolah vrši v materinem jeziku učencev. Medtem ko se italijanske šole ustanavljajo po zakonodaji, se slovenske šole ustanavljajo s posebnim odlokom predsednika republike. To se opravičuje s tem, da italijanske šole vzdržujejo mestne samouprave, medtem ko bodo slovenske šole v breme splošnega državnega proračuna. Razočaranje pa predstavlja čl. 2. Medtem ko se more v italijanske šole in tečaje vsakdo svobodno vpisati, je potrebno posebno dovoljenje komisije za vpis v slovenske šole in tečaje. Italijanski državljan, ki želi, da bi njegov otrok obiskoval slovensko šolo, mora prinesti dokaze, da pripada slovenski narodnostni skupini. Razen tega mora vsak posamezen primer proučiti posebna šolska komisija, ki ji načeluje šolski inšpektor in ki mora potrditi, da je otrokov jezik slovenski jezik. Prav tako so Slovenci z omenjenih dveh področij zaskrbljeni zaradi sestave učnega osebja. Na slovenskih šolah ni pogoj da so učitelji Slovenci, marveč imajo ob enakih pogojih pri razpisih Slovenci le prednost. Slovencu se torej odpira samo možnost, toda ne zagotavlja se mu pravica. Niti ni v zakonu pravila, ki bi določalo, da pripadajo Slovencem nadzorne in vodilne funkcije v slovenskem šolstvu v Italiji. Rekli smo, da je vsekakor korak naprej dejstvo, da s« pripravlja zakon o slovenskih šolah v Italiji. To je načelno priznanje pravice manjšine do kulturnega razvoja, vendar!« je to nevarno, ker ta prvi začetek ni popoln ter je pri tem toliko pridržkov, da se postavlja vprašanje, kaj bo iz tega nastalo. Mi razumemo zaskrbljenost Slovencev v Italiji, ki se vprašujejo, ali »e B. MILANOVIC (Iz eMedjunarodne politike») (Nadaljevanje na 4. strani) — Ni! ne taji, vse vem! — Predlagam, da se prijaviš za rubriko sOdnehaš aH nadaljuješ?» Goriško-beneški dnevnik Interpelacija Battella in Battija Zahtevata občinsko sejo in razpravo o avtonomiji Občinska svetovalca KPI Nereo Battello in Bodolfo Batti sta poslala županu dr. Bernardisu interpelacijo o deželni avtonomiji, v kateri najprej ugotavljata, da postaja diskusija okoli deželne avtonomije in posebnega statuta vedno bolj stvarna, kar potrjujejo koraki parlamentarcev, upravnih organov (diskusijo o tem vpražanju jc pričel občinski svet v Trstu, ki je tudi ustanovil posebno komisijo), gospodarskih (sestanek predstavnikov trgovinskih zbornic v Gorici) in po-litičifh krogov (izjave predstavnikov raznih političnih strank). Bolj kot kdaj poprej je jasna 'volja organizma, ki demokratično predstavlja goriško prebivalstvo, da se najde trajna rešitev goriških gospodarskih in socialnih vprašanj; ta rešitev se mora najti zaradi zemljepisnega položaja našega mesta, ki lahko postane prometno in komunikacijsko središče v okviru organske politike, ki naj odpravi škodljive lokalistične težnje. Svetovalca izražata zaskrbljenost, ker se občinski svet še ni izjasnil o tem vprašanju, medtem ko je večinska stranka na zadnji seji občinskega sveta javno povedala, da podpira ustanovitev deželne avtonomije, o kateri nekatere politične skupine še vedno izražajo nasprotno mnenje. Na koncu ga sprašujeta, če ne smetra za potrebno, da čimprej načne diskusijo o tem važnem vprašanju v občinskem svetu. PROBLEMI DVOLASTNIKOV Zahtevajo blok pri Vrtojbici Blok na Pristavi Je neprimeren zaradi železnice in klancev Med goriškimi neposrednimi obdelovalci zemlje, ki imajo svojo zemljo na jugoslovanskem področju, so nastale velike diskusije paradi odločitve jugoslovanskih oblasti, da bodo prepovedale dvolastnikom prehod čez mednarodni blok pri Rdeči hiši ter namesto tega bloka dovolile prebod čez blok druge kategorije na P vstavi. Za dvolastnike iz Standre-ža in Podturna je blok pri Rdeči hiši zelo primeren. Ni jim treba prečkati železnice niti goniti živine v klance. Blok na Pristavi pa bi imel zlasti za vozove precej nevšečnosti. Cesta pelje čez železniško progo, obenem pa je tudi strma, kar povzroča ne-prilike voznikom, ki se vračajo s težko naloženimi vozovi in vpreženo živino, ki so jo ves dan uporabljali za dela na polju. Dvolastniki predlagajo, naj bi jugoslovanske oblasti pregledale možnosti za otvoritev dvolastniškega bloka pri Vrtojbici v Ul. Blaserna. Ce bi odprli ta blok, tedaj bi bili tudi Ul. Cravos in Ul. Giustiniani manj obremenjeni, ker li okoli 4Q do 50 kmečkih vozov, ki med sezono dnevno prekoračijo blok pri Rdeči hiši, vozilo čez priroč-nejši blok pri Vrtojbici. razpravo o točkah dnevnega reda, ki jih niso rešili na zadnji seji, ki je bila v torek zvečer. V soboto popoldne pa se bo sestal pokrajinski svet. Izlet v Planico bo z vlakom Slovensko planinsko društvo v Gorici je sklenilo organizirati avtobusni izlet na ogled smučarskih skokov v Planico, ki bodo 10. marca. Ker pa številni prijavljenci nimajo na propustnici napisanega obmejnega bloka Fusine Laghi-Ra-teče in ker jim pristojne o-blasti v tako kratkem času bloka ne morejo pripisati, je SPD sklenilo, da bo’ izlet organiziralo z vlakom, ki odpelje v nedeljo ob dveh ponoči z glavne postaje v Novi Gorici. Pozivamo ljubitelje smučarskih skokov, da se udeležijo zanimivega izleta v Gorenjski kot. OBVESTILO ZUPANA Zaprta cesta v Ločniku Državne železnice bodo jutri 23. februarja popravljale železniški tir v Ločniku, in sicer v bližini kraja «San Roc di Lusims«. Goriško županstvo obvešča, da bo občinska pot, ki pelje tod ta dan zaprta od 7.30 do 17. ure zvečer. Cestni promet bo usmerjen po Ul. Romana. Akademsko-srednješolski klub «Simon Gregorčič« v Gorici vljudno vabi na predavanje visokošol-ca Filiberta Benedetiča o velikem ruskem pesniku PUSKINU, ki bo danes 22. februarja ob 20.30 na sedežu društva v Ulici Ascoli štev. 1 Predlogi občinskega odbora za javno razsvetljavo v Štandrežu in Ločniku V sredo zvečer se je sestal občinski odbor, ki je razpravljal o javni razsvetljavi v Štandrežu in Ločniku. V Stan-drežu nameravajo namestiti fluorescentne žarnice še v preostalem delu Ulice sv. Mihaela do zadnje hiše. Obenem bodo na najvažnejših poteh postavili deset takih žarnic. Skupni stroški bodo znašali 200 tisoč lir. Na cesti od Mosta 9. avgusta pa do zadnje hiše v Ločniku bodo namestili 75 fluorescentnih žarnic. Za napeljavo bodo potrošili štiri milijone lir. Oba predloga bo občinski odbor predložil v odobritev občinskemu svetu, «» ------ CRDA V TRZICU Jutri sestanek zaradi električnih varilcev Pred dnevi so se na sedežu Zveze industrijcev v Tržiču sestali predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev, da bi razpravljali o sporu med ravnateljstvom in električnimi varilci v CRDA. Predstavniki obeh strani so se sporazumeli, da se ponovno sestanejo v soboto. Med tem časom pa bodo podrobneje proučili spor. Danes razstreljevanje na letališču Danes ob 14. uri bodo razstreljevali železobetonski zid na mirnskem letališču. Zaradi tega bo promet na državni cesti št. 55 med razstreljevanjem nekaj časa ustavljen. Vs v Doberdobu Doberdobska sekcija Italijanske komunistične partije organizira jutri 23. februarja v občinski dvorani v Doberdobu zabavo s plesom na katerega vabijo občane. . Včeraj na goriilti preturi Mesec dni zapora ker ni hotel domov Raggi iz Bologne bo odsedel tri mesece v zaporu, ker je pred šestimi leti pobegnil v Jugoslavijo - Izdal je ček, za katerega v banki ni bilo krjfcja MiaiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii Slovenske šole v Italiji (Nadaljevanje s 3. strani) Občinska seja danes zvečer Danes zvečer se bo ponovno sestal občinski svet, ki bo razpravljal o nekaterih interpelacijah, o katerih se bo verjetno razvila iivahna diskusija. Nadaljevali bodo tudi s tem doseže zaščita jezikovnih manjšin, ki živijo na obeh ozemljih, po stvarnih pogojih reciprocitete. Slovenci razumejo skrb italijansKe državne politike, da se zagotovi enotnost med italijanskimi in slovenskimi šolami z uvedbo e-notnega didaktičnega in u-pravnega aparata, toda bojijo se, da ne bodo njihove pravice tako zagotovljene, da bo šolanje otrok v narodnem jeziku postalo z ustavo zagotovljena državljanska pravica, s katero se bo mogel italijanski državljan slovenske narodnosti avtomatično in brez vsakega vmešavanja kogar koli okoriščati na podlagi svojega svobodnega sklepa. Po našem sistemu pravic manjšin do kulturnega razvoja ne moremo razumeti, kako more obstajati nevarnost za državno enotnost in varnost, če se dovoli ljudem, da svojo narodnostno kulturo razvijejo, tudi če se jim nudi pouk v njihovem narodnem jeziku, ker smatramo to za nekaj pri-rodnega in za naravno metodo učenja. Ce kdo izbere med večinsko in manjšinsko šolo, je gotovo, da izbere manjšinsko samo, če tej manjšini pripada. Ce se pa to ne zagotovi, če se ljudska zavest podvrže administrativni kontroli in cenzuri, tedaj nastane vprašanje, ali se stvarno spoštuje pravica do nacionalne sa- moopredelitve, ki je ena od osnovnih mednarodnih ljudskih praVic. Bojazen za to pravico, sum, da jo bodo dušili, moti naš občutek radosti ob dejstvu, da je Italija začela reševati vprašanje šolanja slovenske manjšine v nacionalnem jeziku. Pričevanje generala Pompeija o Montagni (Nadaljevanje s 3. strani) Ko je predsednik končal vpraševanje v zvezi s poročilom priče o Montagni, so prešli na informativno poročilo o Saveriu Politu, ki ga je sestavil Pompei za predsednika preiskovalnega odseka Sepeja. General Pompei je povedal, da je sestavil svoje poročilo na podlagi poročil karabinjerjev iz Neaplja in Bologne, kjer je Polito dolga leta opravljal službo. V tem poročilu je med drugim tudi rečeno, da je bivši rimski kvestor Polito imel naloženega v banki precej de- narja, in sicer v delnicah. V zvezi s plačo državnih funkcionarjev se je zdela generalu ta vsota vsekakor zelo visoka. Potem so precej časa raz- pravljali o maturitetnem spričevalu bivšega kvestorja, ki naj bi se zgubilo med potresom v Messini leta 1908. Sledila so še razna vprašanja odvetnikov, nato pa je predsednik Tiberi odložil razpravo na danes zjutraj. Včerajšnje zasedanje goriške preture je bilo kratko; na vrsti je bilo le nekoliko manjših procesov, ki niso zahtevali dolgega razpravljanja, kakor se to zgodi običajno. 13. februarja lanskega leta je agent civilne policije Mario Silvestri na glavni cesti tik pred San Lorenzom opazil ponesrečenca, ki se je prevrnil s kolesom. Nesrečnemu človeku je nudil prvo pomoč in ga spremil do goriške bolnišnice Brigata Pavia. Toda v bolnišnici se je izkazalo, da gre za 47-letnega Onoria Ta-naia iz Oristana pri Cagliariju. ki ga je livornska policija poslala z izgonskim listom v rojstni kraj. Možak je seveda po prestani bolezni romal na policijo m kasneje v zapor. Včeraj je pretorju izjavil, da ga potem, ko je v Livornu prejel jzgonski list, prav nič ni mikalo, da bi se zopet vrnil na jug, kjer ne bi mogel dobiti nikakršne zaposlitve, marveč jo je raje mahnil na sever. Pretor Fabiani seveda ni mogel upoštevati njegove izjave in g.) je obsodil na me sec dni zapora in povračilo sodnih V.ioškov. * * * Konec januarja je jugoslovanska obmejna policija vrnila italijanskim obmejnim organom na Fernetičih 50-let-ne Seconda Raggija iz Bolo-gne, ki je pred ti leti v bližini Gorice brez dokumentov pobegnil v Jugoslavijo. Najprej je bil Raggi zaprt v tržaškem zaporu, potem pa ga je zahtevalo gonsko sodišče. Včeraj je priznal, da je odšel v Jugoslavijo, ker v Ita-liiji ni mogel najti zaposlitve, in da je ostal tam, dokler ga niso izgnali. Toda pretor je povedal, da Raggija išče Inter-pool, ker je ze znan zaradi večkratnih poneverb. Na osnovi dosedanjih kazni mu je pietor tudi prisodil J mesece zapora in plačila 16.000 lir kazni zaradi ilegalnega prehoda državne meje. * * * Pred pietorja je prišel Goričan znani 68-letni Pesteili iz Ul. Corsica 10. Tokrat je mož, ki je bil ze večkrat pred sodniki, podpisal ček za 50.000 lir, ki pa ga Amedeo Trave-san, na katerega je bil naslovljen, v goriški hranilnici ni mogel vnovčiti, ker zanj ni bilo kritja. Pestellija je pretor dr. Fabiani obsodil na plačilo 13.330 lir kazni in povračilo sodnih stroškov. • «» ------ Živahna debata o zakonski ločitvi V sredo zvečer je bila ti dvorani «Stella maftutina« v Gorici javna debata o ločitvi v Italiji. Debate se je udeleži lo veliko itevilo Goričanov, kar priča, da je to vprašanje vedno bolj občuteno in pereče. Med petimi govorniki se je le eden, odv. Costa, izrekel v prid zakonskega osnutka o «mali ločitvi», ki ga je predložil že leta 1954 poslanec Šansone. Predavatelj je podrobno obrazložil zakonski osnutek, ki je naletel na odobravanje večine javnega mnenja v Italiji, in prikazal zakonsko zvezo v pravni in humani luči. Drugačno mnenje o ločitvi, ki so jo v svoje zakone vnesle že vse napredne države sveta,, saj sta z Italijo ostali v Evropi le še Španija in Portu- galska, so izrekli zdravnik Carrara, državni pravdnik Marši, profesor Luci graj in pa tržaški jezuit Andreoli. Slednji je. vprašanje ločitve v zakonu prikazal na osnovi cerkvenih pravilnikov in o-menil tudi konkordat, ki ga je italijanska država za časa fašizma sklenila z Vatikanom. Toda kljub oviram, ki bi nastale po mnenju govornikov, če bi se hotela vnesti v italijansko sodstvo zakonska ločitev, pa je goriška publika pokazala, da je odkrito na strani tistih, ki se trudijo, da bi v italijansko družbeno življenje vnesli spremembe, ki so za srečo in tudi stabilnost italijanske družine nujno potrebne, kajti stanje, v katerem so danes v Italiji številne družine, ne samo da ni legalno, ampak predstavlja za bodoči rod nevarnost, ki se ji bo moč izogniti le z legalizacijo položajev, ki so nastali zaradi nekoristnega sporazuma med cerkvijo in državo. «» ------ Vnetje saj v Ul. C. PerCotto Plinska peč povzročila požar V sredo nekaj minut pred polnočjo so goriške gasilce klicali v Ul. Gozzi 10, kjer je nastal požar v stanovanju Renata Versellija. Zdi se, da je Verselli preden je odšel v kino pozabil zapreti plinsko peč, zaradi katere so se pozneje vnela tla. Gasilci so i-meli 20 minut dela, preden so požar pogasili. * * * Včeraj ob 10.30 so gasilci odhiteli , v Ul. C. Percotto, kjer so se vnele saje v dimniku poslopja družine Lovi-šček. Gasilce je poklical najemnik Ettore Brevitti. Škode ni bilo. Nova pogodba za uslužbence v kinematografih Delavska zbornica obvešča, da so se zaključila pogajanja za obnovitev nove delovne pogodbe za uslužbence v kinematografih. Pogodba bo veljala dve leti. «» ■ 2. marca planinski ples Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira tradicionalni planinski ples 2. marca letos. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17. tel. 28-7». - KINO — CORSO. 16.00: «1 quattro del getto tonante« (film o reakcijskih letalih), vistavision. technicolor, D. Adams, A. Chechi. VERDI. 17.00: «Mož, ki je vedel preveč« («L'uomo, che sapeva troppoa), vistavision in technicolor, J. Stewart, Doris Day. V1TTOHIA. 17.00: »Sestra Le-tizia«, panoraniično platno Anna Magnani, E. Rossi Drago in Antonio Ciffariello. CENTRALE. 17.00: »Zemlja Apašev«, A. Murpliy, cine mascop, technicolor. MODERNO. 17.00; »Nevarni mladoletniki*. Športni dnevnik Uradno »poročilo tajnika svetovne boksarske komisije Rabreta Kategorični ukaz svetovne komisije: Pegata se mora koriti z Maciasom! Prokurator Cecchi poudarja, da je D’Agata pripravljen takoj na borbo z Mehikancem LILL. 21. — Rabret, glavni tajnik svetovne boksarske komisije, je danes uradno sporočil odločitev tega organa glede organizacije dvoboja za svetovno prvenstvo petelinje kategorije. Sporočilo se glasi: »Svetovna boksarska komisija je ob upoštevanju položaja glede svetovnega prvenstva petelinje kategorije sklenila ostati pri svoji prvotni odločitvi, da se mora svetovni prvak Italijan Mario D’Agata boriti z Mehikancem Raulom »Ratom« Maciasom pred 15. aprilom in prej kot z vsakim drugim nasprotnikom. Pogodbi za ta dvoboj morata biti dostavljeni komisiji najkasneje do 20. marca. Zmagovalec se bo moral pomeriti s Francozom Halimijem pred 1. julijem 1957». Ta kategorični ukaz je presenetil italijanske in francoske boksarske forume in me-nažerje. ki so že podpisali pogodbo za dvoboj D'Agata - Ha-limi glede na to, da je svetovna boksarska komisija prvotno dovolila D’Agati, da si izbere naspronika med Maciasom. Halimijem in Peacockom D’Agatov prokurator Libero Cecchi je glede na ta kategorični ukaz dejal med drugim: »To je krivica, ker nihče ne more oporekati D’Agati pravico p,ostovoljne izbire nasprotnika med imeni, ki so bila prvotno določena. Na vsak način moramo sprejeti odločitev, ki se zdi dokončna, v tolažbo pa nam je, da je D’A-gati vseeno proti komu se bori ali proti Halimiju v Parizu ali proti Maciasu kje drugje. Vsilili so nam Ma-ciasa in D'Agata je pripravljen boriti se z njim, seveda pod istimi pogoji glede premije kot je bilo dogovorjeno za dvoboj s Halimijem.« Glede kraja kjer bo dvoboj, še ni točno določeno. Predlagan je bil Mexico City, toda Cecchi in D’Agata želita Los Angeles, kar bo verjetno tudi sprejeto. / Zelo ostre izjave na račun tega drastičnega sklepa je dal tudi predsednik italijanske boksarske zveze Bruno Rossi, ki je poleg drugega izjavil, da ne ve na katero prvotno odločitev se sklicuje mednarodna boksarska komisija, ker je bilo vse doslej govora le o tem, da s: lahko D’Agata izbere svojega nasprotnika med Maciasom, Halimijem ali Pea uradno, dokler mu ga ne bo potrdil predsednik komisije Fano. Italijanska boksarska zveza bo na vsak način do kraja branila D’Agatove pravice in pričalsftje, da bo isto storila tudi francoska boksarska zveza, ki je pri stvari direktno zainteresirana. «»------ ZOPET ZADEVA HONVEDA Samo Czibor se ne vrne! CARACAS, 21. — Emil Oesterreicher, vodja ekipe Honveda na južnoameriški turneji, je izjavil, da se je od vtseh igralcev Honveda samo Csibor odločil, da se ne bo vrnil na Madžarsko. Namerava se nastaniti v Rimu. kjer upa. da bo lahko igral za enega od rimskih ligašev. CARACAS, 21. — Iz Caracasa je včeraj ponoči odpoto valo v Evropo 10 članov Honveda: Puskas, Czibor, Sandor, Kocsis, GtosiCs, Szolook, Lan-tos, Szusza. Garamrvolgy in Szabo. Igralce sprem’ja vodja Oesterreicher. V Caracasu so ostali: Faiago, Dudas, Rako-si, Banyai, Kotasz, Boszik in Budai. 10 km za mladince. Novi državni prvak pri članih je postal Janez Pavčič, ki je pretekel progo v času 1.36’35”. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Cveto Pavčič in Gašpar Kordež. Med juniorji je zmagal Mariborčan Juhart s časom 33’23”, ki je bil tudi najboljši jugoslovanski mladinec na tekmovanju za pokal Kurikkala, kjer se je uvrstil na 10. mesto. OLIMPIADA 1960 NOGOMET Avstrijski nogometaši v nedeljo na Malti DUNAJ, 21. — Avstrijska nogometna reprezentanca je odpotovala danes zjutraj pod vodstvom tehničnega komisa-rija Argauerja in trenerja Mol-zerja z vlakom proti Rimu, kamor bo prispela jutri zjutraj. Iz Rima bo z letalom nadaljevala pot na Malto, kjer bo v nedeijo nastopila v prijateljskem srečanju proti reprezentanci Malte. Ta tekma bo Avstrijcem služila kot priprava za tekmo proti Zahodni Nemčiji, ki bo 10. marca na Dunaju. --v-r- Jug. prvenstvo v tekih Janez Pavčič prvak na 30 km POKLJUKA, 21. — Danes se je na Pokljuki začelo jugoslovansko prvenstvo v disciplinah za klasično kombinacl-cockom. Rossi je tudi izjavil I jo. Na programu sta bila te-da zanj Rabretovo sporočilo ni | ka na 30 km za člane in na »iiniitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ob udeležbi 23 najboljših šahistov XII. jugoslovansko šahovsko prvenstvo Zmage favoritov in remiji med najboljšimi v prvem kolu SOMBOR, 21. — Tu se je danes začelo XII. šahovsko prvenstvo Jugoslavije, katerega se udeležuje 23 šahistov, ker je ing. Vidmar ml. v zadnjem trenutku udeležbo odpovedal. Njegovega mesta ne bodo izpolnili. Turnir bo obsegal 22 kol. Redna kola se bodo začela ob 16.30 in todo trajala do 21.30. Prekinjene partije pa bodo i-grali od 9.30 do 11.30. Tempo igre znaša 40 potez v dveh urah in 30 minut in 16 potez za vsaki nadaljnji uri. Vsak tretji dan je prosti dan. V prvem kolu so bili doseženi naslednji izidi: Rakič - Djuraševič 1:0, Gli- gorič - Tot 1:0, Udovčič - Ba-dvarevič 1:0, Vukovič - Bogdanovič 1:0, Janoševič - Vukčevič 1:0, Ivkov - Trifunovič remi. Smailbegovič - Puc remi, Pirc - Rabar remi, Matu-lovič - Nečeljkovič - remi, Ko-zomara - Cuderman 1:0, Ka-raklajič - Marič remi. Milič je bil prost. Vrstni red po prvem kolu: Rakič, Gligorič, Udovčič, Vukovič, Janoševič in Kozo-mara 1. Ivkov, Trifunovič, Smailbegovič. Puc, Pirc, Rabar. Matuiovič, Nedeljkovič, Karaklajič in Marič, pol točke, Djuraševič, Tot, Badvare-vič, Bogdanovič, Vukčevič, Cuderman in Milič O. Avstrijci udeleženi na olimpiadi v Rimu DUNAJ, 21. — Avstrijski minister za vzgojo Drimmel je na zasedanju avstrijskega olimpijskega odbora izjavil, da se bo Avstrija udeležila olim-"piade v Rimu leta 1960 z reprezentanco, ki bo štela od 15 držav na natečaju športnih filmov v Cortini HIM, 21. — 15 držav * skupno 65 filmi se bo udeležilo 13. mednarodnega natečaja za športno kinematografijo, ki se bo začel v Cortini D’Ampezzo 25. februarja in ki bo trajal do 4. marca. Sodelovali bodo: Italija s 13 filmi, Nemčija z 8, Francija Z 8, Velika Britanija s 7, Kanada s 6, Češkoslovaška s 6, Švedska s 3, ZDA s 3, Japonska s 3, Avstrija z 2, Indija z 2, Južna Afrika z 2 te' Švica, Norveška in Belgija * enim filmom. V filmih bodo prikazane vse športne panog*'-od telovadbe «yoga» do rokoborbe, od namiznega tenisa do avtomobilskih dirk, od metanja diska do podvodnega ribolova, od veslanja do letalstva itd. Na koncu natečaja, ki bo pod pokroviteljstvom predsedstva ministrskega sveta, bo posebna ocenjevalna komisija podelila številne nagrade. Komisijo P°d predsedstvom Tita Marconija (predsednika filmskega mesta) bodo sestavljali: senator Giuseppe Catalano, predsednik umetniškega krožka rz Cortine, Pietro Petroselli, šef kinematografskega urada CONI, Lorenzo Borghi, tajnik talijanskega športnega centra, Giovanni de Tomasi, član glavnega ravnateljstva za gledališča in drugi. 150 do 250 atletov. imiiitiiiMHimiliiillillHllliiiiiiiiiliillilnllill mHlliH Smučarsko tekmovanje za pokal «Tri vzpenjačo Avstrijec Gamo v prvem smuku Danes drugi smuk na progi «Kandahar> SESTRIERE, 21. — Avstrijec Hermann Gamon je zmagal v prvem smuku za pokal «Treh vzpenjač«. Tekmovanje se je začelo ob 11,30. Po obilnem snegu, ki je zapadel čez noč, je bila proga danes v odličnem stanju, čeprav ni dopuščala prevelike hitrosti. Dolga- je bila 2650 m, imela je 800 m višinske razlike in 6 vratc. Vr-tni red na cilju je bil naslednji: 1. Gamon Hermann (Avstr.) 2’17”6; 2. Alberti Bruno (It.) 2’19”6; 3. Zecchini Lino (It.) 2’21”3; 4. Stiegler Josef (Avstr.) 2’21”4; 5. Tritscher Franc (Avstr.) 2’22”3; 6. Lippaut? Norbert (Avstr.) 2’22”6; 7. Jon-ville Daniel (Fr.) 2’22’9; 8. z istim časom Gramshammer (Avstr.) in Matheoud Sergio (It.) 2’23"2: 10. Scbenone Car-lo (It.) 2'23’7; 11. Demetz Herbert (It.) 2’24”; 12. Pedroncelli ItalO (It.) 2’25”2; 13. Arpin Mi-chel (Fr.) 2'26”1; 14. Perret Bernard (Fr.) 2’26”3; 15. Kla-Bacher Hans (Avstr.) 2’27”8; 16. Dimitrov (Bol.) 2’28"4: 17. Pons (It.) 2'29’T; 18. Varochkin (Bol.) 2'2P”8; 19. Anguelov (Bol.) 2'30"8; 20. Blanc ALdo (It.) 2’31”7: 21. Odiard (It ) 2’32”3; 22. Breches (Fr.) 2’33’3; 23. Giacosa (It.) 2’39”6; 24. Marquet (It.) 2’40’3; 25. Chas-sagnol (Fr.) 2’40”7; 26. Siraid*-chiev (Bol.) 2’41”9; 27. Blanc Robert (Fr.) 2’45”; 28. Blanc Delphin (Fr.) 2’45’’4; 29. Da Ros (It.) 2’55”2; 30. Rey (Fr.) 2’59"5. Gamon, ki je po poklicu strojevodja avstrijskih železnic, je zmagal z naskokom dveh sekund. Prednost je dobil predvsem v zgornjem delu proge, ki je bil dokaj strm, medtem ko je v drugem delu, ki je bil za tekmovalce zahtevnejši, dosegel najboljši čas Italijan Alberti, ki pa se je kljub odlični vožnji uvrstil šele na dtugo mesto. V prvem delu proge je vozil dobro tudi Italijan Demetz, ki pa je pozneje znatno zaostal. V celoti je uspeh domačih tekmovalcev zadovoljiv, razočarali pa so Francozi, ki so imeli prvega tekmovalca šele na 7. mestu. Avstrijci so tudi tokrat potrdili svojo premoč. Jutri bo drugo tekmovanj* v smuku in sicer na progi «Kandahar», ki je zahtevne)" ša od današnje. UNIVERZITETNI TEDEN^ Riva in Wagnerberger zmagovalca v slalomu OBERAMMERGAU, 21. Italijanka Pia Riva je zmag*' la v slalomu za ženske v okviru mednarodnega univerzitet' nega smučarskega tedna. PT°“ ga je bila dolga 500 m, i[Tie' la je 175 m višinske razlike in 40 vratc. Vrstni red prvih-1. Pia Pava (It.) 102”5 (51.3' 51.2); 2. Karin Jaeger (Nern.) 104"2 ( 50.6 - 53.6); 3. Uršul* Schneider (Nem.) 105”1 (51*; 53.7); 4. Francesca Salmi’nC1 (It.) 107”3 (55.1 - 52.2). V slalomu za moške je zma' gal Nemec Wagnerberger. Vrst' ni red prve trojice: 1. Wagnerberger (Nem-i 94”2: 2. Keglovic (Avstr.) 97"*; 3. Hennnch (CSR) 98"7. K včerajšnjemu poročilu 5 teku na 12 km dodajamo, d* je bil Jugoslovan Matevž 3ef šič deveti s časom 54’42”. BOKS LONDON, 21. — Dvoboj aa evropsko prvenstvo težke ka' tegorije n:ed Švedom Johans-sonom in -zzivalcem Angleže!" Henryjem Cooperjem, ki b moral biti 17.111., je bil prel°" žen na maj. Točen datum kraj dvoboja bosta določen* pozneje. Odcovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - KINO SKEDENJ predvaja danes 22. t. m- ob 18. uri CEIAD film: «ČUDOVITA ŽIV» OOGOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOnOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 130000000000000000000°° DOBRIČA ČOSIČ 101(812 soice 73. Dejstva, ki jih navaja tovariš Pavle v pismu, za nas niso dejstva. Kažejo samo eno: da sta štab in partijsko vodstvo, v prvi vrsti pa tovariš Pavle, izgubila glavo. Ljudje, ki imajo živce v težavnem položaju, ljudje, ki količkaj politično mislijo, nikdar ne morejo napraviti tako hude napake. Gvozdenovo ustrelitev obsojamo in ocenjujemo kot vaš preplah in nezadostno trdnost, da bi v težavnem položaju pametno ravnali. To je najhujša politična napaka, ki je bila storjena od ustanovitve odreda. Gvozden Je imel velike zasluge za Partijo, bil je najpopularnejši človek v kraju, imel je velik vpliv na kmečke množice, ki so v njem gledale svojega človeka. Mi smo glede njega imeli tehtne načrte v nadaljnjem razvoju boja. Dolžnost Partije, predvsem tovariša Pavleta, je bila, da takšnega človeka varuje, da stori vse za njegovo rešitev, če omahuje. Prepričani smo, da je bila to samo kratkotrajna kriza, ki je v naravi kmečke psihologije. Komisar odreda pa ni ničesar tehtnega ukrenil, da bi mu pomagal prebroditi to razpoloženje, da bi ga rešil za Partijo. Ta primer nam izpričuje še neko stvar: vi ste izenačili metodo dela Partije z metodo dela vojaških štabov. Partija, tovariši, ima predvsem nalogo, da vzgaja in dviga ljudi, da jih rešuje, če so na tem, da bi delali napake in propadali. Tovariš Pavle je na to pozabil. Zaradi tega ga bomo poklicali na partijsko odgovornost, kakor hitro se boste vrnili nazaj«. Tako se končuje prvi del pisma. V drugem delu je Brka pisal, da z Učom nimajo nikakršne zveze, da je na Jastrebcu, kjer bijejo vsak dan bitke. Po poročilih kaže, da je imel hude izgube. Brka jih je opozarjal, da morajo pričakovati, da bodo Nemci vrgli svoje sile proti njim, zaradi česar morajo biti venomer na straži: kakor hitro bodo opazili sovražnikove premike, naj takoj prekoračijo Moravo in se vrnejo v Jastre-bac. Po nekih znamenjih sodeč bodo Nemci najbrž najkasneje v treh dneh udarili nanje, zato jim svetuje, da čimprej odrinejo proti Jastrebcu. Ta del pisma je Pavle na hitro preletel. Prebral ga je samo zato, da ga je prebral, ničesar si ni zapomnil. Osuplo je podal pismo Vuku. .Napačno?! In to pravi Brka! Ne bi smeli?... Kako bi ga mogel rešiti? Kaj Brka ne razume?... Neverjetno!...' Hotel je spustiti glavo na mizo, a je podložil roke in glava se mu je zagozdila med dlami. Pavle se je zamislil... Razporejeni odred v mraku na Jastrebcu; Gvozden govori, in on govori... Gvozdenov Jopič pada na sneg pred vrsto... Uča je sklonil glavo... Partizani so onemeli. Kolona gre naprej in molči. .Pogrešili?’ V sobi je vladala tišina, čulo se je samo težko dihanje speče čete. Zunaj so se od časa do časa oglašale puške. Djur-dje, Bojana in Jovan so opazili Pavletovo vznemirjenost in ga nepremično gledali, sluteč slabe vesti v pismu; umolknili so in poizvedujoče gledali v Vuka. Vuk Je počasi bral pismo. Ko ga je prebral do konca, je udaril s pestjo ob mizo in dejal: «Ne strinjam se!» »Tiše!* ga je opomnila Bojana. «Lahko je iz zaledja kritizirati! Radoveden sem, kako bi bilo, če bi bil on v našem položaju...* je dodal Vuk. Pavle je dvignil glavo in se ozrl v Vuka. »Ne strinjaš se?» je tiho dejal, kakor da bi ga njegove besede presenetile. »Ne! Ce smo pogrešili, sem pripravljen, da sam sebe ustrelim!* je potrdil Vuk in se mu zazrl v obraz. Nekaj trenutkov so molčali. Pavletu se je vse mešalo v glavi. «Kaj pa ostali mislite? Alt Je bilo pravilno, da smo ustrelili Gvozdena? Toda povejte odkrito, po vesti,* se Je Vuk tiho obrnil k Djurdju, Jovanu in Bojani. Ti trije so malo pomolčali, kakor da ne bi vedeli, kaj naj povedo, nato pa je Jovan prvi dejal: »Mislim, da je bilo pravilno in tudi potrebno, če tega ne bi bilo, bi mi ostali na Jastrebcu in odred bi propadel*. »Kar se taktike tiče, se strinjam z Jovanom, če bi ostali na Jastrebcu, bi od nas nič ne ostalo,* je začel Djurdje, se obrnil, da bi videl, če ga ne posluša kdo od partizanov, in nadaljeval: »Ni pa dobro, da Je bil Gvozden ustreljen! Kaj bi bilo, če ne bi bil ustreljen? Nič! Kdo bi ga poslušal in odšel z njim? Morali bi ga kaznovati zaradi tega in odstaviti, ni pa bilo pravično in lepo, da je komunist padel od roke svojih tovarišev*. (To »kaznovati*, »odstaviti* in »komunist* Je Djurdje poudaril, ker ga je Pavle pred nekaj dnevi sprejel v Partijo.) »Kaj pa tu tvezeš! Zaradi takšnih propada boj!* ga je srdito prekinil Vuk. »Niti misliti nočem tega*. »Ne vem, kaj je v pismu, morda nimam pravice, da govorim, toda ko smo že to načeli, tedaj govorimo odkrito,* je spravljivo začel Djurdje. »Ne, res ni bilo treba ustreliti komunista*. »Kakšen komunist?* je spet vpadel Vuk. »No, pa zmečimo puške v kot in pojdimo domov, dokler ne bodo odšli Nemci. Ali imenuješ ti to komunista?* »Ne mislim samo jaz tako...*4 »Takšni in vsi, ki tako mislite — ne razumete ničesar,* je Jovan prekinil Djurdja, »Sicer pa bomo videli, kdo ima prav, ko se bo vse tole končalo*. »Mislim, da se tovariši niso mogli vživeti v naš položaj. Pavle, tl Jim v pismu zatrdno nisi dobro obrazložil. Ko se boš sešel z njimi in jim vse podrobno objasnil, bodo razumeli, da Je moralo tako biti,* je blagohotno spregovorila Bojana, kakor da tolaži Pavleta. »Toda kaj pa je z drugo četo?* je boječe vprašala. Nihče Ji ni ničesar odgovoril. »Pojdimo spat! Odhod je ob treh,* je Pavle prekinil molk. Vsi so legli, Pavle in Vuk sta še obsedela za mizo. Vuk je naslonil glavo na podprte pesti, kakor bi hotel dremati. Isto je storil tudi Pavle. Njega so opogumile Vukove besede in Bojanino odobravanje, pa je lahko razumneje in že hladnokrvneje o vsem razmišljal. Presenetilo ga je samo trdovratno Djurdjev° nerazumevanje: opozorilo ga je, da Je njegovo ravnanje Gvozdena ljudem teže razumljivo, kakor si je bil mislil. ,Ne »j smel niti upati, da bo stvar tako zlahka pozabljena . Ustrelil svojega človeka, ki mimo tega za odred še nekaj pomeni... tako zlahka razumljivo ljudem, kakor sem si bil mislil. Člove* potrebuje več kakor pol življenja, da se znebi iluzij. Ustrelj11 smo človeka, ki je izgubil moralo in poskušal razbiti odred--Radoveden sem, kaj bi Brka napravil v takšnem položaju.’ čeprav sj je ^ajco govorj^ pavie vendar ni mogel premaga^ občutka razočaranja niti misliti na posledice, ki jih lahko li»*J taksno Brkovo stališče. Čutil je, da se mu dela krivica. Bole', ga je, ker mu bo partija porušila avtoriteto pred odredom, Jv Je v njenem imenu tako ravnal in mislil, da mora tako ravnat* I« Ul je treba vzgajati, jim kazati pot, jih reševati! Vem! Tod» ljudi Je treba tudi streljati, če zapeljujejo v izdajo, ne glede h* to, da so Gvozdeni. Kakor da bi bilo meni lahko, ker sm°, ustrelili tovariša... Kaj bi jaz dal, da vsega tega ne bi bil°--Razvodnik je budil desetino za stražo. Partizani so s® stežka prebujali, se zaspano pretegovali in kašljali od Prr hlada. Počasi so se spravili ven, Pavle pa je še obsedel. Boja00'.’ ki prav tako ni spala, je vstala, prišla k njemu in zašepetal®’ »čemu ne spiš? Zelo si zaskrbljen. Kaj je vzrok?* »Nič! Nisem zaspan,* Ji je odgovoril Pavle, ki ga je Pr”” senetilo, da je tudi omubudna. Z Bojano si nikdar nista bV posebno blizu, tudi govoril ni mnogo z njo. Spoštoval j° > L a sam ne ve, zakaj je mislil, da ima rada dolgočasno paniet° pogovore, ki se jim je on izogibal. Zdelo se mu je vsaj, 00 se tako pogovarjata z Učom. Čeprav je morda bila Boja00' ambiciozna skojevka iz prvega letnika medicinske fakulte* in hčerka malega bančnega uradnika, pred prihodom v o&Ce takšna, sta jo vojna in življenje v odredu v mnogočem P5 tudi v tem spremenila: znala se Je prisrčno pogovarjati tud o navadnih stvareh. Knkor večina tedanjih mladih kom°n' stov intelektualcev, je tudi Bojana skušala razumeti *Pr''. proste* ljudi, se znati z njimi razgovarjati ln z vsakim °e posredno deliti njegove skrbi in probleme. (Nadaljevanje sledi)