Izhaja
vsak drugi In četrti četrtek v mesecu.
Naročnina
stane
80 kr. na leto.
Posamezne Številke se dobivajo po 5 kr.
GLASNIK
KrščansJci delavci, združite se!
Naročnino In dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4. Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delo-daiavcev, ki iščejo delavcev, sc vspreje-majo zastonj!
Štev. 26.
V Ljubljani, 25. novembra 1897.
Letnik m.
Slovenska kršćansko-socijalna delavska
zveza.
Spet en korak naprej v krščaDsko-socijalni organizaciji 1 — »Zrno do zrna pogača; — kamen do kamna — palača«, pravi slovenski pregovor O pogači delavec ne vč ničesar, še manj o palači, toda to vemo : če hočemo kaj doseči, moramo stati mož do moža, mladenič do mladeniča, krepko organizovani, tako čvrsto zvezani kakor kamen v zidu, potem pridemo, če ne do palače, pa vsaj do pravične plače, in sčasoma tudi vsaka delavska družina do majhne palače, do svoje lastne hišice.
V to pa je treba, da se združi vse delavstvo, in da je delavstvo zavedno, izobraženo po svojem stanu.
Slovensko katoliško-politično delavsko društvo, ki deluje krepko že nad tri leta, ima sicer isti namen: izobraževati, vzbujati, zbirati delavce, voditi jih k sreči; isti namen imajo tudi druga bratika društva: društvo za delavke, društva po deželi, isti namen v svojem delokrogu ima novo, lepo se razvijajoče društvo naSih železničarjev; toda ali naj bodo ta društva kar vsako zase, brez zveze? V zvezi je moč! Ia dalje.* ali naj mladi naraščaj v nemar puščamo ? V politiSka društva mladi ljudje ne smejo, ali naj jih vjamejo v svoje mreže socijalni demokratje? Ali bomo mi to puitili ? Katoliško društvo za mladeniče v Ljubljani je v tem oziru že mnogo, mnogo storilo in Se stori. Toda tudi to ne sme biti osamljeno. V zvezi je moč 1
Mi hočemo imeti v svoji organizaciji vse delavstvo v Ljubljani I rekel je zadnjič na ustanovnem shodu »Zveze« predsednik pripravljalnega odbora J. Gostinčar.
Slovenski krSčansko-socijalni delavci v Ljubljani hočemo imeti pa tudi svojo društveno zastavo kot vidno znamenje, okrog katerega se bomo zbirali in ž njim Sli v boj za krščansko resnico in pravico!
»Zveza« ima velike namene, velike misli in dosti dela jo čaka.
Ustanovni shod se je vršil v prostorih »Katoliškega doma« v Ljubljani dne 14. t. m. po skupni sv. masi v v nunski cerkvi. Predsednik pripravljalnega odbora g. Gostinčar je pojasnil mnogobrojnim navzočim pomen in namen mlade »Zveze«, Ziller pa prebral pravila. Navdušenje, ki je vladalo mej shodom, je bilo le zato nekoliko skaljeno, ker ni mogel priti z Dunaja naS prvi krščansko-
socialni boritelj, dr. Krek. Poslal je »Zvezi« svoj pozdrav in željo, naj bi imela v začetku mnogo težav, da se bo toliko lepSe razvijala. Slavnostni govornik pa je nekako to-le povedal:
»Čemu smo osnovali to novo »Slov. krfič. socijalno, delavsko zvezo" ? To je bilo vprašanje, na katero je govornik odgovarjal. 1. Zgled. Na Gor. Avstrijskem imajo lepo organizacijo: 19 del. polit, društev, 24 društev ro-kod. pomočnikov, pa so vendar osnovali letos tudi še „deželno nepolitično zvezo." 2. Spopolnitev kršč. soc. organizacije to zahteva. Rtzua delavska društva, ki že obBtoje v Ljubljani ali zunaj po deželi, potrebujejo nekega središča in ognjišča, odkoder bi dobivala vedno novih močij, novega življenja. „Zveza" ne bo nobenega teh društev požrla, ampak samo okrepila; saj tudi veje na drevesu so vsaka za-se, pa vendar dobivajo življenje vse iz debla. — Kako koristna je n. pi. tudi „zveza" posojilnic ki pomaga onim manjšim posojilnicam po deželi, ki nimajo denarja. Tako bo „Zveza" pomagala, kjer bo treba.
3.	Vsak delavec menda ima dve obleki, delavno in praz-niško. Slov. kat. delavsko društvo je politično, se peča z vsakdanjimi rečmi, ki zadevajo delo in kruh; človek ima pa tudi dušne potrebe, in o teh naj ga podučuje nepolitična „Zveza". 4. Isto misel je razvil govornik še v dveh primerih. Človek sestoji iz duše in telesa. S .c. vprašanje ne bo rešeno, če se bo oziralo samo na telo, važ-niše je, da se osreči in zadovolji duša. Milijonarji se morč r sami, ne iz pomanjkanja denarja, ampak ker v duši, v srcu ni vse v redu. Mnoge družine imajo vsega dovolj, pa niBO srečne: v duši, v srcu ni miru in zadovoljnosti. Soc. preosnova mora za oboje delovati, dušno in telesno srečo, a važniše je delovanje za duševno blaginjo. Za to poslednjo bo delala nepolitična „kršč. socijalna zveza" s poukom in zabavo, za ono, gmotno blaginjo pa naj deluje še nadalje politično del. društvo. Tudi v veliki politiki se soc. vprašanje ne bo ugodno razvezljalo, če se bo gledalo samo na gmotno blagostanje: najprej se morajo odpraviti napačni nazori, napačne misli o svobodi dela, obrti, kapitala itd., torej duševna preosnova je nujniša. Kršč. socijalna preosnova hoče osrečiti celega človeka. Mi ne tolažimo samo z nebesi; sodimo pa, da mora človek skrbeti tudi za večnost. Oboje 1 — S.cer pa kradejo soc. demokratje, ki trdijo, da ima človek samo telo, neumrljive duše pa ne, vse dostojanstvo človeku. Ce smo živali kot
druge zveri tam v gozda, potem nas brez kazni smejo streljati lovci-kapitalisti. S.cer se pa čudim, če so zveri naši bratje — zakaj soc. demokratje niso pripeljali v parlament tudi zastopnikov živalstva: volkov, medvedov, lisjakov itd. ? Le neumrljivost duše daje delavcu pravo vrednost. In da se ta resnica nikdar ne pozabi, hoče skrbeti „Zveza". 5. Polit, delavska društva morajo zahtevati pravičnost; a pravičnost sama še ne zadostuje v osrečenje človeške družbe, treba je tudi krščanske ljubezni, in to hoče gojiti mej delavskim ljudstvom in njega prijatelji nepolitična „Slov. kršč. soc. del. zveza". 6. Da je družina srečna, morata skrbeti za otroke oče in mati, oba. Ce očeta ni, kruha ni, če matere ni, ni vzgoje. Za kruh, da se delu vrne vrednost, ki mu gre, skrbe polit, delavska društva; za duševno, srčno vzgojo bo skrbela mati — „Zveza". Kmetiška mati s strahom pusti od doma sina v mesto, ker ve, da bo dajala odgovor od njegove duše, in vendar ne more za njim. Mati „Zveza" hoče v tem oziru pomagati materam. Zato bo prvo skrb obračala na mladi slovenski naraščaj. Mati otroka uči, pere, šiva, mu tudi poje — tako bo tudi „Zveza" učila (predavanja, časopisi), prala in šivala (v duševnem pomenu, odpravljajoč predsodke, celeč dušne rane) ter pela (ob zabavnih večerih). Kakor Makabejska mati, ki je raje videla, da so sedmeri sinovi umrli za vero, kot da bi jo zatajili, tako bo mati „Zveza" navduševala svoje delavske otroke, da se nikdar ne upognejo židovski soc. demokraciji in sploh brezverskemu mišljeuju sveta. Očeta imamo (polit. del. društvo), mater tudi („Zvezo"), in otrok imata toliko (člani društev) — ene reči pa nimajo oče, mati in otroci: svoje hiše, „Delavskega doma". Tudi to morajo dobiti. Otroci bodo pomagali pa prijatelji, ki jih ne manjka. Pripeljite torej društveniki, tej dobrej materi otroke, ki tavajo raztreseni in brez varstva okrog. Ta mati „Zveza" hoče skrbeti za svoje člane v življenju, da, še celo po smrti, ker jih bo spremljevala z društveno zastavo k počitku."
Nato se je volil odbor. Predsednik »Zvezi« je g. Karol Polak, namestnik njegov gosp. dr. Jož. Debevec, tajnik g. Ivan Stefe, namestnik g. Ivan Jakopič, blagajnik g. H Zalesjak, namestnik g Mittermayer, knjižničar g. K. Pip, namestnik g. Golob. V odboru so še gg.: J. Baraga, A. Erbežnik, dr. Vinko Gregorič, Luka Smolnikar, M. Vončina. Pregledovalci računov gg.: Val. Bahar, Ivan Podržaj, Ivan Rakovec. — Do sedaj se je vpisalo nad sto udov. Za redne člane se je na shodu določil letni donesek 60 kr. Podporni udje plačujejo najmanj po 2 gld., ustanovniki dajo po 10 gld. Gledč ženskih članov bode določil prihodni občni zbor Ietnino in pravice. Ko so tudi to vredi, objavimo pravila. Za sedaj kličemo : Tovariši in tovarišice, oklenimo se matere »Zveze« vsi, zlasti pa mladina 1 — Prvo društveno zborovanje bo v nedeljo o polu 5 uri popoludne v dvorani »Katoliškega doma« v Ljubljani, kakor je naznanjeno na zadnji strani. Tedaj bo tudi vpisovanje članov. Dal Bog svoj blagoslovi
Stanovanja delavskega ljudstva.
(Dalje.)
V	pojasnilo svoje trditve, da namreč vsaka družina imej svoj lastni dom, ali da ji mora biti vsaj mogoče, napraviti si lastni dom, pripoveduje pisatelj, kaj pravita dva sloveča moža o tej stvari. Najprej omenja, kaj piše dr. ScbiilfR Ta kar naravnost trdi, da so dobra in primerna delavska stanovanja najglobokejša podlaga za zdravo življenje človeške družbe. Drugi mož pa je sam Leon XIII., ki v okrožnici o delavskem vprašanju govori o upravičenosti zasebne lasti, pa zahteva mej drugim tudi to, da bi zakoni morali podpirati delavca v tem, da bi si jih kolikor mogoče dosti pridobilo nepremakljivo zasebno last, torej malo zemljišče b hišico, kar bi imelo trojno korist: 1 ker bi se na ta način premoženje razdelilo pravičnejše, 2. ker bi zemlja tako mnogo več rodila, in 3 ker bi ljudje rajše ostali v svoji rodni deželi.
Socijalni demokratje so hudi nasprotniki lastnih domov in zemljišč, češ, da bi delavci potem »ne imeli svobode v preseljevanju in bi jih zavoljo tega ložje izkoriščali kapitalisti«; socijalni demokratje nameravajo iz delavcev napraviti zopet »nomade«, to je ljudstvo, ki je v prastarih časih tavalo po zemlji, brez stalnega doma, »danes tukaj, jutri tam«, nekakšne cigane, da bi jih potem »ociganili«. Pa to bb ne sme zgoditi. Delavstvo mora imeti kaj svojega, stalnega, nepremakljivega, le potem se more pričeti delavska organizacija, le potem bo delavec veljal kot jednakopraven član tistega organizma, ki proizvaja, prideluje, in le tako bo postalo delo javen urad, ki bi moralo biti po krščanskem naziranju, in delavec javni uradni upravitelj, za katerega mora skrbeti vsa družba. S tem bo pa tudi razrešeno družabno vprašanje.
Do tukaj seza prva trditev: da so namreč sedanja delavska stanovanja škodljiva gmotnemu, telesnemu in dušnemu zdravju, in pa tudi v socijalno - politiškem oziru.
2. Družbina pomoč.
V	drugem odstavku svoje velevažae razprave dokazuje dr. Krek to-le trditev: da se sedanja slaba delavska stanovanja zboljšajo, morajo skrbeti tri družbe, in te so: država, dežela in pa občina.
Potem pa našteva razne zglede, kako skrbi za delavska stanovanja Francoska in Belgija, ki olajšujeti posojila, ki so potrebna za zidanje delavskih hiš, oprošču-jeli cenene hišice davkov i. dr.; dalje kaj stori v tem oziru Angleška in Ameriks (tam so stavbna društva le za to, da društvenikom preskrbljujejo potrebni kapital za zidanje ali nakupovanje hiš); — dalje, kaj je storila Nemčija: n. pr. na Baškem je od dne 30. septembra 1896 ukazano, kako morajo biti obrnjene delavske hiše, da so dovolj svetle, pred hišami naj so vrtički, ob cestah drevesa, za hišami dvorišča, in naj bo kolikor mogoče vsaka hiša za-se; zavarovalnice za starost in onemoglost na Nemškem pridno podpirajo zidanje delavskih hiš; stavbno društvo v Offenbachu je kar na-
“*€3 215 0*4-
ravnost izreklo, da so hišice za jedno rodbino »vzor zdravega stanovanja«; tudi glede prenočevališč izdala so se koristna določila, zlasti da se odrastle osebe različnega spola ne smejo sprejemati v jed nem in istem stanovanju čez noč.
V Švici, in sicer v mestu Curihu, imajo od lanskega leta načrt, po katerem se zakonito olajšuje zidanje cenenih delavskih stanovanj; za mestne delavce in uslužbence pa preskrbljuje mesto samo zdrava in cena stanovanja.
Slednjič povprašuje pisatelj, kaj je Avstrija storila za delavska stanovanja? Prav malo! Tu imamo jeden zakon, in sicer jedini, iz leta 1892, »tičoč se polajšav za nove stavbe z delavskimi stanovanji«, ki pa nima, po sodbi veSčakov, nobenega praktičnega vspeha. Delavec ni dobil nobene polajSave, ampak samo hiSni gospodar. Praktičen pa je nasvet dr. Kreka, da bi se uvedel mesto hišnega najemniškega davka narav-nostni najemninski davek, in mali najemniki naj bi ga bili prosti. To bi bila olajšava!
Po vsem potovanju križem sveta glede delavskih stanovanj pa pisatelj le vidi, da sploSno one tri družbe: država, dežela in občina — ne umevajo dolžnosti, ki jih imajo zastran delavskih stanovanj.
Sklepa pa dr. Krek ta drugi del svoje razprave s temi-le besedami:
»Javne družbe morajo odstranjati napake pri stanovanjih in pospeševati možnost, da si čim največ rodbin pridobi lastne hišice. V ta namen se morajo v soglasju z zadružno stanovsko avtonomijo ustanoviti občinski, deželni in državni stanovanjski uradi, ki skrbč, da se izvršujejo zakoni glede na stanovanja. Zakoni pa morajo:
1.	prepovedati zdravju Škodljiva stanovanja;
2.	vrediti prenočevaliSča;
3.	poskrbeti za ljudi, ki so brez stanovanja;
4.	hiSni najemninski davek pravično vrediti z ozirom na delavsko ljudstvo;
5.	krepko podpirati vsa podjetja, ki brez Spekulacije zidajo rodbinam delavskega ljudstva lastne domove;
6.	nagibati, oziroma siliti delodajalce, da nesebično
podpirajo cenena, zdrava in dražabno-politisko primerna delavska stanovanja.	(Konec sledi)
Naša organizacija.
Poročilo o shodu kranjskih klobučarjev.
Na vabilo pripravljalnega odbora dolenjskih klobučarjev, ki je že opetovano bil imel razgovor o svojih obrtnih interesih, vrSil se je 17. oktobra t. 1. v Ljubljani shod kranjskih klobučarjev. Na tem, radi resnih socijalnib časov zelo potrebnem sestanku se je določilo, kaj je ukreniti in katera sredstva upotrebljevati, da se propadajoča klobučarska obrt zopet povzdigne. Prvi govornik A. Trček iz Metlike je našteval vzroke, zakaj njih stan v naSej deželi hira in pesa. Pravil je, da je v prvi vrsti kriva konkurenca velikih tovarn, katere imajo vedno
velikansko množino blsga v zalogi. Kar se tega blaga pravočasno prodati ne more po primerni ceni, to gre kasneje popolnoma preležano za nizko ceno mej svet. Ker manjši obrtnik na ta način svojih izdelkov razpe-čati ne more, ni čuda, da ima vedno manj odjemalcev in da mu preti vsled tega gotov pogin. »Če se hočemo vzdržati,« vzklikne konečno govornik, »treba je temu konec narediti!« Drugi govornik Dav. Frančič iz Črnomlja je razmotrival vprašanje, s kakimi sredstvi bi si mogli opomoči. Priporočal je mej drugim vzajemno podporo in slogo; da se pa to laglje doseže, ustanovi naj se obrtna zadruga. Ko je govornik še na kratko razjasnil pomen takih zadrug, bil je ta predlog z velikim naudušenjem sprejet. Za njim je nastopil dr. Ivan Ev. Krek. Razlagal je v obširnem govoru, kako bi se omogočila ustanovitev zadruge, obljubil je izposlovati deželne in državne podpore in konečno zborovalce zagotovil, da bo takoj potem, ko stopi novi zakon za obrtne zadruge v veljavo, sestavil primerna pravila ter jih poslal ustanovnemu odboru na vpogled. Živahno pritrjevanje, ki je Blodilo govornikovim besedam, je pričalo, da je govoril iz srca zborujočim obrtnikom. Ko so še nekateri govorniki izrazili svoje mnenje, sklenile so se po daljši debati sledeče bistvene točke, katere naj obsegajo pravila bodoče zadruge: 1. V zadrugo se sprejme le tak klobučar, ki s spričevali dokaže izučbo svoje obrti. 2. Kiobučarsko obrt izvrševati in dotične izdelke prodajati smejo le člani zadruge. 3. Vsak na Kranjskem stanujoč klobučar mora biti član te zadruge. 4. Zadruga bo preskrbovala svoje ude proti primerno nizki ceni z blagom, kupljenim z lastnimi dohodki. 5. Ako se zdi odboru umestno, ustanoviti Bme tovarno za klo-bučarske izdelke. Na to se je vršila volitev ustanovnega odbora. Predsednikom je bil izvoljen Dav. Frančič iz Črnomlja, kateremu se da ob jednem nalog, o shodnih sklepih vse kranjske klobučarje obvestiti. Odborniki pa so izvoljeni sledeči gospodje: And. Jamnik iz Škulj* Loke, Jožef Orčjak iz Kranja, Fr. Urbas iz Logatca, Ivan Telban iz Borovnice, Ant. Trček iz Metlike in J. Janc iz Novega Mesta.
Volitve v delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. Dne 6. novembra so se vršile volitve za predstojništvo in razsodišče delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu. Ze takoj po razpustu prejšnjega odbora pričeli so Lthi delovati na to, da dobč v roke blagajno. V ta namen so se rabila razna, pravici naravnost v obraz bijoča sredstva. Tako so se vo* lilcem na Kranjskem v več krajih poslale glasovnice samo za razsodišče, nekateri so dobili laške glasovnice, katerih seveda niso umeli. Delavci laških delodajalcev večinoma za volitve vedeli niso, glasovnice so se podpisovale brez njihove vednosti. Le vsled takih volitev je bila mogoča zmaga lahonskih terorizatorjev. Tržaški so-cijalni demokratje, ki so po svojih v Trstu izhajajočih listih delali — vodo in po svoji navadi zabavljali, bili so si gotovo 8ve8ti zmage, ker drugače bi ne bili zahtevali od ljubljanskega volilnega odbora, da pritrdi samo njihovim kandidatom, izvzemši III. kategorijo. Po-
kazalo pa ze je, da tudi oni v Trstu in sploh v Primorju nimajo veliko »zavednih« privržencev. »Volitve« so se izvršile v popolno zmago Lahonov. Žalostno za Slovane in njihove socijalne razmere je to, da se po-vsodi tako malo brigajo za stvari, katerih se nasprotnik oprijemlje z vso silo. Pisec teh vrstic je pisal več pisem radi volitev v razne kraje, dobil pa samo jeden odgovor, in tega iz ljubljanske bližine. Žalostno! Bog daj, da bi nam bile te volitve Sola za prihodnjost! Naj kr-SCanskoBOcijalno misleči možje že sedaj jamejo delovati v tem smislu med delavoi in delodajalci, da nas prihodnje volitve ne prehitč nepripravljenih, kakor sedaj. Zadnji čas je, da se tudi v Primorju in na Goriškem organizujejo delavci v krSčansko-socijalnem smislu. To je tembolj potrebno, da se morejo delavci tudi Bami ustaviti samosilju podjetnikov in tako vzajemno braniti lastne zakonite pravice. Sicer so pa zavarovalnice proti nezgodam same na sebi zelo pomanjkljive, o teh pomanjkljivostih govcrimo v prihodnje jedenkrat.
Z Dolenjskega. Socijalni demokratje ne marajo pomagati Slovanu trpinu; to kažejo na Dunaju v zbornic*, pokazali so v Hamburgu, v Berolinu, kažejo v Trstu in povsod, kjerkoli zborujejo. Po Dolenjskem imamo sploh Se prav malo socijalnih demokratov, kjer pa so, so znani dovolj kot duševne revice, ki ne bodo podrli slovenskega doma. Toda žal, da je le prežalostna resnica, da je tudi krščansko mislečih socijalistov jako malo. Velika večina je topa, se ne briga za nič, čeS, bodo vže drugi naredili mesto mene, naj bode kakor hoče. V tem se zlasti po Dolenjskem stori mnogo premalo.^ Prave organizacije ni. Kje pa so pri nas delavska društva? Kje rokodelska društva? Izmed zadnjih je samo jedno »katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu«} ki pa ima, kakor je umljivo samo po sebi v malem mestu, malo članov. — Se nekaj. Nemci, ki bi bili sedaj Slovencem prijazni, so kaj redki. Zato zaslužijo tem večjo hvalo. Tak-mol je g. Fran Bi tick n er, zastopa k firme Deiller na Dunaju. Letos je praznoval 501etnico. Bruckner je pokazal jasno s svojim vzgledom, kaj premore trdna volja in gorečnost za katoliško stvar. Na svojem potovanju po vseh deželah prostrane Avstrije porablja vsako priliko, da obiskuje katoliška društva rokodelskih pomočnikov, da osrčuje vstanovljena, da snuje nova društva. Ko je njegova eminencija kardinal GruSa v Avstriji prevzel pokojnega Kolpinga delovanje za rokodelce, se mu je precej pridružil »očka« Brlickner ter je a svojo zgovornostjo, s svojo vnetostjo za dobro stvar ter z dejanjsko pomočjo — davaje tako zvane »večere prevare« — na premnogih krajih pomagal vsta-noviti nova katol. društva, ali pa je vže obstoječim preskrbel marsikak novčič v prazne blagajne. Istotako je snoval tudi katoliška društva za rokodelske vajence — zlasti pa si pridobil tudi nevenljivih zaslug pri vstanav-Ijanju in pospeševanju »Vincencijevih društev« po Avstro-Ogerski.
Is Zagorja. Društveni tamburaSki klub »Zarja« priredil nam je slavnostni konce.t pod spretnim vodstvom bivšega vodje g. L. Habata. Imeli smo tombolo
in tudi par podučnih društvenih shodov. Dne 7. nov, se je predstavljala žaloigra »Mlinar in njegova hči«, dnč 21. novembra pa igrokaz: »Indijski siroti«*’ To vam je bil za nas lep, nepozaben večer! Vsebina igre same — spisal jo je kapetan g. Fr. Finžgar — je zelo ganljiva. Kaže žalostne socijalne razmere poganskih Indov, Pod spretnim vodstvom nase režiSčrke, požrtvovalne in navdušene gospe Milačeve se je obnesla prav izborno. Kakšna oprava, kako krasni kostumi, katere je vse oskrbela živa fantazija naSe gospel Zadnji dan odpovč »vražarica Žita«; prevzela je ulogo gospa Milačeva in jo izvrstno pogodila. Pohvalno naj omenjam Meleharja (g. Zabovnik) Alamile, Ajine, Ganči, Kizme. Angela, prednica sirotiSča (gdč. Poldi Miiller) in Irec Brito (g. V. Benno), sta res dovršena igralca. 8 proslovom nas je kar očarala gdč. Vilma Detelova. Nekaj originalnega in zanimivega je bil nastop tamburašev kot ciganov v dejanji. Precej dolge pavze med dejanji spopolnjeval je novoustanovljeni orkester pod vodstvom kapelnika gosp. Hy! aSeka. Srčna zahvala gospej Milačevi in sploh vsem, ki so pripomogli k tako lepemu »društvenemu večeru«, kateri je bil dobro obiskan. — Tudi naSi ljubi sosedje onstran vode »pod hruško« imeli so svojo zabavo. Po vsej dolini odmeval je »pumperdon« in »bas«. Še glas-neji so bili kriki pr .... ti a ........ i. Tudi
kamenje je frčalo proti »Domu«. Napad na nekatere naše pa se je slabo obnesel. KakSen razloček I Prihodnjič kaj več; bomo že kaj skuhali.	Š.
Železničar.
Delovanje novega krščansko soeijal-nega društva železničarjev. Prejeli smo ta-le dopis: »KrSčansko-socijalno društvo železničarjev deluje z vso žilavostjo; odborovi člani se shajajo vsak večer za več ur, dasiravno imajo čez dan utrudljivega službenega dela čez glavo dosti. Društvene zadeve se izvršujejo z največjo natančnostjo in vidnim veseljem. Več članov'se je že prijavilo, da bi se pod-učevali, ter da bi tako z večjo izobraženostjo pribori,' sebi in svoji družini ugodnise stališče.' Koliko železničarskih uslužbencev je, ki radi nedostatne Šolske izobrazbe ne pridejo naprej, ki pa imajo ^najboljšo jvoljo, vsaj deloma popraviti, kar so zamudili. Pa,kam naj se obrne ta ali oni? Ali naj si najme učitelja? Kdo mu bo dal denar v ta namen? Kakšnega dijaka si vzeti za učitelja, to pač ne gre; računil bi’morda res ne veliko, toda odrastlega moža gotovo mora »ženirati«, če bi se dal podučevati od dečka! NaSe društvo pa ima v svoji sredi može, ki imajo gorko čuteče ^srce za svoje tovariše in ki podučujejo vse, kar treba, pa tako, da se nikomur ni treba sramovati. Ce treba, podučuje se tudi branje, pisanje, računanje itd., kakor v ljudski Soli. Vspehi bodo brez dvoma jako lepi, ker ima Šolske
-»+o 217 o*-*-
stvari mož v rokah, ki je sam jako zmožen železničar in je bil prej zelo čislan učitelj. NaSe društvo je v Avstriji prvo, ki je začelo brezplačno podučevati svoje člane, in ni dvomiti, da bodo tudi visoki predstojniki s tem zadovoljni, kajti s tem se bode pospeševala tudi železniška služba, ker za točno izvrševanje službe je brezpogojno potrebno tudi dobro izšolano osobje. Mi le želimo, naj bi se tudi v drugih krajih, kjer je mnogo uslužbencev nastavljenih, ustanovila jednako misleča druStva, ki so gotovo nad vse potrebna, in mi upamo trdno, da bo krSčansko-socijalno železničarsko društvo kmalu dobilo bratska druStva. NaSe društvo pa namerava tudi Se napraviti, eko se mu bo na višjem mestu dovolilo, neko podučevaliSče, to je kraj, kjer se bo vsak železničar podučil v vseh rečeh, ki jih nujno potrebuje, zlasti glede tarifov. Kako potrebno bi bilo tako podučevaliSče (Auskunft8stelle) v Ljubljani, ni mi treba Se le zatrjevati, kajti če tudi obstojč železnice že desetletja, so vendar njih vredbe navadnemu občinstvu Se velika skrivnost, zlasti kar zadeva tovorni promet, in to v veliko škodo odpoSiljateljev in prejemnikov. Kako malo in kako redko prineso veliki časopisi svojim bralcem kaj o železnistvu, in vendar je tu toliko, kar bi bilo zanimivo in vredno vedeti, tako potujočemu kakor pošiljajočemu občinstvu. Mi hočemo svojim bralcem v nekaterih člankih v naslednjih Številkah »Glasnika« poročati o nekaterih železniških vredbah, kar bo občinstvo brez dvoma s hvaležnostjo bralo.« — Dostavek vred-ništva: Kdo ne bi bil vesel takih poročil? Mlado krSčansko-socijalno železničarsko društvo je lahko vzgled vsem drugim glede delovanja in nauduSenja. Posnemajmo jih 1
Politika po svetu.
Nov davek na sladkor. Kakor bode čitateljem »Glasnika« gotovo znano, hoče naS finančni minister naložiti nov davek na sladkor. Sladkor je pritiklina današnje glavne delavske hrane, kave. Brez sladkorja kava ni vžitna, to finančni minister dobro ve. Ker se vsled splošnega vživanja kave porabi tudi obilo sladkorja, diši naši finančni upravi prispevek, ki bi ga v podobi sladkornega davka donaSalo ljudstvo v državne blagajne. Zanimivo je pri tem opazovanje, kako tiči naša finančna uprava v kapitalističnem zistemu, izrabljati reveža in varovati bogatina. Kakor pri vseh druzih davkih nalaga finančni minister tudi pri sladkornem davku glavno breme revnim državljanom. To pa ne samo vsled množine revnih ljudi, marveč sladkor, ki ga rabi revno ljudstvo, hoče obdačiti višje, kakor pa onega, kojega rabijo bogateji ljudje kot potrato. Navadni sladkor bi bil po načrtu finančnega ministra obdačen s 6 kr. kilogram. »Cukerčki« in čokolade, katere rabijo le »boljši« ljudje, pa s 3 5 kr. klgr. Lik dri, kateri se nahajajo odločno le v bogatih družinah, samo 2 gld. na 100 litrov. Rdečica jeze mora politi vsakega delavca, družinskega očeta, ki z bornimi soldi, katere zasluži na dan, borno vzdržuje
svojo družino, ko vidi, da je ravno on tisti, od katerega zahteva država največje žrtve. S tem nam naša finančna uprava jasno kaže svojo socijalno in državniško modrost. Mesto da bi vlada skuSala razbremeniti .revno ljudstvo in obremeniti bogataše in njihove potrate, zahteva zadnji krvavi krajcar od borega brezpravnega trpinh. Delavske žene in otroci so po zimi dostikrat brez naj po-trebneje obleke — ker jim jo oče napraviti ne more. Tem ljudem naj se naloži nov davek na sladkor, ki spada v njihovo vsakdanjo hrano? Nel Tega si niti misliti ne moremo. Koliko stvari se lahko zdatno ob-dači, ki bi nosile državi mnogo dohodkov, ne da bi trpeli zato reveži. Koliko kavalirjev živi potratno in si izmišlja drage igrače, zakaj teh ne vidi finančna uprava ? Kdor si drži lepega konja za »Spas«, zakaj bi ne plačal od njega davka? Krasne palače, razno lepotičje itd. naj bi se obdačilo, razbremenilo pa revno ljudstvo. Vlada ima denar, da podpira z milijoni bogate sladkorne tovarnarje v podobi nekakih premij za izvoz. Ali to ni naravnost zasmeh ljudstva? Tovarnar ei bode že sam pomagal in ima pri prodaji gotovo toliko dobička, da mu ni potreba državne podpore. Toda — saj vidimo 1 Cukerčki, čokolade in likeri se ne smejo tako obdačiti, kot navadni sladkor, — ker te vrste blago rabijo le bogataši in pa morda ministri. Radovedni smo, kako bode rešil to zadevo državni zbor. Mogoče ravno tako, kakor nagodbeni provisory, katerega bodo poslanci brez dvojbe vsprejeli brez vsake spremembe. Saj se gre za višje namene, ljudstvo ti pa plačaj in trpi, ter redi Se dalje kopico trotov v svojem panju, ki brez dela in skrbi vži-vajo sad ljudskega truda, in katere vlada podpira in brani z vsemi silami, kakor nam kaže jasno tudi predloga finančnega ministra o sladkornem davku.
Razvedrilo.
.A. dvorit.
Goste megle se vlačijo sedaj ob jutrih nad Ljubljano in na večer se zopet privlečejo, časih se solnce celi dan vojskuje s to ljubljansko meglo, pa je ne more premagati, in tak dan smo v megli in senci od jutra do večera. Pa vendar nam je mil in drag ta adventni čas; spominjamo se, kako so tudi očaki,kako so stari narodi živeli v smrtni senci ter hrepeneče čakali solnca — Odrešenika.
Sedaj zopet leži nad narodi težka megla - mrzlega, brezsrčnega liberalizma. Ta megla brani sijati solncu — Kristusu in njegovi cerkvi. Vendar po nekaterih krajih je ta megla razpodena že bolj ali manje. Da bi tudi nam v Avstriji zasijalo čisto, zlato solnce krSčanskth načel v politiškem in gospodarskem življenju. To so naSe želje v tem adventu. Ko se to zgodi, povrnejo se gotovo srečnejši časi. Pusti naj pa tudi vsak posameznik, da posije v njegovo srce skozi meglo vsakdanjega, sebičnega in trdosrčnega življenja — adventno solnce — Kristus!
Krščanski Dunaj.
Tam so praznovali pretekli petek, soboto in ne-delje tridnevnico v čast blaženemu Petru Kaniziju, ki je umrl pred 300 leti, dne 21. decembra 1597. Neizmerno veliko je pripomogel blaženi Peter Kanizij s svojimi pridigami in spisi, da smo Avstrijci ostali po veliki večini katoličani in ne padli v revolucijonarno lu-teranstvo.
Z nepopisnim nauduSenjem se je praznoval v nedeljo popoludne sklep tridnevnice v stolni cerkvi svetega Štefana. Velikanska cerkev je bila polna do zadnjega kotička, in pravijo, da niso bile notri samo ženske !! In ta zbrana velikanska množica je skupaj na glas molila sveti rožni venec. Katoličanje se več ne skrivajo! Nov čas se poraja!
Drobtine.
(Cenjenim naročnikom.) „Glasnik* bo s prihodnjim letom pričel izhajati trikrat na mesec, v povečani obliki Cena mn bode za celo leto 1 gld. Izhajal bode 10,20 in 30. dne vsakega meseca; ako bode ta dan nedelja ali praznik, bo izšel dan poprej. Somišljeniki! agitnjte za „Glasnik*, pridobivajte mn novih naročnikov! Tudi stare prosimo, naj nam zvesti ostanejo in nam kmalu dopošljejo naročnino. Prosimo pri pošiljanju naročnine, da bi vsak naročnik zapisal, če je stari ali nov naročnik, in pa natančen naslov. „Glasnik* bo na mnoge želje prinašal tudi domače novice, primerno razvedrilo in se bo potegoval kakor dosedaj za obstanek zatiranega nižjega ljudstva. Postopal bo odločno in bo stal kakor do sedaj na temelju krščanske resnice ne gledč na nekatera posmehovanja in zabavljanja. Torej somišljeniki, podpirajte po svojih močeh prepotrebni list, bodisi z darovi, ali z razširje-vanjem lista, ali pa tudi z dopisi. Saj ni tako zakotnega kraja, da bi ne bil nižji stan zatiran. Vse, kar ni pravično, naj se obdelava brez bojazni.	Uredništvo.
Kaj bo? Tako se povprašuje marsikak siromak delavec. Res, kaj bode ? Živež se čimdalje bolj draži, stanovanja, primernega delavskim dohodkom, skoro ni več dobiti. Zima je pred durmi, potreba bode drv in bolje obleke, ali kaj, ko ni s čim kupiti! Naše pristojne gosposke se za uboštvo in potrebe delavcev prav nič ne brigajo. Slabo oblečeni lačni otroci morajo od vseh krajev hoditi po snegu in mrazu v šolo, česar posledice so potem razne bolezni. Naš slavni magistrat nima denarja za prepotrebne grelne sobe, kjer bi se ubogim, na pol zmrznenim ljudem dajalo tudi malo juhe, da bi si z njo okrepčali otrple ude. Za vse drugo se dobi denar, samo za to ne, česar bi bilo v resnici potrebno in koristno. Delavcem v tovarnah in sploh v vseh privatnih podjetjih se plača prav nič ne zboljšuje, vkljub uradno pri-
znani draginji v Ljubljani. Za uradnike, posebno višje, so bile takoj pri rokah draginjske doklade. Delavcem v državni službi se tudi obeta nekaj podpore. Toda za nas, ki delamo privatnikom, se nič ne stori. Državni poslanci imajo opraviti »z višjimi obziri« in pozabljajo prepotrebne sccijalne reforme, katerih sami ne potrebujejo. Podjetniki sami se vkljub prošnjam in zahtevam po zboljšanju ne zmenijo za boljše plače delavcev. Kaj bode, ako pojde tako še nekaj časa? Druzega pač ne, kot obup nad vsako pravičnostjo in pravico na zemlji. Posledice tega naj si čitatelji in vlada sami predstavljajo. Nujno in zadnji čas je, da se odpomore delavskemu stanu, v katero ga je vrgel kruti kapitalizem. Avstrijsko delavsko ljudstvo svojih poslancev ne pošilja na Dunaj mlatit prazno slamo, marveč zahteva od njih rosnega socijalnega dela. Naj bo vendar jedenkrat že konec našim notranjim prepirom, ki ovirajo vsako resno delo, v korist trpinov. Naredi naj se jezikovni zakon, ki bode jednako pravičen vsem narodom. Narodnostno vprašanje naj ne bode kamen in kaka vlada iz »višjih ozirov« vzrok, ob katerem se razbija korist vseh avstrijskih prebivalcev. Kar moremo zahtevati in tudi zahtevamo, je : pravičnost za vsakega in pa potrebni kruh. Zlomi naj se najgorja krivičnost — divji kapitalizem, ki išče vedno jedino le svoje koristi, bodisi v judovskih ali pa tudi krščenih rokah. D& naj se veljava človeku in njegovemu delu s tem, da Be upošteva kot splošno dobro in se tako tudi plača. Proč s kapitalističnimi troti, ki so vzrok ljudske bede in se rede ob krvavih žuljih onih, ki nimajo za vsakdanji kruh! Ako se zakonitim potem to kmalu ne zgodi, potem —- v resnici ne vemo, kaj bol
Žalostno usodo v službi osivelega delavca osvetljuje nastopno dejstvo: Stavec in bivši vrednik »Novic* Alojzij Majer je služboval nad 39 let nepretrgoma v Blazmkovi tiskarni. Lani je vsled svoje visoke starosti vedno bolehal, tako da ga je moralo tiskarsko podporno društvo proglasiti onemoglim ter mu odmerilo po pravilih določeno skromno tedensko podporo, katera pa nikakor ne zadošča niti za najpotrebnejše življenje. Osiveli delavec nadejal se je, da mu bode lastnik tiskarne priskočil če tudi s še tako neznatnim prispevkom v pomoč. Po preteku nekaterih tednov pa, ko se nikdo ni zmenil zanj, vložil je pismeno prošnjo — in to dvakrat
—	na svojega delodajalca, in ko niti odgovora ni dobil, sklenil je, osebno izprositi si pomoči. A slabo je naletel; srečavši na poti imejiteljico tiskarne, izognila se ga je ta. T&ko je priznanje nekaterih izkoriščevalcev človeštva na-pram dolgoletnim zvestim uslužbencem. Da nimajo tiskarji tako vzgledne organizacije, moral bi marsikateri delavec v starosti obupati. — Pač so redki Človekoljubni delodajalci, kakoršnega smo opisali v 16. številki našega lista.
—	Dostavek vredništva: Objavljamo dopis, kakor smo ga prejeli iz tiskarskih krogov. Reči pa moramo, da kar razumeti ne moremo takega postopanja od nekdaj tako vestne in svojim članom tako naklonjene Blaznikove tiskarne. Upamo, da bomo prihodnjič mogli poročati o kaki poravnavi storjene krivice.
219 €3K-
Iz Idrije, 22. novembra 1897. Veselo novico so prebrali pazniki in mojstri dne 9. novembra t. 1. zjutraj svojim delavcem. Poljedelsko ministerstvo je namreč z dnem 31. oktobra 1897 sklenilo, od 1. januvarija 1898 nadalje vsem cesarskim rudarjem, žgalničarjem, kovačem in tesarjem, sploh vsem delavcem pri c. kr. rudniku v Idriji dovoliti žito in drva brezplačno. To je velika dobrota za tukajšnje delavce, ker so morali do sedaj na leto vsi skupaj za žito in drva po znižani ceni plačevati približno okoli 40.000 gld. Seveda da je rudnik moral še veliko več dodati vsako leto, ker so cene jako nizke bodisi pri žitu, bodisi pri drvah. Tako n. pr. stane rudarja 1 kubičen meter mešanih drv (trda in mehka skupaj) le 62'/* kr., med tem ko jih erar gotovo ne dobi spod 2 gld. 50 kr. meter. To brezplačno dobivanje žita in drv pa se razteza tudi na one delavce, ki bodo po novem letu vstopili v pokoj, in pa tudi za vdove onih rudarjev, ki bodo umrli po novem letu. Hazven tega bodo dobivali tudi mladi delavci - učenci počenši z novim letom brezplačno žito. Izboljšanje delavskih dohodkov v Idriji na ta način je najpravičnejše, ker je moral sedaj oni delavec, kateri je imel veliko družino, veliko plačati in je težje shajal, kakor pa oni, ki je imel manjšo družino. Tako n. pr. je delavec z osmimi otroki, na mesec plačeval za žito nekaj nad 4 gld. 60 kr. in težje izhajal, kakor pa oni, ki je imel samo jednega otroka in je plačeval okoli 2 gld. 60 kr. na mesec. Sedanja uravnava dohodkov pa je pravično določila: tisti, kateri ima veliko otrok, je velik revež in dobi več pomoči, tisti, ki ima jednega otroka ali pa nobenega otroka, ni tako velik revež, kakor prvi, tedaj dobi manj pomoči. To izboljšanje je naredilo velik vtis na vse mirno in trezno misleče rudarje v Idriji. Hvaležni so zelo na tem činu poljedelskemu ministerstvu, ki ni moglo na boljši in pravičnejši način razmer v Idriji izboljšati. Hvaležni so tudi naši pametni delavci vsem onim, ki so pripomogli k temu izboljšanju. Ss-veda jih je pa tudi veliko rudarjev tukaj, ki pa niso s to stvarjo prav nič zadovoljni; so sploh taki ljudje, katerim ni nobena stvar prav, in to so gospodje mokrači, katerim je Kristanova beseda evangelij, na katerega prisegajo v življenju, smrti in še po smrti ne dajo svojim sodrugom miru na pokopališču, ker jim postavljajo rdeče križe na grob. — Vendar mi ne bomo gledali na te osrečevalce rudarjev, katerim nebesa na zemlji obetajo, pa jim še jedenkrat jesti dati ne morejo. Rekli bomo, še nikdar se ni v Idriji na tako zdaten in pravičen način rudarjem kot sedaj pomagalo, daj Bog še to dobro misel onim, ki imajo opraviti pri izboljšanju delavskih razmer in so pri svoji vesti to storiti dolžni, da dobč tudi s e d a n j i provizijonisti in vdove od novega leta zastonj žito in drva in takrat bode v vseh idrijskih krogih zavladalo veselje in zadovoljnost.
Idrijski rudar.
Socijalno demokratična olikanost pokazala se je zopet v soboto po noči v najjasneji luči, ko so se zbrali graški krščanski socijalisti k shodu, na katerem bi bil imel govoriti krščanski socialist državni posl. Axmann.
2e na kolodvoru je vsprejela dunajskega gosta socijali-stična druhal z nepopisno surovim kričanjem in zabavljanjem, vendar pa se je policiji posrečilo, da je ukrotila suroveže in omogočila Axmannu in njegovim somišljenikom prosti vhod v mesto. Drugače pa je bilo v zborovalni dvorani. Takoj po otvoritvi shoda so jeli razbijati in kričati v sosedni dvorani zbrani rudeči sodrugi, da se ni čula nobena beseda. Druhal, broječa kakih 500 mlečnozobih pobalinov, je porabila vsako priliko, da je motila zborovanje in so ostali brezvspešni vsi svarilni opomini. Ko je tolpa »omikancev« uvidela, da z jezikom ne more razgnati shoda, poslužila se je tudi pri nas običajnih sredstev, namreč steklenic, stolov in sploh vsega, kar se je dalo v dosego socijalističnega namena z v8pehom porabiti. Pretep in prepir se je kmalu vnel tudi zunaj sobane, policija ni bila več kos tem su-rovežem in morali so priti na pomoč Bošnjaki z golimi bajoneti. Še le tem se je ob polu 2. uri po noči posrečilo, ukrotiti bolj divjim zverinam kakor pa ljudem podobne »ljudske osrečevatelje«. Konečni vspeh je bil ta, da je bil seveda shod razgnan, kajti posl. Axmann je govoril le malo časa in razumeli so ga le najbližnji poslušalci, ranjenih je bilo na obeh straneh veliko, mej temi več stražnikov zelo nevarno, jednemu socijalnemu demokratu pa je bajonet provz^očil prezgodnjo smrt še v teku noči. Aretovanih je bilo nad deset razgrajačev.
Gotovo bode imel ta dogodek še več posledic, ob jed-nem so nam pa graški »olikanci« pokazali vso svojo ljubezen do bližnjega. D godek ta pa tudi dokazuje, koliko resnice je na trditvah socialistične cunje »Delavca«, da se rudeča garda brani le tedaj, kader je napadena.
—	»Slovenski Narod« si ni mogel kaj, da ne bi dal pri tej priliki brce krščanskim socijalistom. Zato imenuje Axmanna jednega izmed »najnedostojnejših poslancev, kar jih sedi v državnem zboru«. Saj se poznamo! Kdor koga sovraži, pokaže to pri vsaki priliki.
Iz Idrije. Ker smo že v zadnji številki »Glasnika« nekoliko označili postopanje logaškega okrajnega zdravnika, naj navedem še jedno delo usmiljenja. Neka žena Gartner je imela vročinsko bolezen. Okrevala je že do dobrega, pa pride logaški zdravnik in ji ukaže za ničev vzrok kot kazen pripraviti se na pot v bolnišnico. Zvečer so jo res prenesli zdravo med bolne za legarjem. Zopet nov način kaznovanja! Gospod okrajni zdravnik bi že lahko nekoliko lepše z nami postopal. Domači zdravnik je uvidel nepravilno postopanje logaškega kolege in je precej drugi dan poslal ženo domov.
Slovenski krščanskosocijalni delavski zvezi pristopila sta kot ustanovna člana čč. gg. prof. Anton Zupančič in Luka Smolnikar, kot podporni člani pa so pristopili: prof. dr. Ivan Janežič, Ivan Pristov, kapetan pri sv. Križu pri Litiji, Tomaž Rožnik, kapelan v Mengšu, Ana B a h a r in Marija Monfredo iz Ljubljane. — Veselo omnizje v vipavski »zadrugi« na Bregu v Ljubljani darovalo je za društveno zastavo 2 gld. 60 kr. Z« veli nasledniki I
—	Češki krščanBko-socijalni listi pozdravljajo našo zvezo z iskrenimi besedami.
H4+E3 220 04-
Za dom delavskih stanoT!
čast. g. Fr. J e r S i fi , župnik v pok. v Izlakah, 2 gld. — G. Fr. Ban, faktor »Katji. Tiskarn), 1 gld. 50 kr. — B )g plačaj! Somišljeniki, spominjajte se pre-koristnega in prepotrebnega doma!
„Slovenska krščansko-socijalna delavska zveza" v Ljubljani.
~	Vabilo
na
prvi društveni sestanek
ki bode
v nedeljo, dne 28. novembra 1897 v prostorih »Katoliškega Doma« na Turjaškem trgu ob 'US. uri popoludne-
Vsp o r e d:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Predavanje č. g. kanonika Jan. Sušnika o upeljavi elektrike in telefona v Ljubljani.
3.	Petje.
4 Raznoterosti.
Vstopnina prosta. *^1
Slovenski delavci in delavke, prihitite na sestanek v najmnogobrojnejšem Številu!
Trgovski pomočnik
izvežban v kupčiji z mešanim blagom, išče službe. — Ponudbe A. U. poste restante 21, Cirknica.
Mlad, dobro izučen
»r rezbar -s*
išče primerne službe. Naslov pove uredništvo tega lista.
Službo organista
Išče dobro izvežban organist. Tudi je pripravljen sprejeti službo v kaki manji duhovniji, kjer bi zaradi pičle plače ne mogel organist shajati. Zna igrati in učiti tudi drugo godbo. — Ponudbe naj se pošljejo uredništvu tega lista.	3-3
Nova pijača zoper mrzlloo. Izvrsten pripomoček zoper mrzlico jeKathreinerjeva sladna kava, navadno imenovana Kneippova kava. To je spoznal g. dr. med. P r a g e r v Elberfeldu. Opazil je namreč večkrat pri mrzličnih boleznih, da mnogim bolnikom, otrokom in odraslim osebam, ni ugajala navadna voda, pa tudi ne z malinovcem ali s citronovim sokom, če so jo pili za žejo dalje časa. Nekoliko si jih je zaželelo požirek kave, ki jim pa seveda ni koristila zaradi hude vročine; kajti zrnasta kava. kakor je znano, razgreva in razburja. Dr. Prager pa si je pomagal s pijačo, ki je neškodljiva, ali po okusu zelo podobna zrnati kavi; zapisal je namreč Kathreinerjevo kavo, katero je moral bolnik piti mrzlo. Vedno je mrzličnim bolnikom ta dobra pijača pogasila žejo, pa tudi dobro jim je del njen užitek, ko so zadostili svoji želji po navadni kavi, ki je prepovedana v bolezni. Sladna kava vpliva toraj tudi na počutke bolnikove. Veseli ga, da se mu je izpolnila želja, in to pomaga, da hitreje ozdravi. Za bolnike, ki jih kuha huda vročina, je primešali mrzli ali hladni sladni kavi eno ali dve žličici citronovega soka. Tudi ta pijača je že izvrstno pomagala pri pljučnici, |ripi (influenci), davici, vnetici bezgalk, vnetici in trganju, mrzlici, pri ranah in pri želodečni oteklini. Ker je Ka-threinerjeva sladna kava prav po ceni, si more tudi najubožnejši človek pripraviti to pijačo zoper mrzlico, imovitejšim pa je tudi nadomestek za nezdravo zrnato kavo, ob enem pa se v bolezni lahko privadijo tako zelo ugodni sladni kavi, da jo potem pijo tudi zdravi čisto ali vsaj kot jako okusno primes z zrnato kavo.
Fr. Breskvar
knjigovez Pred škofijo št. 6
se priporoča obilnemu naročevanju. Vzlasti ima v zalogi mnogo trpežnih, lepih platnic za knjige družbe sv. Mohorja. Izdeluje vsakoršne, tudi najfinejše platnice^ Prevezava misale. Priporoča platnice za Pleteršnik-Wolfov slovar 1 zv. — 90 kr., z vezavo vred 1 gld. 40 kr., platnice za Dom in Svet po 70 kr., z vezavo 1 gld. 20 kr.
Josip Cvetrečnik,
sobni slikar
v Ljubljani, Karlovška cesta 2
24—22	so priporoča.
0300000000000000000* 5
Čast domačemu obrtu I
Preč. duhovščini in sl. občinstvu se priporočani v izdelovanje	v
po zelo nizki ceni z dobro postrežbo
Fr. Pavsner
krojač
Valvazorjev trg žt. 4
v Ljubljani.
Prihodnja številka Glasnika izide 9. decembra.