Leo ttlH., šftev. Hi Oelje, forek 5. o&tobra S926. Poštnina plačana y gotovinl. Ixhaja v torek, četrtek In sofooto« Stane mesečno Din 71 — za inozemstvo Din 20"—. Posameica Steviika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štcv. 10.666. Uredniitvo in uprav >iLtvo i Celje Strossinayerjevd ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogiasf po tarifu. Telefon int. štev. 65. Nepozabimo naKoroško! Neanžki nacijonatci vseh pokrajin, zlasti pa še oni na Karoskem, no na- j vdušeno pozdraividi vistop Neoncije v ( Društvo narodov. Saj to je za nje zopet ¦ velik korak naprej v novo bodočnost. Gelovške »Freie Stimmen« so svo- je veiike, v bodočnost segajoče nade naniizale v dolgem clanku, ki govori o novi moči pomlajenega nemškega na- roda, ki se bo šele prav razvijal, ko bo zdiruizeiia Avistiriijia z Neamčiijio. V Društvu narodov bo iimela Nemčiija lnnogo posla. Tudi vprašanje riemških man.jžin so bo gotovo načelo in moglo se bo omeniti posebno trplje- nje Nemcev v južni Tirolski. Gotovo je, da bo znala Nemcija oib prinDernem čai&u prihajati s svojdmi željami in za- htevami, ki se bodo morale upoštevati. •¦ Nemsiki nacijonalci mislijo, da se bodo ; nemški nač.rti laij.e readiizi.rali kakor so se doislejk Kar se tiče nemškiih manj- . šin v nasledstvenih državaih, se jim bo — misfiijio Nenne i — moralo d aiti še več nego je v pogodbali zapisano, tako da bodo povsern prenehaie njiihove pri- tožbe. Saj nd da bi hoteli Nemcem kra- tiiti prirodne pravice. A vse to, kair ho- di njiim v prid, mora biti tudi prav za naše j-wgoslovenske manjsiwie. Akö se bo kaj iizposlovalo v priid Nemcean v Italijii, bo treba iisto dovoliti tudi ta- mošnjim Slavenieem. Na kom/peten>t- nieaii mostu se me bodo udejstvovali diktat! nemških nacijonalcev, ma«rvec bo naxekavala .resitve pra.vicnost za vse. Naj se ogrevajo Nemci za svoje manjšiaie. Lstočasno pa morago dopu- stiiti slovenskeniu Ijudslvu v Avstriji streeifjenj.e, kakirsno irnajo njihove manjšine drug ad. Med ne.ULŠkiimi nacijonalci so taki, ki miisliijo, da se z ojaičenjem Nemx-ije briise ohveznost do našega slovenskega Ijudstva na Koroskem in koniaj oaka- jo zdruiziitve, kor bi bitfa po njiiii mne- nju potem manjsinska borba odpra»v- ljena, Vendar sloveiiisko vprasanje ne izgine s povrsja, pa naj se okrene liem- ška gospoda kanior hoče. Nemogoea bi biila združitev brez piraviičnega ob- rat'una na Koroskem. Tu gre končna be.seda faktorjem, do kasteriih ne seže neimskocnacijonalno kričanje, Moi'da je ijnela to pred očmd koroška dežefna vlada, ko se je Lzrekla za nacrt avto- namije za Slovence, katerega vodilne misli so enake onim, ki jih vsebuje pru.ski zakon za Dance ob mejah Šlez- vik—Hofsteina. Vendar najipametnejše in za deželo iiajkorifitnejiše jo, da se reši. slo- vemsko vprašanje čim prej. Potem bo- do nrogM toliko utvpešnejše naistopiti za svoje manjeine v drugih drzavčine in da iima obči- na praviico upoirabljanjo tega prosto- ra vsak trenuitek odpovedati. Ubožni svet se v siniislu zakona izpopolni ta- ko, da se vpokličejio va.nj sveceniki. tu- kajšnjiih treh veroizpavedain.j in mest- ni' fiiziik. Ker se iizvaišujejo v Celju ne- okuisne ^roklainie na zkloviih in ker tu- di prepfeskainje nekateriih hišnih fa- sad nasprotuje dobr-emu okusu, bo magistrat v urniislu štajeiiskega dežel- nega reda zafoteval od strank, da pi'ed- lože zade\rne naorte iin vzorce barv za fa'sad'e. Za vaznegse slučaje se dodeli niesitnemu magiistratu .sosvet, v katere- ga se doposlijejio obč, odb. dr. Kalan, dT. Ogriizek in Leiskovšek. Jadraniska banka je pred par leti podlpißaJa re- verz, da uinakne svojiO stavbo na Ale- ksandiro.v'i ulici na regula^ijsko črto, ako se iizvede mestni regufatcijiski na- crt. Jaidranska banka tega reverza še lid vknjiižiila itn prosi naj bi občina spremeila besedilio tega reverza tako, da bi zaiitevala od banike upoštevanje reiguJacijske čirte šde, ko bi bila že vsa A'teksandrova uilica regulirana po na- crt u. Obcimski svet vzhraja na reverzu in zahteva, da se omenjena določba vknijiizi IzvrSil se bo koimilsijionelni ogi'ed poslopja g. Štefana Borlaka v Razlagovi ulici St. 9, da se ugotove po- drebna popraviila. Prki'va gostitlniičar- ke JosLpine Lovrenčak v hotelu »Kro- nai« in goeitilnilčairja Franca Pergerja, ki sta biila vsled neredinega pobiiranj-a nocnega da;vka kaznovana z denarno globo, sta. bila odlklonjena,. Pac pa lah- ko pira>iita za midastno znižanje gfobe. Naredba o potbiiranju cestaTine pred- videva v sducaju neredinega plačevanja nafclade denarno katzen v 2O-k>natnem iiznosu dolžne vsote, Ker je ta globa zelo obcuitna,' sje narwi finamcnemu odseku, ki bo sestavljal novi mestni proračun, naj spreimenii to naredbo ttako, da bo znašala kazen 1- do 20- kraitni iznos neplacane cestariaie. Pe- tini tngovcean, ki so bili kaznovani ra- di1 neplacane ceista.rime, &e nal'ozi pla- čiilo enkraitnega iznoßa dolzne vsote. Veliki župan je poslal me»tni olx'ini odlok miiiiilstristva vojne itn mornarice, ki stoji na stailiisču, da je mestna ob- čina prianorana skrbeti za nastanilev vojaetva in. da ni upraivičena zahtwati najeiminime za srvoje objekte. Mestna obcrna naj bi tudi. sbrbola za popravilo vojašnic. Stališče vojinega mini'strstva, dia so Alefcsandirova vojašnica, aug- menitaciijsko skladi&ce in smodnišni^a takorekoč njogova last, je brez vsake podlage in tudi ni v skladu z zakonom. Mesftna občiaia zahteva obnovitev na- jemnTh pogodb. Ge bi se pa vojni erar protwil plačevanju na.jemnine, bi mestna občina1 na»toipi]a sodno pot. Mösina občima bo tudi opozorHa mi- milsitreitvo pra.vde, naj pouci vojn.o mi- iiiietirstvo o pravilnem tolanacenju za- kona. Vojaßki oblasti se sporoči tudi zelija, naj si poišče drug prostor za svoje baruitno skladiščo. Odkloni se piriitožba tovairnarja Karla Pajka v Gaberjiu, ki mu je metstna obcitna pred- piisaJ'a takso za dva aivtoinobiila, ako- raATio mu je tudi okoliška obcina pred- piisala taikso. Mestna občina bo stopila v stik z okoliiško obcimo, da prepreči take dajatvene konflikte. Financni hi gospodarski odsek (poroča obč. odb. dr. Bozic). Doseda- njiiana najemniikoma takozYatnega Hi- gei^perge^j/evoga posestva v Liscah (suimski d;irekciji in orožniku g. Les- kavšku) se odpove najemninska pu- godba, ker se bo posestvo pogozdilo. Mestniitm uslužbeiioem in Dijaški ku- hünjä &e prodajo drva iz mestnih go- zdov po siedeci ceni: dnva v polenift seženj po 300, zaigana dtrva sezenj po 320 Din z doistafvo na dom. Mestnim uslužbencem se dovoli brezobrestni predujem 25.000 Din za nabavo pre- moiga. Sklepanje o proSnjah Jurija Sime, Ide Schulz in Vincenca Gajška, ki zel'e nakupiiti na hribu sv. Jožefa mastno parcele v svrho arondacije svoj'ilh zemiljii&č, se je odgodilo do na- da,lj,nega. Prosiidceiin Francu Žuži, A.l. Peštajiu in Maksu Žumru se prodajo mestne parcele pri sv. Jožefu za zgrad- bo stanovanjiskiih hie pod običajnimi poigoji. Sportni kluib Celje je opustil namero z/gradiiti na Sp. Lanovžu svoj sportni prostor. Odsek za podjelja (poroca ob. od- bornik dr. Kalun). Občinski svet odo- bri tar its o za slepi in nočni tok. Slučajnosti. Na predfog obč. odb. Fr. Korena in. Bizjaka je bila spregeta resoluciija za podaljsanje stanovanjske zasiciite, ki bi je naj bili deležni tudi mali obrtniki. Ob 21.15 je župan zaključil sejo. ___________________ ~~ rp ~" Politika p NIKOLA PAŠIČ IMA N0V PROGRAM? To sredo bi .iirnol g. Nikola Pasic priiti v Beograd. Takoj po po- viratku bl se imela vrsiti skupna seja poslaniskega kluba iti gla.-vnega odbora NRS. Radiikalski poslanec Šuvakovic, ki se je povu'nif iiz Dalmacije, kjer je bil sprejet pri Pasicu, je dal po svojeni ln'ihodu senzacijonelne izjave o Paži- čeviili na&rtiih. Pa»šioz ali pfos- t€nov tri czofle diebeli za Rajnkjhke tiri- deset y tri. 5. Lajita vapna, \isaki lait najme- nje pet vaigionav denzsechi po Rajni- chiki diva 42 krajiczarov. V našem kraiu se je svojčas veliko apna iizdelalo in odtod izvozilo. Sedaj se le še redkokje vidijo apnenice. Ta pogodba je hiila sklenjena v Za- grebu iln iima latinsko legal iizacijo tam- kaJKnjega notarja, ker je bil na Hrvat- skein takrat uradni jeziik še laitinskii. Da je bis, to je bila sreča za Hr- vate, siber bi bli prej pomadearo- njeaiit. Do leta 1842. vozili so flosi samo do Mitroivice. Tega leta napravil je Ja- nejs Lipold pnvo »rajizo« do Pančeve, Palanke im Beleoerkve pri Oršovi Že pjrvo Leto je bila veliika množitna lesa potgodbeno tja izvožeaia. Tudi v Tnst so i/zvazali na težkih paTizarjih minogo lesa, največ meces- novega. G^adiila se je cesta iz Gornjega grada čez Cernivec v Kainnik in so si s to skrajšano prog"o abetali za eno pe- titno znjzano vazarino. Razveai trigmrine z lesom je tukaj najtoolj cvet'ela še tngovina z niaslom. Tukajšnji trigovci, v prvi vnsti Dreo, nakiutpili so vsako leto v jeseni 200 do 300 stotov masla, ki so ga na kmetih pridolali. Eden del so oddaft v Trst, naj'vec pa c. kr. sailimam v Ausee in Gniiunden, c. kr. plaivžu v Eisenerz in dru/gini zasebnilm fuiinani. Žiitniih tngovcev ni biüo, ker se je žiibo ob tedeaiskiili žitmili sejimidi proda- jalo, ziviinoreja pa je bila sploh slaba in zanemairjena. V tngu iin okoliici se je kot nekaka specijo daneis razne >vavhe« (Lodenwal- ken). Nekd'amjih irharjev že ni bilo vec, Tedek št? ktik ovčji kožuh, nikjer pa sledu zlatih avb im beliih pec. Pri tej pridiki ne smenao pozabiti še druigega abrta, ki je v bliižiini Mo- zi/rja cvetel, to je »v tistidi Kokarjih, kjer je glina domej«, kakor poje stara pesen. Je to iizdelaiva čmoglimaste po- sode. V tirškem anlii.vu se nahaja pre- pils rokodterskega reda in svobosčin, iiz- danega 1. 1746. od cesariice Marije Te- rezi'je lončanskemu cehu v Gelji, v ka- tereiga je bilo 1. 1803. velanjeniih 81 crnoloncarokih mojstro^ iz Kokairij, ki so imeli v Mozitrji svqj.o post a jo. Danes se le se redkokje v kaki hi- ši najde cm alii temnoizelen kokarski vrc, katerega so posebno radi naši flo- sairji sabo jemali, se,veda napohijenega z še domačo prisstno kaplj'O. Krošnjarji so n.osili v krošnjah na brbt.ii poisehne latviice, sklede in vr- če prodajat. Vrči so billi mnogokrat iz- delani kakor stairogräke »awiphore«. Moderna tehnilka iizdela^e drugovrstne posode iK.podi'iiiiila je to, sicer glinasto, a zdrai\ro posodo sikoraj popolnoma. Komcno naj še zabeležimo, da je bila r. 1834. na griču z lepim razgle- dom čez doMino t. zv. Oljnikom od tir- žanov zgrajjena kaipeliica, posvečena sv. Štefanu, kjer s# je tuidi lahko maša brala. Okolo iste se je na(pr.aivilo norvu z zidoni obdanio pokopališče. V zMu J6 14 dodbitn s sMkami kriiževega pota ter nova mrtt.vašnitca. Leta 1832. je Maksetov Simon vsaidil trško litpo, ki se tako tepo sedaj kosati srodi tnga, kapelico poJeg je oče Juirjia Kolenca Matija Kolenc na svoje stPoške zgradil, trški vodnjak je bil za casa zupanovano'a Janoza Lipolda i*z- kopan, trško tehtnico najn je pa tu vmes postaivil »podjetem« žutpan Alojz Goričar. Prej je stala tukaj velika kad, w.dno napofnjiena z vodo, ki je bila za visak slučaj požara priipravljena. Uvidevši, da ni doibro, če i/ma ena stvar več gospodarjev, skletnii je leta 1849. magiMrat, da se naj skup>ni ob- činski svet po iniengerjiu iizmteri in v enake pairele raizdeli. Te se bodo po- tem po žrobu up.raviičeiiiim tržanom v last iizTocile itn priipiBalie. S tern skle- pom so bili vsi tržani zadovoljni razem treh najvočjih posestniikov (Matija Go- ricar, Matevž Višek im Jožef HoTovar), ki so vsled tega tudi hoteli imeti večje par<3iele. Magistrat se je skliiceval na določbo c. kr. okrožnega uirada v Gelju, ki pa je vsled pritožbe omenjone tro- jiice skliep moziirskega magi.stra.ta raz- veljaiviil, češ, da je diežeini zbor kom- peteniteni. Tern priitožniikom se je še ta- kratni gtražčak na Brdcah, Franc Sniiei'ekaT pridruzil, ki je v to tudi na- huijskaJ' 9 malili kočarjev, ki niiso bili mied uipraA^ičencii. Spisal jie sledinji na- okr. glarvanstvo v Slovonjigradcu vJogo, v kateiri ifmeniije tržane >republikam- ce«, »vojne grabeie« ltd. Nastate so ve- likanske tožbe, gospod gražčak in bivši viladni komfitsar je bil sicer kaznovan, razdeliittev trškega »veta se je pa poteni le delno razderila. Šele 1. 1913. je do- bila idoja razdielitve trškega zemljišca zopet novo podlago s tern, da je sodni- ja v Gomjiem giradu prepiisala trški svet na ime 54 upraviceiieev. Vsled te- ga vzdügnüi so se zopet nekateri neza- dwol'jtnezi — neopraviicen'ci — in na- vSlaJa sta zopet dva tabora, ki sta se prekr-stUa v »psenicnike« in »koruz- nike«. V tožbi, ki je nastala, je bit pa tug zopct molzna krava poravdOvSried- nUcov. Konec siporu je napravila zma- ga >pravicniib«} trški svet se je »upra- Stran 2. »NOVA DOBA« Srev. 111 veliikimi drzavnikni vprašanji, ni spo- razuma. Najverjetnejša kombinacij-i prihodiijili dtii bi bila koaftcija s sa- mostojnkni demakrati, vendar samo v sluičaju če bi ta vlada dobila volilni» mandat. Pred tern pa bo Pašic sklical kongre,s radikalteke stranke, da so vidi, kaj mislijo volilci o poli-tiki radikatov, kajti radi'kalski klub še ni izraz ljud- ske volje. Pašic namerava izpreiiienitii strankm program. Osnutek zanj je tu~ di že dovršen. Pašic namerava sprejeti vanj nekatere programatične točke markisiizma. (?) Pasiic Tad pripoveduje o svoj'ih mladositniih letiih v Švici, ko se je sestajal z velikiimi voditelji marksL- stov. Ta novi radiikai'ni sotcijalizem pa ne bi bil razredni socijaliizem, temvee nacijonakiega žnačaja (?) ker<*sedaj smo dosegli narodmo in državno svo- bodo, pa moramo ljudlstvo osvoboditi tudi v gospodarskem in socijalnem po~ gledu. p ZBORNIGA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDÜSTRIJO. VolLlna ko- miksiija je minoii teden zakljuerla svoje delo. Pol'ozaj je sledeč: Zbomica šteje 48 čiaiiov. Od teh je 30 zajstopni'kov naprednih stanovskih organiizacij. Klerikalci iinajo 8 mandatov, SKS 1 (Geaa H artn en), radikali 3, napredni Nonici. 1, klerikalofiilni Nemci 1, po- liitiičnp neopredeljieni pa so 4. — S tem je voLilmi t>oj za zborhiisco zakljueen in novi večini so dane vettke in odgovcurne naloge. Nenavadno smolo pa imajo priivredniki v mariborski oblastii. Pri akruitiiiiiju industrijske skupine je radi pair glasov izpadel predsednik Zveze indust\rij,cev za mariboi-sko oblast dr. R. Pipuš in radi dveh glatsov se je mo- ral umakniti g. Strmeckemu predsed- niik Trgovskega gremiija v Mariboru g. Weixl. p ODPOR ZOPER NOVI STANO- VANJSKI ZAKON. Naniera vlade, da predloži povodom iarednega zasedanja skupščini npv osnutek stanovanjskega zaikona, je vzbudifci v vseh fcrogiih v Beogradu veiiko presenecenje in ogor- čenje. V ta namen je btfa takoj organi- ziirana protiakcija in napovedani šte- viLn-i protestni shodii. Tuidi v prestolici se bo \TSil na prostem protastni shod proti novemu stanovanjskemu zakonu. Iniiciijativa za protestnio akcijo iaviiraj iz vrst najemniškili društev. Radikali so radi uspešne protiaikciije mociio v skrbeh, ker boplo najemniki, ako bo imw stanovanjiski zakon Tes prediožen, glacsovali proti radikalom. j p TEŽAVE JUGQSLOVENSKO- BOLGARSKEGA SPORAZUMA. Bol- garska vlada je zahranida liistoin piisati o razgovorih med našim ioi bolgar- skiim minitstrom za zunanje s-tvari. Ljapceva tovariši tem irazgovoroim ne priipisujejo nikake vaznos.ti. Bofgarsko minifetrstvo za zuinanje stvari oporeka, da bi bili kakrsnitkoli razgovori v pri- soitnasti francoskega delegaita. Jmgo- fslovensKo-bolgaTski spocrazum je za s.e- daj nemogoč, kor kraljevLna SHS za- hteva, da s-e razpusti makedontska no- tranja revolucijonama organizacija) Splosh** priljuJ}>lßGn francs na?Jome^ek Dohlua »e v vsep e, deklama- cije, enodejanka »Priljudni komiisai1« in konceirtne goilbene tocke. Po spore- du pies v mali dvorani. Ne pozabile ' udeležiti se priiredi'tve, ki nain osveži spomim na nesrecni plebnsciit in na iz- glubljeno našo deželo! c URADNE URE NA MAGISTRA- TU so od 1. ok tob r a daljie od 8. ure zj,urtraj do 12. im pol, popoldne pa od 3. do 6. ore. c URAÜNI DAN ZBORNIGE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO. Gremiij tugovcev v (^ei'jai naananja vsem gaspoda.nskiiiiM krogom v Gelj»a in cel'jski okoliici, da bo uradoval re- feremt zbornice v torek, dne 5. oktobi'H od 8. do 12. mre v ravnatelj>ski $>dn Prevozne druižbe d. d.v(poslopje cairi- j narnitee). c RP]DNI SESTANEK CLANOV ORG. SDS V GELJU se vrši vsako sre- do zvečer v ktubovi sobi Geljskega do- ma. Začetek razprav točno ob pol de- vet ill. c ABITURIJENTI! Prvič stopate oId vpiisovanjiu na ljublja.nske.m vseuči- lišču" ;na S'vobodna akademska tla, da postamete cives acadiemici in vsi izbe- rete svoj bodoci poklic. Tekam svojega študiija boste posečali predavalnice, se- minarske dvorane in instiitute, ki va.m bodo nudii'i strokovno ußposobljenost; srednja sola vaim tega ni' magi a dati. Potirebno ie, da si pridobite spoeob- nost in vestnost v ctvoji stroki1. AM to ni do.volj. Narod potrebuje tudi kul- turniili delavcev, ki ji»h odigajajo kul- turna aikadeniska drušiva. Kulturna akademska drustva vam nudijo dovolj j priiliike, da se zaniimate za streniljenje nove dol>e, za najirazličnejše probleme, i ki trkajo na vrata naze dobe in naših druivšitev ter zatutevajo primerne rešiiit- ve. — Juigosl". akad. društvo »Triglav« spada po stevilu svojega clanstva in po uigledu., ki ga uaiiva v" vsej jugoslo- ve.nski jaivnas-ti, v prvo vrsto napred- nidi aikademiskih organ i'zacij. »Tri- glav,« združuje pod svojiirn slavniun palst oletnkn praporom idealne akade- miike, ki so pripravljeni udejistvovati se na programu naprednosti, svobodo- miselnosti in jugoslov.enskeiga nacijo- naiiizina, V teku poilstoletja se je »Tri- glav« ved'n-o razvijal in prilagajal stremljenjiem noviih razmer, zanimal se je za vsa socijalna in politična vprasanja, najbolj pa mu je bila pri srcu jugoslovenska ideja, ki je bila vedno v najtesneisi zvpzi z napred- nostjo. K njeni zmagi so ravno ci'ani »Triglaivoi« dopriinesli ogromnq žrtR/v. Poleg tega pa je gojil »Triglav« vedno in povisod pravo druižabnost, ki jo da- nes tako pogosto pagrosamo v javnem žiivljenjiu. — Akademiki novinci! Ju- goisl. akad. dmšbvo »Triglav« va.s vabi pod svoj krov, da postanete borci za jugoslovensko napredno initsel na Ijub- ljanski univerzi. — Vsa pojasnila, ki se ti/čej.o u?ii\erzitetn)Oga študija- aka- demskega zivfjenja sploh ter vstopa v društvo, se dobijo v tajniötvu J. A. J). »Tri/glav« v Ljubljani, Nai'odni doiu I. ali y Akademskem kolegijiu, Kolodvor- ska ulica 22, soba 22. c GLEDALIŠKA PREDSTAVA INVALlLiOV. I^raievni odh.or Udru- ženja vojmili iiivalidov Geije priredi dne 10. t. in. ob 16. uri (ob 4 popoldne) draiinaticno predstavo v veliki dvorani Narodnega doima. Slavno otičinstvo opoaarjaino na Lepake. Igral bo dru- šbveni da'ainatiicjii odsek iz TJjiibi"jani\ ki je že v voč krajiih igral z velikUn uspehom, pretresljivo dramo v 3 dej. »Tužna ljuibav«., ki je po])olna novite- ta za na.se oclre. Ker poznamo i-nvaU- dom vslej na.klonj>eno celj.sku občin- štvo, priea^kujiomo polnega oblska, zla- Bti, ker je igra nainenjena v prid voj- niim žr.tvam ter je snov igre še malo znana, a zelo zanimiva. v LJUDSKO ySEUsilLlSOE V (jELJU. Redni občni zbor se vrši v pondeljek 4. t. m. ob osmih zvečer v risaliiiiici deske meščanske sole. Dnev- ni red:- 1. Potrocido funkcjijonarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Slueajnosti.. Iv obilni udeležbi vabi odbor. c OSEBNA VEST. Popravljajoc svojo poročilo ugotavljarno. da se g Franjo Koren še ni preselil. v Ljublja- paiožnice smo priložili zadnji števii^i ter prosimo naše ceiijtme naročiiiko, da se jih pridiio poslužijo. Uprava. no, a oditi namerava v kiMt.kem. Svojo I tka-rno pa proda. c TRGOVSKA NADALJEVALNA SOLA V GELJU prično s poukom v četrtek 7. oktobra. Tega dne je priti vsem ucencem in uoenkam ob 1(3. uri. c SP11EMEMBA POSESTI. Gosp. lluno Ogorevc, ravnatelj Uikajsnje po- družniice Slavenske banke. je svojo še- le pred kratkim od gospo Jarmerjeve kupljeno vilo prodal tvrdki. Rakusch. — Jarmerjeva žaga s skladiščem pa je Lit? prodana g. Blažu Sodinu. c USMILJEN1M SRGEM! Dela- vec, oce treh otrok, ki je postal vsled doi'gotrajne bolezni brezposeln in živi v veLiiki bedi, prosi u^miljena srca za podporo. Bil je 23 let uishižben v to- varni, kjer si je nakopal težko boiezen, ki ga je napravida nesiposobnega za delo. Prlspevki naj se blaigoivolijo po- slati na uipravo List a, 1154 c GIBANJE BR1VSKIH P0M0G- NIKOV: Naprošeni smo objaviü: »Re- soi'iucija, sprejeta na claniskean zboro- vanju Saveza brijaokiih radnika Jugo- skiviijie podruzni.ce Gelje, ki se je vr- šilo v Gelju v liotelu »Balkan« dne 29. septeanbra 1926 ob 8. uri zvečer. Zbra- ni briiviski poimocniki in pomocnice v Gelju iin okolici ugotavljajio, da delov- ni ens v brivski obrti v Gelju, določen po srezkem poglavarju v Gesju z odlo- kom 1005/M z dne 23. aprila 1924 in sklepom Obrtne zadruge brivcev in vlasjiicarjev v Mariboru z dne 6. apri- la 192(3, no odgovarja zakomiitiirn pred- piisom oz. uredbi o delovnem času v obrtniih podjetjili, razglašeni v Urad- nem listn st. 310 z dne 25. oktobra 1924; zato zahtevajo, da se delovni čas oz. odpiranje in zapiraaije briivskih obralov v Gelju in okolici uredi oz. do- loci kakor sledi: 1. ob dei'avnikidi, iz- \zemsi sobote od pol 8. do 12. ure in od 2. do pol 10., ure; 2. ob sobotah od pol 8. do 12. ure in od 2. do pol 20. ure; 3. ob praznikih, izvzemsi državne praizniike, sv. rešnje telo, 1. jianuarja, prvni dan ob božicnih, biinkostnih in velikonočnili praznikih pa od pol 8. do 11. ure; 4. ob nedeljah, 1. maja in ob praznikih, onienjenih v točki 3 teh za- litev, se ne dela; 5. vsako delo, oprav- i'jeno preko gori določenega čaisa, se mora placati 50% vi'sje od rednega dela. c 80KOLSKE PLESNE VAJE pod vesyiim vodstvom g. Corn eta m Ljubljane se pričnejo v nedeljo 10. t. in. ob 19.50. Vpißovanje se vrši eno uro pred zacetkom pouka. Opozarja se naprej, da bode k vajam pripusoeno vißemcemi« pridielM in priipieal, Ie »Bela pec« iima še skuipneiga oskrbnika, ni ji pa tak več »najtvišjii« tiržan, ki si je pri- dobil a«li si s časom prilapslvoval trski vSvet. Trg jre.d gozdnkni tatovi,, ki si jo zgradlil taim s\"ojo kočo in je bil tako obene-m »najivišji1« tržan. (1300 m, mod tem ko iima trg 347 in višine.) Plaöevati je moral glasom izkaza tr- škiih davsciin in dohodikov iz 1. 1837, letne najeiiuiiilne ozir. davka brgu 3 fl 40 kr. Ker se je pozabilo skoz v.eč let to najeninino pobrati, je kmalu po usta- noviifcvi pol. ek&pozi'ture tukaji razbre- menii* prvi komiisar trg tega pasla in povarocil pripiis tega, vedsno večajoče- ga se lepeiga po.sest\a brez ugovorov v laisl todainjeniu pasestniku. Zgubil je trg svojega »najiviisjega« tržana. V dobo trških pravd spada tii'dii pridobiitev zeamljLšča in prostora, kjer stoji. današniji irotovž, h. št. 37. Tuikaj je stala svoj'cais koiSa vdove Ka.tarine Mezner, kaitera je 1. 1849. za- pustila s-vojo posest potieriun dedičem iz slovenjögraskega okraja, od kaiterih je dobit taMo ProJc v Rušah pri Ma- riibaru. Od tega je takraini župan Ja- n,ez Lip old kupii posestvo za GOO fl, plačljiivih v dJveh obrokih. Ker je bilio posestvo izrecno pro- dano trgu Maziinje, tfleba je bilo še lninotgo pravdndh korakov, predno je 1. 1856. pri&el trg v posest tega naj- lepBega pro'stora sredi trga. V tiej dobi se je zgradila tuikaj se- damja magifetra.tna liiša, enonadfetrop- no poislopjie, sicer nepraktieno po svo- jilli inbikacijaii zidana hiša., ki pa je dobMa v čaisu zadnji'h županov vsaj na zun-aj čednejše Mice in potrebne adap- taciü'e. Tem podatkom naj stedijo se ne- kaiteri, ki asvetljtujejo takratno politic- no siituaciijo v dol^i Bachovih liuzarjev. Zna^ilen dokument iz časa po- inarčne reakciijonarno Avstirije, ki jo zaitrla visak svobodnejiši poja.v, ko je vzcvetelo »spiceljisitvo« in ge biirokra- ciija kleceplaixiila pred inasilnim abso- lut i'znioim je sJedeče pilsmo c. kr. okraj- n«ega predstoj-niika v Gornjiem gradu z dne 31./VII. 1855, zaupno nasdovi'jeno n,a takraitrnega zupana Janeza Lipolda. Dopls se v doslovnem prevodu i'z ne-m- scine gla.sil: »Vase blagorodje! Vsled naizinanifla c. kr. ofcroznega predsedni- ka, viitezci pi. Rilschel od 27./VII. 1855 št. 103/praes. bode težko kom^promiti- rami im pod stirogitm yoliiciijskinn nad- zonsitvom stoječi literal dr. Viljean Gab- ler iiz Geskei* s svcjinn gojonoeni, siiioin diwnajykega tovarnaii'ja vi.teza pi. Man- ner po Štaijerskem pot oval. Magoce je, * Mayerjev konvenzacijski teksik ne navaja nol>e.nega nemškega literata (piisatelja) s tem iimenom v tej dobi, pač pa iistoimene iz prejšnjiih dob. da pride v Mozirje in Ljii'bno na poti v Solcavo. Zaiprasite se tedaj s tem za- upnitm potom, da obrnete nany na ne- opažen način vso svojo pozomost in se iinfopimiirate o n.jegoveiii im njegove- ga -gojenca vedenju, obcevanj.u in nje- goviili zvezaiJi in meni o tarn do 12. t. m. detajdirano poročate. GoiMijilgrad 31./VII. 1855. KronaJjetvogel 1. r. Zwpan Janez Lip old je na to vo- hu'i)isko in-S'iiniuacijo kiiatkoma'lo odgo- vctt'U: »Ta mož se ni tnkaj pojavil!« i Menida je zaisledmraiii kiT.jiiževnik ; silutiil, da s>o mu reakcio'onarni birici tudi pri nas za petanii, ker se je na dunaJKikih Imrikadah za svobodo boril. Janez Liipold je bil sin tink. dežel- iwgi\ svcvbodinjaka iin Ml trški župan j odl. 1845. do L. 1873. s presledkom sa- j mo .ene perijode. Leta 18(>7. bill je prvi savitiiiski slovenski drzavmi iin dezehii poslanec. I)a,si je oktobra tega leta tu- di oddaT s-voj «las za dmalizem, vsled Narod od 24./Ö. 1918), upeljal je prvi Narod od S4./6. 1918), upeljal e prvi slovemsko uradovanje na tuk. inagi- strart.u. (Prvi sloven-ski uiradni zapiis- niik je bil dine 6./4. 18(V() z Marjolo Vo- dovniik u Šuuiihelja sestaivljen.) Storil je za občino mnogo koriisitnega, trudil se, obdržaiti trgiu stari uigled in svo- boščine, pridobil je pad zefo ugodniimi poigoji p-ases-tvo Katairiine. Meznerjevih dediičev, kjer stoji današnji naš ro- iovž, na najlepšem prosioiru sredi tr- ga, daseig-el je, da ,se je trg od okrajiie- ga glai\'arstA-,ri v Slovenjigradcu odcepil in bill oel'jiski paliltilcni ümstanci pri- deljeii, mod tem, ko je bi/la pok ekspo- ziltura v Gornjem gradu že 1. 1850. raz- puisoona., ker de mi obnesta (konnte niicht aufkoinniejiO, vsled nj,egove iln-it- cijatifve je tukajšnji tržan Jurij Ko- lenc se zavezal 1. 1865. sezidati za so- dišče priiniGiTiio poslopje. Zgradil je veliko enoinwhslropno biišo št. 34, ali usiled razTiiii maJiinaicij je osta-lo so- disoe v Gornjemgiraidu, kamor so se ce- lo pozneje polititcno ekspozituro iz Mo- zk-ja preložiifi, d«a j-e srez popolnoma tlece.nlralifciira.n na skrajno točko svo- je.ga obseiga! Zmpam Jamez Lii>old je umrl 18. rtil>rito 1878 iin je bil zadnji na tukajš- njein pokopališču pokopa.ni. Za časa njiogove,ga županovanja je bila 1. 1861. tudii okoH^ka občma s trgom zclruižena in je to ostala do leta 1875., ko je žuipaii Jianez Konečnik dasegel praviično raiztlr.užiitev, ki; je do 23. aipril'a 1882 obsitojala, Taikraitni žu- paiii An/ton Goričair je okolilco zopet s trgom «ipojiil, katera nenaraivna vez je bilk sole leta 1906. zopet pretfgana. Am.ton GorYar b:,l jo od 1. 1876. do 1906. v raizniih peri'jodah skoz 21 lot župan, bil je tudi ninoigoletni naoelnik okrajnega odbora im za 40-letno d'r- žavino sluzbovaiiije I*. 1898. z zlatim zaslužniim kriižcem odlliikovaii. Umrl je 1. 1922. Štev. 111 • NOVA DOBA Stran 3. Zvezna tiskarna v Celjn iasvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela solidno, okusno In najliltreje Cene zmernel Preprlcajte se sami! Najmoderneje urejena knjigoveznica samo olanstvo sokolskih društev, da ne bodc nepotrebnega zaidrževanja. Drži- te se Visi točnosti! 1144 c DIJAŠKI KUHINJI V GELJU sta darovaJa gg. Jos. Jagodič, trgovec v Celju, 100 Din in neianenovan 100 dinar jev. DarovaLcem iiskrena livala! c LADJO SO NAŠLI. Uprava ob- čiine v Stenjevcu pri Zagrebu priob- čuje, da se je v kraju Podsused v ob- niočju občime po zadnjl poplavi našla 7 in pol metra dolga in rumeno po- barvana ladja. Ladja se nahaja tam- kaj v shramibi La.stnik naj se izvolL potruditi po faidj.o. c PROSTA STANOVANJA. (Raz- glas.) Sledeča stanovanja se bodo v smiislu zakona o stanovanjih dodelilia: Sloinžkov trg 6, Maček Miha, 2 sobi, kuhinja, I. nadstr.; Dečkov trg štev. 6, Orešni/k Fiilip, 1 soba s stedilnikom. priU.; Kralja Petra cesta 33, Lopan Jakob, 1 soba, 1 kuhlnja brez štedilni- ka, I. n-adistr.; Spod. Hudinja 13, Pun- cer Edv., 1 soba,i kuhinja, podstr.; Sv. Lovrene p. Prož., Gajšek Fran, I soba, kubinja, prill.; Ga;berje 6, Kancjan Jo- sip, 1 soba, kiiibiin.ia in 1 delavnica; Lisce 37, SimonoviiC Gj.uro, 1 soba, ku- hinja, pritl.; Sv. Lovrenc, občina Sv. Pavel pri Preb. 37, Ul'aznik Fran, 1 soba, souporaba kuihilnje; Podvrli 66, Juhart Jakob, 1 soba, 1 kuhinja, pri- tličje; Sv. Lovrenc p. P. 103, Vaš Ivan, 1 soba brez stedilnika, pritl.; Miklav- ski brib 36, Jani!c Karolina, 3 sobe. kuhinja, poselska soba; Žalec 25. Draž Eliizabota. 1 soba, kuhinja, shrainba. St ranke, ki spatlajo pp .stanqvanjskem zakonu med zasci/teno osebe, se pqziva- jo, naj v roku 5 dini, to je do 8. okto- bra t. 1. ob \2. uri dopoldne naznaiiijo v pisarni stanov. sodišča, da se pote- gujejo za eno izmed označeniJi stano- vanj. c UMRL1 V SEPTEMBRU. V mestu: ]$arija Petek, 73 let, obcinska reva; Josip Stojtkovič, 17 set, mehanit- ški delavec; Karol Rojc, 53 let, želez- niški tesar. V javni bolnici: Neža Ja- vornik, 60 let, dninarica \z Dram-elj; Janez Šitrncnc, 48 let, lilap.ec iz Trbo velj; Franc Hu&u, 50 let, kočar iz Tr- novelj; Mariija Šegel, 70 set, šivilja iz celjske okolilce; Ak>jziijia Lindič, 43 let, žena dnimarja iz Sv. Juri-ja pod Ku" moin; Karol Jagodič, 16 let, sin ko- čarja iz občine Šmarje; Marijia Lesnii- ka, 6 let, hči posesitnika iz Sv. Urbana pri Sevni'cii; Niko Balancevic, 39 let, uradnik s Kosovega v Stari Srbiji: Matevž Skalovniik, 60 let, mizar iz cel'j- ske okolice; Maks Lončar, 74 Let, vini- čar iz celjske akolice; Alojz Tofant. 29 let, železniicar i-z Škofje vasi; Marija Resnik, 61 let, delaivka z Zidanega rao- sta; Jakob Verbega, 3 leta, sin delavca ia Petrovč. V septembru je torej umrfo v Gelju 16 oseb in sicer 3 v mestu, J3 pa v jn i&čejo sredstev, kako bi zajezMi to družaibno zlo, ki po maleni, a staJno zastruplja ves narod. Mladi zakoiiici easto že p,ri poroki mzuiilslja- J jo o lociitvi in si že v na»prej doTocijo, ' kaleri vzroki bado pri'sli v poštev, tako da izgleda kakor da zafcona sploh no vzamejo več re^no. V francoski reviji »La famille« se bavi s tern problemom neki francoski wenjak, ki dobro po- zna družaihne razmere v Frainciji. V svojiem clanku izraia mišljenje^ da je čtevilnim razporokam v marsicem vzrok povojna nervoznost, ki je zajela cele mase. I moski in ženske so tako nervozni, da ne morejo več nii-rno in treziio presoja.ti kake atvari. im tako se radi neznatnih rnialenkosti vnainejo pr-epjri, ki doviedejo1 do odtmjevanja im končno do 1'oci.tve zakona,. Sodna prafcsa je pri ločifcvi zakonov tako sla- ba, da tudi najboljši pomirjevalni go- vor sodntka ne more spraviti zakon- cev, in sodnija je takorekoe prisiljena, da i'zrece loci'tev zakona. Po mnenju tega strokovnjaka bi se ne smelo dopusöati, da pridejo za- konski spori do tožbe, zlasti kadar gre za take mai'enkosti, ki se pri koli^kaj treznem in miniem presojanju ne zde niti, oanembe vredne. Zato bi se mora- la, po njegovein mnenju dati takim za- koncem takoj začetka prianerna po- moč, še predno pride do večjih raz- prtij. V ta namien priporoca ta stro- koA'.njak ustaiiovitev posebnih uradov za ponih'jenje zaJconcev. V teh razso- diiščih bi bili zastopani moški in žon- ske paritetno in x&l zakonski spori bi se naj najprej obravnavaii pred temi razsodisci. Šeie, če bi brio vsako po- mirjenje izkljuceno, naj bi se stvar i,z- rocila rednemu sodišču. Sedaj obicajno posredujejo med skreganiini zakonci soroclniki iin prijatelji. Ti po mnenju pisoa navedenoga claiiiika niso priuier- ni posredovalci v tako delikatniJi za- devah, ker so skoraj vedno pri'stranski in se naglbajö po svojih si)inpatiijah k temu ali onemu. Ce pa kak xakpnec ]jokliče na pomoč odvelnika, je pa za,- kan itak že v naproj pokopan, ker vsak odvetnik išče čim največ črnih tock, da s tem večjim uspehom dovede do locitve zakona. V tem uradu pa naj bi vplilval niioški sodnik pomirjevalno na moškega, ženski pa na žensko. Glavna nal'oga teh sodnikov bi bila, da doka- žejo sprtim zakoncem brezpomemb- nost nji'hovih spornih razlogov. V na- lo sledoči skupni, intimiii razpravi naj bi došlo do pomiirjenja in sprave nie-d možem in ženo. Nukakor i>a se ne sme vee dopuščati, zaključuje p-isec svoj clanek, da kaka nepremišljeina beseda, kak neznaten sporeek izzow težke težke kanflivkte, ki končajo z ločitvijo do takrat morda srecnega zakona. Pi- sec poziva vlado., naj v tern sniislu pod- vzame prinnerne korake in resi društvo vsoga onoga socijahiega zla,. ki izvira iz locenih zakonov. Sirom domoirine. š POZIV VSEM AKADEM1K0M. Živimo v dobi najivečjega raztnaha mednarodnega delovanja in mirovnega stremljenja. Pozornost vse javnosti je obrnjena na svetovne probleme, ki pri- hajajo v vedino v-ečjem številu pred Društvo narodov in druge niüdnarod- ne centre, ninogo se o njih razmišlja in piiše. Ker ne le oficijelni faktorji, nego v«a javnost jie poklicana, da se zanima in dehije za napredovanje pa- cifizma, za ureditev svetovnega miru, za ustvaTitev človečanske kulture. Pred mednarodne fore ne prihajajo več samo zadeve, ki se tičejo le držav kot celot, nego tudi osnovni ži-vljenski interesi vsakega posameznika se osre- dotooujejo in resujojo precl njiini. Zato jo naloga zlasti. vsakega akademika, c'Iana danes najvišje kulturne ustano- ve, da posveča vsem tem vprašanjeiu čim resnejšo in intenzivnejšo pažnjo, da sam proučujie in. razširja ideje pa- i'ifizma in iiavljen mladenič. Dovršid je visoko trgovsko šolo v Za- liiebu. g ZA PRO1ZVAJALCE VINA. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ma- ribor u opozarja vse proizvajalce viaia, da so zavezani v roku 10 dni od dne- va, ko so izprešali vino, prijaviti dob- ljeno kculicino vina p.ristojneniu oddel- kn sin. konti'ote.'Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavii pristoj- neinii odd elk u finančne kontrole pro- dano kolicino viai^, predno istoga iz- roči kupcu. Na vsako tako prijavo do- bi prodajalec vina od fi'n. kontrole za neza'trosaiMiijeno v-Lno kontrolni list, za zatrosarinjeno vino pa svobodnico. Kontroln.i- list oziroina svobodnico mo- ra prodajalec izročiiti istočasno z vi- nom knpcu, ki pa mora kupljeno viino tiekom 24 ur po prejemu pri.ja.viti svo- jemu odd elk u fin. kontrofe tor izročiti •istemu tudi kontrolni list ozi'roma svo- bodniico. Če pa je dobil kupec viino s kontrolnim lüstom, inora tudi v gori otinonjo-neni roku 24 ur pla.cati odpa- dajüL'o trošarino in event, občinsko do- klado k trošarini. Kdor ne prijavi te- kom 10 dni svojega vinskega pridelka ali opusti prijavo prodaje vina, bo kazaiovan po členu 85 trošarinskega pra.vilnika na den.arno kazen 1000 di- nar jev (edenti'soc dinar jev), katera ka- 0 kakor tudi bluze, krila, plašče.zim- ske dolge in kratke suk- nje.hlače ter sploh vso komekcijo, najsineji tw- in inozem- skl izdelki, kupite letos po izvan- rednonizkih cenah samo v veletrgo- vini R. Ster- mecki.Celje. Oglejtesi iz- ložbe! Primeren popust za povrnitev vožnjc. llustrovani cenik zastonj. Trgovci engros cene. L ______________________A Kdor pošlje 10 Din dobi moj pravkar izišli novi cettik znatnk šf. 3 in k temu 50 raznih bolgarskih znamk, katera je vsaka drugačna. 3zidor Jtcittcr, trgoVina zttamH, Brod n. 5. R^di pro8e3itve zelena sedežna garnitura (barok slog), železni Stedilnik, lesena stena in drugo zn prodati. Teharje 5t. 18, graSčina. Premoc. uWMt \\WM\ in iz ii, üüotauija na M ü mesto in M\(\ Franjo 3 o š t, CELJE, Aleksandrova ill. Dunajski isdcflovalec i™ 3 je v» Celjti. 1 Prijave na tvruko GoriČar &Leskovšek. 141etno dekle i§če službo v boljši hiši h kakemu otroku Naslov: Gaberje 5t. 84. Postrežnica išČe službo za takoj. Naslov. v upravi lista. ''' ¦''¦'* 4*v'' Učenka močna, pridna, dela vajena, se sprejmev trgovini z me5anim blagorn. Oskrba v hiši. Ponudbe pod značko »Štev. 124, Šoštani« na upravo lista. M CEuijdPskih pomočnihov sprejme D. URŠIČ, Celje, Bre^. 1-2 MLIMARJA poStenega, dobro izurjenega, starejSega rabim takoi. NaslGv pove uprava. 3 3 Mod™ n nnnirirfluiif Cdie trgovlna Ma UlBUrdlVIllk Glavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svi'a, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, modni nakiti, Sivalne potrebščme, čipke in vezenina, toletno müo i. t. d. — Priznano najboijše nogavice. Samoprodaja „Bat'a" čevljev. ürtoBötosli! — Crae tolmren«! — film prwslno &iago! — Pidrizki toimi! Pošteno dekle želi mesta natakarice, sobarice ali služklnje pri boljši rodbini. Zna Sivati, kuhati in vsa h'Sna dela. Nastopi lahko 2 15. oktobra. Naslov v upravi 2 Potnike(ce) proti provizi|i se sprejme. Natančneje se izve v anončni in reklamni pi sa r n i M. RUDOLF, Slomšlmi trg l. TryousHi pomocnik mešane stroke, vojaščine prost, dobro izurjena moč, se sprejme pod ugodnimi pogoii. Pismene ponudbe pod znamko »Zmožen« na upravo lista. kpojač Celje, Giedolišiia il. 9 Vsem cenjenim strankam naznanjam, da imam v zalogi lepo izbiro finih čeških štofov za moške obleke po konkurenčnih cenah. Postrežba točna in solidna. Za obilne naročbe se priporočam. Išče m službo kot sluga v trgovini, vratar v hotelu, težak ali kaj sličnega. Dotič- nemu, ki mi odda ali pnskrbi službo, j dam posojüa 10.000 do 20.000 Din. 2 Naslov v upravl lista 2 Delaj, nabiraj in hrani, varčcvaii se ne brani. Pop!>lnoma vmrno naložite denarne ptritiranke pri zadrugi VarČuj v mlado.-,ti, da stradal ne boš v starosti ! LÄSTNI DOM stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Marljivost, treznost, varčnost, so predpogoj nravnosti ! Obrcstuje hranilne |%Oi vloge po ^ /O* Večje stalne vloge po dogovoru najugodnejp. Jamstvo za vloge nad 1,500000 Din. Iz malega raste veliko! g1 d^žyabTa9inikpnoa20doD;n PlsamH v Celjii, Prešemova h!> 6. Osnovano leta 1864 pod jamstvom mestne občine celjske. Celje, Dečkov frg, v lasfni palači Sprejema vloge na hranilne knjižice, tekoči in čekovni račun z ugodnim obrestovanjem. Daje posojila na hipoteke in na menice ter otvarja kredite pod najugodnejšimi pogoj\ Obavlja vse v hranilnično stroko spadajoče posle. Tiska In Jzdaja Zvoxna ttskarna. — Odgovorna sta: za Izdajatelja in tiskarno Milan Četlna | za redakcljo Vlnko V. Gaboro. — Oba v Celju.