V Gorici, v soboto dne 25. maja 1907. «6aj *X1&VII. ubija trikrat na tyd^,, ^.sicer v torek, Četrtek Pl, 4. ',uri .pO^W tor stane po p o S jt i jji v Gorici na| dprn^poSiljana: •se leto ...... . •. . . 15 K , soboto . 10 pc«aiaWn« številke stanejo 10 vin. S O CA" i"«* nnstodhje izio(l5C(tP,''']^;^;^S.%* ,., i.-ni »Kažipot po GoriSkem in GradiSCanskem"^' iiiipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalj« dva-J-vk-tu „Vowi red železnic; parnikov in poštni! \ ter mesečno prilogo »Slovenski T(shnik". - ¦.: " -, ' Naročnino sprejema spravnistvo v GosjjtfskV *iitlbi. J 71. nadstr. v »Goriški Tiskarni t a, Gabrsčoli '„ro5ila br« doposlane naroCnine se nevihte«*;-jflast in poslanice so rftčunijo po 1'etit-vrstah" Če ¦¦• ,^0 l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ^ Vffkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — ,'Kek!anw i« spiši v afedniškem" delu 30 v vrsta. Za i^0 iD v.-;i-'bino oglasov odklanjamo vsako odgovornost «Vse za narod, svobodo in napredek U Dr, K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gospo? i ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti. Z urednikom jo mogo5? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposkiulioišt.7vI. nadstr. na lovov tiskarni. Naroflnino in oglase Je plaCati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroCnina, reklamacijo in drago reči, katoro ne spadajo v delokrog mednigtva, naj so' pošiljajo lo upravniitvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoCoc vsak petek in stane vse leto S K 20 h ali gld. HO. »Sočac in >Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-lo tobakarnah s Schwarz v Šolskl ul.,Jellersitzv Nunski ul., Ter. Leban na tekalisču .los Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po-_ J*0??1®5!" »lici,ii Matittssi v ulici Fonnica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrončifi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, - T«l*fon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Ožja volitev med Štrekljem in Laharnarjem. Izvoljen Štrekelj. V četrtek se je vršila na Krasu in,Vi-, Lskem ožja volitev med Štrekljem in jfjtarnarjem. Rezultat je ta-le: Komenski okraj: Široke Ij l Me: greslouica: fcrjansko: lomen: fflauhlnje: Ikbrežina: tliskouica: m: i%no: lolaj: Grbina: tonjel: Temnica : [Miki dol: |Oojščica: 41 08 45 138 m 373 108 247 m M 70 93 70 130 145 7 43 inhaninr 50 58 50 24 53 87 5 14 122 01 100 139 78 50 Repno: Rodik: Sežana: Skopo: Šijak: Štorje: tomaj: Zcjonik: Štrekelj 122 09 181 99 90 110 90 235 Ajdovski okraj: Labilnim* 09 20 110 8 102 38 101 25 fijdouščina: Črniče: Gabrije: Dol-Olllca: Gojače: Kamnje: Su. Rriž: bokaoec: Rihemberg: Skrije: Šmarje: Orfooin: Štrekelj 113 135 91 <) 48 20 184 84 271 47 147 07 iaharunr 3 208 41 185 43 98 278 113 294 Ul 84 O Sežanski okraj: Duloulje: [Mopriua: fcokeo: [Baklo: teuir: Štrekelj 117 108 39 208 400 133 Labarnar 7 75 54 4 73 70 Po sodnih okrajih so razdeljeni glasovi tako-le: ajdovski sodni okraj: Štrekelj 1210, Laharnar 1458; komenski sodni okraj: Štrekelj 1794, Laharnar 934; sežanski sodni okraj: Štrekelj 2007, Laharnar 828. Torej Štrekelj je dobil glasov 5017, Laharnar 3220. Večina za Streklja znaša torej 1797 glasoo. Vse svoje moči so zbrali klerikalci ter jih koncentrirali na Kras. Poslali so na agitacijo stekle »oštijarje* iz Mirna, najeli za agitatorje ljudi, kar so največ mogli, tekal pa je po kraških tieh od kraja v kraj tudi poveljnik agitatorjev dr. Dermastija, ki je bil kar cel teden na Krasu; duhovniki so delali po svoje v cerkvah in izven cerkva, kričali in nadlegovali volilce, njihove žene, matere in očete, ali vse ni nič pomagalo. Kakorhitro so si bili voiilci na Krasu in Vipavskem svesti svoje dolžnosti, da morajo izvoliti ljudstvu poslanca, ker so v ostalih dveh volilnih okrajih zmagali fa-rovži, so stopili v ogromnem številu na volišče ter izvolili ljudstvu poslanca g. Alojzija Streklja. Nevstrašeno so šli volit; 5000 volilcev je oddalo svoje glasove za naprednega kandidata, n.v,ža iz ljudstva; 3000 pa so jih preslepili, da so volili farovškega in vladnega kandidata Petra Lahamarja. 5000 mladeničev in mož, to je hrabra četa, kateri gre čast, da je poskrbela slovenskemu ljudstvu na Goriškem poslanca. Vrli mladeniči in možje! Dobro ste se držali! Izpolnili ste svojo dolžnost. Dobro delo ste storili! Hvala Vam! Slana urlim uolilcem! 2ivio nas državni poslanec Alojzij Štrekelj! Sijajna zip i Ljiljaiti. Pri ožji volitvi v Ljubljani med županom Hribarjem in klerikalcem K roga r jem se je bil hud boj. Župan Hribar dobil 3109 glasov. Kregar < 2086 < Klerikalci so se zvezali z Nemci. Vpili so vedno o zvezi naprednjakov z Nemci, in v deželnem zboru kranjskem je dr. Šusteršič sramotil Nemce, sedaj pa so se našli v skupnem objemu proti Hribarju, pa so sijajno pogoreli. Slava napredni Ljubljani! V Istri sta prodrla v ožji volitvi na Poro S čini laški nacijonalee Bar to 11 in v Pni ju laSki nacijonalee It iz z i, Socijalni dernokratje so glasovali p roti dr. Laginji za Bartolija in Itisraija. V Trstu so izvoljeni pri ožji volitvi brez vsakega boja soeyalni dernokratje Škabar, Oliva in Pag ni ni. Laški nacijonalci se niso udeležili ožjo volitve, Slovenci tudi ne. Na Koroškem je propadel pri ožji volitvi slovenski kandidat Ellersdorier. Napredna zmaga na Štajerskem. Izvoljen je bil pri ožji volitvi g. Vinko Ježovnik z večino 1099 glasov proti klerikalcu Robiču. Napredna misel prodira. Slava! levilo poslancev, ki bodo »izključeni" iz kluba po Gregorčič - Fonovem receptu, se torej množi! Pri ožji volitvi med Rošem, kandidatom napredne »Narodne stranke« in klerikalcem dr. Benkovičem je zmagal slednji z neznatno veČino glasov. |Dvajsct let pozneje. Nadaljevanje |*= „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALBXANDRE DUMAS. == (Dftlje.) — Pa mi šele sedaj poveste to! pravi sluga ter i odpre ograjo. Toda kje je vaš gospod? — Za menoj, takoj pride. Sluga je odprl vrata ter stopal pred Planchetom, , ie namignil d' Artagnanu; ta je prijahal na dvorce, in srce mu je utripalo tako silno kot morda še [aikdar. # Ko je dospel Planchet do vhoda, je zaslišal glas, ie Prihajal iz neke spodnje sobe ter dejal: , - No, kje pa je ta plemenitaš, in zakaj ga ne j sedete sem? T* glas, ki je prodrl tudi do d* Artagnana, je j zbudil v njegovem srcu tisoč občutkov, tisoč spomi-*v» ki jih je bil pozabil. Skočil je brzo s svojega °nia, dočim se je Planchet smehljaje bližal hišnemu ^Podarju. j , "" Toda tega dečka poznam, pravi Athos, ki se b" Prikazal na pragu. Vag 7~ O l da, gospod grof, poznate me, in tudi jaz ftan k° P°znam' Jaz Bem Planchet, gospod grof, ncK saj veste... Toda pošteni sluga ni mogel dalje govoriti, tako je bil iznenaden, ko je tako nepričakovano ugledal grofa. — Kaj! Planchet! vsklikne Athos; torej je tudi gospod d'Artagnan tu? — Evo me, prijatelj! evo me, dragi moj Athos, pravi d'Artagnan jecljajo in skoro omahovaje. Pri teh besedah se je pokazalo tudi na Athoso-vem lepem obrazu in njegovih mirnih potezah vidno ginjenje. Stopil je naglo dva koraka proti d'Artagnanu, ne da bi odmaknil pogled od njega, ter ga prisrčno objel. Tudi d'Artagnan, v katerem se je bila polegla razburjenost, ga je objel s prisrčnostjo, ki jo je bilo videti v njegovih očeh, kjer so se zalesketale solze. — Tedaj ga je prijel Athos za roko ter jo stisnil med svojimi. Nato ga je vedel v salon, kjer je bilo zbranih več oseb; vsi so vstali s sedežev. — Predstavljam vam, pravi Athos, gospoda viteza d' Artagnana, poročnika pri mušketirjih Njegovega Veličanstva, udanega prijatelja, jednega izmed najpo-gumnejših in najljubeznivejših plemenitašev, kar jih poznam. D' Artagnan je vzprejel običajne poklone ter jih vrnil po možnosti, nato je prisedel v krog, in dočim se je zopet oživil splošni razgovor, ki je bil za trenutek prekinjen, je začel opazovati Athosa. — Čudno! Athos se je bil komaj postaral. Njegove lepe oči so izgubile tiste modre obroče, ki pričajo o prečutih nočeh in orgijah, in zdele so se večje in čistejše nego kdaj poprej; njegov malo podolgovati obraz je pridobil toliko častitljivosti, kolikor je bil izgubil mrzlične vznemirjenosti; njegova roka je bila še vedno Čudovito lepa in krepka, in vkljub svoji prožnosti se je svetila izpod čipkasto obrobljenega rokava, kakor roke Ticijanove ali Van-Diekove; bil je bolj vitez nego nekdaj; njegove krepke, široke rame so pričale o nenavadni moči; njegovi dolgi črni lasje, prepreženi le tupatam s kako sivo nitjo, so mu padali v naravnih kodrih po ramah; njegov glas je bil še vedno svež, kot da nima več nego petindvajset let, in njegovi krasni zobje, ki jih je bil ohranil bele in nedotaknjene, so dajali njegovemu nasmehu neki poseben čar. Med tem pa so zapazili grofovi gostje na komaj čutni hladnosti, ki se je bila polastila razgovora, da prijatelja komaj čakata, da bi bila sama; in začeli so se pripravljati na odhod z vso tisto nekdanjo previdnostjo in uljudnostjo, ki je bila tako resna in važna stvar za ljudi boljše družbe, kadar so bili pri ljudeh svoje vrste, tedaj pa je udarilo z dvorišča glasno lajanje psov, in več oseb hkratu je vskliknilo: — Ah! Raoul se vrača. Pri imenu Raoul je pogledal Athos d'Artagnana, in zdelo se je, da hoče citati na njegovem obrazu radovednost, ki jo je moralo vzbuditi na njem to ime. Toda d'Artagnan ni še ničesar razumel, ni bil še do dobra otresel svojega iznenadenja. Obrnil se je torej skoro mehanično, ko je vstopil v salon kakih petnajst let star mladenič, lep, priprosto toda ukusno oblečen, ter dvignil gracijozno svoj klobuk, okrašen z dolgimi rdečimi peresi. (jfalje pride.) Rezultati ožjilifollfev. Od 78 doslej znanih rezultatov ožjih volitev je bito izvoljenik • 12 socijalnih demokratov, 3 krščanski socialisti, 19 pristašev nemške svobodomiselne stranke, med temi Funke, Bacbmann, ki je zmagal proti vse-nemtu Schalkn, Urban, Nitsche, Domel, 9 pristašev nemške ljudske stranke, med temi Cbiari in Steimvender, dočim je referent v odseka volilne reforme dr. Locker podlegel proti socijalnemu demokratu, 7 nemških agrarcev, 3 svobodni vsenemci, 3 vscnemci, 1 kat, centroma, 10 mlad<3ehov, med temi trgovinski minister dr. Fof t, dr. Kramaf, dr. Herold, Kaftan in Fidler, 1 staročeh, 10 Čeških agrarcev, 2 češka konservativca, 3 češki nacijonalni socijalisti, 1 pristaš češke državne stranke, 1 napreden Slovenec, 1 svoboden socijalist in 1 samostojen kandidat. Po zadnjih poročilih so dobili socijalni demokratje 84 mandatov, prav toliko jih imajo tudi krščanski socijalisti. Po drugih deželah so izvoljeni znamenitejši politiki, ki so pa tudi prišli v ožjo volitev: trgovinski minister Foft, Kramaf, Herold na Češkem; na Moravskem dr. Masarvk; v Gradcu železniški minister Derschatta. Izvoljen je na Češkem tudi znani grof Sternberg. Priznano največ ogljikove kisline in zdravje pospešujočih snovi hrani v sebi mineralna uoda JhpBi Tempel vrelec". Gregorčič-Fonov nesramen pamflet proti Štreklju. V volilno borbo na Krasu in Vipavskem sta posegla tudi slavna državna poslanca Gregorčič in Fon. Izdala sta na volilce naslednji nesramni pamflet: Dragi rojaki, cenjeni volilci! Podpisana že izvoljena državna poslanca imata dobro voljo in trdno namero, zastopati zraven splošno — državnih vsestranske koristi cele slovenske strani naše dežele — torej tudi Krasa in "Vipave. Da bodeta pa mogla z izdatnim uspehom delovati, je neobhodno potrebno, da dobita zanesljivega in spretnega zaveznika tudi v tretjem poslancu, kateri bode dne 23. t. m. voljen za kraško-vipavsko skupino v Gospod, Alojzij Štrekelj je edini izmed kandidatov narodno-napredne stranke,, kateri je brezpogojno sprejel program svoje stranke, oblegajoč zraven drugega tudi svobodno šolo — torej šolo brez krščanske podlage. S tem je jasne pokazal, da je, ali v svoji razsodnosti omeji.:!, ali da res tako misli, kakor govori. V enem in drugem slučaju se midva nikakor ne strinjava ž njim. Kaj bi sicer storil pt 3lanec narodno-napredne stranke, ako bi prišla v parlamentu v razpravo svobodna šola aH n. pr. tudi razpo-roka? — Opozarjava tu na organizacijski statut, po katerem je najviši organ narodno-napredne stranke zbor zaupnih mož, ki se ima sestaviti, kadarkoli nastane kako važno vprašanje. Sešel bi se torej zbor zaupnikov,, in kakor bi ta odločil o teh važnih vprašanjih, tako bi moral poslanec glasovati v državnem zboru. SliČno bi se moralo goditi v vseh važnih vprašanjih. Te zaupnike pa postavlja — Andrej Gabršček — v svojem oblastvu neomejeni načelnik stranke, ki je sploh vreteno, okoli katerega se vse vrti v narodno naprednem taboru. Podpisana poslanca pa nikakor ne moreva in ne marava složno postopati z možem, kateri se mora ravnati po navodilih imenovanega prvaka narodno-napredne stranke. To je izključeno, in vsak razsoden goriški Slovenec, poznavajoč naše razmere lahko razume, zakaj. Zato priporočava prav iskreno in nujno vsem v resnici domoljubnim -in rodoljubnim volilcem na Krasu in na Vipavskem, naj s svojimi pasovi pridobe zmago gospodu dr.ju Petru Laharnar-ju, kateri je po svojem čistem rodoljubju, po svojih redkih zmožnostih in po svojem možatem nastopanju zares vreden popolnega zaupanja. Vsled volilne reforme so se razmere v parlamentu tako spremile, da je neobhodno potrebno, da se vsi slovenski in sploh jugoslovanski poslanci združimo v en sam klub, o katerem pa dandanes še nihče ne more vedeti, čigavo ime bode nosil. Kadar bodemo vsi slovenski in jugoslovanski poslanci skupaj,, se seznanimo in dogovorimo med seboj, ustanovimo se šele kot klub v varstvo skupnih svojih koristi in onih po nas zastopanih dežel. Bog daj, da se posreči dospeti do skupnega in složnega delovanja. V parlamentu je v mnogih slučajih neizogibno potrebno, da smo zastopniki ene dežele složni in edini, če hočemo kaj doseči. Kedar gre n. pr. za varstvo narodnih pravic v naših uradih, za nameščanje uradnikov i. dr., je vsako razcepljenje nevarno, če ne pogubno. Kadar gre-za delitev drža/nih kreditov za občno-koriatna podjetja, moramo vsi skupaj tiščati, če hočemo kaj priboriti svoji deželi, svojim okrajem in občinam. Kadar gre za imenovanje poslancev v delegacije, moramo biti vsi trije edini, drugače bode vsakrat italijanski poslanec zastopal našo deželo v delegacijah itd. itd. Ni li torej jasno, da zahteva vsestranska deželna in narodna korist, da smo vsi trije zastopniki naše dežele v državnem zboru tesno zvezani ined seboj in z drugimi slovanskimi poslanci južnih krono vin, da bode naše delovanje uspešno in plodonosno ? Vsak razsoden človek mora temu pritrditi. Ker vidiva v dr. Laharnarju ne samo zanesljivega, ampak tudi spretnega in po svojein ugledu odlikujočega se zaveznika, čigar zmožnost daleč presega ono — kandidata g. Alojzija Štreklja, moreva od njegovega delovanja po vsej pravici pričakovati veliko večjih uspehov, nego od delovanja gosp. Štreklja, in zato priporočava prav toplo vsem čast volilcem na Krasu in na Vipavskem, naj pri ožji volitvi dne 23. t. m. združijo vse svoje glasove za gospoda c kr. deželno-vladnega svetnika dr. Petra Laharnarja. S tem narede veliko uslugo sebi, svojemu okraju, naši deželi in naši skupni slovenski stvari. S tako izvolitvijo zmaga zdrava razsodnost nad pogubnim strankarstvom, zmaga pravo rodoljubje nad oholo sebičnostjo. Cenjeni volilci, bodite preverjeni, da si Kras-Vipava z izvolitvijo dr. Laharnarja osvetlita svoje lice - kot narodno zavedno volišče. Cenjeni volilci, bodite z nama, pa bodeva, tudi midva, — ne, bodemo vsi trije z Vami! V GORICI, dne 16. maja 1907. Dr. Anton Gregorčič, Josip Fon, državni poslanec. državni poslanec. Priobčujemo ta pamflet, da bo vedela slovenska javnost, česa so zmožni katoliški možje. Da Gregorčiča ni sram nobene reči več, to vemo vsi dobro, ali da tudi Fona ni sram, postaviti svoje ime pod tak pamflet, to je novo. Pribijamo to, da bo vedela javnost, kako ga je soditi v bodoče. Nočemo se spuščati v podrobno pre-rešetavanje pamfleta, beležimo pa, da Gregorčič in Fon jasno priznavata, da nočeta nikakega skupnega dela s poslancem druge stranke. Ta izjava je kaj vredna. Kdo je torej proti slogi? — Slogaši sami! To stoji. Zaletavata se v organizacijski statut narodno-napredne stranke. Ta naša organizacija klerikalcem ne gre k srcu. Ali je jako dobra, kajti po tej se deleži ljudstvo parlamentarnega delovanja. Ljudstva pa klerikalci nočejo poleg sebe. Delati hočejo vse le po svoji volji; ljudstvo molči! Pri nas pa je tu zbor zaupnih mož iz cele dežele, ki odločuje v važnih vprašanjih, po čemur se mora ravnati poslanec. To je pravo. Škoda, da ni bilo že zdavnaj take organizacije — potem bi dr. Gregorčič ne bil mogel glasovati v državnem zboru proti kmetom! Na pamflet se še povrnemo. ' so le pretrdovratni, ne more trpeti kakor vode v vina. Zadnjič n. pr. je prišel k njemu napred-njak v družbi Se dveh naprednjakov - botrov, da bi mu gospod nune krstil otroka. Nune se je trikrat prekrižal, ko jih je zagledal ter še zarezal nad njimi, da ne krsti, naj nesejo otroka, kamor hočejo. Ni pomagalo čisto nič, da so mu možje zatrjevali, da njih naprednjaštvo nima z vero nit opraviti, da so dobri verniki — nune je ostal trd kakor kraška skala in neizprosen. Dobri možje-naprednjaki so morali z otrokom v daljni Tomaj, kjer jih gospod dekan ni prašal, so li klerikalci ali naprednjaki, ampak krstil otroka in tako storil svojo dolžnost, ki je nuac iz Skopega ni hotel spolniti. Sf Imenovanje v sodni stroki sln°sodniJ ilAoll-ov Seiilz-prašek je za na želivlcti trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi drugimi drastičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Moll-OiO Franc, žganje in sol za ribanje Života. — Bolečine olajSujoče in okrepčučjoče sta-roznano sredstvo proti trganju in preManjenja vsako vrste. Orlgvsteklenica KI-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, e. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, L. Gliubich, A. Gironcoli. SVarc-Peter (Črni Peter). Kras, 24. tnajnika 1907. Švarc- Petra smo včeraj odpravili s Krasa ložje, kakor smo mislili, posvetili smo mu še s kresovi in raketi pot v daljno Bukovino. Švarc-Peter nam je hudo pretil, in razložil bi vam rad zakaj. Saj poznate igro »Švarc-Peter«? Navadne karte za tmarijaš«. — Dva, trije, štiri za silo tudi pet igralcev. Od kart se zavržejo, ako treba, 2 sedmici, da se delijo med igralce enako. Od vdob-Ijenih kart zavrže vsak igralec na stran, kar se pari, torej 2 sedmici, 2 osmici, 2 fanta, 2 asa, 2 dami, 2 kralja itd., kar pa nima para, ostane v rokah igralcev in se da zakrito od prvega do zadnjega igralca vleči vedno sosedu po en list in sosed zopet zavrže, kar se pari itd. Čedalje manj kart je v rokah in že hoče z obraza brati sosed sosedu, v čegavih kartah se skriva pikov fant, t. j. Švarc-Peter. Nazadnje ostane, ko so vsi odvrgli svoje karte, enemu, ki nima para, in ta je švarc-Peter. Ko smo bili mali, smo zaznamovali tistega malo po obrazu s črnim ogljem; večkrat ko je bil švarc-Peter, bolj je bil rusast po obrazu. Pozneje smo jo pa vda-rili na krajcarje ali celo nagroše in h koncu tudi za kako posodo vina. Prav zabavna igra s Švarc-Petrom, že posebno, kadar je bilo kaj čednih deklet zraven, ki niso rade črne postale. Na to zabavno igro me je spomnila klerikalna kandidatura švarc-petra Lahajnarja. Klerikalna stranka v Gorici, ki vozi čedalje bolj po Šusteršičevem kranjskem tiru, je mešala prav spretno karte, stavila na par, kar se je dalo in odrivala svojega zakritega »švarc-petra« Lahajnarja Krašev-cem in sosedom Ajdovcem. Že je mislila zvita mešalka, da je oddala svojega Švarcpetra, že je vzela velik kos klerikalnega oglja v roke, da bi črno namazala Kras in Vipavo in vtaknila v žep svoj političen dobiček za dobro mesarijo, pa glej! — malo nerodna je bila vendar in pa s prefinimi igralci je imela opraviti! Kraševci in Vipavci so na njenih kartah kmalu izpregledali, kje tiči Svarcpeter. In včeraj so ji ga pustili črnega v njenih črnih rokah. Kras in Vipava sta se ubranila sijajno Švarcpetra Lahajnarja in pa črne barve, s katero jih je hotela namazati premetena klerikalka. »Sloga*, in vse se veseli in iz srca smeja, da smo Kraševci in Vipavci tako dobro odpravili Švarcpetra. Zdaj ga !e naj drži v svojih črnih rokah klerikalna »Sloga*. aH pa naj ga pošlje priporočeno nazaj v Bukovino! Mi pa pravimo političnemu Švarcpetru: Adijo Švarc-Peter in srečnejšo pot kje drugje, kot je bila Krasu l DOPISI. Skopo. - Kakor so imeli vsi gospodje nunci s širnega Krasa mnogo opravila radi državnozborskih volitev, tako je imel tudi naš^ gospod nune B. dela in skrbi, da ni vedel že, kje mu stoji glava. Pred volitvami ga ni bilo nikjer videti, sedaj pa nisi mogel stopiti na cesto, da nisi trčil ž njim in z njegovim kolegom, s katerim skupaj sta reševala po vasi in okolici vero in pa gospoda Plahajnarja. Vsaka beseda o napredni stranki mu je pa 9 sršenov v ušesu, in naprednjakov, ako svetniki so imenovani: namestnik fir^av _ pravdnika Ivan Clarici "v Trstu za \ njelski kolodvor in od tam naravnat v fiJ kovino. Pa ne misliti morda, da se je jat j in svečano poslovil od svojih volili je morda nato peljal po ravni in — o ne, ubral je najskritejše steze ,iu go<:i — ubežni kralj da je dospel n:> kolej»oj — od nikogar spoznan, od nikogar poz-ljen -- celo od nikogar izžvižgan. Morda se je pa bal svojih nev-dilcov, M ne bi mu v s!oyo prekrepko stisnili ruk<\ 1 ta strah je moral lomiti tudi peščic.' njv^vi| spremljevalcev, kajti le ti so so na nr.nu i-način odtihotapili s kolodvora nazaj v Ti ca Očividec h .-.oprive. Proslava Štrekljeve zmage je bila velika p; celem Krasu in po Vipavskem. ; iorei; >| kresovi, pokali možnarji, švigale rv.keie. z\ vedno ljudstvo pa je bilo veselo, iia ji volilo poslanca po svoji volji in u svirj! potrebah. Navdušenje je bilo -likanski povsodi, klerikalci s Plahajnarjeni ;:i so .* poskrili. Slava Oermasfijt I — Nikar so i. >mp dragi Čitatelji! Zares kliuemo dr. «¦ -iu-S..". slava 1 - Ta mož je bil najboljši ,, itati-r •' našo stranko. Kamorkoli je pričel, . >>'<'¦'¦ nastopom in s svojimi farbarijami ? .w:!ii'^ rikalni stranki, kar je le mogel Kw!iij klerikalni stranki v gorah, kvaril \ ^r< « Krasu, Tako nam je ,,Kamnarjev -\\^i" Ljubljane pomagal do lepe zmago ;i Kri;' Zato: slava Dermastiji. Bog f. z»v^-»vlUcev, je Dermastja jako lepo govor« sicer tako jako lepo, da je Laharusr do-'i«» ysea 250 zavednih votflcev le lCH' glasom sicer celo 10 gl.^ov manj kakor pn 1; volitvi, med tem :u« je pridobil ^tlt?keiJ. glasov. V Giibrovici je bilo na ,rko*» ; pridevnika" 80 zavednih volUcev, ki *»° ^ poslušali Kremžarja, Vspeh nauduSeueš* j- da j« * vora je bil ta, da je Laharnar dobil 80 zavednih volilcev le 56 y~~--, ^ ,f gubil 9 glasov, med tem ko jih je bL' pridobil 7. V Temnici je govoril tudi K' (Dalje v prilogi.) 8 Priloga „So(!e" it. 59. z dne 25. maja 1907. žar in gicer talt0 prepričevalno, živo in lepo, ,]„ je dobil Štrekelj še 24 glasov k svojim prejšnjim- Še celo v Škrbini se je posrečilo Krentinrjn, dn je s svojimi krepkimi bese-diuiii dosegel to, česar skoraj ne bi mogel doseči kak drug agitator, izvzemši Dermastje, namreč, da je Štrekelj pridobil 10 novih glasov, Laharnar pa G izgubil, Narodni napredni stranki se torej* ni bati^dkler ji'pontalgats? Dermastja in Kremžar, Prav bi bilo, in na to opozarjamo Laharnarja, da prevzameta oba vsaj polovico potnine Lsharnarjeve »rajže" v Bukovino, saj sta mu jako pridno pomagala, da mora zapustiti ta lepi Kras. • -*«---.• „_ Osebni vest. ~ Absolvirani jurist g. Anton Cigoj je vstopil kot pravni praktikant pri c kr. okr. sodniji v Gorici, Umrla je v Gorici po' dolgi bolezni 17 letna Ernestina Čermel j, hčerka, trgovca g, Cerinelja na Kornu. Včeraj se je vršil pogreb, ki je bil jako lep. Desetletnici obstanka bralnega in pevsklga dru-jttt Y Št. Alldre^l. — Zadnjič smo naznanili, da priredi bralno in pevsko društvo v Št. An-drežii veselico na binkoštni ponedeljek. Kadi ieugodnega vremena so morali veselico odnesti na nedeljo 26. t. m. Dostavljamo, da je s to veselico združeno proslavljenje desetletnice obstanka imenovanega društva ter obletnice r a z v i t j a zastave. Za dobrodelne namene. — Ko je sprevidel Laharnar, da ga spravlja farovška politika pod pot, je postal žalosten. Ugriznil je v' kislo ja-belko pa izjavil, da da lepo svotico v dobrodelne namene, ako ne bo izvoljen. — Ta po sili izrečena željica se mu je izpolnila, torej je Laharnar dolžan lepo svotico v dobrodelne namene. Pričakujemo, da jo kmalu naznani ^Gorica", kajti svet je radoveden, kako visoko ceni Laharnar svojo neizvolitev i Današnja »Gorica" išče vzroka strahovitemu porazu klerikalne bande na Krasu in Vipavskem tudi v divji gonji in skrajnem terorizmu od napredne strani, —• Rečem ti, da mi ne porečeš. Divjo gonjo so vprizarjali klerikalci, ki so se posluževali tudi skrajnega terorizma. Nam so znani naravnost grozni slu« faji z Vipavskega in Krasa. Nekega napred-ajaka so hoteli spraviti v zapor na skrajno premeten način; neki klerikalni mogotec je pretil uslužbencem, da jih odpusti, če ne volijo Plnhajnarja, itd., podkupovali so, glasove kupovali, napajali volilee in tako naprej; sploh ni za svobodo volitev izdane kazenske določbe, proti kateri bi se ne bili pregrešili. Le tiho o temi — Vse drugo čvekanje ni nič vredno. 23. t. m. je -govorilo ljudstvo, ki se ne boji groženj iz farovža, ljudstvo, katero si je i/bralo svojega poslanca. Slava temu ljudstvu i Kolesarji v službi »elito »a Krasu. — Za ožjo volitev so postavili Kraševci v službo celo krdelo kolesarjev; celo na Vipavsko so jih poslali. Kolesarji so prenašali poročila od volišča do volišča, od volišča v posamične vasi, skrbeli so za posredovalce med glavnimi vodstvi in pododbori po občinah. Krasna, lepo organizovana služba! in ob dokončanih volitvah po občinah so pobrali konečne številke in raznesli slavno zmago po celem Krasu. — Slava takemu delu! Živeli Kraševci! Rinellailjatt Wl VOlIfte. — »Slovenec« pripoveduje z nesramno samosvestjo, kako je poskrbel, da bo razveljavljena izvolitev — Hribarjeva, češ, dn so se godilenepostav-nosti in da ta izvolitev ni izraz ljudske volje. li so nesramni ti farovški mazači! Oni so okradli slovansko ljudstvo za celo vrsto manlatov. Ljudstvu je bila dana volilna pravica, ali farovži so jo ljudstvu zopet vzeli, Nti kdor ni volil po ukazu iz farovžev, ta Je pogubljen, čemu ima torej ljudstvo volilno pravico, ako je ne sme izvrševati prosto v izogib večnemu pogubljenju? S peklom in hudiči so ostrašili, omamili na tisoče '•oliieev ter jih oropali volilne pravice. Zato l,a bo treba poskrbeti, da pridejo vse take 'Movške lopovščine v razgovor v državnem zhoin. Ven s »kancelparagrafoni". In zato bo treba pretestovati pri nas proti izvolitvi dr. Gregorčiča in Fona 1 nPrismojenec" je pa kvasil, da izvolitev i s)rekljeva je neveljavna, ker so bile glasov-"ta prelepljeae s tiskanimi lističi: — Ni ^edno odgovora tako čvekanje. Takih glasov-jj!c ie bilo sicer le malo. Povemo pa, da v | 'l8tu in Istri bi ne bil izvoljen niti eden naS'li, ako bi veljalo, kar čveka »Prisruojenec". Ples na katoliški podlagi v Batojah. -- Batuj- ** gospod nuno Leban je navadno strašno divjal proti plesu ter kazal mladeničem in dekletom, kake nevarnosti so na plesišču za nje, da pleše tam med njimi hudič ter jih vleče nase itd. Pričakovati bi bilo, da ostane strogi gospod nune vedno tak, toda ne; sedaj je dovolil ples na binkoštni ponedeljek v klerikalni krčmi, pa ne le to, celo z ».^overi al je, da morajo na ples, torej iti v nevnr-%0W^4ii-«P»a^tdeeifiču, kj^pjpše med mladino sam hudič. To pot gospodu" nunen ni bilo nič mar za nevarnosti in za hudiča, marveč prav zanalašč je nagnal oiladiuo h hudiču na plesišče, da se pokaže dobrega ljudstvu, da obdrži s hudičevo j>omT>čjo volivce za se in pa da napravi konkurenco veselici v Kasov-ljah, ki se ni vršila na »katoliški'' podlagi. — Ce mu kaže, se veže klerikalec tudi s hudičem; narhen pa posvečuje sredstva. Kanalsl Jn Terkuč. — Kanalci so dobri ljudje. V svojo sredo sprejmejo jako ljubeznivo vsakega, kdor pride službovat v Kanal. Čim važnejše mesto zavzema, toliko bolj ga imajo v čislih. AH zahtevajo pa tudi, i& ve ceniti njihovo ljubeznivost. In ceniti jo vedo oni, katerim je do tega, da Žive v dobrem razmerju s Kanalci. Notar Terkuč pa se je kot strasten fclerikftla naj bodo najbolj pošteni in pravični ljudje, jih bode hudič po-hrustal, in samo zato, ker so naprednjaki, in ker so volili Gabrijelčiča. V nedeljo pred volitvijo je pravil ifa prižnici, da se mu le sanjalo, da bode g. Fqn tri dobe poslanec, to je 18 let, in da on je hitro vstal in si zapisal na glavnico g. Fona. Morebiti da je videl v sanjah tudi g. Fona v svetniški blištobi pa je najbrže pozabil nato to povedati. — Enkrat je tudi o svobodni šoli razpravljal. Pred nekaj leti ni hodil v Ozeljan celih 6 mesecev podučevat krščanskega nauka. Slednjič smo se morali pritožiti na merodajno oblast. Ko je bil od tam vprašan, zakaj da ne hodi podučevat, se je izgovarjal, da je bilo slabo vreme, da je bil bolan in da je imel mnogo bolnikov obiskovati. Seli to ujema? G. kaplan l roko na srce in povejte nam: Ali smo zidali cerkev za to, da se bode v njej uganjalo politiko? Ali smo pripravili prižnico za to, da se nas bode z nje zmerjalo, sramotilo, farbalo in fanatiziralo? Mi smo sezidali cerkev za to, da se o priliki in potrebi v njo shajamo, in tamkaj mir in tolažbo iščemo. Prižnica se je pripravila y.t\ to, da se z nje nam razlaga sveti nauk Kristov tako, kakor so ga sv. apostoli razlagali, pa ne zavivati. Ako se bodete tega držali, Vas bodemo spoštovali, in mir. bode vladal med nami. V nasprotnem slučaju pa bodite pripravljeni na največji odpor ! Več občinarjev. PO Stopnicah Je padel in se močno poškodoval 77 letni F. Boršnik iz Gorice. Prenesli so ga k usmiljenim bratom. Najden biclkelj. — V ulici Morelli .je bil najden pretekli teden bicikelj (Puch-Styria.) Bicikelj se dobi pri tukajšnji policiji na glavarstvu. . Prve črešnje. — V četrtek je bilo na trgu v Gorici 8 kvihtalov čresenj; prodajali so jih po 85 K kvintal. Bralno In pevsko društvo »Sivigrad" v; Rinem- bergu (v Vasi) vabi na veliko veselico, katero priredi 20. maja na zaprtem dvorišču v spodnjem gradu g; barona Levison. Čisti dohodek je namenjen za Gregorčičev spomenik. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni priatofoletti-Gliubich. PonoSna služba v lekarnah. - v času od 20. t. m. do % junija t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-GHubich. Da se Kathreinarjefi Knelppova sladna kava prodaja V Celih zrnih in skrbno spravljena o izvirnih zavojih, to zvišuje nje splošno znane, velike vrlina in jamči vsaki kupovalM za čistost blaga in sa nemožnost, da bi se kava ponarejala s tujimi primeski ali pa tudi, da bi jo kvaril prah, tuj duh itd. Saj je ponos naših gospodinj, da redno kupujejo le to, kar je pristno in najboljše. Če torej pri Kathreiner-jevi Kneippovi sladni kavi pazijo na izvirne zavoje z imenom Kathreiner in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko, si ne zagotavljajo samo tečno čistega blaga, ampak tudi nezmanjšani okus in priljubljeni, izpodbudni kavin vonj. ki odlikuje pristno Kathreinorjevo kavo po načinu nje proizvajanja, dandanes za izvrstnega priznanega po vsem svetu. Izvleček Jz poljedelskih poročil. — Da, da, vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: Kaj bi storil, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam. Vzemi, sem mu rekel, > .i,er vode, primešaj ji jedno polno žlico, i./ibližno 15—20 gramov »Franckovega" pridatka h kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za 5 minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v st<>\lenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bot' > ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna. Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega »Franckovega" prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode zopet »nad legovala dolgo časa. »Franck" torej ni samo najboljši prida-tek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, teinuč tudi prav primerno sredstvo za žejo. Razgled po suetu. DelpgiClJe bodo sklicane po poročilih iz Budimpešte že meseca septembra. Volili bodo delegate še pred poletnimi počitnicami na Ogrskem in v Avstriji. Cesarja SO VOlill. -- V volilnem okraju Vadovice v Galiciji je volilo 42 kmetov cesarja Franca Jožefa* Češ, vsi poslanci so doslej obečali veliko, storili pa malo ali nič. Zato se zanašajo odslej edinole na cesarja. Roparski napad V Trstu. — 23-!etni Anton Durjava je prišel pred nekaj dnevi v Trst iz Bovca, od kjer je doma. Šel je po ulici della Punta del Forno, a tam sta prišla proti njemu dva zlikovca, ki sta ga pritisnila k zidu in mu vzela zlato uro in zlato verižico v skupni vrednosti 140 kron. — Durjava je dogodek prijavil policiji, opisavš? oba napadalca. Na podlagi njegovih podatkov je policija aretovala znanega nepridiprava 24-letnega Henrika Ma-dona. Ta sicer taji, da bi se bil vdeležil napada na Durjavo, a neka ženska, kjer je bil ] napad "izvršen, trdi najodločneje, da je bil on eden onih dveh, ki sta Durjavo napadla in ga oropala. Ubogi Zillotto! — Z velikanskim pompom so sprejeli v Trstu zaderskega laškega župana dr. Ziliotta v Trstu ter mu „odstopilia mandat za državni zbor, da bo tako zastopano na Dunaju tudi »zatirano" dalmatinsko italijan-stvo. Ali v Trstu so mu vzeli mandat socija-listi, v Zadru pa je zmagal pri ožji volitvi proti njemu hrvatski kandidat. TJbogo„zati-rano" Italijanstvo Dalmacije tako ne bo zastopano na Dunaju I V lofal na Ruskem so neznani napadalci na cesti zabodli tovarnarja Davida Rosenthala. Nevesto |l. VStralll v Kraljevem gradcn trgovec Tresbal. Ko sta imela iti k poroki, se je nevesta temu upirala z vso odločnostjo. Tresbal je zgrabil za revolverteiL jo, vstreliL ;_ Naivečjl rttt M SMtU. -r Največja banka se nahaja v Londonu; največja cerkev je v Rimu; največja trgovska borza v Ne\vjorku j največja tovarna za tobak se nahaja v San Louisu; največji most v Nevvjorku; največja bolnišnica je v Parizu; največja kamenita zgradba v Egiptu; največji javni vrtovi so v Parizu; največja reka v Ameriki; največja tovarna za topove je vEssenu. Proti lilmilikMi šolskima ntimfm. - v pruski zbornici se je zopet razvilo vprašanje o nadzorstvu v ljudskih šolah. Liberalni in napredni elementi protestujejo proti temu, da se prepušča nadzorstvo šol duhovnikom. Splošno je mnenje, da si duhovništvo v taki službi zagotovi prava, ki mu ne gredo ne po socialnem stališču ne po izobrazbi, zakaj duhovništvo nima nikake pedagoške izobrazbe. Duhovniku majnka v prvi vrsti psihološka in metodiška izobrazba. Nadzor-sko službo izrabljajo duhovniki v svoje sebične namene z nekakim gospodovalnim tonom. To je najbolj opažati v šolskih knjižnicah, kjer manjkajo vsi spisi o fiziki, pri-rodoslovju, geografiji in sploh o modernem znanstvu. Župnik, ki ima nadzorstvo nad šolo, se smatra za gospodarja šole, a učitelj mu je le gost. — Vse to velja še v večji meri tudi pri nas, kjerkoli gospodari pri krajnem šolskem svetu duhovnik. — Zato pa hočemo mi svobodno šolo: to je prosto takega klerikalnega vpliva. V Varšavi je prišlo v kapeli tamkajšnje ječe do krvavih izgredov. Ujetniki so napadli paznike. Prihitel je na pomoč oddelek vojakov, ki je napravil končno mir. Trije jetniki so bili vstreljeni. Privarčenl denar Italijanski Izseljence*. — iz Rima poročajo, da so leta 1905. italijanski izseljenci poslali po poŠti v domovino 41,960.853 Ur, leta 1906. pa celo 63,499.496. Avstrijskega deserterja so pripeljali v Videm karabinjerji z meje, pri katerih se je bil prijavil. Dezerter je 22 letni Ernest Arko z Reke; služil je pri lovcih. Na vprašanje, zakaj je dezertiral, je povedal, da radi slabe hrane ter hude discipline. Izrekel je prošnjo, naj ga pustijo v Neapolj, da vstopi v trgovsko mornarico. -ovo MILO je najboljše! •rihraai denarLJ-„ .„„ „„.. i l Prihrani sla*. čas in delo, Hlte *«» PerUa-Htrnd toidravfe. Po vasi, po mestu je Sla govorica, da čaram, jaz, brhka in pridna perica. Ej, res je, da čara Schichtovo milo, Zato imam belo in celo perilo. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti, j Proč s ptujimi in nazaj k našim domačim dobrim urslam grozdja! (R. D o le" ne.) Ko nam je trtna u5 naSe stare vinograde uničila, in se je pričelo nove vinograde s cepljenimi ameriškimi trtami zasajati, priporočalo se je posebno po zgornji, to je kranjski vipavski dolini, uporabo cepičev finih, kvalitetnih kakor pravimo, ptujih, to je nemških, oziroma francoskih vrst grozdja. Priporočalo se je: rizling, traminec, rulandec, silvanec, ortlieber, beli in črni burgundec, ka-bernet, karmenet i. t. d. na ameriške podlage cepiti. To se je žal tudi v veliko preveliki mori zgodilo, in pri tem naše staro, pa odločno prav dobre domače vrste kakor: ribolo, kraljevino, grganjo, pinolo, sipo, ermežijo i. t. d. zanemarilo ter v veliko premaji meri pomnoževalo, torej pričelo opuščati. — No, priporočane kvalitetne ptuje vrste so pa skoro brez izjeme same takozvane gosposke vrste, to je take, katere dajejo sicer prav izborna, posebno močna ter večinoma lino dišeča vina, toda — v le kaj majhnih neizdatnih množinah. Na Nemškem, oziroma na Francozkem, se pridelovanje takih odločno kvalitetnih vin, katera se le v buteljkah prodaja, tudi dobro izplača, kajti plačuje se jih jako drago, dostikrat nezaslišano drago. Tako mi pripoveduje gospod A. Skalickv, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, kateri je v poletju prošlega leta vse najbolj sloveče nemške, takozvane obrenske vinorodne kraje obhodil, da je videl v neki kleti polovnjak vino, kateri je bil že za 1600 mark prodan. Ker znaša nemška marka 1 krono 20 vin. naše avstrijske vrednosti, odvrgel je torej ta polovnjak vina nič manj nego 1920 K, in ako je držal polovnjak 300 litrov, prišel je vsak liter na 6 K 40 v. Ako je mogoče vino po takih cenah prodajati — pa tudi še veliko dražje se prodajajo najfinejša renska vina — o potem se seveda izplača, na hektaru vinograda morebiti le 10 hektolitrov pridelati. Ako mora biti pa vinogradnik zadovoljen, da udobi za liter le 36, k večemu 40 h, kakor je to žal pri nas običajno, a potem mora pa že gledati, da pridela na hektaru 20, 30 ali še več hektolitrov, sicer ne buteljskega, pač pa prav dobrega namiznega vina. In taka vina pridelovati, to je ravno gospodarski poklic naše goriške in vipavske vi-vinorodne dežele. V pridelovanju buteljskih vin vidijo le takozvani idealisti, kateri večinoma le s peresi in jeziki svoje vinograde obdelujejo, prihodnost našega vinogradarstva. Z vinogradarstvom resnično se pečajoči vinogradnik, kateremu je usojena z velikim trudom vinograd obdelovati, da od njega žive, so in morajo biti buteljska vina le šport. Tega naj si privoši tisti, kateri ima kaj zavreči. Zato nehajmo že vendar enkrat z daljnim pomnoževanjem finih nemških in drugih ptujih gosposkih vrst grozdja, in vrnimo se zopet nazaj k našim prav dobrim starim domačim vrstam, katere nam dajejo v prav dobrem, pa tudi obilnem pridelku gotovi dohodek. Ali kaj drugega velja o tem obziru na-primer o dolenjskem vinogradstvu. Na Dolenjskem je bil poglaviti vzrok nekdajšnira, večinoma anti-filoksernim veliko prekislim vinom ta, da se je pomnoževalo tam le take vrste grozdja, katere so kaj obilo rodile, pa le redko, redko kedaj tudi popolnoma do-zorile. Tam je bilo res potrebno poseči po ptujih boljših, osobito zgodaj zorečih vrstah, da se ali iz njih samih, neprimerno kvalitetno boljši pridelek doseže, ali pa da se jih tako-rekoč kakor zabelo domačim vrstam primešava. Pa še na Dolenjskem se vsak, kdor se je polotil strogo gosposke vrste, kakor traminec, rulandec, beli bungundec, ortlieber itd. zasajati, namesto da bi po veliko obilnejši rdečih pa vendar tudi že kvalitetnih vrstah posegel — kakor so laški rizling, silvanec posebno pa reltlinec ~ prav pošteno za ušesi praska. Poznam gospo, katera ima v bližini Novega mesta svoje jako obširne popolnoma prenovljene vinograde. Ta izjavila se je odločno, da hoče letos vse strogo gosposke vrste grozdja iz svojih vinogradov izločiti, ker jo je že kar sram, da pridelujejo njeni sosedje — kmetje — kateri imajo le majhne kose vinogradov, veliko več vina, kakor pa ga ona v svojih veliko večjih, in odločno boljše obdelo-vanih vinogradih. Da ne bo utegnil kdo misliti, da je to, kar tukaj navajam, le izmislica, navedem ime te odlične dolenjske vinograd-nice. Ona se piše Jelovšek plemenita Fichtenau. Pa takih dolenjskih vinogradnikov, kateri enako s to gospo o gosposkih vrstah grozdja po svojih vinogradih tarnajo, je na Dolenjskem še dosti. Ne manjka jih pa tudi v zgornji, to je kranjski vipavski dolini. Navesti hočem le par slučajev. Sosed mojega rojstnega doma, gospod B. plemeniti Živec iz Podbrdja pri Št. Vidu nasadil je, ne vem pa na čigavo priporočitev ali nasvet, večji del svojega velikega vinograda z ortliberjem. To je odločna nemška go&poska vrsta, katera ima še dobro lastnost, da strašansko rada gnjije. Ko sem bil o veliki noči prošlega leta v Gorici, sešla sva se s tem gospodom, in ni se mi zamogel dovolj pritožiti o xaj majhnem pridelku, posebno pa še o tem, da je iz te vrste napravljeno vino veliko premočno „u n mazza cavallo" kakor veli Itelijanr katerega p&nihče noče kupitL V meseca avgustu bil sem pa za par dni v v Št. Vida, in ravno takrat točilo se je v govoru stoječe ortliber-vino p»> 48 „n a t r i f oa. Ravno takrat sešel sem se z dvema nekdajš-nima učencema z gg. E. Žvanutom iz Lzieo in Fr. Kavčičem iz Št. Vida. Pri kozarčku res izbornega belega burgundca — pridelka g. Kavčiča — prišli smo nehote na razgovor o gosposkih vrstah, katere baje tamošnji vinogradniki, kateri so se jih poprijeli, kar pro-klinjajo. In pri tej priliki povedal je gosp. Žvanut tole dogodbico. Prošle spomladi sem imel še par sto kaj lepih cepljenih bilf iz naše podružnične trtnice oddati. Ker le ni bilo upanja, da jih oddam, nastavil sem jim pač kaj nizko ceno le 5 kron za 100 bilf, kar sem dal objaviti. Res je prišel nekega dne neki vinogradnik trte pogledat, in ko jih-je videl, dopadle so se mu takoj, da jih je plačal, ter na ramo zadel. Prej pa ko je odšel, pra-šal me je: ja res, kake vrste pa so trte V In ko sem mu odgovoril: beli burgundec, vrgel jih je takoj na tla, ter me prosil, da mu povrnem denar, ker take vrste nikakor ne mara saditi, in magari da mu jih dam brezplačno. Pa še en slučaj naj navedeni, kateri me je pravzaprav napotil te vrstice prijaviti, in iz katerega jasno odseva, kako o gosposkih vrstah tudi inteligentni gosposki vipavski vinogradnik sodi. Pred kratkim sem dobil namreč od kaj odličnega vipavskega vinogradnika gosposke suknje pismo, v katerim se med drugim čita: „Vsi štirje moji vinogradi so z nova prekopali in nasajeni, Škoda velika, da sem nasadil veliko preveč belega burgundca in drugih žlahtnih vrst; no, ko bi bili Vi še pri nas, na Vipavskem, poslušal bi bil Vaše nasvete, in ne bi bil storil, kar sem storil." Tako sodijo torej praktični navadni kmečki in inteligentni vipavski vinogradniki, kateri imajo odvinogradstva živeti, o gosposkih vrstah, katere se jim je tako priporočalo, da so se jih res polotili. In sodba takih mož je meni in mora biti pač vsakemu nepristranskemu strokovnjaku v vinogradništvu m e r o d a j n a. Za to še enkrat: p r o Č s ptujimi gosposkimi, in nazaj k našim domačim dobrim vrstam grozdja. Katere vrste naj bi to bile, določi pa pač lahko vsak praktični vinogradnik, brez posebne določitve po kakem, recimo strokov-njnškem shodu. Poljedelski kongres na Dunaju. — Kot uvod k meritoričnim razpravam mednarodnega poljedelskega kongresa je imel bivši franc. min. predsednik Meline govor, Čegar vsebina se da izraziti v besedah: »Nazaj h grudic. Najprvo se je bavil Meline z uspehi prejšnjih kongresov, razmotrival vzroke, zakaj delavci silijo k industriji in izrazil mnenje, da delavci sedaj, ko se nahaja industrija že v »jeklenic dobi, zopet iščejo stika s poljedelstvom. Podobne misli je izvajal tudi dvorni svetnik Schullern, ki je posebno obravnaval sredstva, s katerimi bi se dal soc. položaj poljedelskih delavcev izboljšati in jih pritegniti k poljedelstvu. Pnra Češki splošni delalška družba za zaiara-tinje na iivljanje t Pragi. — Sedmi redni občni zbor delničarjev, ki se je vršil dne 24. aprila ob navzočnosti 33 delničarjev, imajočih 225 glasov in zastopajočih nadaljnih 2313 glasov, je podal dokaz o zadovoljivem poslovanju v minolem letu te, sicer mlatle, vendar prav vspešno razvijajoče se delniške družbe. Zavodu je bilo podanih glasom poslovnega poročila o minolem letu 2640 ponudb za 10,441.322 K zavarovane svote in za 533.30 K zavarovane rente, od katerih je izstavil 1814 zavarovalnih listin za 7,714.222.19 K zavarovane svote in za 533.36 K zavarovane rente. Skupna zavarovana Svota je znašala do konca leta 1906. K 21.671,511.07, mej le ko znašajo tozadevne zavarovalnine f U32,544.40 K na leto. Iz tega zelo znatnega naraščaja, ki ga izkazuje zavod vsako loto jG jasno razvidno, da ima zavod jako trdno or ganizacijo, ki varuje družbine koristi v vs'. kein oziru in katera se brani z lahkoto i prav vspešno pred različnimi činitelji, ki ru šijo zavarovanja prav radi posebno pri mladih zavodih. Ako dokazuje že ta neprecenljiv okoljnost, kako previdno je družbino vodstvo nam potrjuje to okoljnost še bolj jako mala umrljivost pri tem zavodu, katera pada 0.47i/0; ima* zavod še na razpolaganje varnostne n. klade v delniški glavnici, vplačanej v^otov^ v znesku 2,000.000 K, v glavnični \ezervl znašajoči 052.216.06 K, v kurzni rezervi zna šajoči 81.158.33 K in vsi ti zakladi so naloženi v pupilarno varnih vrednostih. Tu ^ jasno pokazuje vpravništveno prizadevanje vstvariti si zdrav in bogato založen zavod. ' Zborovanje je otvoril predsednik gosp. dr. Tonder in ko je prebral ravnatelj Kalil« poslovno poročilo, je odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Iz dobička v minolem lotu je bila predlagana 4 % dividenda, kaioro j,. občni zbor potrdil tako, da plača zuvod za kupone starih delnic po 8 K za kupone novih delnic pa po 2 K, ker partecipirajo po slednje na dobičku le od 1. oktobra do :j|, decembra. Odstopajoči vpravni svetnik, »os-p! Kohout in člani revizijskega sveta so liiii nespremenjeno izvoljeni tudi za naprej. Delničar ces. svetnik Tichy se je na to zahvalil vprav-niškemu svetu za dosedanje previdno in energično vodstvo. Predsednik dr. Tonder je odgovoril, da upa, da so sedaj premagane v.hathn inorjava Kneippova slatina kava* in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Lepa 2-Msiropa li z vrtom, kletjo in drugimi shrambami j ob državni cesti v Or;6ljanU se odda i) najem.j Jako pripravna na letovišče. Ponudbe je pošiljati na ime: Frtf Špacapan. Ugodna spomladanska prilika! Pozor! Pozor!! Kolesa v največji izberi z enoletnim jaMsI«* i od K 90— naprej. Kolesarske potrebSMnej .»"'J'" j ztkxtie cevi po K 3-— Fini plaSCi od K 5-.>0 «*?^ , — Acetilen-svetiike od K 260 naprej. *'«,*,r* j „FreilauL" z bremzo od K 14-*— naprej. ¦-¦ M a- " pumpe na nogo, iz litega železa, od K 1'^ \Lt'; — zvonci od 30 vin. naprej, — držaji od 30 v. nj t^-, , — strešice proti blatu iz kovine ali lesa po L -^ za garnituro. — Jeklena prevrtana platišča J'° * : — Emajl-lak po 50 vin., — hupe od K l'.'u ',jeo — Osi, konusi, okovi za osi različne velikosti s>o v zalogi. — ..i, «0- Vse potrebščine za motorje in avtomom^j pravila, poniklovanje. emajliranje se v lastm ue . najtoCnejŠe in po nizki ceni izvrSuje. # k && ; Zahtevajte naš obširni cenik, kateri se ^ i razpoSilja. Bazpošiijalna fadka za kolesarsko indnstrii«- j Dunaj, I., Stubenrlndg & ^d o 1 f F e y j Cugen Grion Gorica, ulica formica št. 4. Nova Harsia delavnica. urar in optiker voglu Tekališča Frana, Josipa in Via Leoni v GORICI tetimi poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Taioga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ___in optičnih predmetov.-------- \u vsako uro se jamči 1 leto Zaloga neobdelane kotlovine i iT v" pTasfehrKofli razftTih velikosti. Distilirni aparati. Filtri. Raznovrstne kuhinjske posode. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici *"»*» trg Karanj it. 11. <*<»« Ženitvena ponuŠa. Miadonič v najboljših letih se želi , Lnaniti z gospodično y svrho takojšnje j [Litvre. — Isti ima gostilno v bližini iLta, Ponudbe pošljejo lahko tudi Lakoi^ke matere z otrokom, kojih Ljrost ne presega 32 let. , ponudbe je pošiljati do koncem ! tj;a t. I. post. restante l ll št. 128 Rojano - Irst. — \~ Vse ps zmernih cenah. Božidar Božič pek In sladčlčar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje,, vino v stekle ni ca h itd. itd. mm&&&*&&&&&#&j& Svoji k svojim! Narodna tvrtka fl. Primožič, Flouodoslo blago [20 spomladansko sezono se vdobi po zmernih cenah letalci in trgovini z gotovimi oblekami (= flnton Krušlč, = [krojaški moj step in trgovec v Gorici * i jkkfnna 3osipa 35 — lek. 3o,ipa Oerdi 33. ; Za naročila iz dežele ; zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. | Pri naročilih za gg. | uradnike na) se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd. Izdelek iz lastnega blaga : jamčim. z=r= Pomladansko zdravljenje, Koncentriran' sirup iz saseparile. Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse kre-pilae snovi sasaparile in sladkih korenin. — .Deluje izvrstno in v f&peMni pri krvnih boleznih. Cena t steklenice K 140. Bivšo isti sirup po način potassio- protojoduro K 160. Dobi'.;i se edino le v lekarni CRISTOFOLETTI. o Gorici na 1'rauniku. priporoča svojo delavnico Gorica - ulica Vetttuini St. 3. Na prodaj ima; očala, zlata in niklasta, vse Številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema poprayila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Zaščitna znamka: „Sidro" Llniment. Capsici comp. Nadomestek n Anker-Pain-Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol blažajoče mazilo in so dobro uporablja pri prehlajenjenih;cena 80vin.; K HO in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju, tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDRQ" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEKARNA tlatem leva" v Pragi abethgasse Stov. 5 nova. j Dnemo mpoBUJanJo. Pred uporabo. Po uporab!. lai sem srečna. Crem Risolin 4c neprenosljivo sredstvo proti pegam . in sojedcem. FaJboU prizadeta koža postane v najkrajšem (asu cvetoča in Cista, kar je poskusilo že tisoče dam in gospodov. Cena lončku K S- Zdravniško priznano in priporočano sredstvo. — OdpoSi^ja proti naprej plačilu, ali proti povzetju. Specijalna tvrdka za kosmetiko Predjuporabo. ^ p0 uporabi, voda za prsaVje povsod v porabi pri deklicah in ženah s slabo razvitimi prsi, uli pa pri onih, katere- so v otroCji postelji izgubile prša. Tisoče priznalnih pisem o sijajnih uspehih jo na razpolago. Cena steklenici z natančnim pojasnilom K 6.--. Razpošilja proti naprej plačilu, ali proti povzetju Specijalna tvrdka za kosmetiko H. We!ss, Dunaj, X1V73 Seschshaas/J. Postavno zavarovano I Vsako posnemanje se kaznuje! Cdino pristen je samo Tfiierry-jev balzam z zeleno nuno. 12 malih ali G dvojnatih steklenic- ali 1 velika specijalna steklenioa a patento- vanini zamaškom K 5*—. Thiarrv-jevo Centifplijno mazilo proti veem, §e tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 8'60 pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju, Obe domači sredstvi sti najbolj!, povsod znani In starodavni. Naročila naj so naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vsoli lekarnah. Brošure s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prostio AlliinechterBalsam tu A.ThlerrylsPnsri