Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 25. februara 1934. Štev. 8. Cena 1 Din Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din , ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. Položnice 11806 Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol strani 400. , više . Popüst po dogovori. Kšt. VIII. 6|33. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. VI. je po naredbi z dne 31.12. 1933. s katero je bila določena glavna razprava na dan 16. 1. 1934., istoga dne razpravljalo javno o obtožbi državnega tožilca v Ljubljani z dne 27. 4. 1933. pod Predsedstvom s. o. s. Kralja Ivana, v navzočnosti s. o. s. dr. Šenka Josipa in s. o. s. dr. Štrukelj Stanka kot sodnikov v Prisotnosti s. pr. Grum Milana, državnega tožilca dr. Ogoreutza Roberta in v navzočnosti prostega obtoženca Ilja Alojzija in njegovega branilca dr. Voršiča noe. dr. Natlačena, odvetnika v Ljubljani in po predlogu državnega tožilca na kaznovane v smislu obtožbe in branilca na oprostitev dne 16. januarja 1934. razsodilo; Obtoženec Ilja Alojzij, sin Andreja in Ivane roj. Gašperlin, roj. 19. 6. 1905. v Sp. Brniku, jurist in urednik „Novinˮ r. k. vere,samski, pristojen v Cerklje pri Kranju, stan.v Kranju, že kaznovan, v prostosti, je kriv, da je kot odgovorni urednik perijodičnega v Kranju izhajajočegá ted-nika „Novineˮ objavil v tem listu št. 46. z dne 18. 12. 1932. na 5. strani 3. opredelek članek „Beltinciˮ. Sresni načelnik dr. Ters-tenjak in sreski zdravnik dr.Lipnjak sta pregledala 9. decembra našo lekarno in dognala, da je lekarnar g. Tibor Peklo meo vse v najlepšem redi. Ob toj priliki je lekarnari biIo povedano, da več ne sme voditi lekarne, ar bi mogo imeti 5 letno prakso ma pa samo triletno. Tak predpisuje novi zakon. Nekak je poleg gornjih pravih zakonskih zaprek pravo: more iti, zakaj se je drüžo a „čarnimiˮ. Pripomnimo, ka ta gospod svoje gos-postvo ma tudi samo „čarnimˮ, to je našemi k svetstvam hodečemi narodi zahvalitiˮ — torej o javnem uslužbencu z ozirom na to svojstvo priobčil nekaj neresničnega, kar ute-gne škodovati njegovi časti, dobrem! imenu in družabnemu ugledu. . Zakrivil je s tem prestopek zoper čast po čl. 52, 54. |II. zak. o tisku in se po čl, 54. II.cit. zak. z vporabo § 71|5 k. z, obsodi na 900 in 600 Din denarne kazni, izterljive v 14 dnevih po pravomočnosti sodbe, ki se v slučaju neizterljivosti nadomesti s kaznijo 25 dni zapora po § 310. k. p. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in ev. izvršitve kazni, ki se izreko za izterljive. po . čl, 63. zak. o tisku pa se mora-natisniti sodba v izpisku v navedenem listu „Novineˮ in sicer na obstoienčeve stroške na čelu tega lista. Ljubljana, 16. 1. 1934. Šteri majo prav? V Austriji se je bila državlanska bojna preminoče dni. Na jezere je ranjeníh i mrtvih sküpno. Nedužne familije so zgübile svoje hranitele, držáva pa dobila sirmake, štere mora prehraniti, če nešče, da bi ^zadovolstvo lačnih povzročilo znova nemire. Zakoj se je šlo? Drüštvo „Heimwehr“ (Narodna obrana) je štelo v roke vzeti Vodstvo države proti vsem ostoječim strankam, tüdi proti krščansko-social-nimi í socialnodemokratskim. Tak so šteli napraviti, kak je napravo Mussolini v Italiji: z orožjom se polastiti vlasti. Dr. Dolfuss, predsednik vlade je bio preslab. Zahtevam Heimwehra, da bi njemi dao prek vse urade po državi, nese je vüpao proti postaviti i je zato na njegovo zahtevo razpüsto vse politične stranke, tüdi lastno krščansko socialno i priznao samo nekšo „domovinskofrontoˮ, ali državno stranko, v štero je stopilo drüštvo Heimwehra. Socialni demokratje, gda so zvedili, ka njim je stranka razpüščena, so zgrabili za orožje. Meli so cele trdnjave skopane i grozno municije po celoj Austriji i so napravili vladnim četam velike zgübe. A teška artelerija jih je premagala. Več voditelov je zaprtih i na jezere delavcov. So meli prav Heimwehrovci ? Ne. So meli prav Socialni demokratje ? Ne. Oboji so si bratje, edneiste države sinovje, edneiste nemške matere deca, pravi bratje po domovini i pokolenji. Če sovražnika ne smem vmoriti, tem menje brata. Bog nam glasi: ne vmori. Potem pa, što je pooblastio Heimwehrovce, da se polastio vse slüžbe v državi i prevzemejo vso vodstvo? So bili od vlade nato oprošeni, ki je zastopnica lüdstva ? Nikak ne. Zato je pa njihov greh vekši, kak siromaškoga delavstva, štero se je borilo za zgüblene pravice, samo ka se z orožjom ne bi smelo, ar ne bilo z orožjom na-padeno.Pride na dnevni red tü ešče edno pitanje. Odkod so vzeli delavci toliko orožja, što jih je podpirao, da so si napravili cele podzemelske hodnike i trdnjave? Oni so se pripravlali, to je gotovo, kak i to, da jih je nekak pri tom podpirao. Da v tom časi, gda je tüdi v Austrije brezposelnost i glad med delavci, je ne mogoče si pokrbeti teliko orožja iz lastnoga žepa kak so je meli delavci. Podpirali so je komunisti. Dosta so spokradnoli od veleposestnikov i kmetov v Rusiji, lejko so iz toga ropa podpirali socialne demokrate i komuniste. Sama Austrija je pa tüdi bila en magazin za orožje, šteroga so napunjavale taljanske fabrike. Odtec je šlo vnogo na Vogrsko, vnogo pa ostalo doma i prišlo nesamo Heimwehri, nego tüdi Schutzbundi v roke. Stranka Socialni demokratov si je najmre dala ime Schutzbund, ka pomeni „obrambna zvezaˮ. Ne edni, ne drügi so meli prav. Nasilje je prepovedano vsakoj stranki, vsakomi človeki. Niedna stranka, kakšteč lepo, i krasno doneče narodno ime nosi, je ne vredna našega zavüpanja, štera ne drži bože zapovedi. Roparje i morilci, pravi Bog, ne pridejo v njegovo kralestvo. Naj ne pridejo zato tüdi do našega srca. Nedelska šola. IV. Trg... trg... Trg... Pogovoriti smo si v našoj nedelskoj šoli dvoje: 1. da se priporača kmeti, naj pridela — blago. 2. naj povekša svojo Strokovno izobrazbo. Ne pozabimo pa, ka nam ne bo pomagalo dosta ne to prvo, ne to drügo opravilo, če ne spoznáni go-nilne sile vsega gospodarstva: trg, potrebe küpcov. „Trgˮ ta reč je jako šörkoga pomena. Ne pomeni samo kraj, gde se blago oda, ne lüdi, šteri blago küpüjejo, ne lüdi, šteri pov na te, ali drügi način porabijo — ponücajo. Trg pomeni vse troje, to je pravo trojstvo. No in to „trojstvo je tista velka sila, štero mora poznati kmet, če hoče meti za pošteno delo pošteno plačilo. Od trojice, štero smo imenüvati z ednov rečjov za „trgˮ, je najmočnejša sila sküpina lüdi, šteri kmečke pridelke porabijo, s tüjkov se to pravi — pridelke — konzumirajo, zato so to konzumenti, slovenski „ potrošila.“ Gospodinja, štera na placi küpi tvojo šalato, meso od sosedove tetice, sadje iz tretje vesi itd. vse to pa zato, da bi doma pripravila sebi in svojim, je — konzument, potrošilka. Soldačija je tüdi konzument, ar troši plodove kmečkoga dela: melo, mást, meso, oves, seno, slamo (vse to se zna za konje.) Na kratko povedano: konzumenti, potrošila so vsi, šteri vživajo sadove kmečkoga dela. Da je takših »konzumen-tov* nájveč v mestih, to je v varašaj, med varašanci, je razumlivo vsem, šteri znajo, da varašanci delajo v tovarni, v uradaj, v delavnicaj, da svoje zemle nemajo, živeža so pa potrebni ravno tak, kak naš kmet, ali tisti Veški lüdje, šteri imajo tüdi drügo opravilo, ali poleg toga drügoga opravila se skrbijo tüdi za lepoto i koristnost gred, njivice itd. V našoj banovini i v našoj državi je takših konzumentov — malo. Smo pač kmétska držáva, velka večina naših lüdi pripovle živež sama. Ostati pa, to je — konzumenti — za kmetske pridelke za plačilo, majo prevelko izbiro, premalo penez, zato je pravi trg za kmetske pridelke v splošnom prek meje, v tüjini, gde je zemla malo rodovitna, gde je dosta takših konzumentov, šteri majo živež proti plačili v penezaj. Ali tej konzumenti so navadno daleč, so strašno izbirčni, razvajeni, tüdi mühasti; pot do teh je silno težka. Lejko ma naš kmet najlepše blago, je itak ne gvišno, če lejko oda svoje pridelke v tüjino, zato, ar se lejko zgodi, ka pot do teh küpcov brani ali naša, ali tista tüja držáva... Države so takše kak lüdje: če so med sebom dobre, si pomagajo, če ne, pa škodüjejo. Naše žito, naše meso, je zagvišno tak dobro, kak na priliko vogrsko, itak taljanski küpec, či Ie more, se ogne našega. To se pravi: za konzumente v tüjini se moremo boriti, pa ne posamezniki, nego vsi, zdrüženo, prek države. Ali ešče bole povedano: kmečki stan bi mogeo meti v kmetskoj državi prvo reč na Vodstvo državnih poslov; žele kmetov in njüvih pravih zastopnikov, bi mogle meti takšo moč, da se proti kmetskim interesom ne bi smelo i ne bi moglo grešiti. Se zna, ka je to zadeva izobraženih, siožnih in zaneslivih kmetov. Kmetski narod, šteri beži dnes za Petrom, vütro za Pavlom, pojütrišnjem za Vanekom, ne sme misliti ná odločilno moč, ar se nišče, tüdi najbole pošteni lüdje ne vüpajo postaviti na. pete za takši narod, ne znajoč kak dugo i kelko vernih lüdi majo za sebom. Potrebščine tüjih potrošilcov spravlajo z domi v tüjino: tržci. Je to drüga sila nášega trojstva, trga. Tržec küpi i oda vse, kaj njemi nesé. Tržec ma na mesti srca — bankaš, poleg razuma — bankaš, njegovim Vüjam je najlepša reč — dobiček. Lejko bi bio trgovec tüdi drügačen. Lejko, ali zagvišno bi ga oskübli tisti, šteri znajo kak more trgovec lübiti dobiček... Lačnih je na milijone, ali itak ravno tak na milijone ide število vreč kave, štero vsako leto pomečejo v morje, na milijone ide število meterskih centov pšenice, s šterov körijo, pa vse to samo zato, ar tržci ščejo meti i morajo meti dobitek... Se zna, ka ne mislimo mi na male tržce v domačoj vesi, nego na tiste velke ribe, štere mogočno plavajo v vodaj velkoga bogastva i opravlajo velke küpčije med odavajalci te države i med küpci drüge države. Tej bogatini i drüžbe teh bogatinov so velesila, majo takšo moč —kakše vsi drügi državlani vküper navadno ne zmorejo. To je velka nesreča. Ešče vekša nesreča je, ka tej bogatini s svojimi penezi, s svojimi novinami, knjigami, s svojimi plačanimi lüdmi pri volitvaj, ali tüdi brez volitve, pripravijo velko večino naroda, da se navdüšüje za reči, štere v istini samo skritim tržcom prinašajo koristi. Što se more postaviti na pete proti tem požeračom? Samo složen, pameten, vstrajen kmetski stan. Vsi kmetje. Tretja sila v trojstvi „trgaˮ je kraj, gde se küpčija vrši. Dosta varošov pomeni dosta varašavcov, teda tüdi velki tábor konzumentov, potrošilcov. Če so takši varaši (mesta) v bližini domatoga kraja, je to velkoga pomena za kmetovalce. Bližiná stalnih, dobro plačüjočih küpcov, je odločilnoga pomena na to: kaj, i kdaj naj pridela kmet. Na konci bi nam lejko povedati: vse to, kaj smo razlagati od „trga, spada pravzaprav k izobrazbi kmeta. Tak je. Ali: ar se moč i potrebe treh sil, štere tvorijo trojstvo „trg,stalno spreminjajo, je ne mogočo dosegnoti kmetsko izobrazbo, štera bi dala vsikdar dobro podvučene posamezne kmete, zato je potrebno, da je kmetski stan dobro organiziran, da ma poštene, zavüpanja vredne voditele, šteri majo tas i sposobnost, da pazijo na vsako spremembo na „trgiˮ i po potrebi dajo svojim potrebna navodila. Pri nas bi bile takše organizacije! kmetski odbori v občini, v srezi v banovini. Žalostno je, da vidi naš narod v tej organizacijaj večinoma naprave, štere koštajo. Če so kraji, gde kmetski odbori ne delajo prav, so lüdje sami krivi: zakaj ne postavijo v odbore sposobne lüdi. Nejvekši oseo, najvekši Pijanec i zapravlivec tüdi lejko pride v kmetski odbor, če lüdje neščejo i nemrejo razmiti, ka so tej odbori postavleni zato, ka bi pomagali kmetskomi stani v vsakom dugovanji, ne pa zato, ka bi kimati na primer kmetskomi referenti, pa tak kimati, ka za tem ki-manjom ne pride nikaj dobroga, ka dobre tanače püstijo na edno vüjo notri, na drügo pa — vö. Toda dale! Pravimo, ka za ednok mamo s trgi v tüjini kriš. Dobro, obrnimo potem pogled na dom. Malo je domačih konzumentov, slabi so pri penezaj, lejko so izbirčni, ali itak so nam lejko v hasek, če potrebe toga domačega trga dobro poznamo. V našoj banovini najbole rodovitna zemla je naša. Na toj zemli lejko ' pripovarno semensko blago, na naši travnikaj travno seme, v štalaj lejko redimo plemensko živino, za vse to pa mamo tüdi doma dobre küpce. Malo več od toga—drügo nedelo. Pisma naših z tüjine Bethlehem. Pa. N. Amerika. Prečastiti gospod! Človek vam nemore popisati vso nevoló, ka so naši lüdje eti v Ameriki Zadnja leta pretrpeli. Jaz se čüdivam, kak so mogli vse to prestati. Vnogi i prevnogi je zgübo hišo, i to zato, ar je malo duga meo na njej i ne zmagao z. interešom. Eti v Bethlehem! so moji farnicje poprek v vseh teh štiraj letaj delali samo 150 dni, a plača je bila najmenša. Meni je tüdi strašno bilo, pa mi je ešče zdaj strašno. 80 jezero dolarov duga meti, farnike pa ne delajo; strašno je to. Vsako leto morem plačati prek 4 jezero dolarov intereša, a lansko leto sam pa meo samo 9500 dolarov notrijemanja. A gde je pa šola, gde je plača organista i zvonara, gde je moja plača, gde je premog, voda, elektrika i vse drüge potrebčine? Vnogo pozdravov vam pošila Vaš vu sv. Frančiški Rev. Horvat Egidij. (Iz reči g. plivanoša Horvata vidimo, keliko so razmere v Ameriki bole žalostne, kak pri nas. Zato pa bodimo dobromi.Bogi zahvalni i Podpirajmo njegove pomenkanje trpeče sirote. Vr.) Banovinski svet. Zasedanje našega banovinskoga sveta je minolo. Na dnevni red je prišlo na njem vse, ka se tiče našega gospodarstva v celoj banovini. Sprejeti je pravilnik, što so lejko občinski uradniki i kakše kvalifikacije morejo meti. Za njihove penzije se pa more stvoriti posebni fond. Trošarina na vino i mošt je Vednaka, eden dinar na liter. Šolstvo, bolnišnice, sirotišnice, ceste, pač vse je prišlo na dnevni red i se je iskala pomoč za potrebe. Dače do vlekle za sebov pali banovinske naloge i se s tem povekšavale. Pa to narod drage vole plača, naj samo vidi, da njemi je na hasek. Oda dobimo do rok celi banovinski proračun, več napišemo. Plačaj - Novineˮ. 2 NOVINE 25. februara 1934. NEDELA. Drüga postna nedela. Evangelium sv. Mataja VIII. Vu onom vremeni: Vzeo je sebom Jezuš Petra, i Jakoba, i Janoša brata njegovoga, i pelao je nje na breg visiki zosed: i preobrazo se je pred njimi. I svejto se je obraz njegov, liki sunce; gvant pa njegov je bejli gratao, liki sneg: I ovo skazala sta se njim Mojzeš, ino Eliaš žnjim gučeča. Odgovoreči pa Peter pravo je Jezuši: Gospodne, dobro je nam eti biti: či ščéš, napravimo eti tri šatore, tebi ednoga, Mojzeši ednoga, i Eliaši ednoga. Gda je pa on ešče gučao; Ovo svetli oblak je obsencao nje: i ovo glas z oblaka, govoreči: Eto je Sin moj lübleni, v šterom se je meni dobro dopadnolo; njega poslüšajte. I da bi čüli Vučenicke, spadnoli so na obraz svoj, i zbojali so se jako. I pristopo je Jezuš, i dotekno se je njih, i pravo je njim: stante gori, i nebojte se. Prizdignovši pa oči svoje, nikoga so nej vidili, nego samoga Jezuša. I doli idoči oni z brejga, zapovedo je njim Jezuš govoreči: nikomi ne povejte videjnja, dokeč Sin človeči od mrtvi gori ne stane. * * * So v človečem živlenji časi, kda vse, ka je človečega, zemelskoga, odpove. Človeča tolažba je preslaba, zemelska podpora je premala, vso dobroto, smilenost ki nam jo delijo lübeča srca, vse čütimo kak da bi vse to premalo i preslabo bilo za nas i naš križ ali ka je naša nevola, ki nas je zadela mnogo vekša, rana mnogo globša... Pravimo: Nagla smrt matere, ali deteta, ali kakše velko razo-čaranje, prevara itd. Za takše težke vöre živlenja nam ostane samo edina pomoč, tolažba, prebižališče itd. Bog, večnost i vse to, ka od tam prihaja, moč i svetlost, vüpanje i tolažba... Edno takšo sliko nam nüdi sv. evangelium v priliki Kristušovoga preob-razenja na gori Tabor. Preddogodki toga dela so bili eti. V 16 poglávji sv. Mataj pripovedáva, ka je Kristuš apoštolom napovedao svoje trplenje i smrt. Tri leta vči že sirmaško lüstvo o božem kralestvi, toláži, pomaga, ozdravla itd. Narod ga zlübi, ga nasledüje vsepovsod!. Kak lepa bodočnost čaka gospoda i njegove apoštole. Slava, dika razumevanja, priznanje i telko zahvale. Tak so gledali s svojimi človečimi pogledi apoštolje v bodočnost, kak bo vse lepo i dobro ... tak kak mi v zlatih senjaj. Ali živlenje pa je kazalo inači. Kristuš njim pokaže drügo lice. Njim ga mora pokazati ! Da dika, hozanna pride, ali príde tüdi to, ka vi ne čakate, križaj ga. Kak če bi strela vdarila z jasnega neha, tak je zadelá napoved trplenja i smrti Kristušova. Kristuš njim razloži trplenje i smrt svojo na križi... Kakše razočaranje, prevara v Kristuši. „Mi smo se pa vüpali, da On bo rešo Izrael...“ Kristuš pa je večkrat pravo: Blaženi so, ki se ne spačijo nad menov ... Ešče več! Kda je Kristuš apoštolom pojasno vso Skrivnost svojega trplenja, ešče dodao: Če što šče za menov iti, naj zataji samoga sebe, vzeme svoj križ i hodi za menovˮ. Kakše misli, slütnje so hodile apoštolom po glavi, kak so priklumavali i se starali, ka bo, kak bo. I so ne razmeli skrivnosti trpenja i smrti Kristušove, ešče menje pa, ka bi sami šli na križ kda za Kristušom. Oni so si samo mislili i čütili: Vse je fertik, vse zgübleno ... To so bile težke vöre... Kristuš, večna dobrota pa je vzeme i pela na goro Tabor i se je pred njimi spremeni i apoštole je napunila nebeska moč, svetloba, tolažba... Zdaj je inačiše njihove mišlenje. Zakaj? Eden žarek je prisijao iz Večnosti... Kelkokrat se nahajamo v spodobnom živlenjskom položaji, brez moči, razsvetlenosti, tolažbe, brez vsakšega vüpanja ... Človek i človeče odpove ... Blaženi smo, če nas Kristuš s svojov mislijov ali želov, ali svojov podobov pripela na Tabor, kde zagle-damo eto živlenje, i vse križe, ki nas doletijo na tom sveti. Ali mi smo že skoro pozabili na onostran i smo tak navezani na to stran živlenja, zato pa nam je tak silno težko včasih. .. Tabor... Posveti nam prek živlenja, kde je pomoč, tolažba, pribežališče sigurno v najtežkejših vürah živlenja.,, V nebo kriči. V Maribori je oblast odkrila roparsko bando. So bili to kakši bivši vojaki, ki so se ne fronti navčili nese bojati smrti, nego vzeti — tüdi živlenje? O nikak ne. To so bila deca. Od 12 do 16 let stara deca, štera je vlamlala v trgovine i je oropala. Što jih je na to navčo? Skopačje trdoga srca, veseljaki, brez srca, nezmerni pivci, plesale!, kadilci i vsi drügi zapelivci. Ta deca stanüje v barakaj. Najemnine stariš ne mogo plačati, pa je prišo na cesto. Gospodar, ki ga na cesto vrgeo pa Vnogokrat jezere zapravo na bale i drüge veselice, zabave i pojedine. Delavci brez dela se stiskavlejo v teh barakaj, lačni so, raztrgani so, toplote ne poznajo v zimi i ne hlada po leti. Poleg njih pa se svet smeje, v maš-kerade oblači, pleše i pije. Pa vsi majo ednoga nebeskoga Očo. A vero v ednoga Očo nebeskoga vmorijo v teh siromakoj skopačje, veseljačje, zapravili, ár ne spunijo svoje dušnosti. Bog je zapovedao pod kaznijov večnoga pogüblenja, da moramo tak lübili svojega bližnjega kak samoga sebe. Jesti, obleko, toplo sobo moram zato tak voščiti i pripraviti trpečemi brati če mam občem, kak samomi sebi. Zabava ne sme potrošiti, skopost pa ne shraniti, ka je potrebno za trpečega bližnjega. Takši je boži zakon. I da ga ne drži skopač i zapravlač, zato se omaja vera v siromaških drüžinaj i rodijo te i redijo te maloletne tovaje i ropare. Ne drügi, vi skopačje kam enoga srca i vi zapravlačje brez srca ste dali v roke toj nedužnoj deci vlomilsko šker i je navčili ropati. V nebo kriči, Kavaš Štefan, z Melinec hš. 77, je dobo pod brojom III. No. 17796. od 16. dec. J930 rešenje od banske uprave, proti šteromi nega več pritožbe, ka je njegovo večna last 2 orala agrarne zemle. Leta 1932. se je merila zemla. Njegoviva dva orala je mera zmenšala z dobrim namenom. Vzela njemi je pol orala z izgovorom, ka je tü slaba zemla i obečala, ka za toga pol orala slabe zemle dobi indri pol orala dobre zemle. Pa se je zgodilo to ? Že pišemo 1934. leto, pa siromak z osmerov decov brez dela, ki žive v kučici, štera stoji na 40 klaftrov „velikomˮ dvorišči plačüje dačo tüdi od odvzetoga pol orala zemle. Ki nema krajcara dohodkov, mora s poldrügoga plüga prehraniti 10 člansko drüžino pa plačati 218 Din. 25 p. dače od te agrarne zemle. Občina je potrdila, da je ta njegova pritožba, ki jo je poslao raztrgan i gladen na bansko upravo, istinita. A pa keliko takših Kavaš Števa-nov je v Slov. Krajini, šteri so trpeli krivico pri delitvi agrarne zemle, ki so pravi, istinski siromacje, ki njim po zakoni v prvoj vrsti pripada, dobili so pa njihov deo, tüdi takši, ki bi iz svojega lejko živeli. Ne pitamo, što je kriv. Samo povdarjamo, da ta nevola tüdi v nebo kriči. Sirotinski sin se je zglaso pri meni. Že davno je zgübo stariše. Si- rota brez oče i matere je — štiri leta je prestao hlačen i žeden, moker i vüšiv strelne jarke. Pride domo punoleten. Išče svoj sirotinski penez. Vse tiho, nišče se ne oglasi. Čaka leto za letom. Nikomi nikaj. Nazadnje piše prek na sirotinski stolec, naj njemi plača vö vložen sirotinski penez. I za odgovor dobi, da je vogrska Vlada že 1. 1929. izplačela našoj njegov penez i nesrečne obveznice vojnoga posojila, štere je tutor dao podpisati. Ide na našo oblast, küpi koleke i prosi vö svoj Siromaški, osküben deo. Niti pismenoga odgovora ne dobi. Pa keliko je takših sirot ! Keliko bi jih krvavo potrebüvalo te krajcare, šteri so žüli njihovih pokojnih starišov. Tüdi v nebo kriči ta nevola i prosi pravico i smilenost. Živa, delavna vera. Če ščemo, da bodo verske i cerkvene prireditve rodile stalnih i veličavnih sadov, to se pravi, da po njih postanemo pred Bogom „bouši“, popolnejši, te ne smemo ostati pri zvünešnjosti. Odznotraj, iz žive vere v srci morajo zvirati i kliti vse naše molitve i pobožnosti; na verskom osvedočeni v düši more sloniti vse naše mišlenje, govorenje, djanje. „Brez vere ne mogoče, Bogi biti prijeten. Što šče k Bogi priti, mora vervati, da on je, i da je tistim, ki ga iščejo, plačnik. “ (Hebr. 11 ; 6.) Tak piše od sv. Düha presvetom sv. Paveo Hebrejcom. „Vse čase so se najšli lüdje, ki so tajili Boga, čeravno človéki Zdrava pamet pravi, da mora biti nad njim i nad svetom Začetnik i večni Stvoriteo vseh stvarij; ve si nači ne moremo razložiti, odkod smo i odkod je, ka vidimo okoli sebe. Zato je že v svetom Pismi stare Zaveze zapisana ob-sodbá bogotajcov: „Nespametnjak pravi v svojem srci: NegaBoga“.(Ps. 13-1.) Pa dendenešnji svet je v nekakšoj šaladskoj podivjanosti naravnost napovedao boj Bogi, i vsemi, ka je z Bogom v Zvezi. Zjedinilo se je na jezere i stojezere zasleplencov pa vseh deželaj, ki so si sami nadjali ime. „Brezbožniˮ; ki ščejo ztrgati lüdem vero iz srca; ki bi radi vničili vse, ka spomina na Boga; ki so še celo začeli medsebov pozdravlati z bogoklet-nimi rečmi: „Nega Bogaˮ i odzdravlati „Ga ne bilo i ga ne boˮ. — Bog njim bodi milostiven. Ne vejo, ka delajo. Te lepe reči so zapisali naš prezv. g. ap. upraviteo Dr. Tomašič Ivan Jošef, v svojem postnom pastirskoma listi. Ne kadi. Kvar v narodnom gospodarstvi. Kajenje ne hasni, nego škodi i posamezniki i celoj državi. Vzemimo najmenši račun. Ti zakadiš dnevno samo 50 par. Na leto ti pride 182 D. 50 p. Gda boš star petdeset let, si zakado od 15 leta naprej 6387 D. 50 p. brez intereša. Z interešom vred pa 15500 Din: Čüješ? Petnajsetjezero i petsto dinarov, če si na mesec samo 15 dinarov zakado. Keliko si pa du- žen v kasi ? Če ne bi kadio, bi bio dužen? Bi ti trbelo zakon o zaščiti kmeta? Bi te kase opominale za šumo i intereše? Vidiš, kakši kvar napravi kajenje i to najfalejše kajenje. Države pa ešče več potrošijo. Nemčija je za tobak dala 1. 1916 edno milijardo mark. Posajenoga je mela 17 jezero hektarov zemle. Na toj zemli bi zraslo 30 milijonov kilogramov pšenice ali 200 milijonov kilogramov krumplov. Keliko siromakov bi se nahránilo z tem živežom, zdaj se pa kolejo milijoni z čemerom nikotinom. Na celom sveti bi tista zemla, štera je zasajena z duhanom, obrodila poldrügi milijon metrov pšenice. Bi bila tak velika lakota na sveti, če bi države nači gospodariš? Največ delavcov merje pred časom v tobačnih fabrikaj. Države zgübijo delavne moči i si nakopavajo stroške s penzijami i bolniškimi prispevki, štere ne bi nosile, če bi ti delavci delali drüga, potrebna i zdravji ne tak škodliva dela. Ai nam ognji ne napravijo milijonske škode? Cigaretlin je vrgo ta pri oslici, pipo si je stepeo vö v štali, cigar si je nažgao nepremišleno i nastao je ogenj. Pa zgorela je včasi edna hiša, včasi celi red hiš, včasi cela ves. Kelikokrat še to zgodi. Ali je kadio v posteli, zaspao pa nastali dim ga je zadüšo. Pred kratkim se je to zgodilo1 v Sloveniji. Vidite, keliko kvara napravi kajenje nam i državi, odevčimo se ga. Joško Maučec: Spoznajmo slovanske narode! Od vsej tej plemen je kavkaško pleme najbole bistroga razuma—pameti i je v zgodovini po kulturi že davno prekosite vsa drüga plemena. Delimo pa Kaukaze ali belo pleme v tri rodóve: v hamitski, semitski i indo-evropski ali jafetski rod. Med Hamiti so se v starom veki posebno odlikü-váli stari Egipčanje. Senitski narodi so bili v starom veki najznamenitejši: Feničani, Sirci, Babilonci,v zdajšnjem časi pa so najbole znam Izraela — Židovje, ki so razrešeni po celoj zemli. Najvekši rod so lndoeuropejd, ki se ločijo v tri velke skupine. 1. Azijance, 2. Jüžno Europejce, k šterim prištevamo: Grke i drüge narode. 3. Sev. Europejci, ki se delijo na Nemce, Slovane i drüge narode. Ob toj priliki si oglejmo slovanske narode. Slovani so popunoma drügačna sküpina narodov kak so Romani ali Germani. Čeravno nastanejo spori — svaje med posamičnimi slovanskimi narodi, se čütijo vsi Slovanski narodi med sebov za brate po krvi. Posebno v tüjini, gda človek kem bole zahre-peni po vsem, ka spomina na njegove domače i njegovo domovino, postane Slovani ležej pri srci, če čüje soroden slovanski jezik. Takšega bratskoga čüstva je ne med Romani, k šterim prištevamo Italijane, Francuze, Špan-jolce, Portugalce i Romune, ešče menje pa med Germani, k šterim prištevamo Nemce, Dance, Holandce, Švede, Norvežane i Angleže. Angleži je ne P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska Zgodba. Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. XI. Šatanova pripóznanja. Martinot pripovedávle v ednom svojih spisov, kak se je illfurtskomi župani posrečilo zvedeti od ednoga obsedenih, štera pobožnost je prava. Dečko je izjavo: „Tak da boš znao, jedino tvoj način pobožnosti je pravi, vsi drügi so slabiˮ. „Ali kak je toˮ, je pitao Tresch, „da takše reči na-znanjaš ?“ »K tomi sem prisiljeni", je odvrno obsedeno, „ in to od ovih treh tam zgoraj. Nadale ti moram naznaniti, da nemamo nikše oblasti nad lüdmi, šteri tak mislijo i delajo kak ti. Ne zmoremo nikaj proti tistim, šteri se dobro spovedavlejo, i lepo prečiščavajo, i „Velko Gospoˮ, štera je tüdi kriva naše nesreče, tak častijo i na pomoč zovejo kak ti. Nemremo škoditi tistim lüdem, šteri se ravnajo po navuki tistoga, šteroga mi sovražimo, i šteri so verno vdani óči vseh psov (pápi) i velkomi svinjaki (sv. Cerkvi)". Potom ga je Martinot pitao, kak njemi je ime. Odvrno je: „Znam tvoje i svoje ime tak dobro kak ti, ali ne povem ti ga. Mam svoje zrokeˮ. Prišestni den je pitao Tresch ob-sedenoga, zakaj je bio preminoči večer voči obema gospodoma iz Schleht-stadta tak Sirovi i grobi. — „Nemrem prenašati Spitzaˮ, je odgovoro, „i ravno tak ne ovoga drügoga, šteri toti prebiva v Schlettstadti, ali je ne odtec (Martinot je prišo iz departementa Neurthe.) On preveč, vnogo preveč moli, ar vsakši prosti čas posveti molitvi. Darüje vse, ka ma, siromakom, tak da za sebe ohrani samo nekaj cot. Poleg toga šče hodi k bogatcom i prosi za siromake. Nemrem ga prenesti, ne guči mi več odnjega. I proti Treschi je šatan ne bio nikaj bole prijazen. Ednok ga je imenüvao velko vejko, daleč segajočo i šče pridjao: „Ti si lakomnik, skopi odirač, nikaj mi ne daš, niti krumpi-čove lüpine ne. Vse davleš Velkoj Gospej s pričkom na kolenajˮ. Nato ga je Tresch pitao: „Gde stoji Velka Gospa?ˮ — „Nad dveramiˮ. Ali je ne to tista, štere se ti telko bojiš? — „Ne, liki ona, štero maš v svojem malom omareki, i štera drži psičeka na svojih kolenajˮ. — To podobo, tak zvano Pieta, je dobo župan od svoje tetice iz Sv. Piha i jo meo jako v časti. Edne nedele vgojdno, gda je zvonio k podigavanji, je zgrabila šatana velka besnost. Sestra dvorjenica njemi nato pravi: „Samo počakaj ! nede dugo, da boš prisiljeni k bežanji. Ali te ne bi mogla sama izgnati?ˮ „Maš prekratki nos za to!ˮ se njoj je odrezo šatan. „Što te pa te lejko izžene? ˮ— „Charles Brey“, se je glaso odgovor. — To je gučao iz Jožefa. Ravno tak je naznáno šatan v starejšem dečki, da bo prisiljeni odstopiti v navzočnosti 12 oseb i da bo potom pes (Leopold) znova slüh zadobo. »Ali", je pridjao, »jaz njim bom delao odpor". — Sledi 25. februara 1934. NOVINE 3 Nemec nikaj bole pri srci kak Španec I ali Italijanec. To najbole vidi tisti, šteri pozna bar v glavnom zgodovino tej narodov. Zavolo bratskoga čüstva i jezikovne pa krvne sorodnosti se je med Slovani že od nekdaj v zgodovini porodila miseo po vekšoj sküpnosti i složnosti. Kem bole so Slovanom pretili sküpni sovražniki, Törki, Nemci i Madjari, tem bole je postanola močna zahteva po slovanskoj medsebojnoj pomoči ali slovanskoj vzajemnosti. (Dale) Politični pregled. Austrija. Boj je mino, vláda mir. Od delavcov je vlada v Beči zaplenila 100 mašinskih pušk, 3000 pušk, 4000 revolverov i 250 jezero patronov. V predmestjih Beča je pa policija najšla 40 jezero pušk, 900 kišt ročnih bomb i nešteto drügoga orožja. Dr. Innitzer bečki kardinal je vlepom cerkvenom pismi pozvao celi austrijski narod brez razlike strank, naj se pomiri i povrne k Bogi. Vnogo je sirot, ar so spokapali očevje i tüdi matere so zgübile svoje živlenje. — Italijanski listi so neizmerno veseli, da je Austrija pobila socialne demokrate i da bo zdaj tam vladao fašizem, kak vlada v Italija. Polska i Rusija sta sklenile pogodbo. V smisli te pogodbe se bodeta obe državi podpirali i čuvali neodvisnost baltskih držav. Ta pogodba ma tak obrambni značaj proti politiki Nemčije, štera bi rada baltske države pod svojo oblast dobila. Obe državi sta svoja poslaništva podignole na veleposlaniška. Že davno bi se mogle tak zastopiti slovanske države, kak se zdaj zastopita Polska i Rusija pa bi se nam Slovanom že davno tüdi bole godilo. Slovenska krajina. Česa se boji šatan. V danešnjoj Številki Novin Prečtite dobro pod-liste; „Šatan v. Illfuctiˮ. Šatan priznava, da po zapovedi i moči Boga mora odgovarjati i povedati istino. Pa ka je povedao? Povedao je, ka on, najmre šatan, nema moči proti tistim, ki a) goreče častijo Bl. Devico Marijo, b) ki se vredno spovedavajo i prečiščavajo i c) ki siromakom radi pomagajo. To je z rečjov priznao. Z djanjom je pa priznao moč Jezušovoga svétoga Imena, ar se je vlekeo vküp kak jež i cvilo, gda je dühovnik spregovoro reči sv. Pisma, ka se pred Jezušovim imenom mora vsako koleno naniziti, peklenskih prebivalcov tüdi. Turnišče. Pri nas vodijo sestre gospodinjski tečaj. Obiskavle ga 13 deklin. Tečaj se vrši vsaki den i bo trpo dva meseca. Nova provincialka šolskih sester, mati Romana, so preminoče dni obiskali naselbine sester v Sl. Krajini. Na znanje starim naročnikom v Lipovcih, Polani, Prosečkojvesi i Mlajtincih. Naznanja se nam, da nešteri naročniki z teh občin glasijo, ka so lani Novine z M. listom koš- tale sküpno 24 Din, i to zato, ka je prej tak bilo v Novinaj. Mi odgovorimo, da toga ne bilo v Novinaj. V Novinaj se je Pisalo, ka če bi od šest jezero naročnikov više bilo samo na Novine i bi tej včasi k novomi leti doliplačali vso naróčninó, te bi lejko dali tiste male lanjske Novine za 12 Din. letno. Ali ne edno ne drügo se ne je zgodilo. Naročniki nesamo ka so ne plačali lani, nego Vnogi so lansko ešče letos dužni, število na-ročeikov pa niti blüzi ne tak naraslo, kak se je zahtevalo. Vsaki je dužen plačati za Novine 24 Din., za M. list pa 12 Din. pri širitelaj za lani i letos. Telko more vskaki v glavi mesti, ka za 24 Din. dati Novine, M. list i ešče kalendar, šteri sam košta 10 Din, je ne mogoče. Ki kaj takšega žele, krivico dela božoj reči. Sv. Jürij. Na novo zastava Marijine drüžbe sodarüvale Bežan Alojzija i Lenaršič Ana iz Gornjij. Slavič po 100 Din. Lenaršič Terezija je poslala iz francuzkoga 114 Din. Vsem trem vrlim drüžicam naj Marija pomaga. — Treza pa Ana sta pozabili, zakaj sta prišli v cerkev k meši, zato sta pa tam ne molili Boga, nego si gučali i smejali, tak ka še drüge sta pačili. Najšeo se je možki, ki jima je glave vküper sklonkao. Naj bo tema dvema i vsem povedano, ki bi se tak oponašale, da je cerkev hiša molitvi pa ne senjarenja. Serdica. Naš vrli Širiteo g. Gaber Franc, je te dni obhajao med svojimi srebrno zdavanje. To pot se je tüdi njegova drüžina posvetila presv. Srci Jezušovomi. Želemo tomi dobromi katoličanskomi moži i drüžini še zlato zdavanje! — Gospodinjski ali kühinjski tečaj za dekle se vrši že dva tjedna v šoli. Toliko dekeo se je prijavilo, da so se ne mogle vse sprejeti. Vodi tečaj zvesta i na to vučena gospodična vučitelica Julija Štibler. Takših tečajov bi več trbelo. Travniška zadruga za dolnje-lendavski srez v Turnišči je mela letno skupščino dne 15. februara t. 1. Strokovna predavanja sta mela: inžener Saoar od banske uprave iz Ljubljane in kmet. referent Lipovec. Za predsednika je bio zvoljen g. Trboča Štefan, podpredsednika Litrop Štefan, za tajnika Drekonja šol. upraviteo, za blagajnika Vojkovič Jožef iz Turnišča in še 5 odbornikov. Zadruga ima na-men povzdignoli naše travništvo s pomočjov krožkov, ki jih bo vstanavlala v raznih krajaj. Vstanovleni so tüdi: Odsek za pridelovanje semen kraških rastlin, odsek za silose in odsek za namakalne naprave na okoli 600 oralov velikom travniki pri Ledavi. Zlato zdavanje. V Korovcih sta febr. 11. obhajala Kosednar Miška i žena Julija 50 letnico zakona. V mirnom hižnom zakoni sta z pobožnostjov, poštenostjov i šparovitnostjov preživela 50 let ka njima zdaj ne trbe na stare dni stradati. V nedelo vgojdno je na domi starčka zlatodavanca najprle teva pozdravo starišina Ciglar Leopold, ki je kak sosed poznao njiva zgledno živlenje. Zatem sta deklamirali primerne vrstice svatbici Ciglar Marija i Ferko Marta. Prva je naznanila, da je dnes zlato sunce izišlo, da zlato zdavanje pozlati. Ta drüga je pa gučala od velikoga veselja, štero napuni nesamo slavlenca, nego celo ves i celo Cankovsko faro, štera dnes prvič obhaja zlato zdavanje. Po tom pozdravi je zbrana vnožina sprevodila starčka v cerkev, gde jiva je po preštetom postnom pastirskom listi pozdravila Čontalova Micika z Korošec z etov lepov pesmicov: Le stopita v bože svetišče pred zlatoporočni oltar; Bogi prinesta zahvalo za redko poklonjeni dar. Mi vsi se pa Zdrüžimo z vama i s prošnjami vaših sinov: Gospod naj pri vama ostane, z Gospodom njegov blagoslov; gda spadne pa vama živlenja zavesa, odpro se nad zvezdami sveta nebesa. Nato so g. kaplan med lepim govorom blagoslovili zlatozdavanca, slüžili sv. mešo i po njej spopevali Te Deum. Na slovesnost so lüdje iz devetih far privreli, celo ešče iz sosedne Austrije. Po svetoj meši je godba sprevodila svatbo k obedi v gostilno Vogler Viktora, pri šterom je slavlenca pozdravila znova Ferko Marta. V svojem pozdravi je omenila zlate palice, štere sta slavlenca v križ djane v rokaj držala, je želela vse dobro celoj svatbi, štarišini i svedoki pa, ka bi se tüdi včakala ednok zlatoga zdavanja. Na večerjo so gostje šli domo i pri njej se ne spozabili iz sirot Slov. Krajine, darüvali so na Dom sv. Frančiška.— Mi od naše strani zlatozdavancima Želemo, naj bo zlata njidva Zadnja vüra, ka njima odpre zlata nebesa. Sreski kmetijski odbor v Dol. Lendavi je meo letno skupščino. Kmetijski referent je podao izčpno poročlio o kmetijsko pospeševalnom deli in o smernicaj za nadalne delavanje Sreš. kmetijskoga odbora. Izvoljeni so bili: predsednik Litrop Štefan, iz Turnišča, podpredsednik Peterka Martin iz Beltinec, tajnik Lipovec Janko, blagajnik Sok Anton. V izvršilni odbor še: Bakan Štefan iz Nedelice, Lebar Josip iz Kapce in Žerdin Ivan iz Lendave. Marijini listi so prišli. V vsakom je notri Marijikin Ograček. Na leto košta 4 Din. Če ga šteri naročnik ne obdrži, naj si poišče med decov, dečkami i deklami naročnika na njega. Vsaki naj si slüži plačo v nebi s tem, ka de širio Marijino slavo. Za to nebesko plačo iščite za Marijikin Ograček naročnika med mladinov, ki mate M. list. Goreti moramo za božo čast i rešenje düš i nikšega trüda se ne zbojati. To je pravo katoličanstvo. Jezuš je pravo, ka je ne zadosta praviti: Gospodne, Gospodne, nego z djanjom pokažimo, da ga lübimo i iščemo njegovo čast. Semenski krompir. Sresko na-čelstvo v Dol. Lendavi bo razdelilo vekše količine semenskoga kromplina 1 q od 60—70 Din. Delil se, bo rožnik, oneidovec in krasnik (Schneefocke). Prijave je oddati pri kmetijskih drüštvih in občinaj. Šestedenski zimski kmetijski tečaj v Velikoj Polani je zaklüčen. Tečaj so redno obiskavali predvsem mladi ludje iz Polane. Ob zaklüčki so jim bile razdeljene strokovne knjige. Predavali so tükaršnji strokovnjaki. Občni zbor živinorejskih selek- cijskih drüštev bo v nedelo 25. t. m. ob 11. dop. v Dolgivasi in ob 3. pop. v Dolini. Živinorejci pridite. Občni zbor selekcijskoga drüžtva za svetlolisasto govedo v Črensovcih se obdrži z navadnim dnevnim redom 4. marca ob 3 popoldne na občinskom uradi. Če občni zbor ne bi bio sklepčen, se vrši z istim dnevnim redom na istom mesti drügi s pravicov sklepčnosti. M. Sobota. Sukič Štefan, predsednik obrtne zadruge, dober krščanski mož i naš dugoletni naročnik je zakopao Preminoči tjeden svojo ženo, Ano. V molitev naših naročnikov zročimo pokojno, žalostnomi moževi pa izrazimo naše globoko sožalje. Lepe cepike dobite küpiti na šolskom cepičnjeki v Črensovcih. Zglasite se pri g. šolskom upraviteli. Krog. Teško so zbetežali Bejek Janoša, črensovskoga g. kaplana mati. Smrt v Ameriki. Vmro je v Chicagi Ütroša Jožef, doma iz Črensovec, gde njemi žive dovica z decov. Molimo za njega. Plačali so iz Chicage Novine M. list z Ogračekom v stari kraj: Lütar Štefan za brata Lütar Martina v Črensovcih, Toplak Ivan i žena za Gjura Pavla na Sr. Bistrici. Špilak Ivan za Cigan Ago na Dol. Bistrici, Vuk Helena za Kramar Ano v Žižkih in za Sarjaš Ivana v Trnji. Podporo so nam poslali na naše liste gg.: Osterc Peter, trgovec, Beltinci, 25, N. dühovnik 20, N. uradnik 30, Maroša Štefan, Francija, 6, Škafar Matjaš, sluga okr. sodišča v Soboti, 5, Čuš Jakob, upravnik pošte v Ptüji 10, Dr. Piskernik Angela, pro-fesorica v Novom mesti 33 Din. — Bog povrni vsem! Novine so zadnji tjeden naraste za falatov: 4 prek mej države, 3 pri Gradi, 1 v Ljubljani, 1 v G. Slaveči, 2 na Melincih, 1 v Vadarcih, 1 v Filovcih, 1 v Radovcih, 1 v Markovcih, 1 v Črensovcih, sküpno za 16 komadov. — Odstopo je eden naročnik v Bogojini i eden pod Lipov. — Uprava. Dvatjedenski prikrojevalni tečaj se je začeo v Črensovcih v Našem Domi. Deklice obiskavlite ga, da se navčite obleko si „vörezati“ i zašiti. Potüvanje v Rim, Neapol i Sicilijo priredi „Jeronimski Putnički Odbor, Zagreb, Trg Kralja Tomislava 21“ od 29. aprila do 12. maja. Celo potüvanje košta 2800 Din. Kat. akcija v Soboti. Katoličanska delavnost je mela svoje spravišče v Soboti 13. febr. Prišlo je vküp 14 dühovnikov i dosta moškoga sveta. Spravišče je vodo tajnik kat. akcije g. Kolenc Franc. Ž njim je prišo tüdi g. Jerebič, predsednik kat. akcije. Bog dáj dosta sadü. Martiniščarje v Črensovcih. Dnes, 25. februara nastopi v Našem Domi dijaška kongregacija iz Martinišča z prav lepov igrov „Kral Podzemnaˮ. Čisti dobiček je namenjen za küpilo drüžbene zastave. Toplo Vableni vsi. Zahvala. Vincencijova konferenca presv. Srca Jezušovoga v Ljubljani, pri šteroj delüje naš rojak g. misijonar Matija Čontala, ima v Ljubljani dijaško kühinjo, kje dobiva prek sedemdeset siromaških dijakov brezplačno obed in večerjo. Med dijaki, ki so vdeležni te dobrote, je tüdi več dijakov gimnazijcov ino akademikov iz Slovenske krajine. Toj dijaškoj kühinji je naklono v zadnjem časi g. industr. i nar. posl., Jožef Benko iz Murske Sobote ročico masti, za koj nas prosi imenüvana konferenca, da objavimo njeno najprisrčnejšo zahvalo. Veliko sprotolešnjo senje v Pragi. Od 11. do 18. marca bo v Pragi, glavnom mesti Čehoslovaške veliki sejm, na šterom naš jugoslovanski urad za širjenje mednarodne trgovine odpre razstavo. Posebnost toga sejma bo velika izbira naprav i posod i z glažovine pa porcelana. Obiskovalci dobijo v Austriji i Jugoslaviji 25%, na Madjarskom 33%, v Čehoslovaškoj pa 50% popüsta po železnicaj. Na ladjaj istotak bo okoli 50% popüsta. bomo vidli, kak velki odpor je delao šatan eksorcisti, šteri ga je v navzočnosti 12 oseb izganjao. Pobožen dühovnik, bivši miloš-činar v Saint-Charlesi, je prišeo v Schil-tigheim k obsedenomi dečki. Vstopivši v hižo, je pozdravo z etimi rečmi: V Jezušovom imeni naj poklekne vsakše koleno, zemelskih, nebeskih i peklenskihˮ. (Fil. II. 10.) Komaj je to spregovoro, se je dečko zrüšo, kak brez-düšna stvar i se je jeclajoč i tüleč vlekeo pod posteo. Dühovnik je ponovo te reči i njemi velo, naj se približa. Gda se je brano to včiniti, je poškropo z blagoslovlenov vodov pod posteo. Te je prišeo po štiraj zvijajoč se i sükajoč se, na to pa v megnjenji skočo v kot kak najdale od dühovnika. PREKOSNICE. Recepti našega oglejüvača. Naš oglejüvač vam ma dosta posla. Nalüknoti more vsako hišo i kučo i poglednoti, jeli čtejo Slovenci Slovenske Krajine svoje Novine, ali pa ne. Da je pa hiš i kuč dosta, i ar majo ali spotrete dveri ali zlomlena okna, njemi pri oglejüvanji zavolo cuga večkrat kaj pride. Včasi ga zob zboli, včasi glava, včasi, gda njemi naročniki posili davlejo naročnino, pa ešče več, kak trbe plačati, ga začne stis-kavati. Muči ga tüdi reumatizem od vnogoga pisanja, ar se zmirom javlajo novi naročniki i nieden stari nešče odstopiti. Proti vsem tem nevolam si je mogo poskrbeti vrastva, ka na poti ne bi opešao. I naleto je na takše domače vrastvo, ka njemi je vsikdar pomagalo. Zato je priporoča tüdi vam. Eto so njegovi recepti. Či te stiskava, olüpli törnovo jaboko, razreži na štiri taie, kühaj frtao vöre, potom z neslanov soljov osoli. Či se ti posreči tak kühanoga kom-pota falat poguti dol spraviti, te več nikdar nede črvo bolelo. Gda nemaš gustuša jesti, smekni mlinski kamen v srce, potom ségni z levov rokov v lüknjo i vleči tak dugo, ka mlinski kamen z znotrinov vö obrneš; te ga primi z obema rokama (slo- bodno tüdi z ednov, či si zadosta močen) i ga naribli kak ren. Krv pa vlej v kad brez dna i se kopli v njoj; na-strügani mlinski kamen pa pikaj z vi-licami pa pojej. Či to točno opraviš, dobiš takši gustuš, ka ne forma. Reuma se etak vrači: Poišči breji brüs, (za silo je takši tüdi dober, šteri mlade ma), poberi vso salo z njega i to Ocvri. Kda se salo sede, primešaj ednok telko debeloga gledanja i trikrat telko mastnoga gučanja. To mazalo nesi v dugom lonci v pateko i prosi, ka ti na lonce naj cedilo gor nakelijo. Či de ti patikaroš pravo, ka si ni-mak, de gučao sveto istino. Recept proti glavoboli. Naribaj nakvalo kak zelje i je deni v laboško pražit. Prosi kovača na posodo te najvekši hamer i ga tak isto deni pražit. Kda boš v pamet jemao, ka si že zá-dosta nori, zemi nakovalo vö z la-boške i na sredi dvora deni dol. Potom položi glavo na nakovalo i tvoj férmanski kuma te naj s vsov močjov s hamrom po glavi vdári. Nikdar te več nede glava bolejla. 4 NOVINE 25. februara 1934 Kratki glasi. Albert, belgijski krao je spadno dol z pečine i se bujo. Njegov naslednik je sin Leopold. Pred 130 leti je začeo stari prededek našega krala, Kara Gjorgje Petrovič — Čarni Jürij, borbo proti Türkom i je Srbijo odslobodio türskoga jarma. Spomin te zmage smo obhajali preminoči tjeden v našoj državi. Vršile so se razne slovesnosti i ne bilo včenja po šolaj. Od lampice petrolejke se je vužgala i zgorela v Bosanskom Dobočci šest letna deklica Milič Marica zavolo nepazlivosti starišov. V Srdišči pri Dravi so vmrli tamošnji plivanoš Canjkar Jakob, ki so 40 let vodili faro i se včakali celo biserne meše. Sprevodilo je pokojnoga 30 dühovnikov i vnogo naroda na zadnjoj poti. Na Čehoslovaškom so znižali vrednost korone, da bi se poživilo trštvo. Zlata zaloga, ki po sklepi Zveze narodov mora pokriti kovani i papirnati penez, se je znižala od 35 na 25%. Dobiček ide državi na hasek, ar bo ž njim na sveckih trgaj konkurirala z drügimi državami. Iz Bolgarije je prišlo v Belgrad 50 bogoslovcov i tü priredilo cerkeni koncert. Bogoslovce je pozdravo dr. Slavič Matjaš, rektor ljubljanskoga vseučilišča, ki se je müdio v Beogradi z deputacijov za ustanovitev vseučilišne knižice V Savi se je vtopo 72 let star ljubljanski šoštar Breskvar Jožef. Starček si je vzeo živlenje, ar ne meo zaslüžka. Če bi šče malo potrpo, bi ga že rešo nevole dober Bog, ki jedini ma oblast vzeti živlenje. Mariborski mestni avtobusi so napravili lani 463 jezero kilometrov vožnje semota. To je desetkrat več poti so napravili, kak je pot duga okoli sveta. Krajina Angela, 17 letna deklica, štero je besen pes vjo i se je ne ščista zvračila, je v Mostari vužgala štiri hiši. Dve sta rešenivi, dve pa vničeni. V norosti se je štela tüdi vtopiti i pobegnoti, pa so jo vseli rešili. Dva razbojnika sta napadnola v Sladaji pri Despotovci kmeta Živkoviča hišo i zahtevala od žene peneze. Mož je bio na deli. Žena ne štela peneze izročiti. Nato sta jo tak dugo mučila, dokeč njima ne zročila 3500 Din. Več pa ne štela. Zato sta jo zvezala, njej vüsta zamašila i tak jo vlekla iz vesi dva kilometra. A to so opazili nočni stražje, ženo so rešili, ropare pa spoznali i izročili oblasti. Tü sta priznala tüdi drüge svoje rope i ovadila celo roparsko bando. Hodžera Svetislav, naše države poslanec, je nastvo jugoslovansko narodno stranko. To stranko je zdaj potrdo notrašnji minister. Čehoslovaške zadruge so se sporazumele z našov Glavnov Zadružnov Zvezov, ka bodo prek nje jemale vse svinje, štere v drüge države ne bi mogli izvoziti. Te tjeden se je vršila v Beogradi konferenca sadjarov, na šteroj se je razpravlalo, kak se naj podigne izvoz našega sada v inozemstvo. Bivši grčkokatoličanski škof v Križevcih poleg Zagreba, Drohobeczky so vmrli vu velikoj starosti. Pokopao jih njihov naslednik dr. Njarádi. Napoleonov plašč, šteroga je noso, gda je bežao z Rusije,ma pri sebi na Bavarskom drüžina Traunsteinova. Očak te drüžine je bio močen, visiki dečko, zato je bio prideljen k straži samoga casara Napoleona. Ar je zima bila strašna, se je casari smilo i njemi je pred šator poslao svoj z orosla-novov diakov obložen plašč. To je pa bilo tüdi za Napoleona boše, ar je brez finoga plašča v kmečkoj obleki ležej vujšo Rusom. IZJAVA. Podpisan Ficko Rudolf, Vidonci hš. 157. izjavlam, da so tisti guči, kak da bi v našoj občini občinski računi ne bili v redi, neistiniti. Kovač Jožef župan nikaj ne kriv. Ficko Rudolf. Službena naznanila. Delavcem v vednost! Ekspozitura Javne borze dela v Murski Soboti opozarja delavce na sledeče: 1. Vsak delavec, kateri bo v prihodnji sezoni šel na delo bodisi sam ali z palirjem v Slavonijo, Bačko ali druge kraje doma v državi, mora pred odhodom na delo priti osebno k Borzi dela in podati prijavo. S seboj mora Prinesti svojo delavsko knjižico, ki naj bo opremljena tudi s sliko. Brez take knjižice se nikogar ne bo vzelo vpoštev. Ako potujejo delavci v skupinah, se morajo vsi naenkrat prijaviti. Ako skupina obsega več kakor 100 ljudi, se določila za sprejemanja dva dni. Zato morajo palirji, ki vodijo take skupine, Vsaj 8 dni pred odhodom na delo dati pri Borzi dela prijavo, kdaj in koliko moških in ženskih de lavcev in h komu bodo peljali. Vsak palir mora, Predno poda prijavo, pokazati dovoljenje sreskega načelstva v j M. Soboti, odnosno D. Lendavi, da sme delavce nabirati. Brez takega do- voljenja se nobenemu palirju ne bo izdalo objave za polovično vožnjo. Oni delavci, kateri bodo sami šli na delo, morajo tudi Prinesti s seboj svojo delavsko knjižico in dopis- j poziv, ki so ga prejeli od gospodarja, kateri jih vabi k sebi v delo. Brez takega povabila nihče ne bo dobil objave za polovično vožnjo. Tak poziv mora biti resničen, izviren, na falsifikate se ne bo oziralo in se prošnja zavrne. Dopisi-poživi poznancev, sorodnikov itd. se pri tem ne smejo in ne bodo vpoštevali. Razen tega lahko dobi vsak brezposelni delavec objavo za polovično vožnjo ako se tri dni pred odhodom na delo prijavi pri Borzi dela. Toda v tem slučaju ne bo dobil objave dalje kakor do prve bližnje Borze dela, t. j. do Celja ali Zagreba. 2. Delavci, kateri bodo potovali na delo v Francijo, morajo ravno tako, kakor zgornji, Prinesti s seboj svojo (ne izposojeno tujo) delavsko knjižico. Kdor se bo prijavil z izposojeno delavsko knjižico in se ugotovi, da je podal neresnično prijavo o svoji osebi, bo izključen od posredovanja in bo utrpel poleg še kazenske posledice. Vsa občinska in ostala merodajna oblastva se naprošajo, da pri izdanju delavskih knjižic in ostalih po, trdil delavcem, posvetijo vso pažnjo, da delavci ne bodo posedovali naenkrat po dve knjižici, ali iste izposo-jali svojcem, kakor se je doslej to pogosto dogajalo. Borza dela uraduje za stranke vsak delavni dan, razen nedelje in praznikov, zjutraj od osmih pa do dvanajstih dopoldne. Izvzeti so slučaji, kadar se opremlja večja delavska skupina, takrat so uradne ure po potrebi izvršitve dela, toda samo za dotično skupino. Zato se strankam, ki imajo izvršiti posle samo za svojo osebo, priporoča, da se prijavljajo pri Borzi dela vedno samo ob določenih uradnih urah vsak delavni dan dopoldne Bistrički Ferko: Sirmacje. „Nega ga šče izdaˮ so si gučali oča Martin i šli pomali v hišo. „Štejfa šče nega?” pitajo Kata. „Nej ! Ravno zaj si gučin, ka predugo delajo.ˮ Števan pa Kata sta bila že stariva. Nej sta že mogla dosta delati. Pa telko je bilou, ka sta djala v red, ka je bilou doma potrebno. Vse drügo je pa pripravo mlajši sin Štejf. Starejši sin Viktor je spadno v Karpataj. Bio je preveč osaguren. Dostakrat se je potegno s puškov s strelnoga jarka i strelao na Rusa. Eden ga je pa zapazo i ga strejlo v červo. Tak vügnjeni je vmrl i nej so ga več najšli pajdašje, ki so to doma pripovidavali. Tak je ostao mlajši, Štejf, ki jim je bio prava opora. Mladi je šče bio, pa je mogeo doma vse delati. Pa ka doma. Doma bi že šlo. Da je človik trüden, si počine i či je lačen si zeme kaj k sebi. Indri je pa tou inači. Delati cejli den kak živina, te pa šče jesti ne vüpati vzeti. Mladi je šče, pa ga je sram. Ka je 18 let? Pa on vam v tej gingavij lejtaj dela za tri odrašene moške. To je ravno težilo Števana pa Kata. Toda nej sta jemi mogla pomagati. Radiva bi šla namesto njega pa sta nej mogla. Tak sta se s težkimi mislimi spravlale spat. Pihnola sta lampaš i tiho molila sedečiva na posteli. Nato je v hiži zavladao boži mir. Samo starinska vöra na stejni je motila to ti-šino. Zdelo se je, ka se znan zaletavle i šče kimprle odmeriti čas človečega živlenja, Števan i Kata sta šče nej spala. Kata so molili, Števan pá so ležali i i nekaj premišlavali. „Števan spiš?ˮ so pitali Kata, da so zmolili. „Nejˮ. Kata so küšnoli križec na čisli i je djali pod zglavnik. Legli so i popravili blazino. „Nemrem ti nanč moliti. Sploj mi hodi na miseo naš Štejf. On še ti po lüčkom deli vse spretégne. Ve je šče skoro deca. Pa takši potli neimajo nikše jakosti.ˮ „Jaz pa nemrem, ka bi šou namesto njega. Stari san že.ˮ, „Ve ne mislim tou, ka bi šou ti namesto njega.ˮ „Tüdi müvaˮ, pravijo Martin, prle kak sva se ženila, sva nej roke naskriž držala. Po rejsan sva si zaslüžila telko, ka sva si spouvala tou hižičko.ˮ Viš tou me ravno boli, da čaka tou tüdi njega. Cejlo živlenje obslüžavali foringe ali pa iti v tüjino, ge obhodi Boug zna kak. Obema je leglo na srce nekaj žmetnoga. Gledala sta nejasno sinovo bodočnost. Bolelo jiva je srce, kak boli vsakšega poštenoga stariša, da vijdi svoje dejte v težavaj. Trpela bi namesto njega pa je nej bilou mogou-če. Bližala se jima je bejla starost. Čiravno ka sta delala celo živlenje, nej sta mogla več pripraviti svojimi deteti. Mala hišica s kravicov in s par gujčeki, to de njegovo verstvo. Nej sta si mogla spraviti več. Kak bi tüdi naj ? Sakši bogatec gleda samo kak potegne človeka, da bi jemi ja več opravo. Da bi pa jemi — sirmaki — kaj dobro včino, tou nej! Kak živinče dela bogaci, te pa da jemi opravi, ga ne pozna več. V tom premišlavanji sta se včakala Štejfa. Zaškripala so vrata v škegen. „Nešče ide, pa tigriš nikaj ne laja." „Štejf ˮodgovorijo oča Martin kratko. Kata so se zdignoli na posteli. I rejsan! Štejfova senca je kremesnola mimo vsej štirij oken. Lepo navado je meo Štejf, da je šo sigdar najprle v štalo, či je odkod prišeo. V prekliti so bile dveri odprejte, zato je lehko odpro i zapro. Tiho se je slačo. Žeo je lapca vö od štampeti i si züo črevle. Z nekšov bojaznostjov ga je mati pitala: Štejf ste opravili? „Nejˮ je odgovoro Štejf pritajeno kak da bi njemi nekaj trdoga obti-ščalo v grli. „Pa boš zütra pa šo ?“ „Kapa ! Ve pa znate, ka sirmak more iti či šče eli nej,ˮ Mati se je obrnolo k steni i bridko zajokala. Štejf pa si je pote-geo güjo do glave i jo krčevito stisno z zobni, da bi zadüšo jok, ki njemi je napuno prsi. Po razoranom očinom lici pa je počasi tekla debela skuza i spadnola na zglavnik. Miseo, ka je Bog tüdi siromak bio i ka siromakom da večno bogastvo, je pa vse tri pomirila. POZIV zapuščinskim upnikom. Žemljič Štefan, posestnik, mesar in hotelir v Beltincih št. 10 istotam stanujoč, je 29. julija 1933 umrl v bolnici v Murski Soboti. Vsi, ki imajo proti nejgovi zapuščini kako terjatev, se pozivajo, da stavijo svoje zahtevke pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi ali pri podpisanem javnem notarju kot sodnem komisarju v njegovi pisarni v Dolnji Lendavi dne 30. marca 1934. ustno, ali do tega dne javijo pismeno in jih dokažejo. Sicer nimajo oni, katerih terjatve niso zastavnopravno zavarovane, proti zapuščini, če bi bila ista radi po-plačanja prijavljenih terjatev izčrpana, nikakega nadalnjega zahtevka. Dolnja Lendava, dne 14. februarja 1934. Dr. Peterlin Makso, 1. r. javni notar kot sodni komisar Pošta. Balažic Anica. Billandlere Viglain Peneze sprejeli, Bog plačaj. Za letos maš ti vse plačano i sestra 60 Din. Tak je samo ešče 40 Din. duga. Pozdravleni vsi v tistom kraji. Ropoša Štefan, Marly, Francija. Znova smo sprejeli 65 Din. 10 par. Prosimo odgovora, na koj naj obrnemo poleg naročnine te peneze. Kozar Jürij, Martinje. Lanska naročnina poravnana. Žlebič Štefan, Markovci 105. — 4 kalendare smo vam poslali, vsaki košta 5 Din. Novine dobite od 1. marca, na farofi, cena Din 20. — Tanacek Franc, Vadarci. Na lani vse plačano. Maroša Štefan, Toury — Francija- Lansko i letešnjo naročnino ino'6 Din. podpore na naše liste sprejeli. Bog plačaj! Pozvek Anton. Večeslavci 134. Leta 1932 i 1933 ste meli Novine i M. list. Vsako leto ste meli za plačati 45 Din. ar ste vse na svoj lastni naslov meli. Plačali ste leta 1932. febr. 3. Din. 12.50 okt. 3. Din, 12.50,1. 1933. febr. 4. Din. 30, novembra 13. Din. 30. Sküpno 85 Dinarov. Poglednite doma svoje čeke, če je tak. prav, ali ne, pa nas obvestite. Na sküpni naslov je falejša naročnina. Kerec Št. Prosečkaves. Višešnje Novine daj prek v Soboti, Križova 4. — Prav maš, narod se pokvariš povsod, Bog ga s tem kaštiga, ka ga zapüsti, ar ga nešče spoznati i njemi verno slüžiti. Trpimo i molimo, pa zmaga naša bo. Cene. Les. Tesan les od 12 em naprej 135—160, brzojavni drogovje 150—170. mešani hlodi 100—110, trami tesani 150—160, vednake deske od 16 mm. naprej, široke 310—350, deske od 16 mm. niže, široke 200—215, deske plohi od 15 cm. naprej, vozke 280—300, vednake 320—330 Din. kubik meter,nakladalna postaja. Drva 90—100 Din. meter. Krma. Detelice 45—50, otava,seno 30—50Din.l00kg.Ž i v i n a. Bik jünec, 3—3.50, na živo vago, na mrtvo 7.50 —9 Din. kg. Svinje na živo vago 6.50—7, na mrtvo vago 11.50- 12 Din. kg. Konji 500— 8000 Din. glava, žrebeta 1500—2000 Din. Konji za klati 1—1.50 Din. kg. Z r n j e. Pšenica 110—130, ječmen 60—120, kukorica nova 60— 80, stara 70—100, oves 60—90, grah črešnjevec 245-255, rdeči 150-160, beli 145-150, mešani 120—125 Din. 100 kg. Cene ido pri vsem gori. Vreme. Napovedava se mirno, jasno i hladno vremen, zmes jüžno. Senja meseca marca, 20 v Bogojini, 26 na Cankovi i Bedeniki, 14 v Črensovcih, 27 v D. Lendavi, 28 pri Gradi, 10 na Hodoši, 5 v M, Soboti, 15 v Prosenjakovcih, 26v Rakičani i Čakovci, 22 v Turnišči, 9 v Kotoribi, 19 v Štrigovi. Mesarskoga pomočnika išče MAITZ VIKTOR, gostilničar, Zg. Cmurek. p. Marija Snežna. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.