Dopisi. Iz Vidma. (Obč. volitve). Ne bi se več pečali z našimi obč. volitvami, da nas ne bi k temu izzivali nemški lisjti. Pisali so narareč zadnji čas prav bahato, da so Nemci zopet dobili v svojo pest videmsko občino, dasi biva v njej državni poslanec g. Žičkar. 2al je res tako. A da nam ne bi kedo ponašal narodne nemarnosti in nedelavnosti, naj pojasnimo častitim bralcem to stvar. Po velikem naporu so dobili pred leti videmsko občino v roke slovenski kmetje ter vseskozi vzorno gospodarili. V tej dobi so se poravnali nekateri nedostatki prejšnjih let; med drugimi bo tudi sedanji obč. svetovalec, ki bo nosil zvonec v novem odboru, g. Župevc, rad dal prejšniemu odboru to spričevalo. Po tako vzornem gospodarstvu je vžival dosedanji odbor vse zaupanje ljudstva in bil bi zopet izvoljen, da bi se volitve vršile, kakor druga leta. V naši občini je mnogo izvenobčinskih posestnikov v sosednjih okrajih, med temi do 80 Rajhenburžanov. Druga leta se razun nekaterih zunanjih nemškutarjev nihče zunanjih ni brigal za naše volitve, a tokrat je bilo drugače. Znani nemški privandranee Bieber, velik sovražnik štajerskih Slovencev, a velik prijatelj in razširjatelj «Štajerca> v Posavju, bi bil rad zlezel v novi obč. zbor ter še vrinil vanj nekaj nemškutarskih odpadnikov. Ker mu pa v domači občini pšenica ni cvetela, je iskal zaveznikov med nemškutarji in Nemci sosednih mest in trgov. Zlasti so mu dišali mnogobrojni Rajhenburžani, dasi so Slovenci. In kdo bi si mogel misliti, da se mu bo posrečila njegova nakana? Liberalni Rajhenburžani mu gredo res na limanice, njim na čelu s svoiim bratom mož, ki je odbornik zveze slovenskih županov v Ljubljani, agitirajo na vse kriplje za Bieberja in videmske nemškutarje in z vozovi vozijo nevedne volilce na volišče, da tam skupno z Nemci in nemškutarji volijo zoper slovensko stranko. In zmagala je Tavčar-Švegelova zveza II., liberalni narodovci so z nemškutarji prevrgli slovensko stranko. Videmski Slovenci so propadli, ker niso prišli polnoštevilno na volišče, niti edino niso glasovali, ne sluteč, da imajo izdajice v svoji lastni črti. Tisti ljudje so torej povzročili ta za slovensko stranko sramotni poraz, ki vedno bobnajo na svojo slovensko kožo, in v znak svoje «narodne» naprednosti širijo med ljudstvom «Rodoljuba» in «Narod>. Slov. stranki so zavdali s hudim vdarcem, ki je pa njim baje lek za njih propad pri zadnjih državnozborskih volitvah. Toliko v pojasnilo, slov. ljudstvu pa v svarilo, da se varuje judeževega liberalizma, kajti liberalni narodovec niti za las ni boljši od naših nemškutarjev. Iz Latkove vasi pri Št. Pavln. V nedeljo dne 21. julija se je vršila v naši vasi volitev odbora za napravo potrebne vaške brizgalnice. To je v resnici zelo potrebna naprara; kateri količkaj bere časnike, se lahko prepriča, koliko posestnikov in vasi postane nesrečnih po požaru, ker marsikje pomanjkuje gasilnega orodja. Tudi pri nas je razun nekaterih kaveljnov, ki služijo za podiranje v slučaju kakšne nesreče, cela vas brez priprave. Ceravno imamo v občini dve brizgalnici, vendar smemo upati, da nam veliko več koristi najbližnja, to je domača vaška. Posebno zdaj, ko je hmeljarstvo zelo razširjeno, je nevarnost velika, ker se v obče opaža pred ognjem premalo zavarovanje, ker večinoma vsak posestnik hmelj suši v hiši. Upam toraj, da se tako važni sklepi tudi v resnici izvršijo, da ne bode ostalo samo pri besedah. Vsakdo bode lahko pozabil prostoToljni priepevek, če pomisli, za kako blagi namen se bode nabiralo. Lahko se tudi ustanovi prostovoljna požarna, bramba, ker je dosti zato sposobnih mož in fantov. Prepričan sem, da pri požaru vsakdo rad pomaga nesrečnemu, ne glede na kako strankarstvo. Na delo toraj možje, ker namen je blag, zato ne more ostati brez blagoslova božjega. Latkovski vaščan. Sv. Urban pri Ptiiju. Zadnji čas se je začelo prav veselo gibanje v vrstah vrlih slovenskih mladeničev. Po vseh kraiih Ijube slovenske domovine se mladeniči budijo. Zavedajo se svojega stanu in svojih dolžnosti. Tako tudi pri Sv. Urbanu v zelenih Slovenskih goricah. To me zelo veseli in vas opozarjam, dragi urbanski mladeniči, da boste vstrajni v svojem delovanju do konca, in da se ravnate po Gregorčičevi budnici. Na delo, ker resnobni so dnovi. Znabiti vas bodo umazani, nekrščanski, ostudni listi blatili, nič se ne bojte, imejte pogum! Tudi mi urbanski rojaki vam bomo pomagali ne samo z besedo ampak tudi z delovanjem, kajti to \e naSa prva in sveta dolžnost. Jaz mislim, da vas bode najbližji umazani list »Štaiere« najprej napadal, nič se ne bojte, in niti ne čitajte ga. Berimo le poštene, krščanske in resnične časopise. Berite in naročujte si posebno «Naš Dom» in «Slovenski Gospodar*. Ti časopisi so nam v korist, ne samo za dušni ampak tudi za gmotni napredek. Ravnajmo se po Slomšekovem navodilu: Vse za vero, dom, cesarja! Ako bomo to storili, bomo lahko dosegli cilj, po katerem tako želno hrepenimo. Toliko za danes! Urbanski rojak. Rečica v sav. dolini. Naše kat. pol. društvo za gorniegrajski okraj se je rodilo kot čvrsto dete dne 23. jun. t. 1. Komaj en mesec slaro, naredilo je že prvi veliki korak, obhajalo je dne 21. jul. 1.1. sijajni javni shod, katerega se je udeležilo čez 600 ljudij. Največ jih je poslala seveda naša probujena Rečica sama. A tudi iz Mozirja, Ljubnega, Luč, celo iz SolSave so vreli v ceiih tolpah vneti možje in mladeniči v gostilno gosp. Prislana. Najbolj so nas razveselili mnogoštevilni gostje iz zadrečke doline, katero si nasprotniki nekako svojijo. Za tako množico so bili vsi prostori pretesni, da smo morali zborovati v obsežnem dvorišču, a govorniki so stali na hodniku. To je bil čudovit prizor. Od spodaj je odmevalo ploskanje poslušalcev, od zgoraj pa je nebo samo pritrjevalo z gromom in bliskom našim govornikom. G. Gostinčar je neusmiljeno bičal liberalizem. C g. LekSe je razložil pravila, opominjal svoje krajane, naj se drže starih prijateljev, a ne tistih novih, ki na vsako telegrafsko soho po noči pribijajo svoja medeno-strupena vabila. Komaj se je odobravanje poleglo, kar se vzdigne nepopisno ploskanje in klicanje «Živijo Žičkar!> G. poslanec je stopil na govorniško mesto. Skoraj dve uri je poročal svojim volilcem o delovanju v drž. zboru. Omenjal je koristne postave o umetnem maslu, o krošnjarstvu, o desetku pri posestvih do 5000 K itd. NajvažnejSa postava pa ie v odseku že sprejeta, da se bodo morali namreč kmetje združiti v kmečke zadruge, ki jim bodo služile kakor zbornice drugim stanovom n. pr. advokatom, trgovcem. Ljudstvo je vkljub dežju po nevihti nepremično posluSalo preč. g. dekana in navdušeno zahvalievalo za njegov trud. Na predlog nekega kmeta iz Luč je dal javni shod delavnemu g. poslancu, ki je ta dan imel že 33. zborovanje, slovesno zaupnico. Na to so se sprejele te-le resolucije: I. Slov. kat. pol. druStvo zahteva na svojem javnem shodu posebni namestniški oddelek za Spodnji Štajer, kakoršnega imajo na Tirolskem za laške pokrajine. II. Isto društvo odobrava izostajanje slov. poslaucev iz deželnega zbora štajerskega dotlej, da se ne zadostuje našim težnjam in potrebam. III. Odločno se izreče proti taki volilni preosnovi za dež. zbor, po kateri bi se mesta protežirala in mestni živelj zopet prevladal deželo. IV. Isto društvo pozivlja visoko c. kr. železnisko ministerstvo, da odpre tudi gornjegrajski okraj železniškemu prometu. Utemeljuje to resolucijo na kralko s tem, da so tukaj štiri slovita božja pota, da tod potujejo turisti v solčavske planine, da se tod nahaja preraog in druga ruda v veliki obilici, zlasti pa ker drugače poneha življenski pogoj za nag okraj — lesna trgovina. Našemu lesu dela bosanski in hercegovinski močno konkurenco. Zatorej moramo dobiti železniško zvezo s Trstom. Že zdaj dela 22 žag za Kairo v Afriki, a ti izdelki se morajo z veliKim trudom in z mnogimi stroški z vozom dovažati na železniško postajo Rečica na Paki. Kako bi razcvetela naša lesna trgovina pri naravnostni železniški zvezi s Trstom! V. Isto društvo protestuje na ves glas proti temu, da se deželni denar, ki se shaja tudi od slovenskih davkoplačevalcev, izdaja za izključno nemške namene n. pr. 10.000 K za nemško pevsko slavnost v Gradcu. Ko so se te resolucije sprejele, sklenil se je shod s trikratnim «Slava» svetemu očetu in s trikratnim «Živijo» presvetlemu cesarju. Iz Potrne pri Radgoni. V teku petih let obhajali smo Slovenci staroslavne mestne radgonske fare že četrto primicijo dne 28. julija 1.1. Za gospodom Veberič in za bratoma Rožman stopili so danes č. g. Franc Tranc, sin malega posestnika iz Potrne (Laafeld) pred altar Gospodov. Bil je krasen dan, še lepši bil je naš slovenski praznik: primieija. Neštete množice ljudstva, polnile so veliko mestno cerkev, kjer je bila tudi slovenska pridiga. Obed se nam je pripravil v gostilni >pri solncu«. Dasi je bilo povabljenih tudi precej gostov, ki slovenski ne razumejo, imela je ta veselica vendar vseskozi pravi slovenski značaj. In komu gre tu v prvi vrsti čast? Pogumnim družicam vrlim slovenskim dekletom, ki so neumorno prepevale mile slovenske pesmice in niti ene tuje ne. Začele so koj popoldan s »Sem slovenska deklica«, potem pa se je razlegala po mestni gostilni in vrtu narodna pesem ena za drugo, vse je bilo jako veselo. Pa vendar moramo vsemu svetu povedati, da tudi pri nas v slovenski Potrni ni vse tako, kakor je bilo nekdaj. Vsi se niso te primicije po lepi stari slovenski šegi veselili. Kdo se je ni veselil. Tisti, ki so pozabili na slovensko mater, ki niso več SIovenci, ki so Posilinemci, pokorni hlapci mestnih nemčurjev. Lastni sorodniki, stric in boter našega čast. gospoda primicijanta, se niso hoteli udeležiti primicije, ali se niso upali zavoljo mestnih nemčurjev, zategavoljo žalibog g. primicijant niso hoteli obhajati na domu svojega častnega dne, priskrbel se je obed v mestni gostilni. Tako daleč so spravili našo nekdaj do cela slovensko vas mala peščica naših odpadnikov. Bogu bodi potoženo, da je tako! Vodja naših novopečenih «Nemcev» je župan Kiirtek. Pa zapomnite si župan Kurtek, skušnja uči, da vsaki nemSkutariji enkrat odklenka. Mnoge srao poznali, ki so bili v mladosti pošteni verni slovenski kmetje. Postali so nemškutarji, potem so zapustili vero in nazadnje umrli kot občinski berači. Ti vrlo slovensko ljudstvo v Potrni, pa le ostani zvesto Bogu, veri in slovenskemu narodu. Posebno ve, slovenske deklice potrnske, le tako pogumno naprej. Po drugod se hvalijo mladeniči, da v svoji domači vasi branijo krepko vero in narod, v Potrni tako delujeio častno dekleta. Slava njim! Prlek. Sv. Jurij ob Sčavnici. (Volilski shod.) Zadnjo nedeljo se ie vršil pri nas jako dobro obiskan volilski shod, na katerem sta poročala o svojem delovanju državni poslanec dr. Miroslav Ploj in deželni poslanec dr. Franjo Rosina. G. dvorni svetnik je v jako poljudni besedi razlagal, kaj in kako se je delalo v državni zbornici, ter pojasnil več dnevnih političnih vprašanj. G. dr. Rosina je govoril o Slovencem nasprotnem delovanju nemške večine v deželnem zboru ter opravičeval, zakaj slovenski deželni poslanci niso Sli zadnja leta več v Gradec. Rekel je, da se vlada vara, ako misli, da bo s preziranjem spodnještajerske Slovence umirila. Nasprotno, nezadovoljnost z neznosno deželno politiko bo rasla, in lahko se zgodi, da bo dobila deželna zbornica v svojo sredino poslance, ki ji bodo s svojim nastopaniem delali veliko preglavico. Obema poslancema se je izreklo soglasno neomejeno zaupanje. Kot vladni zastopnik je bil okrajni glavar ljutomerski sam navzoč. Storili so se enoglasno naslednji sklepi: Odobri se izostajanje slovenskih deželnih poslancev, zahteva se razdelitev deželnega šolskega sveta v slovenski in nemški oddelek, namesto c. kr. kmetijske družbe naj se ustanovi kulturni svet za Spodnje Štajersko, vlada naj podpira zadružno gibanje itd. — Nasprotnikov ni bilo blizu. Le eden je tiho poslušal, eden pa je na cesti parkrat dal duška svoji jezi s krepkim Heil in potem izginll kakor kafra.