LISTEK. Pedagoški zbornik za leto 1922. Izdaia Slovenska Šolska Matica v Ljub- ljani. — Uredil dr. K. Ozvald. (XX. zve- zek). Slovcnska Šolska Matica v Ljubljani raz..oši!ja ravnokar svoje letošnje publikaciie. — Kot prvo in nekako vodilno kniitro te korporacije moramo pač smatrati »Pedagoški zbornik«. Priznati moraino da nam letošnji zbornik nikakor ne ugaja po vsebini. Na prvi pogled nas »zbornik« potrjuje v mneniu, da je vsa snov nekako tako nanizana, brez .pravega načrta brez smotra, kakor ie ravno prihajaha uredniku v roke. In več tvarine je v zborniku. ki ni nikakor nrimerna za zbornik, ki imei trajno vrednost. Po našem mnenju nikakor niso sledeče vesti ali če hočete raznravice primerne za »zbornik«. 2. »Zbornik za n u č k u p r o s v j e t u«. K. Ozvald. — 3. »K r š č a n s k a z a j e d n i c a m 1 a d i h 1 j u d i« (Istega oisatelja). — 4. »0 b tridesetletnici .Nastavnog V i e s n i.k a'« (Isti) in 5. »P r v i d o k t o r pedagogike« (K. O.). To so pač črtice recimo za kak dnevnik ali pa ted- nik, nikakor pa niso primernc za »zbornik«. »Pedagoški zbornik« bi mora! biti — vsaj po našem mneniu — tako urejevan. kakor je n. pr. »Padagogischer .1 a h r e s b e r i c h t« ki a:a izdaja vsako leto znana knjigarna v Leipzig-u Friderik Brandstetter — letos že 74 letnik — s sodelovanjem priznanih strokovnjakov šolnikov. V em letniku so obdelane strokovno vse ipanoge šolstva. v njih se raznravlja o vseh v enem letu izišlih knjigah dotične stroke n. pr. »Padagogik«. »Naturkunde«. »Zeichnen«. »Geographie« itd. — Umevno da se čitatelj tega »zbornika« seznani v prvi vrsti z izdajo nemških nublikacii. a v našem »zbornikn« bi se pa orav lahko obdelala tvarina posameznih strok na ta način. da bi se zbrala tozadevna letna produkcija slovenskih. hrvaških. srbskih. čeških mogoče tudi ruskih. bolgarskih in če hočete — še nemških publikacii. Toda prcidimo k posameznim raznravam. Kot prva razprava je: K. Ozvald: K d o j e izobražen? — V tej  razoravi ie iasno začrtana pot prave izobrazbe. dodali bi še da kot č) točka veliai še to da se k izobrazbi naj pristeva še zabtcva da izobražen človek dajaj svoio izobrazbo bližniemu nesebično v niegovo korist. •Izvaianjem dr. St. Rapeta v razpravi: »U č i t e \ j i n univerzitetna i z o b r a z b a« nritrjujemo v polnem ob- segu. Akademično natrpan' osnovno-solski učitelj bi ne moge! nikdar postati 'jravi narodni učitelj. kajti po našem mneniu tu'di naše univerze nikakor ne nudijo onega. lahko bi rekli splošnega znanja. ki ira notrebuje ravno osnovno-šolski učiteJi, če hoče biti v resnici učitelj-vzgojitelj. Univerza le špecijalizira posamezne slušatelje. In osnovna šola ne potrebuje špecijalistov-učenjakov. Fr. Čibei ie v svojem gostobesednem članku: Pota in razpotja v s o d o b n e m »m 1 a d i n s k e m g i b a n i u« nanizal veliko l&oih stavkov. toda — žal — naj se nam oprosti kljub večkratnemu pazljivemu čitanju — nismo nrišli do iedra teira članka in še danes ne vemo. kai hoče avtor s tem člankom. Dobra je razorava Fr. Finka: »Me todične smernice za pouk slovenščine pri Neslovencih«; učitelji mai^jšinskih osnovnih šol bodo našli v tei razpravj mnogo dobrih misli in želimo samo to da iDrebero to razpravo vsi oni. ki itnajo dclo na teh manišinskih šolah. — Na razpravo se najbrže prilično še novrnemo II. Kulturni pregled: Kot prva >razprava »A-kademski socialnon e d a g o š k i krožek na univerz i v L j u b l j a n i«. avtor Franjo Žgeč, stud. phil. zavzema 5 drobno tiskanih strani. — Ne vemo kako pride slovensko učitelistvo do teea da prinaša naš »pedagoški zbornik« razprave. ki jih lahko beremo z malimi izpremembami v drugih revijali. J'ako n. pr. lahko čitamo to razoravo v 3. in 4. zvezku prve,ira letnika vzoi no urejevanega »Z b o r n i k a z a i) u č k u p r o s v j e t u« str. 125 in 169. Upravni odbor Slovenske Šolske Matice bi moral skrbeti za to. da nu'di učiteljstvu tudi v tem oziru kaj izvirneira. In slednjič smo mnenja. da za tako misel. kakor ie ta o »Ijudski univerji«. ni treba delati take reklame. kajti to mise! izvršuiemo po nekaterih krajih že davno.Ker oa ne obešamo slučajno vsacega našega dela na »veliki zvon«. gre naša iavnost — gluha in slepa —¦ mimo. Imamo oa zavest. da vršimo to že davno dejamsko o čemur piremnoigi šelie akadem&ko raznravliajo. Konečno ne smemo prezreti razprave: »Z a m o r j e n e s i 1 e«, kjer avtorica Alojzija Štebi razpravlja o dokaj delikatni stvari na 12. straneh na podlagi razprave dr. Žižkove iz 1. 1908. ,pod nas!ovom: »Erkebungen iiber die Kinderarbeit in Oesterreich im Jahre 1908«. — O tej prezanimivi brošuri smo precej obširno nisali svoječasno že v »Naših Zapiskih«. V tolažbo avtorice »Z a m o r j e n e s i 1 e« povemo da je višji šolski svet ravnokar izdal naredbo. s katero upa zmanišati število doimačih nalog. Iv. Šega.