si. 124 MMU Iliri ittctitidaagraH murnu
v mm, v soboto m« mala
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVlll
bhajs, frviemS potideljek, vsak Aslikega It 20, L nadstropje, pisma ae ne sprejemajo, rokopisi Anton Oerbec. — Lastnik t! snaia ca mese: L 7.—, S m Za Inozemstvo Mesečno 4 Ure
Posamezne itevilke v Trstu fn okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t Krokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi tigo^cef In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice »hvale, poslanic« In vabila po L oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Tiatu, nlica sv. Frančiška AsiŠkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon jrednlJttva In opravo 11-67.
Nazaj k zakonitosti
Tamkaj izza gore se dviga <iim. Znak je | rano uveljavljati v okvirju z^na- S«JC
to, da nekaj gori Kolik je razmah ognja — tega ne moremo natančno vedeti mi na tej strani gore. Toliko pa vendar posnemljemo iz poročil od ene druge strani, da je požar -precej resen. Gasilci se trudijoi z vsemi svojimi gasilnicami, da bi pogasili. Poveljnik gasilcev sam je na delu in vodi rešilno akcijo. Doslej ne z zaželjenim uspehom. Ko gasijo na enem mestu, se pojavljajo plameni na drugem. Znamenje je to, da so ognjišča na raznih straneh.
In res je: v fašistovskem taboru se pojavlja ogenj; sedaj tu, sedaj tam. Sedaj v Turinu, setiaj v Aleksandri)i, potem v Rimu, Napolju, Siciliji. Vrhovno vodstvo faši- lovske organizacije ima seje v perma-nenci, se posvetuje, ukrepa, izdaja ukore, poživlja pripadnike na povratek k disciplini in pokorščini, apelira na patriotizem in ljubezen do domovine, izganja nepekor-neže, ki se — kar daja uporništvu nevaren značaj — oglašajo tudi na vodilnih mestih po raznih krajih. Resnost ognja se še posebno izraža v dejstvu, da tisdi vsi energični pozivi Mussolinija samega, ne dosegajo doslej pravega učinka. Zadnja poročila. iz Rima pravijo, da bo ministrski predsednik brezcbzšrno postopal proti vsem, kr tirajo razdevalnc propagando, se pregrešajo proti dolžni disciplini Jn spravljajo s tem v nevarnost sklad fasi-stovskega tabora. Na naslov upornih vo-kliče Mussclini: Kaj bi rekli
potem se bo mogla razviti res plodonosna tekma med strankama, ko bo vsaka stranka mogTa pošiljati v boj vsa svojo notranjo etično in moralično vrednost. Takega boja si moramo mi želeti, Oprtega* na zavest svotje neoporečne pravice in pkmenitosrti svojih namenov. Uverjeni smo, da^ bomo mogli častno vztrajati v taki borbi.
Ne dblžimo samo fašistov. Vemo, da je povojna psihoza. zajela politično in strankarsko življenje malone poi vsej Evrcpi m tudi v Italiji. Vemo, da so tudi druge stranke) potisnile svojim pripadnikom orožje, kamen in gorja-čo v roko, da niso bile izbirčne pri izberi svojih bojnih sredstev in da so pri svojem uveljavljanju brez pomislekov segale preko meje zakonitosti Reči pa smemo — ker je v polnem skladfu z resnico —, dža. nobena druga stranka ni posegla tako daleč kakor fašistovska. Sedaj pa je res že zadnji čas, da iz rok pristašev poedmih strank izginejo vsa sredstva, ki niso dapustna v mtejah z= tosti Danes ne koristi prerekanje, kdo je prvi začel, kdo je prvi <M grd zgled. Danes mora biti vsem dobro in blago mislečim na tem, da si ustvarijo jamstva, da se grehi ne bodo ponavljali, dta se posledice politične borbe s fizičnim in moralnim nasiljem izbrišejo-. Izginiti morajo iz političnega življenja dogodki, ki slikajo na steno nevarnost državljanske vojne. Ne preti-ravainoi. Kajti če bi v političnem življenju
Obsodba aaartisUčmih ro
TORIN, 25. Danes ae fe končal predjtukaj-Šnjo poroto proces proti anarhistom, ki so * oboroženo silo okradli blagajno državnih železnic za 133.000 lir. Eden obtožencev |e bil obsofen na 25 let ječe, drugi pa na 17 let. — Ostali obtoženci eo bili obsojeni
diteljev kliče Mussciuu: K.aj bi rekli o(--------,	_	m
častniškem zboru, ki bi odpovedal službo še nadalje veljalo kot argument nasilje in zato, ker je en general odstavljen?! (Ta i romantika gerjače in samokresa, bi se --apostrofa ses nanaša na slučaj s fašistov- posebno prii vročem temperamentu ltali-skim pov eljnikom Padcvanijem v Nea- j janskega naroda, — mogla res pojaviti po-
polju.) Mussolini grozž z najhujšimi kaznimi in pošilja svoje zaupnike, da bi vzpostavili red in disciplino, ter — če se jim to noče posrečiti — da razpuščajo grešne
< fašje».
Vesti, ki poročajo vse to,
šast državljanske voijne.
Kdor res dobro želi svoji domovini in svojemu narodu, mora želeti, da se tudi v politično življenje, v strankarsko tekmovanje povrnejo strpljivost, medsebojno niso morda .spoštovanje, pred vsem pa na vseh straneh
------ t— --M.il----—----- -»i—Na strani 'oblastev pa
sem zakonu,
sredno v službi fašizma ali pa so mu od-1 ki iz strankarskih razlogov spravljajo v krito naklonjena.	*	i nevarnost mirno življenje in koristno sno-
Fašizem je neizprosen nasprotnik našega vanje v državi. V politični borbi bodi argu-naroda in se srdito bori proti vsakemu ment le dokaz, da je tvoja stvaar pravična njegovemu stremljenju po mali pravici in ( in *dia zasleduješ blage namene! V urejeni
T * _____ -11 IJ — Z — A	1 Z a n -r-v-i « a « O _ ■ rt f -T Hfl n O CTT1 O Kiti /imrnlienn. t
moramo mi le z veseljem in škodoželjno- i Kako sveta in neizpodbitna resnica je to, stjo gledati na te pojave, na ta vrvež v j nam so v najboljši dokaz sedanji dogodki fašistovskem taboru. Mi se pridružujemo v fašistovskem taboru- Anarhično P°sto-mnenju, ki ga je izreklo te dni tržaško1 panje proti drugim strankam je rezilo, ki
socialistično glasilo «Unita socialista >: <,Narn je ljubši res discipliniran in urejen fašizem, ki bi slednjič vstopil v okvir zakonitosti, ker še le potem se tudi vsa debela povrne v meje zakonitosti«.
To in nič drugega moramo želeti tudi •ni! Nastanejo naj razmere, v katerih bo zakon enako veljal za vse, kjer se bo mogla vsaka stranka svobodno in neovi-
prej ali slej utegne zarezati v meso lastnega tabora. Ne le v splošnem javnem interesu. ampak tudi v interesu strank samih je, da si nobena stranka ne usvaja nalog državno avtoritete; ker sicer nastopa stanje brezpravja za vse tiste, ki so šibkejši. Zadnja ura je, da se vsi odgo-
vorni činitelji usvoje klic: nitostiH
Italila
Kralj se po Vrnil v Rim.
RIM, 25. Davi ob 8. se je povrnil kralj v prestolico.
Praznovanje obletnice vojne v senata.
RIM, Z3. Včeraj je senat proslavil na slavnosten način obletnico vstopa Italije v vojno. Pri tej priliki je imel predsednik Tittoni govor, kjer je med drugim na kratko orisal dogodke, ki so s?e odigrali na predvečer svetovne vojne. Nato je senator Melodia predlagal, da bi se šel s>enat po seji poklonit n grob nepoznanega vojaka.
V imenu vLie se je pridružil besedam Titonija minister Fossi, nakar je bila seja zaključena, ob 16.30
Senat in poslanci na grobu nepoznanega rojaka.
RIM, 25. Včeraj ob 17. so se šli sena-lorji poklonit duhu nepoznanega vojaka.
urah je prispel v avtomobilu iz Rima gen. Italo Bal bo v spremstvu gen. Agostrnija, poveljnika devete cone. Poveljnik fašis&cv-ske milice jei bil sprejet od častnikov milice, od zastopnika izvršilnega odbora fašistovska stranke, od župana in občinskega sveta, članov direktorija in drugih osebnosti. Na glavnem trgu se je nato izvršil pregled mobiliziranih čet. General Balbo je izrazil svoje -popolno zadoščenje nad dobro uspelim poizkusom mobilizacije. Nekateri trdijo, da je ta mobilizacija tudi posledica dogodkov v Neapolju.
Thaon da Reuel — vojvoda.
RIM, 25. Mussolini je poslal ministru za mornarico brzojavko, kjer mu je sporočil, da mu je kralj podelil naslov vojvode.
Proglas generala Farra fašistom t Kampa-nijL
NEAPOLJ, 25. Davi se je general Fara podal na armadno poveljništvo. kjer je
Sprevod z 200 senatorji je otvoril c ddelek	z gen. Albriccijem pogovor o polo-
karabinerjev v paradni uniformi. Navzoči; ^a^ Nato je šel na poveljništvo fašistov-so bili tudi ministri za mornarico, obrt in s<Ke miiice, kjer mu je konzul fašja izročil poljedelstvo. Zboru se je pridružilo tudi ujad in arhive.
Zboru se
več poslancev. Sprevod je dospel ob 17.30 na altar domovine. Tu so se vsi senatorji zbrali v misli na v vojni padle, nakar se je zbor razšel.
Gen. Fara je ,ko t'jfajćasni pjcVteljnik dvanajste cone izdal proglasi na vse čirne srajce v Kampanji, kje je izrazil nadb, da ,, M . .. ... • j - i „	se ne bo razrušila' stavba kampanjskega
"llT i^r! »aiizma ter tako zaJdju«!: »Vsi n-^rajp ostati na svojem mestu, da ne bo nas vojvoda pozabil na vaše zasluge in bo razumel
za poljedelstvo in obrt spomnil velikega dne on. Tosti di Valmmuta ter pozval navzoče, da prekinejo svoje delo za ena minuto ter se tako oddolžijo spominu onih,
ki so orelili za domovino svojo srčno kri.	-
Tudi iz vseh drugih mest Italije prihajajo! napravil za*We za ono, kar noten vpra-poročila o slavnostih, ki so se povsod iz-	Fara misli najbrže izpodovati,
vršile v spomin zgodovinskega cfcne. Papežev blagoslov nepremaglp i j Ali < tje ar-
duh, ki vas je vodil in vas še vedno vodi Dokaz discipline, ki ga boste dali, vas bo
dla bo odpuščeno onim, ki ne bodo vztrajali pri odstopu kz stranke.
made.	| študentovsk*' demonstracija ▼
RIM, 25. Pij XI. je poslal svoj apostolski bla- j RIM, 25. Včeraj se je pojavila pred tehnač-
goslov ne prema gl ji v im tretje armade s slede-'nim zavodom na trgu sv. Petra tfruta ituden-f. . , j . - \T , . . j . .. r* „j tov, ki so zahtevah prosto za dan obletnice fcsm besedam: «Vecm mir daj jim. Gospod. | itaJ^aBake	napovedi. PoBcija se je poata-
In večna luč n^ jim svetu Naj bo spomm na-jvija demonstrantom nasproti, kar je dajalce še
oje v blagoslovu^.	j bolj razdraiilo. Prišlo je do male praske, L jer
Mobilizacija Irffcto^ke miUce v UmbHjL ^^r^eU^r^30*1" ^ ^^
Pi.RUGlA, 25. Ponoči je bilo izdano po^-
velje za mobilizacijo treh umbrijskih ko-borL faiistovske milice. Takoj po polnoči
Prefekti Sicilije prončnMo položaj.
PALERMO, 25. Po oalo^u vlade so ae danes
po začeli prihajati v mesto tovorni avtcmo»- sestali v Palermu vsi prefekti Sicilije. Glavni bili napolnjeni s četniki v pohodni opremi namen tega sestanka je izmenjava misli radi 9 strojnimi puškami V zgodnjih jutranjih! najnovejših dogodkov na otoku.
Jugoslavija
Nesoglasja med radikali. — Cepljenje t ustavotvorne in revizijoniste. — Denusija ministkV agrarne reforme.
BELGRAD, 25. Vesti, da je prišlo med radikalci do velikih nesoglasij, dlobivago vedno večjo podlago, zlasti ko se doznavalo podrobno«ti iz današnjte dopoldanske seje radikalskega lduba, na kateri so posamezni radikalski poslanci kritizirali skupščinske govore radikaiskih ministrov in celo primorali ministra, agrarne reforme Krsto Miletića, da stavi svoje mesto klubu na razpolago. Enako nepovoljno kritika so morali čuti ministri dr. M&orad Vujičić, Mirko Uzuno*ić in sam dr. Laza Marković. O zadnjem so nekateri poslanci trdili, dia je imel govor, ki ni v duhu radi-inejo vsa sred- kalske	fGo se je v klubu otvorila
ZiaJ°,nlI I diskusija! oi rekonstrukciji kabineta, so '	poslanci iz nekaiterih pokrajin zahtevali, da
se postavijo v vlado možje njihovega zaupanja.
V splošnem so se radikalski poslanci poliL Lično in formalno opredelili v dve skupini, ki se jasno očrtavata druga od druge. Prva skupina želi, da se radikalski klub popolnoma angažira za vidovdansko ustavo, druga pa zahteva koimp^omis z Radićem. Pri razpravah v klubu pr&dlsednik vlade Pašić ni bil prisoten. Zvečer ob 21. so se sestali h konferenci radikalski ministri Značilno je, da se fe ni udeležil minister Krsta Miletić, ki se je ta čas estenia-tivno šetal po Terazijah. Odsoiten je bil tudi minister pravde dk\ Laza Mark^vić.
Po» seji sta ministra Uzunovič in Tri-funović poročala Paiiću o razpoloženja v radikalskem klubu. Naglašala sta, da je govor dr. Laze Markovica, ki se je jasno izirekel za vidmdansko ustavo, izzval mnogo nezadovoljstva. Nezadovoljstvo se je pojavilo že, ko je govorit Ljuba Jovano-vič. Stopnjevalo pa se je pri govoru dr. Markovića, ki ni bil pooblaščen, da poda tako izjavo (o spciraznmu z Radićem) niti v imenu vlade niti v imenu radčkalskega kluba. Med radSkalskinri poslanci se je vnel prepir radi tega, ali je govor dr. Markovića na mestu tja ali odgovarja politiki radikalske stranke, ali ne. Ljubi Jo-vaacrviću, ki je na včerajšnji šefi narodne skupščine naglasil Pribačeviču, da se bo vidovdianska ustava popolnoma izvršila, so očitali njegove besede, da ne bo popuščal. Jovansoivić se >e branil, da je to rekel v trenutku, ko so ga izzvala. Min. Trifuno-vić je izdavil svojim ministrskim kolegom, da se je pro<ti govoru dr. Markovića pritsrv žil tudi dr. Korošec v imenu klerikalcev in muslimanov, češ dia je ta govor pretiven sporazumu z Radićem. Mnister Trifurtovič je dr. Korošcu v svojem knenu izjavil, da ve samo to, da dr. Markovič ni imel govora v imetou vlade ali radSkalakega kluba, temveč le osebno in v svojem imenu. Zahteval je od ostalih ministrov, da se v tem vprašanju opredele. Pašić je nadaijno diskusijo prekinil, češ da ni prisoten minister pravde dr. Laza Markovi in da se zato ne more o tem razpravljati.
Nato so ministri govorili o včerajšnji seji nairodbe skupščine, predvsem o mandatu demokrata Mijoviča. Do sklepa m prišlo. Vprašanje se bo razpravljalo na ministrski seji, ki se bo vršila tik pred otvoritvijo prihodnje seje parlamenta.
Dalje je minister prosvete Trifunović poročal o gsbanju srednješolskih profei-s^rjev. Minister TViKiaović je bil pooblaščen, da profesorjem izjavi, da je vlada voljna diati profesorjem vse, kar je obljubljeno sodnikom, in sicer na ta način, da se postavke za sodnike kratkomaio prepišejo za prolesorje,
BELGRAD, 25. Takoj po govoru posl. Večeslava Vilderja je bilo opažati v radt-kaiskem klubu kolebanje. Veliko število radikalskih poslancev je odobravalo! Vil-derjevo nabiranje. Govorilo se je, dla je dr. Markovać storil prav, ko se je kategorično izjavil za vidovdansko ustavo, ker sei morejo le na ta način zavrniti argumenti, ki jih je posl. Vilder navedel proti radikal-cem, češ da so radikalci nesli narodlno in državno edmetvo na sejem Radiću. Sicer se bo nadaljna t^Hi^ radikalske stranke đtak razvadela tz viadkie deklarcije. Do-slej je gotovo, da obstojita v radikalski stranki dve struji, ena za (orientacijo k demokratom, druga za nadaljevanje razgovorov z Radićem.
Tudi minister Marković odstopil? BELGRAD, 25. Govori se po Belgradu. da je podal ostavko tudi minister pravde dr. Laza Maikumć.*
QiViy državnih nameščencev. BELGRAD, 25. Vlada stoji na stališču, da. ne more uvaže vati ostavke profesorjev. Radikalski listi nastopajo zoper ta pokret. «Tribuna* danes ljuto napada gibanje profesorjev. V svojem uvodniku jih ošteva s protidržavnimi elementi in defetiati, češ da podpirajol dr. KoroSca, Radića In dr. Spaha. Ker vflhs ta pokret tud« na gibanje drugih uradniških kategorij, zahtevajo radikaltkl 1M, na» vlad* uporabi
nazaj k zako-
zakon o zasesti države, tki v javnosti ni napravilo ugodnega vtisa.
Glavni akcijski odbor uradništva je imel sinoči važno sejo, na kateri so razpravljali o pravcu, po katerem se ima odslej ravnati uradniško gibanje, ki dobiva bolj in bolj nepomirljiv značaj. — Centralni odbor narednih železničarjev je imel včeraj daljšo razpravo o gibanju za zboljšanje gmotnega stanja železničarjev v vsej d!r-žavi. Včeraj je bil izvoljen tudi za železničarje centralni akcijski odbar, ki bo vadil železničarsko gibanje po vsej kraljevini.
Seja ministrskega sveta. BELGRAD, 25. Ministrski svet je imel med zborovanjem narodne skupščine cd 18. do 20. sejo, na kateri je poročal minister za prosveto Trifunović o vprašanju profesorjev, od katerih je d.ts včeraj predložilo okoli 900 ostavko na državno službo. To vprašanje je zelo resno, ker se jcuone v^e zanjo zanima tudi kralj, ki je odklonil podpis ukazov za sprejetje teh ostavk. Vlada glede te zadieve še ni ničesar defi-nitivnega sklenila. Ministrski svet je razpravljal tudi o arhivu bivšega kralja Ni-kite ter je skleni!, da se dvorec na Cetinju preosnuje v narodni muzej.
Sestanek dy. Ninčića in Mussolinija. BELGRAD, 25. «Politikav objavlja poročilo iz Rima o skorajšnjem sestanku ministra dr. Ninčića z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. Po tej vesti ie v rimskih političnih krogih že nekaj dni dela na to, da se v kratkem se-staneta oba državnika, ker se smatra zlasti za potrebno z ozirom na delo paritetne komisije in politična sodelovanje bel grajske vlade. Obstojata za ta sestanek dva načrla: Sestanek bi se vršil v Benetkah ali pa bi dr. Nćnčić povabil Mussclinl-ja v Zagreb. Sestanek bi imel popolnoma uraden značaj. Poset dr. Ninčira bi se izvršil že tekom junija. medtem ko bi vrnil Mussolini obisk, ko se izvrše določbe rapallske in santmargheritske pogodbe.
Dr. Horvatov načrt usvaja Sti, Radić.
ZAGREB, 25. V najnovejši števili« sv je ga glasila «Slobodni dom* priobčuje Radić članek: «Brez čega ne može biti sporazuma izmedju naroda hrvatskog naroda srpskog*, v katerem usvaja Horvatov© postulate, kort svoje in poudarja: «Najvažnejše politične dele te knjižice je posl. Horva4 prečital predsedniku hrvatske seljačke republikanske stranke, da izve, ako se le-ta strinja z njimi. Predsednik mu je rekel, da je to popolnojna v skladu z zaključki hrvatskega narodnega zastopstva an s celokupno politiko stranke. Potemttajkenii fe dr. Hoitvaiova brošura ;,sto kakor sklepi hrvatskega narodnega zastopstva dine 25. marca, v katerih se^ je hrvatsko vprašanje! postavilo kot konfederacija Hrvatske s Srbijo — v organski skupnosti z vsemi ostalimi pokrajinami, ki tvorijo državni, mednarodno priznani teritorij SHS. Ta Horvatova knjižica kaže torej tudi teAelje, smer in državnopravno vsebino naše hrvatske politike.* — Radić torej izrecno zahteva konfederacijo, to je zvezo neodvisnih držav, k* bi bile med sebej v tako rahli zvezi, da bi lahko državno skupnost vsak trenutek prekinile. Državna skupnost bi bila neprestano v nevarnosti, kar bi povzročilo, da bi nikdar ne prišlo do potrebne notranje konsolidacije. Ne more biti nobenega dvoma, da je sporazum med Belgradom in Radićem na tem temelju popolnoma izključen.
i
vse
Poljska
Bomba proti poljskemu Kstu.
VARŠAVA, 25. V prostorih uprave listov «Rzeczpospolita» in «Kurir Poljski* je eksplodirala bomba. Policijski prefekt je obljubil 5 miljonov poljskih mark nagrade za onega, ki bo izsledil krivce tega atentata.
Francija
Millerand zavrnil Poincarejevo demisijo.
PARIZ, 25. Vsled sklepa visokega sodnega dvora, ki se je izjavil za nepristojnega za sodno postopanje proti kcirjuni-stičnemu poslancu Cachinu in njegovim tovarišem, je Poincare sklical za sinoči ob 20. ministrski svet. Po seji so se vsi ministri podali v Elisej k predsedniku republike, kjer je Poincare podal ostavko- celo-ker sa- je smatralo sklep senata visokega sodnega dvora kot nezaupnico ministrstvu. Tu je slediti drugi ministrski svet, nakar je bita uradno objavljeno, da je Millerand zavrnil Pcinea-rejevo demisijo.
Anglija
Angleško-raaki spor na petu mirne rešitve. LONDON, 25. Napetost v angleško-ruskeia sponi je padla vsled pomirjevalnega tena ruskega odgovora. V dobro poučenih krogih se smatra, da sicer ruska nota ne odgovarja povsem angleškim zahtevam, da pa se venda« lahko smatra »nevarnost preloma za odstranjeno.	_____
Nemila
Gelsenkircheu v rekah komunistov.
BERLIN, 25. Iz ruhrske kotline prihajajo vznemirljive vesti. Včeraj popoldne so oddelki komunistov napadli v Gelsenkirchenu več trgovin z jestvinami ter jih izpraznili. Zvečer so isti »komunisti: zasedli pakičo policijskega ravnateljstva, kjer so izvedli rudečo zastavo. Ognjegasci in mestni stražniki niso mogli pregnati nasprotnikov in so zbežali. V bojih je bilo ubitih 5 komunistov in 2 stražnika. Ranjenih ie bilo 60 oseb.
Mesto je v rokah komunistov.
Meščanske stranke se trudijo, da bi udušile ustajo. Komunisti bi hoteli izzvati splošno stavko v perensikih rudnikih, plavžih in na železnicah.
Tudi v okraju Bochuma je moralo veliko število delavcev iz raznih rudrlkov zapustili dela vsled' groženj komunistov.
Zadnja poročila iz Gelsenkirchcna poročajo, da se je davi vstaja razširila ludi ra Dortmund in da se je število tmrlvsht povišalo na 10, ono ranjenih pa na 70. Župan je protestiral pri francoskem poveljništvu, ker se udeležujejo komunističnih akcij tudi francoski vojaki. Vr/-ditelji sindikatov so ustanovili odbor štirih mož za javno varnost. Ta odbor je že prevzel obrambo mesta.
Nemiri ▼ Gelsenkircheau — posledica razpustitve nemške policije.
BERLIN, 25. Wolfofva agencija pravi v neki noibii, da se morajo smatrati <krvavi dogodki v Gelsenktrehenu kot posledica razpustitve policije v Poruhrju. Komunističnim agitatorjem jc dobro prišla obupno razpoloženje prebivalstva in vedno halj naraščajoča draginja na zasedenem ozemlju. Pustošenja v policijski palači sc slaba vplivala na delavske kroge.
Električno delavnice v stavki. DUESSELDORF, 25. Delavci v električnih centralah so stopili v stavkoc Radi pomfa^rkan]a električnega teka tudi tramvaj ne vozi
ČehoslovaSka
Poročila italijanskih delegatov na mednarodni konferenci za trgovino.
PRAGA, 25. Na današnji seji mednarodne konference za ttrgovino je govoril on, Luciani o enotnih dcicčbaJh osa po(stopan>e v korJcur-zih, ki imajo mednaroden značaj. Raineri je poročal o vprašanju valute, kjer je podal tudi podrobno sliko o finančnem položaju Italije. Oba govornika sta žela obilo uspeha. Raineri je prebral nato poslanico Luzzattija za sklicanje konference emisijskih bank, kjer bi se skušalo doseči sporazum v valutnem vprašanju. Na koncu seje je govoril tudi načelnik italijanske delegacije Pavia.
24. maj v Milovicah,
PRAGA, 25. V Milovicah je bil danes odkril spomenik 5 tisoč italijanskim ujetnikom, ki so pokopani asa tamkajšnjem vojaškem pokopališču. Prisostvovali so slavnosti državni podtajnik Corgmi in ostali člani italijanske delegacije na mednarodni konferenci za trgovino, cGobje poslaništva iz Prage, zastopniki če-hoslovaške vlade in vojske in več društev.
Rusija
Boljše viške represalije proti Švicarjem.
PARIZ, 25. Iz Moskve poročajo, da ije sovjetska vlada prepovedala svojim zastopnikom v inozemstvu vidrat« pofene liste švicarskih podanikov. Gre za represalijo radi umora Vorov-skega. Poroča ®e, da rje bilo vet Švicarjev are-tiranih v Moskvi, Kijevu m Petrogradu. Posebno v tem poslednjem mestu *e bilo več trgovin, kojtb lastniki so Švica popolnoma oplenjenih. Tudi v Odesi je prišlo do spopadov 9 Švicarskimi podaniki.
Mobilizacija zdravnikov v Rusiji
RIGA, 25. Odlok vcfaega ministra odreja, da se morajo vsi hhrši častniki-adravuiki na morju in na suhem in vse doktorice medicine v moskovskem okraju predstaviti v kasarnah. Neznano je, če velja ta odlok tudi za druge pokrajine.
Bolgarska
Težaven položaj v Sofiji. . Pred diktaturo Stambtdif&ega.
DUNAJ, 25. Iz Bel grada in Bukarešte prihajajo vznemirljive vesti o položaju na Bolgarskem. Brzojavke pravijo, da je revolucija na Bolgarskem neizogibna, ker so se stranke opozicije združile z macedon-skimi vstaši. V Sofiji so zaperi) prenapolnjeni. Vsi listi 'Opozicije so ustavljeni, časnikarji &o deloma zaprti, deloma so morali bežati. Vladna stranka j® nucrbilizirala kmete, kar je še povečalo strah pred večjimi neredi. Na splošnem je položaj tak, da se lahko še iztrira med menjanjem rezilna ali javno proglasitvijo diktature Stambuliiskega.
Pred novimi dogedki na vzhodu.
LAUSANNE, 25. Vprašanje grške cd-š k ednine preživlja hudo krizo. Grki kažejo najboljšo voljo -da pridejo do odlociln. stadija v tem perečem vprašanju. Položaj je zelo napet. Vprašanje Grške pri belgraj-ski ladi o njenem stališču v slučaju oboroženega konflikta) med Grčijo in Turčijo in ponesrečena pogajanja Ha san bega v Parizu za z:*k>4žnice otomanskega diolga so zelo slabo vplivala na turško delegacija.
Na splošno Je treba priznati, da bi Grki težka ujeli ugodnejšo priliko za pregnati Turke iz vzhcd«e Traoćje. Grčija hna vojsko približno Z00.000 mož, pripravljenih in popolnoma orgajniziran-ib za vojno. Grška zmaga bi stama na sebi rešila vprašanje vojne .odškodnine in reišitev bogatih pekra-jin, iz katerih je moralo grško prebivalstva bežati. V takih okoliščinah bi Tunrki le težko kljubovali grškim ofenzivam. 'Pri tem pa moraija tudi pomisliti, dsa bi na mejah Sirije prešli v konflikt hudi s Francijo. Zagotavlja se celo, da je francosko brodovje pripravljeno za vsak slučaj v Marmarckem morjih
DNEVNE VESTI
Srebrni škoiorsld jubilej Ljubljansketa ikofa! Micfrcte No. 24, radi prodaje prevodenega me-Jr. A»L BoaaTentare Jegliča. Danes in jutri ;*la-
bo bela Ljubljana videla simpatično slavlje. ZI Pofr*Ti**mo Y ?lanek,' P™**« v četrtkovi . ^ ..	,	, .. . - , ... ! steviHci na&ega ne ta pod naslovom «Na§e *a-
bogatim sporedom pevskih m glasbenih točk, ^^^	refetev se je vrinila
ter s zahvalno veliko mašo ee bo proslavil re- ( maja tiskovna pomota, ki pa Belo kvari zmise!.
ide<k dogodek: srebrni Škofovski jubilej ljubljan-j Na koncu drugega odstavka v drugi koloni naj
skega presvetlega gosp. škofa dra. Ant. Bona-, se čita: -Kakvr so v prejtajUi Časih »dntfe ig« v 3 dejanjih, se' penovi jutri ob 17.30 v venture Jegliča. Ni nas namen, da bi se bavili Ifudsivuob straru v njegojr, stajk. mM.	- S* Jakob.
Miki*. Starin lobkttt otrok in odrasla mladina se vabijo, da ee pofaoitevflno udeleže tega prekorfctnega predavanja.
•Ima v-p*efiii «S«|dnMt Čitalnice»
posiuie redno irselco nedeljo od 10.—II. ure dopoldne ▼ navadnih prostorih (tiara policija). Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro in odškodnina za uporabo knjig tudi 1 liro mesečno. Opozarjajo se vsi člani, da se strogo drže pravil — Odbor.
«Cbrkjrr« tetfca*, znana angleška veselo-
t delovanjem gospoda škofa v njegovi Škofiji. Spomniti sc hočemo tistega njegovega delovanja katero sega daleč preko preozkih mej njegove Škofije in ki bo zapisano za večne čase v zgodovini jugoslovcns,kega naroda. Po Zgodovinski majniški deklaraciji je poslal škof Jeglič pravi ,jug o slovenski vladika, postavil se je v prve vrele borcev za neodvisnost jugcslo-venskega naroda in s svojim nastopom ter je s svojo lastnostjo uglednega cerkvenega kneza obilno pripomogel (k zmagi in osvoboditvi našega naroda. Zato se mi pridružujemo čestitkam ter kličemo spoštovanemu jubilantu: Slava in na mnoga leta!
Slavnostni obhod vojnih pohabljencev t našem me3tu. Včeraj popoldne so vojni pohabljenci, ki so te pred včerajšnjim udeležili romanja na soška bojišča, priredili okoli 17ih slavnostni obhod po našem mestu. Sprevoda, ki se j-e začel pomikati iz vojašnice na trgu Oterdan, se je udeležilo več tisoč pohabljencev iz raznih pokrajin Iitalije, z nebrojnimi zastavami pohabljencev trgovine zaprle in velika množica ljudstva je stala ob straneh ulic po katerih se je premikal sprevod ter na več mestih živahno pozdravljala pohabljence iler razna patrijotična jjdruženja, katera so bila v sprevodu.
Preosnova volilnega reda. ' Der Tiroler» piše: «S preosn-ovo volilnega reda se bavijo vsi listi. Tudi voditelji posameznih strank. Musso-lini se trudi, da bi pridobil parlamentarno večino, ki bi nc obsegala samo poslancev vladne liste, marveč tudi on« manjšinskih list, posebno pa popolarov. V tem zmishi zadobiva posebno pomembnost razgovor, ki ga je imel po-
B>Iarsiki poslanec Degasperi z Mussoltnijem,
nevni red turinskega kongresa, odstop po-polarskrh ministrov rn novinarska prerekanja, Iti so sledila med fašisti in popolari, dopuščajo
tako je ljudstvo seda; razumelo težki položaj zadrug m je mirno čakalo na končno rešitev vprašanja zamenjave. Pri 15 milijonih vlog (v lirah), ki čakajo na zamenjavo, je bilo ▼ toženih komaj nekaj tisočakov.
Nadaljnji ocen« koncerta učiteljskega zbora. < OpservMrfre Tri«s*i»ot» tz dne 22. t. m. piše sledeče: Zbor slovenskih
vorani DftJJ. — Sv. Vsem, ki si želijo prisrčnega smeha in obilo užitka, kličemo: Jutri h predstavi MDP — Sv. Jakob. — Odbor.
Iz tržaškega življenja
Težke železniška nesreča na progi med Tr-m/v« ,_____*tooi in Porečom. Pred sinoćnjim okoli 20ih je
učiteliev Julilske* B^ečr e^^lišnli'smo "^a i ^V11^ " poreškega kolodvora proti Bujam f lV	^isaii smo ga,v]ak -t 44.29. V bližini postaje Levade je pn
predvcer. v neki dvorani na C. S. Giacomo nekcm mocnem ovinku skočila s tira lokomotiv zal nam fe bilo, da tiste stene: tiVa ter se prevrnila na nasipu ob progi, Stroj-niso bile ravno- najbolj pripravne, da se v! nika m kurjača je pokopal premog tenderja, njih razširja val petja. Ta zbor, ki šteje ki e« je tudi prevrnil. Kurjač Anton Požar, star več nego petdeset učiteljSc in učiteljev, j32 *et' iz je Pri tej nesreči izgubil življenje poseduje prijetne, mehke, čiste glasove,!™ Prašen način; vsled sunka je namreč pri-
posebno. pri basih, pri sopranih in	^avt° »	Jelesa v
^ „ M *\	' ,*7 ^. J. ..... peč, v katero je ravno nakladal preanog. Stroj-
sopranih, glasove, ki so vsi disciplinirani ^kfc Servola Bonetti, starega 44 let, tudi iz železnemu zakonu; zbornega petja, katero Buy, so ljudje z velikan trudom izvlekli težko
ranjenega izpod kadečih se kupov premoga; ubogi mož je bil bodo poškodovan na glavi ter je imel rasen, lega še močne opekline po obrazu ki na raznih delih telesa; pri katastrofi je
odpravlja, vsak egcistični razmah ter zliva vss elemente v glasbeno sHko zamišljeno cd skladatelja. Pod vodstvom učitelja Srečka Kumarja, kateri se je izkazal kot zelo £u m	telesa; prt
tankočuten glasbenik, je zbor izvajal ob	**** parJ? ccv'	*
,.i	. ?	. * r	, , ,, buhmla para pomešana z vrelo vodo.
i<l£hh£ ^^	, „«,«0« Jc!lke.m tavanju 2*0 cenl„ve skladbe 0 nesreči sta, biU telefonično obveščena
t . a .it	. - . Lajovica, roersterja, Adamiča m drugih, kolodvora Poreč in Bm; s poslednjega je bil
u m znak, odnosnih krajevnih udružen, ka{erih večl^a je 'navdahnjena z ne^mi nemudoti	nak^ij Šareče pobožni
lencev. Tekom te slavnosh so bile vse	misIit	ier Jc^ pa s |,u. j vj^ z zd^vnikom in številnim postrežnim
morističnoJ vizijo: vse pa so izdelane s osobjem. Strojevodia Bonetti je bil včeraj zju-spretnost jo1, s plemenitostjo v namenih in traj z nekim prtvafaftn
bogate na melodični misli Slovenski Moj-I^^^^ ^ 80 ga SPT^h V
. .	• * v- 1 r» »•. 1 j . .1.: precej nevarnem stanju,
stri pevci Julijske Benečije bodo nastopili; Vzrc,ki, ki so povzročili težkef nesrečo niso tudi v Firencah o priliki poletnega tečaja1 še podrobno znani. Iz tukajšnjega ravnaitelj-za italijanski jezik in literaturo in bodo stva drž. železnic jc bila poslana na Ece me-brezdvotono želi odobravanje, katerot za^ \ sta posebna kosnis^i, da ugoftovi, kdo je cdgo-služi njihova sposobnost v prednašanju	Včeraj ^^ sc ^ g letna
najbolj nežnih in različmh barv in ritmov. | V uhci del Lioyd — «11 Lavora tore» z dne 23. t. m. pa 1___u „ kuwls
piše sledeče: Zborni koncert. V obširni d veram šentjakobskega k onsumnega društva, v prisotnosti pravcate množice povabljenih, se je v nedeljo zjutraj vršal s sijajnim iLSipebcnm napovedani zborni koncert Slovenske učiteljske zveze za Julijsko
domnevo da ae bo Mussolini pogajal s popolari Benečijo-. Zbor, obstoječ iz 60 pevcev obeh
Zr aS^^t^T^^L^^ —iffij-I?^- fe -val na^odnejšfVtis. toliko solini iz razumljivih razlogov noče odreči so- ^sled redkega soglasja m ravnotežja koii-delovanja pepolarov. Vidi torej možnost zbii- j ker vsled lepote donečih in izvežbanth Žania kljub turinsikesnu dr evnemu redu m kljub gl--,ov. Učitelj Srečko Kumar, prava (kuša temu, da Degasperi pokopa natančno po smer- zbora, je z umetniškim čutom izbral kra-nlcafh/ vodstva stranke. Gotovo je, da želijo sen spored, ki je bil pripraven, da posre-stranke ublažiti oc+ra nasprotstva in zdi se, da ^^	„-»a^i^K ^l-rvt,«««!™!,
naj bi bil načrt za volimo reformo most za to. Ali je že skler-jert kak kompromis, &e bo moglo, reči, poii'em Ato bo jasno, ali bo vlada podpirala listo popolarov proti listi ec-cijalistov. Pcitm pridejo v račun tudi popolari. Že v razgovoru z Mussolini?'em je baje Degasperi izjavil, da bi se zadovolji! z malo veČino iz zmagovite liste in bi utegnil prepustili zbornici,
duje spoznanje najboljših slovanskih glasbenih kompozicij liričnega In ekspresio-nisiičnega1 značaja iz prejšnje dobe dO danesu Pridini m skrbno udani pevovodja- je udejstvil vso> svojo umetniško) dušo, da se koncert čim bolj&e posreči. In res je usaeh prekosi? pričakovanje.
Izvajanje zborov je bilo točno, spretno,
naj reši vprašanje ^razdelitve mandatov med bogato na barvah in prijetno v zlivu glasov, vecmo m manjsmo. Vsekako pa Te za seda, p0£cbn0) je pokazal ženski zbor kot gled-e volilne reforme ustvarjen precei jasen	. ' 1 .	1 1 zu
položaj mzd popolari m fašisti. Ra'^rapjo na zeio hvalevreden ter bogat na zelte« lepdi
obeh straneh*. —Neka; se torej že plete, ako m prijetnih pasovih. Izvajani m sprejeti s se ni že spletlo. Z ozirem na To naj omenimo toplim odobravanjem so bili znani Lajovi-govorico, ki se je širila svoječasno, da hoče cevi zbori «Bolest kovač», »Gojzdna sa-
tt. 8 kopala v bližini vojalkega kopala Sv, Andreftz Pri skoim v vodo je zadela z vo v skalo na plitvem dnu ter zadobila par cesšfcnetrov dotgo rano na Semenu, Nekdo izmed mknoidočih ljudi je spremil ranreipo deklico v mestno boinižmeo, kfer j it je zdravnik podal potrebno pomoč; nato je bila deklica sfMvmjana domov.
namreč Mus&olini uveljaviti svojo volilno pre osnovo z dekretcm-zalccnom, tore} preko par
irota»,
Spcmladni spev»; Adiamičev zbor
osnovo z c e k re tem- za-iccnom, tore j pre^opar- «Kje si dragi, da te ni» in Grbčev «Otroci
lamenta. Zaka- je odnehal cd te naJkane? Ali ,t>_:_______mr •
je nedetel kje rU odpor, da priliva sedaj v svo,e	Prisotni so F^ka^h svoje odo-
vino vodo — pogajanj z drugimi strankami?! bravare ter so se zelo pohvalno izrazili Tudi v tem pogledu so se širile govorice, ki 0 izvrstnem zbotru. Pri koncertu je bai pn-
pa se ixe morejo kontrolirali glede resničnosti. Vsekako hoče pretkani don Sturzo spraviti kožo svoje stranke na varno.
Radi ponarejanja živi!. Mestni municipij jav-
clen mojster in komponist, rojak Anton Smareglia, žen:jalni sidadatelj «Oceana*, kateri 6e je laskave* izrazil toliko o res izvrstnem iava^aiujitii kolikor o interpu-etaciji
lja, da so bile javi/ene kaier.ip.kj preturi sledeče pcsameznlli komadov. Predno zber nastopi csdbe: Rsdi vodenega mleka: Mlekarice: Ota nameravajo turnejo pci ctugih mestih Josipijia, Krogi je 4. Kravos Antonija Gabrovi- Kraljevine, bedto prirejeni drugi koncerti ca Doima 16. Ivaočič Ivana, Gabrovica Doiina pQsvečen{ vel?kim italijanskim: mojstrom:
f^Ts, tT^^fbJ^l fe- ?aJestrina, Monteverdi in Orazio Vecchi.
Kristina, Gabrovica Dolina 32, Kočevar Mari-	P« Je. ^ bl se zbcr shtsa;1 v ^ aku"
ja. Dolina 16, Mihalič Marija, Dolina 18, Čuk stičnem prostoru.
Ar toni ;a. Prošek 77, Škerk Marija, Salež 839, i Davki, ki zapadejo v plačilo. Kr. Agencija tako, da bi ee p«i odpiranju koša morala po-
Tence Karia, Sv. Križ 250, Kocjan Marija,! za direktn-e davke v Trstu nas naproša da ob-	——-----—— ^--hirl; v?i<saHr*»
Merče-Pcvir 3, Samec Alojzija, Škofije 16,' javimo: S 1. (junija 1923 zapadejo v plačilo sle-Kcrir.ac Marija, Marezi^e 150. Kavarne: Gil- deči davki: 1) drugi trimester 5%nega iiašao-berti Ettorc lastnijk kavarne «aUa Transalpina» najemninskega da\*ka ter najemninski krajcar. R. Grutnula No. 16, Radivo vd. Eliza lastnica 2) prvi polletni obrok dohodninskega davka kavarne « Quarnaro=> via Saniia No. 10, Sbri- ter da/ka na dohodke, kateri so bili odrejeni scia s Leipzi^er kavarna «Siella Polare» Via za plačilo direktnega davka, kakor tudi prvi Dante Alighieri No 14. Brazzafti Ivana trgovi- polletni obrok davka na višje plače, na z mreš. blagom S. M. M. SpodL št, 102 radi
Vesti a Goriikesa
. Tržič. (Ponesrečen napad s peklenskim strojem). V®e mesto se naha*a pod dojmom dogodka, ki je vzbudil med prebivalstvom pravo senzacijo. Tukajšnji trgovec g. Aio^ij Ferfelja, ki tftsuuije v ul. Duomo It. 9, je prejel dne 19. t. m. popoldne po podli majhen koš, kakršni služijo navadne za pošiljanje čreŠenj in drugega sadja. PoStfjatev je prišla iz Trsta s parnikom. G. Ferfoija m koša takoj odpri, temveč ga je shranil v klet, kajti stvar se nvu je zadela malo čudna in sumljiva. To j>a vsled tega, ker mu ni prišla ta pošiljate v popolnoma nepričakovano. Dne 10. i. m. je namreč prejel iz Trsta pismo s podpisom «Tvoji prijatelji izza vojneV pismu so mu naznanili, da bi z njim radi obiskali bivSo fronto od Sv. Ivana do Kobarida. V ta namen da pridejo z avtcmobilom dne 20. t. m. v Tržič int se potem odpeljejo na omenjeni izlet Obenem so mu favili, da mu pošljejo nei;ak dar za spomin, kateri bo spravljen, v košu. Koš naj odpre sam osebno, ker bi hlapci znali pokvariti vsebino.
Dne 19. t. m. je koš zares prišel, kakor že omenjeno!, in. razumljivo je, da se je zdel naslovniku sumljiv, vsled česar se ga je bal odpre*!. Njegovega brata Andre,;a rerfoljo pa je premagala radovednost in se je odločil da koš odpre. Pri lem mu je pomagal bivši italijanski stotnik Devetak, sedaj vinski trgovec vTržiču. Ko sta dvignila pokrov, sta videla najprej čreš-nje in mislila s*a, da gre za navadno posilstev sadja, Kmahi pa ssta opazila, da se pod: čreŠ-zsjami rucihtoja priprava, v kateri sta takoi iz-poznala peklenski stroj. Dalje sta našla v košu štiri cevi želatine in nejkaj dinamita. Na dnu sta bila pritrjena ob levi in desni strani koša dva pokrova škaA!cl za žeplenke. Na ploščo, ki s£uži za užiganje, je bil naslonjen po en sveženj vžigalic, ki so bile zvezane z vrvico, katera je šla od dna do pokrova. Vse to je bilo urejeno
pokvarjenih mesnih konserv, Glustig Karla trgovina z jestvinama V. Sette Fontane No. 46 ker je prodajal mešano rastlinsko mast za «ia-
Drultvme vtsfl
Predavanje, V šoli na Katinari bo predavala jutri' v nedeljo 27. t. m. ob 4 popoldne g.čna
ravno maslo, Zeccliini Lorenc, Buffet V. S. učiteljica Marija Čokova o predmetu *Boj proti
tegniti omenjena vr\ica in s tem tudi vžigalice. Pri tem bi morale vžigalice drgniti ob stran škatle in se užgati. Na dnu koša pa je bilo potrošeno tudi precej smodnika, tako da bi v košu v tem slučaju močno zagorelo, čemur bi mcraJa slediti neizogibno eksplozija želatine, peklenskega afcroja in dinamita. Da se to ni egodilo, se je najbrže zahvaliti de-stvu, da je vlaga, ki so jo dajale od sebe črešnje, pokvarila vžigalice, tako- da se niso mogle užgati.
Kakcr se vidi, gre torej za nameravan atentat proti trgovcu. A. Ferfoija, ki se pa po golem naklučju nt pcsrečil. Nesreča*, ki bi bila na-
■ JgM1
PODLISTEK
WILKIE COLLINS:
^osps v beSem
IZPOVEDBE G OSPICE HALCOMBS
67
Dasiravno ni gi'of Fosco v pismu na gospoda Fairlie-ja najedel naslov zavoda, vendar ni bila ta okolnost nčkaka težava ®a gospsco Halccmbe. Ko sem govoril: z Ano Catherick j na pokopališču v Limrrreridge, mi je povedala ime kraja, kjer se je nahajala ona hiša, in go-spica Haleornbc si takoj ca>tanično zapisala naslov v svoj dnevnik. Pogjedala je vanj in našla naslov; nato si je fitprosiLa od gospoda Fairiie-ta grofovo pismo, da bi ji v slučaju potrebe služilo kot nekakšno pooblastiTo, ter se
Ecdala 11. oktobra san»a brez spremstva v ondon, kjer je prenočiia. Naslednjega dne je šla v zavod, i akoj so >0 pustili notri, ko ;e j>ovedala, da želi govoriti z imetnikom. Ta se je spočeŽka odločno brana), da bi ji dovoHi vid'eti svojo pacientko. Ko mu je pa pokazala grofov pripis in mu pcvcdala•, da je ona trsta imenovana •gospica lia!combe:>, da je bližnja sorodnica
umrle gespe Glyde, in da se želi — iz družinskih — razlogov osebno prepričati o sam opre-vari Ane Catherfck glede svoje sestre — te-da; je posestnik zavoda izpremenil svoje ob-našanje ter ptripoznal neumes.toost svojih ugovorov.
Gccpica Halcombe je domnevala, da nisia gospod Persival in grof Fosco imetniku zavoda zaupala vsega. Dokaz za to je bilo dejstvo, da ji je dovolil sestanek s svojo pacientko, pa tudi iz pogovora »e je dalo sklepati, da ni sokrivec.
Tako je na primer tekom pogovora povedal gospici Halcombe, da je pripeljal Ano Ca4fae-rick zopet v zavod 27. junija grof Fosco z vsemi potrebnimi navodili in dokatuii. Tudi mu je izročil pismo gospoda: Persrvaia Glyde, ki je vsebovalo pojasnila fas navodila. On (imetnik zavoda) je pršznal, da je zapazil na svoji izreče nk i nekaj cčividnih osebmh izprememJb. Take izpremembe so pri duševnih bolnikih mogoče, kolikor ga uči izkušnja. Taki ljudje so si po zunanjosti ia> notranjosti ' v različnih časih zelo nepodobni, zakaj zboljšanje ali poslabšanje duševne bolezni povzroča izpremembe na bolnikih. Tako si je on razložil te izprememhc kakcr tudi okolno&t, da fe bila duševna zmedenost Ane Catherick bolj Iathke narave. Vendar pa je prišel včasih v
zadrego, ko je ugotovil razlike med prejšnjo in sedanjo pacientko. Te razlike so bile tako majhne, da jih je bUo težko določiti. On ni mogel trditi, da bi se bila bistveno izpremenila po vel&osti, positaviv barvi polti ali po obraznih potezah: te izpremembe so se bolj občutile kakor videle.
To je bilo razumljivo, ko je gospica Halcombe zagledala pacientko, V svoje neizmerno veselje je ugotovila, da je dozdevna Ana Catherick njena za mrtvo proglašena sestra Lavra,
Marijana se ni pomišljala' niti trenotek. Ponudila je vse svoje imetje strežnici, če ji pomaga rešiti sestro iz zavoda. In to se je posrečilo 15. oktobra.
III.
Na potovanju zvedela od svoj«
v Cumberland je Marijana svoje sestre to-le: Njeni spomini na dogodke, ki so se zgodili po njenem odpotovanju iz Blackwater Parka, so se začeli * trenutkom, ko je izstopila na kolodvoru Jn^mipapa^ železnice v Londonu. Ni ji prišlo na misel, d« bi si zapisala dan svojega odhoda tz doma. Tako smo morali opustiti vsako-upanje, da bi natančno zvedeli ta važni datum po njenem pričevanju ali pa po gospe Michelsosh
stala v slučaju eksplozije, bi bila vsekako grozna. Vest o tem dogodku je napravila na vse meščanstvo zelo globok vtis. Stvar je bila naznanjena soditču, ki je uvedlo takoj preiskavo, da se izsledi pošiljatelj tega tajinstvenega in anrtossosnega koša.
DAROVI
Na «fantovskem večeru» Francelna Udoviča se je nabralo za podružnico «Šolskega društ.s pri Sv. Ivanu Lir 37.35 m I kopejka. Srčna hvala!
To in ono
Lep primer pravega patriotizma, V posesti Habsburžanov se je nahajalo znano Borsovo Sveto pismo. T-o obstoji iz dVeh zvezkov po 700 strani iz pergamenta; vsaka stran je okrašena z lepimi, barvastim: miniaturami Ta izredna knjiga je bila izdelana 1. 1452. od mnogih italijanskih umetnikov ter poklonjena medenskim vojvodom. Dednim potom je prišla v posest avstrijskega/ nadvojvode Franca Ferdinanda, po njem pa v posest cesarja Franca Jožefa in končno' cesarja Karla. Temui se je posrečilo odnesti knjigo s seboj in Italija jo je zaman zahtevala na pariški konferenci nazaj od Avstrije. Avstrija bi jo bila vrnila, a je ni imela- Cesar Kari je pa knjigo predal nekemu pariškemu stari-narju, kateri je knjigo skril, tako da so bili zaman vsi koraki italijanske vlade, katera je hotela imeti knjigo kot njej pripadajoče reparacljsko blago. Pariški starinar je bil ravno1 v pogajanjih z nekim ameriškim bankirjem, da mu proda dragoceno knjigo. Tedaj je nastopil milanski industri-jec Treocanf, kateri je kupa! knjigo za 5,000.000 lir ter jo; podaril državi in to kljub temu, daj mu je Amerikanec nudil po sklenjeni kupčiji 6,000.000 lir, — Zares podčrtan j a vre«£en primer nesebičnega patriotizma.
Milka Persič Fran Udovič
poročena
Sv. Ivan pri Trstu, 26. maja 1923.
278
Mali oglasi
•e računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 sfot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično
cena
NATAKARICA, 26 letna išče primernega mesta. Naslov pri upravništvu.	(7431
KUHINJA, najnovejši model, z mratnorjem, popolnoma nova, se proda. Molino grande 11/1.	726
NOVE POSTELJE 60, vzmeti 60, volnene žim-nice 65, nočne omarice 50, chiffonier 190, popolna soba 800, kuhinja belo lakirana * mizo z marmorjem 600.— Fonderia 3.
729
GORICA. Šivilje izdeluje obleke vsake vrste, taHHer aH fantazija. Izredno nizke cene. Marija Allegris, Camposanto 16.	732'
UČENKA poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod «rošteaa-> na upravništvo.	733
POZOR! Krene, korale, ziato, platin in zobov-
6pt najviSjih cenah plač j edini grosisfi elleli Vita, via Madonnina 10, I.
Borzna oorotiia,
Tečafe
Trst, 25. maja 1923
Costtllch	.
Palmatts •••*••«••
Gerolimtch • • . Likera Trtestlna • • Ltoyd . 11 stno . • Martlnollcta . Oceani*
. • .	. 317
• • •	•
. . .	. 1320
. . •	. Sl*7 f
. . •	. 140.S 1
. . .	. 675
9*0
• •••••••••••••t
• ••••»••••••■•t**
Pvsmuda »••••••••••••**•••
Tripcovicb •••••••••••••••••
Ampelea •
Cement Dslmatia .••••■•••••«•• Ctiusot Spalato
KRONE L 1.70, goldinarji L 4.55, 5kronski komadi L 8.85, 20 kronski zlati L 81.— Via Pondares 6/1	4<
SREBRO, zlato in "briljante plača več kot drug Pertot, via S. France«co 15. II.	49
130
135
580|
281
500
833
254
Valuta na tržaškem trga.
Trst, 25. maja 1923
•grste krone • • « , avstrijske kron* -CeikoaloTRike krona dinarji •••••< le] i marka dolar]!
f rantoskl franki ivicarski franki • • • angleški funti papirnati
• • • • • • •
• • • •
• • • •
0.85 0.4Ž50 0.029 J 0.0310 62.—.— «2.30 21. so.— 22 20 11.40.— 11.60 0.0375 0.04 20.70 20 80 137 30.—137 75 313,— .—377. -9*».20.— 06.50
asi u,Edinosti
Velika zaloga vina, žganja In likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1878
Trst, via S- T. Xydias Sft. 6, tafafon 2-8S
Vedno v zaSogi in po ccnah izven vsske konkurence: pristen istrski tropinovec, kratki brlnjevea in kranjski slivorec.
Lastni Izdelki t Sumeča vina kakor £ampa;i;eo Jumeči istrski reiošk Lacrima Cristi in druga.
Speeiallteta t JajCji konjak in Creina maršala ter arznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino, vec in drugI.
Velika ifcbera mlatilnic in ventilatorjev za pšenico- in drugo žito- pc ' ugodnimi pogoj:
Ing. Rigiri & VkUmeh - Trst Vit Samta 8 (in^al via Porporella).
Pcstiflcio friuisno
Fratelli nmmi • osme
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da l'e podelil zastopstvo z 7a'ogo svojih izdelkov gospodu Uiftseržo Pavanoilo ti
Trste, VSa Va|darlvo 33, ie8. 2M9 za Trsts istro, Dalmacijo In Reko.
Velika za'oga otrobov in moke po zmernih cenah.	(265;

Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vst-ra sorodurkom, prijateljem in znanceu), da je nad zlati
ANTON LOKAH
preminul kot rojak v vojaški bolnišnici v Firenze. dne *21. t. m , v 20. letu svoje starosti.
Truplo dragega pokojnika se bo prepeljalo v ljubljeno domovino, kjer se bo vršil pogreb v soboto, dne 26. maja, ob 5. uri in pol popoldne na domače pokopal šče. AJDOVŠČINA, dne 23. maja 1923.
ŽaEujoča cfružlna LOKAH.
(277)
ozno Bsniti HjboU&k tovarn.
Velika izbera kopit.
Mievi poWniKi „Ptrmlti".
Čistilo za čevlje „Brili" In „Ecla" Vse po noinižjlh cenah.
Za Pi poput
49 Via Udi ne (prej BelueM 49 Tel. 41-38
Jutri, 27. t. m. vsi v trešnjev Dornberg, kjer priredijo zlutral Cza otroke) poldne (za odrasle) vsestransko pohvalleno mladinsko Igro „V kraljestvu palikov
•a