307 2022 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 811.163.6'373.21 930.2(497.451.1) Prejeto: 22. 4. 2022 Boris Golec prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: bgolec@zrc-sazu.si ORCID: 0000-0003-0367-0141 Slovenska toponimika Ljubljane do prvega tiskanega popisa toponimov iz leta 1787* IZVLEČEK Starejša slovenska toponimika Ljubljane, nekdanje prestolnice vojvodine Kranjske in danes Republike Slovenije, je bila doslej deležna le sporadične obravnave. Glede na to, da sta bila v osrednjeslovenskem prostoru pisna uradoval- na jezika nemščina in v cerkveni sferi latinščina, slovenščina pa je bila pred 19. stoletjem potisnjena na obrobje, se slovenski toponimi in mikrotoponimi pojavljajo v virih z veliko zamudo. Samo eden je dokumentiran še v poznem srednjem veku, večina pa prvič šele v 18. stoletju, največ v slovensko vodeni oklicni knjigi ljubljanske stolne župnije. Celo slovensko ime Ljubljane v izvirni obliki ni dokumentirano pred drugo polovico 16. stoletja. V nasprotju s pri- čakovanji se prvič ne pojavi v rokopisnem viru, ampak v eni najzgodnejših v slovenščini natisnjenih knjig (1566). Prispevek obravnava vire za slovensko toponimiko Ljubljane in njihovo izpovedno vrednost, podaja nekaj opažanj o razvoju slovenskih toponimov ter sistematični pregled njihovih pojavitev do vključno prvega tiskanega popisa uličnih imen v nemščini in slovenščini (1787). KLJUČNE BESEDE Ljubljana, slovenska toponimika, ulična imena, cerkvene matične knjige, oklicne knjige ABSTRACT SLOVENIAN TOPONYMY OF LJUBLJANA UP TO THE FIRST PRINTED LIST OF TOPONYMS FROM 1787 Early Slovenian toponymy of Ljubljana, the capital of the Republic of Slovenia and formerly of the Duchy of Carniola, has so far only received sporadic research attention. With German and Ecclesiastical Latin being official written languages in the central Slovenian territory and Slovenian remaining marginalized until the nineteenth century, Slovenian toponyms and micro-toponyms did not appear in sources until a very late stage. Whereas only one Slovenian toponym dates back to the Late Middle Ages, the vast majority were first recorded no earlier than the eighteenth century, mainly in the register of banns kept in Slovenian by Ljubljana’s cathedral parish. What is more, not even the Slovenian name of Ljubljana was documented in its original form until the second half of the sixteenth century. However, contrary to expectations, it did not first appear in a manuscript source but in one of the earliest * Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta J6-9358 (Zgodovinski atlas slovenskih mest) in raziskovalnega programa P6-0052 (Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti), ki ju sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz javnega proračuna. 308 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 books printed in Slovenian (1566). The contribution discusses sources for the Slovenian toponymy of Ljubljana and their explanatory value, it presents a few observations regarding the development of Slovenian toponyms, and brings forth a systematic overview of their appearances up to and including the first printed list of street names in German and Slovenian (1787). KEY WORDS Ljubljana, Slovenian toponymy, street names, church civil registers, registers of banns in edina ohranjena iz 18. stoletja, je tudi najpomemb- nejši vir za pričujočo razpravo.9 Tako kot za Ljubljano še nimamo sistematičnega pregleda starejše slovenske mestne in predmestne to- ponimike, pogrešamo raziskavo o pojavljanju samega krajevnega imena Ljubljana. V slovenskih besedilih je dokumentirano od druge polovice 16. stoletja, prva desetletja v veliki večini primerov v protestant- skih tiskih in šele v 18. stoletju v večji meri v zapisih uradovalne narave. Zato skuša pričujoča obravnava zapolniti tudi to vrzel. Vprašanje, zakaj je starejša slovenska toponimi- ka prestolnice Kranjske, osrednje in po jeziku najbolj slovenske med zgodovinskimi deželami našega pro- stora, tako skromno dokumentirana, se tesno nave- zuje na vprašanje vloge slovenščine v pisni uradovalni praksi do srede 19. stoletja. Zelo dolgo so bili skoraj vsi slovenski uradovalni zapisi namenjeni samo ustni rabi, in sicer priseganju in javnemu razglašanju, ra- zlogi za njihov nastanek pa strogo praktične narave.10 Tako so ljubljanske toponime v slovenščini zapisali le tedaj, kadar ni bilo pri roki ustreznega nemškega ali latinskega imena oziroma kadar so hoteli nagovoriti širšo javnost, zlasti s cerkvenimi oklici in oblastnimi javnimi razglasi. Do prve polovice 18. stoletja jih je razen redkih izjem mogoče najti samo kot »tujeje- zične« navedke v nemških in latinskih uradovalnih zapisih svetne in cerkvene provenience. Namen pričujočega prispevka ni prikaz ljubljan- ske toponimike kot takšne in njene etimologije, temveč predstavitev dokumentiranih slovenskih to- ponimov v večstoletnem časovnem razponu do jože- finske dobe. Za zgornjo časovno mejo je bila iz več razlogov izbrana letnica 1787: prvič zato, ker je tega leta v nemščini in slovenščini izšel prvi uradni raz- glas, katerega vsebina, ne pa tudi primarni namen, je mestna in predmestna toponimika; drugič, ker se po sredi osemdesetih let 18. stoletja viri za toponimiko zgostijo in je bila na njihovi podlagi že obravnavana; in tretjič, ker se je mestna toponimika ravno tedaj precej spremenila s predrugačeno namembnostjo ne- katerih objektov in odstranitvijo drugih (porušenje mestnih vrat in obzidja, ukinitev pomembnih sta- rejših samostanov, preselitev gimnazije in liceja idr.). 9 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759. 10 Prim. Golec, Uradovalna slovenika, str. 215–217 in 231. O starejših slovenskih toponimih v Ljubljani, preden so se ulična imena proti koncu 18. stoletja začela standardizirati in ustaljevati,1 so zgodovinarji doslej pisali le sporadično, kar je v znatni meri po- sledica dejstva, da je (bilo) védenje o ljubljanskih (mikro)toponimih v slovenščini zaradi šibke doku- mentiranosti zelo omejeno. Valvasor nam je, denimo, v Slavi vojvodine Kranjske (1689) poleg slovenskih imen za vseh šest mestnih vrat in za dve predmestji2 razkril samo eno ulično ime, in še to v predmestju.3 Slovenska ulična imena, dokumentirana na prelomu iz 18. v 19. stoletje, je zbral in v kratkem članku pred- stavil Ivan Vrhovnik (1896). Oprl se je na Vodnikove Lublanske novice in oklicne knjige treh ljubljanskih predmestnih župnij, šentpetrske, trnovske in franči- škanske, ki vsebujejo vrsto slovenskih toponimov.4 V prvi polovici 20. stoletja je več objav doživela sloven- ska različica uradnega razglasa iz leta 1787 o novi župnijski razdelitvi Ljubljane s predmestji, ki nava- ja večje število uličnih in tudi nekaj hišnih imen.5 Razglas ponuja prvi tiskani popis mestnih in pred- mestnih toponimov, pri čemer ne gre za sistematični prikaz čisto vseh imen ulic, trgov in mestnih predelov – tak je šele seznam iz leta 18486 –, ampak njego- vo vsebino omejuje namembnost. Nasprotno je bilo do konca 20. stoletja komaj kaj znanega o ljubljan- skih slovenskih toponimih iz stoletij pred jožefinsko dobo. Na izjemno redke slovenske označbe, začenši z imenom Starega trga v latinsko pisani listini iz leta 1345, je v monografiji o zgodovini ljubljanskih ulič- nih imen sproti opozoril Vlado Valenčič (1989), ne da bi vprašanje kontekstualiziral.7 Sam sem v obrav- navi pozno odkrite zakladnice slovenske toponimi- ke – v slovenščini vodene oklicne knjige ljubljanske stolne župnije sv. Nikolaja za obdobje 1737–1759 – predstavil precej zapisov slovenskih (mikro)toponi- mov (1999), vendar prav tako ni šlo za prikaz celote, ampak za opozorilo na uporabno vrednost knjige kot zgodovinskega vira.8 Omenjena najstarejša oklicna knjiga stolne župnije, ki je v celoti pisana slovensko 1 Prim. Valenčič, Zgodovina, str. 22–30. 2 Valvasor, Die Ehre XI, str. 667. 3 Prav tam, str. 729. 4 Vrhovnik, Slovenska imena. 5 Gl. seznam objav: Valenčič, Zgodovina, str. 31, op. 18. 6 Prav tam, str. 43. 7 Prav tam, str. 8–21. 8 Golec, Slovenica, str. 142–143. 309 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 Naša obravnava čez zgornjo časovno mejo poseže le izjemoma, zlasti ko gre za dopolnitev védenja o že dotlej dokumentiranih imenih. Prostorsko je omeje- na na mestno pomirje, ki je segalo na jugu do po- toka Rakovnik, na zahodu do potoka Glinščica pod Vičem, na severu do pobočja Rožnika in nekdanje cerkve sv. Krištofa za Bežigradom, na vzhodu pa do Vodmata in prvotne ljubljanske župnijske cerkve sv. Petra.11 Izjemoma so upoštevane še vasi onstran po- mirja, tiste tik ob njegovi meji in one, ki so dale ime poznejšim ljubljanskim četrtim – Vič, Šiška in Moste – ter suknarna na Selu. V prispevku so najprej obravnavani viri in njihova izpovedna vrednost (v kronološkem zaporedju glede na začetek nastajanja), nato pojavljanje slovenskega imena Ljubljane in Ljubljanice, opažanja o sloven- ski toponimiki z nekaterimi njenimi posebnostmi ter nazadnje pregled vseh evidentiranih toponimov. Viri za slovensko toponimiko Ljubljane in njihova izpovedna vrednost Najzgodnejša slovenska toponima, povezana z Ljubljano in njeno bližnjo okolico, srečamo še v po- znem srednjem veku v listinskih virih, a gre za osam- ljeni izjemi. Prvi in tudi edini toponim, ki se nanaša na območje mesta, je bil zapisan leta 1345 in se je ohranil v knjigi tržaškega vicedomina. V slovenščini je omenjen eden od treh delov mesta, Stari trg, od koder je prihajal Pere, upnik nekega Tržačana: Pere de Starigaterch de Glubiana.12 Četrt stoletja mlajša je slovenska omemba Šiške (Chisschia) blizu meje me- stnega pomirja,13 kjer je bil pred cerkvijo sv. Jerneja leta 1370 sklenjen habsburško-beneški mir. V listini je izrecno navedeno, da se vas tako imenuje v slo- venskem oziroma slovanskem jeziku: in villa […] in sclauonico appellatur Chisschia ante ecclesiam sancti Bartholomei dicte ville.14 Poleg teh dveh evidentno slovenskih imen v poznosrednjeveških in poznejših nemških in latin- skih besedilih najdemo tiste slovenske toponime iz predmestij in primestja, ki niso imeli nemških ustre- znic in so jih v zapisu samo prilagodili jeziku bese- dila. Pred letom 1500 so takšni Krakovo (Krakaw, Croca),15 Poljane (Polan, Pölan),16 Prule (Pruol)17 in 11 Opis pomirja po zapisu iz srede 16. stoletja v: Kos, Srednjeve- ška Ljubljana, str. 39. Prim. kartografsko upodobitev v: Histo- rischer Atlas, Landgerichtskarte, Bl. 31, Laibach. 12 Gradivo za zgodovino Ljubljane V, V/71, Trst, 1345, junij 24. Prim. Valenčič, Zgodovina, str. 8; Kosi et al., Historična topo- grafija Kranjske, str. 789. 13 Opis meje mestnega pomirja iz srede 16. stoletja pravi, da meja teče od Apfaltrerjevega stolpa (na Rožniku) proti sv. Jerneju v Šiški na potoček (Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 39). Prim. Historischer Atlas, Landgerichtskarte, Bl. 31, Lai- bach. 14 Kosi et al., Historična topografija Kranjske, str. 1319. 15 Prav tam, str. 812. 16 Prav tam, str. 812–813. 17 Prav tam, str. 813. Vodmat (Vdmod, Vdmat ipd.),18 ne pa, denimo, Gra- dišče (Purchstal, Purgstal ipd.).19 Ko se okoli leta 1500 začnejo v virih redneje po- javljati tudi ulična imena,20 ni med njimi nobenega slovenskega, zato pa v urbarjih srečamo predmestne in primestne (mikro)toponime. V urbarju šentpetrske župnijske cerkve iz let 1517–1519 so taka imena njiv: na Prulah, »bey dem Pruel«,21 pri Kuclu, »bey dem kutzel« oziroma »bey dem Kuzel«,22 na jezu ali ježi, »Nagesy«,23 pri Friškovcu, »bey Brischkhawitz«,24 na Rakovniku, »in Rakhonickh«,25 idr. Omenjeni Ku- cel (kutzel, Kuzel) je skoraj brez dvoma identičen z nemškim toponimom Püchel (Am Puhell, Am Puchl, Am Pühel vor dem vizdom thor), ki v sočasnih urbarjih vicedomskega urada za Kranjsko (1496, ok. 1515 in 1527)26 označuje območje vrtov in njiv pred Vice- domskimi vrati27 oziroma celotno zemeljsko ježo z vrtovi in hišami, ki je tekla vzporedno z Ljubljanico od Blatne vasi (Kolodvorska ulica) do Gradišča.28 Iz- vorno slovensko ime te lokacije doslej ni bilo znano, ampak ga je v literaturi nadomeščal prevod »Grič«.29 Medtem ko smo za srednji vek vezani na listine in urbarje, se število virov s podatki o ljubljanskih kra- jevnih imenih – ne glede na jezik – z novim vekom občutno poveča. Z letom 1521 se začenjajo ohranjeni zapisniki mestnega sveta, v katerih so dokumentirani številni prenosi lastninske pravice (dedovanja, kupo- prodaje idr.) pri hišah in drugih nepremičninah. Te so označene po legi: večkrat z imenom ulice in poleg tega največkrat še z imenoma obeh sosedov. Včasih so ulična imena omenjena tudi v računskih knjigah, tj. knjigah mestnih prejemkov in izdatkov, sklenjeno ohranjenih od leta 1581 dalje, od začetka 17. stoletja pa lahko toponimom sledimo še po davčnih knjigah (od 1600) in mestnih urbarjih (od 1620).30 Poleg tega jih srečujemo v opisih nepremičnin v zapuščin- skih inventarjih meščanov, plemičev, uradnikov in duhovnikov.31 18 Prav tam, str. 1683. 19 Prav tam, str. 811–812. 20 Valenčič, Zgodovina, str. 11. 21 Gradivo za zgodovino Ljubljane XII, XII/4, str. 9. 22 Prav tam, str. 7 in 9. 23 Prav tam, str. 7. 24 Prav tam, str. 8. 25 Prav tam, str. 9. 26 Prav tam, XII/2, str. 7; XII/3, str. 4; XII/5, str. 6. – Kucel se v urbarju šentpetrske župnijske cerkve 1517–19 nanaša na dve njivi, popisani v razdelku Činž od njiv in oštatov; za njuno lociranje je uporaben podatek, da je lastnik sosednje njive prebival na bližnjem Novem trgu (prav tam, XII/4, str. 7 in 9). 27 Valenčič, Zgodovina, str. 11. – Toponim je prvič izpričan leta 1374 (an dem puehel zu Laybach) (prav tam, str. 19, op. 20; Gradivo za zgodovino Ljubljane I, I/79). 28 Mal, Stara Ljubljana, str. 188. 29 Valenčič, Zgodovina, str. 11; Mal, Stara Ljubljana, str. 188. 30 Valenčič, Zgodovina, str. 11; SI ZAL LJU 488, Mesto Lju- bljana, rokopisne knjige, popis fonda. 31 Zlasti v: SI AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Dežel- nega sodišča v Ljubljani. 310 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Iz virov ljubljanskega mesta, nastalih v 16. sto- letju, za zdaj poznamo le en nov slovenski toponim v obzidanem mestu. Gre za majhen trg Žabjak na njegovem južnem obrobju, za katerega dolgo ni bilo nemške ustreznice; to so namreč začeli uporabljati šele v 18. stoletju (Froschplatz, Froschgasse).32 Žabjak je prvič dokumentiran leta 1581 v najstarejši ohra- njeni knjigi mestnih izdatkov,33 sicer pa v mestnih sejnih zapisnikih najdemo dva slovenska primestna toponima – Rakovnik (1547) in Friškovec (1587)34 –, ki smo ju srečali že v začetku stoletja v urbarju šentpetrske župnijske cerkve. Zelo pomemben vir za slovensko toponimiko v samem mestu je slovenska protestantska književ­ nost. Čeprav bera novih (mikro)toponimov zaradi njene nabožne naravnanosti ni velika, gre za sploh najstarejša slovenska besedila, ki govorijo o Ljubljani. Kot bomo videli v nadaljevanju, sta izpod peresa Pri- moža Trubarja prvič dokumentirani imeni Ljubljana (Lublana) in Ljubljanica (Lublanica), izvemo pa tudi za stolno cerkev sv. Nikolaja, dve zasebni hiši, me- snice in (Špitalski) most. Skromni primeri slovenske mestne toponimike, omejene na prostor med stolni- co in Ljubljanico, so naslednji. Primož Trubar (1566): »… ∫u∫eb vtim u∫teklim, ne∫ramnim, lashniuim Menihu per S. Miclaushu V= lublani inu vnega touarishih …«.35 Isti (1575): »Vtim 1562. leitu, ∫em v Lublani pri Poshoui hyshi bil, Sa Poshouo hisho pruti vodi od ∫ada, ie eniga Me∫∫aria hisha …«.36 Isti (1575): »… de iest te Otroke Vlublanici pod Me∫nizami kerszhujem …«.37 Matija Trost (1588): »… po kriuizi dolshili, kakòr da bi kriuu vuzhili, […] otroke pod Mu∫tom v´Lublanizi kar∫tili …«.38 Spoznanje, da je prvi vir za slovensko ime Ljub- ljane prav Primož Trubar, ima tako rekoč simbolno vrednost. Oče prve slovenske knjige je zapustil tudi najstarejše slovensko pričevanje o Ljubljanici, o ljub- ljanski stolnici, kjer je bil pred prestopom v luteran- sko vero kanonik, in prvo slovensko poimenovanje za katero od ljubljanskih meščanskih hiš – Poschevo. Še več, ta hiša, v kateri je Trubar krajši čas prebival, zaradi letnice 1528 nad vhodnim portalom velja za najstarejšo datirano ljubljansko hišo.39 Dejstvo, da za slovensko ime mesta, reke, stolnice in posameznih hiš prvič izvemo iz nabožne književ- nosti, je obenem nazorna potrditev, kako zanemar- ljivo vlogo je imela pisana slovenščina v poznem 32 Valenčič, Zgodovina, str. 20, op. 31. 33 Prav tam, str. 19, op. 31. 34 Prav tam, str. 20, op. 46. 35 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana, Trubar, Psalter 1566, bVIa. 36 Prav tam, Trubar, Katehismus z dvejma izlagama 1575, 189. 37 Prav tam, 190. 38 Prav tam, Trost, Ena lepa inu pridna prediga, 116. 39 Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 26 in 117. srednjem in zgodnjem novem veku v uradovalni sfe- ri, kjer bi pojavitev takšnih imen pričakovali najprej, precej bolj zgodaj, kot jih dejansko zasledimo. V ne- popolno ohranjeni matični knjigi ljubljanske prote- stantske občine iz let 1578–1596,40 ki jo lahko prav tako štejemo med uradovalne evidence in so jo vodili v nemščini, ni, denimo, nobenega izvorno slovenske- ga (mikro)toponima iz mesta ali predmestij, z roba mestnega pomirja pa je v slovenščini omenjen le Ra- kovnik, in sicer leta 1591 s slovenskim predlogom iz: is Rakovnika.41 Prelomnico v kvantiteti zapisovanja slovenskih toponimov v Ljubljani pomeni začetek vodenja cer­ kvenih matičnih knjig katoliške Cerkve. Krstne, poročne in mrliške matice stolne župnije Sv. Nikola- ja ter predmestne oziroma okoliške župnije Sv. Petra imajo sicer v tem pogledu zelo različno izpovedno vrednost. Precej bogat vir je prva krstna matica stol- ne cerkve sv. Nikolaja za obdobje 1588–1602,42 ki je bila za raziskovanje toponimike doslej vse prema- lo upoštevana.43 Vanjo so vpisovali krste za celotno šentpetrsko župnijo, iz katere se je stolna izločila šele v dvajsetih letih 17. stoletja z imenovanjem prvega stolnega župnika.44 Knjigo so vodili v latinščini – tako kot do jožefinske dobe matice nasploh –, vendar s krajšimi nemškimi pasusi in redkejšimi slovenskimi besednimi zvezami. Slovenščina je bogato zastopana s krajevnimi imeni ljubljanskega podeželja, srečamo pa tudi dragocene zapise toponimov iz predmestij in samega mesta. Način vodenja prve krstne matice naj ponazorijo trije primeri z njene prve strani (pag. 1) z začetka leta 1588, ki omenjajo predmestji Poljane in Trnovo ter vas Glince na meji mestnega pomirja. den 18 dits Baptizatus Seba∫tianus Pater Jacob Maidit∫ch an der pelandt. Comp: Thomas Noukakh et Matheus Pleh … den 10 febr: est Baptizata Gerdrud pr. Michel Kramer. Comp. Laur… Prenner, is Ternou ./. Eodem die est Baptizata Gerdrud pr. Jurj Nouak is Glinize. Comp: Bast des Vodopiuiz Millner ./. V knjigi pri redkokaterem vpisu krsta ni navedbe kraja bivanja krščenca, večkrat srečamo domovanje botrov in pri mestnih ljudeh včasih še oznako pokli- ca ter bivališča v nemščini. Občasno se pojavijo tudi mestni (mikro)toponimi, ki so večinoma zapisani v nemščini in gotici, nekaj malega pa je vendarle slo- 40 SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 91, fasc. 54/5, sn. 6. Rekonstrukcija knjige na podlagi poznejših izpisov v: Žabota, Protestantizem v Ljubljani, str. 106–251. 41 Žabota, Protestantizem v Ljubljani, str. 241. 42 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588– 1602. 43 Iz te in drugih matic stolne župnije je toponime z območ- ja župnije Trnovo črpal Ivan Vrhovnik (Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 35–36). 44 Žnidaršič Golec, Kapiteljski arhiv Ljubljana, str. 8; prim. Höfler, Gradivo, str. 119. 311 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 venskih. Toponimi imajo pogosto slovenski predlog, ki mu praviloma ustreza slovenski sklon (is Vurliga, i∫∫hi∫hke, na Jami), a ne vedno (na primer is Ternou). Lahko gre tudi za kombinacijo latinskega predloga in slovenskega sklanjanja toponima (ex Smreke, ex Dobruna).45 Neredka je kombinacija latinske oznake de villa in slovenskega toponima, ki je naveden bodisi v imenovalniku (de villa Vizh, de villa Rasori) bodisi z dodanim slovenskim predlogom (de villa is Gori- ze, de villa od Dobrunnina).46 Nekajkrat je ime kraja tudi v latinskem prevodu (de S: Martino, de Villa S: Martini),47 največkrat samo delnem, z latinskim pri- devnikom (de ∫uperiori ∫hi∫hka).48 Mesto kot takšno se v vpisih krstov pojavlja redko (na primer ex civitate Lab:, In urbe Labaco),49 pogoste- je pa srečamo predmestja (na primer auß der Vorstatt, de ∫uburbio nomine Pola=[ne], extra Labacum ad S: Jo- hannem, prope S: Petrum extra Labacum, in suburbio, de loco Suburbij, ex suburbio Noua va∫s, extra civitate 45 Vsi primeri so vzeti z začetka knjige (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588–1602, pag. 1–5). 46 Prav tam, pag. 94. 47 Prav tam, pag. 16. 48 Prav tam, pag. 30. 49 Prav tam, pag. 12 in 37. apud. S. Jahanni, extra muros).50 Posamezni deli ob- zidanega mesta, njegovi trgi in ulice ter mestna vrata so navedeni samo izjemoma. Ta vrsta toponimov je zapisana nemško, latinsko ali slovensko. Ker je vseh skupaj zelo malo, si jih oglejmo v celoti. Nemška uli- ca, današnja Križevniška, ima enkrat nemško ime: in der Theitschen gasen (1590)51 in nekajkrat latin- sko: in platea Teutonica (1598),52 ex platea Theutoni- ca (1599).53 Špitalska ulica je zastopana le v nemški obliki: ex ∫pitalga∫∫en (1598),54 Novi trg pa v latin- ski: ex foro nouo (1599).55 Edina mestna ulica, ki jo najdemo tako v nemščini kot slovenščini, je Rožna: in der Rossengassen (1590),56 V roßini ga∫si (1592),57 In Ro∫∫en ga∫∫en (1597).58 Od šestih mestnih vrat59 je dokumentiranih troje: v nemščini Kloštrska ali 50 Prav tam, pag. 12, 22, 29, 37, 44, 142, 167, 179, 234. 51 Prav tam, pag. 34. 52 Prav tam, pag. 181. 53 Prav tam, pag. 188. 54 Prav tam, pag. 183. 55 Prav tam, pag. 186. 56 Prav tam, pag. 38. 57 Prav tam, pag. 65. 58 Prav tam, pag. 153. 59 O mestnih vratih: Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 37–38; Valvasor, Die Ehre XI, str. 667. Slovenska omemba Rožne ulice (V roßini ga∫si) leta 1592 v najstarejši krstni matični knjigi ljubljanske stolne župnije sv. Nikolaja (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588–1602, pag. 65). 312 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Frančiškanska (Thortwartl beim Closter Thor, 1595),60 v slovenščini pa Pisana (pred pissanimi vrati, 1592; pred pi∫sanimi Vrati, 1593)61 in Vicedomska (pred Fi∫tamlij Vrati, 1598).62 Za Pisana ali Karlovška vrata je izpričana tudi latinska različica: ante portam pulhram (1591).63 Pri slovenskih navedbah vrat sta mišljeni predmestji, ki so ju v živi slovenski govo- rici tako označevali tudi pozneje: pred vrati. Bastijo ob obzidju blizu Vicedomskih vrat srečamo skupaj z edino slovensko oznako Ljubljane: Sa Wo∫htio per Lublanij (1598),64 medtem ko je Grad vsakokrat na- veden samo v latinščini: In Arce (1596), Labaci Sub Arce (1596), Vigili de arce (1600).65 Razumljivo je, da so veliko pogosteje kot posa- mezni deli znotraj mesta zastopana predmestja, saj so enako kot mesto, vasi in zaselki štela za krajev- ne enote. Večje ko je bilo predmestje, večje je bilo število tamkajšnjih krščencev in pogostejši slovenski zapisi toponima. Majhnih predmestij pred Vice- domskimi vrati in Pisanimi vrati (Karlovško pred- mestje) ter njihovih skupno treh slovenskih omemb smo se že dotaknili. Neprimerno pogosteje sta v prvi stolni krstni matici zastopana Trnovo in Krakovo, kar nekaj pa je tudi slovenskih in siceršnjih omemb Gradišča in Poljan, pri čemer so od teh štirih napol vaških, napol predmestnih naselij samo Poljane en- krat izrecno označene kot predmestje. Prvi zapisi slovenskih predmestnih toponimov so skoraj vsi z latinskimi predlogi, na primer ex Chrakou (1589), de Krakeuo (1589),66 de villa Ternouo (1590),67 De Sub- urbio nomine Pola=[ne] (1589), in Polana (1590), de Polana (1590),68 de Gradisch (1590).69 Do zgodnjih devetdesetih let ima slovenski predlog le eden: is Ter- nou (1588),70 nato pa sledi vrsta slovenskih predlož- nih zvez, kot so: i∫ Krakoviga (1592), is Krakounu (1594),71 is Ternouiga (1593), na Ternouim (1595),72 Is gradi∫he (1594), V gradi∫shi (1596),73 is Polane (1590), na Polanni (1595).74 Šentjanško in Šentpe- trsko predmestje sta v slovenščini izpričana le redko: od S. Jansha (1591), per S. Janschi (1593),75 od S: Petra (1591).76 Forštat, kot so s sprejetim nemcizmom ime- novali širše predmestno območje onstran Špitalskih 60 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588– 1602, pag. 113. 61 Prav tam, pag. 61 in 80. 62 Prav tam, pag. 181. 63 Prav tam, pag. 52. 64 Prav tam, R 1588–1602, pag. 176. 65 Prav tam, pag. 127, 141 in 223. 66 Prav tam, pag. 11 in 22. 67 Prav tam, pag. 37. 68 Prav tam, pag. 22, 33 in 37. 69 Prav tam, pag. 44. 70 Prav tam, pag. 1. 71 Prav tam, pag. 68 in 99. 72 Prav tam, pag. 85 in 112. 73 Prav tam, pag. 102 in 139. 74 Prav tam, pag. 43 in 118. 75 Prav tam, pag. 53 in 76. 76 Prav tam, pag. 52. vrat in Ljubljanice, pa je naveden samo z latinskim predlogom: in Forstatt (1592), In forstat (1597).77 V imenovalniku in z latinsko predložno zvezo se enkrat pojavi tudi predmestje Nova vas (ex suburbio Noua va∫s, 1598),78 poznejša Blatna vas,79 ki je prav tako ležala na tem območju. Od toponimov v neposredni okolici mesta srečujemo še Rožnik (Me∫nariou Sin is Ro∫henpoha, 1589; is Ro∫enpoha, 1592)80 in dvo- rec Podturn, današnji Tivolski grad (pod Turnam, 1595),81 v zapisu ex pago Hale∫i (1600) pa se skriva Kolezija,82 ki je dobila ime po priimku mlinarja s pre- loma iz 15. v 16. stoletje.83 V prvi krstni matici za obdobje 1588–1602 na- letimo tudi na posamezne navedbe zgradb in drugih mikrotoponimov, kar je v poznejših maticah precej bolj redko. Gre predvsem za nemška poimenova- nja, manjkrat za latinska, od objektov pa največkrat za predmestne pristave (na primer in das Hoffspit- tal, auf der Wag, in des Hallers Morhoff, in Viztdumb Mahrhoff, in domo Ebondii in Lab:, vor dem Teutschem Hauß, in des Freinkhouizh Müll, Domus Teutonicae Lab.).84 Slovenskih poimenovanj je le za pokušnjo: Fornaža, Cegelnica in Wazova pristava. Največkrat je zastopana Fornaža, za katero se ne skriva frnaža (opekarna), ampak neka steklarska delavnica, kot je pri prvih dveh pojavitvah jasno razvidno iz omembe steklarne in steklarja: filiolus M.[agistri] Francisci ex domo Vitrearia, vulgo Far= Nasha dicta (1589); Seba- stianus Glössermacher in der Fornascha (1592).85 Ope- karna, nekje v Trnovskem predmestju, kjer je bila ta dejavnost potrjeno doma pozneje, je izpričana kot Cegelnica: Od Zegelnice (1598).86 Tudi edina v slo- venščini omenjena pristava, Wazova, je stala v enem od predmestij: Wazaui pri∫tavi (1598).87 Po letu 1600 je tovrstnih natančnih geograf- skih navedb v maticah zelo malo. V matičnih knji- gah stolne župnije, omejene na obzidano mesto in del predmestij, je tudi nasploh veliko manj navedb krajev in njihovih slovenskih oblik kakor v maticah šentpetrske župnije, katere prva krstna matica se za- 77 Prav tam, pag. 66 in 153. 78 Prav tam, pag. 167. 79 Prim. Mal, Stara Ljubljana, str. 189. 80 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588– 1602, pag. 16 in 58. 81 Prav tam, pag. 109. 82 Prav tam, pag. 214. – Kolezija je malo zatem dokumentirana tudi v dveh mestnih urbarjih iz let 1620–1623 (an der Colle- sia); od tamkajšnjega mlina je leta 1620 plačeval dajatev mli- nar Jakob Hallossa (Fabjančič, Nekaj o ljubljanskih uličnih imenih, str. 44). 83 Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 272–273; Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 41. Prim. Valenčič, Zgodovina, str. 15 (z napa- ko: okrog leta 1600 namesto 1500). 84 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588– 1602, pag. 6, 7, 13, 15, 30, 31, 32, 93. 85 Prav tam, pag. 21 in 60. – Pozneje še: Francisci Muran de Forna∫ha, 1592 (pag. 60), Francisco Ninket in fornassa, Seba- stiano Zinbal in fornassa, 1595 (pag. 130). 86 Prav tam, pag. 171. 87 Prav tam, pag. 179. 313 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 čenja leta 1629 in kjer je navajanje enih in drugih iz praktičnih razlogov ostalo pravilo.88 Sistematično iskanje po maticah obeh župnij iz 17. in 18. stoletja bo gotovo navrglo še kak prej ne- dokumentiran slovenski toponim. Naša raziskava se je osredotočila na mrliške matice šentpetrske župni- je, ki se začenjajo leta 169089 in v katerih je mogo- če najti slovenske zapise ne le predmestnih, ampak tudi nekaj mestnih toponimov. Pojavljanje slednjih je posledica dejstva, da sta imeli obe župniji vse do leta 1779, ko so začeli pokopavati pri Sv. Krištofu (za Bežigradom),90 skupno glavno pokopališče pri Sv. Petru in da so zlasti revnejše prebivalce mesta po- kopavali šentpetrski duhovniki, zato so jih tudi ima- trikulirali v tamkajšnjih mrliških knjigah, ne v stolni župniji. Gledano v celoti v 17. stoletju srečamo malo no- vih slovenskih mestnih in predmestnih toponimov, vsega skupaj skoraj za polovico manj kot v 16. sto- letju in neprimerno manj kakor v 18., ko se obsto- ječim pridružijo še nove vrste virov. V prvi polovici 17. stoletja sta, denimo, prvič dokumentirana Tranča – leta 1611 v razglasu mestnih oblasti kot Kamaun (Pod Khamaunam)91 – in Mestni trg, ta s sprejetim nemškim izrazom Plac v prisežnem obrazcu za nad- zornika žitne trgovine: netem Plazu, tukaie Vlubnani (1620–36).92 Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) naše poznavanje mestne in predmestne toponimike obogatil predvsem s slovenskimi imeni za vseh šest mestnih vrat in dve predmestji, Trnovo in Krakovo.93 V topografskem orisu Ljubljane v XI. knjigi Slave so njeni nemški in slovenski toponimi sploh prvič do- kumentirani iz domoznanskih nagibov, pri čemer se je Valvasor v zvezi z ulicami, trgi in mestnimi predeli zadovoljil s pavšalno navedbo, da je v mestu okoli 30 ulic, ne da bi vsaj glavne navedel tudi poimensko.94 Pomembnejši objekti, skupaj 22, so z izključno nem- škimi poimenovanji prikazani in oštevilčeni na ve- duti mesta,95 ulična imena in posamezni objekti pa se pojavljajo raztreseno, zlasti v zvezi z zanimivimi dogodki.96 Med temi je s slovenskim imenom nave- den samo predmestni toponim Galove ulice (Galove ulce), za katerega očitno ni obstajala nemška ustre- znica in ga je Valvasor povzel iz opisa požara oziroma zapisal iz lastnega védenja.97 Slovenska imena vasi in 88 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige; ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Matične knjige. 89 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Matične knjige, M 1690– 1748, M 1715–1748, M 1749–1779. 90 Pokopališče pri Sv. Krištofu je bilo posvečeno 3. maja 1779 (prav tam, M 1779–1812, fol. 1r). 91 V.[rhovec], Slovenski listič, str. 254. 92 Golec, Mestna prisežna besedila, s. p., Ljubljana 1. del, LJU-4. 93 Valvasor, Die Ehre XI, str. 667. 94 Prav tam, str. 673. 95 Prav tam, med str. 666 in 667. 96 Prim. prav tam, str. 708 sl. 97 Prav tam, str. 729. dvorcev v mestni okolici so dokumentirana pri opisih vasi v II. knjigi Slave ter v topografiji gradov, mest in trgov v XI. knjigi.98 Začetek 18. stoletja je prinesel novo vrsto virov – župnijske oklicne knjige, iz katerih je mogoče črpati daleč največji nabor ljubljanske toponimike obrav- navanega obdobja. Nesklenjena vrsta latinsko vode- nih oklicnih knjig župnije Sv. Petra se začenja leta 1706,99 pri stolni župniji Sv. Nikolaja pa se je iz 18. stoletja ohranila ena sama oklicna knjiga za obdobje 1737–1759,100 vendar je za našo problematiko prvo- vrsten vir, saj so jo v celoti pisali slovensko. V oklicnih knjigah najdemo podatke, ki jih v ma- tičnih ni oziroma jih v njih srečujemo le v omejenem obsegu. Ker so bili oklici namenjeni javnosti, ne na- zadnje preprečevanju zlorab pri sklenitvah zakonskih zvez, so morale biti oklicane osebe iz oklica jasno prepoznavne. Tako so standardna vsebina oklicev tudi takšni podatki: natančno bivališče, poklic, oče- tovo ime in status, nedavne spremembe bivališča in navedbe, pri kom je oseba bila oziroma je še vedno v službi. Vpisi porok v poročnih maticah nasprotno precej skoparijo s podatki o poklicih, bivališča nava- jajo samo pri osebah od drugod, ne vsebujejo navedb ljubljanskih predelov, ulic in hiš, redki so tudi podatki o službovanju. Oklicne knjige so tako v primerjavi s poročnimi maticami kot s krstnimi in mrliškimi veli- ko bogatejši vir podatkov o posameznikih, omenjena slovenska oklicna knjiga iz srede 18. stoletja pa prava zakladnica slovenskega besedja za spoznavanje so- cialne strukture, antroponimike, toponomike in de- lov življenjskih poti. Slovenske toponime srečujemo raztresene po vseh latinsko pisanih oklicnih knjigah šentpetrske župnije od leta 1706 dalje, vendar v večjem številu šele od se- demdesetih let 18. stoletja. Tako kot v matičnih knji- gah so pogosto zapisani z latinskim predlogom, na primer in Cravie Dolini (1717),101 extra pi∫saneh urat (1784),102 njihovemu zapisu pa je botroval povsem praktičen razlog: da duhovnik med oklicevanjem ne bi imel težav in pomislekov, kako latinsko zapisan toponim prevesti v slovenščino. »Ex antiquo foro« je z lahkoto poslovenil v »s Starega trga« ali »in Ripa« pravilno prevedel »na Bregu«, pri katerem drugem imenu pa bi se mu lahko zataknilo. V slovenski oklicni knjigi stolne župnije Sv. Niko- laja za obdobje 1737–1759, ki vsebuje več kot 2300 98 Gl. na koncu prispevka Pregled slovenskih toponimov, 9. Pri- mestni toponimi. 99 Iz 18. stoletja se je ohranilo sedem oklicnih knjig (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklicne knjige 1706–1724, 1757–1758, 1769–1775, 1780–1796 in 1797– 1808). V knjigi za obdobje 1757–1758 sta prvo leto zapore- doma vpisana tudi dva slovenska oklica (pag. 9–10). 100 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759. 101 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1706–1724, pag. 111. 102 Prav tam, oklicna knjiga 1780–1796, s. p., 19. 6. 1784. 314 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 oklicev, so dosledno latinski samo datumi. Zelo redko se pojavljajo latinski izrazi za poklice in kraje, več pa je nemških. Redno je navedeno bivališče (»iz stano- vanjem«, okrajšano kot is∫t:, ist: ipd.) ter pogosto, kje je oseba v službi (u dellu, v´slu∫hbe ipd.), nemalokrat tudi njeno prejšnje bivališče in prejšnja služba, če je do spremembe prišlo šele pred kratkim. Naj vsebino oklicev ponazori nekaj izbranih primerov. [fol. 8r – 8. 11. 1738] 8. Hujus: Carolus Weber ledig en Shidani fabricant u Zhebulove fabrike u dellu, nu is∫t: usame Magdaleno ranzhega Blasa Wraidigon Sakon= sko Hzer, poprei u Gorizze Sdej na ∫tarem Tergu is∫t: Kil.[ler] [fol. 14r – 7. 11. 1739] 7. Hujus: Marca Bla∫s vdouz Sa zhernemi Menihi u Copponiveh hishah is∫t: usame Mizzo ranzh= =ega Micha Bregaria Sakonsko hzer, Sa Capucinarie is∫t. Kil.[ler] [fol. 54r – 6. 6. 1745] 6to hujus: Hans Irg Unreidinger en Pintarski ge∫el per P. P. Jesuvitarijh ú collegio ú shlusbe inu Istanu. usame D: Doretheo ranzhiga D: Josepha Debellaka, burgaria, nu Pintarskiga moi∫tra sapusheno vdovo Sa P. P. Capuzinarij istanuvanju. Kil.[ler] [fol. 77r – 14. 4. 1748] Eodem: Fortunat ShoklitshLedig poprei en Lokaÿ tukei ú me∫ti, Sdei na forshtati is∫t: vsame Mizzo Shettelnouko Sapusheno vdovo, tudi poprei letu ú Me∫ti, Sdei na pollanah is∫t: K.[iller] [fol. 178r – 23. 9. 1758] 23. hujus Marcus Rupnigk ledig en Brainouz sunei Pi∫sanih urat v Mestne Per∫tave jst: usame Miza ranziga Mo∫hzha sakonsko hzher, poprei per Shlahtnimo Gospudo Baronieso ushl: sdei v Gradi∫ho jst: Duditsch Za preučevanje toponimike, ne le ljubljanske, ampak nasploh, je zelo pomembno, da oklicne knji- ge odražajo živo rabo toponimov, saj jih je moralo cerkveno občestvo prepoznati. Kot bomo videli v na- daljevanju, so odličen pokazatelj, katera imena so v določenem času še oziroma že bila v rabi, lahko tudi v alternativni. Oklicne knjige, še posebej omenjena slovenska, ponujajo vrsto dotlej v slovenščini nedokumentiranih toponimov – od imen nekaterih ulic do posameznih hiš, manufaktur, pristav, vodnjakov in drugih objek- tov. V slovensko vodeni knjigi stolne župnije (1737– 1759) je, denimo, prvič v slovenščini izpričano ime za Novi trg, Breg, Špitalski in Čevljarski most, v njej pr- vič srečamo slovenska imena ljubljanskih samostanov oziroma redov (avguštinski, frančiškanski, kapucin- ski, klariški, uršulinski, diskalceatski, jezuitski kole- gij in Križanke, komenda nemškega viteškega reda), dveh mestnih in ene primestne cerkve (Sv. Florijan, Sv. Rozalija in Sv. Krištof ) ter pomembnih javnih zgradb, kot so Ljubljanski grad, Vicedomski dvorec, Deželna hiša (Lontovž) in Mestna hiša (Rotovž). V slovenskih oklicih in slovenskih delih latinskih oklicev je mogoče poleg običajne pravopisne ne- enotnosti – opraviti imamo z zelo nedosledno rabo bohoričice v tiskih osrednjega slovenskega prostora, obogateno z grafemi w, y in x – že na prvi pogled opaziti jezikovno neenotnost, značilno tudi za istega zapisovalca. Tako je isti duhovnik v enem dnevu isto besedo zapisal na dva ali celo več načinov. Pri toponi- mih izstopajo različne sklonske končnice. V slovenski oklicni knjigi, denimo, v istem oklicu najdemo zapisa Sunei Shpitauskeh vrat in Sunei Shpitau∫kih vrat ali pa v´ gmein Me∫tni hi∫he in v´ gmein mei∫tni hi∫hi.103 Iz napačne izbire sklonov bi lahko celo sklepali, da oklicevalec ni dobro obvladal slovenščine, na primer ∫unei pi∫sanih Vratteh, pred P. P. Augustinarjeh, Sraum PP: Franziskainarjah.104 Vendar takšni pojavi v tem času niso bili tako redki niti med znanimi sloven- skimi pisci, ki so zapisovali po govoru. Na zapis so vplivali različni razlogi: tvorba po analogiji, redukcije naglašenih in nenaglašenih samoglasnikov itd. Neka- tere ponavljajoče se besede in sklanjatve v slovenski oklicni knjigi so tipične samo za enega zapisovalca ali pretežno zanj. Ker je bil od štirih stalnih zapisoval- cev oklicev samo Jožef Dudič rojen Ljubljančan,105 se naravnost vsiljuje vprašanje, ali je jezik Dudičevih oklicev dejansko njegov idiom in torej nepotvorjena ljubljanščina srede 18. stoletja, oziroma koliko odsto- pa od tedanje mestne govorice. Predstavitev virov zaključujemo s prvim tiska- nim pregledom ljubljanske toponimike, s slovenskim in nemškim razglasom o novi župnijski razdelitvi Ljubljane in njenih predmestij iz leta 1787.106 Ne- 103 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 134r in 160v. 104 Prav tam, fol. 60v, 172r in 184v. 105 Dudič, ki se je v oklicni knjigi prvič podpisal 18. januarja 1757, se je rodil 12. marca 1729 v Šentpetrskem predmestju (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Matične knjige, R 1725– 1731, fol. 103r), a je še kot otrok prišel živet v mestno župnijo sv. Nikolaja, kjer je družina že prebivala ob materini smrti leta 1737 (ex urbe) (prav tam, M 1715–1748, pag. 107). Leta 1754 je ob terezijanskem ljudskem štetju izpričan kot 24-letni du- hovnik, stanujoč pri očetu na takratnem Živinskem, danes Prešernovem trgu (Šturm (ur.), Ljubljanske družine, str. 137). V Ljubljani je prejel tudi vsa kleriška posvečenja do mašni- štva 16. junija 1753 (Volčjak, Ordinacijska protokola, str. 189, 193, 195 in 199). 106 Za pričujoči prispevek je bil uporabljen danes edini znani izvod, shranjen v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 313r–314v). Dvojezični tiskani razglas se je sicer ohranil v dveh izvodih. Njegova slovenska različica je bila v prvi polovici 20. stoletja v strokovni literaturi ob- javljena po obeh, po omenjenem iz ljubljanskega mestnega arhiva (Pipp, O zgodovini statistike, str. 307) in po izvodu v ljubljanskem škofijskem arhivu, ki ga je objavitelj našel »med regulacijskimi spisi« (Miklavčič, Predjožefinske župnije, str. 30–31, op. 128), a ga danes ni v evidenci (prim. NŠAL, 315 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 datirani in nepodpisani dokument je nastal po jože- finski preureditvi ljubljanskih župnij in župnijskih meja, potem ko so leta 1785 ustanovili tri nove žup- nije: Sv. Jakob, Marijino Oznanjenje (frančiškani) in Trnovo.107 Njegov nastanek lahko glede na vsebino in datirani rokopisni zaznamek umestimo v septem- ber 1787,108 avtorstvo pa brez pridržkov pripišemo NŠAL 2, ŠAL 2, fasc. 39, Regulacija župnij; fasc. 44, Regula- cija župnij 1782–1785). 107 Miklavčič, Predjožefinske župnije, str. 30. 108 Valenčič je razglas datiral v leto 1787 na podlagi datuma pre- zentacije dokumenta (Sub Praeso) 27. september 1787, pripi- sanega s črnilom na izvodu v ljubljanskem mestnem arhivu (Valenčič, Zgodovina, str. 26 in 31, op. 18; SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 314v). Za datiranje je poleg tega podatka ključno, da popis ulic, predmestij in vasi v župniji Sv. Petra ne vklju- čuje krajev na območju Rudnika, kjer je 1. septembra istega leta nastala krajevna lokalija (o datumu ustanovitve: NŠAL, ŽA Ljubljana – Rudnik, Matične knjige, R 1787–1819, pag. [2]). Nekateri elementi bi sicer lahko kazali na zgodnejši nastanek razglasa, celo še pred dokončno ustanovitvijo treh novih župnij (1785), saj sta navedena medtem že ukinjena samostana avguštincev eremitov in bosonogih avguštincev ter na stari lokaciji frančiškanski samostan, ki se je leta 1784 preselil v kompleks ukinjenega eremitskega samostana. Raz- glas vsebuje tradicionalna poimenovanja zaradi njihove jasne prepoznavnosti; tudi na seznamu hišnih posestnikov iz leta 1787 je, denimo, še navedena Avguštinska ulica (Augustiner- gasse), čeprav so samostan medtem že prevzeli frančiškani, po katerih se je ulica začela imenovati Frančiškanska (Valenčič, ljubljanski škofiji. V njenem arhivu je namreč ohra- njena rokopisna različica nemškega dela razglasa, ki jo je mogoče imeti za predlogo tiskane verzije, saj so odstopanja od natisnjenega besedila zelo majhna.109 Zgodovina, str. 25 in 28). Bolj kot to preseneča, da razglas navaja cerkev Sv. Rozalije na Grajskem hribu, ki so jo, potem ko je utrpela hude poškodbe v požaru leta 1774, že leta 1786 zaprli, prodali na dražbi in podrli (Lavrič, Cerkev sv. Rozalije, str. 237). 109 Rokopisni dokument v nemščini ni datiran in ima danes na arhivski srajčki letnico 1784 (NŠAL, NŠAL 2, ŠAL 2, fasc. 44, Regulacija župnij 1782–1785, Ljubljana 1784, s. d.). Ne- koliko drugačen kakor na nemški različici tiskanega razglasa je naslov (Eintheilung deren Pfarren in der Stadt, und Vorstäd- ten zu Laÿbach), pri vsaki župniji pa najdemo navedbo, ali je stara ali nova. Rokopis se od razglasa razlikuje predvsem po tem, da za vsako ulico, predmestje oziroma vaško naselje (včasih tudi za dve ali tri enote skupaj) navaja število hiš in družin, pri treh župnijah (šentpetrski, šentjakobski in Mariji- nega Oznanjenja) pa še tretji dragoceni podatek – število duš. Seštevki duš, ki jih za vsako od petih župnij vsebuje razglas iz leta 1787, so enaki kot v rokopisu, le da gre pri dveh za očit- no prepisovalsko napako: pri šentpetrski župniji ima razglas 3410 duš, rokopisni popis pa 3460, kolikor znaša tudi sešte- vek, pri župniji Marijinega oznanjenja je število duš v roko- pisu napačno sešteto kot 2500, a jih je bilo v resnici 2700, kot pravilno navaja razglas. Majhne razlike opazimo v zaporedju podeželskih krajev šentpetrske župnije, sicer pa je tiskani raz- glas na nekaterih mestih natančnejši, saj navaja tudi začetno in/ali končno hišno številko, s katero sta zamejena Mestni trg in Ulica Sv. Jakoba, pri Mestnem trgu imenuje dve hiši, v Prvi vpis v slovenski oklicni knjigi stolne župnije Sv. Nikolaja (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 1r). 316 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Dejstvo, da je bil razglas natisnjen tudi v slovenščini, ne le v nemščini, priča o tem, da je bil namenjen širši javnosti, torej javno prebran, nima pa dveh ključnih elementov javnega razglasa, datacije in podpisa obla- stva, ki ga je izdalo. V resnici gre bolj za orientacijski pripomoček, v katero župnijo spadajo posamezni deli Ljubljane in bližnje okolice. Škofija ga je po vsem sodeč poslala mestu s prošnjo, da ga izobesi in ustno razglasi. Kot je ugotavljal V. Valenčič, ki je dokument tudi poimenoval razglas, so tedaj »prvič v uradnem doku- mentu z navajanjem ulic označevali razdelitev mesta na neke teritorialne enote«, besedilo pa vsebuje »na- Karlovškem predmestju eno hišo in novi most. Rokopis ima pri Grajskem hribu samo cerkev Sv. Rozalije, medtem ko ti- skani razglas pozna tudi cerkev Sv. Jurija, dejansko grajsko kapelo. Na drugi strani samo rokopis omenja del Kurje vasi, ki je spadal k predmestju Poljane. zive večjega števila ljubljanskih ulic«. Takih, ki ne bi bile znane že od prej, po Valenčičevih ugotovitvah ne omenja – kot bomo videli, to sicer ne velja v celoti za slovenska imena –, zato pa so nekatere označe- ne z nekoliko drugačnimi nazivi. Prvič imamo tudi možnost neposredno primerjati slovensko in nemško toponimiko. Primerjava je pokazala, da je bilo poi- menovanje večkrat povsem samostojno, neodvisno od drugojezičnega imena.110 Ker je bila doslej objavljena samo slovenska raz- ličica razglasa, ne pa tudi nemška, sta v nadaljevanju predstavljeni obe besedili, za lažjo primerjavo sta na- vedeni vzporedno. 110 Valenčič, Zgodovina, str. 26. Eintheilung der Pfarrbezirke in Laibach, und in den Vorstädten. POPISVANJE Tih Ga∫s inu Hi∫h, katere k´v∫aki lublanski Fari v´ mej∫tu inu pred mej∫tam ∫li∫hjo. Hauptpfarr in der Domkirche bei St. Niklas in Laibach. Dazu gehören: Die Domga∫∫e mit der Haupt= und Pfarrkirche St. Niklas. Die Häuser am Plaz bis zum Neugebäu , und zwar bis zum Nro. 178 inklu∫ive, oder die Häu∫er am Plaz bis zum Neugebäu , und Anton kerreri∫che Hau∫e inklu∫ive; an der andern Seite die Häu∫er, am Plaz bis zum Peter Anton karg= niati∫chen Hau∫e inklu∫ive. Franziskanerga∫∫e ∫ammt Klo∫ter Fi∫cher= und Fleischbänkga∫∫e, Lin= gerga∫∫e. Spitalga∫∫e, ∫ammt der Kirche. Die Häu∫er hinter der Mauer ∫ammt Schlo∫∫er= und Strohga∫∫el Judenga∫∫e. Neumarkt. Rain ∫ammt Selenderga∫∫e. Deut∫chga∫∫e ∫ammt Wachtplaz, und Kirche U. L. Frauen. Herrenga∫∫e. Anzahl der Seelen 2598. Ta vik∫hi fara v´∫hkofovski zęrkvi ∫vetiga Niklausha v´Lublani. K´leti fari ∫li∫hi : S´Niklavska ga∫sa s´to vik∫hi , inu ∫hkofovsko zęrkujo ∫vętiga Niklavsha. Hi∫he na plazu gori do Tran- zhe inu ∫izer do N. 178 v´me∫s v´sęte. Ali ∫he dergazh: v´∫se hi∫he na plazu do Tranzh inu An- ton Kęrarjove hi∫he v´me∫s v´sę- te; na ti drugi ∫trani hi∫he na plazu do Pęter Anton Kargniato- ve hi∫he v´me∫s ∫htęte. Franzi∫hkanarska ga∫sa s´klo∫h- tram Rib∫hka inu mè∫ni∫hka ga∫sa, Lingerjova ga∫sa. Shpitavska ga∫sa s´zęrkuvjo. Hi∫he sa Sidan is ∫hlo∫sarsko inu ga∫so. Judovska ga∫sa. Novi Terg. Bręg s´Erlanderjovo ga∫so Krishanska ga∫sa inu hi∫he per ∫ovdashki vahti s´krishansko zęr- kujo Divize Marie. Fi∫tanska ga∫sa. Shtivilu tih du∫h 2598. 317 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 Pfarr St. Jakob zu Laibach. Dazu gehören : St. Jakobsga∫∫e ∫ammt der Kir= che. Die Häu∫er vom Neugebäu gegen St. Jakobskirche beider∫eits, und zwar an einer Seite von Nro. 177. an der andern von Nro. 113. inklu∫ive. Altenmarkt. St. Florianga∫∫e ∫amt der Kirche. Krönga∫∫e. Ro∫enga∫∫e. Fro∫chga∫∫e. Schloßberg mit der Kirchen St. Georg und Ro∫alia. Ga∫∫en gegen Schloßberg. Nahren∫teigga∫∫e. Karlstädtervor∫tadt über die neue Brüke bis zum Ti∫chler inklu∫ive. Anzahl der Seelen 2243. Fara ∫vetiga Jakoba v´Lublani. K´leti fari ∫li∫hi : Svętiga Jakoba Ga∫sa s´Zerkuv- jo. Tę hi∫he od noviga sidanja al tranzhe pruti ∫vętimu Jakobu na obęh ∫tranęh , inu ∫izer na eni ∫trani od N. 177 na ti dru- gi od N. 113 v´me∫s ∫htęte. Stari Terg. Svętiga Florjava [sic!] ga∫sa s´ zęr- kuvjo hrenova ga∫∫a. Ro∫hna ga∫∫a. Shabjek. Grad s dvemi Zęrkvami Svę- tiga Jurja , inu ∫vęte Ro∫alię na hribu. Ga∫za pruti grajskimu hribu. G a ∫ z a Hi∫he pred pi∫∫anim vratami zhes ta novi mo∫t do ti∫hlarjo- ve hi∫he v´me∫s ∫htete. Shtivilu tih du∫h 2243. Pfarr St. Peter in der Vor∫tadt. Dazu gehören : St. Petersvor∫tadt von der Koth= ga∫∫e hinab nach dem Weg, und dem Wa∫∫erga∫∫el des Baumei∫ters Prager Anzufangen bis zur Kirche mit den ∫ämmtlichen Häu∫ern in Kühethal, dann der Kirche St. Chri∫toph, des Meß= ners und Perlashäu∫ern. Thomat∫chovo ∫amt Kirche St. Margaritha. St. Märten ∫amt der Kirche St. Martini. Hra∫tie, Oberje, Jar∫che. Udmat ∫amt dem Baron kodeli= ∫schen Gut Thurn. Sello ∫amt der Tuchfabrik und Kapelle des heil. Johann von Nep. Mo∫tach. Stephansdorf ∫amt der Kirche St. Stephan. Vor∫tadt Pollana bis zur Karl= ∫tädtervor∫tadt exklu∫ive. Anzahl der Seelen 3410. Fara ∫vętiga Petra pred Mę∫tam. K´leti fari ∫li∫hi : St. Pętersku predmej∫tje od blatne va∫i doli per poti inu od Pama∫trove Progarjove hi∫he ∫azhęti v´∫e hi∫he per vodi do- li do ∫vętiga Petra s´v∫im hi- ∫hami v´kravji va∫si, inu s´Zęr- kuvjo ∫vętiga Kri∫htofa s´Me∫h- narjovo, inu Perle∫ovo hi∫ho Bę∫higrad imenvano. Thomazhov s´Zęrkuvjo ∫vęte Marjete. Shmartna s´ Zęrkuvjo ∫vętiga Martina. Hra∫tje , Oberje , Jar∫he. Udmat , s´Baron Kodęlovim Gradam. Sello s´Faberko inu Zerkuvzo ∫vętiga Janne∫a Nep. Mo∫tah. Shtęfanova va∫s s´ Zerkuvjo ∫vętiga Shtefana. Predmej∫tje Pollane noter predmei∫tja do pred pi∫∫anim vratmi. Shtevilu tih du∫h 3460. 318 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 111 Neberljiv del vrstice na pregibu lista, na tem mestu je sicer omenjena Pu(c)hfinkova hiša. Pfarre Maria Verkündigung in der Vor∫tadt. Dazu gehören: Vor∫tadt Gradi∫che mit der Kirche SS. Trin. und dem Ur∫ulinerklo∫ter, und zwar wie die Land∫tra∫∫e ∫chei= det, nämlich wie man zum deut∫chen Thor hinauskömt, alle die Häu∫er ∫o rechts der Stra∫∫e liegen , bis an die Gleinitzerbrüke rechter Hand. Die ganze Kapuzinervor∫tadt ∫amt der Kirche St. Johann Ev. dann dem Kapuzinerklo∫ter. St. Petersvor∫tadt vom Spital= thor anzufangen mit Ein∫chluß des […]111 rechts und links bis zur Kothga∫∫e, von dannen links bis zum Diskalzeatengarten , und bis zum Ga∫∫el ∫o vom Baumei= ∫ter Prager zum Laibachfluß haltet. Auch die Häu∫er ∫o hinter der Au= gu∫tinerkirche liegen, dann die Häu= ∫er rechts und links der Land∫tra∫∫e die inklu∫ive des Klo∫ters und Gar= ten der Diskalzeaten und Kirche St. Jo∫eph , wie auch das Exje∫uitengut Thurn , Leopoldsruhe , neue Welt, und Unter∫chi∫chka mit der Kirche St. Bartholome aus der Pfarr St. Peter und St. Veit ob Laibach. Anzahl der Seelen 2700. Fara per Marii Divizi Angelskiga zhe∫henja pred Mę∫tam. K´leti fari ∫li∫hi. Predmej∫tje Gradi∫he s´zęrkuv- jo ∫vete Trojize inu s´Nunskim Klo∫htram , inu ∫izer koker vęl- ka zę∫ta pęle namrezh , koker ∫e s´kus krì∫hanske vrata vun pride, v´∫∫e hi∫he katęre na de∫ni ∫trani zę∫te ∫toję do mo∫ta na glinzih na dę∫ni roki. V´∫se hi∫he per kapuzinarjih s´zerkuvjo ∫vętiga Joannesa Evan- geli∫ta, inu s´ kapuzinarskim Klo∫tram. Shempętersku predmej∫tje od ∫hpitauskih vrat sazhęti per Puhfinkovi hi∫hi na dę∫ni , inu lęvi ∫trani do blatne va∫si pot- ler od tod na lęvi ∫trani do shkol- zjatskiga vèrta inu do ga∫ze, ka- tęra od Pama∫tra Pragerja k´Lub- lanzi pęle. Tudi hi∫he, katere sa Augu∫h- tinarsko zęrkuvjo stoję, potler hi∫he na dę∫ni inu lęvi ∫trani per zę∫ti do shkolzjat∫kiga klosh- tra , verta , inu zerkve ∫vętiga Jo∫hefa. Tudi gradizh turn, ka- teri je enkrat Je∫vitarjam ∫li∫hal, grad blisu ∫hi∫hke pruti Lubla- ni, novi ∫vet, inu ∫podna ∫hi- ∫hka s´zerkuvjo ∫vetiga Jerneja, karje pod St. Peter, inu pod St. Vid nad Lublano ∫li∫halu. Shtevilu tih du∫h 2700. Pfarr St. Johann Bapt. in der Tirnau. Dazu gehören : Vor∫tadt Tirnau. Vor∫tadt Kra= kau bis zum deut∫chen Thor in= klu∫ive der Häu∫er ∫o zum deut∫chen Thor aus der Stadt hinaus links gelegen ∫ind bis inklu∫ive des Dokt. po∫∫ovitzi∫chen Schlö∫∫el , und dort herum zer∫treuten Häu∫er bis an die Gleinitzerbrüke an der Land∫tra∫= ∫e links. [število duš manjka] Fara ∫vętiga Janne∫a v´ Ternovim. K´leti fari ∫li∫hi. Ternovu. Krakovu do krishanskih vrati s´tim hi∫hami, katęre pred kri- shanskim vratmi na lęvi ∫trani is Me∫ta hoditi ∫toje do po∫∫ovzho- viga grada s´tim okul ∫trę∫∫enimi hi∫hami do mo∫ta na glinzih per zęsti na lęvi ∫trani. Shtevilu tih du∫h 1378. 319 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 Kot rečeno, je bila predloga razglasa nemška, slo- venska različica pa njen prevod. Tudi če ne bi poznali rokopisne predloge in takratne uradovalne prakse, o tem nazorno priča navedba slovenskega toponima Moste kot Mo∫tah, avtomatično posnetega po nem- škem Mo∫tach. Jezikovne poteze slovenske različice verjetno ne kažejo na prevajalca domačina, ampak prej na Dolenjca ali Notranjca, ki ga izdaja zlasti re- fleks jata (v mejstu, pred mejstam, predmejstje). Čeprav je iskal izvirna slovenska poimenovanja – od tod po- nekod opazne razlike med besediloma112 –, je vpliv nemške predloge opazen tudi v imenih. Očiten pri- mer je izraz predmestje, ki se je v takratni ljubljanski slovenščini, kot je dokumentirana v oklicnih knjigah, začel šele postopoma uveljavljati namesto običajnega izraza forštat oziroma namesto opisnih poimenovanj, povezanih z mestnimi vrati (pred Pisanimi vrati, pred Vicedomskimi vrati idr.). Slovenskega poimenovanja predmestje pred nastankom razglasa iz leta 1787 ni mogoče zaslediti – v šentpetrski oklicni knjigi je tudi v osemdesetih letih vedno samo forštat113 – nato pa se pred koncem stoletja pojavi že večkrat.114 Razglas vsebuje zelo veliko uličnih imen, a iz praktičnih razlogov izpušča nekatere manjše ulice. V obzidanem mestu, denimo, pogrešamo današnjo Čevljarsko ulico, izpričano prvič v devetdesetih letih v nemščini (Schustergasse)115 in na prelomu stoletja (med 1798 in 1815) v slovenščini kot Šuštarska ga- sa.116 V predmestju ni navedena Nunska (Klosterfra- uengasse), kot so se v drugi polovici 18. stoletja začele po uršulinkah imenovati Galove ulice117 in ki je v slovenščini prav tako kot Šuštarska dokumentirana na prelomu stoletja, kot Nunska gasa.118 Več sloven- skih poimenovanj je, kolikor je znano, v razglasu iz- pričanih prvič, poleg predmestij – Šempetrskega (Št. Petersku predmejstje, Šempetersku predmejstje), Gradi- šča (Predmejstje Gradiše) in Poljan (Predmejstje Pola- ne), ki jih dotlej srečujemo brez oznake predmestje – na primer Ključavničarska ulica (Šlosarska gasa), Karlovški most (ta novi most), Kravja vas (prej Kravja dolina), Ribiška ulica (Ribška gasa) in Mesniška uli- ca (Mesniška gasa). Postavlja se vprašanje, ali so bila vsa imena vzeta iz dejanske rabe oziroma katera bi lahko nastala na novo s prevodom. Tako na primer ni potrjeno, da bi se prijelo ime Mesniška gasa, ki je 112 Valenčič, Zgodovina, str. 26–28. 113 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1780–1796, s. p. – Poleg običajnega latinskega ex suburbio/in suburbio zasledimo na primer in Vorstadt (29. 12. 1781, 10. 2. 1783), na For∫tate (18. 1. 1783), na For∫tadt (7. 2. 1783), is for∫htata (29. 3. 1788), na For∫tati (26. 1. 1788). 114 Prim. Vrhovnikove omembe, ki jih avtor ne razvršča po virih (Vrhovnik, Slovenska imena, str. 116 in 148). 115 Vrhovec, Die erste Häusernumerierung, str. 167; prim. Va- lenčič, Zgodovina, str. 24. – O času nastanka seznama uličnih imen, ki ga je objavil Vrhovec, gl. v nadaljevanju. 116 Vrhovnik, Slovenska imena, str. 148. 117 Valenčič, Zgodovina, str. 17. Prim. Mal, Stara Ljubljana, str. 189–190. 118 Vrhovnik, Slovenska imena, str. 148. za zdaj znano le iz tega vira.119 Veliko je zlasti prvih slovenskih omemb cerkva: avguštinske Marijinega Oznanjenja (zdajšnje frančiškanske), uršulinske sv. Trojice, župnijskih sv. Jakoba v mestu in sv. Janeza v Trnovem, kapucinske cerkve sv. Janeza Evangelista, eremitske sv. Jožefa, špitalske sv. Elizabete in cerkve (kapele) sv. Jurija na Gradu. Ne nazadnje je razglas prvi vir, ki določno pove, kaj je bil konec 18. stoletja Bežigrad. Skupaj s cerkvijo sv. Krištofa namreč navaja mežnarjevo in »Perlesovo hišo, Bežigrad imenvano«. Slovensko ime Ljubljane in Ljubljanice Preden se posvetimo nekaterim značilnostim mestne in predmestne toponimike, se bomo usta- vili pri slovenskih zapisih toponimov Ljubljana in Ljubljanica,120 najsi gre samo za omembe v tujejezič- nih ali pojavitve v slovenskih besedilih. V literaturi se ponavlja trditev, da je Luwigana – gre za kronološko tretji znani zapis imena Ljubljane iz leta 1146 – slo- venska in romanska oziroma slovansko-romanska oblika imena.121 Glede na nastanek listine Bernarda Spanheima v Ogleju in glede na samo obliko zapisa je zapis Luwigana vendarle težko imeti za slovenske- ga. V poznem srednjem veku je v virih iz bližnjega romanskega obnebja – iz Trsta, Vidma, Čedada in drugih krajev – mogoče najti več podobnih romani- ziranih oblik imena Ljubljane, zlasti Glubiana, tudi Iubiana, Lubiana, Glublana ipd.122 Le en vir, nastal leta 1409 v Čedadu, nekega Ljubljančana imenuje z obliko, v kateri se Ljubljana do prve tretjine 19, sko- raj vedno pojavlja v slovenščini: Lublana (Martino de Lublana).123 Neupoštevaje ta primer z začetka 15. stoletja, ki je bolj verjetno plod naključja kakor zvest zapis sloven- skega imena mesta, je Ljubljana ena redkih, če ne kar edina evropska prestolnica, katere ime je v jeziku dr- žavotvornega naroda v izvirni obliki prej dokumen- tirano v tiskanem kot rokopisnem besedilu. Časovna razlika med njima sicer znaša samo štiri leta, pri če- mer je še pomenljivejše, da ime tako pozno zasledi- mo v rokopisnih virih. Kot bomo videli, se v tisku najprej pojavi leta 1566, in to trikrat v delih prote- stantske književnosti. Kolikor je znano, toponim v nobenem od sicer zelo redkih slovenskih rokopisnih dokumentov, nastalih do vključno 16. stoletja, ne na- stopa pred letom 1570, ko so v kranjski prestolnici izdali rokopisni razglas o vinskem dacu. Gre za sploh prvi znani slovenski uradovalni dokument, datiran v 119 Valenčič jo po nemški različici razglasa imenuje Uličica proti mesnicam (Valenčič, Zgodovina, str. 24), njenega slovenske- ga imena Mesniška pa ne navaja (prim. kazalo prav tam, str. 251). Prav tako ga ni zasledil Vrhovnik v Lublanskih novicah in oklicnih knjigah s preloma iz 18. v 19. stoletje. 120 Gl. v nadaljevanju Pregled slovenskih toponimov. 1. Ljublja- na in Ljubljanica. 121 Štih, Castrum Leibach, str. 14. 122 Kosi et al., Historična topografija Kranjske, str. 740–771. 123 Prav tam, str. 762. 320 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Ljubljani, in za najstarejši znani v slovenščino pre- vedeni razglas.124 V dataciji na koncu razglasa ali t. i. zapovednega lista, ki ga je izdal deželni upravitelj Ja- nez Khisl in je ohranjen v treh prepisnih različicah, v prvi in drugi različici najdemo zapis Vlübliani,125 v tretji pa vliubliani.126 Zapisa občutno odstopata od oblike Lublana, ki je v protestantski književnosti druge polovice 16. stoletja dokumentirana kar 27- krat (ob njej le enkrat oblika Ljublana), v rokopisih domačega izvora pa se, kot bomo videli, pojavlja od začetka 17. stoletja. Lübljana oziroma Ljubljana, kot se obliki v razglasu iz leta 1570 glasita v fonetičnem prepisu, nista mogli biti vzeti iz domače žive rabe. Za tisti čas nenavadni obliki pojasnjuje dejstvo, da prevajalec razglasa ni bil domačin, ampak Hrvat čakavec, o čemer pričajo tako pravopisne kot jezi- kovne poteze.127 Oblika Ljublana (VLIVBLANI) se v slovenski protestantski književnosti pojavi enkrat samkrat, in sicer v naslovu Juričičeve Postile (1578), natisnjene v Mandelčevi tiskarni v Ljubljani.128 Tako kot prevajalec razglasa za vinski dac je bil tudi Jurij Juričič čakavski Hrvat, doma iz Vinodola, če ne gre v obeh primerih sploh za istega avtorja.129 Ista oblika je v hrvaških rokopisnih zapisih dokumentirana še pozneje, denimo v dveh zadolžnicah iz 17. stoletja, ki sta nastali v Ljubljani.130 Obliki Ljubljana lahko v protestantski književ- nosti sledimo skoraj tri desetletja, od treh pojavitev v treh različnih delih leta 1566 do zadnje natisnje- ne protestantske knjige z letnico 1595.131 Pomenlji- vo je, da je prva pojavitev v imenovalniku, in sicer v Trubarjevem Abecedariumu, kjer je navedena med besedami z začetno črko L: lublana.132 To je iz 16. stoletja eden od samo dveh znanih zapisov toponima v imenovalniku.133 Iz istega leta sta tudi prvi pojavi- tvi v mestniški obliki: v Lublani. Ena je Trubarjeva v Psaltru, povezana s prvo znano slovensko omembo 124 O dokumentu gl. zlasti: Jug, Slovenski »zapovedni list«; Ver- bič, Slovenski zapovedni list. 125 SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 416, fasc. 285, pag. 1888; prav tam, šk. 328, fasc. 217a, s. p., 17. 10. 1570 (po tej različici objava v: Jug, Slovenski »zapovedni list«, str. 79–82). 126 SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 416, fasc. 285, pag. 1896. 127 Jug, Slovenski »zapovedni list«, str. 78. 128 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana, Juričič, Postilla II 1578, 214. 129 Avtorstvo razglasa za vinski dac je Juričiču pripisal S. Jug ( Jug, Slovenski »zapovedni list«, str. 78–79). 130 Prva je zadolžnica dveh Ozaljčanov, datirana 15. februarja 1615 w Lÿwblanÿ (HAZU, Acta Croatica, DC–V–178), dru- ga pa zadolžnica Jakova Cvitkovića z datacijo Vlublgani 28. februarja 1671; Cvitković je istega dne v Ljubljani podpisal še eno zadolžnico, v kateri pa je toponim zapisal v slovenski obliki Vlublani (SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 79, I/45, lit. F VI–6). 131 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana. 132 Prav tam, Trubar, Abacedarium oli tablica 1566, A 3a. 133 Drugi zapis je prav tako Trubarjev, nastal pa je leta 1575 (prav tam, Trubar, Katehismus z dvejma izlagama 1575, 270). katerega od ljubljanskih mestnih toponimov (per S. Miclaushu V= Lublani),134 druga pa Kreljeva v Otročji bibliji (VLublani).135 Velika večina zapisov je mestni- ških (22 od 28), od tega polovica (11) iz kratkega obdobja 1575–1580 na naslovnicah tiskov Mandel- čeve tiskarne (VLVBLANI, po enkrat VLUBlani in VLIVBLANI).136 Poleg imenovalnika in mestnika se Lublana dvakrat pojavi še v rodilniku (od Lublane)137 ter po enkrat v tožilniku (v´Lublano)138 in orodniku (nad Lublana).139 Slovensko ime kranjske prestolnice je sočasno dokumentirano tudi na naslovnici Vram- čeve Kronike (1578), edinega kajkavskega tiska Man- delčeve ljubljanske tiskarne: vLublane.140 Prav tako je v protestantski književnosti prvič izpričan pridevnik lublanski, vsega skupaj enajstkrat. Vsakič je povezan bodisi z enim od ljubljanskih ško- fov bodisi s katerim od kanonikov, enkrat z dvema škofoma in enkrat z dvema kanonikoma. Sedemkrat ga zasledimo pri Trubarju v delu Noviga testamenta pusledni deil (1577)141 in štirikrat v prevodu pogreb- ne pridige za Trubarjem izpod peresa Matije Trosta (1588).142 Po ugasnitvi protestantske tiskane besede ga najprej srečamo leta 1604 v rokopisnem sinodal- nem dekretu škofa Tomaža Hrena, zopet v besedni zvezi s škofom (shkoff Lublan∫ki).143 Od okoli leta 1620 se toponim Lublana in njego- va pridevniška izpeljanka lublanski pojavljata redno, začenši s prisežnimi obrazci mesta Ljubljane za me- ščane in nekatere nižje mestne uslužbence. Za me- stne funkcionarje na čelu z županom so bili namreč na voljo samo obrazci v nemščini. V najzgodnejših, nastalih leta 1620 ali kmalu zatem, srečamo tudi prvo slovensko oznako Ljubljane kot deželnega glav- nega mesta – poglavito mesto (tiga Poglauitiga me∫ta Lublanè ipd.).144 Da Slovenci in Kranjci prestolnico Kranjske imenujejo Lublana, je omikani svet seve- da spomnil tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689),145 potem ko je slovensko ime mesta že pred tem ovekovečil v podnaslovu bakroreza Ljubljane v Topografiji Kranjske (1679).146 134 Prav tam, Trubar, Psalter 1566, bVIa. 135 Prav tam, Krelj, Otrozhia biblia 1566, H2b. 136 Prav tam, geslo Ljubljana. 137 Prav tam, Trost, Ena lepa inu pridna prediga 1588, 106; Tru- bar, Hishna postilla 1595, I, 30. 138 Prav tam, geslo Ljubljana, Trost, Ena lepa inu pridna prediga 1588, 114. 139 Prav tam, Trubar, Katehismus z dvejma izlagama 1575, 202. 140 Moguš, Povijest, str. 67. 141 ZRC SAZU, ISJFR, Občnoimenska kartoteka, geslo ljub- ljanski, Trubar, Noviga testamenta pusledni deil, 1577, 416, 417, L 1a, Mm 4a, MM 5a, MM 5b in Nn 2b. 142 Prav tam, Trost, Ena lepa inu pridna prediga 1588, 107, 108, 109 in 115. 143 Steska, Tomaž Hren, str. 55. 144 Golec, Mestna prisežna besedila, s. p., Ljubljana 1. del, LJU-1, LJU-4, LJU-5, LJU-6, LJU-7, LJU-8. 145 Valvasor, Die Ehre XI, str. 665. 146 Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae, sl. 127; bakrorez ponatisnjen v: Valvasor, Die Ehre XI, str. 336. 321 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 V prvi polovici 18. stoletja se v zapisih domače provenience kot posledica vokalne redukcije začne pojavljati redkejša oblika Leblana,147 ki je dokumenti- rana že konec 17. stoletja (1690) na Škofjeloškem.148 V petdesetih letih 18. stoletja se ji izpod peresa mlaj- šega pisca oklicne knjige stolne župnije pridruži še ena, Iblana.149 Zanimivo je, da je od štirih vikarjev pi- sal Iblana, in to dosledno, samo Jožef Dudič, ki je bil edini rojen Ljubljančan,150 kar bi torej kazalo, da je bila takšna oblika tedaj v sami Ljubljani najbolj uve- ljavljena. Za razliko od Lublane so sodobniki obliki Leblana in Iblana občutili kot regionalizma oziroma lokalizma. Medtem ko ni znano, da bi Leblana kdaj našla pot tudi v knjige in druge tiske, je oblika Iblana – skupaj s pridevnikom iblanski – v tisku izpričana pozneje, v prvi tretjini 19. stoletja.151 Tako kot je posebnost Ljubljane zgodnejša po- javitev njenega slovenskega imena v tiskanem kot v rokopisnem besedilu, je zelo pozno, šele sredi 18. sto- letja, prvič v slovenščini dokumentirano ime Ljub­ ljanskega gradu. Mestni gradovi se v virih praviloma omenjajo pred mesti, od katerih so bili skoraj vedno starejši, toda glede na marginalno vlogo pisane slo- venščine ne preseneča, da prvo slovensko omembo deželnoknežjega gradu nad Ljubljano srečamo skoraj dve stoletji za slovenskim imenom mesta. Toponim Grad je, kolikor je znano, najbolj zgodaj izpričan šele leta 1739 v oklicni knjigi stolne župnije Sv. Nikolaja (pod gradam),152 s polnim imenom Ljubljanski pa v istem viru dobri dve desetletji pozneje, leta 1758 (na Iblanskimo gradv).153 Valvasor pol stoletja prej (1689) ni čutil potrebe po posebnem navajanju slovenskega imena gradu, ki se je imenoval enako kot mesto.154 Pri opisu Ljubljane iz istega razloga ni zapisal slovenskega imena reke, ki teče skozi kranjsko pre- stolnico.155 Prav tako ga nima v isti, XI. knjigi Slave v posebnem razdelku o reki in plovbi po njej,156 ga je pa navedel v II. knjigi v poglavju o rekah in potokih na Gorenjskem, in sicer kot Lablaneza.157 Sloven- sko ime Ljubljanice je tako kot toponim Ljubljana prej dokumentirano v tisku kakor v rokopisnih virih, kot Lublanica slabo desetletje za Ljubljano. Prvič se pojavi leta 1575 v Trubarjevem Katekizmu z dvejma 147 Najprej in največkrat jo zasledimo v oklicni knjigi stolne žup- nije iz let 1737–1759 (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, na primer fol. 5Av 14r, 103v). 148 [Kos], Dva kratka rokopisa, str. 768. 149 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, na primer fol. 167v, 168v, 169r. 150 O Dudiču gl. op. 105. 151 Simonič, Slovenska bibliografija, str. 61, 374 in 600. 152 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 10v. 153 Prav tam, fol. 178v. 154 Valvasor, Die Ehre XI, str. 335–337, 669–671. 155 Prav tam, str. 665. 156 Prav tam, str. 673–687. 157 Valvasor, Die Ehre II, str. 154. izlagama (Vlublanici),158 nato pa v protestantski knji- ževnosti še dvakrat, pri Matiji Trostu prav tako v me- stniku (1588)159 in v Trubarjevi Hišni postili (1595) v imenovalniku (ta Lublaniza).160 Prvi dve omembi se nanašata na reko v sami Ljubljani, medtem ko go- vori zadnja o Ljubljanici na splošno in jo postavlja ob bok Savi. Razen pri Valvasorju (1689) ni za zdaj znana nobena druga omemba reke kot Ljubljanice vse do tiskanega razglasa o župnijski razdelitvi iz leta 1787, ki priča o medtem dokončani vokalni reduk- ciji tretjega, nenaglašenega samoglasnika: Lublanca (k´Lublanzi).161 Še več, iz obravnavane dobe ni znan niti en zapis njenega imena v rokopisnem uradovalnem ali kakem drugem dokumentu, če izvzamemo oznako voda. Za Ljubljančane je bila reka prejkone samo voda oziro- ma so jo tako označevali pogosteje, Ljubljanica pa so jo imenovali predvsem v komunikaciji navzven. V takšnem kontekstu nastopa že pri Trubarju (1575) in Trostu (1588). Oba sta namreč nagovarjala širšo javnost, ne samo ljubljanske, zato je bilo reko treba imenovati s splošno prepoznavnim imenom. Je pa že Trubar enkrat, ko je bilo iz sobesedila jasno, da gre za reko, zapisal: pruti vodi (1575).162 V prvi polovici 17. stoletja in prvi četrtini 18. stoletja najdemo tri poi- menovanja Ljubljanice kot vode, vsa v internih me- stnih dokumentih, v prisežnih obrazcih za mestnega valpta in tesarje: na Vodi (1620–36), per Vode (1636– 37), per Vodj (1716–1722).163 Ne nazadnje v ta kon- tekst spada tudi omemba vratarja pri Vodnih vratih v krstni matici leta 1614: Jerni Vratar na uodi.164 Dvoj- no označevanje – enkrat Lublanca in drugič voda – je dokumentirano v razglasu iz leta 1787,165 obakrat v zvezi z oznako ulic v Šentpetrskem predmestju, ki sta vodili k reki, pri čemer je bilo »per vodi« že ustaljeno ulično ime za današnje Petkovškovo nabrežje.166 Nekaj opažanj o slovenski toponimiki Ljubljane Pri pregledu virov smo lahko videli, kako, kdaj in tudi zakaj sploh so bili posamezni toponimi zapisani. V nadaljevanju se bomo samo na kratko pomudili pri splošnih opažanjih o slovenski toponimiki Ljubljane 158 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljanica, Trubar, Katehismus z dvejma izlagama 1575, 190. 159 Prav tam, Trost, Ena lepa inu pridna prediga 1588, 116. 160 Prav tam, Trubar, Hishna postilla 1595, II, 228. 161 SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registra- tura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 314v. 162 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana, Trubar, Katehismus z dvejma izlagama 1575, 189. 163 Golec, Mestna prisežna besedila, s. p., Ljubljana 1. del, LJU- 11, LJU-13 in LJU-15. 164 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1614– 1621, pag. 15. 165 SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registra- tura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 314r in 314v. 166 Prim. Suhadolnik in Budna Kodrič, Šentpetrsko predmestje, str. 288. 322 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 ter se ustavili ob nekaterih posebnostih in zanimi- vostih. Kot je za obravnavano dobo ugotavljal V. Valen- čič, so ulična imena nastajala in se spreminjala ne- odvisno od mestne in državne uprave. Oblasti so po potrebi uporabljale imena, ki so bila razširjena med ljudstvom, medtem ko uradna potreba po rabi ulič- nih nazivov ni bila pogosta. V spisih so si pri označe- vanju hiš in zemljišč pomagali s splošnimi krajevnimi oznakami ter z navajanjem lastnikov in sosedov, za boljšo lokalizacijo pa je mnogokrat služilo omenja- nje pomembnejših objektov, predvsem javnih zgradb, cerkva, samostanov, mestnih vrat in mostov.167 Tako so se tedaj nasploh izražali, ko so hoteli nekaj prostorsko opredeliti. Celo vrsto takšnih pri- merov v slovenščini vsebuje slovenska oklicna knjiga stolne župnije Sv. Nikolaja 1737–1759, na primer pred temi Novemi Nunami, pod tranzho, na ∫tarem terg bli∫o PP: Jesuvitarjou, bli∫o ∫tare ∫hulle, Sa Pater Au- gustineriah, prute G: G: Clari∫sarzam, pret Polousam, Sraum PP: Franziskainarjah.168 Iz tovrstnih oznak je pogosto zelo težko ali sploh nemogoče ugotoviti, za katero ulico v okolici določenega objekta je dejansko šlo. Poleg tega je bil obseg ulic oziroma delov me- sta precej fluiden. Tako so isti objekt enkrat ozna- čili po enem in drugič po drugem toponimu. Mer- zenheimovo hišo, danes Gosposka ulica 6,169 je na primer isti duhovnik oklicevalec v istem letu 1758 najprej postavil v Gosposko ulico (v Gospud Mer- zenhaimove hi∫he in Herrn ga∫sen), nato pa na Novi trg (v G. Merzenhamove hi∫he na novem Tergo).170 V umestitvi na Novi trg se prejkone odraža pojmova- nje Novega trga v širšem pomenu besede, kot ene od mestnih četrti. Takšni primeri so se zlahka dogajali, vse dokler ni aritmetičnega oštevilčenja hiš, uvedenega leta 1770, po dobrem stoletju leta 1877 zamenjala ulična nu- meracija.171 Pred tem so sicer že precej časa obstajali ulični napisi na zidovih hiš na začetku in koncu vsake ulice. V mestih so jih po posameznih deželah začeli uvajati v jožefinski dobi, pri čemer ni znano, od kdaj jih je imela Ljubljana, ampak le, da so bili leta 1819 nekateri že neberljivi in da jih na vogalih nekaterih ulic sploh ni bilo.172 Leta 1770 uvedeno aritmetič- no hišno oštevilčenje – ločeno za Ljubljano-mesto (obzidani del), Karlovško predmestje, Trnovo, Kra- kovo, Kapucinsko predmestje, Šentpetrsko predme- stje, Poljane in Kurjo vas – samo po sebi torej ni bilo neposredno povezano z uličnimi imeni, so pa odtlej 167 Valenčič, Zgodovina, str. 22. 168 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 2v, 36r, 49r, 60v, 126v, 132r, 147v in 184v. 169 Suhadolnik in Anžič, Novi trg, str. 93–94. 170 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 169r in 175v. 171 O hišni numeraciji: Valenčič, Zgodovina, str. 22 in 51–73. 172 Prav tam, str. 33. objavljali sezname hišnih posestnikov, od katerih so vsaj nekateri vsebovali tudi imena ulic.173 Nekatera imena ulic in trgov so bila v obravnava- ni dobi zelo trdoživa, kot na primer Stari trg, Novi trg, Rožna ulica ali Hrenova ulica, in so obstala vse do danes, druga pa spremenljiva, kar velja zlasti za manjše in manj pomembne ulice. Poimenovanja so se spreminjala zaradi izginjanja objektov in nastaja- nja novih ter zaradi spremenjene namembnosti le- -teh oziroma celotnih območij. Tipičen primer je območje okoli cerkve sv. Jakoba, ki je kot orientacij- ska točka ostajala v senci jezuitskega kolegija, v okvir katerega je spadala od konca 16. stoletja. V slovenski oklicni knjigi 1737–1759 najdemo ničkoliko omemb jezuitov in kolegija, sv. Jakob kot tak pa ni omenjen niti enkrat. Do izraza je prišel šele po porušenju po- gorelega ukinjenega kolegija (1774) in ustanovitvi šentjakobske župnije (1785).174 Kot je znano, so nekatere ulice dobile ime po pri- imku (markantnejšega) hišnega posestnika oziroma rodbine, ki je v njej prebivala oziroma imela tam iz- razito stavbo ali dejavnost.175 Takšna je še obstoječa Salendrova, prvotno Salitingerjeva ulica, ki nosi ime po tam živečih Salitingerjih v zadnjih desetletjih 16. in prvih desetletjih 17. stoletja.176 Iz priimka mlinarja Kolezije je še v 16. stoletju nastalo ime za predmestni predel Kolezija,177 izvor ugaslega imena Galove ulice, dokumentiranega od poznega 17. stoletja za del da- našnje Slovenske ceste, pa pripisujejo pristavi in vr- tovom grofov Gallenbergov.178 Prav tako je ugasnilo ime Lingova oziroma Lingarjeva ulica, ki ga je kratka ulica v mestnem središču, današnja Mačkova, dobila 173 Prav tam, str. 22. – Pri tem je nujno treba opozoriti na zmoto v zvezi s prvim tiskanim seznamom hišnih posestnikov, ki ga poznamo le iz Vrhovčeve prirejene objave (1902), v kateri je objavljen vzporedno s seznamom posestnikov leta 1796, ob vsaki hišni številki pa je za oba skupaj navedeno ulično ime (Vrhovec, Die erste Häusernumerierung). Valenčič je zapisal, da na seznamu iz leta 1770 najdemo »prvič skupaj navedena imena ulic v stari Ljubljani« (Valenčič, Zgodovina, str. 22), in se hkrati čudil, kako je lahko na mestu današnjega Vodni- kovega trga naziv Šolski trg (Schulplatz) in zakaj imajo tri hiše na sosednjem Krekovem trgu oznako Glavna stražnica (Hauptwache), saj so frančiškanski samostan prezidali za šol- ske namene šele v letih 1788–90, glavna stražnica poleg njega pa je bila zgrajena po letu 1790 (prav tam, str. 24; Vrhovec, Die erste Numerierung, str. 165 in 166). Toda Vrhovec v re- snici ni zapisal, da se ulična imena nanašajo na leto 1770, ampak jih je zelo verjetno povzel po seznamu hišnih pose- stnikov iz leta 1796. Ker nesporno odražajo stanje po letu 1790, v pričujočem prispevku niso upoštevana. Vprašljiva je tudi Vrhovčeva datacija seznama iz leta 1770. Pri h. št. 209 je, denimo, kot lastnik naveden tobačni urad (prav tam, str. 167), ki naj bi hišo prevzel šele leta 1774 (Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 72–73), h. št. 221 pri Glavni stražnici pa je že označena kot novo šolsko poslopje (str. 160). 174 Gl. v nadaljevanju Pregled slovenskih toponimov, 6. Cerkve- ne zgradbe in zgradbe v cerkveni lasti. 175 Prim. Mal, Stara Ljubljana, str. 190. 176 Valenčič, Zgodovina, str. 16. 177 Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 272–273; Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 41; Valenčič, Zgodovina, str. 15. 178 Valenčič, Zgodovina, str. 17. 323 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 po nepomembnem ljubljanskem steklarju s konca 17. in prvih desetletij 18. stoletja.179 Po tej analogiji se zdi izvor uličnega imena iz priimka mogoč tudi za Hrenovo ulico, ki je od vseh naštetih dokumentirana najbolj zgodaj, v nemščini v začetku 16. stoletja, in katere ime se je tako kot pri Salendrovi obdržalo do naših dni.180 Da bi Hreno- va lahko dobila ime po danes neznanem posestniku Hrenu in ne po vrtnini,181 je tem verjetneje, ker po- znamo primer nastanka ljubljanskega uličnega imena iz priimka že sredi 15. stoletja. Gre za enkrat sam- krat, leta 1453 omenjeno Zwelserjevo ulico (in der Zwelser gassen) nekje v bližini Novega trga in Spod- njega Brega, kjer je bil tedaj ali nekaj prej posestnik neki Zwelser.182 S časovno distanco od nastanka iz priimka se je lahko ulično ime občutno spremenilo, ker se je izvor toponima medtem zabrisal s potonitvijo priimka v pozabo. To se je zgodilo pri Salendrovi, prvotno Sa- litingerjevi ulici, katere ime je v 18. stoletju prav zato zapisano v toliko različicah, vse do komajda prepo- 179 Prav tam, str. 24–25. 180 Prav tam, str. 11, 43 in 59. 181 Do te uveljavljene razlage je bil zadržan že Valenčič (Valen- čič, Zgodovina, str. 11). 182 Gradivo za zgodovino Ljubljane XI, XI/44, str. 7. Prim. Mal, Stara Ljubljana, str. 198. znavne Selenikarjove gase (v´ Selenikarjove ga∫se, v´ Se- lenikariove Ga∫se).183 Podobnemu primeru smo priča pri imenu Lingarjeve ulice, prvotno Lingove, ki se je te ozke ulice za meščanskim špitalom oprijelo konec 17. ali v prvi tretjini 18. stoletja po tja priženjenem steklarju s priimkom Lingau.184 Kolikor je znano, je toponim prvič dokumentiran v nemščini leta 1739 v opisu obiska cesarja Karla VI. leta 1728 (das sogenant- Lingiſche enge Gaeßlein),185 ko je Lingova družina tu še imela hišo (do 1731). V slovenščini ulico med letoma 1746 in 1754 v oklicni knjigi mestne župnije sreču- jemo kot Lingovo oziroma Lingovkino gaso186 in še leta 1783 v šentpetrski oklicni knjigi kot Lingovo gaso (in Lingovi Ga∫si).187 V nekaj let mlajšem tiska- nem razglasu iz leta 1787 pa je že imenovana Lin- gerjova ga∫sa188 in je s tem imenom – kot Lingarjeva 183 Gl. v nadaljevanju Pregled slovenskih toponimov, 4. Mestni predeli, predmestja, ulice, trgi in mostovi. O razvoju tega ulič- nega imena gl. Valenčič, Zgodovina, str. 16. 184 Fabjančič, Knjiga ljubljanskih hiš. III. del. Veliki trg, s. p., Lin- garjeve ul. 7. 185 Kočevar, Ljubljana kot prizorišče, str. 292. 186 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 61r, 64v, 75r, 90r, 94v, 112r, 135r. 187 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1780–1796, s. p., 6. 2. 1783. 188 SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratu- Izsek iz Kaltschmidtove vedute Ljubljane sredi 18. stoletja (Florijančič pl. Grienfeld, Deželopisna karta, list 3). 324 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 ulica – prišla tudi v literaturo.189 Ni nemogoče, da je takšno obliko dobila prav tedaj umetno, s prevodom nemškega toponima Lingerga∫∫e – z nemško pripono -er –, ki ga najdemo v nemški različici razglasa in njeni rokopisni predlogi.190 A očitno je oblika Lin- garjova prešla tudi v širšo rabo. V necitiranih virih s konca 18. stoletja – bodisi v eni od oklicnih knjig bodisi v Lublanskih novicah – je namreč I. Vrhovnik našel obe slovenski obliki: v´ Lingarjove ga∫se in v Lingove ga∫se.191 Po priimkih dveh družin hišnih gospodarjev je bila v 18. stoletju prepoznavna današnja Krojaška uli- ca. Svoje prvo znano ime Kunstljeva ulica, izpričano samo v nemščini (1753),192 je dobila po družini Kun- stelj (Khunstl), ki je imela od srede 17. stoletja do leta 1713 hišo na njenem začetku ob Ljubljanici.193 Isto vogalno hišo, danes Cankarjevo nabrežje 19, je leta 1714 pridobil trgovec Matija Kristjan, poznejši ljubljanski mestni sodnik in župan,194 po katerem so jo začeli imenovati Kristjanova. Kristjan je leta 1721 kupil še hišo na drugem koncu uličice, na Mestnem trgu ob vhodu vanjo (danes Mestni trg 20 in Kroja- ška 1),195 kar je lahko dodatno prispevalo k utrditvi novega poimenovanja. Doslej neznano ime Kristja- nova ulica (Kristjanova gasa) je tako kot Galove ulice dokumentirano samo v slovenščini v oklicni knjigi (1740 in 1756)196 in se ni obdržalo prav dolgo. S pre- hodom hišne posesti v druge roke je poimenovanje po Kristjanu izginilo. V nemški različici razglasa o razdelitvi ljubljanskih župnij iz leta 1787 je imeno- vana Strohga∫∫el (Slamna uličica), kar je v slovenski različici zgolj gasa (inu ga∫so). Ime Krojaška se pojavi kmalu zatem v nemščini (Schneidergasse) v seznamih hišnih posestnikov iz let 1798 in 1800.197 Primer današnje Krojaške ulice priča o tem, kako pogosto so lahko ime menjavale majhne in manj pre- poznavne ulice. Včasih ga nemara sploh niso imele, drugič je v viru dokumentirano poimenovanje morda bolj priložnostna kakor splošno uveljavljena ozna- ka. V tem kontekstu pritegne pozornost mikroto- ponim Lahovše, ki ga, kolikor je znano, srečujemo ra, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 314r. – Po rokopisnem dokumen- tu o razdelitvi Ljubljane in njenih predmestij med župnije, ki je rabil kot predloga za tiskani razglas iz leta 1787, je imela Lingarjeva ulica (Linger Gasse) od vseh najmanj hiš, samo štiri (NŠAL, NŠAL 2, ŠAL 2, fasc. 44, Regulacija župnij 1782– 1785, Ljubljana 1784, s. d., Eintheilung deren Pfarren etc.). 189 Prim. Valenčič, Zgodovina, str. 24–25, 28, 226. 190 SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registra- tura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 313r; NŠAL, NŠAL 2, ŠAL 2, fasc. 44, Regulacija župnij 1782–1785, Ljubljana 1784, s. d., Eintheilung deren Pfarren etc. 191 Vrhovnik, Slovenska imena, str. 116. 192 Valenčič, Zgodovina, str. 18 in 21, op. 76. 193 Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 70–71. 194 Prav tam. O Kristjanu gl. Fabjančič, Zgodovina ljubljanskih sodnikov. 4. zvezek, str. 115–119. 195 Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 106. 196 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 17v in 156r. 197 Valenčič, Zgodovina, str. 24–26. samo v oklicnih knjigah 18. stoletja in za katerega, enako kot za bližnjo Kristjanovo ulico, ne poznamo nemške ustreznice. Prav tako ni znano, da bi bile La- hovše že kdaj omenjene v literaturi.198 Iz nekaterih pojavitev v slovenski oklicni knjigi stolne župnije je razvidno, da je šlo za del Mestnega trga (1737: na plazzo ulahou∫hah, 1739: u=Lahoushe na plazu, 1753: na plazo bliso Lahousha).199 Nobene od oklicanih oseb in njihovih delodajalcev v tem času ni mogoče najti med hišnimi lastniki200 ali med Ljubljančani, popi- sanimi ob ljudskem štetju leta 1754,201 na srečo pa se toponim Lahovše pojavi še leta 1773 v šentpetrski oklicni knjigi (in Lachousche in Civitate Labacen∫i), ki razkriva, da je bila nevesta tam v službi pri baronu Erbergu.202 Ker so Erbergi imeli tedaj na Mestnem trgu eno samo hišo (Mestni trg 17, Cankarjevo na- brežje 25), se je pozornost usmerila nanjo. Nastala je pred letom 1600 z združitvijo dveh patidenčnih hiš in bila do leta 1691 v rokah rodbine pl. Lachenheim.203 Po slednji je sredi ali v drugi polovici 17. stoletja tudi dobila ime; poplemeniteni pl. Lachenheimi, ki so se tako naslavljali od petdesetih let, so se namreč prvotno pisali Lah (Lach).204 Gre za veliko stavbo z notranjim dvoriščem, t. i. Rakovčevo hišo nedaleč od Tranče, ki ima posebno vlogo v slovenski kulturni zgodovini. V njej je umrl slikar Fortunat Bergant, tu je nekaj časa prebival France Prešeren, danes pa nudi streho Slovenskemu gledališkemu muzeju.205 Toponimi so se skozi čas prenašali na dva nači- na – ustno in pisno –, pri čemer so med tremi jeziki zapisovanja – slovenščino, nemščino in latinščino – obstajale velike razlike. Latinščina, v kateri so pisali predvsem v cerkveni sferi – zato so latinski toponimi najpogosteje zapisani v matičnih in oklicnih knjigah –, je bila kot mrtev jezik v specifičnem položaju. (Mi- kro)toponime je bilo treba vanjo prevesti iz živega jezika, na primer Rippa za Breg, Judea platea za Ži- dovsko ulico ali Porta ho∫pitalis za Špitalska vrata.206 Iz praktičnih razlogov, še posebej, če so bili teže pre- vedljivi, so jih v latinskih besedilih neredko zapisali nemško ali slovensko. Takšni praksi dolgujemo celo vrsto zapisov slovenskih poimenovanj. Teh je nepri- merno manj v nemških besedilih, ki so bila za razli- ko od latinskih v veliki večini svetne provenience. V nemščini kot živem jeziku so se imena uveljavljala in utrjevala na drugačen način, s pisnim in ustnim spo- 198 Prim. zlasti Valenčič, Zgodovina, str. 250 (kazalo). 199 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 1v, 11r in 127v. 200 Prim. Suhadolnik in Anžič, Mestni trg. 201 Prim. Šturm (ur.), Ljubljanske družine. 202 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1769–1775, s. p., 24. 4. 1773. 203 Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 103. 204 Golec, Rodbina Graffenweger, str. 258. 205 Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 103. O sami stavbi: prav tam, str. 34. 206 Vsi trije primeri so iz leta 1757 iz oklicne knjige šentpetrske župnije (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklicna knjiga 1757–1758, pag. 8, 42 in 55). 325 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 ročanjem, saj je bila drugi najpogostejši pogovorni jezik v mestu, hkrati pa edini v svetni pisni rabi, kot je za Ljubljano nazorno izpričal Valvasor (v prevo- du): »Navadni jezik v Ljubljani je na splošno kranjski in nemški, pri plemstvu in trgovcih tudi italijanski, vse pa se zapisuje samo v nemščini.«207 Nekateri ljubljanski nemški toponimi so se precej razlikovali od slovenskih, kar dokazuje, da so imeli samostoj- no, od slovenščine neodvisno razvojno pot, na primer Narrensteig za Reber ali Deutschegasse za Križansko gaso (Križevniško ulico).208 Vendar po drugi strani ni mogoče povsem izključiti možnosti, da so dobesedne slovenske ustreznice nemških poimenovanj sicer ob- stajale, a niso dokumentirane. Kolikor je znano, Križevniška ulica v obravnavani dobi niti enkrat ni izpričana s slovenskim imenom Nemška, ampak vedno le kot Križanska oziroma Križenska, prvič leta 1738 v slovenski oklicni knjigi in nato še velikokrat. Morda je bilo ime Nemška živo v zgodnejši dobi, potem ko se je v drugi polovici 16. stoletja začelo uveljavljati v nemščini: Deutsche Gas- se.209 S tem nemškim imenom je dvakrat (1748 in 1757) navedeno tudi v slovensko vodeni oklicni knji- gi (in der Teÿtschen gassen, in der Teÿt∫chen Ga∫∫en),210 kar kaže na to, da slovensko ime Nemška gasa tedaj bodisi ni (več) živelo bodisi ni (več) bilo običajno. Pomenljiva je hkrati zabeležena dvojna, nemška in slovenska oznaka ulice (1757), ki potrjuje vsebin- sko različnost poimenovanja v obeh jezikih: »in der Teÿt∫chen Ga∫∫en Ist: Krishke ga∫se«.211 Pri tem se vsiljuje vzporednica z bližnjimi Nemškimi ali Kri- ževniškimi mestnimi vrati. Valvasor jih sedemdeset let prej (1689) imenuje s slovenskim imenom Nem∫ke urata, kar je bila »kranjska« ustreznica za nemško ime das Teut∫che Thor.212 V 18. stoletju pa srečamo samo številne omembe Križanskih oziroma Križenskih vrat, največ v oklicni knjigi 1737–1759, pa tudi slo- venski tiskani razglas iz leta 1787 pozna za deutsches Thor slovensko ustreznico krì∫hanske vrata.213 Možni sta dve razlagi: prva, da so Valvasorjeva Nem∫ke urata njegov dobesedni prevod, ki ni ustrezal dejanskemu slovenskemu poimenovanju, in druga, da se je slo- vensko ime Nemška vrata do srede 18. stoletja že docela izgubilo in se umaknilo Križanskim vratom. Drugačno od prakse sredi 18. stoletja je tudi Val- vasorjevo poimenovanje Frančiškanskih vrat, ki jih imenuje Kloštrska (Klo∫terske urata), kar pomensko ustreza nemški različici (Klo∫ter=Thor).214 V slovenski 207 Valvasor, Die Ehre XI, str. 708. 208 Valenčič, Zgodovina, str. 26. 209 Prav tam, str. 14. 210 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 79r in 165v. 211 Prav tam, fol. 165v. – Ist: = stanujoč (iz stanovanjem). 212 Valvasor, Die Ehre XI, str. 667. 213 Gl. v nadaljevanju Pregled slovenskih toponimov, 2. Mestna vrata in deli mestnega obzidja. 214 Valvasor, Die Ehre XI, str. 667. oklicni knjigi 1737–1759 najdemo samo poimenova- nje vrat po frančiškanih, nikoli po kloštru.215 Na drugi strani je Valvasor Karlovška vrata (Carl- städter Thor) v slovenščini pravilno poimenoval Pi- sana (Pi∫ane urata).216 To ime, ki ga v 18. stoletju srečujemo zelo pogosto in brez konkurence v kakem drugem slovenskem poimenovanju,217 je dokumenti- rano že leta 1592 v prvi krstni matici stolne župnije (pred pissanimi vrati).218 Bilo je vsekakor starejše od nemškega poimenovanja po trdnjavi Karlovac, ki so jo malo prej šele zgradili. Še več, po Valvasorju je bila zgradba zelo stara,219 kar pomeni, da je v obliki, ka- kršno je imela v njegovem času, nastala pred prezida- vami mestnega obzidja in drugih vrat v prvi polovici 16. stoletja.220 Tako je povsem mogoče, da so vrata slovensko ime Pisana dobila še v srednjem veku, lah- ko pa tudi zaradi kake poslikave iz 16. stoletja, ki je izpodrinila nedokumentirano starejše slovensko po- imenovanje. Že V. Valenčič je opozoril na dve zanimivosti v zvezi z uličnim imenom Galove ulice (Galove ulce, Galave ulce) za del današnje Slovenske ceste med Kongresnim trgom ter odcepoma za Čopovo in Cankarjevo ulico. Prva je ta, da se ime ne glede na jezik v vseh znanih virih – in teh ni malo, začenši z Valvasorjem (1689) – pojavlja samo v slovenščini, druga pa je v množinski oznaki ulice, ne gasa, kot bi bilo pričakovati. Po Valenčičevem mnenju moramo razlog iskati v naravi te tedaj predmestne poti, obda- ne z vrtovi in pristavami, po čemer se je bistveno raz- likovala od mestnih ulic. Za mestne ulice so v sloven- ski govorici uporabljali popačeni nemški izraz gasa, naziv Galovih ulic, povzet po njihovem nemestnem značaju, pa se je držal v domači obliki. Ulice so imele takrat še svojevrsten pomen, pomenile so ozko pot, koder so gonili živino na vodo ali pašo ali z njo vozi- li ven, na polje.221 Kar zadeva slovensko množinsko obliko imena, kaže pripomniti, da je vsaj enkrat, in sicer leta 1713 v šentpetrski mrliški matici, vendarle izpričana tudi edninska oblika: ex Galloua vulza.222 Množinsko ime ulice je bilo v Ljubljani na splošno v rabi še globoko v 19. stoletju. Na dvojezičnih uličnih napisih, ki jih je mesto dobilo leta 1848, so tako ime- novane vse mestne ulice, na primer Sv. Florjana ulice, Hrenove ulice, Rožne ulice itd.223 Na drugi strani vzbudita pozornost dva toponi- 215 Gl. v nadaljevanju Pregled slovenskih toponimov, 2. Mestna vrata in deli mestnega obzidja. 216 Valvasor, Die Ehre XI, str. 667. 217 Gl. v nadaljevanju Pregled slovenskih toponimov, 2. Mestna vrata in deli mestnega obzidja. 218 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588– 1602, pag. 61. 219 Valvasor, Die Ehre XI, str. 667. 220 Prim. Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 36–37. 221 Valenčič, Zgodovina, str. 17. 222 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Matične knjige, M 1690– 1748, pag. 134. 223 Valenčič, Zgodovina, str. 43. 326 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 ma, eden v mestu in drugi v predmestju, ki se tudi v slovenski oklicni knjigi 1737–1759 pojavljata samo v nemški obliki in sta temu ustrezno zapisana v kur- zivni gotici. Oba sta nastala razmeroma pozno ter, kot kaže, dolgo nista dobila slovenske ustreznice, ampak sta bili v rabi samo nemški poimenovanji. Prvi toponim je Novi svet, nemško »die neue Welt«, ime pristave leta 1731 umrlega Janeza Gašperja pl. Kržana v predmestju ob današnji Gosposvetski cesti, ki jo je ta kupil štiri leta prej in jo sam poimenoval z novim imenom.224 To se v slovenski oklicni knji- gi pojavi v letih 1751 in 1753 s slovensko predložno zvezo (Na Neÿ Welt, na Neÿwelt).225 Ljubljančani so nemško ime podomačili v Najbelt, kot je leta 1780 dvakrat zapisano v oklicni knjigi šentpetrske župni- je (in Naibelth, in Naibelt viciniae S. Chri∫tophori).226 Slovenska različica Novi svet (novi ∫vet) se pojavi leta 1787 v dvojezičnem tiskanem razglasu,227 pri čemer se glede na povedano postavlja vprašanje, koliko je tedaj resnično živela med ljudstvom. Drugi pozno nastali toponim je ulično ime Gosposka ulica, o ka- terem je V. Valenčič zapisal, da se v virih pojavlja od srede 18. stoletja in da so ulico začeli tako označevati po vzoru drugih mest; tu so namreč poleg vicedom- skega dvorca stale hiše najodličnejšega kranjskega plemstva.228 Dejansko je prvi za zdaj znani zapis tega uličnega imena nastal več desetletij prej, leta 1715 v šentpetrski mrliški matici (in Herrnga∫ßen).229 Svoje drugo ime je ulica dobila po vicedomskem dvorcu – Fištamiji230 – in se je v slovenščini glasilo Fištam- ska oziroma Fištanska gasa, torej Vicedomska ulica. Njegovo slovensko obliko dvakrat zasledimo (1741) v slovenski oklicni knjigi stolne župnije (v fi∫tamske ga∫se),231 nemške pa vsaj za zdaj ne poznamo. V nemških besedilih je ulica vedno navedena kot Her- rengasse in se s tem imenom precej pogosto pojavlja tudi v slovenski oklicni knjigi 1737–1759,232 večkrat s slovenskim predlogom.233 Tako skoraj ni dvoma, 224 Fabjančič, Knjiga ljubljanskih hiš. V. del. Kapucinsko predmestje, s. p. Novi svet. 225 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 108r in 122v. 226 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1780–1796, s. p., 31. 7. 1780, 21. 9. 1780. 227 SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registra- tura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 314v. 228 Valenčič, Zgodovina, str. 18 in 21, op. 73. 229 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Matične knjige, M 1690– 1748, pag. 157. 230 Valenčič, Zgodovina, str. 26. – Prim. oznaki za bližnja Vice- domska vrata: pred Fi∫tamlij Vrati leta 1598 v krstni matici stolne župnije (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matič- ne knjige, R 1588–1602, pag. 181) in Fiztamske urata sto let pozneje, leta 1689, pri Valvasorju (Valvasor, Die Ehre XI, str. 667). 231 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 24v in 25v. 232 Prav tam, na primer fol. 2r, 4v, 5r, 5Av, 8r. 233 Leta 1739: u herrn ga∫∫en (fol. 13v), 1746: v: herrnga∫∫en (1746 fol. 64v), 1748: v´ herrnga∫∫en (fol. 80v) in 1757: v´herenga∫se (fol. 166v). da je Ljubljančani sredi 18. stoletja še niso imeno- vali s slovenskim imenom Gosposka, ampak samo s privzetim nemškim Herrengasse in z alternativnim starejšim slovenskim Fištamska gasa. Pomenljivo je, da v razglasu o župnijski razdelitvi iz leta 1787 za nemško različico Herrengasse najdemo slovensko ime Fištamska gasa (Fi∫tanska ga∫sa)234 in ne Gosposka. To se je proti koncu 18. stoletja očitno šele začelo uveljavljati kot alternativa nemški različici imena. Nanj prvič naletimo v oklicni knjigi šentpetrske žup- nije leta 1788: vgosposki ga∫si.235 Na prelomu iz 18. v 19. stoletje sta dokumentirani obe slovenski različici – Gosposka gasa in Fištamska/Fištomska gasa,236 nato pa je poimenovanje po vicedomskem dvorcu izginilo, k čemur je veliko prispevalo dejstvo, da je bila funk- cija deželnega vicedoma že leta 1747 odpravljena.237 Pri uličnih imenih, kjer se slovensko in nemško ime po vsebini nista ujemali, je treba upoštevati še en dejavnik. Medtem ko se nemška poimenovanja niso prenašala le ustno, ampak tudi pisno, na primer prek mestnih davčnih knjig, urbarjev in mestnih sejnih oziroma sodnih zapisnikov, slovenska v obravnavani dobi praktično niso imela takšne opore. Kadar so jih zapisali v izvirni obliki, je šlo za prenos po govorno- -slušni poti, komaj kdaj, če sploh, pa z naslonitvijo na pisno predlogo, tj. s prepisom iz kakega dokumenta. Zaradi opore v pisni tradiciji so lahko bila nem- ška imena konservativnejša, kar pomeni, da niso nujno odražala dejanskih poimenovanj svojega časa. Toponim se je med ljudstvom že izgubljal ali sploh povsem ugasnil, pisarniška tradicija pa ga je še ohra- njala. Zgovoren primer je ime Ribiška ulica, nemško Fischergasse, za Križevniško ulico, sicer najstarejše, že leta 1366 prvič dokumentirano ljubljansko ulič- no ime v ožjem pomenu besede, tj. kot ime ulice, ne trga ali območja.238 V splošni rabi je bilo do srede 16. stoletja, v drugi polovici stoletja pa ga je začelo zamenjevati novo ime Nemška ulica (Deutsche Gasse). Tega je ulica dobila po nemškem viteškem redu kot zemljiškem gospodu tamkajšnjih hiš, potem ko za- njo ni bila več značilna ribiška dejavnost.239 Sredi 18. stoletja se v slovenski oklicni knjigi 1737–1759 po- javljata dve imeni: slovensko Križanska/Križenska gasa in nemško Deutsche Gasse.240 In vendar še v tem času naletimo tudi na staro ime Ribiška ulica (Fis- cher Gassen), zapisano v urbarju ljubljanske komen- 234 SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registra- tura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 313r in 314r. – Na podlagi tega podatka je Valenčič ovrgel Vrhovčevo mnenje, da je ulica vodila ob notranji strani mestnega zidu po današnjem Dvor- nem trgu (Valenčič, Zgodovina, str. 26). 235 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1780–1796, s. p., 3. 4. 1788. 236 Vrhovnik, Slovenska imena, str. 116; prim. Valenčič, Zgodovi- na, str. 28. 237 Prim. Žontar, Struktura uprave, str. 36. 238 Valenčič, Zgodovina, str. 9 in 19, op. 11. 239 Prav tam, str. 14. 240 Gl. v nadaljevanju Pregled slovenskih toponimov. 327 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 de iz leta 1738,241 v katerega je lahko prišlo samo na podlagi pisne tradicije, s prepisovanjem iz starejših urbarjev. Ko so križniki leto prej (1737) svojo posest prodali ljubljanskemu mestu, je v pogodbi v izogib dvoumnostim navedeno dvojno ime, zgodovinsko Ribiška ulica in aktualno Nemška ulica.242 Ime Ribi- ška ulica se je prejkone že v tem času oprijelo uličice pri škofiji na drugem koncu mesta, kjer je dokumen- tirano v razglasu o župnijski razdelitvi iz leta 1787 (Rib∫hka ga∫sa).243 Podoben primer ohranjanja starega imena prek pisne tradicije, potem ko ga je v ustni rabi že za- menjevalo ali povsem zamenjalo novo ime, je prej obravnavana današnja Krojaška ulica. V slovenski oklicni knjigi je v letih 1740 in 1756 po uglednem hišnem posestniku in mestnem funkcionarju označe- na kot Kristjanova gasa (v: Chri∫tianove ga∫se, v Xtia- nove ga∫se),244 vendar so leta 1753 v urbarju mestne komore uporabili staro ime, ki ga je nosila po rodbini Kunstelj (in so genandt Kunstlischen Gassel).245 Kot že rečeno, imajo slovenske toponimske ozna- ke v oklicnih knjigah to prednost oziroma dodatno vrednost, da odražajo dejansko rabo toponimov svo- jega časa. Če je bil izraz Kunstlova gasa sredi 18. sto- letja starejšim Ljubljančanom še domač, bi bilo ime Ribiška gasa za Križevniško ulico popoln anahroni- zem in se v oklicni knjigi sploh ne bi moglo znajti. Slovenska poimenovanja v oklicnih knjigah in drugih virih so bila torej veliko bolj vezana na dani trenutek, bila so aktualnejša in so pogosto imela drugačno spo- ročilno vrednost od zapisanih nemških poimenovanj. Uporabljeni viri pričajo tudi o soobstoju dveh ali več v slovenščini rabljenih toponimov za isto lokacijo oziroma objekt. Kot je opozoril Valenčič, ime Reber, ki so ga za pot s Starega trga na Grad včasih uporab- ljali tudi nemško pisani viri, le ni bilo tako razširjeno in ustaljeno, saj ima razglas o župnijski razdelitvi iz leta 1787 slovensko oznako Gasca.246 Uporaba več sočasnih poimenovanj za isti (mikro)toponim je bila posledica spremenjenih zgodovinskih okoliščin, kot so sprememba namembnosti, novogradnja ipd. Za Trančo, leta 1788 porušeno stavbo, v kateri je domo- vala mestna ječa, pred koncem srednjega veka pa me- stna hiša (rotovž), so sredi 18. stoletja uporabljali tri poimenovanja, ki jih vsa najdemo v slovenski oklic- ni knjigi. Ime Komun, povezano s prvotno funkcijo stavbe,247 se je moralo že izgubljati, saj ga srečamo samo enkrat, leta 1738 (pred Communam). Nepri- merno pogostejši sta drugi imeni, Tranča in Novo 241 Žnidaršič Golec, Urbar ljubljanske komende, str. 209. 242 Prav tam, str. 207. 243 SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registra- tura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 314r. 244 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 17v in 156r. 245 Valenčič, Zgodovina, str. 18 in 21, op. 76. 246 Prav tam, str. 26 in 28. 247 Prav tam, str. 30. zidanje,248 ki ju kot sinonima pozna tudi razglas o župnijski razdelitvi iz leta 1787, ta tako v slovenski kot nemški različici.249 Nedvomno je bilo med tremi imeni najmlajše Novo zidanje, ki ga je Tranča očitno dobila, potem ko je staro stavbo leta 1632 zamenjala nova, nadomestna.250 Ko se Tranča leta 1752 v slovenščini prvič ome- nja kot Novo zidanje,251 je bila nadomestna stavba že častitljiva stoletnica – in ob prvi slovenski omembi še zdaleč ne edina. Kot smo videli, je vrsta imen zelo zgodnjega nastanka dokumentiranih v slovenščini šele v slovenski oklicni knjigi 1737–1759, tako na primer Novi trg (1737),252 Lontovž (1738),253 Grad (1739)254 in Rotovž (1744).255 Novi trg, ki se v virih pojavi leta 1267,256 je torej na prvo znano slovensko omembo čakal skoraj pol tisočletja. Stari trg s prvo slovensko omembo iz leta 1345257 ga je v tem pogle- du prehitel za nekaj manj kot štiristo let. V 18. stoletju, ko se število zapisov slovenskih toponimov izjemno poveča, je od nastanka toponi- ma do njegovega prvega znanega zapisa minevalo vse manj časa. Tako kot Kristjanova ulica je v prvi polovici stoletja dokaj hitro izpričana cerkev sv. Ro- zalije na Grajskem hribu. Zgrajena je bila v letih 1708–9,258 njeno slovensko ime pa prvikrat zasledi- mo leta 1744 v oklicni knjigi stolne župnije (bli∫o S: Rosaliae).259 Karlovški most, ki je leta 1774 premostil nastajajoči Gruberjev prekop,260 je z imenom »ta novi most« leta 1787 prišel v slovenski razglas o župnijski razdelitvi,261 solitrarna v Poljanskem predmestju, ki je delovala od leta 1774,262 pa je do prve znane slo- venske omembe (1783)263 potrebovala že manj kot desetletje. Spremljanje istega toponima skozi daljši čas je v nekaterih primerih razkrilo razlike, ki kažejo na je- zikovni razvoj. Tako so Poljane v stolni krstni ma- tici konec 16. stoletja vedno izpričane v ednini, kot Polana: is Polane, na Polanni, I∫ polanie, na polanej in 248 Gl. v nadaljevanju Pregled slovenskih toponimov. 4. Mestni predeli, predmestja, ulice, trgi in mostovi. 249 Gl. objavo razglasa na str. 341. 250 Suhadolnik in Anžič, Stari trg, str. 39–40. 251 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 120v. 252 Prav tam, fol. 2r. 253 Prav tam, fol. 4r. 254 Prav tam, fol. 10v. 255 Prav tam, fol. 51r. 256 Kosi et al., Historična topografija Kranjske, str. 788. 257 Prav tam, str. 789. 258 Lavrič, Cerkev sv. Rozalije, str. 234–235. 259 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 49r. 260 Kopriva, Ljubljana skozi čas, str. 82. 261 SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registra- tura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 314r. 262 Suhadolnik in Budna Kodrič, Poljansko predmestje, str. 218; prim. Slokar, Zgodovina solitrarn, str. 111. 263 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1780–1796, s. p., 25. 1. 1783. 328 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Na Polanie (med letoma 1590 in 1598).264 V istem viru rabo edninske oblike potrjujejo sočasni latinski zapisi (1590): in Polana, de Villa polana, de Polana.265 Nasprotno v drugi tretjini 18. stoletja ni več sledu o ednini, ampak v oklicni knjigi srečujemo izključ- no množinsko obliko Polane, na primer na pollanah (1738), s´ Pollan (1752), na pallanah (1752).266 Pri Trnovem je v istem časovnem razponu predlog v (v Trnovem) morda zamenjal prvotnega na (na Trno- vem). Mestniška oblika je žal izpričana enkrat sam- krat, leta 1595 (na Ternouim),267 zato bi lahko šlo tudi za zapisovalčev spodrsljaj. Poldrugo stoletje pozneje v slovenski oklicni knjigi 1737–1759 srečujemo samo predlog v, na primer uternovim (1737), vternovim (1737), u Ternovem (1738).268 Pri zapisovanju topo- nima Žabjak pa se je drugi, nenaglašeni samoglasnik pozno uveljavil kot a (Žabjak) namesto e (Žabjek). V obravnavani dobi je oblika Žabjak še redka izjema: Schabiackh (1582 v knjigi mestnih izdatkov),269 Scha- biag (1780 v šentpetrski oklicni knjigi).270 Razumljivo je, da so bila najhitrejšim spremem- bam podvržena poimenovanja zasebnih hiš in pri- stav. Nekatera so se gotovo ohranjala dlje kakor pri- imek lastnika, za večino v virih sporočenih pa sme- mo sklepati, da se nanašajo na takratnega gospodarja. Zlasti v šentpetrski oklicni knjigi 1780–1796 zasle- dimo tudi več hišnih imen po dejavnosti, na primer in Ledrerjove hishe, v´ hribove ga∫se v´ Pomoranzhar- jove hishe, in Nadlarjove hishi pod Gradam idr.271 Ne nazadnje so po sredi 18. stoletja prvič dokumentirana tedaj še nemška imena ljubljanskih gostiln, poimeno- vanih po hišnih znamenjih: leta 1757 Bildeman (per bildemanu) in Hiršenbirt (per Hirshen Wirto), 1758 Reselbirt (per Re∫selwirto Sa PP. Capucin) in Štern- birt (v´ ∫htern Wirtove Hi∫he sa P. P. Capucinarje)272 ter leta 1783 v latinskem sobesedilu Elefant oziroma Slon (apud Elefanten Wirth in via regia).273 Spremembe poimenovanj, vendar neprimerno manj številčne kot pri zasebnih hišah, srečujemo tudi pri cerkvenih in javnih svetnih zgradbah. Pri cerkve- nih so se največje dogodile po porušenju jezuitskega kolegija (1774) in jožefinski ukinitvi več samosta- 264 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588– 1602, pag. 43, 118, 154, 167 in 168. 265 Prav tam, pag. 33, 36 in 37. 266 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 2v, 116v in 117r. 267 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588– 1602, pag. 112. 268 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 1r, 1v in 2v. 269 SI ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, imen- ska kartoteka k Cod. I in XIII, Ljubljana – Žabjek. 270 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1780–1796, s. p., 9. 11. 1780. 271 Prav tam, s. p., 9. 5. 1785, 23. 7. 1785, 28. 6. 1786. 272 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 163v, 167r, 169r in 174r. 273 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1780–1796, s. p., 8. 7. 1783. nov v osemdesetih letih 18. stoletja, torej ob izteku časovnega okvira pričujoče obravnave in po njem. Praviloma jih je pogojevala spremenjena namemb- nost objektov, kar se je odrazilo tudi v uličnih imenih. Tako se je ime Frančiškanska ulica preselilo iz me- sta v predmestje, na današnjo Nazorjevo ulico, tj. za nekdanji samostan in cerkev avguštincev eremitov, ki sta postala frančiškanska.274 Pri javnih svetnih zgrad- bah pa je, denimo, po ukinitvi vicedomskega urada (1747)275 sčasoma ugasnilo ime Fištamija, zadnjič iz- pričano leta 1759 skupaj z alternativno oznako Pur- ka (pret Purko al Fistamio)276 in posredno še v imenu Vicedomske ulice – Fištanske gase – v razglasu o župnijski razdelitvi iz leta 1787.277 V istem času je v slovenščini prvič dokumentiran izraz magistrat, ki je dal današnje ime mestni hiši – Magistratu. Potem ko se je v nemščini uveljavljal vsaj že nekaj časa, ne le za mestno oblastvo, ampak tudi za stavbo – Rotovž (ob ljudskem štetju leta 1754 srečamo zanj oznako Magistrat haus) –,278 ga v slovenščini prvič zasledimo leta 1789 kot oznako oblastva: per lublanskimo Ma- gistratu Expeditor, Registrator inu taxator.279 Najvišji mestni organ v Ljubljani se je namreč od leta 1785 tudi uradno imenoval magistrat.280 Pregled slovenskih toponimov V pregledu toponimov in mikrotoponimov, ki vključuje Ljubljano s predmestji in mestnim pomir- jem, niso predstavljene vse pojavitve posameznega (mikro)toponima, ampak njihov reprezentativen izbor. Pri vsakem toponimu je najprej naveden za- pis v imenovalniku (če je v virih sploh dokumenti- ran), razen če je znatno mlajši od drugih pojavitev. Upoštevane so vse predložne zveze (pri, nad, ob, za, pod itd.), pri vsaki pa najzgodnejši zapis posamezne oblikoslovne različice (na primer na lepem pottu, na Lepem poto, na leppem potti). Kadar so različni samo zapisi in ne tudi njihova glasovna vrednost (na pri- mer na pollanah, na polanach, na Pollanah), je naveden samo kronološko prvi zapis, izjemoma dva, če je med njima velika časovna razlika ali če gre za kako drugo posebnost, kot je stično pisanje predloga in toponima (na primer nabregu, nabrego). S po enim primerom so upoštevane vse različice zapisa predloga v (na primer u Shpetauske ga∫se, ushpetauske ga∫∫e, vshpetau∫ke ga∫se, v: shpetauske ga∫se) ter razlikovanje med začetnima oziroma končnima u in v (na primer vratteh – urat- teh, Discalceatou – Discalceatov). Navedbe v pregledu 274 Valenčič, Zgodovina, str. 28 in 227. 275 Žontar, Struktura uprave, str. 36. 276 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 183r. 277 SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registra- tura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 314r. 278 Šturm (ur.), Ljubljanske družine, str. 102. 279 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1780–1796, s. p., 27. 6. 1789. 280 Žontar, Struktura uprave, str. 111. 329 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 se od tistih v izvirnikih razlikujejo le v eni podrobno- sti: če je beseda v viru zapisana v dveh vrsticah, najsi bo razdeljena z deljajem ali brez (na primer Augu∫ti= narje), je deljenje odpravljeno (Augu∫tinarje). Toponimi so po potrebi v opombah razloženi z današnjim imenom oziroma lokacijo. Zasebne hiše in drugi objekti so praviloma umeščeni samo v me- stni predel ali ulico, kolikor je lokacija izpričana v viru oziroma posebej ugotovljena za pomembnejše objekte. Namen pričujočega prispevka namreč ni ugotavljanje natančnih lokacij, denimo od katere do katere hiše je segala določena ulica. Tak pristop bi zahteval posebno obravnavo, ki občutno presega vprašanje slovenske toponimike.281 Kratice KM-Nik, = krstna matica župnije Ljubljana – Sv. Ni- kolaj 1588–1602282 KM-Pet = krstna matica župnije Ljubljana – Sv. Pe- ter 1629–1634283 MM-Pet = mrliške matice župnije Ljubljana – Sv. Peter 1690–1779284 OK-Nik = oklicna knjiga župnije Ljubljana – Sv. Ni- kolaj 1737–1759285 OK-Pet = oklicne knjige župnije Ljubljana – Sv. Pe- ter 1706–1796286 1679 – Valvasor = Topografija Kranjske287 1689 – Valvasor = Slava vojvodine Kranjske, knj. I– XV288 1787 – razglas = dvojezični tiskani razglas o razdeli- tvi Ljubljane na župnije289 281 Za ugotavljanje natančnih lokacij so zelo uporabni viri: Fab- jančičeva Knjiga ljubljanskih hiš, na njeni podlagi objave J. Suhadolnika, S. Anžič in N. Budna Kodrič (gl. seznam virov in literature), ljudsko štetje iz leta 1754 (objava: Šturm (ur.), Ljubljanske družine), za čas po letu 1770 pa hišne številke in tiskani seznami hišnih posestnikov (Valenčič, Zgodovina, str. 22). 282 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588– 1602. 283 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Matične knjige, R 1629– 1634. 284 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Matične knjige, M 1690– 1748 (mesto z bližnjo okolico do 1715), M 1715–1748 (me- sto z bližnjo okolico), M 1749–1779. 285 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759. 286 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklic- na knjiga 1706–1724, oklicna knjiga 1757–1758, oklicna knjiga 1769–1775, oklicna knjiga 1780–1796. – Upoštevani nista oklicni knjigi 1772–1776 (prav tam) in 1780–1785, pri katerih gre za dvojnika z zelo majhnimi odstopanji vpisov od knjig 1769–1775 in 1780–1796. 287 Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae. 288 Valvasor, Die Ehre. 289 SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registra- tura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 313r–314v. 1. LJUBLJANA IN LJUBLJANICA Ljubljana: Lublana, Ljubljana, Lübljana, Ljublana, Lubnana, Leblana, Iblana, lublansko mesto Lublana: • lublana (1566 – Trubar)290 • V= Lublani (1566 – Trubar),291 VLublani (1566 – Krelj),292 ulublani (1737 – OK-Nik, fol. 1r), vlublani (1739 – OK-Nik, fol. 13r), vlublane (1743 – OK- Nik, fol. 35r), ulublane (1745 – OK-Nik, fol. 49r), vlublan (1745 – OK-Nik, fol. 50v), v´ Lublane (1756 – OK-Nik, fol. 159v) • nad Lublana (1575 – Trubar)293 • od Lublane (1588 – Trost)294 • v´Lublano (1588 – Trost),295 v Lublana [v Ljubljano] (1746 – prisega)296 • per Lublanij (1598 – KM-Nik, pag. 176) • tiga Poglauitiga me∫ta Lublanè (1620 – prisega meščana),297 tega poglauitega me∫ta Lublane (1620– 36 – prisega nadzornika žitne trgovine),298 tega poglauitige mesta lublane (najverjetneje 1705–7 – prisega tesarjev)299 • tiga po∫teniga me∫ta lublane (1620 – prisega merilca vina in mestnega stražnika)300 Ljubljana: • vliubliani (1570 – razglas o vinskem dacu)301 Lübljana: • Vlübliani (1570 – razglas o vinskem dacu)302 Ljublana: • VLIVBLANI (1578 – Juričič)303 Lubnana: • Vlubnani (1620–36 – prisega nadzornika žitne trgovine),304 Leblana: • u leblana [v Ljubljano] (1690 – zasebno pismo)305 • u leblani (1690 – zasebno pismo),306 u Leblane (1738 – OK-Nik, fol. 5Av), u Leblani (1738 – OK- Nik, fol. fol. 5Av), vleblani (1750 – OK-Nik, fol. 103v) 290 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana, Trubar, Abacedarium oli tablica 1566, A 3a. 291 Prav tam, Trubar, Psalter 1566, bVIa. 292 Prav tam, Krelj, Otrozhia biblia 1566, H2b. 293 Prav tam, Trubar, Katehismus z dvejma izlagama 1575, 202. 294 Prav tam, Trost, Ena lepa inu pridna prediga 1588, 106. 295 Prav tam, 114. 296 Južnič, Slovenska prisega, str. 171. 297 Golec, Mestna prisežna besedila, s. p., Ljubljana 1. del, LJU-1. 298 Prav tam, LJU-4. 299 Prav tam, LJU-13. 300 Prav tam, LJU-2. 301 SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 416, fasc. 285, pag. 1896. 302 Prav tam, pag. 1888; prav tam, šk. 328, fasc. 217a, s. p., 17. 10. 1570 (po tej različici objava v: Jug, Slovenski »zapovedni list«, str. 79–82). 303 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana, Juričič, Postilla II 1578, 214. 304 Golec, Mestna prisežna besedila, s. p., Ljubljana 1. del, LJU-4. 305 [Kos], Dva kratka rokopisa, str. 768. 306 Gl. prejšnjo opombo. 330 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 • nad leblano (1739 – OK-Nik, fol. 14r) • Sleblane (1744 – prisega zidarjev)307 Iblana: • s Iblane (1757 – OK-Nik, fol. 167v) • v Iblane (1758 – Ok, fol. 172r) lublansko mesto: • per Lublanskim mestu (1743 – pobotnica)308 • Lublanskiga mesta (1749 – OK-Nik, fol. 91v) Ljubljanica: Lublanica, Lablaneca, Lublanca, voda Lublanica: • Vlublanici (1575 – Trubar),309 v ´Lublanici (1588 – Trost)310 • ta Lublaniza (1595 – Trubar)311 Lablaneca: • Lablaneza (1689 – Valvasor II, str. 154) Lublanca: • k´Lublanzi (1787 – razglas) voda: • na Vodi (1620–36 – prisega mestnega valpta)312 • per Vode (1636–37 – prisega tesarjev),313 per Vodj (1716–1722 – prisega mestnega valpta),314 per vodi (1787 – razglas) 2. LJUBLJANSKI GRAD Z GRAJSKIMI OBJEKTI Grad: Grad, Iblanski grad Grad: • Grad (1787 – razglas) • na pollanah pod gradam (1739 – OK-Nik, fol. 10v), pod gradam na pollanah (1739 – OK-Nik, fol. 12r) • pod gradam (1743 – OK-Nik, fol. 39v) • na gradu (1741 – OK-Nik, fol. 27v), na grado (1742 – OK-Nik, fol. 30r) • Sa gradam (1752 – OK-Nik, fol. 119r), is Shempeterske farre Sa Gradam (1758 – OK-Nik, fol. 170r) Iblanski grad: • na Iblanskimo gradv (1758 – OK-Nik, fol. 178v) Grajski hrib: Grajski hrib • pruti grajskimu hribu (1787 – razglas) smodniški stolp pod Gradom: Pulfrerš(a)315 307 Golec, Slovenska prisežna, s. p., Zidarji s Kranjskega (KRN- -ZID-1). 308 Rupel, Slovenska pobotnica, str. 323. 309 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljanica, Trubar, Katehismus z dvejma izlagama 1575, 190. 310 Prav tam, Trost, Ena lepa inu pridna prediga 1588, 116. 311 Prav tam, Trubar, Hishna postilla 1595, II, 228. 312 Golec, Mestna prisežna besedila, s. p., Ljubljana 1. del, LJU- 11. 313 Prav tam, LJU-13. 314 Prav tam, LJU-15. 315 Lokacija nad cerkvijo sv. Florijana ob današnji Osojni poti Pulfrer-: • ex Pulfrer. (1731 – MM-Pet, pag. 80) Pulfrerš(a): • na pulfrer∫hi (1748 – OK-Nik, fol. 78v) stolp na Gradu316 • ù Thurnu na gradu (1748 – OK-Nik, fol. 79r) 3. MESTNA VRATA IN DELI MESTNEGA OBZIDJA Bastija: 317 Boštija, Bostija Boštija: • Sa Wo∫htio per Lublanij (1598 – KM-Nik, pag. 176), Sa Boshtijo (1752 – OK-Nik, fol. 116v) Bostija/Boštija: • Sa Bo∫tio in parochia Civitaten∫i (1771 – OK-Pet, pag. 119) Frančiškanska vrata:318 Franciškanarska vrata, Franciskanarska vrata, Franciskanerska vrata – gl. tudi Kloštrska vrata Franciškanarska vrata: • na Francishkanarskeh uratteh (1740 – OK-Nik, fol. 15v) Franciskanarska vrata: • Sunei PP: Franci∫canarskeh vrat (1740 – OK-Nik, fol. 16r) Franciskanerska vrata: • na Franciskanerskih vratteh (1741 – OK-Nik, fol. 27v) Kloštrska vrata:319 Klošterske vrata – gl. tudi Frančiškanska vrata • Klo∫ter=Thor / Craineri∫ch Klo∫terske urata (1689 – Valvasor XI, str. 667) Križanska/Križenska vrata gl. Križevniška vrata Križevniška vrata:320 Križenska vrata, Križanska vrata – gl. tudi Nemška vrata (Golec, K podobi Ljubljane, str. 62). Prim. omembo v neki oklicni knjigi s konca 18. stoletja: na Pulfrarsho (Vrhovec, Slovenska imena, str. 148). 316 Eden od grajskih stolpov, leta 1748 bivališče »turnarja« (bur- garia, nu Thurnaria ùThurnu na gradu). 317 Utrdba na vogalu mestnega obzidja pri Vicedomskih vratih, ki je stala na prostoru med današnjo Vegovo ulico in Kon- gresnim trgom (Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 37; Valvasor, Die Ehre XI, str. 666). 318 Na današnjem Krekovem trgu, pri nekdanjem frančiškan- skem samostanu, imenovana tudi Poljanska in Samostanska (prim. Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 38; Valenčič, Zgodovi- na, str. 15; Mal, Stara Ljubljana, str. 188). 319 Gl. prejšnjo opombo. 320 Pri Križankah, na današnjem Trgu francoske revolucije, ime- novana po nemškem viteškem redu (križniškem), drugo ime zanje je bilo Nemška vrata (prim. Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 37 in 38; Valenčič, Zgodovina, str. 15; Mal, Stara Ljublja- na, str. 188). 331 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 Križenska vrata: • Sunei Kri∫hen∫kih vrat (1737 – OK-Nik, fol. 2r), Sunei Kri∫hen∫keh vrat (1740 – OK-Nik, fol. 21r), Sunei Krishenskeh urat (1753 – OK-Nik, fol. 130v), sunei Krischenskih uratich (1756 – OK-Nik, fol. 159v), sunei Krishenskih (sic!) na Zheste (1758 – OK-Nik, fol. 175r) • na kri∫henskeh vratah (1739 – OK-Nik, fol. 12r), na Krishenskih uratah (1755 – OK-Nik, fol. 143r) • pred Krishenskem vratame (1738 – OK-Nik, fol. 3r), pred kri∫hen∫kem vrat: (1741 – OK-Nik, fol. 26r), pred krishen∫kimi vratmi (1749 – OK-Nik, fol. 92r), pret Krishenski uratme (1752 – OK-Nik, fol. 118v), pret Krishenski vratmi (1752 – OK-Nik, fol. 118v) Križanska vrata: • Sunej krishanskeh uratt (1738 – OK-Nik, fol. 5Ar), ∫unei Krishanskeh vratt (1738 – OK-Nik, fol. 4v), Sunei Kri∫hanskih vrat (1740 – OK-Nik, fol. 18v), ∫unei Krishanskeh vratteh (1743 – OK-Nik, fol. 88r) • per kri∫han∫kih vratah (1745 – OK-Nik, fol. 52v) • pred Krishanskmi vrattmi (1742 – OK-Nik, fol. 28v), pred Kri∫hanskim vratmi (1753 – OK-Nik, fol. 130r), pred krishanskim vratmi (1787 – razglas) • na Krishanskih vrattah (1742 – OK-Nik, fol. 29v), na Krishanskeh vratteh (1741 – OK-Nik, fol. 23v), na Krishanskeh uratteh (1746 – OK-Nik, fol. 59v), na Krishanskih vratteh (1747 – OK-Nik, fol. 74r), na Krishanskih uratteh (1747 – OK-Nik, fol. 73v), na Krishanskeh uratah (1753 – OK-Nik, fol. 127r), na Krishanskih uratah (1757 – OK-Nik, fol. 161v), na Krishanskih vratih (1757 – OK-Nik, fol. 165v), na Krishanskeh urateh (1781 – OK-Pet, s. p., 28. 4. 1781) • na ∫unanih kri∫hanskeh vratah (1739 – OK-Nik, fol. 12r) • do krishanskih vrati (1787 – razglas) • s´kus krì∫hanske vrata (1787 – razglas) mestna vrata:321 vrata • khenimu Vuratariu na N: Vuratich (1620–36 – prisega za mestnega vratarja)322 Nemška vrata:323 Nemške vrata – gl. tudi Križevniška vrata • das Teut∫che Thor / Craineri∫ch Nem∫ke urata (1689 – Valvasor XI, str. 667) 321 Mišljena so vsa mestna vrata. 322 Golec, Mestna prisežna besedila, s. p., Ljubljana 1. del, LJU-7. 323 Gl. op. 320. Slovenska omemba Pisanih vrat (pred pissanimi vrati) leta 1592 v najstarejši krstni matični knjigi ljubljanske stolne župnije sv. Nikolaja (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1588–1602, pag. 61) 332 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Pisana vrata:324 Pisane vrata, Pisana vrata Pisane vrata: • das Oe∫tliche oder Carlstädter Thor / in der Land=Sprache Pi∫ane urata benennet (1689 – Valvasor XI, str. 667) Pisana vrata: • pred pissanimi vrati (1592 – KK, pag. 61), pred Pi∫sanimi Vrati (1718 – OK-Pet, pag. 122), pred Pi∫sanem Vratam (1758 – OK-Nik, fol. 179r) • Sunei pi∫saneh vratt (1737 – OK-Nik, fol. 1v), Sunei pi∫sanih vrat (1737 – OK-Nik, fol. 2r), ∫unei pi∫sanih Vratteh (1746 – OK-Nik, fol. 60v), ∫unei pi∫saneh uratt (1747 – OK-Nik, fol. 68r), Sunej Pi∫sanech urat (1780 – OK-Pet, s. p., 31. 12. 1780), Sunai Pi∫anih urath Paroh. civitatis (1783 – OK- Pet, s. p., 23. 4. 1783), Sunei pi∫saneh Urate Paroch. civit: (1785 – OK-Pet, s. p., 11. 5. 1785) • na Pi∫sanich Vrathi parochiae Civitaten∫sais (1715 – OK-Pet, pag. 95), na pi∫saneh vratteh (1737 – OK-Nik, fol. 2r), na pi∫sanih uratah (1738 – OK- Nik, fol. 5v), na pi∫sanih vratah (1738 – OK-Nik, fol. 6r), na pi∫saneh vratah (1740 – OK-Nik, fol. 20v), na pi∫saneh uratah (1756 – OK-Nik, fol. 158r) • Sraun pi∫sanih vrat (1738 – OK-Nik, fol. 5Ar) • bli∫u Pi∫saneh uratt (1740 – OK-Nik, fol. 20v), bli∫o pi∫sanih vrat (1742 – OK-Nik, fol. 28v), bli∫o pi∫sanih vrateh (1752 – OK-Nik, fol. 29v), blisu pi∫sanech vratt (1750 – OK-Nik, fol. 96r) • per pi∫saneh vratah (1741 – OK-Nik, fol. 26v), per pi∫sanih vratah (1742 – OK-Nik, fol. 29r), per pi∫saneh vratteh (1751 – OK-Nik, fol. 105r), per pi∫sanih uratah (1757 – OK-Nik, fol. 163v) • Hi∫he pred pi∫∫anim vratami (1787 – razglas)325 • extra pi∫saneh urat (1784 – OK-Pet, s. p., 19. 6. 1784) • is Pi∫sanih Urate (1785 – OK-Pet, s. p., 23. 7. 1785), is Pi∫sanih Urat Paroch S. Jacobi in Civitate (1785 – OK-Pet, s. p., 10. 9. 1785) • do pred pi∫∫anim vratmi (1787 – razglas) stolp v Židovski ulici:326 turn v Judovski/Judovi gasi • is Judouske ga∫se ú Turnu (1747 – OK-Nik, fol. 73v), ú Judovi ga∫si ù Turni (1752 – OK-Nik, fol. 115r) Špitalska vrata:327 Špetalske vrata, Špitavska vrata, 324 Na koncu današnjega Gornjega trga oziroma začetku Kar- lovške ceste, imenovana tudi Starotrška ali Karlovška vrata (prim. Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 37; Valenčič, Zgodovi- na, str. 15; Mal, Stara Ljubljana, str. 188). 325 Oznaka za Karlovško predmestje, nemška ustreznica v raz- glasu se glasi Karlstädtervort∫tadt. 326 Stolp na mestnem obzidju ob Ljubljanici, blizu izteka dana- šnje Židovske ulice na Dvorni trg (Kos, Srednjeveška Ljublja- na, str. 34). 327 Pri Špitalskem mostu, danes Tromostovju, na začetku dana- šnje Stritarjeve ulice, poimenovana po meščanskem špitalu in mostu (prim. Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 38; Mal, Stara Špetavska vrata Špetalske vrata: • deß Spital=Thors / Crainerisch Spètalske urata (1689 – Valvasor XI, str. 667) Špitavska vrata: • pred Spitau∫kem vratmi (1742 – OK-Nik, fol. 28r), pred Shpitau∫kim Vratmi (1752 – OK-Nik, fol. 115v) • na Spitauskih uratah (1758 – OK-Nik, fol. 169r) • Sunei Spitau∫keh vrat (1743 – OK-Nik, fol. 37r), Sunei Shpitau∫kih vrat (1754 – OK-Nik, fol. 134r) • od ∫hpitauskih vrat (1787 – razglas) Špetavska vrata: • ∫unei Shpetauskeh uratt (1739 – OK-Nik, fol. 9v), Sunei Shpetauskeh vrat (1754 – OK-Nik, fol. 133r) Vicedomska vrata:328 Fištamlij vrata, Fictamske vrata, Fištamska vrata Fištamlij vrata: • pred Fi∫tamlij Vrati (1598 – KM-Nik, pag. 181) Fictamske vrata: • das Vizdom=Thor / in der Land=Sprache Fiztamske urata (Valvasor XI, str. 667) Fištamska vrata: • na fi∫tam∫kih vratah (1740 – OK-Nik, fol. 19r) Vodna vrata:329 Vodne vrata, Vodna vrata Vodne vrata: • deß Wa∫∫er=Thors / Craineri∫ch Uodne urata (Valvasor XI, str. 667) Vodna vrata: • na vodnih uratah (1738 – OK-Nik, fol. 3v), na vodnih vratah (1744 – OK-Nik, fol. 45r), na vodneh urateh (1754 – OK-Nik, fol. 137r) • perpu∫havez is vodneh vrat (1741 – OK-Nik, fol. 24r) Za zidom – gl. razdelek 4. Mestni predeli, predmestja, ulice, trgi in mostovi 4. MESTNI PREDELI, PREDMESTJA, ULICE, TRGI IN MOSTOVI Ajdovščina:330 Ajdovšna, Ajdovšina, Šajtovšina Ajdovšna: • ex Aidoushna (1708 – MM-Pet, pag. 93) Ljubljana, str. 188; Valenčič, Zgodovina, str. 15, jih zmotno postavlja na Prešernov trg). 328 Na izteku današnje Gosposke ulice na Dvorni trg, poimeno- vana po vicedomskem uradu (Fištamiji) na mestu današnjega rektorata univerze (prim. Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 38; Valenčič, Zgodovina, str. 15; Mal, Stara Ljubljana, str. 188). 329 Na Žabjaku, kjer je mesto pobiralo pristojbino od blaga, pri- peljanega po Ljubljanici (Valenčič, Zgodovina, str. 16). 330 Območje današnjega križišča Slovenske in Gosposvetske ce- ste, v rimski dobi križišče dveh cest s številnimi grobovi (Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 48–49; Valenčič, Zgodovina, str. 15). 333 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 Ajdovšina: • Aidouschina (18. stol. – matična knjiga)331 Šajtovšina:332 • na Shaitoushim in via regia prope discalceatos (1784 – OK-Pet, s. p., 340. 1. 1784)333 Blatna vas:334 Blatna vas – gl. tudi Nova vas • ex Blatnaua∫s (1690 – MM-Pet, pag. 1), ex Wlatna va∫∫ (1758 – OK-Pet, pag. 76) • vblatne va∫∫e (1741 – OK-Nik, fol. 24r), u blatni va∫si (1742 – OK-Nik, fol. 28r), v blatne Va∫se (1747 – OK-Nik, fol. 72r), úblatni va∫se (1749 – OK-Nik, fol. 86r) • na forshtati v Blatni va∫si (1758 – OK-Nik, fol.178v) • od blatne va∫i (1787 – razglas) • do blatne va∫si (1787 – razglas) Breg: Breg • na brego (1737 – OK-Nik, fol. 1v), na bregu (1738 – OK-Nik, fol. 5Av), nabregu (1748 – OK-Nik, fol. 82v), nabrego (1754 – OK-Nik, fol. 133v), na Brege (1755 – OK-Nik, fol. 148r), na Wrege (1756 – OK-Nik, fol. 154r), na Wrego (1770 – OK-Pet, pag. 103) • Bręg (1787 – razglas) Cesta:335 Cesta, Cejsta – gl. tudi Velika cesta Cesta: • ex Zesta (1709 – MM-Pet, pag. 102), ex Zeste (1712 – MM-Pet, pag. 126) • is Ce∫ste (1725 – MM-Pet, pag. 252) • Na Zeste (1714 – MM-Pet, pag. 154), na Zhesti parochiae Labacensis (1714 – OK-Pet, pag. 75), na ce∫te (1738 – OK-Nik, fol. 6r), na Ce∫ti (1740 – OK-Nik, fol. 15v) • na Ceste Sunei Krishanskeh vrat (1757 – OK-Nik, fol. 162r), na Zesti pred Krishenskmi Vratme (1758 – OK-Nik, fol. 171v), sunei Krishenskih (sic!) na Zheste (1758 – OK-Nik, fol. 175r) Cejsta: • na Cei∫te (1755 – OK-Nik, fol. 140v) 331 Valenčič toponim brez točne navedbe vira navaja med novimi slovenskimi toponimi, ki se v 18. stoletju pojavijo v matičnih knjigah (Valenčič, Zgodovina, str. 18). Starejši viri toponima Ajdovščina ne poznajo, čeprav je star, saj se nanaša na ostanke iz predslovanske dobe (prim. Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 48–49). 332 Prim. Vrhovnik, Slovenska imena, str. 148. 333 Morda identično s Šajtavimi hišami na Cesti blizu bosonogih avguštincev: U Schaitavich hi∫has (sic!) prope P. P. Di∫cal. in via regia (OK-Pet, s. p., 26. 7. 1782). 334 V Šentpetrskem predmestju med nekdanjima Šentjanžem in Posavjem, leta 1853 preimenovana v Kolodvorsko ulico (prim. Valenčič, Zgodovina, str. 11, 48; Mal, Stara Ljubljana, str. 189; Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 51–52). 335 Največkrat je mišljena današnja Rimska cesta z začetkom Tr- žaške, v 18. in 19. stoletju imenovana Tržaška cesta (Valenčič, Zgodovina, str. 14, 26 in 28), lahko tudi državna cesta proti Celovcu in Dunaju (prav tam, str. 17–18). Prim. Kos, Srednje- veška Ljubljana, str. 43. Čevljarski most: Šuštarski most, Šuštarski must, Suštarski most, Suštarski must, Šušterski most, Šuštarski mojst Šuštarski most: • zhe∫h Shu∫tarski Mo∫t (1737 – OK-Nik, fol. 1v), zhe∫s Shu∫tarske Mo∫t (1739 – OK-Nik, fol. 10r), zhe∫t ∫hu∫tarski mo∫t (1744 – OK-Nik, fol. 48v), zhes Shu∫tarki (sic!) mo∫t (1755 – OK-Nik, fol. 150r) Šuštarski must: • zhes Shushtar∫ke mu∫t (1742 – OK-Nik, fol. 34r), zhes Shu∫htarski mu∫t (1748 – OK-Nik, fol. 75v), zhes Shushtarke (sic!) mu∫t (1748 – OK-Nik, fol. 79v) Suštarski most: • zhes Su∫htarske mo∫t (1744 – OK-Nik, fol. 48v), zhe∫s ∫u∫htarski most (1747 – OK-Nik, fol. 70v) • Sraun Sushtar∫kiga mo∫ta (1750 – OK-Nik, fol. 99r) Suštarski must: • zhes Su∫htar∫ki mu∫t (1739 – OK-Nik, fol. 13v) Šušterski most: • na Shu∫hterskimu mo∫tu (1749 – OK-Nik, fol. 91v) Šuštarski mojst: • pred ∫hu∫tarskim Moi∫tam (1748 – OK-Nik, fol. 76r) Dolenjska cesta:336 Dolenska cesta • na Dolenski Zesti (1785 – OK-Pet, s. p., 13. 1. 1785) Forštat, Forštot – gl. Predmestje Frančiškanska ulica:337 Franciškanarska gasa, Franciskanarska gasa, Franciskanerska gasa, Frančiškajnarska gasa, Franciskajnarska/ Franciškajnarska gasa, Frečkajnarska gasa Franciškanarska gasa: • u francishkanarski ga∫si (1738 – OK-Nik, fol. 3r), v=Francishkanar∫ke ga∫se (1748 – Ok, fol. 77v), v: franzishkanar∫ke ga∫se (1748 – OK-Nik, fol. 77v), • Franzi∫hkanarska ga∫sa (1787 – razglas) Franciskanarska gasa: • v=franci∫canar∫ke ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 4r), ufranciskanarski ga∫si (1740 – OK-Nik, fol. 19r), u Franciskanarski ga∫si (1740 – OK; fol. 20r) Franciskanerska gasa: • ùfranciskanerski ga∫se (1750 – OK-Nik, fol. 98v), v´franci∫canerske ga∫se (1753 – OK-Nik, fol. 127v), v´ Franciscanerski ga∫se (1758 – OK-Nik, fol. 169v) Frančiškajnarska gasa: • v franzhishkainarski gasi (1757 – OK-Nik, fol. 166r), v Franzhishkainarske Ga∫se (1758 – OK- 336 Današnja Karlovška cesta. 337 Današnja Študentovska ulica (Valenčič, Zgodovina, str. 18). 334 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Nik, fol. 171r) Franciskajnarska/Franciškajnarska gasa: • v Franciskainarski ga∫si (1758 – OK-Nik, fol. 173r), v´ franciskainarske ga∫se (1758 – OK-Nik, fol. 175r) • na voglo franzishkainarske ga∫se (1758 – OK-Nik, fol. 174r) Frečkajnarska gasa: • v Frezhkainarski ga∫se (1759 – OK-Nik, fol. 181v) Galove ulice:338 Galave ulce, Galove ulce, Galova vulca, Gole ulce Galave ulce: • insgemein Galave Ulze genannt (1689 – Valvasor XI, str. 729) • ex Galaua Vlzoch (1719 – MM-Pet, pag. 31), ex Galauih Vlz (1725 – MM-Pet, pag. 55) • Galauech Vlzach (1719 – MM-Pet, pag. 33) Galove ulce: • ex Gallouih ulzach (1713 – MM-Pet, pag. 133), ex Gallovich ulz (1714 – MM-Pet, pag. 138), ex Gallouh vlz (1713 – MM-Pet, pag. 142), ex Galove vlze (1741 – MM-Pet, pag. 307), ex Gallove Vlzach (1742 – MM-Pet, pag. 142), ex Galouo ulze (1744 – MM-Pet, pag. 158), • vgallovih vlzah (1745 – OK-Nik, fol. 52r), ù gallovih ullzah (1751 – OK-Nik, fol. 108r), Vgaloveh vlzah (1757 – Ok, fol. 162r) Galova vulca: • ex Galloua vulza (1713 – MM-Pet, pag. 134) Gole ulce: • ex Golech Vlz (1715 – MM-Pet, pag. 163) Gosposka ulica: Herrengasse, Gosposka gasa – gl. tudi Vicedomska ulica Herrengasse:339 • v=herrn ga∫sen (1739 – OK-Nik, fol. 8r), u herrn ga∫∫en (1739 – OK; fol. 13v) v: herrnga∫∫en (1746 – OK-Nik, fol. 64v), v´ herrnga∫∫en (1748 – OK-Nik, fol. 80v), v´herenga∫se (1757 – OK-Nik, fol. 166v) Gosposka gasa: • vgosposki ga∫si (1788 – OK-Pet, s. p., 3. 4. 1788) Gradišče:340 Gradiš, Gradiše – gl. tudi Predmestje Gradišče Gradiš: • ex Gradisch (1589 – KM-Nik, pag. 11) 338 Del sedanje Slovenske ceste od Kongresnega trga do Can- karjeve in Čopove ulice (Valenčič, Zgodovina, str. 16 in 17). Prim. Mal, Stara Ljubljana, str. 189–190. 339 Zapisano v nemščini in v gotici (razen v zadnjem primeru), vendar s slovenskim predlogom. Toponim je prvič izpričan v mrliški matici šentpetrske župnije: in Herrnga∫ßen (1715 – MM-Pet, pag. 157). V slovenski oklicni knjigi stolne žup- nije 1737–1759 se pojavlja tudi z nemškim predlogom in, na primer in herrn ga∫∫en (1737 – OK-Nik, fol. 2r), in enkrat še z določnim členom in der herrn= Ga∫∫en (1752 – OK; fol. 121v). 340 Mišljeno je širše predmestje pred Križevniškimi vrati. • in Gradi∫h (1590 – KM-Nik, pag. 39) Gradiše: • V gradi∫shi (1596 – KM-Nik, pag. 139), u gradishe (1738 – OK-Nik, fol. 3v), u Gradishu (1738 – OK-Nik, fol. 4v), ugradi∫ho (1738 – OK- Nik, fol. 5v), u gradishse (1738 – OK-Nik, fol. 6v), Vgradisho (1739 – OK-Nik, fol. 12v), v=gradi∫he (1740 – OK-Nik, fol. 16v), u gradishi (1741 – OK- Nik, fol. 24r), vgradishe (1741 – OK-Nik, fol. 24v), Shenpeterske Fare v gradi∫ho (1758 – OK-Nik, fol. 175v) • de vila Is gradi∫he (1594 – KM-Nik, pag. 102), I∫ gradi∫ha (1597 – KM-Nik, pag. 155), Is Gradischa (1598 – KM-Nik, pag. 171) • Gradi∫hij (1599 – KM-Nik, pag. 196) • in gradi∫he (1738 – OK-Nik, fol. 7r )341 Hrenova ulica: Hrenova platea, Hronova platea, Hrenova gasa, Hrinova gasa, Hribova gasa Hrenova platea:342 • ex Hrenoua platea (1709 – MM-Pet, pag. 102), ex Hrenova platea (OK-Pet, pag. 64) Hronova platea:343 • ex Hronoua platea (1713 – MM-Pet, pag. 135) Hrenova gasa: • ex Hrenoua ga∫sa (1709 – MM-Pet, pag. 105) • uhrenovi ga∫si (1737 – OK-Nik, fol. 2r), uhrenovi ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 3v), u Hrenove ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 4v), vhrenove ga∫se (1739 – OK-Nik, fol. 12v), u Hrenove ga∫si (1740 – OK- Nik, fol. 19r), v=hrenovi ga∫si (1744 – OK-Nik, fol. 48v), u Hrenou ga∫s (1780 – OK-Pet, s. p., 5. 5. 1780) • hrenova ga∫∫a (1787 – razglas) Hrenava gasa: • ex Hrenava ga∫se (1721 – OK-Pet, pag. 157) Hrinova gasa: • v: hrinove ga∫si (1738 – OK-Nik, fol. 7v), vhrinove ga∫se (1747 – OK-Nik, fol. 74v), v hrinovi ga∫se (1752 – OK-Nik, fol. 121r) Hribova gasa:344 • v´ hribove ga∫se (1785 – OK-Pet, s. p., 23. 7. 1785) Judovska gasa gl. Židovska ulica Karlovški most:345 (ta) Novi most • zhes ta novi mo∫t (1787 – razglas) Karlovško predmestje:346 hiše pred pisanim vratami, predmejstje do pred pisanim vratmi hiše pred pisanim vratmi: 341 Z nemškim predlogom in, ker je besedilo pred tem nemško. 342 Platea = lat. mestna ulica. 343 Gl. prejšnjo opombo. 344 Očitno zapisovalski spodrsljaj. 345 Most čez Gruberjev kanal, zgrajen leta 1774 (Kopriva, Ljub- ljana skozi čas, str. 82). 346 Območje onstran Pisanih vrat ob današnji Karlovški cesti. 335 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 • Hi∫he pred pi∫∫anim vratami (1787 – razglas)347 predmejstje do pred pisanim vratmi: • noter predmei∫tja do pred pi∫∫anim vratmi (1787 – razglas)348 Ključavničarska ulica: Šlosarska gasa • is ∫hlo∫sarsko […] ga∫so (1787 – razglas) Kolezija: Halesi, Kolezija, Kalezija Halesi: • ex pago Hale∫i (1600 – KM-Nik, pag. 214) Kolezija: • Collesia (1620–23 – mestna urbarja)349 •ex Kollesie (1714 – MM-Pet, pag. 141). ex Cole∫ia (1721 – MM-Pet, pag. 44), ex Tijrnou Kolesie (1734 – MM-Pet, pag. 97) • v: Kolesie (1742 – OK-Nik, fol. 29v), vkolesie (1748 – OK-Nik, fol. 78v) Kalezija: • ú Kalesije (1747 – OK-Nik, fol. 75r) Kristijanova ulica: Kristjanova gasa350 • v: Chri∫tianove ga∫se (1740 – OK-Nik, fol. 17v), v Xtianove ga∫se (1756 – OK-Nik, fol. 156r) Krakovo: Krakevo, Karkovo, Krakovno/Krakovnu, Krakovo, Krakovu Krakevo: • de Krakeuo (1589 – KM-Nik, pag. 22) Karkovo: • is Karkoviga (1589 – KM-Nik, pag. 9) Krakovo: • de Krakouo (1590 – KM-Nik, pag. 40) • in der Landsprache Krakhovo genannt (1689 – Valvasor XI, str. 667) • V krakouim (1596 – OK-Nik, pag. 139), ukrakovim (1737 – OK-Nik, fol. 1r), vkrakovim (1737 – OK-Nik, fol. 1r), u Krakovem (1737 – OK-Nik, fol. 1v), ukrakovem (1739 – OK-Nik, fol. 14r), v´ Krakovimu (1749 – OK-Nik, fol. 90r), v Krakoum (1751 – OK-Nik, fol. 110v), ú Krakovimu (1753 – OK-Nik, fol. 125v), u Krakoven (sic!) (1755 – OK-Nik, fol. 144v), , vkrakovëm (1755 – OK-Nik, fol. 145r), v Krakouem (1756 – OK-Nik, fol. 162r), ukrakoum (1757 –– OkK, fol. 163v), v´ Kraukoum (1758 – OK-Nik, fol. 176v) • is Krakoviga (1592 – KM-Nik, pag. 68), i∫ Kragoviga (1593 – KM-Nik, pag. 77), ijs Crakoua (1598 – KM-Nik, pag. 171), is Krakouiga (1751 – OK-Nik, fol. 110v), is Crakoviga (1756 – OK-Nik, fol. 160v), s Krakouga (1758 – OK-Nik, fol. 174v) Krakovno/Krakovnu: • is Krakounu (1594 – KM-Nik, pag. 99), 347 V nemškem delu razglasa je na tem mestu ustreznica Karlstädtervort∫tadt. 348 Gl. prejšnjo opombo. 349 Fabjančič, Nekaj o ljubljanskih uličnih imenih, str. 44. 350 Današnja Krojaška ulica. Krakovu: • Krakovu (1787 – razglas) Križanska ulica gl. Križevniška ulica Kravja dolina:351 Kravja dolina, Kraja dolina – gl. tudi Kravja vas Kravja dolina: • ex Kravia Dollina (1712 – MM-Pet, pag. 123) • in Cravie Dolini (1717 – OK-Pet, pag. 111) • is Krauia dolina (1744 – MM-Pet, pag. 153) Kraja dolina: • ex Kraja Dolina (1751 – MM-Pet, pag. 18) Kravja vas:352 Kravja vas – gl. tudi Kravja dolina • v´kravji va∫si (1787 – razglas) Križevniška ulica: Križenska gasa, Križanska gasa, Kriška gasa Križenska gasa: • v: Kri∫hen∫ke ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 3r), vkrishenske ga∫se (1742 – OK-Nik, fol. 31v), vkri∫henski ga∫si (1748 – OK-Nik, fol. 76v), v Krishenski ga∫se (1749 – OK-Nik, fol. 89r), ù Krishenske ga∫se (1751, OK-Nik, fol. 112v) Križanska gasa: • u Krishanske ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 4r), u Krishanski ga∫se (1740 – OK; fol. 17v), u Krishanski ga∫si (1741 – OK-Nik, fol. 22r), v Krishanske Ga∫se (1754 – OK-Nik, fol. 137r), v´krishanski Ga∫se (1757 – OK-Nik, fol. 164v), v Krishanski Ga∫si (1759 – OK-Nik, fol. 185r) • Krishanska ga∫sa (1787 – razglas) Kriška gasa: • in der Teÿt∫chen Ga∫∫en […] Krishke ga∫se (1757 – OK-Nik, fol. 165v) Kurja vas:353 Kurja vas, Kuja vas Kurja vas: • ex Kuria vas (1749 – MM-Pet, pag. 3), ex Kurje va∫s (1771 – MM-Pet, pag. 382) • u Kurie ua∫se (1754 – OK-Nik, fol. 138r), v´ Kurie va∫se (1756 – OK-Nik, fol. 158r) • ex shranga in Kurjava∫s (1759 – MM-Pet, pag. 105) • na Shrange pod Kurjo va∫s (1780 – OK-Pet, s. p., 31. 12. 1780) Kuja vas: • Sa gradam in Kuja va∫s (1772 – OK-Pet, pag. 164) 351 Pretežno kmečki del Šentpetrskega predmestja v smeri seda- nje Vidovdanske ceste (Valenčič, Zgodovina, str. 17 in 18). 352 Gl. prejšnjo opombo. 353 Del tedanjega Karlovškega predmestja, na začetku Dolenjske ceste, za Karlovškim mostom (Valenčič, Zgodovina, str. 18 in 45). 336 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Lepi pot:354 Lepi pot, Lejpi pot, Lepa pot Lepi pot: • ex lepiga pota (1713 – MM-Pet, pag. 133) • na lepem pottu (1744 – OK-Nik, fol. 43r), na Lepem poto (1748 – OK-Nik, fol. 79r), na leppem potti (1751 – OK-Nik, fol. 107r), na lepe pote (1752 – mestni urbar),355 na lepim pote (1787 – OK-Pet, s. p. 25. 2. 1787) Lejpi pot: • na Leipem poto (1769 – OK-Pet, pag. 6) Lepa pot: • ex lepa pot paroch. Civit. (1785 – OK-Pet, s. p., 29. 1. 1785) Lingarjeva ulica:356 Lingova gasa, Lingovk(i)na gasa, Lingerjova gasa Lingova gasa: • vlingove ga∫se (1746 – OK-Nik, fol. 61r), ú lingove ga∫si (1747 – OK-Nik, fol. 75r), ú Lingove ga∫se (1749 – OK-Nik, fol. 90r), ú lingovi ga∫si (1749 – OK-Nik, fol. 94v), ù Lingove ga∫se (1751 – OK-Nik, fol. 112r), v=lingove ga∫se (1754 – OK- Nik, fol. 135r) • in Lingovi Ga∫si (1783 – OK-Pet, s. p., 6. 2. 1783) Lingovkina/Lingovkna gasa: • vlingoukini ga∫se (1746 – OK-Nik, fol. 61r), vlingoukne ga∫se (1746 – OK-Nik, fol. 64v) Lingerjova gasa: • Lingerjova ga∫sa (1787 – razglas) Luža:357 Luža • ex Lusha (1714 – MM-Pet, pag. 142) • na Lu∫he (1742 – ok, fol. 28r), na lushi (1747 – OK-Nik, fol. 67r) Mesniška ulica:358 Mesniška gasa • mè∫ni∫hka ga∫sa (1787 – razglas) 354 Lepi pot v starem pomenu je obsegal del ceste od Rimske do nekdanje št. 11 na Tržaški cesti (Vrhovnik, Trnovska župni- ja, str. 271). Poznejši Lepi pot je bila z lipovim drevoredom zasajena poljska pot, ki je pred letom 1890 potekala nekako od izteka Rimske ceste v Tržaško na jug, proti Gradaščici; njegova sedanja smer je drugačna (Valenčič, Zgodovina, str. 17). Prim. tudi Mal, Stara Ljubljana, str. 189. 355 SI ZAL LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, urbar mesta Ljubljane 1752–1756, fol. 105. Prim. Valenčič, Zgodo- vina, str. 21, op. 68. 356 Današnja Mačkova ulica (Valenčič, Zgodovina, str. 24). 357 Današnji Borštnikov trg, ime po nekdanjem ribniku (Valen- čič, Zgodovina, str. 18; Mal, Stara Ljubljana, str. 189). 358 To ulico Valenčič po nemških virih imenuje Uličica proti me- snicam, postavlja jo »za škofijo, na prostoru današnjega Poga- čarjevega trga«, in pravi, da »je vodila k mesarskim stojnicam za škofijskimi poslopji, na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju« (Valenčič, Zgodovina, str. 24). Bila je tesno poveza- na z Ribiško ulico, saj sta v razglasu o razdelitvi Ljubljane na župnije iz leta 1787 navedeni skupaj; po rokopisni predlogi za isti razglas sta imeli samo 6 hiš (NŠAL, NŠAL 2, ŠAL 2, fasc. 44, Regulacija župnij 1782–1785, Ljubljana 1784, s. d., Eintheilung deren Pfarren etc.). Mesniška je tekla vzdolž Ljubljanice, Ribiška pa v drugo smer, od reke proti škofiji (gl. tudi pri Ribiški ulici). Mestni trg:359 Plac • netem Plazu, tukaie Vlubnani (1620–36 – prisega nadzornika žitne trgovine),360 na plazzo (1738 – OK-Nik, fol. 4r), na plazu (1738 – OK-Nik, fol. 4r), na plazi (1745 – OK-Nik, fol. 51r), na plaz (1758 – OK-Nik, fol. 174r), na plazu (1787 – razglas) Mesto:361 Mesto/Mestu, Mejsto Mesto/Mestu: • noter tu me∫tu (1620 – prisega mestnega vratarja),362 noter tu Me∫tu ali uunkai Sme∫ta (1636–1656 – prisega vratarja pri Vodnih vratih)363 • tukei u Me∫ti (1740 – OK-Nik, fol. 17v), tukei u Me∫tu (1742 – OK-Nik, fol. 28r) • vme∫to (1741 – OK-Nik, fol. 25r), ú me∫ti (1743 – OK-Nik, fol. 38v), ume∫ti (1747 – OK-Nik, fol. 69v) • ∫unei Me∫ta (1744 – OK-Nik, fol. 47r) • is Me∫ta (1787 – razglas) Mejsto/Mejstu: • v´ mej∫tu inu pred mej∫tam (1787 – razglas) Nemška ulica, gl. Križevniška ulica Nova vas, predmestje:364 Nova vas – gl. tudi Blatna vas • ex suburbio Noua va∫s (1598 – KM-Nik, pag. 167) • ex Nova va∫s (1740 – MM-Pet, pag. 306) Nova vas, pod Gradom:365 Nova vas • ex Nova va∫s sub Arce (1741 – MM-Pet, pag. 311) Novi most, gl. Karlovški most Novi svet:366 Neuwelt, Najbelt, Novi svet Neuwelt • Na Neÿ Welt (1751 – OK-Nik, fol. 108r), na Neÿwelt367 (1753 – OK-Nik, fol. 122v) Najbelt: • in Naibelth (1780 – OK-Pet, s. p. 31. 7. 1780), in Naibelt viciniae S. Chri∫tophori (1780 – OK-Pet, s. p., 21. 9. 1780) Novi svet: • novi ∫vet (1787 – razglas) 359 Toponim se lahko nanaša tudi na ulice, ki vodijo z Mestnega trga. 360 Golec, Mestna prisežna besedila, s. p., Ljubljana 1. del, LJU-4. 361 Celoten obzidani del Ljubljane, prvotno samo območje med Trančo in frančiškanskim samostanom pri Poljanskih vratih (Kos, Stara Ljubljana, str. 35). 362 Golec, Mestna prisežna besedila, s. p., Ljubljana 1. del, LJU-7. 363 Prav tam, LJU-9. 364 Gl. pri Blatni vasi. O njuni identičnosti: Mal, Stara Ljubljana, str. 189. 365 Neugotovljena lokacija pod Gradom, nekje med Poljanskim in Karlovškim predmestjem. 366 Del sedanje Gosposvetske ceste (Valenčič, Zgodovina, str. 26). 367 Zapisano v nemščini in v gotici, vendar s slovenskim predlo- gom. 337 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 Novi trg:368 Novi trg • na novim tergo (1737 – OK-Nik, fol. 2r), na novem tergo (1738 – OK-Nik, fol. 5r), na novem Tergu (1747 – OK-Nik, fol. 71r), na Noven (sic!) tergo (1755 – OK-Nik, fol. 144v), na novimo Tergo parochiae Lab. (1770 – OK-Pet, pag. 71) • Novi Terg (1787 – razglas) Pasji brod:369 Pasji brod • na pa∫simu brodu (1753 – OK-Nik, fol. 131r) Pri vodi:370 Per vodi • v´∫e hi∫he per vodi doli do ∫vętiga Petra (1787 – razglas) Podgrad, Pod Gradom:371 Podgrad, Pod Gradam Podgrad: • ex Podgradt (1751 – MM-Pet, pag. 25), ex Pod grad (1757 – MM-Pet, pag. 85), ex podgrada Vicin: S: Petri (1758 – MM-Pet, pag. 94), ex Podgrada (1758 – MM-Pet, pag. 102) Pod Gradam: • Pod Gradam (1751 – MM-Pet, pag. 96) Poljane:372 Polana, Polane, Palana Polana: • in Polana (1590 – KM-Nik, pag. 33), de Villa polana (1590 – KM-Nik, pag. 36), de Polana (1590 – KM-Nik, pag. 37) • is Polane (1590 – KM-Nik, pag. 43), I∫ polanie (1597 – KM-Nik, pag. 154), • na Polanni (1595 – KM-Nik, pag. 118), na polanej (1598 – KM-Nik, pag. 168), Na Polanie (1598 – KM-Nik, pag. 167) Polane: • na pollanah (1738 – OK-Nik, fol. 2v) • s´ Pollan suetiga Petra Farre (1752 – OK-Nik, fol. 116v) Palane: • na pallanah (1752 – OK-Nik, fol. 117r) Poljansko predmestje: Predmejstje Polane – gl. tudi Poljane • Predmej∫tje Pollane (1787 – razglas) 368 Lahko tudi širše območje, celotna četrt Novi trg, eden od treh obzidanih delov srednjeveškega mesta (prim. Kos, Srednjeve- ška Ljubljana, str. 7 in 34). Gl. primer Merzenheimove hiše na str. 322. 369 Pot na Pasji Brod se je do leta 1923 nekaj časa imenovala današnja Gerbičeva ulica, ki je vodila proti kopališču Pasji brod (Valenčič, Zgodovina, str. 130 in 158). 370 Ulica »per vodi« je bilo območje poznejšega Sv. Petra nasipa, zdajšnjega Petkovškovega nabrežja, kjer so hiše med dana- šnjim Prešernovim trgom in Resljevo cesto segale do reke (Suhadolnik, Šentpetrsko predmestje, str. 288). Nemška razli- čica v razglasu iz leta 1787 se glasi Wasserga∫∫el. 371 Okoliš Pod Gradom je obsegal današnjo Streliško ulico, Lončarsko stezo in Strmi pot (Valenčič, Zgodovina, str. 26). 372 Toponim vključuje Zgornje in Spodnje Poljane. Predmestje:373 Forštat, Forštot Forštat: • in Forstatt (1592 – KM-Nik, pag. 66) • na for∫htato (1737 – OK-Nik, fol. 1v), na forshtati (1738 – OK-Nik, fol. 7r), na forshtatu (1745 – OK-Nik, fol. 55r), na forshtate (1738 – OK-Nik, fol. 12v), Na forstatt (1757 – OK-Nik, fol. 168r), na For∫tate (1783 – OK-Pet, s. p., 18. 1. 1783), na for∫tadt (1783 – OK-Pet, s. p., 7. 2. 1783) • is for∫htata (1788 – OK-Pet, s. p., 29. 3. 1788) • per S. Petro na forstate (1756 – OK-Nik, fol. 155r) • na forshtati v Blatni va∫si (1758 – OK-Nik, fol.178v) Forštot: • na forstote (1756 – OK-Nik, fol. 154r) Predmestje Gradišče: predmejstje Gradiše – gl. tudi Gradišče • Predmej∫tje Gradi∫he (1787 – razglas) Prule: Prule • ex Prule (1723 – MM-Pet, pag. 50), ex Prul (1725 – MM-Pet, pag. 53), ex Prullach (1725 – MM-Pet, pag. 53) Reber: Reber, Gasca Reber: • ex Rebru (1707 – OK-Pet, pag. 4), ex Reber in urbe (1712 – OK-Pet, pag. 63), • vrebro (1737 – OK-Nik, fol. 2r), urebri (1738 – OK-Nik, fol. 7r), urebro (1738 – OK-Nik, fol. 7v), vrebri (1739 – OK-Nik, fol. 9v), v=rebro (1739 – OK-Nik, fol. 11r), u rebru (1742 – OK-Nik, fol. 30v), v´ Rebre (1758 – OK-Nik, fol. 169r) • per S: Floriani u rebri (1738 – OK; fol. 5r), per S: Flor: u rebro (1751 – OK-Nik, fol. 105v) • ù rebri pod S: Rosalio (1749 – OK-Nik, fol. 85v) • ex vrbe in Rebru (1713 – OK-Pet, pag. 69), in Rebro (1757 – OK-Pet, pag. 80) Gasca: • Ga∫za (1787 – razglas)374 Ribiška ulica (uličica):375 Ribška gasa 373 Območje onstran Špitalskega mostu in Ljubljanice do Sv. Petra, o čemer med drugim pričajo omembe Blatne vasi in Šentpetra kot njegovih delov. – To območje se od 15. stole- tja kot edini del Ljubljane zunaj obzidja imenuje predmestje (Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 52). Druga predmestja so praviloma imenovana samo z imenom (Poljane, Krakovo, Tr- novo, Gradišče itd.). Gl. tudi opombo pri Šentjanžu/Šentjan- škem predmestju. 374 V nemški različici razglasa: Nahren∫teigga∫∫e. S tem nemškim imenom je Reber dokumentirana že sredi 16. stoletja (Valen- čič, Zgodovina, str. 14 in 26–27). 375 Glede na skupno navedbo Ribške in Mesniške gase je Valen- čič ugotavljal, da je bil ribji trg tedaj v bližini mesnih stojnic (Valenčič, Zgodovina, str. 28), pri obravnavi seznama ulic, hiš in hišnih lastnikov iz leta 1782 pa je zapisal, da je bila Ribiška uličica (Fischergassel) med semeniščem in nekdanjim fran- čiškanskim samostanom (prav tam, str. 24), tj. na zahodnem 338 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 • Rib∫hka […] ga∫sa (1787 – razglas) Rožna ulica: Rozina/Rožina gasa, Rožna gasa, Rožena gasa Rozina/Rožina gasa: • V roßini ga∫si (1592 – KM-Nik, pag. 65) Rožna gasa: • uro∫hne ga∫se (1737 – OK-Nik, fol. 1v), u roshne ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 5v), uro∫hni ga∫se (1739 – OK-Nik, fol. 12r), v=ro∫hne ga∫se (1740 – OK- Nik, fol. 15r), u roshni ga∫si (1714 – OK-Nik, fol. 22r), v´ Ro∫hne ga∫se (1749 – OK-Nik, fol. 92v), v Ro∫hni Ga∫si (1757 – OK-Nik, fol. 163v), v Roshne ga∫si (1758 – OK-Nik, fol. 178v) • konz ro∫hne ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 3v) • is roshne ga∫se Paroch. S. Jacobi in Civitate (1785 – OK-Pet, s. p., 3. 9. 1785) • Ro∫hna ga∫∫a (1787 – razglas) Rožena gasa: • v´Roshene ga∫se (1739 – OK-Nik, fol. 12r), v Roshene Ga∫si (1741 – OK-Nik, fol. 26v), u roshene ga∫se (1755 – OK-Nik, fol. 148v) Salendrova ulica: Salintegerjova gasa, Salentengarjova gasa, Salintagerjova gasa, Salentingerjova gasa, Salintagarjova gasa, Salentingarjova gasa, Salintergorjova gasa, Salentigarjova gasa, Selenikarjova gasa, Erlanderjova gasa, Selenderjova gasa Salintegerjova gasa: • u ∫alintegerioue ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 5v) Salentengarjova gasa: • v: Salentengarjove ga∫se (1742 – OK-Nik, fol. 30v) Salintagerjova gasa: • ú Salintageriove ga∫si (1746 – OK-Nik, fol. 60v) Salentingerjova gasa: • v∫alentingerjoue ga∫se (1746 – OK-Nik, fol. 62v) Salintagarjova gasa: • ú Salintagarjove ga∫si (1747, OK-Nik, fol. 73v) Salentingarjova gasa: • V=Sallentingarjove ga∫se (1750 – OK-Nik, fol. 97v) Salintergorjova gasa: robu današnjega Vodnikovega trga. Zadnje ne drži. Ribiška (Ribška) in Mesniška ulica sta bili namreč fizično povezani, sicer ju razglas iz leta 1787 ne bi navajal skupaj. Med mesar- skimi stojnicami vzhodno od Špitalskega mostu ter lokacijo ulice med semeniščem in frančiškanskim samostanom pa ni bilo nobene povezave in sta ležali precej vsaksebi. Še več, ro- kopisni dokument o razdelitvi Ljubljane na župnije, ki je rabil kot predloga za omenjeni razglas, pove, da sta imeli obe ulici skupaj le 6 hiš (NŠAL, NŠAL 2, ŠAL 2, fasc. 44, Regulacija župnij 1782–1785, Ljubljana 1784, s. d., Eintheilung deren Pfarren etc.). Ribiška ulica je bila lahko samo nadaljevanje Mesniške v drugo smer, proti jugu, od Ljubljanice do škofij- ske palače. Takoj za njima je v obeh virih navedena Lingarje- va (Lingova) gasa, današnja Mačkova, ki je nadaljevanje Ri- biške v smeri proti zahodu, od škofijske palače proti Špitalski, današnji Stritarjevi ulici. Gl. tudi op. 358 pri Mesniški ulici. • ù Salintergoriove ga∫se (1752 – OK-Nik, fol. 114r) Salentigarjova gasa: • v Sallentigariove ga∫se (1758 – OK-Nik, fol. 174v) Selenikarjova gasa:376 • v´ Selenikarjove ga∫se (1753 – fol. 125r), v´ Selenikariove Ga∫se (1755 – fol. 151v) Erlanderjova gasa: • s´Erlanderjovo ga∫so (1787 – razglas) Selenderjova gasa: • v ∫elenderjovi gasi (konec 18. stol.)377 Slamna uličica:378 Gasa • inu ga∫so (1787 – razglas) Spodnje Poljane:379 Spodne Polane, Spudne Polane Spodne Polane: • na Spodneh Pollanah (1737 – OK-Nik, fol. 1v), na Spodnih Pollanah (1741 – OK-Nik, fol. 25v) Spudne Polane: • na spudneh pollanah (1740 – OK-Nik, fol. 16r) Stari trg:380 Stari trg, Stare trg Stari trg: • de Starigaterch de Glubiana (1345 – listina)381 • na ∫tarem tergo (1737 – OK-Nik, fol. 1r), na ∫tarem tergu (1738 – OK-Nik, fol. 4v), na ∫tarim tergo (1745 – OK-Nik, fol. 54v), na ∫tarem terg (1744 – OK. fol. 49r), na ∫tarmo tergo (1757 – OK– Nik, fol. 162v), na∫tarem tergo (1752 – OK-Nik, fol. 114v) • prute ∫tarem tergo (1750 – OK-Nik, fol. 99r) • Stari Terg (1787 – razglas) Stare trg: • ex Stareterch (1715 – MM-Pet, pag. 158) 376 Vse tri pojavitve te oblike v dveh oklicih so delo istega zapi- sovalca Simona Reicha, ki je duhovniško službo v Ljubljani nastopil šele leta 1752. Pravilnost lociranja imena v Salen- drovo ulico potrjujeta navedbi v oklicu iz leta 1755, da sta bili oklicani osebi v službi pri »gnadljivem« gospodu pl. Stember- gu; gre za Franca Antona pl. Steinberga, lastnika hiše v tej ulici, danes Salendrova 6 (Suhadolnik in Anžič, Novi trg, str. 28–29, 134). 377 Vrhovnik, Slovenska imena, str. 116. 378 Ulica, v nemški različici razglasa iz leta 1787 imenovana Strohga∫∫el, po Valenčiču najbrž ni imela slovenskega imena (Valenčič, Zgodovina, str. 26), lahko pa bi bilo tudi pomotoma izpuščeno, tako da je ostala samo »gasa«. 379 Za razliko od Zgornjih Poljan, ki so imele v starejši dobi predmestni značaj in so ležale od današnjega Krekovega trga do Ambroževega trga, so bile Spodnje Poljane vzhodno od tod še kmečko naselje (Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 58; Valenčič, Zgodovina, str. 9). 380 Lahko tudi širše območje od današnjega Starega trga, eden od treh obzidanih delov srednjeveškega mesta (Kos, Sred- njeveška Ljubljana, str. 7). V tem pomenu pri prvi slovenski omembi toponima v 14. stoletju. 381 Kosi et al., Historična topografija Kranjske, str. 789; Gradivo za zgodovino Ljubljane V, V/71. 339 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 Šentjanž, Šentjanško predmestje:382 S. Janž • od S. Jansha (1591 – KM-Nik, pag. 53) • per S. Janschi (1593 – KM-Nik, pag. 76) Šentpeter, Šentpetrsko predmestje:383 S. Peter, S. Peter na forštate, Št. Petersku predmejstje, Šempetersku predmejstje S. Peter: • od S: Petra (1591 – KM-Nik, pag. 52) S. Peter na forštate: • per S. Petro na forstate (1756 – OK-Nik, fol. 155r) Št. Petersku predmejstje: • St. Pętersku predmej∫tje (1787 – razglas) Šempetersku predmejstje: • Shempętersku predmej∫tje (1787 – razglas) Školciaska/Školciaška gasa:384 Školciaska/ Školciaška gasa • is Skolziaske ga∫se (1785 – OK-Pet, s. p., 19. 1. 1785) • ú Schkolziaske ga∫se (1785 – OK-Pet, s. p., 5. 11. 1785) Šlosarska gasa – gl. Ključavničarska ulica Špitalska ulica:385 Špitavska gasa, Špetavska gasa, Špitavža gasa Špitavska gasa: • ú Spitauske gasse (1738 – OK-Nik, fol. 3r), v: Shpitau∫ke ga∫se (1739 – OK-Nik, fol. 13r), ú Spitauski ga∫si (1750 – OK-Nik, fol. 102r), v´ Shpitauski Ga∫se (1752 – OK-Nik, fol. 120r) • Shpitavska ga∫sa (1787 – razglas) Špetavska gasa: • u Shpetauske ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 5r), ushpetauske ga∫∫e (1738 – OK-Nik, fol. 5v), vshpetau∫ke ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 7r), ushpetauski ga∫se (1739 – OK-Nik, fol. 10r), ushpetauske ga∫si (1739 – OK-Nik, fol. 10v), v: shpetauske ga∫se (1739 – OK-Nik, fol. 11r), u shpetauski ga∫si (1742 – OK-Nik, fol. 28v) 382 Drugo ime za Predmestje, ki ga je dobilo po cerkvi sv. Jane- za Krstnika, porušeni že sredi 16. stoletja (Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 52–53). Cerkev je stala na stičišču današnje Trubarjeve in Vidovdanske ulice (Höfler, Gradivo, str. 116). Po njej so od 15. do 18. stoletja imenovali »pri Šentjanžu« ali »Šentjanško predmestje« celotno predmestno območje proti Sv. Petru na vzhodu in proti severu, na zahodu pa vse do da- našnje Slovenske ceste (Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 52; prim. Valenčič, Zgodovina, str. 9 in 11). 383 Na (širšem) območju župnijske cerkve Sv. Petra (prim. Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 55–56). Ime je izpodrinilo prejšnje Šentjanž oziroma Šentjanško predmestje (gl. prejšnjo opom- bo). 384 Predhodnica današnje Dalmatinove ulice, imenovana po sa- mostanu bosonogih avguštincev (diskalceatov), ki je stal med sedanjima Dalmatinovo in Tavčarjevo ulico (Valenčič, Zgodo- vina, str. 28). 385 Današnja Stritarjeva ulica (Valenčič, Zgodovina, str. 9). Špitavža gasa: • v´ Spitaushe ga∫se (1757 – OK-Nik, fol. 165r) Špitalski most:386 Špitavski most, Špetavski most, Must Špitavski most: • pred Shpitau∫kem Mo∫tam (1737 – OK-Nik, fol. 2r), pred Shpitau∫kim mo∫tam (1739 – OK-Nik, fol. 12v) • Sunei Shpitau∫kiga mo∫ta (1753 – OK-Nik, fol. 126v) • na Shpitau∫kim mo∫to (1753 – OK-Nik, fol. 131r), na Shpitauskmo Mosto (1758 – OK-Nik, fol. 180r) Špetavski most: • pred shpet= mo∫tam (sic!)387 (1738 – OK-Nik, fol. 3v), pred Spetauskim mo∫tam (1743 – OK-Nik, fol. 37r), pred Spetauskem Mo∫tam (1744 – OK-Nik, fol. 45v) Must: • pod Mu∫tom v´Lublanizi (1588 – Trost)388 • pret Mu∫tam (1753 – OK-Nik, fol. 123r)389 Šuštarski most – gl. Čevljarski most Trata:390 Trata • na pollanah na Tratti (1740 – OK-Nik, fol. 14v), na tratte Sunei PP: Franci∫canarskeh vrat (1740 – OK-Nik, fol. 16r) Trnovo: Trnovo, Trinuvo, Turnovo, Tronovo, Tornovo, Trnovo, Trnavo, Trnovu Trnov: • is Ternou (1588 – KM-Nik, pag. 1) Trnovo: • de villa Ternouo (1590 – KM-Nik, pag. 37) • na Ternouim (1595 – KM-Nik, pag. 112), uternovim (1737 – OK-Nik, fol. 1r), vternovim 386 Na mestu današnjega Tromostovja, imenovan tudi Spodnji most (Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 23–34). 387 Zapisano v dveh vrsticah, zato deljeno in okrajšano. 388 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana, Ena lepa inu pridna prediga 1588, 116. – Trost omenja most v zvezi z očitki Primožu Trubarju, da je v Ljubljanici pod njim krščeval otroke. Glede na neposredno bližino špi- talske cerkve sv. Elizabete, središča ljubljanske in kranjske protestantske Cerkve, je gotovo mišljen ta most, imenovan tudi Spodnji most, in ne Čevljarski ali Zgornji most. 389 Kateri most je mišljen, je ugotovljivo s pomočjo drugih po- datkov v oklicu. Na tej lokaciji je pri »žlahtnem gospodu« Kappusu stanovala Mica, hči Anžeta Dimca, oklicana 21. ja- nuarja 1753 (fol. 123r). Vse kaže, da do poroke ni prišlo, saj ni vpisana ne v poročni matici stolne ne šentpetrske župnije (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, P 1745–1770, pag. 111– 116; ŽA Ljubljana – Sv. Peter, P 1745–1763, pag. 87–96). Mica Dimic je ostala v dotedanji službi in je ob ljudskem šte- tju naslednjega leta 1754 navedena kot 33-letna služkinja pri družini doktorja obojega prava Antona Kappusa v Kappusovi hiši v predmestju, nedaleč od Špitalskega mostu (Šturm (ur.), Ljubljanske družine, str. 137). 390 Glede na omembo Frančiškanskih vrat očitno v njihovi bliži- ni, na Zgornjih Poljanah. 340 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 (1737 – OK-Nik, fol. 1v), u Ternovem (1738 – OK- Nik, fol. 2v), ú Ternouge (1742 – OK-Nik, fol. 28v), v´ Ternovem (1752 – OK-Nik, fol. 118r), úternoum (1757 – OK-Nik, fol. 165v) • is Ternouiga (1593 – KM-Nik, pag. 85), de Sternouiga (1596 – KM-Nik, pag. 140), is Ternoviga (1742 – OK-Nik, fol. 28v), sternoviga (1752 – OK-Nik, fol. 116r) • Crainerisch Tèrnovo benam∫et (Valvasor XI, str. 667) Trinuvo: • de strinuiga (1595 – KM-Nik, pag. 1o6) Turnovo: • ex ∫turnoviga (1595 – KM-Nik, pag. 110), Tronovo: • de loco is Stronouiga (1595 – KM-Nik, pag. 129) Tornovo: • is Tornouiga (1599 – KM-Nik, pag. 196) Trnavo: • v ternauum (1749 – OK-Nik, fol. 92r), v´ ternaum (1749 – OK-Nik, fol. 92r) Trnovu: • Ternovu (1787 – razglas) • Fara ∫vętiga Janne∫a v´ Ternovim (1787 – razglas) ulica pri klarisah/za klarisami:391 gasa od starih nun, gasa za starimi nunami gasa od stareh nun: • od ∫tareh Nun u Ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 5r), od ∫tareh Nun dolli ú ga∫si (1747 – OK-Nik, fol. 75r) gasa za staremi nunami: • ú ga∫se sa ∫taremi Nunami (1743 – OK-Nik, fol. 35r) ulica pri uršulinkah:392 gasa od novih nun • od Noveh Nun u ga∫se (1740 – OK-Nik, fol. 18r) ulica proti Novemu trgu:393 gasa prute novem trgo • vga∫se prute novem tergo (1753 – OK-Nik, fol. 130v) 391 Na območju nekdanjega samostana klaris, ki je stal na vogalu Cankarjeve in Slovenske ceste, na lokaciji sedanjega poslopja Banke Slovenije (Höfler, Gradivo, str. 117). Ni gotovo, ali gre za eno ulico ali dve in za kateri. 392 Glede na omembo pristave v isti ulici (u Landtshaubtmanove per∫tave od Noveh Nun u ga∫se is∫t:) v edini znani omembi uli- ce iz leta 1740 gre za uličico, ki je vodila proti zahodu vzdolž uršulinskega samostana in vrta ter je vrisana na Florijančiče- vem zemljevidu Ljubljane iz leta 1744 (Florijančič, Deželopi- sna karta, list 3, danes Ulica Josipine Turnograjske. 393 Ena od ulic na območju mestnega predela Novi trg, prejkone Križevniška. Zdravnika dr. Sigmunda Jožefa Petermana, ki je ob poroki leta 1753 živel v tej ulici, ne najdemo ne med hišnimi posestniki (Suhadolnik in Anžič, Novi trg) ne v po- pisu prebivalstva leta 1754 (Šturm (ur.), Ljubljanske družine), je pa njegova vdova Ana Marija Terezija od okoli leta 1778 imela hišo v Križevniški ulici, danes h. št. 7, ki je bila do tedaj last baronov Mordaxov (Suhadolnik in Anžič, Novi trg, str. 115). ulica z Mestnega trga:394 iz Placa v gasi • is plaza u ga∫si (1741 – OK-Nik, fol. 22r) ulica za Škofijo:395 za škofijo v gasi • Sa Skoffio u ga∫si (1740 – OK-Nik, fol. 15r) Ulica Sv. Florijana:396 Svetiga Florjana gasa • Svętiga Florjava (sic!) ga∫sa (1787 – razglas) Ulica Sv. Nikolaja:397 Sniklavška gasa • S´Niklavska ga∫sa (1787 – razglas) Ulica Sv. Jakoba:398 Svetiga Jakoba gasa Svętiga Jakoba Ga∫sa (1787 – razglas) uličica proti Grajskemu hribu:399 gasca pruti grajskimu hribu • Ga∫za pruti grajskimu hribu (1787 – razglas) uličica proti Ljubljanici:400 gasca, katera od pamastra Pragerja k Lublanci pele401 • do ga∫ze, katęra od Pama∫tra Pragerja k´Lublanzi pęle (1787 – razglas) Velika cesta: 402 Velka cesta – gl. tudi Cesta • vęlka zę∫ta (1787 – razglas) Vicedomska ulica:403 Fištamska gasa, Fištanska gasa – gl. tudi Gosposka ulica Fištamska gasa: 394 Ena od uličic, ki vodijo z Mestnega trga. – Oklicanca, ki sta leta 1741 oba živela v tej ulici – trgovec Raimund Raimundi in Marija Elizabeta, vdova trgovca Jurija Erazma Weissa –, nista dokumentirana niti v mestnih davčnih knjigah in ur- barjih (Suhadolnik in Anžič, Mestni trg) niti v popisu prebi- valstva leta 1754 (Šturm (ur.), Ljubljanske družine). 395 Verjetno današnja Dolničarjeva ulica, lahko tudi nekdanji Lingarjeva (današnja Mačkova) ali Ribiška. Jurij Kramar, leta 1740 že pokojni oče neveste Mice Kramer, ki je živela v tej ulici, ni znan iz mestnih davčnih knjig in urbarjev (Suhadol- nik in Anžič, Mestni trg). 396 Pozneje Florijanska ulica, danes Gornji trg (Valenčič, Zgodo- vina, str. 22 in 227). 397 Ulica pred stolno cerkvijo Sv. Nikolaja, v razglasu iz leta 1787 z nemškim imenom Domgasse, danes Ciril-Metodov trg (Va- lenčič, Zgodovina, str. 26, 62 in 227). 398 Nekdanja ulica na prostoru poznejšega trga Sv. Jakoba, ki je nastal po letu 1774, po požaru in porušenju jezuitskega kole- gija (Valenčič, Zgodovina, str. 24), danes Levstikov trg. 399 Danes Ulica na Grad, za cerkvijo sv. Florijana proti Graj- skemu hribu. Ulični seznam iz leta 1877 ima novo ime Ulice (sic!) na grad in staro ime Drugi Reber (Valenčič, Zgodovina, str. 62), ki ga srečamo v seznamu iz leta 1848: Za sv. Florija- nam ali drugi reber (prav tam, str. 43). 400 Danes uličica Za čreslom med Trubarjevo in Petkovškovim nabrežjem, poimenovana po usnjarski obrti (Valenčič, Zgodo- vina, str. 67). 401 Stavbenik Lovrenc Prager je bil lastnik hiše na sedanji Tru- barjevi cesti št. 14 (Suhadolnik, Šentpetrsko predmestje, str. 197), na vogalu ulice Za čreslom. 402 Rimska cesta (Valenčič, Zgodovina, str. 28). 403 Današnja Gosposka ulica (do Novega trga), kar je bilo že v 18. stoletju njeno drugo ime (Valenčič, Zgodovina, str. 26 in 28). 341 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 • v fi∫tamske ga∫se (1741 – OK-Nik, fol. 24v) Fištanska gasa: • Fi∫tanska ga∫sa (1787 – razglas) Za zidom:404 Za zidam, Za zidan • Sa Sidam (1738 – OK-Nik, fol. 5Ar), Sasidam (1750 – OK-Nik, fol. 98v), Sidam (sic!) (1750 – OK-Nik, fol. 100r) Sa Sidan (sic!) (1754 – OK-Nik, fol. 131v), in Civitate Sa∫idam (1772 – OK-Pet, pag. 197), Hi∫he sa Sidan (1787 – razglas) Zgornje Poljane:405 Gorne Polane • na gorneh Polanah (1782 – OK-Pet, s. p., 27. 9. 1782) Žabjak:406 Žebjek, Žabjek, Žabjak, Žajbjek 404 Danes Cankarjevo nabrežje, ulica je dobila ime po mestnem obzidju, ki je potekalo od Čevljarskega do Špitalskega mosta, današnjega Tromostovja (Valenčič, Zgodovina, str. 15–16). 405 Območje od današnjega Krekovega trga do Ambroževega trga (Valenčič, Zgodovina, str. 9). 406 Iz obdobja 1581–1635 so vse omembe znane iz nemških vi- rov, tu pa upoštevane samo prve tri (SI ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, imenska kartoteka k Cod. I in XIII, Ljubljana – Žabjek). Žebjek: • Schebieck (1581 – knjiga mestnih izdatkov)407 Žabjek: • Schabiekh (1581 – knjiga mestnih izdatkov),408 Shabjek (1787 – razglas) • ex Schabiek (1709 – MM-Pet, pag. 106) • na ∫habjeko (1737 – OK-Nik, fol. 1r), na Shabieku (1738 – OK-Nik, fol. 5Av), na Shabjeki (1740 – OK-Nik, fol. 15r), na Shabieke (1755 – OK-Nik, fol. 141r) Žabjak: • Schabiackh (1582 – knjiga mestnih izdatkov),409 in Schabiag Parochiae Civit: (1780 – OK-Pet, s. p., 9. 11. 1780) Žajbjek: • ex Shaibiek (1730 – MM-Pet, pag. 78) Židovska ulica: Judovska gasa, Judova gasa Judovska gasa: • u Judouske ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 6v), v: 407 SI ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, imen- ska kartoteka k Cod. I in XIII, Ljubljana – Žabjek. Prim. Valenčič, Zgodovina, str. 19, op. 31). 408 Prav tam. 409 Prav tam. Začetek slovenskega dela razglasa o novi župnijski razdelitvi Ljubljane iz leta 1787 (SI ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, Reg. I, šk. 45, fasc. 33, fol. 314r). 342 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Judou∫ke ga∫se (1738 – OK-Nik, fol. 8r), u Judouski ga∫si (1739 – OK-Nik, fol. 11v), V=Judou∫ke ga∫se (1740 – OK-Nik, fol. 18r), vJudou∫ke ga∫se (1742 – OK-Nik, fol. 32v), vjudouski ga∫si (1787 – OK-Pet, s. p., 14. 9. 1787) • is Judouske ga∫se (1747 – OK-Nik, fol. 73v) • Judovska ga∫sa (1787 – razglas) Judova gasa: • u Judovi ga∫se (1739 – OK-Nik, fol. 13v), u judove ga∫se (1740 – OK-Nik, fol. 15v), u Judovi ga∫si (1740 – OK-Nik, fol. 20r), v: Judove ga∫se (1748 – OK-Nik, fol. 80v), vJudove ga∫se (1750 – OK-Nik, fol. 103v), v: Judovi ga∫se (1751 – OK-Nik, fol. 111v) • konz Judovae ga∫se (1754 – OK-Nik, fol. 132v) 5. SVETNE JAVNE ZGRADBE Balovž, gl. Igrišče cesarski ali dvorni špital:410 cesarski špital, casarski špital, cesarski špetal cesarski špital: • uze∫sar∫kim Shpitallo (1738 – OK-Nik, fol. 6r), v Ce∫sarkim (sic!) Shpittalo (1738 – OK-Nik, fol. 38v), ú Ce∫sarskim Spittalu (1747 – OK-Nik, fol. 71v) casarski špital: • v: Ca∫sarskim Shpitallo (1739 – OK-Nik, fol. 12v) cesarski špetal: • vcae∫sarskem Shpetallo (1742 – OK-Nik, fol. 30r), v: Cae∫sarskim Shpetallo (1745 – OK-Nik, fol. 63v) deželna hiša (Lontovž):411 Lontovž, Londhaus, Lontavž, Lantaus Lontovž: • u Londtoushe (1738 – OK-Nik, fol. 4r), v Lontou∫he (1740 – OK-Nik, fol. 21v), vlontou∫he (1740 –OK-Nik, fol. 21v), v Lontou∫ho (1759 – OK-Nik, fol. 184r) • per Lontou∫he (1748 – OK-Nik, fol. 76Ar) • pred Londtousham (1743 – OK-Nik, fol. 35v), pred Lontousham (1744 – OK-Nik, fol. 43v) Londhaus: • pred Londthausam (1747 – OK-Nik, fol. 71r) Lontavž: • pred Lontausham (1748 – OK-Nik, fol. 78r) Lantaus: • blisu Landtau∫a (1749 – OK-Nik, fol. 90v) 410 Stavba na Vodnikovem trgu (Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 72–73). 411 Danes palača Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu (Suhadolnik in Anžič, Novi trg, str. 25–26 in 122–124). Igrišče (Balovž):412 polovž • pret Polousam (1755 – OK-Nik, fol. 147v) • sa pollousam (1756 – OK-Nik, fol. 176v) • v Gradi∫ho v Polouso (1758 – OK-Nik, fol. 179r) • ex sa Polousham ∫ub No. 71 parochiae B. V. M. annunciate (1787 – OK-Pet, s. p., 6. 2. 1787) Kamaun, Komun – gl. Tranča kasarma, kasarna – gl. vojašnica kruhna kamra, krušna kamra – gl. mestna kruharna lazaret pri Sv. Petru:413 lazaret, lazeret lazaret: • ex Lasareth (1696 – MM–Pet, pag. 36) • de Lazaretho (1703 – MM–Pet, pag. 66) lazeret: • ex Lazereth (1696 – MM–Pet, pag. 37) Lontovž gl. deželna hiša mestna hiša (Rotovž):414 Rotovž, Ratavž, Rotavž Rotovž: • ú Rottousho (1744 – OK-Nik, fol. 51r) • per Rotoushe (1757 – OK-Nik, fol. 164v) • na plaz sraum Rotousha (1759 – OK-Nik, fol. 182v) Ratavž: • Sraun rathausha (1754 – OK-Nik, fol. 134v) Rotavž: • blisu Rotausha (1757 – OK-Nik, fol. 161v) mestna kruharna:415 hrušna kamra, krušna kamra, kruhna kamra hrušna kamra: • nad hrusna Kamra (1718 – OK-Pet, pag. 126) krušna kamra: • pod Kruschno Kamro (1715 – OK-Pet, pag. 89) • na Kru∫hne Camre (1737 – OK-Nik, fol. 1r) • per: kru∫hne kamre (1738 – OK-Nik, fol. 5Ar) • pred kru∫hno kamro (1739 – OK-Nik, fol. 11v) • bli∫o kru∫hne Camre (1740 – OK-Nik, fol. 18r) • Sraun krushne kamre (1743 – OK-Nik, fol. 38r) kruhna kamra: • od kruhne kamre zhe∫s (1743 – OK-Nik, fol. 39r) • na kruhni kamri (1744 – OK-Nik, fol. 46v) 412 Stanovsko zabavišče oziroma igralnica na mestu današnje Drame ob Igriški ulici, opuščeno po letu 1774 s preureditvijo redute, stavba porušena po potresu 1895 (Mal, Stara Ljublja- na, str. 119). 413 Na mestu poznejše šentpetrske vojašnice na današnjem Vra- zovem trgu (Suhadolnik in Budna Kodrič, Šentpetrsko pred- mestje, str. 105–106, 274–275 in 325). 414 Danes Magistrat na Mestnem trgu 1 (Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 21–25). 415 Stavba na Starem trgu 4 (Suhadolnik in Anžič, Stari trg, str. 15). 343 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 • pred kruchno kamro (1750 – OK-Nik, fol. 101r) • blisu kruhne kamre (1740, OK fol. 19v) meščanski špital:416 burgarski špetal, purgerski špital, purgarski špital, mestni špital burgarski špetal: • uburgarskim Spettalu (1740 – OK-Nik, fol. 17r), ú burgarskim Shpetalu (1749 – OK-Nik, fol. 93v) purgerski špital: • vpurgerskim Shpittallo (1749 – OK-Nik, fol. 84v) purgarski špital: • v purgarskemo Spitalo (1755 – OK-Nik, fol. 148v), v´ purgarskimo Spitallo (1755 – OK-Nik, fol. 140v), ), v´ purgarskim Spitalo (1755 – OK-Nik, fol. 141r), vpurgarskimo Spitalo (1755 – OK-Nik, fol. 148v) mestni špital: • vme∫tnim Spittallo (1745 – OK-Nik, fol. 52v) Novo zidanje/zidajne – gl. Tranča pošta:417 pošta • na po∫hte (1738 – OK-Nik, fol. 6r), na poshti (1746 – OK-Nik, fol. 57v) proviantna hiša na Poljanah pod Gradom:418 proviont pod Gradam, proviant za Gradan, profiantarska hiša pod Gradam proviont pod Gradam: • na Proviontu pod gradam (1773 – OK-Pet, s. p., 23. 5. 1773) proviant za Gradan: • na Provianth sa gradan (1784 – OK-Pet, s. p., 19. 1. 1784) profiantarska hiša pod Gradam: • v profiantarski hishi pod gradam (1787 – OK-Pet, s. p., 14. 9. 1787), Podgradam v Profiantarski hi∫hi (1787 – OK-Pet, s. p., 3. 12. 1787) Rotovž gl. Mestna hiša Stara šola (v meščanskem špitalu):419 stara šula 416 Na današnji Stritarjevi ulici na mestu Kresije, ukinjen leta 1811 (Höfler, Gradivo, str. 119). 417 Za ta čas neznana lokacija, pozneje se kot pošta omenja več hiš (prim. Suhadolnik in Anžič, Kongresni trg, str. 51). 418 Vojaško oskrbovališče (skladišče za živež) in pekarna na Stre- liški ulici med letoma 1764 in 1787 (Suhadolnik in Budna Kodrič, Poljansko predmestje, str. 73, 215–216; Vrhovnik, Slo- venska imena, str. 147). 419 Omemba v oklicni knjigi leta 1742 staro šolo določno po- stavlja v Špitalsko ulico. Gre za mestno nemško šolo, ki je delovala v meščanskem špitalu, kar med drugim dokazujeta učiteljevo bivanje v špitalski stavbi po ljudskem štetju iz leta 1754 (Šturm (ur.), Ljubljanske družine, str. 90) in oblastno poročilo o stanju trivialnih šol iz leta 1761, po katerem je bila prva od dveh ljubljanskih šol v meščanskem špitalu, druga pa na Žabjaku (SI AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, politični oddelek, šk. 75, Lit. T–4, vol. 1–2, Ausweis etc., 17. 9. 1761). O šoli v meščanskem špitalu v 17. in 18. stoletju gl. tudi: Gruden, Šola pri sv. Nikolaju, str. 7–8, 14 in 19. • per ∫tari ∫hulle (1738 – OK-Nik, fol. 5Av), per ∫tare Shulle (1741 – OK-Nik, fol. 26v) • pred ∫taro shullo (1738 – OK-Nik, fol. 6r), u Shpetauski ga∫si pred ∫taro Shulo (1742 – OK-Nik, fol. 28v) • bli∫u ∫tare Shulle (1740 – OK-Nik, fol. 19r), bli∫o ∫tare ∫hulle (1746 – OK-Nik, fol. 60v) • Sraun ∫tare Shulle (1741 – OK-Nik, fol. 23r) Tranča: 420 Tranča, Dranča, Kamaun, Komun, Novo zidanje/zidajne Tranča: • ex Tranza (1715 – MM-Pet, pag. 160), penes Trantscha (1774 – OK-Pet, s. p., 23. 8. 1774) • sraven tranzhe (1738 – OK-Nik, fol. 5r), Sraun Tranzhe (1741 – OK-Nik, fol. 23r) • per tranzhe (1738 – OK-Nik, fol. 5Av), per Tranzhi (1748 – OK-Nik, fol. 77v) • pred Tranzho (1739 – OK-Nik, fol. 9r) • bli∫o tranzhe (1740 – OK-Nik, fol. 20v), bli∫u tranzhe (1741 – OK-Nik, fol. 26r) • pod tranzho (1743 – OK-Nik, fol. 36r) • gori do Tranzhe (1787 – razglas), do Tranzh (1787 – razglas), Dranča: • bli∫o dranzhe (1753 – OK-Nik, fol. 124v) Kamaun: • Pod Khamaunam (1611 – razglas)421 Komun: • pred Communam (1738 – OK-Nik, fol. 2v) Novo zidanje:422 • bli∫o Noviga Sidania (1752 – OK-Nik, fol. 120v), blis noviga Sidanja (1758 – OK-Nik, fol. 172r), Novo zidajne: • blisu noviga Sydaina (1756 – OK-Nik, fol. 160v) • pret novem Sidainam (1753 – OK-Nik, fol. 127r) • per novemo Sidaino (1755 – OK-Nik, fol. 146r) • Sraven noviga Sidaina (1758 – OK-Nik, fol. 170r), sraum Noviga Sydaina (1759 – OK-Nik, fol. 185r) Novo zidanje al Tranča: • od noviga sidanja al tranzhe (1787 – razglas)423 420 Leta 1788 porušena stavba s podhodom v ulici Pod Trančo na stičišču Starega in Mestnega trga. Ime Tranča prihaja od mestne ječe za najhujše hudodelce, ki je bila v nadstropju. Do leta 1494 je tu ali za stavbo stala stara mestna hiša (ro- tovž), od tod ime Komun, ime Novo zidanje pa očitno po nadomestni stavbi, ki je leta 1632 zamenjala prvotno Trančo. Suhadolnik in Anžič, Stari trg, str. 39–40; Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 11–13; Valenčič, Zgodovina, str. 15 in 30. 421 V.[rhovec], Slovenski listič, str. 254. – Izvirnik danes ni v evidenci. Lokacijo je opredelil tudi Vrhovec: »Kamaun zvala se je Tranča«. Desetletje pozneje beremo v mestnih urbarjih 1620–23 »Vndter dem Comaun« (Fabjančič, Nekaj o ljub- ljanskih uličnih imenih, str. 45). 422 Prim. dvojno poimenovanje v tiskanem seznamu ljubljanskih ulic iz leta 1787: »te hi∫he od noviga sidanja al tranzhe« (Va- lenčič, Zgodovina, str. 27). 423 V nemški različici razglasa: vom Neugebäu. 344 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Vicedomski dvorec:424 Fištamija, Feštamija, Vicštamija, Purg, Purg(a), Purk(a), Purka Fištamija: • ufi∫tamie (1739 – OK-Nik, fol. 9r), ú Fi∫tamij (1742 – OK-Nik, fol. 28v), v: Fi∫tamije (1742 – OK-Nik, fol. 34r) • pred fistamia (1738 – OK-Nik, fol. 5v), pred fi∫tamio (1742 – OK-Nik, fol. 33v), pred fistamijo (1745 – OK-Nik, fol. 54v), pret Purko al Fistamio (1759 – OK-Nik, fol. 183r) • blisu fistamie (1742 – OK-Nik, fol. 28r), bli∫o fi∫tamije (1756 – OK-Nik, fol. 156r) • sraven fi∫tamie (1750 – OK-Nik, fol. 100r) Feštamija: • pred fe∫tamie (1740 – OK-Nik, fol. 16r) • ù Fe∫tamije (1751 – OK-Nik, fol. 113v), ù festamije (1752 – OK-Nik, fol. 113v) Vicštamija: • pred viz∫tamio (1744 – OK-Nik, fol. 50v) Purg: • penes Purg in Civitatensis Parochiae (1773 – OK- Pet, ps. P., 22. 9. 1773) Purg(a)/Purk(a): • v: purg (1753 – OK-Nik, fol. 125v), v´ Purke (1753 – OK-Nik, fol. 128v), v´ Purge (1755 – OK- Nik, fol. 148v) Purka: • pret Purko al Fistamio (1759 – OK-Nik, fol. 183r) vojašnica v Šentpetrskem predmestju:425 Kasarma, Kasarna Kasarma: • in Ca∫sarma (1743 – MM-Pet, pag. 323) Kasarna: • ex Ca∫sarna (1779 – MM-Pet, pag. 691) • infra Kasarnam (1784 – OK-Pet, s. p., 4. 5. 1784) 6. CERKVENE ZGRADBE IN ZGRADBE V CERKVENI LASTI avguštinska cerkev Marijinega Oznanjenja:426 avguštinarska cerkev • sa Augu∫htinarsko zęrkuvjo (1787 – razglas) avguštinski samostan: 427 patri avguštinarji, patri 424 Deželnoknežji dvorec na mestu današnjega rektorata univer- ze na Kongresnem trgu, porušen po potresu 1895, do leta 1747 sedež vicedomskega urada za Kranjsko (Suhadolnik in Anžič, Novi trg, str. 23–24). 425 Neznana lokacija pred letom 1754, ko so t. i. novi lazaret preuredili v šentpetrsko vojašnico. Danes stavba medicinske fakultete na Vrazovem trgu (Suhadolnik in Budna Kodrič, Šentpetrsko predmestje, str. 105–106 in 274–275). 426 Današnja frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu. Avgu- štinska do razpusta samostana 1782, frančiškanska od 1784, župnijska od 1785 (Höfler, Gradivo, str. 116–117). 427 Današnji frančiškanski samostan na Prešernovem trgu (gl. prejšnjo opombo). avguštinerji, črni menihi patri avguštinarji: • pred PP: Augu∫tinarie (1740 – OK-Nik, fol. 15r), pret PP. Augu∫tinari (1755 – OK-Nik, fol. 145v), pred P. P. Augustinarjeh (1758 – OK-Nik, fol. 172r), pred P. P. Augustinariam (1758 – OK-Nik, fol. 178r) • Sa PP: Augustinarje (1744 – OK-Nik, fol. 49r), • bli∫o PP: Augustinarjou (1753 – OK-Nik, fol. 122v), blisu PP. Augustinariou (1755 – OK-Nik, fol. 147r) patri avguštinerji: • Sa PP: Augu∫tiner (1745 – OK-Nik, fol. 52v), Sa Pater Augustineriah (1753 – OK-Nik, fol. 126v) črni menihi: • Sa zhernemi Menihe (1738 – OK-Nik, fol. 5Ar), Sa zherne Menihe (1739 – OK-Nik, fol. 9v), Sa zhernemi Menihi (1739 – OK-Nik, fol.14r), Sa zherni Menihi (1741 – OK; fol. 25r), Sa zhernimi menihi (1741 – OK-Nik, fol. 26v) bratovska hiša – gl. hiša bratovščine sv. Rešnjega telesa frančiškanski samostan:428 patri franciskanarji, patri franciskanerji, patri franciskajnarji, franciskani, klošter patri franciskanarji: • pred PP: franci∫canarie (1737 – OK-Nik, fol. 1r) • bli∫so PP Franci∫canarjou (1740 – OK-Nik, fol. 19r) patri franciskanerji: • pret PP. Franciscanerie (1754 – OK-Nik, fol. 139r) patri franciskajnarji: • Sraum PP: Franziskainarjah (1759 – OK-Nik, fol. fol. 184v) franciskani: • pred franciskanie (1741 – OK-Nik, fol. 24r) klošter: • Franzi∫hkanarska ga∫sa s´klo∫htram (1787 – razglas) hiša bratovščine sv. Rešnjega telesa:429 bratovska hiša • Meshnar v´ Bratouske hi∫he (1757 – OK-Nik, fol. 167r) 428 Samostanska stavba na današnjem Vodnikovem trgu je bila po preselitvi frančiškanov v razpuščeni samostan avguštincev eremitov (1784) v letih 1788–1790 prezidana v licej, ob po- tresu 1895 poškodovana in v letih 1902–3 odstranjena, cerkev Marijinega Vnebovzetja pa porušena že leta 1786 (Höfler, Gradivo, str. 121). 429 Bodisi oratorij sv. Rešnjega telesa na mestu današnjega stol- nega župnišča na Ciril-Metodovem trgu bodisi kaka druga hiša stolne bratovščine sv. Rešnjega telesa, v kateri je stanoval mežnar. Mežnar iste bratovščine je namreč leto prej, 1756, v oklicni knjigi naveden kot stanujoč na Poljanah: S. R. Telle∫a bratou∫hine Mesnar na Pollanah Ist. (OK-Nik, fol. 158v). O bratovščini in oratoriju gl. Lavrič, Ljubljanske baročne bra- tovščine, str. 297–298. 345 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 hiša Schillingove kuratne ustanove (beneficija) pri Sv. Petru:430 Štiftenga • v Stiftenge (1783 – OK-Pet, s. p., 18. 1. 1783) jezuitski kolegij:431 (patri) zavitarji, patri jezuviti, patri jezuvitarji, patri jezvitarji, patri jezuitarji, patri jezuiterji (patri) zavitarji: • u Collegiume per P. P. Savitarieh (1738 – OK-Nik, fol. 3v), per PP: Savitarieh (1741 – OK-Nik, fol. 25v), • pred PP: Savitarie (1739 – OK-Nik, fol. 10r), pred Savitarie (1739 – OK-Nik, fol. 14r), • blisu PP. Savitariou (1745 – OK-Nik, fol. 63v) patri jezuviti: • pred PP: Jesuvitae (1740 – OK-Nik, fol. 18v) patri jezuvitarji: • pred PP Jesuvitariam (1738 – OK-Nik, fol. 3r), pred PP: Je∫uvitarje (1740 – OK-Nik, fol. 15r), pred PP: Jesuvitarije (1750 – OK-Nik, fol. 96v), pred P. P. Jesuvitarjeh (1758 – OK-Nik, fol. 172r) • per P. P. Jesuvitarijh ú collegio (1745 – OK-Nik, fol. 54r), per P. P. Jesuvitarijh (1754 – OK-Nik, fol. 54r) 430 Suhadolnik in Budna Kodrič, Šentpetrsko predmestje, str. 256– 257. 431 Pri Sv. Jakobu na današnjem Levstikovem trgu, razpuščen z ukinitvijo jezuitskega reda leta 1773, naslednje leto pogorel v požaru in bil odstranjen (Höfler, Gradivo, str. 122). • na ∫tarem terg bli∫o PP: Jesuvitarjou (1744 – OK- Nik, fol. 49r) patri jezvitarji: • pred PP: Jesvitarie (1747 – OK-Nik, fol. 73v) patri jezuitarji: • per PP. Jesuitarih (1746 – OK-Nik, fol. 58r), per PP. Jesuitariah v´ Collegiume (1754 – OK-Nik, fol. 134v) • pret PP. Jesuitare (1759 – OK-Nik, fol. 185v) patri jezuiterji: • pred PP: Jesuiterie (1754 – OK. fol. 134v), pret PP. Jesuiterie (1755 – OK-Nik, fol. 145v) kapucinski samostan:432 (patri) kapucinarji, (patri) kapucinerji, (patri) kopcinarji, kapucinarski klošter (patri) kapucinarji: • Sa Capucinarie (1737 – OK-Nik, fol. 1v), Sa P.P. Capucinarje (1739 – OK-Nik, fol. 13r), Sa P. P. Capuzinarij (1745 – OK-Nik, fol. 54r), Sa Kapucinariam (1752 – OK-Nik, fol. 121r), sa P. P. Cappuzinariam (1758 – OK-Nik, fol. 180r), sa Capucinarjami paro: civit: (1784 – OK-Pet, s. p., 26. 6. 1784) • bli∫o PP: Capucinarjou (1754 – OK-Nik, fol. 432 Na današnjem Kongresnem trgu na mestu parka Zvezda, razpuščen leta 1810 in do kongresa 1821 povsem porušen (Höfler, Gradivo, str. 117). Prva slovenska omemba ljubljanskega jezuitskega kolegija leta 1738 v slovenski oklicni knjigi stolne župnije Sv. Nikolaja (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 3v). 346 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 132r), blisu PP Capucinariou (1745 – OK-Nik, fol. 56r) • pred: Capucinarie (1742 – OK-Nik, fol. 32r), pred PP: Capucinarje (1747 – OK-Nik, fol. 71v), pred Capucinarj (1753 – OK-Nik, fol. 122v), pred P. P. Kapucinarih (1757 – OK-Nik, fol. 168r), pred P. P: Kappucinari (1758 – OK-Nik, fol. 178r) • per kapuzinarjih (1787 – razglas) (patri) kapucinerji: • Sa Capucinerje (1745 – OK-Nik, fol. 55v), sapater Kapucinerie (1753 – OK-Nik, fol. 128v) • pret PP. Cappucinerie (1754 – OK-Nik, fol. 136r) (patri) kopcinarji: • sa PP. Kopzinari (1757 – OK-Nik, fol. 162r), sa PP. Kopzinarje (1757 – OK-Nik, fol. 162v) kapucinarski klošter: • s´ kapuzinarskim Klo∫tram (1787 – razglas) klariški samostan:433 gospe klarisarce, (te) stare nune gospe klarisarce: • pred GG: Clari∫sarzami (1738 – OK-Nik, fol. 2v), pred Gospemi Clari∫arzhi (1742 – OK-Nik, fol. 32v) • bli∫o GG: Clari∫sarz (1738 – OK-Nik, fol. 8r), bli∫o GG: Clari∫sarz v S. Petra farre (1755 – OK- Nik, fol. 150v), blisu Gospa Clari∫sarz (1757 – OK- Nik, fol. 161v) • prute G: G: Clari∫sarzam (1754 – OK-Nik, fol. 132r) • pret GG. Clari∫sarze (1754 – OK-Nik, fol. 137r) (te) stare nune: • pred ∫taremi Nunami (1737 – OK-Nik, fol. 2r), pred ∫tarimi Nunnami (1745 – OK-Nik, fol. 52v), • bli∫u teh ∫tareh Nun (1740 – OK-Nik, fol. 20v), bli∫so ∫tareh Nunn (1745 – OK-Nik, fol. 56v) • preke ∫tarem Nunam (1742 – OK-Nik, fol. 29v) • prute ∫tarem Nunnam (1742 – OK-Nik, fol. 33r) • per stareh Nunah (1757 – OK-Nik, fol. 162v) Križanke (komenda križniškega oz. nemškega viteškega reda):434 Križenke, Križanke, Križanija, Križenija Križenke: • ukri∫henkeh (1737 – OK-Nik, fol. 2r), v: Kri∫henkeh (1741 – OK-Nik, fol. 22r), vkri∫henkeh (1742 – OK-Nik, fol. 34r), vkrishenkih (1755 – OK-Nik, fol. 144r) • pred Kri∫henki (1738 – OK-Nik, fol. 6v), pred Kri∫henke (1739 – OK-Nik, fol. 9v) Križanke: • vkri∫hankeh (1743 – OK-Nik, fol. 40r) • pred Kri∫hanke (1744 – OK-Nik, fol. 44r) 433 Na lokaciji sedanjega poslopja Banke Slovenije, na vogalu Cankarjeve in Slovenske ceste, razpuščen leta 1782 (Höfler, Gradivo, str. 117). 434 Samostan križniškega reda v Križankah je bil ukinjen po dru- gi svetovni vojni (Höfler, Gradivo, str. 121–122). Križanija: • vkri∫hanie (1742 – OK-Nik, fol. 28r), vkrishanije (1742 – OK-Nik, fol. 31v), ú Krishanie (1746 – OK-Nik, fol. 58r), u Krishanje (1746 – OK-Nik, fol. 60r), vkri∫hanije (1753 – OK-Nik, fol. 122r), v´ Krishanije (1753 – OK-Nik, fol.128r) • pred Krishanio (1738 – OK-Nik, fol. 5r), pred Kri∫hanijo (1750 – OK-Nik, fol. 96v) • blisu Krishanie (1744 – OK-Nik, fol. 48v), blisu Krishanje (1748 – OK-Nik, fol. 75v) Križenija: • v Kriseni (1757 – OK-Nik, fol. 166r) • pred Kri∫henio (1752 – OK-Nik, fol. 129r) križevniška cerkev Device Marije: križanska cerku Divice Marije • s´krishansko zęrkujo Divize Marie (1787 – razglas) Marijino Oznanjenje, cerkev in župnija:435 Devica Marija angelskiga češenja, Annunciata B. V. M. na štengah, Divica Marija pred mostam Devica Marija angelskiga češenja: • Fara per Marii Divizi Angelskiga zhe∫henja pred Mę∫tam (1787 – razglas) Annunciata B. V. M. na štengah: • parochia Annunciatae B. V. M. na ∫tengah (1788 – OK-Pet, s.p., 1. 1. 1788) Divica Marija pred mostam: • fare divize Mariae pred mo∫tam (1789 – OK-Pet, s. p., 3. 10. 1789) samostan bosonogih avguštincev (diskalceatov):436 patri diskalceati, patri diskalciati, školcjatski klošter patri diskalceati: • bli∫o PP. di∫calceatou (1738 – OK-Nik, fol. 6v), blisu PP: Discalceatou (1738 – OK-Nik, fol. 7v), blisu PP: Discalceato (1750 – OK-Nik, fol. 102v), bliso Pater Discalceatov (1755 – OK-Nik, fol. 141v) • prute PP: di∫calceatam S: Petra farre (1742 – OK- Nik, fol. 31v) • per PP: Di∫calceatih (1745 – OK-Nik, fol. 49r) patri diskalciati: • Sa PP: Di∫calciate (1743 – OK-Nik, fol. 41v) školcjatski klošter: • do shkolzjat∫kiga kloshtra (1787 – razglas) 435 Nekdanja avguštinska cerkev Marijinega Oznanjenja na da- našnjem Prešernovem trgu, od leta 1784 frančiškanska in od 1785 župnijska cerkev v upravi frančiškanov (Höfler, Gradi- vo, str. 116–117). 436 Na Ajdovščini ob Slovenski cesti, med sedanjima Dalmati- novo in Tavčarjevo ulico, ukinjen leta 1784, nato deželna bol- nišnica, poslopje porušeno po potresu 1895 (Höfler, Gradivo, str. 118; Valenčič, Zgodovina, str. 28). 347 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 Stiški dvorec:437 Šitiški hof, Šetiški hof Šitiški hof: • v: ∫hittihkim hoffo (1740 – OK-Nik, fol. 21r) Šetiški hof: • v∫hetishkem hoffo (1742 – OK-Nik, fol. 28v), ú Shetti∫hkim hoffu (1745 – OK-Nik, fol. 54v) Sv. Elizabeta – gl. špitalska cerkev Sv. Florijan, cerkev:438 Sveti Florjan, Šenflorjan Sveti Florjan • per S: Florianu (1738 – OK-Nik, fol. 2v), per S: Floriani u rebri (1738 – OK-Nik, fol. 5r), per S: Floriano (1738 – OK-Nik, fol. 7v) • blisu S: Floriana (1740 – OK-Nik, fol. 17v), bli∫o S: Floriana (1743 – OK-Nik, fol. 37r), blisu Suetiga Floriana (1752 – OK-Nik, fol. 118r) • nad S. Florianam (1754 – OK-Nik, fol. 133v) • pret S. Florianam (1755 – OK-Nik, fol. 139r) • Sraun S. Floriana (1756 – OK-Nik, fol. 156r) • sa S. Florianam (1756 – OK-Nik, fol. 158v)439 • Me∫hnar S. Floriana (1757 – OK-Nik, fol. 162v) • Svętiga Florjava (sic!) ga∫sa s´ zęrkuvjo (1787 – razglas) Šenflorjan: • pret Shn= Florianam (1754 – OK-Nik, fol. 134v) Sv. Jakob, cerkev in župnija:440 fara svetiga Jakoba v Lublani, Sveti Jakob • Fara ∫vetiga Jakoba v´Lublani (1787 – razglas) • pruti ∫vętimu Jakobu (1787 – razglas) Sv. Janez Evangelist, kapucinska cerkev:441 sveti Joanes Evangelist • s´zerkuvjo ∫vętiga Joannesa Evangeli∫ta, inu s´ kapuzinarskim Klo∫tram (1787 – razglas) Sv. Janez Krstnik, cerkev in župnija v Trnovem:442 Sveti Janez • Fara ∫vętiga Janne∫a v´ Ternovim (1787 – razglas) Sv. Jernej, cerkev v Spodnji Šiški443 437 Dvorec cistercijanskega samostana v Stični na današnjem Levstikovem trgu, ob ukinitvi samostana leta 1784 prešel na verski sklad (Suhadolnik in Anžič, Stari trg, str. 20 in 168). 438 Na današnjem Gornjem trgu, podružnica stolne župnije Sv. Nikolaja, od leta 1785 podružnica novoustanovljene župnije Sv. Jakoba (Höfler, Gradivo, str. 119). 439 Po uličnem seznamu z nemškimi in slovenskimi imeni iz leta 1848 se je ulica, navedena med Florijansko (Sv. Florjana uli- ce) in Rebrijo, imenovala Za sv. Florijanam ali drugi reber (Valenčič, Zgodovina, str. 43). 440 Župnija s sedežem v nekdanji jezuitski cerkvi, ustanovljena leta 1785 (Höfler, Gradivo, str. 122). 441 Samostanska cerkev na današnjem Kongresnem trgu na me- stu parka Zvezda, opuščena z ukinitvijo samostana 1810 in do kongresa leta 1821 popolnoma porušena (Höfler, Gradivo, str. 117). 442 Od 1785 samostojna župnija, prej podružnica stolne župnije Sv. Nikolaja (Höfler, Gradivo, str. 120). 443 Podružnica župnije Šentvid (Höfler, Gradivo, str. 110). • ∫podna ∫hi∫hka s´zerkuvjo ∫vetiga Jerneja (1787 – razglas) Sv. Jožef, cerkev bosonogih avguštincev (diskalceatov):444 Sveti Jožef • do […] zerkve ∫vętiga Jo∫hefa (1787 – razglas) Sv. Jurij, kapela na Gradu:445 Sveti Jur(ij) • Grad s dvemi Zęrkvami Svętiga Jurja , inu ∫vęte Ro∫alię na hribu (1787 – razglas) Sv. Krištof, cerkev za Bežigradom:446 Sveti Krištof • per S: Chri∫topho (1742 – OK-Nik, fol. 31r) • s´Zęrkuvjo ∫vętiga Kri∫htofa (1787 – razglas) Sv. Nikolaj, stolnica: S. Miklavž, S. Meklavž, Šmeklavž, Šemklavž, Šemeklavž, Šmiklavž, Šemiklavž, Senklavž, Šenklavž, Šenmeklavž, Šenmeklovž, Sveti Nikolaus, Šmaklavž, Šenmiklavž, Šenmeklavž, Šenmeklovž, Sveti Niklavž S. Miklavž: • per S. Miclaushu V= lublani (1566 – Trubar)447 S. Meklavž: • pred S: Meklausham (1739 – OK-Nik, fol. 8v), Šmeklavž: • pred Smeklausham (1744 – OK; fol. 43r), pred Shmeklausham (1746 – OK-Nik, fol. 62v) • ú Smeklaushe (1744 – OK-Nik, fol. 44v) • bli∫u S. Meklausha (1740 – OK-Nik, fol. 20r) Šemklavž: • v: Semklau∫ho (1746 – OK-Nik, fol. 61r) • Sa Shemklausham (1745 – OK-Nik, fol. 55v) • pred Shemklausham (1744 – OK-Nik, fol. 43r) • bli∫o Shemklausha (1747 – OK-Nik, fol. 37r) Šemeklavž: • ù She Meklaushe (1749 – OK-Nik, fol. 92r) • blisu Shemeklausha (1755 – OK-Nik, fol. 145v) Šmiklavž: • pred Smiklausham (1750 – OK-Nik, fol. 180v) Šemiklavž: • v Shemiklaushe (1755 – OK-Nik, fol. 147r) Senklavž: • Sa Senklausham (1742 – OK-Nik, fol. 30v) Šenklavž: • bli∫o Shen=klau∫ha (1755 – OK-Nik, fol. 150v Sveti Nikolaus: • Sa S: Nicolausam (1742 – OK-Nik, fol. 30v) • pred S. Nicolausam (1748 – OK-Nik, fol. 81r) • bli∫o S. Nicolausa (1755 – OK-Nik, fol. 148r) 444 Samostanska cerkev na Ajdovščini, po ukinitvi samostana (1784) skupaj s samostanom prezidana v deželno bolnico, porušeno po potresu 1895 (Höfler, Gradivo, str. 118). 445 Še obstoječa, zdaj obnovljena (Höfler, Gradivo, str. 120). 446 Podružnica župnije Sv. Petra, pri njej od 1779 mestno poko- pališče, večkrat predelana stavba porušena leta 1958 (Höfler, Gradivo, str. 113). 447 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana, Trubar, Psalter 1566, bVIa. 348 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 • S: Nicolausa zerkue (1750 – OK-Nik, fol. 95v) Šmaklavž: • Sa Smaklausham (1748 – OK-Nik, fol. 75v) Šenmiklavž: • pret Shn Miklausham (1753 – OK-Nik, fol. 128r), pred Shn=Miklausham (1753 – OK-Nik, fol. 128r), pret Shen Miklausham (1755 – OK-Nik, fol. 141r) Šenmeklavž: • pred Shen Meklausham (1754 – OK-Nik, fol. 134v) Šenmeklovž: • pret Shen Meklou∫ham (1756 – OK-Nik, fol. 152r) Sveti Niklavž: • v´∫hkofovski zęrkvi ∫vetiga Niklausha v´Lublani (1787 – razglas) • s´to vik∫hi, inu ∫hkofovsko zęrkujo ∫vętiga Niklavsha (1787 – razglas) Sv. Peter, župnija, cerkev in predmestje: S. Peter, S. Petra fara/fara S. Petra, Svetiga Petra fara, fara Svetiga Petra pred mestam, fara S. Pjetra, Sveti Peter, Št. Peter S. Peter: • od S: Petra (1591 – KM-Nik, pag. 52) S. Petra fara/fara S. Petra: • S: Petra farre (1739 – OK-Nik, fol. 9r), fare S: petra (1754 – OK-Nik, fol. 131v) • u S: Petra farri (1746 – OK-Nik, fol. 67r), vfarre S. Petra (1756 – OK-Nik, fol. 156r), v S: Petra farre (1743 – OK-Nik, fol. 37r) Svetiga Petra fara: • v=Suetiga Petra farre (1744 – OK-Nik, fol. 42v), v: Svetiga Petra farre (1744 – OK-Nik, fol. 45r) • Suetiga Petra Farre (1752 – OK-Nik, fol. 118r) fara Svetiga Petra pred mestam: • Fara ∫vętiga Petra pred Mę∫tam (1787 – razglas) Sv. Pjetra fara: • S: Pietra farre (1745 – OK-Nik, fol. 63v) Sveti Peter: • per Suetemo Petro v´ faroushe (1750 – OK-Nik, fol. 150r) • do ∫vętiga Petra (1787 – razglas) Št. Peter [župnija]: • karje pod St. Peter […] ∫li∫halu (1787 – razglas) Sv. Rozalija, cerkev pod Gradom:448 Sveta Rozalija (na hribu) • bli∫o S: Rosaliae (1744 – OK-Nik, fol. 49r) • ù rebri pod S: Rosalio (1749 – OK-Nik, fol. 85v) • Meshnar S. Rosaliae (1758 – OK-Nik, fol. 179r) • Grad s dvemi Zęrkvami Svętiga Jurja , inu ∫vęte Ro∫alię na hribu (1787 – razglas) 448 Podružnica stolne župnije Sv. Nikolaja pod Gradom, kratek čas od 1785 do porušenja naslednje leto podružnica novo- ustanovljene župnije Sv. Jakoba (Höfler, Gradivo, str. 119; Lavrič, Cerkev sv. Rozalije, str. 237). Sv. Trojica, uršulinska cerkev:449 Sveta Trojica • s´zęrkuvjo ∫vete Trojize inu s´Nunskim Klo∫htram (1787 – razglas) škofijski dvorec: Škofija • uskoffie (1738 – OK-Nik, fol. 6v), u Shkoffie (1740 – OK-Nik, fol. 17r), v: Shkoffije (1741 – OK- Nik, fol. 24r), vshkoffije (1742 – fol. 31r) • pred skoffio (1739 – OK-Nik, fol. 11v), pret Shkoffio (1758 – OK-Nik, fol. 173r )450 • od shkoffie zhe∫s (1739 – OK-Nik, fol. 10r) • srauen Skoffie (1755 – OK-Nik, fol. 140r), Sraum Shkoffie (1758 – OK-Nik, fol. 178v) • bli∫o Shkoffije (1756 – OK-Nik, fol. 154r), blisu Skoffije (1755 – OK-Nik, fol. 148v) • Sa Skoffio (1740 – OK-Nik, fol. 15r) • penes Skofiam (1784 – OK-Pet, s. p., 27. 5. 1784) špitalska cerkev sv. Elizabete:451 [špitavska] cerku • Shpitavska ga∫sa s´zęrkuvjo (1787 – razglas) Štiftenga – gl. hiša Schillingove kuratne ustanove (beneficija) pri Sv. Petru uršulinski samostan:452 (te) nove nune, gospe uršlinarce, gospe uršulinarce (v kloštru), gospe uršelinarce, gospe uršulinerce, mlade gospe uršulinarce, nunski klošter (te) nove nune: • pred temi Novemi Nunami (1738 – OK-Nik, fol. 2v), pred Novim nunami (1741 – OK-Nik, fol. 22v), pred novem Nunnami (1743 – OK-Nik, fol. 38r), pred novemi Nunami (1744 – OK-Nik, fol. 51r) • blisu Noveh Nun (1738 – OK-Nik, fol. 5Ar), blisu teh Noveh Nun (1741 – OK-Nik, fol. 25v) gospe uršlinarce: • bli∫u GG: Vr∫hlinarz (1740 – OK-Nik, fol. 15r) gospe uršulinarce: • per Gospeh Vrshulinarzhah ù Clo∫tru (1751 – OK-Nik, fol. 112v) • bli∫o GG: Vr∫ulinarz (1751 – OK-Nik, fol. 109r), blisu GG. Vr∫ulinarz (1753 – OK-Nik, fol. 124r) • pred GG: Vr∫ulinarzami (1744 – OK-Nik, fol. 45v), pred GG: Vr∫ulinarzame (1744 – OK-Nik, fol. 45v) • per Gospeh Vrshulinarzah (1750 – OK-Nik, fol. 101v), per Gospeh Vrshulinarzhah (1750 – OK- Nik, fol. 103v) • pred G: Vr∫ulinarzami (1742 – OK-Nik, fol. 30r), pred Gospeh Vrshulinarzheh (1747 – OK-Nik, fol. 69r), pred GGospeh (sic!) Vrshulinarzhah (1747 449 Cerkev uršulinskega samostana na Kongresnem trgu. 450 Leta 1877 je bilo uvedeno uradno ulično ime Pred škofijo in odpravljeno leta 1952 (Valenčič, Zgodovina, str. 62 in 227). 451 Nekdanja cerkev ob Špitalski, danes Stritarjevi ulici, na mestu Kresije, profanirana in prezidana leta 1831 (Höfler, Gradivo, str. 119). 452 Še delujoči samostan ob Slovenski cesti. 349 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 – OK-Nik, fol. 69v), pret GG. Vr∫ulinarze (1753 – OK-Nik, fol. 130v) • prute GG: Vr∫ulinarzam (1755 – OK-Nik, fol. 151r) • Sraven GG. Ur∫hulinarzah (1757 – OK-Nik, fol. 164r), sraum Gospeh Vrsulinarzeh (1758 – OK- Nik, fol. 179r) gospe uršelinarce: • per Gospeh Vrshellinarzah (1746 – OK-Nik, fol. 65r) gospe uršulinerce: • blisu GG. Ur∫hulinerz (1754 – OK-Nik, fol. 139r) mlade gospe uršulinarce: • sraum teh Mladeh Gospeh Vr∫hulinarzeh (1757 – OK-Nik, fol. 169r) nunski klošter: • s´zęrkuvjo ∫vete Trojize inu s´Nunskim Klo∫htram (1787 – razglas) župnišče pri Sv. Petru: farovž • per Suetemo Petro v´ faroushe (1750 – OK-Nik, fol. 150r) 7. ZASEBNE HIŠE IN DVORCI453 Abondijev dvorec (pristava) ob Tržaški cesti: 454 Posovčov grad • na Po∫souzovim gradu is Sunei Shrange (1786 – OK-Pet, s. p., 2. 6. 1786) • do po∫∫ovzhoviga grada (1787 – razglas)455 Amonova hiša v Rožni gasi: gospe Amonovke hiša • v Roshne ga∫si ranze gospe Amonouke Hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 178v) Antingarjeva hiša za avguštinci: Antingarjova hiša • sa PP. Augustinarie v G. Antingariove hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 175v) Antonova hiša v Predmestju: Antonova hiša • ex Suburbio Sub. No. 89 v Antonovi hi∫hi (1787 – OK-Pet, s. p., 10. 2. 1787) Auersperg – gl. Turjaški grofovski dvorec in Turjaški knežji dvorec Baroniusova hiša na Cesti pred Križevniškimi vrati: doktar Baroniusova hiša, Baroniesova hiša doktar Baroniusova hiša: • v Doctar Baroniusove hi∫he (1756 – OK-Nik, fol. 159r), v´ Doctar Baroniu∫ove hi∫he (1757 – OK- 453 Razen za pomembnejše stavbe (dvorce) in nekatere specifič- ne (gostilne) niso identificirane natančne lokacije, ampak je navedeno samo območje, kot je sporočeno v citiranem viru oziroma ugotovljeno iz drugih virov na podlagi lastništva. 454 Nekdanji dvorec v predmestju Gradišče pri tržaški mitnici, katerega lastnik je bil med letoma 1767 in 1794 odvetnik dr. Jožef Possaviz (Smole, Graščine, str. 63; prim. Stopar, Grajske stavbe, str. 131). Šentpetrska oklicna knjiga ga leta 1769 do- ločneje postavlja na Lepi pot: apud Dnum Doctorem Po∫soviz na Leipem poto (OK-Pet, pag. 6). 455 Nemška ustreznica v razglasu se glasi: bis inklu∫ive des Dokt. po∫∫ovitzi∫chen Schlö∫∫el. Nik, fol. 161r), Sunei Krishanskeh urat v´ Doctar Baroniu∫sove hi∫he (1757 – OK-Nik, fol. 165r) Baroniesova hiša: • na zheste Shlahtniga Gespuda v Baroniesove Hi∫he (1757 – OK; fol.,168r) Bebarjeva hiša pod Gradom: Bebarjova hiša • v Bebarjove hishe pod Gradam (1784 – OK-Pet, s. p., 29. 12. 1784) Blagajeva hiša na Starem trgu: graf Blagajova hiša • vgraff Blagaijove hi∫he (1753 – OK-Nik, fol. 121v) Brecljeva hiša: gospud Brecelnova hiša • v´ gospud Brezelnove Hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 178r) Brezaričina hiša na Zgornjih Poljanah: Brežarčena hiša • in Bresharzhene hishe in Super: Pölland (1773 – OK-Pet, s. p., 15. 5. 1773) Bulovčeva hiša: Bulovčova hiša • v Bulouzhove Hi∫he (1757 – OK-Nik, fol. 167v) Cargniatijeva hiša na Mestnem trgu:456 Anton Kargniatova hiša • na plazu do Pęter Anton Kargniatove hi∫he (1787 – razglas) Coppinijeve hiše za avguštinci: Copponive hiše • Sa zhernemi Menihi u Copponiveh hishah (1739 – OK-Nik, fol. 14r) Čadeževa hiša na Cesti: Čadežova hiša • sunei Krishenskih na Zheste v Zhadeshove Hi∫he(1758 – OK-Nik, fol. 175r) Čebulova hiša v Špitalski ulici: Čebulova hiša • v Shpitauski ga∫si v g: Zhebulove Hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 178r) Detelova hiša za patri avguštinci: Detelava hiša • u Detelau Hi∫i retro P. P: Aug. (1782 – OK-Pet, s. p., 1. 2. 1782) De Werthova hiša v Križevniški ulici: De Wertova hiša • v´ Krishanske Ga∫se v´ de Werthove hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 169r) Domicljeva hiša na Poljanah • in Pelondt in in Domicelnovech hi∫sah (1717 – OK-Pet, pag. 110) Dudičeva hiša pred avguštinci: • pred P: P: Augustinarie v G. Duditschove Hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 178r) Elefantenwirt:457 Elefantenvirt • apud Elefanten Wirth in via regia (1783 – OK- Pet, s. p., 8. 7. 1783) Engelshauserjeva hiša: graf Engelshauserjova hiša • ù Graff Engelshau∫eriove hishe (1758 – OK-Nik, fol. 111r) 456 Danes Stari trg 1 (Suhadolnik in Anžič, Stari trg, str. 137). 457 Gostišče Slon ob današnji Slovenski cesti (danes hotel Slon), po katerem je dobila ime Slonova ulica, prvič izpričana leta 1797 kot Slonova gassa, današnja Čopova ulica (Valenčič, Zgodovina, str. 28; Suhadolnik in Anžič, Kongresni trg, str. 75; prim. Staroslav, Gostilne v stari Ljubljani, str. 36). 350 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Erberjeva hiša za kapucinskim vrtom: Erbarjova hiša • Sa Capucinarskem Vertam u Erbarioue hishe (1739 – OK-Nik, fol. 10v) Erbergova/Erberičina hiša na Cesti: Erberčena hiša • na Cei∫te v´ Erberzhene hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 169v) Erbergova/Erberičina hiša na Bregu: baron Erberčina hiša • na Brego v´ Baron Erberzhine hi∫he (1756 – OK- Nik, fol. 160v) Ettlova hiša na Starem trgu: Ettelnova hiša • v Ettelnove hishe na ∫tarem Tergo (1757 – OK- Nik, fol. 164r) Franketova hiša pri Sv. Rozaliji: doktor Franketova hiša • v Doctor Franketovi hishi sraun Svete Rosalie Parochiae Civitatis (1784 – OK-Pet, s. p., 24. 7. 1784) Garzarollijeva hiša na Poljanah: Garzarolova hiša • ex Polland sub No. 39 v Garzarolovi hi∫he (1787 – OK-Pet, s. p., 13. 1. 1787) Gladikova hiša za kapucini: Gladikova hiša • Sa PP. Capucinerie v´ Gladikove hi∫he (1757 – OK-Nik, fol. 165r), v Gladikove Hi∫he sa P. P. Cappucinarie (1757 – OK-Nik, fol. 167v) Goldšmidova hiša Za zidom: Golčmedova hiša • Sa Sidam v golzhmedove hishe (1757 – OK-Nik, fol. 162r) Gradiškova hiša v Kravji dolini: Gradiškova hiša • V Gradi∫kov Hi∫i in Kravja Dolina (1781 – OK- Pet, s. p., 26. 9. 1781) Hannova hiša Za zidom: Honova hiša • sa Sydam v´ G. Honove hi∫he (1752 – OK-Nik, fol. 120r), v´ honove hishe sa Sidam (1759 – OK- Nik, fol. 181r) Hirschenwirt:458 Hiršenvirt/Hiršenbirt • per Hirshen Wirto (1757 – OK-Nik, fol. 167r) Kajžarjeva hiša pred Škofijo (1758 – OK-Nik, fol. 178v): Kajžarjova hiša • v Gospud Kaisharjove Hi∫he pred Shkoffio Kamrarjeva hiša na Žabjaku: Kamrarjova hiša • na Schabieko v Kamrariove hi∫he (1757 – OK- Nik, fol. 165r) Kerrerjeva hiša na Mestnem trgu:459 Anton Kerarjova hiša • na plazu do Tranzh inu Anton Kęrarjove hi∫he (1787 – razglas) Kleplatova hiša na Poljanah: Kleplotova hiša • v´Kleplotove hishe in Poelland (1784 – OK-Pet, s. p., 29. 12. 1784) 458 Neidentificirana lokacija. Ne gre za gostilno »pri Jelenu« na začetku Resljeve ceste pri Zmajskem mostu, ki je dobila ime po lastniku Jalnu z začetka 19. stoletja, obstajala pa je vsaj že leta 1782 (Suhadolnik in Budna Kodrič, Šentpetrsko predme- stje, str. 171–172; Staroslav, Gostilne v stari Ljubljani, str. 25). 459 Danes Stari trg 2 (Suhadolnik in Anžič, Stari trg, str. 138). Kmetovkina hiša na Zgornjih Poljanah: Hmetovkena hiša • ú Hmetoukene hishe in Sup: Pölland (1773 – OK-Pet, s. p., 23. 5. 1773) Knajdlova hiša v župniji Sv. Petra: Knajdelnova hiša • v´ Knaidelnove hishe paroch. S. Petri (1785 – OK- Pet, s. p., 23. 7. 1785) Knezova hiša na Starem trgu: Knezova hiša • v Knesove hi∫he na ∫tarem Tergo (1757 – OK- Nik, fol. 160v) Konarjeva hiša v Predmestju: Konarjova hiša • in Konariove hi∫hi in Suburbio (1781 – OK-Pet, s. p., 22. 6. 1781) Kontova hiša: Kontova hiša • Sa menihe ú Kontove hishe (1785 – OK-Pet, sa. P.-, 4. 1. 1785) Kopačeva hiša v Predmestju: Kopačova hiša • v´Koppatschove hishe in suburbio (1784 – OK- Pet, s. p., 4. 11. 1784) Križanova hiša onstran Šuštarskega mostu: Križanova hiša • zhe∫t ∫hu∫tarski mo∫t u Krishanove hishi (1755 – OK-Nik, fol. 48v) Krznarske hiše pri bosonogih avguštincih: Karznarske hiše • apud Discalceatos ú Karsnarskich hischah (1715 – OK-Pet, pag. 89) Kuharjeva hiša v Križevniški ulici: Kuharjova hiša • v Krishenske Ga∫si v Kuharjove Hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 178v) Kukova hiša na Mestnem trgu: Kukova hiša • v G. Kukovi hi∫he na plazo (1758 – OK-Nik, fol. 180r) Kukova hiša na Poljanah: Kukova hiša • in Polland ú Kukovi Hishe (1787 – OK-Pet, s. p., 3. 1. 1787) Lahovše na Mestnem trgu:460 Lahovše (na Placu) • na plazzo ulahou∫hah (1737 – OK-Nik, fol. 1v), u=Lahoushe na plazu (1739 – OK-Nik, fol. 11r) • vlahou∫he (1738 – OK-Nik, fol. 3v), ulahou∫he (1738 – OK-Nik, fol. 4v), u Lahoushe (1738 – OK- Nik, fol. 5Av), vlahousho (1742 – OK-Nik, fol. 34r), v Lahouse (1757 – OK-Nik, fol. 168v) • na plazo bliso Lahousha (1753 – OK-Nik, fol. 127v) • in Lachousche in Civitate Labacen∫i (1773 – OK- Pet, s. p., 24. 4. 1773) Laternarjeva hiša na Poljanah: Lahtirnarjova hiša, Laternarjova hiša Lahtirnarjova hiša: • ex Polland ú Lahtirnarjove hishe (1786 – OK-Pet, s. p., 17. 6. 1786) 460 T. i. Rakovčeva hiša, ena največjih stavb ljubljanske meščan- ske arhitekture z notranjim dvoriščem (Mestni trg 17, Can- karjevo nabrežje 25). 351 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 Laternarjova hiša: • in Pölland ú Laternarjovi hishi (1787 – OK-Pet, s. p., 4. 5. 1787) Lectarjeva hiša na Poljanah: Lectarjova hiša • in Polland ú Leztarjove hishe (1785 – OK-Pet, s. p., 2. 4. 1785) Ledrerjeva hiša na Poljanah: Ledrerjova hiša • ex Pölland, inq. in Ledrerjove hishe (1785 – OK- Pet, s. p., 9. 5. 1785) Lichtentalova hiša pri Križankah: Liehentalava hiša • pred Kri∫henio v Liehtentalave Hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 170v) Ložarjeva hiša na Zgornjih Poljanah: Ložarjova hiša • na gorneh Polanah u Losharjovi hishi (1782 – OK-Pet, s. p., 27. 9. 1782) Ložarjeva kajža v Gradišču: Ložarjava kajža • u Gradi∫he v Lo∫harjave kai∫he (1787 – OK-Pet, s. p., 1. 2. 1787) Merzenheimova hiša na Gosposki ulici: Merzenheimova hiša • v Gospud Merzenhaimove hi∫he in Herrn ga∫sen (1758 – OK-Nik, fol. 169r) • v G. Merzenhamove hi∫he na novem Tergo (1758 – OK-Nik, fol. 175v)461 461 Ista Merzenheimova hiša v Gosposki ulici, v kateri sta leta 1754 živela oba v oklicih omenjena delodajalca ženinov, pl. mesarjeva hiša na Ribjem trgu: eniga mesarja hiša • eniga Me∫∫aria hisha (1575 – Trubar)462 mestna hiša na Cesti: (gmajn) mestna hiša • na ce∫te v´ mestni hi∫he (1755 – OK-Nik, fol. 142v), na ceiste v´gmein me∫tne hi∫he (1758 – OK- Nik, fol. 171v), v gmein mestne Hi∫he na Zeste (1758 – OK-Nik, fol. 176r) mestna hiša blizu Tranče: (gmajn) mestna hiša, gmajn mejstna hiša (gmajn) mestna hiša: • blisu noviga Sydaina v´ gmein Me∫tni hi∫he (1756 – OK-Nik, fol. 160v), v Mestni hi∫he sraum Noviga Sydaina (1756 – OK-Nik, fol. 160v) gmajn mejstna hiša: • blisu noviga Sydaina v´ gmein mei∫tni hi∫hi (1756 – OK-Nik, fol. 160v) mestna hiša, imenovana pri Bildemanu, na Mestnem trgu:463 mejstna hiša per Bildemanu • v´ Mei∫tni hi∫he per bildemanu (1757 – OK-Nik, fol. 163v) mestna hiša v Trnovem: mestna hiša Marotti in grof Purgstall (Šturm (ur.), Ljubljanske družine, str. 25–26). 462 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana, Trubar, Katehismus z dvejma izlagama 1575, 189. 463 Prvi ljubljanski hotel »Pri divjem možu« (zum Wilden Mann), blizu Magistrata, danes Ciril-Metodov trg 21, za- čel delovati leta 1736 (Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 31–32 in 83; prim. Staroslav, Gostilne v stari Ljubljani, str. 9). T. i. Rakovčeva hiša na Mestnem trgu 17 – nekdanje Lahovše, ki so dobile ime po rodbini Lah pl. Lachenheim (foto: B. Golec, marec 2022). 352 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 • v Ternovim v Me∫tni Hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 177r) Mežurkana hiša: Mežurkana hiša • ú Me∫hurkane hishi (1742 – OK-Nik, fol. 30v) Mikuličeva hiša pri Sv. Florijanu: Mikuličova hiša • per S. Floriano v´ G. Mikulizhove hi∫he (1757 – OK-Nik, fol. 167r) Milharčičeva hiša pri avguštincih: Milharčičova hiša • pred P. P. Augustinariam v´ Gospud Milharzhizhove Hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 180r) Mulejeve hiše na Poljanah: Muleove hiše • ex Pölland v Muleovih hi∫hah (1787 – OK-Pet, s. p., 6. 10. 1787) Nadlarjeva hiša pod gradom: Nadlarjova hiša • in Nadlarjove hishi pod Gradam (1786 – OK-Pet, s. p., 28. 6. 1786) Obrezova hiša v Gradišču: • in Gradishe u Obresatovi hishi (1787 – OK-Pet, s. p., 2. 6. 1787) Pekovša/Pekovska hiša v Predmestju: Pekouša hiša • in Suburbio ù Pekoushi hishi (1781 – OK-Pet, s. p., 28. 4. 1781) Petermanova/Petermanč(i)na hiša na Starem trgu: Petermončna hiša • v Petermonzhne Hi∫he na ∫tarmo tergo (1758 – OK-Nik, fol. 174v), na ∫tarmo Tergo v Petermonzhne Hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 178v) Petrovkina hiša pred Špitalskimi vrati: Petravke hiša • in Petrauke hi∫si ante portam hospitalensem (1717 – OK-Pet, pag. 116) Pilgramova hiša: Pilgromova hiša • v´ G. Pilgromove hi∫he (1755 – OK-Nik, fol. 151r) Pillichgrätzova/Billichrätzova hiša:464 Piligracova hiša, barona Pilihgraca hiša • v Piligrazove Hi∫he (1757 – OK-Nik, fol. 162r) • v Gnadliviga gospuda Barona Pillichgraza Hi∫he (1759 – OK-Nik, fol. 184v) Pintarjeva hiša v Krakovem: Pintarjova hiša • v Krakoum v Pintarjove Hi∫he (1759 – OK-Nik, fol. 185r) Piškurjeva hiša v Gradišču: Piškurjava hiša • v Pi∫hkurjave Hi∫he in gradi∫he (1782 – OK-Pet, s. p., 5. 9. 1782) Podrožnik, dvorec:465 gradič (pod Rozenpaham), Gruberjav grad Gradič (pod Rozenpaham): • v: gradizhu sub Rosenpach (1783 – OK-Pet, s. p., 30. 8. 1783) • v Gradizhu pod Rosenpaham (1784 – OK-Pet, s. p., 19. 6. 1784) 464 Na mestu dela današnje Kresije, proti škofijskemu dvorcu (Suhadolnik, Živilski trg, str. 8–9; prim. Šturm (ur.), Ljub- ljanske družine, str. 61). 465 Na mestu današnje Vile Podrožnik, zgrajene po drugi svetov- ni vojni (Stopar, Grajske stavbe, str. 132–135). Gruberjav grad:466 • v gruberjaumu grad sub Rosenbach (1784 – OK- Pet, s. p., 16. 4. 1784) Pomarančarjeva hiša v Hrenovi ulici:467 Pomorančarjova hiša • v´ hribove ga∫se v´ Pomoranzharjove hishe (1785 – OK-Pet, s. p., 23. 7. 1785) Poscheva hiša na Ribjem trgu: Pošova hiša • pri Poshoui hyshi (Trubar – 1575)468 • Sa Poshouo hisho (Trubar – 1575)469 Posovčov grad – gl. Abondijev dvorec (pristava) v Gradišču in Lepi pot Pragerjeva hiša v Šentpetrskem predmestju: pamaster Progarjova hiša • od Pama∫trove Progarjove hi∫he (1787 – razglas) Puchenthalova hiša (v predmestju): Puhentalava hiša • v Jamnikov pri∫tav Sraven Puhentalave hise paroch: civitatis (1784 – OK-Pet, s. p., 16. 4. 1784) Puchfinkova hiša v Šentpetrskem predmestju: Puhfinkova hiša • per Puhfinkovi hi∫hi (1787 – razglas) Rasternova hiša pri Tranči: g. Rastnarja hiša • v´ Gnadloviga G. Rastnaria hi∫he Sraven noviga Sidaina (1758 – OK-Nik, fol. 170r) Rösselwirt za kapucinarji:470 Reselvirt/Reselbirt • per Re∫selwirto Sa PP. Capucin: (1758 – OK-Nik, fol. 169r) Sanetova hiša: Sanetova hiša • v Sanetove hi∫he (1756 – OK-Nik, fol. 155r) Savinškova hiša v Židovski ulici: Savinšikova hiša • v Savin∫hikovi hi∫hi vjudouski ga∫si (1787 – OK- Pet, s. p., 14. 9. 1787) Slivarjeva hiša: Slivarjova hiša • v Gospud Slivariove Hische (1757 – OK-Nik, fol. 163r) Smrekarjeve hiše na Cesti: Smrekarjove hiše • v Smrekariovih hi∫hah na Cei∫te (1757 – OK-Nik, fol. 164v) Spreizerjeva hiša na Poljanah: Spreizerjova hiša • na Pollanah v´ Spreizeriove hi∫he (1758 – OK- Nik, fol. 169v) Steinhoffnova hiša:471 Steinhoffnova hiša • ù Stainhoffnove hishi (1749 – OK-Nik, fol. 91r), v Stainhoffnove Hische (1757 – OK-Nik, fol. 162v) 466 Jezuit Gabrijel Gruber je dvorec kupil leta 1774, v lasti njego- ve družine je ostal do prodaje leta 1787 (prav tam, str. 133). 467 Poimenovanje po nekem trgovcu z južnim sadjem. 468 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana, Trubar, Katehismus z dvejhma izlagama 1575, 189. 469 Prav tam. 470 Gostilna »Reselbirt« (»zum weissen Rössel«) na sedanji Wol- fovi ulici 12, na mestu Oražnovega doma (Staroslav, Gostilne v stari Ljubljani, str. 33; prim. Suhadolnik in Anžič, Kongresni trg, str. 58, 169–170 in 190–191). 471 Sredi 18. stoletja sta v stolni župniji izpričani dve Stein- hoffnovi hiši, ena na Mestnem trgu in druga v predmestju Gradišče (prim. Šturm (ur.), Ljubljanske družine, str. 104 in 168–169). 353 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 Steinhoffnova hiša v Predmestju: Steinhoffnava hiša • v Steinhoffnav Hi∫chi in Suburbio (1781 – OK- Pet, s. p., 7. 7. 1781) Sternwirtova hiša za kapucini:472 Sternwirtova hiša • v´ ∫htern Wirtove Hi∫he sa P. P. Capucinarje (1758 – OK-Nik, fol. 174r) Strassoldova hiša na Novem trgu: graf Strassoldova hiša • v graff: ∫tra∫oldo hi∫he Na Novim tergo (1743 – OK-Nik, fol. 40r) Šajtove hiše na Cesti blizu bosonogih avguštincev: Šajtave hiše – gl. tudi Ajdovščina • U Schaitavich hi∫has (sic!) prope P. P. Di∫cal. in via regia (1782 – OK-Pet, s. p., 26. 7. 1782) Šelonkine hiše proti bosonogim avguštincem: Šelonkene hiše • v∫hellonkeneh hi∫hah prute PP: di∫calceatam S: Petra farre (1742 – OK-Nik, fol. 31v) Šrajeva hiša v župniji Sv. Jakoba: Šrajova hiša • v ∫hrajovi hi∫hi parochiae S. Jacobi (1787 – OK- Pet, s. p., 13. 1. 1787) Tišlarjeva hiša na Dolenjski (Karlovški) cesti: Tišlarjova hiša • do ti∫hlarjove hi∫he (1787 – razglas) Turjaški grofovski dvorec:473 Terjaški hof, grafa Ignaci Auersperga hof, graf Ignaci Auersperški hof, landshaubtmanov hof, grafa Ignaci Auersperg hiša Terjaški hof: • uterja∫hkim hoffo (1738 – OK-Nik, fol. 5r), vterja∫hkim hoffo (1739 – OK-Nik, fol. 8v), ú Terjaskim hoffu (1743 – OK-Nik, fol. 35r) grafa Ignaci Auersperga hof: • v: graffa Ignati Aversperga hoffo (1742 – OK-Nik, fol. 33v) graf Ignaci Auersperški hof: • ú Graff Ignati Aversperskim hoffu (1746 – OK- Nik, fol. 58v) landshaubtmanov hof: • u Landtshaubtmanovem hoffu474 (1746 – OK- Nik, fol. 65v) grafa Ignaci Auersperg hiša:475 • v´ Graff Ignati Aversperg hi∫he (1753 – OK-Nik, fol. 123r) Turjaški knežji dvorec:476 Firšt Auerspergov hof, 472 Glede na lokacijo skoraj brez dvoma gostilna Zlata zvezda (»Zum Goldenen Stern«), izpričana s tem imenom od konca 18. stoletja, sicer gostilna že v tridesetih letih 18. stoletja, da- nes Wolfova ulica 8 (Suhadolnik in Anžič, Kongresni trg, str. 58 in 166; Staroslav, Gostilne v stari Ljubljani, str. 34). 473 Auerspergov dvorec ali Turjaška palača na Gosposki ulici, da- nes Mestni muzej Ljubljana (Suhadolnik in Anžič, Novi trg, str. 20–21 in 105). 474 Med letoma 1742 in 1759 je bil kranjski deželni glavar Anton Jožef grof Auersperg (Klun, Reihenfolge der Landeshaupt- leute, str. 84). 475 Lahko tudi katera druga hiša v lasti grofa Ignaca Auersperga. 476 Na mestu današnje Narodne in univerzitetne knjižnice (Tur- jaška ulica 1) nad Novim trgom in Gosposko ulico, porušen po potresu 1895 (Suhadolnik in Anžič, Novi trg, str. 35–36). Firšt Auersperški hof, Firštov hof, Fürštov hof, Ferštov hof Firšt Auerspergov hof: • vfir∫ht Averspergovim hoffo (1742 – OK-Nik, fol. 31v), v: firsht=Averspergovimo hoffo (1753 – OK- Nik, fol. 123v) Firšt Auersperški hof: • ú firsht Aversperskim hoffu (1743 – OK-Nik, fol. 40v) Firštov hof: • vfir∫htovem hoffo na novim tergo (1751 – OK- Nik, fol. 109r), v´ Firshtovem hoffe (1753 – OK- Nik, fol. 127v), v: firshtovim hoffo (1753 – OK-Nik, fol. 129r), v Fir∫htoumo Hoffo (1758 – OK-Nik, fol. 171r) Fürštov hof: • v´ für∫htovem hoffe (1753 – OK-Nik, fol. 127r) Ferštov hof: • v´ Fershtoumo Hoffo (1757 – OK-Nik, fol. 164v) Vahtarjeva hiša na Spodnjih Poljanah: Vahtarjova hiša • na Spudneh Pollanah v Vahtariove hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 170v) Vertezova hiša za bosonogimi avguštinci: Vertezova hiša • Sa PP: Di∫calciate v Wertesou hi∫he (1743 – OK- Nik, fol. 41v) Vidmarjeva hiša na Starem trgu: doktarja/doktorja Vidmarja hiša • v ∫hlahtniga Gosp: Doctarja Vidmarja Hi∫he na Starmo Tergo (1758 – OK-Nik, fol. 179r), na Starmo tergo v Shlahtniga Gospuda Doctorja Vidmarja Hi∫he (1758 – OK-Nik, fol. 180r) Weinachtova hiša na Starem trgu: Wainohtova hiša, Weinahtova hiša Wainohtova hiša: • v=Wainohtove hi∫he (1744 – OK-Nik, fol. 48v), ù Wainohtovi hishi na ∫tarem tergu (1748 – OK-Nik, fol. 83r) Weinahtova hiša: • v weinahtovi hi∫he (1755 – OK-Nik, fol. 143v) Wisenthalova hiša na Bregu: Bisentalova hiša • na Brego v´ Bisenthalove hi∫he (1757 – OK-Nik, fol. 164v) Zalerjeva hiša v Predmestju: Salerjova hiša • ex suburbio v salerjove hi∫he (1787 – OK-Pet, s. p., 1. 2. 1787) Zergollernova hiša na Mestnem trgu:477 gospud Cergola hiša • ú Gnadl Gospud Zergolla hi∫he […] na plazo (1753 – OK-Nik, fol. 123v) 477 Danes Mestni trg 8 (Suhadolnik in Anžič, Mestni trg, str. 94–95). 354 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 8. DRUGI OBJEKTI IN MIKROLOKACIJE (Auerspergova) pristava: Marof • hortularis Illmi Principis na Maroffe u∫tanvaine (1787 – OK-Pet, s. p., 26. 1. 1787) Bormesova pristava v Gradišču/ na Cesti za Balovžem: žlahtniga gespuda Bormesa perstava, Vornisova pristava žlahtniga gespuda Bormesa perstava: • v´ Gradi∫ho ∫hlahtniga Gespuda Barmesa Per∫tsave (1758 – OK-Nik, fol. 174r) Vornisova pristava: • na cei∫te v´ G. Worni∫ove pri∫tavi sa pollousam (1758 – OK-Nik, fol. 176v) brv na Poljanah: brv • na Pollanah pret Bervio (1758 – OK-Nik, fol. 158v) cegelnica – gl. opekarna Codellijev vrt v Gradišču: Codelov vrt • ù Codellovem vertu u gradishe (1750 – OK-Nik, fol. 104r) Čebulova svilarna ob Ljubljanici:478 (g.) Čebulova fabrika, židana fabrika (g.) Čebulova fabrika: • u Zhebulove fabrike (1738 – OK-Nik, fol. 3r), u G: Zhebulove fabrike (1738 – OK; fol. 5v), uzhebulove Fabrike (1739 – fol. 10r) židana fabrika: • is ∫hidane fabrike (1741 – OK-Nik, fol. 25v) • na ∫hidani fabrike per G: Zhebullo vdello (1748 – OK-Nik, fol. 76Ar) Eberlova pristava na Cesti: Eberlova pristava • na Ceiste v´ Eberlove Pri∫tave (1759 – OK-Nik, fol. 181r) Erbergova pristava: pristava gnadl. baron Erberga • vpri∫tave Gnadl: Baron Erberga (1746 – OK-Nik, fol. 62v) Fornaža (steklarna): Farnaža, Fornaža Farnaža: • ex domo Vitrearia, vulgo Far= Nasha dicta (1589 – KM-Nik, pag. 21) Fornaža: • in der Fornascha (1592 – KM-Nik, pag. 60), de Forna∫ha (1592 – KM-Nik, pag. 60) in fornassa (1595 – KM-Nik, pag. 130) Forstlechnerjev mlin na Poljanah: Foršlehnarjov/ Foršlehnerjov malen, Forstlechnarjov malen Foršlehnarjov malen: • na polanach ú g: Forshlechnariomo malno (1738 – OK-Nik, fol. 3r), u vor∫chlechnarjaumu Malehnu (1783 – OK-Pet, s. p., 28. 4. 1783) Foršlehnerjov malen: • na Forshlehnerjoumo Mallno […] vfarre S. Petra 478 Manufaktura Jerneja Čebula, delovala od zgodnjih tridesetih let 18. stoletja do leta 1754 ali malo dlje na neidentificirani lokaciji, v eni večjih hiš ob Ljubljanici (Šorn, Svilarske manu- fakture, str. 105–109), bodisi v Šentpetrskem bodisi v Poljan- skem predmestju. (1756 – OK-Nik, fol. 156r) Forstlehnarjov malen: • v For∫tlechnarioumo Malno (1781 – OK-Pet, s. p., 15. 7. 1781) glavna stražnica pred Križevniškimi vrati:479 sovdaška vahta, velka vahta sovdaška vahta: • per ∫ovdashki vahti (1787 – razglas) velka vahta: • in civitate […] per velke vahti (1788 – OK-Pet, s. p., 3. 1. 1788) Gradaščica, potok: Malalablaneca, Gradašica • Mallalablaneza oder Grada∫chiza (1689 – Valvasor II, str. 155) Inharjeva pristava pri bosonogih avguštincih: Inharjova pristava • â Inhariove pristave penes discalceatos (1715 – OK-Pet, pag. 94) Jama pred kapucinarji:480 Jama pred kapucinarje • v Jame pred Kapucinarje paroch. civit. (1782 – OK-Pet, s. p., 6. 7. 1782) • per Kovazh u Jame (1786 – OK-Pet, s. p., 7. 1. 1785) Jamnikova pristava zraven Puchenthalove hiše: Jamnikova pristava • v Jamnikov pri∫tav Sraven Puhentalave hise paroch: civitatis (1784 – OK-Pet, s. p., 16. 4. 1784) jezuitski vodnjak: zavitarska štirna, jezuitarska šterna – gl. tudi vodnjak na Starem trgu zavitarska štirna: • Sdraven Savitarske Stirne (1757 – OK-Nik, fol. 162r) jezuitarska šterna: • pret Jesuitarsko Shterno (1759 – OK-Nik, fol. 182r) kapucinski vrt: kapucinarski vrt • Sa Capucinarskem Vertam u Erbarioue hishe (1739 – OK-Nik, fol. 10v) Kleplatova pristava na Spodnjih Poljanah: Kleplatava pristava • ú Kleplatavi Pristavi in infer: Pölland (1784 – OK- Pet, s. p., 1. 1. 1784) kolezijski mlin: kolezeški mlin • v Kolleseskem malleno (1755 – OK-Nik, fol. 144r) križevniška pristava: križenski majerhof • na Kri∫henskim Mayrhoffo (1739 – OK-Nik, fol. 11r) Lipica:481 Lipica • gegen oder bey Lippiza ligendt (1691)482 479 Valenčič, Zgodovina, str. 24. 480 V starem obmestnem jarku na območju današnjega Kongres- nega trga (Vrhovec, Slovenska imena, str. 148). 481 Lokacija pred Nemškimi ali Križevniškimi vrati, proti ali na sedanjem Borštnikovem trgu; ime najverjetneje po drevesu. Neznani vir iz leta 1691 govori o pristavi z vrtom pred Nem- škimi vrati, ki stoji proti oziroma pri Lipici (Mal, Stara Ljub- ljana, str. 191). 482 Gl. prejšnjo opombo. 355 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 • ex Sub lipiza (1729 – MM-Pet, pag. 73) Mačkova pristava: Mačkova pristava • v Mazhkove pristave (1785 – OK-Pet, s. p., 126. 7. 1785) Martinova pristava v mestni župniji: Martinova pristava • ex Martinove pri∫tave parochiae civitatensis (1757 – OK-Pet, pag. 5) mesnice ob Ljubljanici • Vlublanici pod Me∫nizami (1575 – Trubar)483 mestna pristava na Cesti: mestna perstava • v´me∫tne pristave na ceste (1755 – OK-Nik, fol. 142v) mestna pristava pri Frančiškanskih vratih: mestna pristava • v´me∫tne Pri∫tavi prope portam PP. Franci∫s. (1781 – OK-Pet, s. p., 23. 6. 1781) mestna pristava pri Pisanih vratih: mestna perstava • sunei Pi∫sanih urat v Mestne Per∫tave (1758 – OK-Nik, fol. 178r) mitnica na Lepem potu:484 šranga • na Po∫souzovim gradu is Sunei Shrange (1786 – OK-Pet, s. p., 2. 6. 1786) mitnica na Poljanah: šranga • per Schrangi in Polland (1786 – OK-Pet, s.p., 16. 2. 1786) mitnica pod zvonarno v Karlovškem predmestju: šranga pod zgonarijo • pot Sgonario per Shrange (1758 – OK-Nik, fol. 170v) mitnica pri bosonogih avguštincih: šranga • penes P. P: Discal. officialis in ∫hranga (1757 – OK-Pet, pag. 7), in ∫chranga penes PP: Di∫calceatos (1757 – OK-Pet, pag. 24) mitnica v Kurji vasi/pred Pisanimi vrati: pod šrango, šranga, šranga pod Kurjo vas, šranga per Kurje ves, šranga zunej pisaneh vrat/pred pisanim vratmi • ex Pod Shrango prope Kuria va∫s (1771 – OK-Pet, pag. 121) • ex Shranga versus Infer: Carn. (1774 – OK-Pet, s. p., 20. 1. 1774) • Sunej Pi∫sanech urat na Shrange pod Kurjo va∫s (1780 – OK-Pet, s. p., 31. 12. 1780) • Na Shrange per Kurje ve∫s (1782 – OK-Pet, s. p., 11. 5. 1782) • na Schrangi pred pi∫sanim uratmi (1784 – OK- Pet, s. p., 2. 1. 1784) nakladniški urad na Bregu: aušlak • na aushlaku […] na bregu (1742 – OK-Nik, fol. 31r), na bregu ú Aushlaku (1745 – OK-Nik, fol. 57v), v=aushlako na brego (1747 – OK-Nik, fol. 483 ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka, geslo Ljub- ljana, Trubar, Katehismus z dvejma izlagama 1575, 190. 484 Prim. »na lepim pote außer der Schrangen« (1787 – OK-Pet, s. p., 25. 2. 1787). 69v), na Aushlaku na bregu (1751 – OK-Nik, fol. 105r), na Au∫hlaku (1752 – OK-Nik, fol. 121r), na au∫hlako (1756 – OK-Nik, fol. 157v) opekarna v Krakovem: cegunca • per zegunze vkrakovim (1739 – OK-Nik, fol. 8v) opekarna v Trnovem: cegunca • per zegunze vternovim (1754 – OK-Nik, fol. 136v) opekarna: Cegelnica • Od Zegelnice (1598 – KM-Nik, pag. 171) Padarska pristava: Padarska pristava • v Padarski Pri∫tavi Paroch. civitatis (1784 – OK- Pet, sd.p., 1. 1. 1784) Pauerjeva pristava v Blatni vasi: Simon Pauerova pristava • u Simon Pauerovi Pristavi in Blatna va∫s (1784 – OK-Pet, s. p., 13. 8. 1784) Paumeistrova pristava: Paumajstrova pristava • v´ Paumaistrove Pri∫tave (1756 – OK-Nik, fol. 158v) Peerova/Peerovkina pristava: Perovkna perstava, žlahtniga g. Pera perstava – gl. tudi pristava mestnega župana Perovkna perstava: • ù Gospe Peroukni per∫tavi (1752 – OK-Nik, fol. 121r) žlahtniga g. Pera perstava: • v´ Shlahtniga g: Peera Per∫tavi (1759 – OK-Nik, fol. 184r) Pezderčeva pristava v Blatni vasi: Pezderčova perstava • u Pe∫derzhou Persthau in Blatna va∫s (1782 – OK-Pet, s. p. 23. 8. 1782) pot v Šentpetrskem predmestju: per poti • doli per poti (1787 – razglas) pristava deželnega glavarja (grofa Sauraua) blizu uršulinskega samostana:485 landshaubtmanova perstava • u Landtshaubtmanove per∫tave od Noveh Nun u ga∫se (1740 – OK-Nik, fol. 18r) pristava mestnega špitala pri bosonogih avguštincih: pristava • ex Pristava seu Vila hospitalis Civici Penes P. P. Discalceator. (1717 – OK-Pet, pag. 113) pristava mestnega župana (Peera) v Blatni vasi:486 g. purgermajster perstava – gl. tudi Peerova/ Peerovkina pristava • v´ Blatni va∫si ∫hlahtniga G: Purger Mai∫ter Per∫tavi (1758 – OK-Nik, fol. 177v) Smrekarjeva pristava: Smrekarjova pristava • ù Smrekariu pri∫tave (1751 – OK-Nik, fol. 110v) 485 Med letoma 1734 in 1742 je bil kranjski deželni glavar Kor- binijan grof Saurau (Klun, Reihenfolge der Landeshauptleu- te, str. 84). 486 Od leta 1749 do smrti 1762 je bil ljubljanski župan Matevž Franc Peer (Fabjančič, Zgodovina ljubljanskih sodnikov. 4. zvezek, str. 34). 356 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 solitrarna v Poljanskem predmestju:487 salitarska fabrika • na Salitarske fabrike (1783 – OK-Pet, s.p., 25. 1. 1783) solni urad:488 solar(i)ja • Beÿ dem ∫alzambt /: vulgo Solarja/ (1780 – OK- Pet, s. p., 8. 6. 1780) studenec v Krakovem: studen(e)c • ú Krakovem per ∫tudenzi (1742 – OK-Nik, fol. 29r) suknarna na Selu:489 landšaftna fabrika, fabrika, fabrika na Seli, faberka, pantelfabrika: landšaftna fabrika: • na Landtshafftne fabrike (1744 – OK-Nik, fol. 45v) fabrika: • na fabrike (1738 – OK-Nik, fol. 7v), na fabrike u S: Petra farri (1746 – OK-Nik, fol. 67r), na Fabrik (1782 – OK-Pet, s. p., 26. 6. 1782) • ú fabrike (1746 – OK-Nik, fol. 57v) fabrika na Seli: • per Fabrike na Selli (1751 – OK-Nik, fol. 112v) faberka: • Sello s´Faberko (1787 – razglas) pantelfabrika:490 • na Pantelfabriki (1787 – OK–Sv. Peter, s. p., 1. 2. 1787) svilarna – gl. Čebulova svilarna škofijski mlin v Vodmatu: škofijski malin, škofijski malen škofijski malin: • v´ Skofiskem Malinu (1752 – OK-Nik, fol. 117v) škofijski malen: • v Shkoffükem (sic!) maleno (1782 – OK-Pet, s. p., 31. 11. 1782), ex Skofiskiga malna in Udmath (1784 – OK-Pet, s. p., 10. 1. 1784) • ex Skofiskiga Malna (1784 – OK-Pet, s. p., 29. 1. 1784) školcjatski vrt (vrt bosonogih avguštincev): školcjatski vrt • do shkolzjatskiga vèrta (1787 – razglas) • per zę∫ti do shkolzjat∫kiga kloshtra , verta , inu zerkve ∫vętiga Jo∫hefa (1787 – razglas) tobačna apalta: tobarsk opalda, apalta, opalta, opalda491 tobarsk opalda: • ú tobarsk opaldi (1741 – OK-Nik, fol. 27r) 487 Delovala med letoma 1774 in 1788 na današnji lokaciji Stre- liška ulica 18 v Poljanskem predmestju (Suhadolnik in Budna Kodrič, Poljansko predmestje, str. 218; prim. Slokar, Zgodovina solitrarn, str. 111). 488 Neugotovljena lokacija. 489 Pri dvorcu Selo zunaj mestnega pomirja. Delovala med leto- ma 1724 in 1803, sprva kot obrat kranjskih deželnih stanov, od 1747 v zasebni lasti (Šorn, Začetki industrije, str. 29, 59 in 116). 490 Prim. latinski izraz panni-fabrica, na primer leta 1769: ex Sello penes panni-fabricam vicin. S. Petri (OK-Pet, s. p., pag. 25). 491 Neidentificirana lokacija. apalta: • per Apalte (1744 – OK-Nik, fol. 42v) • v: apalte (1746 – OK-Nik, fol. 58r), v=appalte (1754 – Ok-Nik, fol. 138r) • na Apalte (1753 – OK-Nik, fol. 125v) • is Apalte (1754 – OK-Nik, fol. 141r) • pret Apalto (1759 – OK-Nik, fol. 182r) opalta: • v=oppalte (1744 – OK-Nik, fol. 50r) opalda: • is opalde (1758 – OK-Nik, fol. 172r) • na Opalde (1758 – OK-Nik, fol. 174v) • sraum Opalde (1758 – OK-Nik, fol. 178v) »tobačna tovarna« na Glincah: tobakarska fabrika • ú Tobakarski fabriki Adjunct na Glinzah (1782 – OK-Pet, s. p., 21. 9. 1782) Tropperjeva pristava na Luži: Troparjova pristava • na Lushe v´ Tropariove Pri∫tave (1756 – OK-Nik, fol. 153r) vodnjak na Mestnem trgu: šterna, šterna na Placu • pred ∫terno (1739 – OK-Nik, fol. 11v)492 • na plazu pred ∫terno (1744 – OK-Nik, fol. 48r) • na plazo blisu shterne (1757 – OK-Nik, fol. 165v) vodnjak na Starem trgu: šterna na Starem trgu – gl. tudi jezuitski vodnjak • na ∫tarem tergu per ∫terni (1744 – OK-Nik, fol. 45r) • na ∫tarem tergo pred ∫hterno (1739 – OK-Nik, fol. 13v), pred ∫terno na ∫tarem tergu (1740 – OK-Nik, fol. 14v), na ∫tarem tergu pred ∫terno (1740 – OK- Nik, fol. 18r), pred ∫terno na ∫tarem tergo (1741 – OK-Nik, fol. 23r) Wazova pristava: Wazava pristava • Wazaui pri∫tavi (1598 – KM-Nik, pag. 179) Zidanje:493 Zidanje • v∫idanio (1756 – OK-Nik, fol. 151v) znamenje na Lepem potu: znamine na Lepem potu/poti • na lepem pottu per Snaminu (1744 – OK-Nik, fol. 43r), na leppem potti per ∫naminu (1751 – OK-Nik, fol. 107r) znamenje blizu Pisanih vrat: znamine zunej Pisaneh vrat • ∫unei pi∫saneh vratt blisu Snamina (1750 – OK- Nik, fol. 98r) • ∫unei pi∫saneh vratt per ∫naminu (1751 – fol. 107r) zvonarna/zvonarni v Karlovškem predmestju:494 zgonarija • blisu Sgonarie (1750 – OK-Nik, fol. 101r) 492 Glede na podatek, da je bila nevesta v službi »per Slaht: G: Tombshzu«, gre za vodnjak na Mestnem trgu, kjer je imel Franc Karel pl. Tomšič leta 1754 nedaleč od rotovža hišo in v njej stalno bivališče (Šturm (ur.), Ljubljanske družine, str. 101). 493 Verjetno del škofijskega kompleksa. Tu je namreč leta 1756 po oklicni knjigi prebival zakristijski mežnar stolnice sv. Ni- kolaja. 494 Ena ali dve zvonarni, ki sta tedaj stali ob Karlovški cesti – Sa- massova in Dimic-Huettererjeva (Golec, Glasbeniki, str. 51). 357 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 • pot Sgonario per Shrange (1758 – OK-Nik, fol. 170v) 9. PRIMESTNI TOPONIMI495 Barje: Morast • ex Morast (1772 – MM-Pet, pag. 425) Bežigrad:496 Bežegrad, Bežigrad Bežegrad: • Beshegrad (18. stol. – matična knjiga)497 Bežigrad: • s´Zęrkuvjo ∫vętiga Kri∫htofa s´Me∫hnarjovo, inu Perle∫ovo hi∫ho Bę∫higrad imenvano (1787 – razglas) Cekinov grad:498 grad blizu Šiške pruti Lublani • grad blisu ∫hi∫hke pruti Lublani (1787 – razglas)499 Friškovec: Briškavic, Friškovic, Friškavic, Friškovec, Friškovc Briškavic: • bey Brischkhawitz« (1517–19 – urbar šentpetrske župnijske cerkve)500 Friškovic: • Frischcowitz (1587 – mestni sejni zapisniki)501 Friškavic: • Frischkhauiz (1605 – knjiga mestnih izdatkov)502 Friškovec: • Frischkhouez (1616 – mestni sejni zapisniki)503 Friškovc: • Na Friskovz (18. stol. – matična knjiga)504 495 Poleg območja mestnega pomirja so upoštevane še vasi on- stran njegovih meja, tiste tik ob meji in bližnje, ki so dale ime poznejšim ljubljanskim četrtim: Vič, Šiška in Moste. 496 V tem času se je toponim nanašal (samo) na Perlesovo hišo v bližini cerkve sv. Krištofa, o čemer priča razglas iz leta 1787: »Perle∫ovo hi∫ho Bę∫higrad imenvano«. V šentpetrski mrliški matici je leta 1773 najbrž ista posest, kjer je tedaj živel gostil- ničar Jožef Pisel, podložnik gospostva Fužine, označena kot »ex Perleshoff« in brez hišne številke (NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Matične knjige, M 1749–1779, pag. 444). Leta 1806 pa beremo o škodi, ki so jo francoske čete povzročile med nastanitvijo na pristavi Bežigrad (Mayerhof Beschegrad) (Fabjančič, Procvit pivovarništva, str. 38). 497 Valenčič navaja toponim brez vira med tistimi, ki se v 18. stoletju pojavijo v matičnih knjigah (Valenčič, Zgodovina, str. 18). 498 Leta 1787 je prišel v last rodbine Szögeny, po kateri je dobil sedanje ime (Smole, Graščine, str. 108; Stopar, Grajske stavbe, str. 25–27). 499 Nemška ustreznica v razglasu se glasi: Leopoldsruhe. 500 Gradivo za zgodovino Ljubljane XII, XII/4, str. 8. 501 SI ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, imen- ska kartoteka k Cod. I in XIII, Ljubljana – Friškovec. Prim. Valenčič, Zgodovina, str. 20, op. 46. 502 SI ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, imen- ska kartoteka k Cod. I in XIII, Ljubljana – Friškovec. 503 Prav tam. 504 Toponim navaja Valenčič brez vira med tistimi, ki se v 18. stoletju pojavijo v matičnih knjigah (Valenčič, Zgodovina, str. 18). Glince: Glinica, Linica, Glinovica, Glince, Glinece Glinica: • de uilla Gliniza (1590 – KM-Nik, pag. 35), a Gliniza (1596 – KM-Nik, pag. 122) • na glinizi (1589 – KM-Nik, pag. 18) Linica: • is Linize (1596 – KM-Nik, pag. 123) Glinovica: • Na glinouizi (1597 – KM-Nik, pag. 148) Glince: • Gleintz (∫on∫t Glinze) (1689 – Valvasor II, str. 118) • na glinzah (1738 – OK-Nik, fol. 5Av) • na glinzheh (1738 – OK-Nik, fol. 5Av), na Glinzeh vic. B. M. V. in Rosenbach (1783 – OK- Pet, s. p., 25. 1. 1783) • is Glinz is So∫seske Divize Maria is Roshenpoha v ∫henpeterske farre (1758 – OK-Nik, fol. 174v) • do mo∫ta na glinzih (1787 – razglas), do mo∫ta na glinzih per zęsti (1787 – razglas) Glinece: • na Glinezah S. Petra fare (1755 – OK-Nik, fol. 143r) Jama pri Sv. Krištofu: Jama505 • … deswegen Jamma, welches auf Crainerisch Loch bedeutet, genannt wird (1689 – Valvasor XV, str. 373)506 Kodeljevo, dvorec:507 Turn, Turèn, Pod turnam, baron Kodelov grad • Turn (1679 – Valvasor, sl. 264; 1689 – Valvasor XI, str. 579), Turèn (1689 – Valvasor XI, str. 579) • apud perillustrem dominum Codeli Pod Thurnam (1717 – OK-Pet, pag. 112) • Udmat, s´Baron Kodęlovim Gradam (1787 – razglas) Morast – gl. Barje Moste:508 Moste, Muste Moste: • is Mo∫ta (1589 – KM-Nik, pag. 16) • Mo∫tah (1787 – razglas) 505 Ker tu ni bilo naselja, se lahko vse omembe Jame v matičnih in oklicnih knjigah nanašajo samo na Jamo v Šiški, na primer is Jame (1591 – KM-Nik, pag. 48), na Jami (1593 – KM-Nik, pag. 87). 506 Valvasorjev vir o turškem taborjenju na Jami pri Sv. Krištofu, na Jami v Šiški in na Poljanah pod Gradom leta 1472 danes ni v evidenci ( Jug, Turški napadi, str. 14–15). O lokaciji pri Sv. Krištofu, imenovani Turška jama, in tamkajšnji vsakoletni otroški igri v spomin na dogodek, ki je potekal na velikonoč- ni ponedeljek, zadnjič v letu razširitve pokopališča 1875, gl. Steska, Turška jama, str. 139–140. 507 Zunaj mestnega pomirja, tik ob meji (Historischer Atlas, Landgerichtskarte, Bl. 31, Laibach). Starejše ime Turn ob Ljubljanici, v rokah rodbine Codelli od leta 1700 do konca druge svetovne vojne (Stopar, Grajske stavbe, str. 57). 508 Zunaj mestnega pomirja. 358 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Muste: • de villa Mu∫ta (1590 – KM-Nik, pag. 43) • de pago Mustah (1631 – KM-Pet, pag. 23) • is Mu∫ta (1596 – KM-Nik, pag. 143), ijs Must (1629 – KM–Pet, pag. 7), is must S. Petra farre (1756 – OK-Nik, fol. 157v) Podturn (Tivolski grad):509 Pod Turnam, Pod Turnom, gradič Turn • pod Turnam (1595 – KM-Nik, pag. 109) • Pod Turnom (1679 – Valvasor, sl. 355; 1689 – Valvasor XI, str. 584), Pod Turnam (1689 – Valvasor XI, str. 584) • gradizh turn, kateri je enkrat Je∫vitarjam ∫li∫hal (1787 – razglas) Rakovnik:510 Rakonik, Rakanik, Rajkanik, Rakovnik Rakonik: • Rakhonikh (1547 – mestni sejni zapisniki),511 Rakhonikh/Rakhonik (sredi 16. stol. – opis pomirja)512 Rakanik: • Rakhanigkh (1568–69 – mestni sejni zapisniki)513 Rajkanik: • Raikhanikh (1570 – mestni sejni zapisniki)514 Rakovnik: • is Rakovnika (1591)515 • ex Rakounikh (1707 – MM-Pet, pag. 91) • pod rakounikam S: Pietra farre (1745 – OK-Nik, fol. 63v) • bli∫o rakounika (1755 – OK-Nik, fol. 142r) Rožnik, pri Ljubljani:516 Roženpoh • Me∫narjou Sin is Ro∫henpoha (1589 – KM-Nik, pag. 16), is Ro∫enpoha (1591 – KM-Nik, pag. 58) • is So∫seske Divize Maria is Roshenpoha v ∫henpeterske farre (1758 – fol. 174v) Spodnja Šiška:517 Šiška, Inferiori Šiška, Spudna Šiška, Spodna Šiška, Šišca Šiška (pred cerkvijo sv. Jerneja) 509 V 16. stoletju nazadnje v rokah Melhiorja Pantaleona, v lasti jezuitov od leta 1601 do razpusta reda 1773, nato poletna rezidenca ljubljanskega škofa, leta 1790 prenesen na študijski sklad (Stopar, Grajske stavbe, str. 136–140; Smole, Graščine, str. 366). 510 Na meji mestnega pomirja. 511 SI ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, imen- ska kartoteka k Cod. I in XIII, Ljubljana – Rakovnik. Prim. Valenčič, Zgodovina, str. 20, op. 46. 512 Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 39. 513 SI ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, imen- ska kartoteka k Cod. I in XIII, Ljubljana – Rakovnik. 514 Prav tam. 515 Žabota, Protestantizem v Ljubljani, str. 241. 516 Meja pomirja je prečkala Rožnik na pobočju pri Apfaltrerje- vem stolpu (Kos, Srednjeveška Ljubljana, str. 39). 517 Zunaj mestnega pomirja. • in villa […] in sclauonico appellatur Chisschia ante ecclesiam sancti Bartholomei dicte ville (1370 – listina)518 Inferiori [Spodnja] Šiška: • de uilla Inferiori Shi∫hka (1590 – KM, pag. 32) Spudna Šiška: • v=Spudne ∫hishke S. Vita farre (1752 – OK-Nik, fol. 115r), v´ Spudne Shiske (1753 – OK-Nik, fol. 123r), v´ Spudni Siski (1758 – OK-Nik, fol. 179v) Spodna Šiška: • ∫podna ∫hi∫hka s´zerkuvjo ∫vetiga Jerneja (1787 – razglas) Šišca: • is ∫hishze s. Jerneia so∫seske (1759 – OK-Nik, fol. 181v) Šiška:519 Šiška – gl. tudi Spodnja Šiška • de Villa Shi∫hka (1590 – KM-Nik, pag. 14), de Shi∫hka (1590 – KM-Nik, pag. 33) • Schiska, oder Unterkheutch (1689 – Valvasor II, str. 124) • in der Schischka einen Hof (1689 – Valvasor XI, str. 669), in der Schi∫chka, und wird ebenso Jamma benam∫t (1689 – Valvasor XV, str. 373) • V Siski (1590 – KM-Nik, pag. 26), v=∫hi∫hke (1737 – OK-Nik, fol. 1r), S: Petra farre ushi∫hke (1738 – OK-Nik, fol. 2v), v∫hi∫hke (1738 – OK- Nik, fol. 2v), S. Petra Farre, v: ∫hi∫hke (1748 – OK- Nik, fol. 83v), u schiski (1750 – OK-Nik, fol. 100r), S. Petra farre v∫hi∫hke (1755 – OK-Nik, fol. 144v) • i∫∫hi∫hke (1588 – KM-Nik, pag. 1), is ∫hi∫hke (1590 – KM-Nik, pag. 43), is Sishke (1753 – OK- Nik, fol. 123v), is Schiske (1758 – OK-Nik, fol. 176v) Tivolski grad – gl. Podturn Vič:520 Vič, Bič, Vajč Vič: • de vila Vizh (1589 – KM-Nik, pag. 19), de Villa Wizh (1590 – KM-Nik, pag. 37) • Weut∫ch (∫on∫t Nauizhu) (1689 – Valvasor II, str. 126) • de vila Nevizho (1594 – KM; pag. 102), na Vizhi (1596 – KM-Nik, pag. 122), de vicu ne Witsche (1600 – KM-Nik, pag. 224), Ne witsche (1600 – KM-Nik, pag. 224), na vizhu u Shempeterski farri (1739 – OK-Nik, fol. 10r), na vizhem (1740 – OK- Nik, fol. 16r), na vizho (1742 – OK-Nik, fol. 34r), na Vizhe (1746 – fol. 62v), na vizu […] fare S: Petra (1754 – OK-Nik, fol. 131v), na vizho S. Petra farre (1756 – OK-Nik, fol. 155v) • is Viza (1589 – KM-Nik, pag. 7), iß Vitschia (1590 – KM-Nik, pag. 26), Me∫nar is Vit∫ha (1591 518 Kosi et al., Historična topografija Kranjske, str. 1319. 519 Zunaj mestnega pomirja. 520 Zunaj mestnega pomirja. 359 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 – KM-Nik, pag. 54), s Vizha s Shempeterske Fare (1758 – OK-Nik, fol. 169v), s vizha (1758 – OK- Nik, fol. 178r), is Vizha (1759 – OK-Nik, fol. 181r) Bič: • is Bizha (1596 – KM-Nik, pag. 133) Vajč: • Na Veizi521 (1597 – KM-Nik, pag. 148) Vodmat:522 Vudmat, Udmat Vudmat: • de villa Vudmat (1595 – KM-Nik, pag. 114) Udmat: • ex pago Udmat (1632 – KM-Pet, pag. 22), ex Udmat (1632 – KM-Pet, pag. 32), • Udmat ligt … (1689 – Valvasor II, str. 125), Udmat (1787 – razglas) • vudmatho S. Petra farre (1756 – OK-Nik, fol. 157r) VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana NŠAL 2, Škofijski arhiv Ljubljana 2 ŽA Ljubljana – Rudnik, Matične knjige ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ra- zne knjige ŽA Ljubljana – Sv. Peter, Matične knjige, Razne knjige SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, politični oddelek AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Dežel- nega sodišča v Ljubljani SI ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige LJU 489, Mesto Ljubljana, splošna mestna regi- stratura ZRC SAZU, ISJFR – Znanstvenoraziskovalni cen- ter SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ra- movša Sekcija za zgodovino slovenskega jezika: Občno- imenska kartoteka, Lastnoimenska kartoteka LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI Fabjančič, Vladislav: Knjiga ljubljanskih hiš in njih prebivalcev. I. del. Stari trg; II. del. Novi trg; III. del. Veliki trg; IV. del. Šentpetrsko predmestje; V. del 521 Zapis napol v gotici. 522 Na meji mestnega pomirja. Kapucinsko predmestje; VI. del. Predmestje Gradišče. Ljubljana, 1940–1943 [1944] (tipkopis). Fabjančič, V.[ladislav]: Nekaj o ljubljanskih uličnih imenih in o priimkih iz začetka 17. stoletja. Kro- nika slovenskih mest IV, 1937, str. 40–45. Fabjančič, Vladislav: Procvit pivovarništva v Ljublja- ni – 18. in 19. stoletje. Kronika slovenskih mest V, 1938, str. 37–42, 95–99, 133–139, 209–221. Fabjančič, Vladislav: Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820. 4. zvezek. Župani in so- dniki 1650–1785. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2012. Florijančič pl. Grienfeld, Janez Dizma: Deželopisna karta vojvodine Kranjske. Ljubljana 1744. Faksi- mile. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1995 (Monu- menta slovenica, VI). Golec, Boris: Glasbeniki in z glasbo povezane ose- be v slovenski oklicni knjigi ljubljanske stolne župnije iz let 1737–1759. De musica disserenda XVII, 2021, št. 2, str. 45–57. Golec, Boris: K podobi Ljubljane po kongresu leta 1821. Stavbe in njihovi lastniki v franciscejskem katastru. Kronika 69, 2021, št. 1, str. 43–88. Golec, Boris: Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2009 (Elektronske znanstvenokritične iz- daje slovenskega slovstva). Golec, Boris: Rodbina Graffenweger in njena vloga v življenju Janeza Vajkarda Valvasorja. Kronika 63, 2015, št. 2, str. 233–276. Golec, Boris: Slovenica iz prve polovice 18. stoletja v metliški poročni matici in ljubljanski oklicni knji- gi. Arhivi 22, 1999, št. 1–2, str. 133–158. Golec, Boris: Slovenska prisežna besedila trških skup- nosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca pred- marčne dobe. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Zgo- dovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2011 (Elektronske znanstvenokritične izdaje sloven- skega slovstva). Golec, Boris: Uradovalna slovenika od začetkov do prelomne srede 19. stoletja. Jezik in slovstvo 65, 2020, št. 3–4, str. 215–235, 356. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. I. zvezek. Listine 1243–1397. Ljubljana: Mestni ar- hiv, 1956. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. V. zvezek. Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Tr- stu 1326–1348. Ljubljana: Mestni arhiv, 1960. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. XI. zvezek. Fevdna knjiga Jamskih 1453–1480. Ljub- ljana: Mestni arhiv, 1966. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. XII. zvezek. Urbarji 1490–1527. Ljubljana: Mestni ar- hiv, 1968. 360 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 Gruden, Josip: Šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi. Kulturno- -zgodovinska študija. Carniola 6, 1915, št. 1–2, str. 1–21. Historischer Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Die Landgerichtskarte, 4. Teil: Kärnten, Krain, Görz und Triest. Wien: Adolf Holzhausens Nachfolger, 1929. Höfler, Janez: Gradivo za historično topografijo predjo- žefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska. Ljublja- na: Viharnik, 2015. Jug, Stanko: Slovenski »zapovedni list« iz leta 1570 in novi vinski davek. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 23, 1942, str. 74–84. Jug, Stanko: Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 24, 1943, str. 1–61. Južnič, Stanislav: Slovenska prisega kostelskih pun- tarjev. Arhivi 20, 1997, št. 1–2, str. 171–177. Klun, V. F.: Reihenfolge der Landeshauptleute in Krain. V: Klun, V. F.: Archiv für die Landesgeschi- chte des Herzogthums Krain. I. Heft. Laibach: I. Kleinmayr & F. Bamberg, 1852, str. 81–85. Kočevar, Vanja: Ljubljana kot prizorišče dedne po- klonitve cesarju Karlu VI. leta 1728: Raba javnih prostorov za vladarsko inscenacijo na primeru kranjske prestolnice. Kronika 70, 2022, št. 2, str. 285–306. Kopriva, Silvester: Ljubljana skozi čas. Ob latinskih in slovenskih napisih in zapisih. Ljubljana: Borec, 1989. [Kos, Franc]: Dva kratka rokopisa iz 17. stoletja. Ljubljanski zvon X, 1890, št. 12, str. 768. Kos, Milko: Srednjeveška Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice. Ljubljana: »Kronika«, 1955 (Knjižnica »Kronike« časopisa za slovensko kra- jevno zgodovino, Zvezek 1). Kosi, Miha – Bizjak, Matjaž – Seručnik, Miha – Šilc, Jurij: Historična topografija Kranjske (do leta 1500). Druga dopolnjena izdaja. Ljubljana: ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2021 (Slovenska historična topografija 1). Lavrič, Ana: Cerkev sv. Rozalije na ljubljanskem Gradu. Kronika 59, 2011, št. 2, str. 231–246. Lavrič, Ana: Ljubljanske baročne bratovščine in nji- hovo umetnostno naročništvo. Arhivi 34, 2011, št. 2 (Zbornik ob sedemdesetletnici dr. Franceta Marti- na Dolinarja), str. 295–317. Mal, Josip: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Kulturno- zgodovinski oris. Ljubljana: Mestni muzej, 1957. Miklavčič, Maks: Predjožefinske župnije na Kranj- skem v odnosu do politične uprave. Glasnik Mu- zejskega društva za Slovenijo XXV–XXVI, 1944– 1945, str. 3–64. Moguš, Milan: Povijest hrvatskoga književnoga jezi- ka. Zagreb: Globus, 1993. Pipp, Lojze: O zgodovini statistike, ljudskih štetij in popisov prebivalstva. Kronika slovenskih mest I, 1934, št. 4, str. 306–310. Rupel, M.[irko]: Slovenska pobotnica iz 1743. Slavi- stična revija II, 1949, str. 323. Simonič, Franc: Slovenska bibliografija. I. del: Knji- ge (1550–1900.). Ljubljana: Slovenska Matica, 1903. Slokar, Ivan: Zgodovina solitrarn in smodnišnic v Ljubljani in njeni okolici. Kronika 9, 1961, št. 2, str. 110–114. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Staroslav [Vrhovnik, Ivan]: Gostilne v Stari Ljubljani. Ljubljana: Jutro, 1926. Steska, Viktor: Tomaž Hren in gornjegrajska sinoda l. 1604. Čas VI, 1912, str. 49–57. Steska, Viktor: Turška jama pri sv. Krištofu v Ljublja- ni. Kronika slovenskih mest V, 1938, str. 139–140. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. I. Gorenjska, Četrta knjiga. Ljubljana, grad in dvor- ci. Ljubljana: Viharnik, 1999. Suhadolnik, Jože: Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini. Arhitekturni in zgodovinski oris predela med Ljubljanico, Ciril-Metodovim trgom, Stritarjevo in Kopitarjevo ulico ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgo- dovinski arhiv, 1997. Suhadolnik, Jože in Anžič, Sonja: Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga. Arhitekturni in zgodo- vinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljublja- na. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2009. Suhadolnik, Jože in Anžič, Sonja: Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg. Arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom, Cankarjevim nabrežjem, Trančo, Stritarjevo ulico in podgrajske- ga dela Ciril–Metodoveg trga ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgo- dovinski arhiv, 2000. Suhadolnik, Jože in Anžič, Sonja: Novi trg z okolico. Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovin- skega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2006. Suhadolnik, Jože in Anžič, Sonja: Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg. Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljublja- na: Zgodovinski arhiv, 2003. Suhadolnik, Jože in Budna Kodrič, Nataša: Poljansko predmestje. Zgodovinski in arhitekturni oris me- stnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljublja- na: Zgodovinski arhiv, 2013. Suhadolnik, Jože in Budna Kodrič, Nataša: Šentpe- trsko predmestje. Zgodovinski in arhitekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko 361 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–3622022 gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljublja- na: Zgodovinski arhiv, 2017. Šorn, Jože: Svilarske manufakture v Ljubljani (1725– ok. 1800). Kronika I, 1953, št. 2, str. 103–111. Šorn, Jože: Začetki industrije na Slovenskem. Maribor: Obzorja, 1984. Štih Peter: Castrum Leibach. Najstarejša omemba Ljubljane in njeni začetki. Faksimile s komentarjem in zgodovinskim uvodom = Castrum Leibach. The first recorded mention of Ljubljana and the city’s ear- ly history. Facsimile with commentary and a history introduction. Ljubljana: Mestna občina, 2010. Šturm, Lovro (ur.): Ljubljanske družine v 18. stoletju. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mo- horjeva družba; Ljubljana: Inštitut Karantanija: Slovenska matica, 2018. Valenčič, Vlado: Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, Partizanska knjiga, 1989 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradiva in razprave 9). Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre deß Hertzogt- hums Crain, I–XV. Laybach – Nürnberg: Wolf- gang Moritz Endter, 1689. Valvasor, Johann Weichart: Topographia Ducatus Carnioliae Modernae. Wagensperg in Crain, 1679 (faksimilirana izdaja). Ljubljana: Cankarjeva za- ložba, München: Dr. Dr. Rudolf Trofenik, 1970. Verbič, M.[arija]: Slovenski zapovedni list iz leta 1570 – prevod iz nemškega izvirnika. Drugi Tru- barjev zbornik. Ob štiristoletnici slovenske knjige (ur. Mirko Rupel). Ljubljana: Slovenska matica, 1952. Volčjak, Jure: Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad-) škofije 1711–1824. 1. del: 1711–1756. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2013 (Viri 36). V.[rhovec], J.[anez] [Ivan]: Die erste Häusernume- rierung Laibachs. Mitteilungen des Musealvereines für Krain 15,1902, str. 101–108. V.[rhovec], J.[anez] [Ivan]: Slovenski listič iz leta 1611. Ljubljanski zvon VI, 1886, št. 4, str. 253– 254. Vrhovnik, Ivan: Trnovska župnija v Ljubljani. Ljub- ljana: [s. n.], 1933. Vrhovnik, J.[anez] [Ivan]: Slovenska imena ljubljan- skih ulic pred 100 leti. Izvestja Muzejskega dru- štva za Kranjsko VI, 1896, str. 116, 147–148. Žabota, Barbara: Protestantizem v Ljubljani od začet- kov v dvajsetih letih 16. stoletja do konca dvajsetih let 17. stoletja. Doktorska disertacija (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). Ljubljana, 2019. Žnidaršič Golec, Lilijana: Kapiteljski arhiv Ljublja- na. Inventar fonda. 1. zvezek, fasc. 1–60. Ljubljana: Stolni kapitelj, 2006 (Nadškofijski arhiv, Priroč- niki 3). Žnidaršič Golec, Lilijana: Urbar ljubljanske ko- mende iz leta 1738. Križanke (ur. Luka Vidmar). Ljubljana: Srednja šola za oblikovanje in fotogra- fijo, 2018, str. 206–217. Žontar, Jože: Struktura uprave in sodstva na Sloven- skem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998. S U M M A R Y Slovenian toponymy of Ljubljana up to the first printed list of toponyms from 1787 Early Slovenian toponymy of Ljubljana, the capi- tal of the Republic of Slovenia and formerly of the Duchy of Carniola, has so far only received sporadic research attention. With German and Ecclesiastical Latin being official written languages in the central Slovenian territory and Slovenian remaining mar- ginalized until the nineteenth century, Slovenian toponyms and micro-toponyms did not appear in sources until a very late stage. Whereas only one Slovenian toponym dates back to the Late Middle Ages, the vast majority were first recorded no earlier than the eighteenth century, mainly in the register of banns kept in Slovenian by Ljubljana’s cathedral par- ish. What is more, not even the Slovenian name of Ljubljana was documented in its original form until the second half of the sixteenth century. However, contrary to expectations, it did not first appear in a manuscript source but in one of the earliest books printed in Slovenian (1566). The question of why the earliest Slovenian topon- ymy of the capital of Carniola, the central and lin- guistically the most Slovenian of all historical prov- inces forming Slovenian territory, was documented so poorly, is closely linked to the question concerning the role that Slovenian played in the practice of offi- cial text-writing before the mid-nineteenth century. For a very long time, nearly all Slovenian official texts were intended for oral use, that is, for taking oaths and making public proclamations, and the reasons for their creation were of strictly practical nature. Therefore, Ljubljana toponyms were only recorded in Slovenian when there was no appropriate German or Latin name at hand or when officials wanted to address the broadest possible public audience, espe- cially with church banns and public proclamations issued by the authorities. Barring a few exceptions, until the first half of the eighteenth century, they can only be found as “foreign-language” quotations in of- ficial German and Latin texts of secular and ecclesi- astic provenance. This contribution aims to present Slovenian to- ponyms that were documented over the course of several centuries up to the Josephinian era. The year 1787 was selected as the upper time limit for several 362 BORIS GOLEC: SLOVENSKA TOPONIMIKA LJUBLJANE DO PRVEGA TISKANEGA POPISA TOPONIMOV IZ LETA 1787, 307–362 2022 reasons, but above all because it was marked by the publication of the first official German–Slovenian proclamation concerning urban and suburban to- ponymy and because Slovenian toponyms from that time received much less attention than those for the period from the end of the eighteenth century on- wards. The contribution first presents types of toponymic sources and their explanatory value, then the occur- rence of the Slovenian names of Ljubljana and the Ljubljanica River and observations regarding Slove- nian toponymy with some of its particularities, and, finally, an overview of all toponyms documented. The earliest and very isolated pair of Slovenian toponyms related to Ljubljana and its immediate surroundings can be found in late medieval docu- ments. On the other hand, a highly important source for Slovenian toponymy of the city itself is the Slo- venian Protestant literature of the second half of the sixteenth century. Although containing only a hand- ful of new (micro)toponyms, these are the earliest Slovenian texts about Ljubljana. A turning point in the quantity of recording Slovenian toponyms came when the Catholic Church introduced the practice of keeping civil registers, which remained in Latin until the Josephinian period. A veritable treasure trove is the first register of births that the Cathe- dral of St. Nicholas kept for the period 1588–1602, which has so far been largely overlooked in topo- nymic research. Overall, very few new Slovenian ur- ban and suburban toponyms can be encountered in the seventeenth century—nearly half less than in the sixteenth century and disproportionately less than in the eighteenth century, when new types of sources began to emerge alongside the existing ones. In his monumental work, Die Ehre deß Hertzogthums Crain [The Glory of the Duchy of Carniola] (1689), the Car- niolan polymath J. V. Valvasor vastly expanded the knowledge of Ljubljana’s urban and suburban to- ponymy, above all with the Slovenian names of all the six city gates and two suburbs. The beginning of the eighteenth century brought about a new type of sources–parish registers of banns (that is, notices of proposed marriages), which provide for by far the largest selection of Ljubljana toponymy in the pe- riod under discussion. The incomplete series of Latin registers of banns kept by the suburban parish of Sveti Peter starts in 1706, whereas the Cathedral of St. Nicholas has only preserved a single register of banns from the eighteenth century (for the period 1737–1759), which constitutes a prime source hav- ing been compiled exclusively in Slovenian. Chrono- logically the most recent source for the discussion at hand is the printed German–Slovenian proclamation on the new division of Ljubljana and its suburbs into parishes from 1787, which contains a host of street names and allows for the very first direct comparison of German and Slovenian toponyms. Over the centuries discussed, street names were created and changed independently of respective city and state governments. Whenever necessary, the authorities would use names that were widespread among the population, whereas the official need to use street names arose less frequently. When marking houses and land plots in official files, the authorities resorted to general designations of places and indica- tions of owners and neighbours; localization was also often facilitated with references to major landmarks, especially public buildings, churches, monasteries, city gates, and bridges. Some names of streets and squares from the period discussed have persisted and survived unchanged to the present day, whereas oth- ers did not, especially names of less important streets and alleys. Finally, designations also changed due to the disappearance of some buildings and emergence of new ones as well as because of the changed use of buildings or entire areas.