Poštnina plačana v gotovini. Leto XV,, štev. 177 LJubljana, sobota 4» avgusta 1934 Cena 2.— Din (Jpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št_ 11. — Telefon št. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Kačunl pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.189, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica st. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Ob današnji otvoritvi Mariborskega tedna Že v tretjič bo danes otvorjen »Mariborski teden«, institucija, ki je bila pred dvema letoma po iniciativi mariborskega župana poklicana v življenje. Prva negotova, takorekoč poskusna doba je srečno premagana in sedaj je ze podana gotovost, da so vsakoletne prireditve mariborskega poletja vpeljane kot stalna ustanova, kakor so na primer v Ljubljani prireditve velesejma, čeprav v manjšem in drugačnem obsegu. Njihov pomen pa je kljub temu zelo velik in zasluži pozornost vse nase javnosti. Maribor si je s svojim tednom ustvaril svojo posebno, karakteristično spe-eialiteto, ki ni samo atrakcija za zabave željne ljudi, marveč ima upoštevanja vreden vzgojni in nacionalno-propa-gandni pomen. Pred vsem pa je razveseljiv izraz življenjske volje in življenjskega poguma naše severne postojanke in vsega obmejnega ozemlja, čigar središče in žarišče je Maribor. Zasluga, ki si jo je z zasnovo in realizacijo Mariborskega tedna pridobil župan dr. Li-pold, se ne more nikdar dovolj podčrtati. Maribor si je končno po precej kole-bajočem razvoju v teku petnajstih po-prevratnih let našel svojo pravo vlogo in izoblikoval svojo individualnost. Ni bila to lahka naloga. Do konca svetovne vojne je bila pozicija in funkcija Maribora povsem druga, kakor od prevrata naprej, ko je postal čuvar severnih vrat Jugoslavije in nekaka druga prestolnica naše ožje, slovenske domovine. Pod Avstrijo je živel Maribor povsem v senci nemškega Gradca in ni imel niti pravega zaledja, zato se mesto kljub porastu prebivalstva ni moglo nič prav dvigniti. Prehod v novo dobo se je izvršil preko noči in je bil v resnici skok v negotovost, iz česar se da tudi najbolje razlagati, da takratna generacija ni imela pravega merila za razvojne možnosti. Kar je za Maribor imelo prinesti bodočnost, se je moralo zgraditi z nova, na rovih temeljih in tudi z novim materialom. Tradicij mesto takorekoč ni imelo, zlasti ne takih, na katere bi se mogla navezati nova zgodovina. Zato se ni čuditi, če se prebivalstvo v novo vlogo ni moglo takoj pravilno vživeti in če so fantasti presenečali in deloma poskušali tudi s projekti, ki so šli daleč preko mej možnosti. Po kratki dobi visoke konjunkture je zato sledil upad, ki se mu je v zadnjih kitih pridružila še depresija, izvirajoča iz splošne krize. Šele preko tega bolestnega prehoda se je polagoma razvijala normalizacija, ki je danes že našla svoje dokaj trdne oblike. Maribor je v zavesti svoje važnosti kot obmejna postojanka preoptimistično računal na pomoč iz; naših središč in je občutil hudo razočaranje, ko pomoč in podpora od zunaj nista prišli v pričakovani meri. Baš nasprotno. Mariboru se je jemalo in samo jemalo, morda celo preko mere. Odlično spričevalo za sodobni mariborski rod, za ljudstvo in za voditelje je, da mu bridke izkušnje niso zamorile življenjske sile, niti vzele poguma, marveč so mu pjeklenile voljo in poostrile oči. Prišlo je spoznanje, da ne gre čakati na loterijski dobitek ali na kakega od drugod prihajajočega Mesijo, marveč da je treba zavihati rokave, vzeti v roko kladivo in si skovati sam svojo usodo. Podvig, kolikor ga je danes že videti, je vzrastel iz lastne moči in eden najbolj vidnih izrazov tega obrata na bolje je vsakoletni Mariborski teden. Zato zasluži polno pozornost ne le ožjega lokalnega in regionalnega kroga, nego najširše javnosti. Maribor danes niti ne zahteva, niti ne pričakuje izredne pomoči od zunaj, ki bi bila kakor nekakšna protekcija ali miloščina. Maribor želi in potrebuje samo pravega razumevanja za svoje delo, spoznanja in priznanja tega, kar dobrega ustvarja, in iskrenega občutka, da gre tu ob meji za več, kakor za lastne gmotne interese. Maribor ima v svobodni domovini važne aacionalnopolitične in kulturne naloge. Postal je iz predvojnega pro-vincialnega tržišča cen trum vse pokrajine ob severni meji in izpopolnjuje v tej smeri nacionalne funkcije Ljubljane, ki se do oddaljene periferije ne morejo izžarevati z zadostno intenziteta S tega vidika je imel prav publicist, ki je nedaviio ob priliki obiska Ljubljančanov ob irieji zapisal, da danes Ljubljana potrebuje Maribor prav tako, kakor Maribor Sjubljano. Bila so leta — hvala Bogu so za nami — ko sta si bili obe naši centrali precej tuji, ko sta se ljubosumno motrili z očmi konkurenta. Maribor v neenaki poziciji je mogel od tega imeti le izgubo, Ljubljana pa tudi ni ničesar pridobila, kar bi odtehtalo moralno škodo oatujenja. Danes se je tudi tu dosegla normalizacija, vedno bolj se občuti potreba solidarnosti in ekonomične medsebojne opredelitve. Letošnji Mariborski teden nag bi bil prilika za novo približanje. Današnji Maribor nima ambicije, voditi brezplodni boj za prvenstvo, hoče pa zavzeti mesto, ki mu pripada. Kot postojanka ob vhodu v domovino ima Maribor tudi reprezentacijske dolž- 19. avgusta plebiscit v Nemčiji Na Hitlerjev predlog je vlada odredila ljudsko glasovanje, ki naj potrdi AdolSa Hitlerja kot državnega predsednika Italijanske konsekvence Berlin, 3. avgusta, r. Kancelar Hitler je 'v smislu zakona o združitvi kancelarskih ■in predsedniških funkcij prevzel že nocoj 'vso oblast v državi in postal s tem vrhovni' >še{ ne samo narodnega socializma, marveč ■vse nemške države. Tudi vojska im mornarica, od koder se je pričakoval glavni odpor proti popolnemu absolutizmu Adolf a Hitlerja, sta mirno sprejeli ta sklep vlade •in vse edinice vojske in mornarice so v teku včerajšnjega dne prisegle zvestoibo novemu državnemu glavarju. Kljub temu pa •so se celo v narodno socialističnih vrstah -pojavili glasovi, ka ne odobravajo, da se je 'H tler polastil vrhovne oblasti v državi. •Da bi presekal te komentarje, ki seveda v ■tisku ne morejo priti do izraza, ki pa so •tem živahnejši v političnih krogih, je Hitler sam odredil, naj se čimprej izvede ljudsko glasovanje, ki naj potrdi ta ukrep. Poslal je notranjemu ministru Fricku pismo •naslednje vsebine: »Nesreča, ki je zadela naš narod, mi daje povod, da v svrho zakonite ureditve vprašanja državnega glavarja izdam naslednje ukrepe: 1. Veličina pokojnega predsednika Hin-denbuirga je dala nazivu državni predsednik enkratni im neizbrisni pomen. Po vsem, kar mi vsi občutimo in po tem. kar nam je povedal, je naziv državnega predsednika nerazdružljivo zvezan z imenom velikega pokojnika. Prosim vas zaradi tega, da poskrbite, da se me uradno ln neuradno, kakor doslej, naziva samo za »Fuhrerja« in kancelarja. Ta ureditev naj velja za vso bodočnost. 2. Hočem, da združitev funkcij državnega predsednika im državnega kancelarja, kakor je to ustavnopravno veljavno sklenila vlada, dobi izrecno sankcijo nemškega naroda. Prežet prepričanja, da poteka vsa oblast od naroda ter da jo mora narod v svobodnih im tajnih volitvah potrditi, vas prosim, da nemudoma predložite sklep vlade z morebiti še potrebnimi dopolnitvami nemškemu narodu v odločitev potom svobodnega ljudskega glasovanja. — Hitler.« Vlada je imela dames sejo, na kateri je sklenila, da se čimprej ustreže tej feJji kancelarja. Ljudsko glasovanje se bo vršita v nedeljo 19. avgusta, im sicer v obliki, da glasovanje potrdil zakon, ki ga je sklenila vlada 1. avgusta. Za izvedlbo lij-spevi japonskih listov in članki francoskih generalov, ki vsi kažejo globoko spoštovanje do pokojnika, so takisto zbudili velik« pozornost. Listi poudarjajo, da fe več držav odredilo uradno žalovanie. Listi po polni člankov o Hindenburgu, njegovem življenju, njegovi zgodovinski vlogi v miru in v vojSii in poročil iz tujih 1 '6tov. Mnogoštevilne ilustracije v nemških listih podajajo v slikah Hia-denburgovo kariero od datinstva pa do zadnjih dni. Bivši prestolonaslednik ob krsti Berlin, 3. avgusta w. Državni obrambni minister general Blomberg je prispel danes dopoldne s svojim štabom na grad Neudeck. V hišo žalosti je prispel danes tudi bivši prestolonaslednik, ki je v imenu cesarja ln cesarske rodbine opravil kon-dolenčni obisk in položil na krsto Hindenburga venec. Zbor sokolske armade Včeraj je prispelo v Zagreb 30 sokolskih vlakov, 20 jih še pride — Vseh Sokolov in Sokolic bo 30.000, ostalih gostov Se mnogo več — Navdušen sprejem čehoslovakov — Ogromno število narodnih noš Zagreb, 3. avgusta, n. Zagreb je danes že docela v znaku velikih sokolskih dni. Mesto so naravnost poplavile rdeče sokolske srajce in pisane nošnje kmečkih Sokolov. 2e od smoči prihaja vlak za vlakom in vedno nove sokolske množice se zgrinjajo v Zagrebu, tako da bo zagrebški sokolski ziet po vsej priliki največja dosedanja sokolska manifestacija v Jugoslaviji. Posebne pozornosti so deležni bolgarski »Junaki«, ki jih povsod, koderkoli se pojavijo, navdušeno pozdravljajo ter jim na vse načine izkazujejo bratsko ljubezen. Iiz južnih krajev je prišlo skoro dvakrat več sokolskih gostov, kakor jih je bilo prijavljenih. Samo iz Beograda im Šumadije ji'h je prišlo 20C0 več, kakor so prvotno računali. Minister za telesno vzgojo g. dr. Amdjellnovič je izdal danes poseben proglas, v katerem govori o pomenu Sokol-sitva.in o vlogi Sokol s t va v Zagrebu od njegovega osnovanja pa vse do današnjega dne. Uvod v velike sokolske svečanosti je tvoril koncert sokolskih fanfar, ki so zado-nele o polnoči s Strossmayerjevega šeta-lišča v gornjem mestu. Te slovesne otvoritve sokolskih svečanosti se je udeležil ne le ves Zagreb, marveč tudi številni gostiš iz okolice in vsi sokolski gostje, ki so že prišli v Zagreto. Vse ulice v gornjem mestu, pa tudi Jelačičev trg, Iiica in sosedne ulice so Me nabito polne in kljub pozni nočni uri je vladal v vsem mestu najživah-neišj promet Po koncertu fanfar se je vsrš 1 na Jelačiče«vem trgu velik koncert sokolskih godb z izbranim programom. Danes dopoldne so bile tekme sokolskih pevskih zborov. V prvi kategoriji mešanih zborov je zmagalo sokolsko društvo Za- greb II., v dru®l kategoriji pa pevski zbor sokolskega društva v Kranju, ki si je priboril od 600 dosegljivih 583 točk. Zagreb, 3. avgusta podatki o novih vojnih ladjah. Nemško oboroževanje v zraku London, 3. avgusta č. V spodnji zbornici je sestavil Churchill štiri interpelacije glede oboroževanja Nemčije v zraku. V svojem odgovoru je zunanji minister Simon izjavil, da so izdatki Nemčije za letalstvo izredno veliki, da pa pogodbe ne vsebujejo nobenih določb, po katerih bi se moglo to zabraniti. Nemčija ima danes najmočnejše civilno letalstvo, ki Je zgrajeno tako, da se more vsak hip pretvoriti v vojne svrhe. To dejstvo mora Anglija vsekakor upoštevati in temu primerno uravnati svojo politi,ko. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Ljubljana, 3. avgusta V gozdiča na Golovcu so za rana našli kosti umorjenega Franca Serše. Bile so ožgane, razjedali so jih črvi, širile so silen smrad. Niso to vsi ostanki pokojnega; glavo in okončine še iščejo. Vprav ta okolnost pa poleg današnje najdbe vodi k sklepom, da je bil umor Franca Serše izvršen na blazno strašen način. Tu je enkrat do pike na mestu ugotovitev, Id jo mora na žalost zapisati kronist: da enakega zločina naša kriminalna kronika res še ne beleži; redka so taka dejanja tudi v skrivnostnih predelih velikih mest. Z najdbo ostankov pokojnega Franca Serše pa do vecernjh ur še vedno ni pojasnjena zagonetka, kdo vse je bil pri umoru na delu. Prav gotovo ni Pepca Cepudrova odnesla vse skrivnosti s seboj v hladni grob in tako bo slej ali prej zločinu sledila zaslužena kazen. Mož, ki je videl Pepco pri pokopu kosti Važno pričevanje postrežkinje Frančiške, ki je včeraj povedala na policiji, kako je v nedeljo z materjo videla Jožefo Cepudrovo na poti na Golovec, je bilo podkrepljeno z novim važnim pričevanjem. Ivan Grdadol-nik se je zglasil na policiji. Je mali posestnik v Hradeckega vasi 32. Izpovedal je, kako je tudi on v nedeljo videl neko žensko pri sumljivem opravku: — Vračal sem se s sprehoda, bilo je okrog 14. ure. Ko pridem po stezi po Biv-čevem hribu, začujem lahen šum. Pogledam in opazim s steze kakih 100 korakov pod seboj neznano žensko, ki je z vso vnemo nekaj razkladala iz nahrbtnika ali vreče, ležeče poleg nje. Bila je stara po moji sodbi okrog 35 let, oblečena pa v rdeče križa-sto obleko. Seveda nisem mogel niti slutiti, kakšen je njen opravek. Ali sodeč po njenem obnašanju sem dobil vtis, da se ženski zelo mudi. Mislil sem si svoje, celo tudi to, da ima opravka s kakšnim moškim, ki se ie morda skril v grmovje, začuvši moje korake. Ne da bi se bil ustavil, sem brezbrižno nadaljeval pot. Ko sem pozneje še nekaterim pripovedoval o tem, so me dražili, če nisem sam imel kaj opravka z žensko. Kaj bi! Danes ne dvomim, da je to bik Pepca Cepudrova. Pričevanje Ivana Grdadolnika je dobilo davi svoje potrdilo v grozovitem razkritju, do katerega je prišlo takole: Neznosen smrad na Golovcu Stanovalci v Bivčevi hiši nad Hradeckega cesto 26 so že od nedeljo čutili iz gozda, ki se širi za travnikom zadaj nad hišo, hud smrad. Zaman so se rzpraševali, od kod neki izhaja. Včeraj je na travniku kosila gospodinja Marnova, z njo je bil vajenec njenega sina, mizarja. Zlasti kadar je potegnil od gozdiča veter, jima je smrad strahovito udarjal v nos. Pozneje so navoztii na travnik nekaj gnojnice in spet so ugibah, od kod prav, za prav prihaja smrad: ali s travnika, ali morda od soseda, kamor so tu in tam prinašali domov ostanke s klavnice .Kdo bi bil navzlic časopisnim poročilom o skrivnostnem umoru Franca Serše mogel sklepati, da utegne smrad povzročati tam nekje skrito truplo umorjenca! Grozovita najdba Odkritje kosti Franca Serše je povzročilo zgolj naključje: Davi zarana se je bi! od-ravil delavec Janko Strle, ki prebiva v Iradeckega vasi 32, v gozd na Golovec nabirat gobe. Tam gori raste mnogo lisičk in Janko Strle, ki je uslužben v kemični tovarni v Mostah, rad ob jutrih zahaja na Golovec nabirat gobe, da se obenem osveži od nočne službe. Danes mu je pri takem opravku udaril v nos tisti zoprni smrad Kako je odkril grozno najdbo, o tem pripoveduje Janko Strle sam: — Grem za ostrim vonjem, čeprav je bS še tako neznosen. In v gošči tik na robu travnika pod grmič jem akacije ugledam zavoj v žakljevini, pokrit z listjem in suhimi vejami. Smrad, ki ie bil domala že do onemoglosti strašen, me ni mogel odvrniti od tega, da ne bi ugotovil, kaj je tu skrivnostnega. Podrezam nekoliko s palico m prevzela me je groza. Saj je bilo na prvi pogled in otip s palico očitno da so tam notri človeške kosti. Ko sem še bolj pobrskal, sem ugotovil, da so kosti precej ožgane, a da se jih §e vendar drži nekaj mesa, ki tako silno smrdi. Ali mi je bilo treba Še dvomiti, da so to ostanki umorjenega Serše? Prevzet zaradi grozne najdbe izprva niti nisem vedel, kaj naj hitro ukrenem. Hitel sem na cesto do Marnovih m sem tam povedal, kaj sem našel. Potem pa sem vzel kolo in jo ucvrl na dolenjsko stražnico. Ko sem tam v kratkih besedah pojasnil, da «o kosti Franceta Serše na Golovcu, so nemudoma telefonirali na policijsko upravo. Preiskovalna komisija na delu Zdajci se je sprožil ves preiskovalni apa rat, ki je šel grozovitemu odkritju do Kraja.^ S policijske uprave je bilo o najdbi obveščeno državno tožilstvo. Nemudoma se je odpravila v golovški gozd preiskovalna komisija. Pa kakor posebno v Ljubljani nič ne ostane tako skrito, da ne bi postalo očito, se je strašna novica prav kmalu razšir'a po vsem mestu; zlasti je na trgu rn po tr govinah bila predmet slehernega pogovore Razvezala je tisto napeto radovednost s katero je vsa naša javnost pod mučn m vtisom zagonetnega zločina na Starem trgu pričakovala, kako se bo strašna kriminalna uganka razrešila. Ko je preiskovalna komisija prišla na kraj žalostne najdbe, so se tam že zbirali ljudje in še so novi radovedneži pritekali po cestah, ki vodijo proti Golovcu. Seveda je komisija ukrenila, da radovednosti ni bilo ustreženo. Nikogar ni pustila preblizu. Ogledu na kraju najdbe so prisostvovali: policijski višji nadzornik Matko Močnik z nadzornikom Macarolom, policijski zdravnik dr. Avramovič, preiskovalni sodnik Viktor Prohinar z zapisnikarjem Fedorjem Pogačnikom in sodni zdravnik dr. Suher. Znatno število stražnikov m detektivov je občinstvu branilo dostop. Blazno početje morilcev Ugotovitve preiskovalne komisije ob grozoviti najdbi so žalostne v prav taki meri kakor so porazno strahotne. Deli telesa so bili zaviti ▼ žakljevino, ožgani in razkuhani. Predstavljajo gornii trup umorjenca. Zdravnika sta takoj ugotovila, da so kosti večinoma zdrobljene, rebra pa polomljena. Tudi hrbtenica je na nekaterih delih nasekana. odnosno prežagana.. Vso najdbo je dala komisija prenesti na rob travnika, kjer sta zdravnika lahko ugotovila te podrobnosti. Seveda so najdbo fotografirali najprej v gošči in potem ponovno še na travniku. Ugotovitve policije, kakor smo jih kratko našteli, vodijo do sklepa, da so morilci truplo pokojnega Franceta Serše po umoru razsekali in razžagall- Razžagali pač zato, da je Slo delo mirneje od rok in da ni bilo slišati udarcev in pota. Ko je tako bil pokojnik razmrcvarjen prav po živinsko, so dele trupla prekuhali v kropu. nakar so lahko odločili meso od kosti. Tako so potem lahko meso spravili v kanal, da ga je voda gladko odplavila. Strašna naloga, da spravi s sveta tudi kosti, je potem pripadla pokojnikovi lastni hčerki Jožefi Cepudrovi. Jožefa je v nedeljo popoldne odnesla te ostanke v gozd na Golovcu. Ali ker je nekaj mesa in kože le Se bilo na tistih ostankih, je zadostovalo, da se je razširil oni smrad, k! je kakor porazno opozorilo na vnebovpijoči greh privabil ljudi in varuhe pravice. Da je pokop ostankov, ki so jih že razjedali črvi, izvršila Jožefa Cepudrova in nihče drugi, je izven dvoma. Ko so danes po odkritju ponovno poklicali na policijo Ivana Grdadolnika, je potrdil, di je tisto 35-letno žensko videl v nedeljo popoldne natančno na tistem kraju, kjer so zdai našli kose njenega očeta. Kje so drugi ostanki trupla Čim je policija opravila svoje mučno delo, so po njeni odredbi prepeljali ostanke v zasilni krsti na pokopališče pri Sv. Križu. Ali zdaj se je šele načelo drugo poglavje strašne zagonetne: kje je umorjenčeva "lava, kje so deli nog in rok. Razen glave manjkata obe piščaii, manjkata stegnjenici in okončine rok. O tem se je morala preiskovalna komisija za enkrat zadovoljiti s samimi domnevam L Ni izključeno, da Je Cepudrova odnesla dele razmesarjenega očeta v dveh turah iz hiše. Kakor vemo, je Frančiška Seršova pr-votno izpovedala, da ie odnesla neke kose na Grad. Oni, ki so bili blizu najdišča na Golovcu, kjer neusmiljeno zaudarja še ves dan, trdijo, da zdaj vohajo enak smrad tudi na Gradu. Psihoza ali resnica — kdo bi vedel! Prav verjetno pa je vendarle, da je Jožefa Cepudrova zakopala nekatere kose res tudi na Gradu. In če se je to zgodilo, potem je pokop prav gotovo izvršila v Re-galijevem gaju. Bilo je zatorej takoj danes dopoldne odrsjeno, da so stražniki začeli v tem gaju raziskovati teren. Do večera £« niso našli nič sumljivega. Novo zasliševanje Z najdbo ostankov Franca Serše je prišel okret, ko je treba razbiti trdi oreh d« jedra. Na policiji so takoj po povratku komisije začeli zopet zasliševati vse tri aretiranče. Prvi je prišel na vrsto Anton Rozman. Dolgo so ga zasliševali dopoldne in njegove izpovedbe so se povsem ujemale. Nikakor ga niso mogli zalotiti na laži. Ali popoldne je vendarle zabredel v zagato, s čemer pa še seveda ni rečeno, da mu je kaj dokazano. Na odločno vprašanje, kje je bil v soboto zvečer, je jel Rozman prijxnredovati: — Se pred pol 20. uro sem večerjal v Podstudenškovi ljudski kuhinji v Florjanski ulici. — To ne bo držalo, mu je ovrgel preiskovalni uradnik. Zaslišali smo lastnika kuhinje, ki je določno izjavil, da se ne ve spominjati, ali ste bili vi v soboto ob imenovani uri res pri njem, čeprav vas zelo dobro pozna, saj ste bili tamkaj skoro stalni gost. Na to je Anton Rozman obmolknil. Ni mogel zaenkrat dokazati, kje se je nahajal v soboto zvečer od 18.15 pa do 20. ure. Da, pozneje je pa res bil v gostilni pri Kosu v Krojaški ulici, kjer je večerjal zrezek. Torej dve večerji v soboto. Ostal je pri Kosu v družbi do 22.15, nakar ie odšel v tiskamo po časnike. Pri nadaljnjem zasliševanju je Anton Rozman navajal, da je bil v Pod-studenškovem lokalu celo v družbi Franca Serše, katerega je pa po večerji zapustil. Toda France Serše je bil baje že okrog 18.45 doma. — Ali se niste v soboto zvečer oglasili tudi na stanovanju Jožefe Cepudrove? — Da, res je, bil sem tam, toda pomudil sem se le kake tri minute. Nadalje je bila danes zaslišana pokojnikova žena Ivana Seršova. Prav ničesar noče priznati. Če je hčerka Pepca po strahovitem dejanju obupala m se rešila pekoči vesti in kazni z begom v vodo, je seveda zelo verjetno, da je tudi Ivana Serševa močno razruvana v sebi. Zato venomer jadikuje in tarna. O groznem umoru ni njej čisto nič znanega. Ali obremenjuje jo zlasti izjava, ki jo je bila izrekla nasproti sosedi, ko si je od nje izposodila ročni voziček, o čemer smo pisali včeraj. Tudi je morala Ivana Serševa po svoji vrnitvi v nedeljo zvečer gotovo opaziti v stanovanju nered in morda tudi še krvave sledove. In potem je bik danes zaslišana še Ft*— cka Serševa. Še včeraj je pripovedovala, da je Tone Rozman odnesel kose očetovega telesa » Grubarjev prekop. Pa je danes spet vse preklicala, kakor to počenja že ves čas preiskave. Kakor vidimo, torej niti sama najdba ostankov France Serše ni4 mogia povsem zlomiti obroča, ki obdaja aretiran-ce. Na policiji nadaljujejo intenzivno zasliševanje. Po takem ni prav nobenega dvoma. da bo zagonetna mučna strašna zadeva zares v kratkem pojasnjena do vseh podrobnosti, kakor to zahteva klic pravice. Nov pomočnik notranjega ministra Beograd, 3. avgusta. AA. Z ukazom NJ. Vel. kralja je na predlog notranjega ministra v soglasju s predsednikom ministrskega sveta imenovan za pomočnika notranje-a ministra v drugi skupini in 2. stopnji 'ost a Katič, načelnik 3. skupine I. stopnje oddelka za samoupravo v notranjem ministrstvu. Nov podban vrbaske banovine Beograd, 3. avgusta./AA Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za pomočnika bana vrbaske banovine Dušan Raškovič, banski inšpektor 3. skupine I. stopnje kr. ban-ske uprave iste banovine. ti v* v i • v •• n i ••• Nasi zelezmcar ji v Bolgariji Sofija, 3. avgusta. AA. Skupina jugoslo-venskih železniških inženjerjev in strojnikov. ki so že nekaj dni gosti bolgarskih železničarjev, je bik včeraj v Varni. Odtod je napravila izlet v samostan sv. Konstantina. Nocoj ji prirede bolgarski železničarji v Varni banket. Po banketu odpotujejo jugoslovenski gosti v Ruščuk. V nedeljo dopoldne bodo v Sofiji, zvečer pa se vrnejo v Beograd. Povsod na Bolgarskem so naše inženjerje in strojnike sprejeli kar moči prisrčno in bratsko. Justffikacija dveh razbojnikov v Negotinu Beograd. 3. avgusta, p. V Negotinu sta bila danes juetificirana Pavle Simeonovič in Dragutin Slefanovič, ki sta za vratno umorila trgovca Valetnina Travloviča in ga oropala za 1600 Din. njegovega prijatelia Stepana Markoviča na tako poškodovala, da bo ostal v«^ svoje živlienie za delo nesposoben invalid, Vojaška imenovanja Beograd, 3. avgusta, p. S kraljevim ukazom je postavljen za pomočnika načelnika štaba II. armije inž. polkovnik za generai-štabne posle I>Jordje Glišič, dosedaj poveljnik 45. pešpolka. Za referenta artilje-rije pri dravski diviziji je postavljen srti-lj;rijeki podpolkovnik Maksim Erid. Proslava obletnice svetovne vojne v Angliji London, 3. avgusta. AA. Jutri zvečer bodo radijske postaje oddajale program »Pred 20 leti«. Obravnavale bodo dogodke ob izbruhu svetovne vojne in vse tisto, kar je privedlo do tega ogromnega krvoprelit-ja. Profesor Temperley bo čital neke nove dokumente iz tistega časa. Formalne proslave te obletnice ne bo, ker je javno mnenje proti temu. Angleška legija bivših frontnih bojevnikov pa bo vseeno priredila krajšo proslavo prea grobom Neznanega junaka. Vlomilec Malovrh se je zabodel na kolodvoru Ljubljana, 3. avgusta. Včeraj popoldne se je primeril na peronu glavnega kolodvora razburljiv dogodek. S popoldanskim gorenjskim vlakom so privedli orožniki iz Kranja v Ljubljano 23-letnega Pavla Malovrha, ki so ga aretirali zjutraj v okolici Kranja zaradi suma, da je izvršil večji vlom v Škofljici pod Ljubljano. Ko so orožniki v Malovrhom stopili iz vagona, je Malovrh posegel za obleko in si bliskovito zasadil nož v trebuh. Malovrh je bil takoj ves v krvi. Hitro so ga spravili v prvi bližnji lokal na kolodvoru, odtam so ga odpeljali v bolnišnico. Malovrh, ki je doma iz Črnega vrha nad Polhovim gradcem, je sedel še nedavno v družbi dveh drugih mladih pokvarjencev v zanoru. Dobro se je seznanil z obema, in sicer z nekim Dacarjem, ki je tndi znan vlomilec, tretji pa je doma s Škofljice. Komaj so bili vsi trije prosti, so napravili načrt, da vlomijo v hišo nekega posestnika na Škofljici, načrt so pred nekaj dmevi tudi izvedli. Odnesli so 25.000 Din gotovine. Malovrh, ki je bil vodja, je razdelil denar. Sam si je pri držal seveda levji delež, okrog 20.000 Din. Dacarju je izročil le p®r jur-jev, Škofijičan pa ni hotel za enkrat ničesar, ker se je bal orožniške preiskjave. Da-car je nato pohajkoval po Medvodah in okolici, Malovrh pa se je naselil tna Prim-skovem pri Kranju. Delal ni ničesar, živel je pa dobro. To je pričelo orožnike takoj zanimati. Mirovali pa tudi niso škofeljski orožniki, ki so prijeli domačina, udieležene-ga pri vlomu, in je ta izdal najprvdi Dacar-ja. Ko pa so prijeli Dacarja v Mddvodah. je ta izdal še Malovrha. I Malovrh se je na kolodvoru v i-jubljani zabodel najbrže samo zaradi tegli, da bi potem iz bolnice laglje pobegnil/ V tem pa se je zmotil, kajti oblastva so/ poskrbela, da ne bo prišel spet tako .'kmalu na zlato svobodo. Malovrh ima polejj vloma v Škofljici na vesti še več drugih ylomov in tatvin, ki jih je nekaj izvršil tu^li v Ljubljani in ga je zaradi tega iskala . tudi ljubljanska policija. j1 Vremenska napofred Zagrebška vremenska napove/l ra dane«: Vedro ali poioblačno, stalno, topilo vreane. Novosadska vremenska naporled za soboto: Oblačnost bo narask v sevei.-nozapadnib krajih države, drugod bo prevladovalo lepo in vedro vreme Možne so ^frajjvne *i> vihte. Vreme v Primorju: VedroJ skoraj tiho vreme. Morje je v severnem PLrimorju valovito, drugod pa mirno. Jutranja temperatura ie znašala 25, maksimalna po 32 stopinj Celzija. Temperatura vc de je bila \ Omišlju 25, v Splitu 24, v Dubrovniku 29 in v Eroegnovem 26 stopinj Celjuja. Dunajska vremenska napoved za soboto; Na jugu morda kratke mc^tnje z nevihtami, toda brez poznejše oh laditv* Maši kraji in Ifudje | Dr. Alojzij Praunseis I Ljubljana, 3. avgusta. Davi, zarana je prenehalo utripati plemenito srce g. dr. Alojzija Praunseisa, ki je že nekaj mesecev bolehal na težki srčni hibi in ni več prihajal v ordinacijo. Pred nekaj tedni se je njegovo stanje zbolišalo in podal se je v svoj vinograd na Podvrh pri Sevnici, kjer pa mu je postalo nenadno tako slabo, da so ga morali prepeljati v Ljubljano. Vsi zdravniki so se zavzeli za svojega najboljšega tovariša, a vsaka pomoč je bila zaman. l>r. Alojzij Praunseis se je rodil L 1866. v Sevnici kot sin uglednega slovenskega trgovca. Gimnazijo je študiral nekaj let v Celju, kjer pa se je kot vodja zavednih slovenskih srednješolcev tako zameril nekaterim nemškim profesorjem, da se je moral preseliti na novomeško gimnazijo. Medicino je študiral v Gradcu in je bil zastavonoša akademskega društva »Triglava«. Rogaška Slatina se klanja manom svojega najzvestejšega častilca dona Frana Promoviran je bil leta 1893., potem pa je klinične študije dovršil na Dunaju in se nastanil v Celja kot okrožni zdravnik. Na •Dunaju se je bil specializiral tudi za zobozdravnika in se kot tak leta 1900. nastanil jr Ljubljani. Pokojni dr. Praunseis se je vneto udejstvoval ne samo na področju svojega poklica, temveč tudi preko njegovih meja in ga je pri udejstvovanju v prvi vrsti vodila najiskrenejša človekoljubnost. Trajne spomenike si je postavil za poklicne tovariše in za zdravstvo v Sloveniji kot ustanovitelj, predsednik in častni predsednik Društva zobnih zdravnikov za Slovenijo, kot soustanovitelj in dolgoletni agilni odbornik zdravniške zbornice, posebno pa kot najodličnejši borec za pravice slovenskih zdravnikov v hudih časih pred 30 leti. Kot vesten in socialno čuteč zdravnik pa si je zagotovil najboljše spomine in hvaležnost tudi med najširšimi sloji prebivalstva. Skromen, kakor je bil, je lajšal tudi gorje, kjer je le mogel, posebno darežljiv pa je bil za revne dijake. Najboljši dokaz njegove človekoljubnosti in dobrotljivosti je, da je umrl tako rekoč brez premoženja. Blagega pokojnika objokujejo soproga gospa Irena, hčerka našega koroškega narodnega mučenika dr. Koltererja, ki je kot vodja Slovencev v Velikovcu padel med umikom naše vojske, nadalje hčerka gospa Vera, ki je poročena z državnim tožilcem dr. Lučovnikom, njegov poklicni sotrudnik in nečak g. dr. Lojze Brenčič in drugi sorodniki. Mnogoštevilne so vrste prijateljev in znancev, poklicnih tovarišev in spošto-valcev, ki jih je žalostna vest o njegovi smrti globoko pretresla. Iz splošne bolnišnice so prepeljali truplo dr. Praunseisa na njegov dom na Miklošičevi cesti št. 6., odkoder bo v nedeljo ob 16. pogreb. Ob mrtvaškem odru odličnega, gotovo najbolj popularnega slovenskega zobozdravnika, zavednega narodnjaka in borca za n-?še pravice žalujejo mnogi, ki so ga ljubili, spoštovali in ki so mu za prisrčne izraze njegove dobrotljivosti dolžni zahvalo, v vseh pa živi prepričanje, da bo blagi pokojnik dolgo, dolgo živel v svojih plemenitih delih. Rogaška Slatina, 3. avgusta. Vse je bilo že pripravljeno za njegov prihod. Se 15. julija je pokojni don Frane Bulic pisal ravnateljstvu zdravilišča: »Nameravam priti štiriintridesetič okoli 25. julija.« Ni se še počutil dobro, pa je vendarle še hotel posetiti svojo ljubo Rogaško Slatino. Najavil je, da bo pripeljal s seboj bolničarko, Slovenko iz okolice Celja, da bi mu bila v pomoč za vsako eventualnost. 881etni starček je pač pozimi prebolel in-fluenco. In zdaj mu je usoda v Zagrebu prestrigla pot Globoko je odjeknila vest o njegovi smrti med domačini in zdraviliškimi gosti v Rogaški Slatini. V visokem spoštovanju in pieteti je zdraviliška uprava danes ob 17. uri priredila v žalno okrašeni in razsvetljeni zdraviliški dvorani komemoracijo po pokojnem velikem znanstveniku in arheologu ter častnemu občanu Rogaške Slatine. Na odru dvorane je bila med oleandri postavljena z lavorjevim vencem obdana slika pokojnika. S tugo v srcu so prisotni poslušali veličastno Beethovnovo žalno koračnico, ki jo je odsviral orkester ljubljanske opere pod vodstvom kapelnika g. Neffata. Prvi se je poklonil manom velikega pokojnika ravnatelj zdravilišča inž. Dietrich. Zal pokojniku ni bilo več dano, da bi se mogel še in še naužiti lepote močno k srcu prirasle Rogaške Slatine, da bi se mogel ponovno v divnem zelenju okrepčati telesno in duševno. Njegova duša bdi nad nami... Njegovo telo pa se je vrnilo miino njegovih izkopanin, mimo njegove Dioklecijanove palače, mimo njegovih silnih dokumentov velike naše kulture tja v ljubi mu tusculum, v Solin, h kostem prvih mu-čenikov krščanstva. Inž. Dietrich je v imenu zdraviliške uprave izrazil prizadetim globoko sožalje ter zaklical »Slava« spomina velikega in neutrudljivega borca za čast in slavo naše kulture in lepe naše Dalmacije. Kanonik dr. Alojzij Merhar je v imenu zdraviliških gostov tolmačil veliko žalost ob izgubi enega naših največjih sinov. Kar je bilo smrtnega na donu Buliču, so položili v Solinu v Zemljo. A njegova dela bodo ostala nesmrtna ne samo nam, temveč vsemu kulturnemu svetu. Rogaška Slatina bo Dona Frana Bulica ohranila kakor velikega jugoslovenskega škofa Strossmajerja v večnem svetlem spominu. Predsednik Hrvatske Matice profesor dr Lukas je govoril o donu Buliču kot človeku in znanstveniku. Don Frane Bulic je bil univerzalen Evropec, pacifist in velik patriot. Govornik je poudarjal veliko ljubezen in čut dolžnosti, ki jo je imel pokojnik do svojega naroda. Ta čut dolžnosti se vidi tudi v njegovem delovanju. Neizmerne nacionalne zasluge si je stekel pokoini s svojim delom. Ako don Bulic ne bi bil na znanstvenem poprišču ne dosegel ničesar drugega kakor to, da je odkril nagrobno ploščo hrvatske kraljice Jelene ter s tem ovrgel trditev naših nacionalnih nasprotnikov, da Hrvati nikoli niso živeli samostojno narodno življenje, bi njegovo ime večno ostalo zapisano v zgodovini našega naroda. Zadnji govornik, direktor splitske gimnazije Matič, ki je bil Buličev učenec, je vzbujal spomine ra človeško in vzgojne vrline pokojnega. Don Bulič ni imponiral samo kot znanstvenik, še bolj kot človek, ki je hodi! vedno ravno pot. Bil je vzor človeka, duhovnika, rodoljuba in znanstvenika. Turobni glasovi Chopinove žalne korač- nice so dostojanstveno zaključili lepo spominsko svečanost, s katero se je Rogaška Slatina dostojno oddolžila manom svojega velikega prijatelja, iskrenega Jugoslovena in znanstvenika svetovnega slovesa Mlad Slovenec utonil v Dunavn Mogočna reka je pri Kovinn ugrabila 24 letnega Franceta Venturinija Na levi obali mogočnega Dunava v Južnem Banatu leži prijazno mestece Kovin, znano po vsej Jugoslaviji. Mesto premore bolnico za duševne bolezni, ki je ena najmodernejših v naši državi in je nedavno praznovala lOOletnico obstoja. Kakor je tudi »Jutro« ob tisti priliki poročalo, je v bolnišnici uslužbeno lepo število Slovencev, na sezonsko delo pa prihaja tudi nekaj zidarjev, ki zdaj gradijo novo moderno plinsko kuhinjo. In med temi je bil zaposlen tudi France Venturini, sin znanega stavbenika iz vasi Kota pri Velikih Laščah. Simpatični mladenič ie preteklo nedeljo izkoristil počitek za kopanje v Dunavu. Vročina je v teh krajih neprimerno hujša kakor doma v Sloveniji in tako se je tudi France po celo-tedenskem pridnem delu želel ohladiti v objemu Dunava. Na vso svojo nesrečo pa ni bil baš dober plavač. Zašel je predaleč od brega in že ga je močni Dunav zagrabil in odnesel s seboj. Truplo so našli šele pretekli torek, 25 km daleč od Kovina pri vasi Dubovcu. Čim je bila uprava bolnišnice obveščena o tem, je takoj ukrenila, da je bilo truplo prepeljano v Kovin. Pogreb je bil potem določen za sredo ob 18. Udeležili so se ga tudi vsi zdravniki z upravnikom bolnišnice dr. Iličem na čelu, vsi uradniki z upraviteljem Božidarjem Severjem kakor tudi vse ostalo ošobje zavoda. Pogrebne molitve sta opravila mestni katoliški župnik in kurat bolnišnice. Krsta je bila vsa v vencih in cvetju. Na grobu se je z ganljivimi besedami poslovil od pokojnika g. Ivan Toman, nadzornik bolničarjev. Ob njegovem govoru ni ostalo nobeno oko suho. Se bolj pa se je poglobilo žalovanje, ko je pevski zbor zapel večno lepo »Vigred se povrne«. Tudi domačinov je bilo mnogo pri pogrebu, pač najlepši dokaz, da je bil pokojnik pri vseh priljubljen. France Venturini je bil član sokolske čete v Dorski vasi, star šele 24 let. Njegovo žalostno smrt obžalujejo starši in štiri sestre. Bodi mu lahka žemljica banatska, rojaki v Kovinu pa bodo skrbeli, da bo grob vedno lepo okrašen. Podivjan pes kolje drobnico Ali pa je morda volk? — Novice iz Bohinja Bohinj, 2. avgusta. V bohinjskem kotu je letos precej življenja, zlasti v planinah, ki so bile doslej kaj malo obiskane. Pozna se, da primanjkuje sredstev potnikom, ki so doslej zahajali v dražja letovišča. Večina teh si je letos izbrala za svoj dopust planine, saj je v njih življenje prav poceni. Za 15 do 20 dinarjev na dan se da prav dobro izhajati, saj se dobi v najem cela hišica za 10 dinarjev na dan, časih še ceneje. V Uskovnici, Praprotnici in po drugih planinah je precej gostov, ki kar ne morejo prehvaliti prijetnega bivanja v hribih. Vreme je sicer tu in tam precej čemerno in neviht ne manjka, vendar pa ima to tudi svojo dobro posledico. Kač, ki jih je druga leta po skalovju precej, letos skoraj ne opazijo. Vsako leto so doslej vsekale precej živine, ki se je pasla, letos pa je SAMO ŠE DANES ob 4., 7.15 in 9.15 uri. P. Kemp, Esa Stobrova Pride: JEAN KIEPURA »PESEM ZATE« ELITNI KINO MATICA H. E. Groh __'eseli opereti Pesem o sreči Slavni tenor v veseli opereti znan šele en primer m še tisto žival bi bili lahko rešili, če ne bi bili prepozno opazili, da je pičena. Pač pa nekaj drugega vznemirja bohinjske planine. Že prejšnji mesec so na blejskih planinah opazili, da trga neka neznana žival drobnico. Na neki planini je raztrgala okoli sto ovac. Te dni pa se jo zver preselila čez Pokljuko na bohinjsko stran in že so dobili dve raztrgani teleti, ki jim je zver pobrala le drobovje. Nekateri trdijo, da mora biti to podivjan pes, drugi pa govore, da gre za volka. Baje je imel neki gospod z Bleda mladega volka doma priklenjenega. Jeseni pa je volk iznenada izginil. Gospoda so vprašali, kam je volka dal, pa je zatrdil, da ga je ubil. Ni pa mogel pokazati, kje ga je zakopal. Če stvar ;drži in če je tisti volk identičen s tem, ki zdaj straši po bohinjskih hribih, bo moral dotični gospod precej globoko seči v žep, da bo poravnal vso škodo, ki jo je volk napravil. Zdaj zasleduje zver del vojaštva planinskega polka, ki se mudi na vajah v planini Konjščici, in kakor zatrjujejo, so vojaki našli v gozdovih še ostanek treh raztrganih junic, ki so izginile brez sledu. Zver same doslej še niso dobili. Sicer bo pa o tem nedvomno uvedena natančna preiskava, ki bo ugotovila, kaj je na stvari. V bližini človeških bivališč in hlevov se do- slej zver ni pojavila, pač pa so precej v straha pastirji, ki hodijo pod noč po krave celo uro daleč ali'pa še dalje. Tu opažamo tudi precejšen prirastek turistov. Obisk v planinskih kočah je dober, oskrbnice se pritožujejo le o tem, da je zaslužek slabši kakor druga leta, ker se večina turistov v kočah zglasi le toliko, da popije čaj in žigosa razglednice. Tudi tu se poznajo posledice denarne stiske. Ljudje štedijo, kjer morejo. Prenočnin je po večini koč še dosti manj kakor lani ob tem času, čeprav se je lani sezona za planine pozneje začelat Glavnega navala turistov pa letos še ni bilo, pač zaradi tega, ker imamo nestalno vreme. Vse pa kaže, da se bo vreme prav kmalu obrnilo na bolje. Olajšanje pri vsakodnevnem dela nudi čokolada Najdišče kosti Franca Serše (Glej poročilo na drugi strani!) Sokola in pozornost je vzbudi-moškega naraščaja a tiko. Občinstvo je vsem !;am sledilo z velikim zani-r"nagTadilo telovadce z vihar-avanjem. Vse telovadne točke je naš znani sokolski harmonikar io Prinčič. Prvi nastop sokolske Notranjih goricah je pokazal lep in želimo, da bi tudi v bodoče ovala v tem pravcu. ■ gandne skakalne In plavaln« tek-ve« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kulturni pregled Krnit Hamsun Pisatelj, čigar 75 letnice se danes spominjajo nešteti tisoči hvaležnih či-tateljev po vsej Evropi, je eno največjih imen v evropski literaturi. Knut Hamsun je zaslovel že pred vojno, saj prav letos poteka štirideset let, kar je čdal svojo znamenito knjigo »Pan«, ki sodi med Hamsunove najboljše spise. Vendar lahko šele po svetovni vojni zasledujemo njegovo zmagovito pot po širokem svetu: Hamsunove spise prevajajo v številne jezike, in njegov vpliv se zaznava v delu mnogih povojnih pisateljev. L. 1917 je izšel veliki roman »Blagoslov zemlje«, ki je prinesel Hamsunu Nobelovo nagrado in ga proslavil bolj nego vsi dotedanji spisi. Ne pozabimo, da je nastal v času, ko je ves svet občutil tragične posledice velike vojne in da so prevodi v druge jezike pričeli izhajati takoj po vojni, ko so krvi, sovraštva in ponižanja naveličani ljudje najbolj zahrepeneli po blagovesti novega življenja. In Hamsun ga je oznanjal s *i'*to neposredno, v srce segajočo silo, ki jo imajo samo močne, z romantično zavzetostjo doživljene umetniške stvaritve. Preprosta je ideja tega romana, že stara, rousseaujevsko pobarvana: vrnitev k zemlji, ki trdo delo plačuje s skopim pridelkom, ki pa človeka notranje osrečuje, ker ga veže s prirodo in mu daje samoto in mir. Tak roman, kakor je »Blagoslov zemlje«, je mogel okrog leta 1917 nastati samo na robu norveških gozdov, samo v deželi, kjer se zavesa časa ni pretrgala na dvoje, marveč so se vse stvari razvijale nepretrgano, mirno, brez vojnih katastrof. Ze v »Panu« je Hamsun umetniško reševal vprašanje nasprotja med človekovo civilizacijo in naravnim življenjem, med gozdno samoto in človeškimi seliščL V »Blagoslovu zemlje« je zapel visoko pesem zemlji, ki jo delavne roke spreminjajo iz puščave v rodovitna polja in ki s svojo priredno preprostostjo in lepoto ustvarja najlepši okvir človeški usodi. Vsi njegovi poznejši romani imajo vsaj v ozadja, če ne v ospredju problem človeka samotarja in človeka iz družbe, problem prirode in mesta, zakoreninjenega vaščana in lahkoživega meščana. V »Potepuhih«, »Poslednjem poglavju«, »Avgustu« se bavi — brez tendence in žaljive ironi- KNUT HAMSUN je — z vprašanjem, ki ga prav sedaj skušajo v Nemčiji napihniti in preple-skati s fašistično barvo, dati mu značaj germanskonordijskega svetovnega nazora: s potrebo obnove človeškega značaja v znamenju rustikalne kulture. Toda Hamsunova umetniška vera v zakoreninjenega, naravi in samoti zvestega človeka je neprimerno pristnejša in resničnejša od izrazito reakcionarnih nemških tendenc. Svoj življenjski nazor je Hamsun sam doživel, in zanj govore v njegovi krvi tisočletne izkušnje prednikov, ki so si pod sivim severnim nebom, na mrzlih tleh Norveške, v potu obraza pridelovali vsakdanji kruh. Knut Hamsun je po svojih idejah, stremljenjih in po literarnem stilu izrazit novoromantik. Pisatelj, ki se je šolal samo v življenju in ki je bil dolga leta potepuh, ker ni mogel najti pravega dela in poklica, mož, ki ima za sabo visoko šolo pomanjkanja in telesnih naporov, bi imel vse pogoje, da bi kakor Maksim Gorkij oznanjal proletarski evangelij. Toda Knut Hamsun ni Rus. Iz svojega potepuštva, ki spominja na bosjaštvo Gorkega, ni prinesel spoznanja, da je treba vse sproletarizirati; nasprotno, Hamsun je v njem samo preizkusil svojo ljubezen do zemlje in urejenega življenja, ki poteka v skladu z občnim ritmom prirode. Ob neki priliki se je takole izpovedal: »Z vsemi svojimi koreninami se 'držim zemlje bi gozda. Nikar ne zmsBte, da samo pesnika* 1 jem, kadar pišem o njih.« In ob drugi priliki: »Vprašujete, ali sem pisatelj prirode? Nekoliko čuta za naravo mi je že prirojeno. In privoščil bi vsem, da tri ga imeli — če ne zaradi česa drugega, pa zato, ker je to prva religija in bo ostala poslednja.« Prav Hamsunov globoki čut za prirodo, baš njegova zraščenost z zemljo in gozdom sta rešila pisatelja pred tistim naturalizmom, ki se je sicer tudi v literaturi njegove domovine kmalu preživel: naturalizmom, ki sloni na prirod-nih vedah in čigar ideal je bila vedno civilizacija (n. pr. Zola). Prav tako se je Hamsun kot človek, ki intimno ljubi samoto, izognil tendencioznemu realizmu, ki neprestano fotografira družbene razmere in spreminja pripovedno umetnost v nekako fotomontažo, ki naj venomer dokazuje, da je treba svet preurediti. Da, Hamsun se ni odpovedal veri, da je preureditev potrebna. Toda preosnove morajo upoštevati človeka in njegovo neskončno hrepenenje po svobodi in sreči. Ne smejo prekiniti njegovih vezi z zemljo. Ne smejo mu prirode nadomestiti z izumetničeno civilizacijo, ki bi ga popolnoma izenačila in spremenila v družbeni stroj. Hamsun "tf človeka ne zamišlja tako nespoštljivo preprosto kakor Gorkij. Gorkemu So- rija: Hašk v nedeljo ob 17*15 v stadionu iimače vesti ♦ Drugi kongres poljsko-jugoslovenskih lig, se bo vršil 5. in 6. septembra v Beogradu, dočim je bil prvi kongres leta 1931. na Poljskem. Kongres je že sklicala centralna uprava poljsko-jugoslovenskih lig v Jugoslaviji. Na čelu kongresnega odbora je predsednik lige v Beogradu g. Nešič, bivši predsednik beograjske občine. Delegati kongresa bodo obiskali tudi Sarajevo, Dubrovnik, Split, Sušak, Zagreb in Ljubljano, od koder bodo priredili izlete na Bled in v druge kraje Gorenjske. Pokroviteljstvi kongresa je prevzel prosvetni minister g. dr. fumenkovič. ongres bo velika manifestacija polj 9k ga in ju gos lo venskega prijateljstva in bratstva. ♦ Razstava znamk v Novem Sadu. 8. In 9. septembra se bodo v Novem Sadu zbrali jugoslovenski filatelisti h kongresu svoje 2 veze Ln k veliki razstavi znamk. Pri raz-sta-fijJjodo sodelovali filatelisti iz vseh kra- wa j« ^ prijave razstavne ude- sta do zdaj oi^ ge d 15. t. m. Po Pretežna večini - v. bJaTll „ kah. Nemški agrarci jm ,ne Tako n pr> demokratje so včlanjeni Hrka Mamk in imajo svoje zastopnike v ra^stavlje-šKa opozicija je bila v zadnjen*^ Bt%re, organizirana, odkar je morala hrvatske jevsfca narodnosocialistična strani,ko-stoja iz metodičnega uvajanja, iz narodopisja narodnega zdravstva in drugih predmetov. a— Mariborski odvetniki — razen treh — so pristali na uvedbo angleške sofcote, zaradi česar njihove pisarne ob sobotnih popoldnevih do preklica ne poslujejo hi so za občinstvo zaprte. Ta sklep naj blagovoM občinstvo vzeti na znanje in ga upoštevati. a— policijska ura za gostilne in kavarne. Banska uprava je za časa »Mariborskega tedna« podaljšala policijsko uro za vse mariborske kavarne dc 4. ure, z omejitvijo točenja alkoholnih pijač do 2. ure, ostala gostilniška podjejta, razen bufetor, pa do 2. ure. a— štorklja na ee®tl. Ko je prišla vC<»-raj zjutraj v Maribor po opravkih. 37 letna posestnica Terezija Godčeva iz Pesnice, so Jo nenadoma na Vetrinjski ulici napadli porodni krči. še preden so ji priskočili na pomoč, je že povila krepkega dečka. Obveščeni reševalci so mater in otroka takoj prepeljali v porodnišnico. Repertoar MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 4. avsrusta ob 20. v mesdnem parku na otroškem igrišču ob koncu Tyrfev vs ulice: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Premiera. Gledališka predstava na prostem. V okviru »Mariborskega tedna« uprizori mariborsko gledališča za otvoritev tedna Golievo komedijo »Kulturna prireditev v Črni mlaki« v mestnem parku na otroškem igrišču. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič. sodet*-ji pomnoženi ansambl. velika komparzerija in godba »Lira«. Sedežev je 754. Pred prodaja pri gledališki blaeajni (Tel. 23-82.) Z Jesenic •—• Kino Radio predvaja danes in ju tu ob pol 9. zvečer (v nedeljo v primeru slabega vremena tudi ob 3. popoldne) zvočni velefilm »Zaročenka-vdova«. V glavnih vlogah Martha Eggert in Georg Alexander. Dodatki običajni. Prihodnji spored: »Zvezda Valencije«. Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čica izdatno izpraznjenje črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe. zakoreninjeni kmet. To je njegovo poslanstvo v sedanjem motnem času, ki ne potrebuje samo »revolucionarjev«, marveč tudi daljnovidne in napredne »konservativce«, ljudi, ki dajejo razvoju pravilno podlago, ker vežejo večno z minljivim. Titus Lukretius Carus Ime in delo fc^ga rimskega epikurejca skuša približati sodobnem 1 človeku prof. Marko Tepeš, ki je pravkar izdal v Zagrebu prevod tretjega dela njegovega spisa »De re-rum natura.< (O prirodi.) V uvodu poudarja prof. Tepeš Lukreciiev vpliv na velike rimske pesnike Vjrgila, Horaca in Ovida; slednji ga je močno čislal in ie zapisal, da bodo Lukrecijeve pesmi propadle tedaj, kadar bo propadel svet. Prof. Tjpeš sodi drugače n<»-go iče o rimski književnosti v šolah: »Naj-veči, najumniji. najženijalniji rimski pesnik iest Lukrecije; on je pjesnik - filozof, on je leksikon znanja, on je umni Titan u povjje-stt rimske književnosti.« To mnenje bo najlažje potrdil tisti, ki išče v poeziji predvsem filozofije in »leksikon znanja«, ne pa poetičnih doživljajev in edinstveno izraženih čuv-stpv. česar je n. pr. pri Horaciju odločno več nego pri Lukrec'ju. Prof. Tepeš je sploh zelo navdušen za svojega Likrecija. »Luk«*-cije se pojavi kao m«t*»or medju rimskim kmiževnieima. koji svoiim sjaiem. nt?f>ca-iem svoga bMešta-vw aviHla pod<"žp rimsku književnost do najviS^g vrhunca: tai m®tf»or najednom nestane. ali ostavi djelo. koje kao Sunee sja n starini, a sjaji jošj dana« kulturnim, i kilturnog napretka željnim naro-dima.« Pesnika, ki je vplival n. pr. na srednjeveškega Cusana in ga odvrnil iz skolastike k proučevanju prirode, pesnika, ki je bil »glavni i najvažniji klasik« rerresance in čigar vplive zaznavamo v vsei novodobni ra-cionalietični, empirični in materialistični filozofiji, pa eo začudo prezrli v šolah, kjer ee goji latinščina. Pisec navaja primere iz slovanskih držav, a menda tudi drugje n«? bo drugače. Vzrok utegne biti v pomanjkljivih kvalitetah L rkrecijevega sloga in jezika in delno v njegovem dovolj očitnem svetovnem in življenjskem nazoru. Zakaj Luk reci 1 ie poda! v verzih ves miselni sistem Ed'te, bibite. post mortem nulla volupfcae.«) Sicer r>a je Epikur sam zapisal: »Prirodoznane« Temokrat. veda. ki se hoče ravnati po življenj j. nai posveča želodcu vso pozornost.« (Citiram po: Radi. Dejiny filosofie. I.) Prof. Tepeš je za svoj izbor Lukreeijn preložil pesnitve, ki obravnavajo kozmolo-gijo in kulturno zgodovino. Lukrecijeve pesnitve so bile za tedanji svet prava »enciklopedija znanja«. Sai vemo. da je človek njegovega časa duševno živel od majhnega števila takratnih »knjig«, često celo od *ne same. t*to k) le naposled znal na pamet. — 0 kolikih in kakšnih rečeh pripoveduje U zagonetni Canis' (Niegova osebna usoda je malo znana Tragično je. da je pesnik ž'v-ljenisk^ga 'igodia umrl kot samomorilec: nnibrž :e dolga leta boril z blaznostjo.) Prinovedire n nr. o vednosti Eo!kurjevih naukov, o razliki med živim ln než'vim. o duši. o prirodi. o bogovih, ki da niso ustvarili sveta, o mhiljivneti. n nrwtanku sveta in Stirib olumentov o poetnnku solnca In 'nn» o gibant.i rvezd) o Innipih «r»n>mfml>«1i. o lelnih časih, o postanku živalstvu In rastlinstvu. o začetkih človeške omike (govor. ogenj), o ustanavljanju mest i« kraljestev, o vojni veščini, o obrtih, o kmetijstvu itd. Šesta knjiga je posvečena meteorološkim pojavom, magnetizmu in fizikalnemu svetu, zaklj učdje pa jo res klasični opis kuge v Ateni. V tih pesnitvah nahajam mnogo zanimivih verzov, ki utegnejo vplivati vzpodbudno in voditi človeško misel v prirodo, toda v splošnem ima Lukrecijeva poezija didaktičen značaj in je vprav šolski primer pesniškega utilitarizma, ki ga je že naš Prešeren v svoji »Novi pisanji« tako imenitno obsodil. Zaradi tega ee mi zdi prevajalčeva hvala Lukrecija kot pesnika pretirana. Toda to ne zmanjjšuje kulturnega pomena t^ga prevoda. Vsak misleč čitatelj bo z velikim zanimanjem listal po Lukreciju, ki je prvič preveden v srbskohrvaški jezik. (Pri nas bo menda težko najti kakšno sled po tem inteligentnem epikureicu.) Pra>v zaradi splošno-kulturnega pomena }e delo prof. Tepša vredno vsega priznanja. Poznavalcem klasičnih jezikov pa bo dana prilika, da ocene prevod ob primerjani'j z izvirnikom. —e Četrta izdaja Breznikov« »Slovenske fclov-nicec Pravkar je izšla četrta, pomnožooa izdaja »Slovenske slovnice« dr. A. B r e -n i k a. Nova izdaja je za dvajset strani obširnejša. Tako opaziš takoj v uvodu posebno poglavje o slovenskih narečjih (e karto naših narečij). k! ga tretia izdaja ni imela. Poglav* >Slovenski pismeni jezik« }e delno razširjeno, pod črto je daljSa opomba « razvoju srbskohrvatskega pismenega jezika. Gospodarstvo Nase državne finance Finančno ministrstvo je objavilo običajni mesečni pregled državnih financ za mee^c junij, in sicer tako glede izdatkov in dohodkov na račun preteklega kakor tudi tekočega proračunskega leta. Balonsko leto 1933./34. V teku junija je bilo na breme starega proračuna izplačanih še 59.7 milijona Din, tako da je bilo do konca junija izplačanih po proračunu državne administracije za Kito 1933./34. vsega 6322 9 milijona Din (lani ob koncu junija po proračunu 1932./33. 6541.1 milijona Din). Od konca marca do konca junija je bilo vsega na breme starega proračuna izplačanih se 346.8 milijona Din izdatkov, ki eo bili angažirani se do konca marca. Stanje obračuna po proračunu državne administracije za leto 1933./34. je sedaj v primeri s stanjem ob koncu marca naslednje (v milijonih Din): konec od trošarin, kar je posledica višjih troša-rinakih stopenj (zlasti pri kavi). Dohodki državnih podjetij Tudi dohodki državnih podjetij se v toliko zadovoljivo razvijajo, da nadalje ne padajo, dohodki železnic pa so se celo povečali. V razdobju april—junij so imele železnice 486 milijonov Din dohodkov, to je za 59 milijonov več kakor lani. Dohodki pošte, telegrafa in telefona so znašali 98.1 milijona Din (lani 98.4), dohodki od gozdov 17.8 milijona iMn (lani 13.1) in dohodki od rudnikov /47.7 milijona Din (lani 48.5). Izdatki (1933./34.) dohodki (1933./34.) Boficft ' marca 5.976 6.438 junija 6.323 6.373 4-462 + 50 Sufirit dohodkov nad izdatki, ki je bil ob konca dvanajstega meseca proračunskega leta 1933./34. zabeležen v višini 462 milijonov, ee je ob koncu junija (petnajstega meseca) skrčil na 50 milijonov, deloma, ker 'K bilo na stari proračun izplačanih še 347 milijonov, deloma pa zaiadi tega, ker se ;ie skupna vsota dohodkov zmanjšala v zve-:ri z izpadkom nekaterih zgolj računskih su-ficitov državnih podjetij. Na račun starega proračuna ee, kakor znano, lahko ie vršijo izplačila do konca avgusta. Obveze it starega proračuna v obliki likvidnih a neizplačani]) računov so znašale po proračunu drsa vne administracije ob Koncu junija še 242.8 milijona Din, ki jih bo treba plačati do konca avgusta, tako da bo končni obračun izkazal morda primanjkljaj od kakih 200 milijonov, medtem ko je bilo prorač Hiško leto 1932./33. definitivno zaključeno t deficitom 747 milijonov. Enako sliko vidimo tudi pri obračunu državnih podjetij, ki izkazujejo sedaj za 15 mesecev računskega leta 1933./34. 3013.8 milijona Din izdatkov (do konca marca 2799.3) in 3302.6 milijona dohodkov (do korca marca 3277.0). Državna podjetja eo torej v treh mesecih (april, maj, junij) na račun starega pioračuna izplačala še 214.5 mUijona Din. Višek dohodkov nad izdatki državnih podjetij, ki ,je bil ob koncu marca izkazan v višini 478 milijonov Din in sedaj zmanjšan na 289 milijonov, in bo do konca avgusta Se precej nazadoval, ker 5e bilo na dan 30. junija še neizplačanih, a likvidnih računov iz prejšnjega proračunskega leta za 164.3 milijona Din (od tejra pri železnicah 127.6). Izdatki po proračunu 1934./35. V mesecu funijj so znašali izdatki drža^-ni administracije po tekočem proračunu 4S0.5 milijona (lani v juniju 433.5), dohodki pa eo znašali 526.6 milijona Din (lani 451.7). Dohodki so torej znatno presegali izdatke, ker so bili iz pritekajočih sredstev plačani še stari računi iz prejšnjega proračunskega leta. Podatki o državnih izdatkih zji april, maj in janij skupaj nam kažejo, da so ee držami izdatki prilično stabilizirati. V primeri z lanskim letom so bili vsi izdatki državne administracije na breme tekočega in prejšnjega proračuna naslednji (v milijonih Din): po tekočem računu no starem računu skupaj april- j unij 1934. 1933. 1153.7 1280.8 483.6 346.8 1637.3 1627.6 Vsi izdaflki državne administracije so to-T*fj v treh mesecih znašali 1627.6 milijona' Din, to ji za okrog 10 milijonov manj nego lani, dohodki pa eo znašali 1555.8 mili.iona Din. Državni davčni dohodki V razdobju april—junij so se državni davčni dohodki razmeroma ugodno razvijali, tako pri neposrednih davkih, kakor tudi pri posrednih davkih. V juniju so znašali dohodki od neposrednih davkov 133.1 milijona Din (+ 13.1 milijona Din nasproti lanskemu juniju), dohodki od trošarin 87 milijonov (+ 40.3), dohodki od! taks 57.6 milijona (+ 3.4), dohodki od carin 55.9 milijona (+ 6.5) in presežki monopolov 127.7 mdjona Din (+ 4.8). V prvih treh mesecih novega proračunskega leta, t. j. v aprilu, maju in juniju, pa ®o znašali državni davčni dohodki v milijonih dinarjev: ' april — junij 1933 1934 razlika davki 385.3 422.9 + 37.6 124.3 200.4 + 76.1 154.9 171.1 + 16.2 147.1 165.8 -f 18.7 383.6 373.5 — 10.1 neposredni trošarine takse carine monopoli 1195.2 1333.7 +138.5 Skopaj so v tem tromefiečju znašali državni davčni dohodki 1834 milijonov, to j® za 138 milijonov več nego lani v istem razdobju. Najbolj so se dvignili dohodki Glasoslovje je delno izpopolnjeno in opremljeno z novimi ilustracijami. Prav tako so tu in tam izpopolnjena pravopisna pravila. Nov je nadalje poeoben paragraf o členkih (v tretji izdaji imaš takoj razlago prislov?*), § 283. (o rabi predlogov i,n prislovov) je nekoliko razširjen, izpopolnjen je tudi paragraf o medmetu. Tretji del se sedaj imenuje beeedoslovje (v tretji izdaji: besedotvorne). Nekatera poglavja so preglednejše urejena, § 290. obravnava tudi pripone pri glagolin Izpuščena pa sita §§ 300 in 301. § 300 obdeluje eedai pod naslovom »Besedni zaklad« izposojenke iz slovanskih jezikov in je nekoliko razširjen, nato se vrste »Besede tujega izvora«. Četrti del je imel v preTšnji izdaji naslov >0 stavku«, eedai se imenuje 3-Skladnja«. Tudi ta snov je razširjena in izpopolnjena. Povsem novo je poglavje o stilistiki (245—251). Ni sicer obširno (človek bi želel vsaj toliko, kakor najdeš v novi izdaji Maretičeve velike hrvaško - srbske slovnice). vendar ie tudi to. kar ie potrebno in koristno. Meroslovje je ostalo v glavnem nespremenjeno. Vsekako ie četrta 'zdaja venske slovnice« znatno izpopolnilo prejšnje Knjiga eodi na pisalno mizo vsakega človeka. ki piše slovensko, in njen pomen presega okvir srednje šole, na kateri je vpe vjana kot nčna knjiga. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 31. jj-lija t. L zaznamuje povečanje zlate in devizne podlage za 3.5 na 1895.7 milijona Din. Predvsem se jie povečal zlati zaklad, in sicer za 3.9 na 1791.6 milijona Din, dočim so devizne rezervi za malenkost popustile za 0.3 na 104.0 miliiona Din. Devize, ki ee ne vštejejo v podlago, eo nazadovale aa 0.6 na 19.4 milijona Din. Zaloga kovanega denaria v niklju in srebru pa ee je, kakor običajno, ob koncu meseca skrčila za 45.9 na 258.4 milijona Din. Posojila na menioe eo se povečala za 1.9 na 1579.5 milijona Din, lom-bardna posojila pa so narasla za 1.3 na 238.1 milijona Din. Obtok bankovcev ee je v zvezi z večjo potrebo ob ultimu povečal za 84.7 milijona Dim in je znašal ob koncu julija 4170 milijonov, t. j. za 125 milijonov manj nego lani ob istem času in za 685 milijonov manj nego pred d 141.87. Curih 1108.35 — 1113.85. Curih. Pariz 20.2175. London 15.4375, New-vork 306 625. Bruselj 71.9250. Milan 26.28, Madrid 41.90, Amsterdam 207.4250, Berlin 118.70, Dunaj 57.10. Sftockholm 79.60. Oslo 77.55. Kobenhavn 68.95. Praga 12.73. Varšava 57.95 Bukarešta 3.n5 Dunaj. (Tečati v priv kliringu). Beograd 11.95, London 27.17, Milan 46.14, New7ork 538.21. Pariz 35.56. Praga 21.73, Curih 175.55. 100 S v zlatu 128 Efekti. Ljubljana Vojna škoda 315 — 317, TU investicijsko 71 — 72. 8V« Blair 65 — 66. 7°/« Blair 58 — 59.50. TU Dtž. hipotekama banka 68 — 69. 4% agrarne 38 — 39. 6»/« begluške 55 — 56. Zagreb. Državne vrednote t Volna škoda 318 — 319. za avgust 318 — 320, za september 320 _ 322, za december 321 — 324, 7% investicijsko 71 — 72, 4®/» agrarne 39.50 bi., 7% Blair 59 — 59 25, 8"/. Blair 68 den., 6V* begluške 56 50 — 57; delnice: Narodna banka 4000 den., Priv. agrarna banka 218 do 221. Šečerana Osijek 115 — 140, Trbovlje 90 bi. Beograd. Vo.rna Skoda 318.50 — 319.50 (319.50 zakli.). za avgust — (320), za september — (322). za december 323.50 — 324 (324). Tinv sfeijeko 71.50 den., 4f'o agrarne 39 _ 39.50. 6®/o begluške 57.10 do 57.30 (57.25. 57), 8% Blair 68 — 69.50, 7°/o Blair 59.25 — 60 (59.50), 7°/o Drž. hipotekar-na banka 68 — 69, Narodna banka 4075 do 4120 (4100). Priv. agrarna banka 217.50 d<* 219.22. Dunaj. Djnav-Sava-Jadran 9.80, Državne železnice 11.85. Ruše 7 (v predborzi), Trbo-velika 9.68, Alpine-Montan. 8.98. Šečerana 14.25 (v predborzil. Blagovna tržišča SITO + Ljubljanska borza (S. t ra.) Tendence za žito nespremenjena Nudijo ee (vse za slovensko postajo plačljivo ? 30 dneh) Dšeniea (po mlevski tarifi): baSka 79/80 kc po 155 — 157.50. baška. 80 kg po 157.50 do 160; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za julij 147.50 do 150; moka: baška »Og« po 250 — 255 do 150;. moka: baška »0g« do 255 — 260-banateka r*> ?6n .. 965 4- Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji Pšenica: baška okol Novi Sad. srednjeba-ška in gomjebaška. stara. 78 kg. m nova 79 kg 109—111: okol Sombor. stara 78 kg in nova 79 ke 106—108: baška ladja Tisa etara 77 kg in nova 79 kg 120—122; laije Regei stara 77 ko in nova 79 kg 119—121: slavonska, nova 79 kff 104 — 106: sremska. stara 78 kg in nova 79 kg 107—109; gornje-banatska, stara 77 kg in nova 79 kg 109 do 111. Oves: baški. eremski, slavonski 68 do 70: banatska 65 — 67; baška ladia 69 — 71. Ječmen: baški in eremski novi. 65 — 66 kg 80 — 90; baški in eremski pomlad. 68/78 kg 102.50 _ 105. Koruza: baška 83 — &5: okolica Sombor 84 — 86; banateka 82 — 84; ladja Dunav. Tisa 93 — 95. Moka: baška in banateka >0g« in >0gg« 185 — 206 (erem-eka slavonska 185 — 195): »2« 165 — 135 (165 — 175): »o« 145 — 165 (145 — 155); >6« 125 — 145 (125 — 135); »7« in >8« 105 - 115 (105 — 110). Otrobi: baški in eivmeki 73 — 75: banatski 70 — 72; baški ladja 74 — 76 -f- BudimpeštanSka termin»ka borza (3. t. m.) Tendenca neenotna. Promet živahen. Pšenica: za okt. 16.10—16.11, za marc 17.01—17.02; koruza: za avg. 9.92 do 9.95. za sept. 10 08—10.10. + Winnlpeg, 3. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za ave. 90. za okt. 91. za de«. 94.75 + Chicago, 3. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 103, za dec. 105; koruza: za sept. 70.625, za dec. 73.75. Kdor en k ra! CftlCl 1 1 IV^V ne išče v pora bij a ■ bol jej a\ Regulacija Savinje in pritokov Regulacijska dela so za letos zagotovljena Cel}*, 3. avgusta Včeraj je prejel narodni poslanec g. Ivan Prekoršek od g. ministra dr. Novaka brzojavno obvestilo, da je ministrski svet na svoji seji dne 1. avgusta določil znesek poi milijona dinarjev za začetek regulacijskih del na Savinji. Gosp. ministru dr. Franiu Novaku gre za njegovo uspešno prizadevanje vsa zahvala in priznanje. Ker je v letošnjem rednem proračunu banovine predvidenih 1,000.000 Din, v proračunu mestne občine celjske 360.000 Din. v proračunu občine Celje okolica 90.000 Din. v proračunu sreskega cestnega odbora v Celju 300.000 Din in v proračunih drugih občin celjskega sreza tudi še primerni zneski, in ker je vodopravna razsodba že izdelana in bo te dni izdana, so regulacijska dela že za tekoče leto zasigurana. Vedno se ponavljajoče poplave Savinje, ki so lani v septembru dosegle katastrofalno višino in povzročile nedogledno škodo na kulturah, poslopjih in imetju ne samo v mestu Celju in njegovi bližnji okolici, temveč v pretežnem delu Savinjske doline, so zaradi neumornega prizadevanja mestne občine celjske in »reškega poslanca g. Pre-korška tako pri banski upravi v Ljubljani kakor pri centralni vladi v Beogradu rodile ono prepotrebno razumevanje, ki ga ta važni gospodarski problem mesta Celja in celiske kotline zasluži. Vse prizadeto pre-b;valstvo celjskega sreza z zadoščenje31 pozdravlja to vest. Počitniške kolonije v Poljanski dolini Poljane, 3. avgrusta Ljubljanska mestna občina ima tudi v Poljanah svojo počitniško kolonijo. Občinska in šolska uprava v Poljanah sta prepustili revni, okrepitve tako potrebni deci iz Ljubljane zračno in moderno šolsko poslopje. V pritličju je urejena kuhinja z obednico, zgoraj pa so tri sobe za spalnice. Otroci imajo za šolo ob vodi na travniku lep prostor za igranje in solnčenje po kopanju v prijetni Šori. Prva kolonija 60 dečkov je bivala v Poljanski dolini štiri tedne in se je vrnila 27. julija. Mali kolonisti so delali tudi krajše in daljše izlete. Manjše število močnejših dečkov se je z učiteljem g. Merčunom podalo celo na enodnevni izlet na Blegaš. Kolonija je bila pod dobrim skrbstvom mestne učiteljice gdč. Ahčinove. V soboto pride nova kolonija, tokrat enako število deklic, tudi za štiri tedne. Vse prostore so že lepo pripravili. Kakor poprej dečki, tako bodo tudi deklice deležne najboljšega okrepčila. Druga manjša kolonija iz Novega mesta pa je bila v Srednji vasi ter se je vrnila v sredo. Tvorili so jo srednješolci. Ta teden se je vrnila tudi tretja večja kolonija trboveljske mladine, ki je taborila na Ho-tavljah na stroške Bratovske skladnice. Poleg otroških in mladinskih kolonij pa je v dolini tudi lepo število letoviščarjev. Največ je Ljubljančanov. Privablja jih prijeten hladen zrak, zlasti pa kopanje in postrežba. ki je v vseh gostilnah prav dobra in po primernih cenah, poleg vsega tega pa mir, ki vlada v prijetni dolini. Mir je povsod, sanfb po cestah je zelo živahen avtomobilski promet, zlasti ob nedeljah. Med letoviščarji sta tudi rojaka apelacijska svetnika gg. dr. Jakob Dolinar in dr. Tone Kržišnik, ki sta doslej službovala v južnejših krajih, a sta sedaj premeščena k ape-lacijskemu sodišču v Ljubljani odnosno k celjskemu upravnemu sodišču. Ustanavljanje vodne zadruge v Dobovi Dobova, 2. avgusta Sresko poglavarstvo je vendarle razpisalo javno razpravo vseh prizadetih v zadevi močvirnega ozemlja ob Sotli, njega melioracijo in ustanovitve vodne zadruge. Močvirno ozemlje leži na desnem bregu reke Sotle v potezu od Rakovca v občini Kapele do Rigonc ter zavzema naslednje površine po katastrskih občinah: "Vel. Obrež okoli 386 ha, Rigovce okoli 87 ha, Jereslavci okoli 168 ha, Rakovec okoli 36 ha, Loče okoli 80 ha. skupno okoli 760 ha močvirne in poplavam podvržene zemlje. Na ustno razpravo 23 julija ob 10. Dobovi so bili vabljeni \f prizadeti z močvirnega zemljišča. Razpravo je vodil sreski podnačelnik g. Lazar ob sodelovanju svetnika Al. Hočevarja, inž. Petrova od hidro-tehniškega oddelka v Novem mestu in g. sreskega ekonoma Vsi navzoči interesenti so povedali izmero svojega vodotopnega zemljišča in glasovali za ali proti ustanovitvi zadruge. Od 58 navzočnih interesentov je glasovalo za ustanovitev vodne zadruge 18 s površino 147 ha, proti ustanovitvi pa 40 interesentov s površino 67 hektarov. Ker se smatra, da se strinjajo za ustanovitev vodne zadruge tudi vsi odsotni, so interesenti z zemljiščem 693 ha za ustanovitev* interesenti z zemljiščem 67 hektarov pa proti ustanovitvi vodne zadruge. Nad 4 ure trajajočo razpravo je predsedujoči zaključil s pripombo, da bo sledila sama ustanovitev vodne zadruge in vodopravna razprava uprave je spregovoril nekaj bodrilnih besed župni starosta br. dr. Pipenbacher, poudarjajoč pomen sokolske ideje za naš narod. Po govorih se je pričela javna telovadba, pri kateri so nastopili moška in ženska deca, oba naraščaja, člani in članice ter člani jezdnega odseka Sokola in iz Ljubljane. Posebno pozornost je vzbudila vrsta viškega moškega naraščaja s parterno gimnastiko. Občinstvo je vsem telovadnim točkam sledilo z velikim zanimanjem in nagradilo telovadce z viharnim odobravanjem. Vse telovadne točke je spremljal naš znani sokolski harmonikar br. Vlado Prinčič. Prvi nastop sokolske čete v Notranjih goricah je pokazal lep napredek in želimo, da bi tudi v bodoče četa delovala v tem pravcu. Propagandne skakalne In plavalne tekme Sokola Trbovlje. Zvečer 28. julija so se vršile ob umetni razsvetljavi v občinskem kopališču v Trbovljah propagandne skakalne in plavalne tekme. Kakor povsod drugod se je tudi v Trbovljah začutila potreba po ustanovitvi plavalnega odseka Tukajšnji Sdkol si je nadel to nalogo, jo realiziral in tudi izvedel z velikim razume-vanjem merodajnih činiteljev, ki s© šli društvu na roko v vseh ozirih. Tekmovalo se je v vseh disciplinah t. j. prsno, hrbtno in prosto. Tekmovali so: deca, naraščaj moški ln ženski in člani. Kot gosti so tekmovali tudi člani Sokola Celje. Rezultata so z ozirom na začetek zelo dobri, nekateri celo odlični. Tako je plaval junior Petrič Egon Trbovlje 100 m prsno 1.31, Tori Savo 1.38. V vseh disciplinah so zmagali Trbo-veljčani razen 50 m prosto naraščaj in 2X 50 m prosto štafeta, ki so jo Celjani odločili v svojo korist. Po plavanju se je vršilo propagandno skakanje, ki je tudi nad vse sijajno uspelo. Prvo mesto je odnesel prvak SKJ Gala Gojmir, 2. Bizjak Mirko, 3. Forte Miro izven konkurence. Uspeh, ki je bil dosežen na tem tekmovanju je bil tako zadovoljiv, da bi bila skrajna škoda za mlado sokolsko sekcijo, če bi popustila ta vnema in ljubezen do vodnega športa in upajmo, da se dosežejo ob prvem prihodnjem tekmovanju še lepši in zadovoljivejši rezultati. Radio Sobota. 4. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.<»: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 16: Prenos sokolskih telovadnih nastopov iz Zagreba. — 18: Plošče. — 19: Primorska uta: Istrske pesmi. — 19.30 Zunanjepolitični pregled. — 20: Radio - orkester. — 21: Vokalni koncert ge. J os. Sivec. — 22: Čas, poročiia, lahka glasba. Sokol Sokolski nastop v Notranjih goricah V Notranjih goricah se je vršila v nedeljo lepa sokolska manifestacija, ki bo ostala vsem udeležencem v trajnem spominu. Marljiva sokolska četa je priredila svoj prvi javni nastop, katerega se je udeležilo Sokolstvo in občinstvo v prav častnem številu. Kmalu po 15. uri so pričela prinajati bratska društva z Viča, Borovnice, Vrhnike s prapori, posebno pozornost pa je vzbudil oddelek konjenice Sokola Ljubljane HI s fanfarami. Po sprejemu pri vhodu v Notranje gorice se je razvila lepa povorka, ki je bila toplo pozdravljena od številnega občinstva Deputacija četne uprave s prapori se je po povorki poklonila na vaškem pokopališču dr. Jan-žetu Novaku in Kušarju Jakobu ml. Pro-svetar, šolski upravitelj br. Lovše, je položil na vsak grob kito svežega cvetja sokolski prapori pa so se poklonili v.počastitev spomina umrlim bratom. Na okusno okrašenem in prirejenem telovadišču se je pričela ob pol 16. javna telovadba ob številni udeležbi občinstva Četni starosta br. Tone Novak Je imel na zbrano Sokolstvo in občinstvo lep nagovor. izrekel je toplo zahvalo predvsem vi-škemu Sokolu ki je skoro pred 25 leti zase jal sokolsko seme v našo vas enako Je Izrekel pozdrave v imenu občinske uprave, nazdravil starosti SKJ NJ kralj Vis prestolonasledniku Petru in prvemu Sokolu v državi Nj Vel kralju Aleksandru, nakar je gasilska godba iz Vnanjih goric zaigrala državno himno. y imenu žirpus Fedelja, 5. avgusfa. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Versko predavanje. _ 9.15: Reportaža s sokolekega sprevoda v Zagrebu. — 11: Radio - orkester. — 12: Čae, plošče. — 16: Reportaža II. sokolske jpvne telovadbe iz Zagreba. — 20: Gdč. Ela Singerjeva poje šlagerje, vmes radio-orkester. — 21.15: Violina e spremi jeva-njem kitare (eerenade) g. Samarin. — 22: Prenos sokolekega monstre - koncerta i« Zagreba, v odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 17: Prenos iz Zagreba. — 18: Pesmi. — 19.30: Godalni kvartet _ 21.10: Operne arije. — 22: Prenos iz Zapreba. — ZAGREB 12: Jigoelovanska glasba. — 16: Prenos sokolskih nastopov. — 18: Godalni trio. _ 20.15: Plošče. — 22: Sokolski mon-etre - koncert. — PRAGA 19.05 Prenos iz Bma. — 20.20: Komorna glasba. — 21.10: Slušna igra. — 21.35: Šramel kvartet. — 22.30: Jazz. — BRNO 19.05: Poletna revija. — 20.20: Prenos iz Prage. — 22.35: Pevski koncert. — VARŠAVA 19.15: Poljska glasba. — 20.35: Wagneriev večer. — 22: Plošče. — DUNAJ 1120: Simfoničen koncert. — 16: Kitare. — 17: Godba na pihala. — 20.05: N-mške opere. — 22.20: Plesna glasba. — 2345: Ciganska kapela. — BERLTN 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.50: Lahka fn plesna glasba. — KONIGSBERG 1930: Zabaven program. — 22.40: Ples. — MCHLACKER 19.30: Pester program.— 24: Nočni koncert orkestra. — BUDIMPEŠTA 17: Klavirski koncert. — 18.10: PloSče. — 1920: Dramskj večer. — 21.30- Vojaška Jaz*. — 23.45: Ciganska kapela. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Mozartova open >fiop t SerajhK. Strupeni plini v mestnem ozračju Zanimivi i najnovejših raziskovanj — Slabe in dobre strani moderne tehnike Ni dolgo tega, kar je neki znani francoski učenjak dvignil svoj svareči glas pred nevarnostjo, ki preti vsemu živemu v morju. Oljno kurivo modemih ladij se imenuje ta nevarnost. Na površini morja nastaja polagoma pretenka plast olja ki uničuje milijardam in milijardam malih bitij, tako zvanemu planktonu, vse življenjske pogoje. Ker pa žive od planktona nazadnje vse živali morja posredno ali neposredno, mora izumre t je planktona imeti za posledico izumretje vsega večjega živalstva v morju. To bo imelo spet uničevalen učinek na živalstvo, ki se preživlja od morskega živalstva in tudi človeštvu preti s tem strašna škoda. Nevarnost je tem večja, ker ni mogoče oljne plasti na morju z ničemer odstraniti in se čedalje bolj razširja. Svarilo francoskega učenjaka ni prazno svarilo, ker so prva, nedvomna znamenja izumiranja morskih bitij, zaradi kurilnega olja že opazili. A kakor okužuje gonilna snov ladij morje, tako odkužuje po nekih drugih trditvah tudi gonilna snov modernih motornih vozil ozračje na kopnem in zastruplja neposredno človeka samega, čim bolj se razvija avtomobilski promet, tem hujše postajajo razmere, človeštvo postaja neopazno čedalje bolj bolno in prišel bo čas, ko bo od svoje degeneriranosti izumrlo. I Tako govore ti preroki, ki ne pozabijo ob ' tej priliki nikoli na to, da bi vrgli krepel-ce proti nezadržnemu razvoju moderne tehnike. Z vso resnostjo govorijo o kurilnem olju oziroma o njegovih izpušnih plinih kot o pravih »strupenih plinih miru«. Seveda takšne trditve niso ustvarjene za to, da bi vplivale pomirjevalno na ljudi in ni čudno, da so se jih lotili znanstveno raziskovati, če trdijo nasprotniki tehnike, da gre porast pljučnega raka, kakor mnogih drugih bolezni po velemestih, na rovaš motornih izpušnih plinov, potem je že vredno, da si znanost takšne trditve, ki se dado na prvi mah podpreti s tehtnimi razlogi, ogleda natančneje. Pred kratkim je neki higienski zavod dal mačkam in psom dalj časa dihati avtomobilske izpušne pline. In res so se kmalu pokazale značilne posledice: pomnožitev krvnega barvila in rdečih krvnih telesc ter vidne kvare v možganih. Sicer so nastopile te posledice samo po izpušnih plinih v visoki koncentraciji, dočim niso plini v »normalni« koncentracji, kakor jih najdemo v ozračju velemest, pokazali absolutno nobenega učinka. Lahko bi seveda ugovarjali, da je poskus trajal še premalo časa in da to, kar velja za mačke in za pse, ne more biti merilo za človeka. Zato so eksperimentatorji šli in preiskali te razmere na ljudeh. Seveda si niso vzeli poskusne osebe in ji dali pod nadzorstvom vdihavati izp'išnega plina, temveč so preiskali kri in telesno konstitucijo ljudi, ki imajo v velemestih največ opravka z izpušnimi plini in največ prilike, da jih vdihavajo. To so prometni redarji. Preiskali so jim srce in obisti, a niti pri tistih, ki že najdelj časa opravljajo svojo službo, niso odkrili nič takšnega, kar bi kazalo, da jim izpušni plini v minimalni koncentraciji v velemestnem ozračju kaj škodujejo. Pri nekaterih se je kazala zelo majhna pomnožitev krvnega barvila, kar je pač lahko učinek ogljikovega monoksida v izpušnih plinih, a še davno ne kakšna bolezen. V tem pogledu preroki torej pre-črno gledajo. Vendar bi bilo mnogoče, da bi se slabi učinek izpušnih plinov pokazal na telesu po ovinkih preko — duše. Vdihovanje slabega zraka povzroča neugodje, ki ima za posledico spet breztečnost, glavobol itd. Temu se je mogoče izogniti na ta način, da se človek v prostem času giblje v naravi in po drugi strani v tem, da se dobe zaščitna sredstva zoper izpušne in vse druge pline, ki jih v veliki meri proizvajata tehnika in industrija. To je pa zopet naloga — osovražene tehnike, ki jo bo tudi gotovo rešila, kakor bo gotovo našla pripomočke, da bo zajezila odmiranje morskih bitij zaradi uporabe kurilnih olj na ladjah. 40 neznanih prvin Novo odkritje je zrušilo šolsko domnevo, da poznamo že vse vrste prvin Skoraj istočasno je uspelo nekemu mlademu češkemu inženjerju v Jachimovu in italijanskemu fiziku prof. Ferniju z razbijanjem atomov odkriti dve novi radioaktivni prvini, ki se ne skladata prav nič s šolsko modrostjo, da je prvin samo 92, ki so danes že vse znane, in da jih več tudi biti ne more. V nasprotju s to teorijo pa je ena izmed omenjenih prvin dobila ime >bohemij«, druga pa št. 93. Sprva so mislili, da sta obe prvini istovetni, pred kratkim pa se je izkazalo, da nista. In njiju odkritje je zelo pomemben dogodek v zgodovini kemije. Zrušilo je eno izmed temeljnih prepričanj znanstvenega raz-izkovanja. To prepričanje je velelo, kakor smo že omenili, da ni nobenih neznanih prvin več. 92 so jih odkrili in veliko število med njimi so že davno pred odkritjem napovedali na podlagi tako zvanega »periodičnega sistema prvin«, ki ga je odkril genialni ruski učenjak Mendelejev. V ta sistem so se s svojo atomamo zgradbo in s svojimi kemičnimi ter fizikalnimi lastnostmi uvrščale posamezne prvine kakor klini v lestvico, kjer pa je bila luknja v lestvici, tam je pač manjkala ena prvina, ki pa je gotovo obstojala in je bila samo nam še neznana. Dejansko je bilo mogoče že v naprej natančno opisati njene lastnosti in ko so jo potem odkrili, je to odkritje samo potrdilo pravilnost periodičnega sistema. Ta se je sicer sčasoma izpopolni! z neki- mi vrstami prvin, ki jih Mendelejev Se nI predvideval v svoji razpredelnici (sem spadajo n. pr. radioaktivne prvine), a te vrste so se dale dobro priključiti sistemu in ga niso zrušile. Tudi obe novi odkritji ga ne rušita, zrušili sta le domnevo, da poznamo zdaj že vse vrste prvin in da teh ni več nego 92. Bohemij in prvina št. 93 pa dokazujeta nasprotno in že se je oglasil tudi eden najpomembnejših raziskovalcev atomov, angleški učenjak Arttoar Eddington, ki je na njiju podlagi z računom postavil trditev, da je neznanih prvin še najmanj kakšnih štirideset. Tako se kemikom otvarjajo' vrata v novo področje, kjer so mogoča še presenetljiva odkritja. šest rekordov novega letala V Zedinjenih državah so preizkusfH te dni novo vodno letalo, ki ga je zgradil ruski inženjer Sikorski in je namenjeno prekooceanskemu prometu. V osmih urah poskusnega poleta je dalo to letalo izredne rezultate. S 37 potniki in 2 tonami pošte je v 7 urah 54 minutah preletelo progo 1250 ameriških milj in prekosilo s tem nič manj nego šest svetovnih rekordov. Na uro je napravilo povprečno 157.5 milj in je bilo obremenjeno okroglo s 4.5 tonami. Priprave za vsak slučaj... Bodoči ruski poslanik v Parizu i mri..... Bivši sovjetski poslanik v Londonu So-kolnikov ,ki bo imenovan za naslednika Dovgalevskega Američani ostavili Haiti Zedinjene države so, kakor znano, že pred. devetnajstimi leti okupirale zamorsko republiko Haiti, ki je samo na videz obdržala nekaj samostojnosti. Te dni se je ta okupacija končala in poveljstvo nad h aitakimi četami so prevzeli spet domači častniki Tudi ta osvoboditev je menda bolj navidezne in formalne vrste. Nemško , ^ljudsko sodišče44 posluje Novo ustanovijeno »ljudsko sodišče«, ki ima namen zasledovati hitlerjevskemu režimu nasprotujoče politične struje, je začelo v Berlinu zasedati in je že izreklo tudi prve obsodbe. Kot prvi obtoženec Je stopil pred to ustanovo 26 letni Johannes Brinkheger iz Heeszena v Westfalski, ki so mu očitali veleizdajniško deJo s komunistično propagando in nedovoljeno nošnjo orožja. Obsodili so ga na dveletno ječo. Drugi obtoženec je bil brvšl krajevni vodja komunistične stranke v Periebergu Max Theiss, ki je vršil komunistično propagando v državni brambt Državni tožilec Je to njegovo delovanje označil za izraz nečastnega in veleizdajniškega mišljenja. Obsodili so ga na devet meseoev. Italijanske čete na poti na »avstrijsko fronto« Veliki samotar Iz njegovega življenja In delovanja V Norholmenu na Norveškem obhaja danes svoj 75. rojstni dan samotar, ki ga pozna čitajoči svet pod imenom Knut Hamsun. Samotar — to je prava oznaka za tega moža! Kajti leta in leta, da, že deset in desetletja ne občuje Hamsun več z ljudmi. Odtrgal se je od njih in od sveta, čeprav ljubi njega in ljudi. Tam, kjer se zapira obzorje, na najskrajnejšem severu, preživlja svoje dneve v svoji hiši, na lastni zemlji, ki mu je tako prirasla k srcu, da se noče odtrgati od nje. Hamsun ne videva tujcev, kajti k njemu nima nihče dostopa. Tudi pisem ne piše in ne sprejema obiskovalcev. Svet je zanj zaokrožen svet. Ob robu parka, ki meji na gozd, si je dal zgraditi hišo, boljše rečeno hišico s tremi okni v pročelju. Za njimi se skriva, kadar mu drsi pero po papirju, na katerem nastajajo romani. Ves Hamsunov stik s svetom je kontakt z njegovo družino in z njegovim imenjem. Tako uživa ta starec po letih in modrec po izkušnjah blagoslov zemlje, ki ga je tako krasno opisal v svojem istoimenem romanu. Dolga je bila pot do tega cilja Kaj vse je moral pretrpeti, izkusiti, preden sc mu je nasmehnila sreča! Njegov oče je bil krojač in se je pisal Skultbakken. Sin se mu je narodil v Lomu in v otroških letih je moral z njim daleč proti severu, na Lofote. Knut Hamsun je na ta način že v najnežnejših letih spoznal si-}o rn skrivnost severne narave, ki je tako često srečujemo v njegovih spisih. Toda ta užitek je moral deček po drugi strani plačevati z bridki m pomanjkanjem. V hiši krojača Skultbakkena je namreč gospodarila beda. Ta razdvojenost pa je bila, ki je dala Knutu pobudo, da je začel pisati. Že kot sedemnajstletnik je pisal pesmi, kmalu nato se je poizkusil tudi v novelistiki. Toda življenje mu ni prizanašalo. Kljub pesniškim navdihnenjem, ki so mu dvigala dušo k oblakom, je moral stopiti na trnjevo kruhovo pot ter iti v uk k nekemu čevljarju v Bodo. In ko mu ta poklic ni ugajal, je ušel in 9e je prebijal skozi življenje kot nakladalec premoga, kot potovalni učitelj, kot dninar. Njegova domovina, prostrana, skalovita Norveška ni imela zanj boljšega kruha. Nič čudnega, da mu je spričo feh razmer kmalu splaval pogled čez morje. Sicer nvu je dal v tem pogledu zgled že oče. ki je tudi sam nekoč na ta način poskusil svojo srečo. Hamsun je torej sklenil, da odpotuje v Ameriko. Ni pa imel sredstev za vožnjo in ker ni šlo drugače, se je ponudil za ktiriača. samo da mu ne bo treba plačati vozirtne. Sprejeli so ga Srečno se ie prepeljal če* Ocean in ko je stopil na suho. se mu je odprl resnično nov — in svoboden svet. Toda pravljica o revnem mladeniču, ki se vrača v domovino kot bogat mož, se mu ni izpolnila. Tudi v Ameriki je pri vsakem koraku srečaval lakoto in bedo. Da mu ne bo treba umreti od gladu, je nekoč prevzel tudi službo sprevodnika c°ctne železnice v Chicagu. Potem je šel v Minneapolis za iz- čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET klioevalca. Ko pa je nekega dne moral vpiti na ulici in vabiti ljudi k predstavi, ga je nekaj strašno stisnilo v grlu. Zdelo se mu je, da mu je nekaj počilo v prsih. Čez ustnice mu je privrela kri. Odnesli so ga v posteljo, kjer so zdravniki ugotovili, da se ga je lotila nagla jetika. Prisodili so nru največ še tri mesece življenja. In ker je hotel umreti doma na Norveškem, se je zopet vkrcal na ladjo, ki ga je odložila v domačem pristanišču. Zdaj pa se je zgodil čudež. Domovina, ki mu je prej stregla po življenju, ker mu ni dala kruha, ga je zdaj ozdravela. Ko }e okreval, se ie zonet lotil pisanja. Uspeh ie bil pičel. Zaslužil je komaj polovico toliko. kolikor je potrebova za preživljanje Z* to si je še enkrat premislil, obrnil Norveški vnovič hrbet in drugič odpotoval v Ameriko. Začel je ristonati kot predavatelj — brez usoeha. Ta obisk pa mu je dal globok vpogled v ameriške razmere. Ugotovil je. da nimajo Amer;?ani za duševne stvari nobenega smisla. Njih knjižnice so sicer polne, a na policah sto H ničvredno blago: romani 7 detektivske zgodbe. (»Judged ŠPORT ; Tretja bitka z Zagrebom Jutri ob 17.15 v Stadionu: Hašk : Ilirija. Ogorčena borba za točke se bo v nedeljo nadaljevala na vseh frontah. V Lj^ljani bomo imeli v gosteh simpatične Haškovce, ki se bodo udarili z našimi »purgerji«. Nedeljska tekma bo zadnja, ki jo odigrajo naši fantje doma, ostale tri morajo absolvi-rati na tujem terenu, v ZagTebu in na igrišču Primorja. Zato bo v nedeljo najlepša in najboljša prilika, da si popravijo položaj v prvenstveni tabeli, ki so si ga v nedeljo prej precej poslabšali. Na vprašanje, ali bo to lahko izvedljivo, je odgovor kratek in lahek: Borba proti renomiranemu nasprotniku bo sicer težka, toda biti mora uspesna, kajti tako zahtevajo interesi Ilirije .interesi slovenskega nogometa, prav posebno pa še interesi naše Ljubljane. Javnost zahteva od zastopnikov našega nogometa v liginem tekmovanju uspehov, da pokažemo končno, da smo tudi v nogometu na poti navzgor in smo naše najhujše nasprotnike, Zagrebčane, ki so nam v tej športni panogi vedno odrekali sposobnosti, že dosegli, ako jih nismo celo že prekosili. Iliri ia nastopi v nedeljo v nekoliko spremenjeni postavi; upamo, da bo to le v korist moštvu, ki mora v borbi proti Zagrebčanom rešiti to, kar je izgubilo proti domačemu tekmecu. Hašk pride v Ljubljano z naimočnejšo garnituro, ker se zaveda, da so ljubljanska igrišča in ljubljanska moštva zanj jako trd oreh. Kakor za prejšnji tekmi, vlada tudi za nedeljsko veliko zanimanje. Spored teh tekem je letos kratek, v Ljubljani imamo samo še tri, zato hitfjo oboževalci nogometa in klubski navijači, da ne zamudijo nobene i2rc. Lahko atletski miting Ilirije Popoldne ob 16.30 na 6tarem igrišču Ilirije. Danes poooldne izvede Ilirija ne svojem starem igrišču zanimiv propagandni lahko-atletski miting. Na sporedu ie samo en« točka teka ir. to 60 m, skoki in meti pa so bogato zastopani in celo dva četveroboja v skokih in metih sta med njimi. Za nastop je zasigurana elita naših atletov, ki se zadnje čase z vso vnemo pripravljajo za drž. prvenstvo v Zagrebu in za Balkanske igre. Pri današnjem tekmovanju se računa na prvovrstne rezultate, ki bodo močno vplivali na to. koga bo savezna uprava poklicala na tekmovaje za drž. prvenstvo, ki bo istočasno tudi izbirno tekmovanje za Balkanske igre. Občinstvu toplo priporočamo, da si ogleda zanimivo tekmovanje, posebno 5e, ker je brez vstopnine. SK »Zalog«. Jutri nastopi rezerva proti Disku v naslednji postavi: Emil, Strah. Mejač Janez, Gusti, Ciril, Rudi, Er-vin, Fatur, Stanjko, Černe. Za tekmo proti Litiji naj se javijo: Juvančič, Cerar, Franci, Vendl, KorLi, Danilo. Joško, Jakec, Edv, Stane, Hans. Drevi trening obeh garnitur! Razpis I. mednarodne zvezdne vožnje za avtomobile, motocikle in kolesa v Maribor, ki se bo vršila v nedeljo 12. t m. v okviru »Mariborskega tedna«. Pravico udeležbe imajo vsrt tu— in modemski avtomobilisti, motociklisti in kolesarji ne glede na klubsko pripadnost Start: Tekmovalci, ki reflektirajo na častna darila, smejo startati od 1. t m dalje. Vsak tekmovalec si mora pri odhodu (startu) preskrbeti potrdilo pristojne policijske, orožniške oblasti, ali kluba ozir. tujsko-pro-metne zveze. Isto velja za prehodne postaje. • Cilj: Maribor, Trg svobode, kontrola na cilju dne 12. t m. od 7. do 10. za tekmovalce častnih daril, do 11. za tekmovalce plaket. Spominske plakete za vsako prijavljeno in prispelo vozilo. Častna darila: 3 častna darila za tuzem-:>ke udeležence z največjo kilometražo; 2 častni darili za posebne uspehe; 3 častna darila za tuzemske klube z največjim številom udeležencev; 3 častna darila za inozemske udeležence v. največjo kilometražo; 2 častni darili za posebne uspehe; 3 častna darila za inozemske klube z največjim številom udekžencev; 1 častno darilo za člana motosekcije VPe-runa« z največjo kilometražo; 3 častna darila z avtomobiliste, moto-cikliste in kolesarje iz Maribora za posebne uspehe. Prijave je treba poslati tajništvu moto-sekcije »Peruna«, Maribor, Meljska cesta 2. Prijavni rok je do 10. t. m. do 12. Naknadne prijave na cilju, Maribor, Trg svo bode, ob 11. z doplačilom 10 Din. Prijavni-na: za avtomobile 30 Din, za motocikle s prikolico 20 Din, za motocikle brez prikolice JO Din. za kolesarje 8 Din. \ si inozemski vozači naj predložijo na cilju potni list aLi potne listine zaradi vidi-ranja pri »Mariborskemu tednu«, da bodo imeli pravico do znižanega vizuma 20 Din. SK »Reka«. Jutri ob 5.10 zjutraj naj bodo na glavnem kolodvoru: Pikič, Nany, Dane, Drage, Korle. Korli, Pino, Zinke, Broni, Bo}an S., Tine, Bojan Z. Ob 7.30 naj bo na igriSču rezerva, ob 8.30 pa I. b moštvo za igro z Ilirijo. II. in III. juniorji morajo biti ob 16. na igrišču Korotana. V nekaj vrstah. Danes m jutri se -vršijo v Budimpešti velike mednarodne plavalna tekme, na katerih bodo razen odličnih plevečev Italije in Madžarske nastopili tudi naši najboljši plaveči. Posamezne točke so razdeljene deloma na troboj med Italijo, Madžarsko in Jugoslavijo, deloma pa samo ne dvoboj, med Madžarsko in Jugoslavijo kot revenž ze lansko gostovanje Medžarov v Jugoslaviji. Za troboj veljajo 100, 400 «q 1500 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno, 4 krat 200 m prosto, skoki z deske in stolpa in vraterpolo, za dvoboj pe 100 in 400 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno, 4 krat 200 m prosto in vraterpolo. Za našim moštvom, čigar postavo smo že javili, sta odpotovale še ^vaterpolski vratar Mihovilovič iz Splita in Viktorijaš Mini. ki je naknadno določen za štafeto in v 400 metrov. Naloga naše reprezentance v Budimpešti je spričo močne konkurence zelo težka, toda upati smemo, da bo častno zastopala naš mladi plavalni šport Res pa je, da prognoze po letošnjih rezultatih s seni-orskega prvenstva niso baš preveč rožnate. — Naša veslaška reprezentanca, ki bo v dneh od 10. do 12. t. m. nastopila n« evropskem veslaškem prvenstvu v Luzernu, je včeraj s parnikom »Kumanovo« preko Benetk odpotovala v Švico. Kakor smo že zabeležili, nas bodo tamkaj zastopali skiff Smedereva, obe štirice »Gusarja« in osme-rec »Krke«. — V zadevi protesta Gradjan-skega proti izgubljeni tekmi s Haškom je v beograjskih listih spregovoril sodnik Ru žič, ki podrobno opisuje dogodke pred in po oni usodni enajstmetrovki ter kategorično izjavlja, da je bila njegova odločitev glede ponovitve strele popolnoma pravilna. Zdi se torej, da bo šel tudi protest Gred-janskega za ostalim — v arhiv! — Na Bledu bo beograjski teniški klub priredil nod pokroviteljstvom Nj. Vel kraljice Marije v dneh od 9. do 11. t. m. velik mednarodni teniški turnir za prvenstvo Bleda z udeležbo znanih teniških veličin iz ČeškosV>-vaške, Avstrije in drugod. Častna darila za zmegovalce sta darovala minister dr. Angje-linovič in ban dr. Marušič. Športni dan v Trbovljah. Jitfri dita agilna trboveljske kluba Dobrna m Retje iep športni dan z bogatim snoredom. Ob 9. nastopita old-boy moštvi Dobrne : Retje. Ob 10. rezervne reprezentance Dobrne — Retje : Rudar (Hrastnik). PotvoJ-dne ob 14.30 reprezentanca Sloge in Svobode (Zagorje) : B reprez. Retia — Dobrne; ob 16. koncert delavske godbe, ob 17. pa Primorje (Ljubljana) : reprezentance Dobrne — Ret ja. Vse prireditve bodo na igrišču Amaterja. Službeno iz OZDS v Celfu. Za priia-telisko tekmo Trgovski SK Zagreb : SK Laško v nedeljo 5. t m. v Laškem se delegira ss. Oberlintner. Koturaški podsavez Ljubljana. Izločilna dirka juniorjev podsaveza Ljubljana za državno prvenstvo bo nepreklicno v nedeljo 5. t. m. ne progi Vič — Logatec — Vič. Start posamezen pred gostilno Pirnat točno ob 15. Vsi juniorji se morajo javiti zaradi izžrebanja startnih številk naikasneie ob 14.30 komisij? v gostilni Pimat. Kdor bi „se. javil .kasneje, ne bo-smel na start . Dirka ie obvezna ze vse verificirane juniorje. Zadnjič opozarjamo-vse kolesarske klube, člene bivšega triglavskega podsaveza, da se v roku 3 dni prijavijo podsavezu Ljubljana, poštni predel 280 ter poravnajo na naslov: Gregorčič pri g. Batiel Ljubljana, Karlovška 4, članarino za podsavez in savez za leto 1934. Klube, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, bo predlagal savez v črtanje. — Medklubska dirka kol. dr. Zarje na Jesenicah bo nepreklicno v nedeljo dne 12. t. m. ob 9. dopoldne, in sicer na 25 krogov okoli mesta Jesenice (70 km). Pozivamo vse verificirane dirkače, da se v čim večjem številu udeleže. Državno prvenstvo juniorjev bo v nedeljo dne IZ tega meseca na 80 km na progi Podsused — Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo. 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, I. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—loi 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo 3. avgusta Ljubljana 7, 768.2, 18.8, 83, 0 2, —-, — • Ljubljana 13, 7S6.8, 27.0, 65, WSWL 8, — Maribor 7, 757.4, 17.0, 80, 0, 0, —, Zagreb 7, 768.1, 20.0, 90, SSE1, 0, —, —; Beograd 7, 768.6, 22.0, 70, 0, —, —; Sarajevo 7» 761.3, 15.0, 90, 0, megla, 10, —; Skoplje 7, 759.7, 21.0, 70, Nm o — —• Split 7, 758.0, 22.0, 70, El, 0, —, —; Kuonl bor 7, 7)58.7, 23.0, 90 ESE2 0 _ —• Rab 7, 758.2, 23.0, 60, WSW2,' 1, _ ' Temperatura: Ljubljana 29.0 17.0; Maribor 26.3, 16.0; Zagreb 28.0, 18.0; Beograd 26.0, 17.0; Sarajevo 28.0, 12.0; Skoplje 34 o 15.0; Split 32.0, 21.0; Kumbor —, 22 0- Rab —, 21.0. Pregled vremena 3. ft m.: Močan ciklon se drži nad sevennozapadno Evropo, vedro v jugovzhodni Evropi, dežuje v Franciji, se-padni Nemčiji in severni Italiji. Temperatura Je upadla v zajpadni, narasla v srednji im južnovzhodmi Evropi. — v Jugoslaviji prevladuje vedro vreme v vsej kraljevini. V zadnjih 24 urah Je deževalo v sredini države in v severnih krajih. Minimum v Cari-brodu 12, maksimum v Novem Sadu 34 stopinj C. Samobor — Cerklje ln nazaj. Start točno ob 7JO pri km 482 v Podsusedu (Rakitje). Startati smejo samo trije prvoplasirani. Med vožnjo je zabranjeno menjati kolo; vozi se strogo po predpisih kotureškege saveza in cestno policijskega reda. Prva dva dobita nagrade, nadaljnji štirje kolajne; prvoplasirani preide avtomatično med prvorazredne vozače. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 19J0 strogo obvezen sestanek v klubovem tajništvu za: Loflar. Šinkovic, Molk, Legovič, Pišek L in IL, Petrič, Šlamberger, Tavčar, Pupo, Caleari, Petelin, Svetec. Prva juniorska garnitura igra v nedeljo dopoldne ob 9.30 na Rakovniku s Ko-rotanom. Danes od 17. dalje naj dvignejo opremo: Pavlica, Podgornik, Jerman, Puter-le. Sovine I., Kovačič, Zdeno, Mičo, Zor-nada. Sovine, Mirtič, Vahen I. SK Slavija. Na igrišču Panonije mora biti rezerva ob pol 8., L moštvo ob pol 9. Postave bodo določene danes na sestanku. Iz življenja na deželi Iz Trbovelj t— študijsko potovanje višje Intendant-ske šole v Beogradu. V sredo je dospelo v Trbovlje okrog 20 mladih častnikov višje intendantske šole v Beogradu. Tu ostanejo Par dni, da si ogledajo ustroj rudnika in rudniških naprav. Od rudniške uprave jim je dodeljen g. inž. Ivanovič, ki jih bo vodil po rudniški napravah. Mladim častnikom želimo prijetmo bivanje med nami. t— Tečaj o kapunjenju priredi Kmečka nadaljevalna šola v torek 7. t. m. ob 17. na dvorišču gostilne »Spanc« v Trbovljah, dne 8. t. m. ob 17. pa na dvorišču gostilne Vol kar. interesenti naj prineso s seboj pe-telinčke, katerim niso dali 24 ur poprej nikake hrane in vode. Tečaj vodi veterinar g. Rajko Den. Iz Novega mesta n— Podružnica »Jutra« je prejela od lastnika hotela »Metropol« g. Polajnarja 250 Din dar neimenovanega darovalca — inozemca. Na izrecno željo darovalca Je vodstvo podružnice razdelilo znesek med revne občane. n— Prvi korak k regulaciji Novega me-ata. Mestna občina, ki ima že nekaj časa izdelam regulacijski načrt mesta, je storila sedaj prvi korak. Objavila je nagradni razpis za podrobni regulacijski načrt mestnega okraja. Za enkrat namerava mestna občina preurediti oni del mesta, kjer stoji okrog ln Okrog gosto zasenčeno staro (mestno pokopališče, ki se bo preuredilo v Kettejev park. Dosedanje sejmišče, ki služi sedaj tudi za razne športne prireditve (spodnja in zgornja Loka) pa bo izpreme-menjeno v telovadišče, otroško igrišče, športni prostor in kopališče, ki bo zgrajeno ki urejeno najmodernejše. Po izvedbi načrta bo ta del mesta eden najlepših. Po svoji zamisli bo ta preureditev namenjena v prvi vrsti tujsko-prometnemu in športnemu namenu. Strokovnjakom nudi razpis poleg nagrad tudi hvaležno delo, da jim je dana prilika, da si ustvarijo poleg slovesa tndi trajen spomenik v olepšavi našega mesta. Naša Javnost je prepričam® da se bo razpisa udeležilo veliko število strokovnjakov. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes ob 20.30 in jutri v nedeljo ob 16^ 18.30 in 20.30 zvočni film »Tunel«. Predigra: Foxov tednik. Iz Prekmurja pm— Proslava 15letnice osvobojenja. Letošnji sokolski nastop lendavskega Sokola se bo vršil 9. septembra. Prireditev bo v znaku proslave 151etmice osvobojenja Prekmurja. Da bo ta proslava čim lepša in veličastnejša bodo sodelovala vsa narodna društva in organizacije v Lendavi. Te dni bo sestavljen odbor iz predstavnikov vseh nacionalnih društev, ki bo vodil proslavo. Lendava in celo Prekmurje kliče In vabi vse prijatelje, da ae udeležijo nacionalne manifestacije na naši severni meji. Prekmurje ne srne biti več neznana pokrajina in proslava l&letmice njegove osvoboditve naj bo praznik vse naše banovine. pm— Proračun sreskega cestnega odbora. Te dmi Je bil potrjen proračun sreskega cestnega odbora v Lendavi, ki znaša sedaj 707-000 dinarjev. Od cestnega odibora sprejeti proračun je bil znižan za okroglih 250 tisoč. Vkljub temu pa ostane sreska cestna doklada, kakor je bila določena to je 8%. Obenem Je prenešeno vzdrževanje zelo važnih in prometnih cest, ki so bile doslej subvencionirane oeste in Jih je vzdrževal cestni odbor, na Občine. Pri tem so prizadete občine Beltinci, Črensovci In Turni- Grd nos Iz Ptuja dva reklama v trgov«*! Izložbi. Po Krempljevi ulici je kolovratu precej 'vinjen mož iz Hajdine. Mimogrede se je zagledal v izložbo klobučarja Placota. Najbrž mu ni bil všeč lastni obraz, pa se je raztogotU in že udaril s pestjo ob izložbeno okno. Sipa se je seve razbila. Ker je bil pijanček že tudi precej truden, se je lepo mirno v sedel v izložbeno okno med klobuke ter sladko zadremal. Tako je bil živa reklama, dokler ga ni policija prebudila in odvedla v zapor, kjer je pijanost prespal. Drugi dan se je mož s povešeno glavo vrnil v Hajdino, saj ve, da ga bodo klicali pred sodišče. Klobučar Placota trpi okoli 600 Din škode. j— Razpored davka na rente za leto 1934 je razrgnjen na vpogled davčnim za- »akaj in. hi mm grewH išrij«ife? — X aparatom »0RTH0D0R« popravite ja»edjrro mirirljon, debel, &rok, dolg, eodlast, top, go&oljMt no« itd. in daste obrauu teko lep in plemenit tsraa. — Ortbodor se da prilagoditi preciano vea&a obliki m Teiikoeti imbo, dam, gospodar ia otrok. 90 Din. Rdečico aoen ia obraza odpravite daoee teko e-n-ostero« in tan«sI.ifiyo • kremo za bel je® Je »A« Din 50. Origtio. SehrSder-Schenke razpotja »OM.NIA« oddelek 1/6, Zagreb. Gundi/Iidova nu«a 8a. Poštnina pri plačilu i naprej « Din, po požtnem povrotju pa 18 Dtn. BMKUJMilM Mli um M Kje bo oglaševal, ker ve, da tma le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnih čitateljev. 9 željam je ustreženo Vsakdo si je želel dobiti kremo za solnčenje, po kateri bi mu postala koža temno bakreno zagorela. Uran krema, ta edinstveni balzam, ima svojstvo, da postane pri solnčenju koža takoj temno bakrena. Napravi lice v najkrajšem času cvetoče, naravno, krasno, mladeni-ško in sigurno odstrani grde lišaje in razpoka-no kožo, povzročeno po solncu, mrazu in vetru. DOBI SE POVSOD. Cena: velika škatla Din 12.—, mala škatla Din 5.—. Naznanjamo, da Je preminul naš dobri oče, stari oče, brat, stric, gospod ANTON AMON preglednik finančne kontrole v pokoju po kratki in mučni bolezni v petek, dne 2. avgusta 1934. Pogreb bo v soboto ob 5. uri na pokopališče v Črnomlju. Žalujoči: soproga BOŽA; otroci: RUDI, ADI, VIKA; sinah, vnuk in ostalo sorodstvo. 6599 vezancem pel davčni upravi od do 13. t. m. j— Obleganje sadovnjaka. Posestnik Za- goršek Jamez iz Dornave je opazil, da mu zadnje noči odnašajo neznani tatovi po cele košare sadja. Ko se je postavil na prežo, da izsledi krivce, je opazil več fantov iz Dornave, ki so v njegovem sadovnjaku otresali hruške in jabolika ter mu pri tem polomili več vej, da Je nevarnost, da se mu drevje posuši. Ko Jih Je naganjal iz sadovnjaka, se je vnela pravcata bitka. Fantje so pobrali na cesti kamenje in začeli obmetavati Zagorska im so orožniki še drugi dan našli vse poLno kaimenja v sadovnjaku. Eden pa je na Zagorska tndi streljal s samokresom in je le za las manjkalo, da ga ni zadel. Dva kamna sta ga •zadela v hrbet in eden v roko tako močno, da toži Zagoršek o notranjih bolečinah. Orožniki so vse divjake že izsledili. j— Požar zaneten od strele. Pri zadinji nevihti, ki je razsajala nad Dravskim poljem, je strela udarila v gospodarsko poslopje posetnika Franca Piška na Bregu pri Majšperku. Poslopje je bilo mahoma v plamenu ter zgorelo do tal. Zgorela je tudi preša in nekaj vinske posode ter znaša škoda 30.000 Din. Na gašenje ni bilo misliti ker je bilo pogorišče zaradi hriba nedostopno. j— Preprečen požar. Nedavno je začelo goreti pri posestniku Svenšku Jerneju b Pobrežja. Goreti je začelo na kupicah slame okoli 23. ure. Ob istem času se je ravno spravljala k počitku Neža Forstneriče-va, katere okno . je bilo nasproti požara. Takoj je o tem obvestila soseda in poklicala na pomoč ljudi. Prihiteli so tudi gasilci s Pobrežja m Jurovcev, ki so preprečili nadaljnjo katastrofo. Ogenj Je bil podtaknjen in so orožniki požigaacu že za petami. j— Svinjska kug« ae je pojavila v Prešernovi ulici. Da se prepreči nadaljnje Širjenje nevarne kužne bolezni, razglaša mestno načelstvo, da se stavijo vsi svinjaki v Prešernovi ulici pod zaporo. Vsak nov primer obolenja je treba takoj prijaviti mestnemu veterinarju, obenem pa se BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH! In čim opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličico praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja. »Magna« prašek s« dobiva T lekarnah. Zavojček Din 4.—. Reg. S. br. 4788-32 prepoveduje vsak promet (nakup aH prodaja) svinj. Vsak zakol se mora prijaviti mestnemu veterinarju. Osebe, ki so zaposlene pri svinjah, si morajo razkužiti obutev, gnoj pa je polivati z apnenim mlekom. j— Vlom v vlničarljo. Ponoči je bilo vlomljeno v vimičarijo v Pristavi, ki je last posestnika im gostilničarja g. Brenči-ča v Ptuju. Zlikovci so vlomili s krampom glavna vrata, nato pa še vrata v spaLnioo, ter odnesli razno posteljno perilo, mekaj odej, razno moško in žensko perilo in obleke, 1 samokres, lovsko dvocevko in razno jedilno posodo. Skupna škoda znaša okoli 4000 Din. Vlomilci so pustili pri begu pred hišo kramp, s katerim so vlomili vrata. Orožniki jih zasledujejo. j— Napad na cesti. Pred dnevi, ko ee vračal domov posetnikov sin Toplak Franc iz Dornave, ga je neki neznanec napadel na cesti s kamenjem ter ga težko ranil na desnem očesu in spodnji čeljusti. Toplak se. je več potolčen komaj privlesel domov. Napadalca so orožniki že izsledili. j— Kino predvaja v soboto in nedeljo ob pol 21. uri zanimiv film >Clovek brez strahu« s Tomom Mix-om. — Dodatek Foksov tednik. * -N BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes in jutri v nedeljo velefilm »Bodi mojaeh sem že bil zaradi vas.« »Spala sem kakor ubita,« je trudoma odgovorila. Izpregovorila je, je v srcu zavrisnil paže. Bog bodi zahvaljen, da spet govori! Spremil jo je h klopi z mizo in mogočnim solnčni-kom, ki je stala sredi trate. Spletična je prinesla čaj. Glorija ga je pila v majhnih požirkih. »Zdi se mi, da še nisem videl lepšega koščka sveta, kakor je Hillywa-ter,« je rekel Henikstein in široko mahnil z roko proti gozdom. »Niti v moji štajerski domovini ni lepše.« Glorija je vzdignila oči m se zagledala v jasno ravnino ob Po-tomacu. »Da smem biti v tej uri tukaj z vami, gospa Glorija, ie kakor izpolnitev najneverjetnejših sanj. Na kolena bi padel in se zahvalil za tolikšno srečo,« je vzkliknil v prekipevajočem navdušenju. Njen pogled se je vrnil in obvisel na pažetu. »Človeka mora biti sram, kadar je srečen. Samo živali so srečne.« »Tedaj sem žival, gospa Glorija,« se je veselo zasmejal Henikstein. Njene o«S so se odvrnile od njega in spet zablodile v daljavo. ^ »AK me hudo zaničujete, Klemen Henikstein?« je ponižno vprašala čez nekatf časa. Te besede so ga tolikanj osupnile, da ni mogel odgovoriti. »A saj me ne morete tako globoko zaničevati, kakor se sama zaničujem.« CENE MALIM OGLASOM Po ou par za besedo, Din 2.— davka za vsa* oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oiu, ki iSoejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogJaaa Oin 12._, Dopisi io ženitve se zaračunajo po Din '£.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._, Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._, Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ee zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« |J jn j . y odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana. Restavracija Potočnik (pri Flegarjn) na Bledu se takoj odda v najem: popolnoma opremljena, 34 kompletnih postelj. gospodarsko poslopje z ledenico, lep sadni vrt, en in pol orala njive. ANA RUS, Bled-Rečica 67. 6596 Službo dobi tieseda 1 Din. davek 2 Din :sa Stfro ali dajanje oa titova S Din. Najmanjši znesek 17 Din OdgojiteLiico fnteMg&n.tmo, veščo srbohrvaščine in neanščfine — sprejmem. — Ponuri.be po možnosti s sliko na ne-»ot: »Barael«, trgovina z teieoniao. SrabotSca. 19811-i Sprejmemo osebe i»o«Ske in ženeke, poštene, zgovorne im aigrine — za obdek privatnih strank vceh krajih dravske banovine. Ponudl>e peni značko »Zaeliošek dnevno 200 Dim« ra podružnico »Jutra« Mariboru. 10981-1 Pek easrnpfci. twk! f5 let, z večjo ■vsoto denarja, ki bi ae zanimal za dobro pekarno v Slovenija, naj sporoči svoj notnim- na ogtatTO oddelek »J-utra« pod šifro »Dobra pekama«. 18966 Strugar. pomočnika lee, aprejsne takoj Babic, stnigar, Rečica-Lažko 20045-1 Poslovodjo d priim-erno gotovino, reaJitetoo p;earrw> v Ljubljani sprejme takoj Posredovalnica v Mariboru — Soveraska 26. 20049-1 Dve pletilji Arbr« izurjeni v izdelavi nogaviic, sprejme takoj v etaloo službo Štefan K»-vačec, Bo«mi5ca_ 20071-1 Učiteljico iS'<"TO za prirvatni ponk d*kJice dragega razreda cenovne &ofle, v ffrboihvv&t-(ikem učnf-m jeziku. Ra&en pcuka je prevzeti le nego in ofkibofranje owARnd™ik». Pletilje dobro rsnrjieme apreim« sa etak>o K. Soes, Mestni tng st ia aoom Kmetsko dekle vaj-emo tuie te dimgih go«podtijjjykiih d«3, spre im cm tatoo.j proti plaži po dogovorni. Pismeme pomidfce n« naslov: V5!jeim Kto. Sol. upravitelj, Ixwn nad Traičem SOlOl-d Gospodična energična in zgovorna, sa obiskovanje etraok, dobi nam^ščeinje. Ponmdlbe pod »ReiMaima* ti« oglasni" oddelek »J-iit™,. 200T9-<1 Mlado kuharico vBe, prvovrstno, paarto- »>).jfrbo, ki je natančna tn-d* v pospra/vijanj« parfee-tira-n-ih eob, i55em proti dobri p'ači. Pomudlbe na og^as. oddelek »Jwtra< pod cnafiko jVeetmac. 20074-J Postrežnico poflt^ffio io spretno, ki xna »ao^oetojno im va-rfno bahati. sprejmem z« ve* d«o Predmost frr»iir> rfuT^kinje. Naslor v oglasnem odldelku. »Jratra«. 20108-1 Službe išče Seseda SO para davek Din. as Stfro &1S da-tanje naslov« 3 Din. Na)-mnnlftt rnesek 13 Din Hotelska sobarica bi rada preobrnila mesto. Ponrudibe na oglati, oddelek Jtrtra-c pod »Katjitioos-fahig« na ogilasnn oddelek »Juitra«. 19960-S Delovodja kolarske stroke dniM jeiko etrok te-obrazibo, praktično io teoretično iivežbain, ižče ka-kmnokoli zepoelenije - pri kol a rek em, pod.jet ju kaTO-perij afi gporta. Naslov v oglasnem oddelku »Juifira« 300err-2 Hranilne knjižice v e e h demarnih ZA.vodov kmpttjemo m prodajamo po na]wgodii>ejšib ©enah. Takojšnja gotovima- Bančno kom. zavod, Maribor — Aleksandrova štev. 40. — Priložite 3 Dim %a odgovor 1991ilil6 Hranilne knjižice prvovrstnih IjniNjamskih denarnih zavodov (Ljubljan-, elk« kredditme bamk« ertc.) otma. Resi jeva ceeta 3 pn I jemljemo d.0 prefelica »o-Zinajskeim moetm, po daj- I pet v račum. A. & E. Ska- cenah. Vbod v akla- I bera«, Ljmbljama, dišče afcori divoriigSe. I ' 30025-it6 190-S 4L&L Beseda 1 Din. daveS 2 Din za Šifro &U dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gospodinje, gostilne in obrtniki ne ramudiiite ag*odm« pri-Kik«. Redi i®pra®tnittve loge prodaja ia skladišča Starako FTorjamčK, Telefon 20591 fz^ LjmW;jom.i, večji zme&ek — najibol.jžemiu ponudmikm proda D. Oder, Zagreb. Vla-5ka 125. 19991 -*3 Premog (Karbopakete I drva in koks [ nudi POGAČNIK I Beseda 1 Din. davek 2 Din „ , - h® šlfro ali dajanje na Bohoričeva ali ca 5. I ?lora S Din. Najmanjši enesek 1» Din. Novo pohištvo kupim v zamenjavo B prietokn rdečim viimom. — K"3«Iov t. oglasnem oddelku »Jutra«. 10998J8 Prazno sobo velito i« soločno. s posebnim vhodom, oddam e 1. septembrom ia 200 Din mesečno y Boiganaki nlici St. 24. 20018-2S Enosob. stanovanje v pritJičijn. oa vKoo, pri Meetmom domu oddam i aovembrojn ewi aR dvetna osebama. Ponudlbe aa ogi. oddrelek »Jirtrac pod Sfro »300 Dim.« ailfl7-ai Sobo >epo opremljeno, e prx»e*> , _ n.im vhodom, tiik Tivolija StiriSOb. StaJK>V3nfe im oipere oddam s 16. av- | ^^ guetom 1 aii 2 ose-boma. Knafljeva ulica štev. 13f-2 SOOT6»23 1 a vcTnstjom. Na- (!-Jevanje. Naslov v ogtlae. odd«llhn »Jutra«. 30058-28 | Beseda » Din davek 2 Din. za šifro ali rlalanje na Dopisi | slova 5 Din. Najmanjtt enesek 30 Din. »Spominjam« Dijaka sprejmem z vso ooktrbo v so bo k domačemm siou — prvosotou. - Kopale m I Najboljše po- TJčLZr^ZlJ^T. S*-* nedrija.^ - V »Peglezmi« IM Poi'J®D6fcl Miti oddam Je ne&aj trgovskih lokalom. 20055-119 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na [ »lova 5 Din. Najmanlš) znesek 17 Din Lepo posestvo z vinogradom, na Stajeir- em počeno prodam. Krasna lega pri postaj! Primerno za letovanje aii opokojenoa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20058-20 Pozor! Kdor ima knjiižice Kmet-ake posoj!lmiee, lahko ku-rrudibe na oglasni oddelek I pi 9 lepi posestvi. Zra-»Jutra« pod »Ogodrvo 22« I vem je gostiln« in lepa vi-1086O-JO I !a s velikim vrtom in sta-vtroiim paredami. Po- Poltovorni avto I Cbevrolet. priklad«. za do- ML ^^ voz pridelkov v mesto — ' 30047^20 ngodmo prodam vsled pre-, , selitve v Ameriko. Ivan DVOStanOV?Ttj. hfSa Kramer, Srv. Peter pod Sv. | naprodaj. Ze. SSSkn 338T gorami. 20063-10 Oblačila vi!» »Venezuela«, naeproti restavracije »Triglav« tik 200713-20 Beseda 1 Din davek 2 Din Enonadstropno vilo za šifro aH dajanje na 1 slova 5 Din. Nslmanjšl znesek 17 lita Otroške oblekce za dečke im deklice. Štajerske hlačke in jamkierje v vseh vplikostib nudi v največji izbiri po najnižjih cenah F. I. Goričar na Sv. Petra cesti St-ev. 29. 19720-13 moderno, i večjim vrtom, v C e i j m ugodno prodam. Polovioo kupnine sprejmem v bramilniti vkv-swh. Albert Okoon, Lava-Celje. 201.14-20 E22Z23EEB3 Moške šport srajce fi.ne in navadne, svilene im bomba.žaete golf maje, spodnje hlače kakor tudi vpe modne potrebščine za gospode Budi v največji izibiri po najnižjih cemah F. I. Goričsr, Sv. Petra cesta 29. 19721-13 Beseda 8C para. davek v Din u šifro ali da tanje naslova 3 Din Nai -nanlš1 memlr 1? rnn Sobo z 2 posteljama posebnim vhodom, elektriko in parketom takoij odda Lazar, Gradnšče St. 17 20064-23 Beseds 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek T* Din Vložne knjižice i ve&jiroi zneski, Ljubijam-rfce kreditne banke, kwpim Ponndlbe pod »Plačam ta koj v gotovini« na oglas, oddelek »Jutra«. 19924-16 Sostanovalko centru mesta sprejme botjBa g>o«pa takoj ali e 15. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20051-23 Prazno sobo 5Bm» veliko, i elektriko in piimorn, primerno za pisarno ali obrt, v oeratm mesta takoj oddam. Po-nudibe na og'asni oddelek »Jiitra« pod »Sredina«. 20032-23 Hranilne knjižice ^clje, vrednost« papirje | -m ^ kupuje, prodaja, lorobacdi- I no, takoj ali pozneje od-_ St-^ Praramk, Zagreb, I dam 2 osebama (majraje Variav^a 6. telefon 38-33 gotspodičnam«) v Hrenovi 19950-16 | ulici 9t. 12. 20107-33 v oglasnem oddelku Jutra 20003-32 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek *'< Din 2 sobi s kuhinjo itd., ▼ centra mesta ves dan odsotna stranka brei otrok. — Ponudbe na poštme predal 338. 1987S-81/a Dvočlan. družina ®če 8 1. septembrom dvo-aii trisobno komfortno stanovanje. Ponudbe oglas, oddelek »Jutra« pod »Mir 1114«. 2003B-21/a Iskren el 20050-84 £ LLLt Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš) znesek 17 Din Na križišču centra Ljubljane oddamo za 1- avgust v L nadstropju komfortno Beseda 2 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na-| slova 9 Din. Najmanjši znesek 90 Din. Biond&ika stara 23 let, lepe w nrjoBfii, s kompletno urejenim. stanovanjem, s 50.000 | Ettrn dote, ee ieM poročiti t akademsko i»oi>reienim aorekom, dobrega položaja. Ponudbe na ogiaooi oddelek »Jutra« pod šifro | »Lepa bodočnost«. 20005-28 I Sadje ►seseda l Uln. davek t Din. za šifro ali dajanje na | slova S Din. Najmanjši *nes** 17 Din. Maline količinah nad 2000 kg k upim. Prevzamem na mesta s avtom. Ponudbe Anton Roje, Stična. 19336-34 flžJLZ *,eseda 1 Dla la'« 2 Din. hk,b »ob ta 2 kabroetov. m Pnmerno t«k « poslovne 8l0Ta ^ Dtn NaTman" lokale. Nasior pove ogias. oddelek »Jutra«. 17883 V »Pegleznu« na Poltjanfki cesti iUrr. 1 oddam takoj ie eno kom- znesek 17 Din. Mlade dobermane čistokrvne, ia najlbolijfeega plemena, opetovano odiiko-vaae, z rodovnikom, proda fortno hrisotoo stanovanje L1™ gojiteJ^ Lju»>- z zimskim vrtam. 20065-31 1 h Ijana. zoj o®U tud-i Stanovanje diveh »ob, kaJbimeta, pred-so31 kmalj. dvor. 19435-27 I Gokrfje florerrtmce iSetokrvne pasme, več parov prodam. Poi®ve ee v Ljubljani, Stari trg 3B. 20067-5T Stroji vwm-' priittklinaimi takoj I beseda 1 Din. davek 2 Din poceni oddam na Kode! je- za šifro ali dajanje na vem — Stepanja vas 195. slova S Din. Najmanjši 20069-21 | znesek 17 Din Pnosob. stanovanje I Naravnalni stroj takoj oddam Ce««ta n« Lo- (Aib«Jutra< Adoll Ribnikar. Za Narodno tokarno d. d. kot takarnarja Fran« Jezeri Za taaerat* del le odgovoren AJo* Novak. V* £ I^bljani,