&ETEEJ^IKE Marec 1979 - št. 3 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XX FINANČNO POSLOVANJE V LANSKEM LETU Letni obračun celotnega prihodka in njegova razdelitev kaže končni učinek našega dela v koledarskem letu. Letošnji obračun ni obremenjen s sistemskimi spremembami kot je to bilo v lanskem obdobju, zato tudi predpisi niso vplivali na končni rezultat. Prihodki Glavni vir prihodkov je od prodaje na domačem in tujem trgu. Za razliko od prejšnjega leta smo letos več kot podvojili prihodke od prodaje preje na inozemsko konvertibilno področje. Prihodek od izvoza je veči za 138 %. Poleg prihodkov od osnovne dejavnosti, smo povečali za 49 % tiste prihodke, ki jih ustvarjajo stranske dejavnosti (delavnice, družbena prehrana, poč. dom). Veliko smo ustvarili prihodkov na račun prodaje oz. odstop surovine drugim delovnim organizacijam. Pri tem ne dosegamo hnančnih učinkov saj gre v teh primerih (ki so bolj izjemne) za Prodajo po istih cenah kot smo surovino kupili. Ti prihodki zvišujejo celotni prihodek, ki ni plod našega dela, na dohodek Podjetja pa nimajo nobenega vpliva. Prihodki v obliki obresti so manjši, ker se je naša likvidnost Poslabšala, zato smo denar bolj koristili tako, da ni ležal na žiro tačunih. V letu 1978 sestojijo drugi prihodki iz naslednjih Postavk: Drugi prihodki Zamudne obresti Prihodki iz pret. let oupisane terjatve h*"osežki pri drugih zalogah o, kod. doblj. od zavarov. obr. sredstev akonto, bonifikacije ^Ufii izredni prihodki Skupaj 770.329,65 din 469.553,95 din 4.800.00 din 3.613,85 din 9.900.00 din 1.994.960,75 din 8.077,60 din 3.261.235,80 din Prihodek iz naslova udeležbe v skupnem dohodku doseženega drugih delovnih organizacijah je letos nekoliko nižji predvsem aradi tega, ker gredo prihodki od sredstev združenih pri Stanovanjski banki na račun STP. Prihodki iz naslova udeležbe v skupnem dohodku Ljubljanska banka podr. Ljubljana 604.791,00 din fhitex, Ljubljana 612.968,00 din centrala 152,00 din Skupaj on ^el°tni prihodek se je v V ?0su na lansko obdobje po-» al za 9%^ plan pa je prese-jpn,Za 2%. Realnejši rezultat Ije < (' °d8tejemo prihodke dob-vinne,na račun odprodaje suro-tež kar n'ma nobene finančne k ?.■ V tako popravljenem pri-p ! ku pa je rezultat slabši. medtodek večj‘ za 4’6%’ s ko je plan realiziran Pr,. 0 ®S%. Glede na znižano in :IZv°dnjo je rezultat dober pr,v P0slcdica višjih cen, večje CevIZVodnje efektnih sukanih’ sukane preje, previte preje do vUsPelega znižanja terjatev henluPcev. Leta 1977 je ostalo din ianih terjatev 6.322.000 dip etos Pa samo 2.180.000 1.217.911,00 din Porabljena sredstva so hitro naraščala zaradi številnih podražitev. Podražitve so zabeležene pri vsej surovini, vendar so se kompenzirale v precejšnji meri z velikimi zalogami iz preteklega leta. Tudi pri ostalih materialnih stroških so bile podražitve občutne. Skoraj ni mogoče izvzeti material, ki se ni podražil. V letu 1978 pa je vplival na porast materialnih stroškov tudi material za investicijsko vzdrževanje. V globalu so stroški materiala, vključno z električno energijo, na 1 kg za 28 % večji. Tudi ostali stroški so porasli na 1 kg proizvedene preje za 62%. Amortizacijo smo v letu 1978 obračunavali samo po minimalnih stopnjah, vendar je zaradi zvišane osnove zaradi revalorizacije (98 milj), in v manjši meri aktiviranje novih osnovnih sredstev, večja za 37%. Povečanje nabavne vrednosti osnovnih sredstev pa ni imelo nobenega vpliva na proizvodne zmogljivosti (revalorizacija). Pri novih osnovnih sredstvih pa gre predvsem za zamenjavo dotrajane opreme. Zaradi navedenega je amortizacija večja za 7.027.000,— din in je tudi vplivala na znižanje dohodka, ker zvečana nabavna vrednost osnovnih sredstev ni dala proizvodnih učinkov. Dohodek je manjši od lanskoletnega in za 11 % zaostaja za planiranim. Tak rezultat je posledica manjše proizvodnje, slabšega asortimana in zvišanih stroškov. Obveznosti iz dohodka so se za 10 % znižale. Znižanje je posledica znižanih stopenj republiške izobraževalne skupnosti in znanosti. Ti dve skJp-nosti sta dosegli že v sredini leta toliko presežka, da se je stopnja znižala pri izobraževalni skupnosti od 9,47 % na 7,0%, pri skupnosti znanosti pa od 1,72% na 1,40% poleg tega pa se je tri mesece ukinilo plačevanje akontacij. V letu 1978 je obveznost za ti dve skupnosti za 3.208.000 din manjša in so zaradi tega skupne dajatve iz dohodka za 10 % nižje. - Prispevek za SIS zdravstva pa je zopet večji, ker temelji obračun na BOD, poleg tega pa se je zvišala tudi prispevna stopnja od 1,94% na 1,96 %, prispevek pa za 23 %. — Prispevek za starostno zavarovanje kmetov je tudi občutno nižji zaradi znižane prispevne osnove in znižane stopnje od 0,73 % na 0,50 %. — Prispevek iz dohodka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje sestoji iz dveh prispevkov, ki imata različni osnovi za obračun. — prispevek IPZ za nesrečo pri delu ima obračunsko osnovo BOD, prispevna stopnja pa je 0,80%. Ker se je osnova zvišala se je tudi prispevek povečal za 13 % — prispevek za valorizacijo pokojnin pa ima osnovo za izračun prispevka poslovni sklad, medtem ko je stopnja 1,27%. Zaradi revalorizacije in reaktiviranja osnovnih sredstev se je zvišala sedanja vrednost osnovnih sredstev s tem pa tudi poslovni sklad. Zvišani poslovni sklad je imel za posledico zvišanje prispevka za 134 % ali za 1.171.000 din. Prispevek iz dohodka za zaposlovanje in socialno varstvo se je zvišal za 21%. Porast prispevka je nastal zaradi zvišane osnove (BOD) in povečane stopnje od 0,21 % na 0,25% za izračun prispevka. Davek iz dohodka za republiko pa se je znižal za 59%, ker se je znižala davčna osnova zaradi premajhnega dohodka, poleg tega pa se je tekom leta znižala tudi prispevna stopnja od 7% na 5%. Delež iz dohodka ki ga dajemo za ohranitev življenske-ga okolja je za 12 % manjši. Tudi ta dajatev se sestoji iz treh osnov: — id izpuščene onesnažene vode in tarife za enoto — od porabljene vode in tarife za enoto — od davčne osnove in splošne prispevne stopnje (1%) _ Prvi dve dajatvi sta se zvišali zaradi zvišanih tarif za enoto, vendar pa se je tretja dajatev zaradi znižane davčne osnove toliko zmanjšala, da je tudi ta dajatev v skupnem znesku manjša. Delež iz dohodka za članarine se ni bistveno povečal, ker je ta dajatev odvisna od višine ustvarjenega dohodka. Delež dohodka za SLO in družbeno samozaščito je letos nižji ker se je zmanjšala prispevna stopnja. Delež za požarno varnost je bil uveden prvič v letu 1978. Torej gre za novo dajatev iz dohodka za požarno dejavnost v občini. Pod postavko del dohodka za kazni, takse itd. je navedena dajatev v višini 1.670 din in je bila porabljena za takse. V (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) letu 1978 delovna organizacija ni bila kaznovana. Delež dohodka za zavarovalne premije se je zopet zvišal za 14%. Na zvišanje deleža vpliva investicijska dejavnost in visoke zaloge surovin. Delež dohodka za bančne storitve se je zvišal zaradi večjega denarnega prometa z banko (avaliranje menic, krediti itd.) Delež iz dohodka za plačilo stroškov plačilnega prometa je večji za 38 % zaradi zvišanih tarif in večjega denarnega prometa. Delež dohodka za druga plačila je največja postavka dajatev, ki se daje iz doseženega dohodka in predstavlja 43 % vseh dajatev, ki jih dajemo iz dohodka. Vse obveznosti so prikazane v tabeli »Delitev celotnega prihodka« . Največjo postavko predstavljajo obresti od kreditov, ki smo jih najeli za investicijske in obratne namene. Najemanje kreditov za obratne namene je bilo potrebno zato, ker smo amortizacijo, ki smo jo imeli neizkoriščeno na žiro računu, uporabljali za obratne namene, porabili za investicijske naložbe v osnovna sredstva. Del dohodka, ki se daje v sklad solidarnosti, je vsakoletna obveznost. Obresti obračunamo tako, da vzamemo za osnovo obračunane osebne dohodke, stopnja pa je 0,30%. Iz ustvarjenega dohodka moramo prispevati tudi za gradnjo zaklonišč, vendar samo v primeru, ko se gradi objekt. Obveznost se plača po stopnji 2 % od investicijskih naložb v gradbeni objekt. Del dohodka smo odvedli tudi za sanacijo škode, ki je nastala ob potresu v Posočju. Osnova za obračun obveznosti so osebni dohodki, stopnja pa je 1 %, vendar je ta obveznost veljala samo za prvo polovico leta, nato je prenehala. Iz dohodka prispevamo tudi za uporabo mestnega zemljišča. Ta dajatev je v letošnjem letu bila večja za 44 %. Tolikšno povečanje je posledica zvišanih tarif v letu 1978. Osnova za obračun tvori površina, ki jo uporabljamo v poslovne namene. Del dohodka moramo prispevati samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Ta obveznost je bila vpeljana v drugi polovici leta 1977. Plačuje se po stopnji 0,12 % od vrednosti uvožene surovine. Iz ustvarjenega dohodka v letu 1978 smo morali ponovno pokrivali izgubo železniškega transportnega podjetja. To se dogaja že več let. Prispevek iz dohodka za pokritje izgube železniškega gospodarstva se plačuje po stopnji 5%, osnova za obračun je davčna osnova. Del dohodka moramo prispevati za komunalne namene v občini. Obveznost je bila samoupravno dogovorjena in uzakonjena s samoupravnim sporazumom, katerega je podpisala tudi naša delovna organizacija. Osnova za izračun prispevka so osebni dohodki, prispevna stopnja pa je bila 1 %. Z letom 1978 je bilo s predpisi določeno, da izdatki za štipendije in nagrade učencev v gospodarstvu ne bremenijo več čisti dohodek, temveč bremenijo ustvarjeni dohodek. Čisti dohodek je zaradi nižjih obveznosti iz dohodka za 1 % večji, zaostaja pa za planom za 10 %. Naj večji delež čistega dohodka smo namenili za osebne dohodke, in sicer 81 %. Sredstva, ki smo jih namenili za osebne dohodke, so res večja, če jih primerjamo s predhodnim letom, za 11 %, vendar je planska postavka presežena samo za 2%. Vsa preostala sredstva čistega dohodka pa smo namenili za sklad skupne porabe, in le manjši del še za rezervni sklad. Količinski obseg proizvodnje predilnice je za 7,2 % nižji od lanskega leta ali za 492 ton. Planska obveznost pa je realizirana 91,1 %. Izpad plana je za 615 ton, kar predstavlja enomesečno proizvodnjo. Tudi asortiment izdelkov kaže, da je slabši od lanskega leta in odstopa od planiranega. Vzroki za doseganje slabših rezultatov so v naslednjem: že v začetku leta 1978 se je stanje glede zahtev kupcev po velikih količinah preje spremenilo. Zmanjšala so se naročila preje in istočasno močno povečale zahteve po kvaliteti preje, ki se je izražala predvsem v iz-gledu preje in trdnosti. Če smo hoteli zadovoljiti kupce z obstoječima mešanicama v bombažu, je bilo nujno pristopiti k zamenjavi oblog na vseh mi-kalnikih za bombaž. Zaradi sunkovitih zamenjav oblog je znašal izpad proizvodnje mi-kalnikov 5.280 ur. Nadalje smo morali zmanjšati hitrost mi-kalnikov, da smo dosegli zahtevano kvaliteto. Manjša naročila so onemogočila na eni strani izdelavo donosnejših prej, na drugi strani pa povzročila neusklad-je tekom cele proizvodnje. Dogajalo se je zaradi neusklajenih naročil po mešanicah in številkah, da so nekateri mi-kalniki slabi zaradi pomanjkanja praznih loncev, ko smo morali na drugi strani stati z raztezalkami zaradi pomanjkanja mikalnikovega pramena. Zaradi neusklajenih številk preje, visoke in nizke iz iste mešanice, je primanjkovalo ene predpreje, ko se je druga kopičila. Poskusi reševanja takega stanja z menjavami linij v čistilnici in mikalnici niso DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA 1978 1978 Naziv 1977 Plan 1978 1978 1977 plan//'S PRIHODKI Prihodki , doseženi na domačem trgu 410.670.545 430.<62.000 413.776.796 101 96 Prihodki , doseženi na tujem trgu Prihodki, doseženi v okviru OZD 9.605.042 16.900.000 22.834.273 238 135 8.256.179 13.081.000 12.275.729 149 94 Prihodki, doseženi s prodajo blaga 8.501.104 7.100.000 28.777.561 338 405 Prihodki od obresti 1.636.757 600.000 682.146 42 114 Drugi prihodki Prihodki iz udeležbe v skupnem dohodku 2.228.147 3.300.000 3.261.236 146 99 1.234.678 - 1.217.911 99 - CELOTNI PRIHODEK 442.132.452 471.143.000 487.825.652 109 102 Porabljena sredstva 285.387.333 290.343.000 320.240.090 112 110 Amortizacija po predpisanih min. stopnjah 18.990.997 27.000.000 26.017.703 137 96 DOHODEK IN RAZDELITEV DOHODKA 137.754.122 153.800.000 136.567.857 99 89 Prispevek iz dohodka SIS izobraževanja 3.681.637 4.120.000 1.249.622 34 30 Prispevek iz dohodka SIS znanosti 1.024.564 1.151.000 248.590 24 20 Prispevek iz dohodka SIS kulture - - Prispevek iz dohodka SIS zdravstva 1.500.597 1.806.000 1.847.967 123 102 fVispevek iz dohodka SIS socialnega varstva Prispevek iz dohodka drugih v zakonu določenih " - družbenih dejavnosti 256.949 284.000 84.062 33 30 - starostno zavarovanje kmetov 253.861 284.000 81.535 32 29 - SIS za telesno kulturo 3.088 2.527 82 Prispevek iz dohodka za inval. in pokoj, zav. .- IPZ za nesrečo pri delu 1 .540.956 2.555.000 2.791.923 181 109 646.571 745.000 731.211 113 98 - prispevek za valorizacijo pokojnin 875.083 1.810.000 2.046.673 234 113 - IPZ za nesrečo pri delu SRH 19.302 14.039 73 FVispevek iz dohodka za zaposlovanje in soc. varstvo 159.922 196.000 193.840 121 99 Davki iz dohodka občini Davki iz dohodka republiki Del dohodka za delovno skupnost Del dohodka za ohranitev življenjskega okolja - izpuščena onesnažena voda 1.737,649 2.199.000 721.869 41 32 - - - 455.469 551.000 403.624 88 73 120.591 215.000 166.973 138 78 - Izkoriščena in uporabljena voda - splošni vodni prispevek 86.815 95.365 110 248.063 336.000 141.285 57 42 - splošni vodni prispevek SRS - Del dohodka za članarine 265.696 382.000 296.795 102 71 Del dohodka za SLO in družbeno samozaščito 689.287 507.000 448.236 65 88 Del dohodka za požarno varnost 186.000 156.784 84 Del dohodka za AM nad predpisano stopnjo Del dohodka za kazni, takse in sodne stroške - - - - 22.000 1 .670 Del dohodka za zavarovalne premije Del dohodka za plačilo bančnih storitev 2.055.794 2.200.000 2.344.037 114 107 190.417 304.325 160 Del dohodka za plačilo stroškov plačilnega prom. 180.960 310.000 249.535 138 80 Del dohodka za drugo plačilo - del dohodka za obresti 8.294.246 8.931.000 8.629.582 104 97 2.953.634 4.200.000 4.153.892 140 99 - del dohodka za solidarnost 74.057 94.000 42.385 57 45 - del dohodka za zaklonišča 136.406 192.000 57.345 42 30 - del dohodka za Posočje in Bos. Krajino 818.733 931.000 438.181 54 47 - del dohodka za mestno zemljišče - del dohodka za ekonomike odnose s 547.056 550.000 786.139 144 143 65.876 60.000 188.495 286 314 - del dohodka za kritje ŽTP in o*tolo 2.379.003 1.313.000 1.263.922 53 96 - komunalni prispevek 603.416 931.000 933.824 155 100 - del dohodka za štipendije 569.489 540.000 621.300 109 115 sklad za štipendije štipendije v DO 409.729 465.000 466.912 114 100 159.760 75.000 154.388 97 206 - del dohodka za nagrade učencem v gospodarstvu - del dohodka za obvezno počitniško 71.284 50.000 67.929 95 136 - del dohodka za delo v habilitaciji 53.428 40.000 47.157 88 118 21.864 30.000 29.012 133 97 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA SKUPAJ 22.056.143 25.378.000 19.945.461 90 78 ČISTI DOHODEK RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA 115.697.979 128.422.000 119.622.397 101 90 Del čistega dohodka za OD 85.162.234 93.146.000 94.726.464 111 102 - neto OD - realizirani 57.702.278 63.312.000 64.694.C18 112 102 - prispevki 27.396.741 29.794.000 29.959.766 109 101 - del ČD za BOD 85.099.019 93.106.000 94.653.784 111 102 - neindividual iziram OD 63.215 40.000 72.680 115 182 Del čistega dohodka za inovacije Del čistega dohodka za neposredno svobodno menjavo dela -del CD za krajevne skupnosti " 50.000 27.543 55 634.616 2. 615.000 866.501 52 13 462.920 592.000 659.705 27 21 - del ČD za družbeno dejavnost - gradnja ZD, PTT - investicije v šolstvo - izgradnja kulturnega doma 73.696 782.000 214.000 108.796 148 14 782.000 - del ČD za sklad za pospeš. kmetijstva - del ČD za nadomestila OD na NO 98.000 98.000 98.000 100 95.000 - del ČD za klub samoupravi jalcev - 52,000 . - Del čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo - STP za solidarnostni sklad 5.731.133 6.517.000 6.448.552 113 99 1.874,716 1.842.000 1.824.019 97 99 - STP za gradnjo dijaških domov - STP za financ, in izgradnjo 282.463 321.000 317.821 113 99 komunalnih naprav - STP obvez, združevanje pri LB 92.016 931.000 921.222 99 1.071.239 1 .053.000 1.040.981 97 9? - STP za potrebe OZD 2.410.699 2.370.000 2.344.509 97 99 Del čistega dohodka za druge namene v skupni por. - del CD za SSP 10.520.674 8 600.000 11.139.141 106 129 6.163.897 4.800.000 7.008.436 114 146 - del ČD za kritje toplega obroka - del ČD za regres za letni dopust Del čistega dohodka za poslovni sklad Del čistega dohodka za zboljšanje materialne osnove dela 3.179.028 3. 800.000 4. 130.705 130 109 1.177.749 4. 804.433 -" : Del čistega dohodka za PS - za posojilo federaciji 4. 395.548 3.800.000 Del čistega dohodka za posojilo po predp. DPS Del čistega dohodka za rezervni sklad - del, ki ostane RS - OZD 9.020.000 4 . 449.341 4.674.000 3,414.196 2. 757.441 3.078.000 - del za občinski in republiški RS 1.691.900 1.596.000 - - dali žaljenih rezultatov, saj smo zaradi menjav namesto, da bi pridobili — izgubljali Produkcijo. Veliko hujše stanje je bilo Pri česani preji. Mikalniki FA-LUBAZ, stare raztezalke, stari česal ni stroji niso dajali zahte-yane kvalitete po izgledu preje, predvsem pa po številčenju. Zmanjšana naročila in pa objektivno slabša kvaliteta česa-*'e preje so pripeljala do tega, da je proizvodnja česane preje nazadovala. Montaža novih česalnih strojev in dublirke še niso dali dobrih rezultatov, zato smo predelavo česane preje premestili iz mikalnikov r ALUBAZ na mikalnike Platt. Kvaliteta česane preje se je s tem izboljšala, ostali pa so problemi zelo različnih naučil od N m 16 — N m 60 in zaradi tega stalne menjave na tl.verjih. Predelava materiala za česanje na mikalnikih Platt le močno omejila proizvodnjo n1 odre mešanice, ostalo je predalo mikalnikov in, zaradi ^Sa, stalni zastoji na flverjih. Pel mikalnikov Falubaz je bil 'zločen iz proizvodnje, na ostani) smo predelovali predvsem sratkovlaknato stanično vlakno, iz tega pa zopet različne številke, celo od N m 8 do N m Pri predelvi sintetike je bil Problem kvalitete in naročil, m povezujemo zaradi tega, ker smo morali delati več zahtevnejših mešanic sintetike in cela predelava dralona, meša-nic polipropilena in malona jAzličnih denjaž. Vse te mešale je bilo potrebno predelovati z občutno zmanjšanimi norostmi mikalnikov. Kvalite-,a dela mikalnikov za sinteti-0 je bila slabša, to pa smo csevali s tem, da smo zmanj-,'evali hitrosti mikalnikov in s um zavestno nižali količino Proizvodnje. Kvaliteta dela nkalnikov Hergeth 5 in 6 je el° padla, okvare pa so bile 6cmo bolj pogoste. Na teh ...rojih so se še posebno občuje zmanjšana naročila prej iz ferV*h denjaž. Ta niso bila » ona, ali pa so bila v zmanj-(i nih partijah. Poskusi prest aye drugih vlaken na teh Jojih niso dali niti količin-toy n't' kvalitetnih rezulta- 2 demontiran pa je bil stroj 2 p lzdelavo šantung preje Nm direktno iz lonca. Kakor-^ 1 je ta stroj tekel — veliko a evdo stoječih vreten — nje- Br,xe Proizvodnje ni bilo mo-ye nadoknaditi. tli • . k problem v predpredil- vJf, jo bila delovna sila. Pre- 19 ’ka in prehitra menjava dedcev je močno zniževala prv-UjMiVnost dela, ker ti breme-str ,sklad ur, ko na drugi pf ^ni ni bilo za to povečane Ževlz,y°dnje. Delavci so poslu-tlj a*i že stroje, čeprav zato zPlt' dovolj priučeni. Re-dm a.t tega je bila nižja pro-slnu^ja stroja in nemalokrat absa kvaliteta. Poslabšal se je odnos do dela, neopravičeno izostajanje z dela je bilo veliko, to pa je bilo v predpredilnici, z ozirom na visoko produkcijo strojev, posebno občutljivo. Povečano število manj sposobnih delavcev za delo na strojih, veliko število opravičenih izostankov, nezainteresiranost posameznikov za redno obratovanje strojev, je samo pripomogla k doseganju manjše proizvodnje, Za nezainteresiranost za doseganje boljših delovnih učinkov je bil vzrok tudi zastarel način merjenja rezultatov dela, saj smo merili le zmogljivosti strojev. Vloženo delo in trud posameznika pa nismo uspeli vgraditi v sistem nagrajevanja. V letu 1978 smo montirali 42 novih prstančnih strojev TB 317 oz. zamenjali kompletno predilnico I. bombaž. Da bi zmanjšali izpad proizvodnje zaradi montaže novih strojev, smo premestili 6 prstančnih strojev v sukalnico in dva v predilnico sintetike. Ti disoci-rani stroji niso dajali pričakovane proizvodnje, delno zaradi pomanjkanja delovne sile in preslabe kontrole, oz. povezave dela. Novi stroji so v času uteka (menjava travelerjev, pregled stroja) in prilagajanju delavk novim strojem, dajali manjšo proizvodnjo in če k temu prištejemo zmanjšano število vreten zaradi zamenjave strojev, postane jasno zakaj je dosežena produkcija manjša. Dva stroja v predilnici smo že demontirali in na istem mestu že montiramo stroj za prebiranje cevk. V predilnici bombaža beležimo povečane zastoje zaradi pomanjkanja predpreje (obrazložitev dana v predpredilnici) saj se je število vreten-skih zastojnih ur povečalo od 6.966.000 v letu 1977 na 9.882.000 v letu 1978. Zmanjšana in neusklajena naročila, izpad občasno nizkih številk, je povzročilo, da smo v predilnici sintetike stali s stroji, čeprav je bilo na zalogi zadosti predpreje. V sintetiki imamo montiranih 4192 vreten, na katerih je mogoče kvalitetno predelovati samo preje do Nm 28. Če pa na teh strojih zavestno predelujemo višje številke, se poleg slabe kvalitete, zmanjša občutno produkcija zaradi velikih prstanov, ki omejujejo m/sek travelerja. Barva sintetike je velikokrat vzrok, da so stroji stali, čeprav je bilo na zalogi zadosti predpreje, saj ni bilo mogoče posamezne stroje založiti s svetlejšimi ali temnejšimi barvami, ker bi sicer prišlo do barvnih ali belih zapredkov. Pogosta menjava delovne sile je bila tudi vzrok za nedoseganje planiranih količinskih in kvalitetnih rezultatov. Še večji problem je delovna sila, ki zaradi iztrošenosti oz. zdravniških potrdil ni sposobna posluževati stroje in se nam je Kr>UCll.-.KA PI>OI'-.VOPHJA (predilnico) Prot 7.voil meruka 1977 %_______________________19 7 8__________________Indeks enota plnn % izvrč. % 7:3 ?z5 ? 3 . 4 5 . , 6 7 8 9 lo 0hrnl Prodilnico Kurdi raiiunre la t 6.447 92 * * S * 4° 4° 94 '96 6 27? 4 76 69 ‘•977 loo 6.312 loo 95 9’ 32,? 6.7« 6.365 06 6,„6 96 dogajalo, čeprav smo imeli številčno zadosti ljudi, da so stroji stali. O kvaliteti mešanic bombaža ugotavljamo, da so bile na •spodnji meji, in to predvsem zaradi materialov z višjimi mi-kronažami (to je debelino vlaken); zaradi česar je bilo premalo vlaken v prerezu, posebno pri višjih številkah in smo bili prisiljeni, če smo hoteli doseči trdnost preje, le to bolj viti. To pa je bil vzrok za nižjo proizvodnjo. Povprečna številka preje je bila za 1,2 višja od planirane, kar daje vsekakor večje finančne rezultate, zmanjšuje pa količino efektivne proizvodnje. Če k tem ugotovitvam prištejemo še subjektivne faktorje, kot so: — neizpolnjevanje vseh predpisanih del in nalog vseh zaposlenih — kasnejši prihod in predčasno zapuščanje delovnega mesta — odstranjevanje z dela — posedanje po garderobah in drugih mestih — branje med delovnim časom ( X 100 in slikanice) — sprehajanje po oddelkih — odhajanje med delovnim časom v menzo (nočna izmena) — preprogosti vmesni odmori za kajenje — nezainteresiranost za doseganje norm — malomaren odnos do dela in sredstev za delo — premajhna skrb za boljše izkoriščanje surovin in odpadkov — premajhna skrb za zmanjšanje odpadkov — pomešanje odpadkov: sintetika — barve — bombaž — neupoštevanje navodil glede označevanja mešanic — neopravičeno izostajanje z dela — prekomerno izkoriščanje bolezenskih dopustov — slabi odnosi med sode-lavkami-ci — premajhna skrb za pri-učevanje novosprejetih delavcev, nam postane jasno, kaj moramo odpraviti, če hočemo, da bomo v bodoče dosegali dogovorjene cilje in si s tem zagotovili večji osebni dohodek. Proizvodnji proces sukanja je večji za 5,8 %, pa tudi plan je presežen za 5,8 %. Pri načrtovanju proizvodnje za leto 1978 se ni predvidilo, da bodo naročila tekom leta porasla, zato se je plan sukalnice postavil na nivo proizvodnje dosežene v letu 1977, čeprav je glede na inštalirana vretena proizvodnja kapaciteta večja. Produkcija sukalnice bi bila lahko še večja, vendar smo imeli tekom leta veliko zastojev zaradi pomanjkanja delovne sile. Na proizvodnjo se je odrazil spremenjen proizvodni program DEKORATIVNE, kar je imelo za posleido, da ni bilo naročil za nizke številke preje, kot so Nm 9 in Nm 12 iz polipropilenskega vlakna. Za šest strojev ALMATT velikega formata nismo t našli nadomestnega kupca, zato so ti stroji veliko stali ali pa smo na njih sukali višje številke, npr. 28, katere stroj presuka v 8 urah samo 50 kg, medtem ko v istem času zmore pri številki Nm 9 200 kg. Oddelek efektne sukalnice je v tem letu obratoval neredno, manjkalo je delovne sile in naročil. Obratovanje je bilo v prvi polovici leta bolj poskusno, proti koncu leta pa se je prešlo na redno obratovanje z večjim izkoristkom kapacitet. Izdelali smo 199 ton efektnih sukancev. Proizvodnja je zahtevna, izdelki pa so za delovno organizacijo glede na donosnost dohodkov zanimivi. Temu oddelku se mora v naslednjem oddelku posvetiti vsa pozornost in proučiti možnosti za njegovo razširitev. V oddelku previjalnice se je obseg proizvodnje povečal za 4,1 %. Previli smo 78 % preje, ki jo proizvede predilnica. Praktično pa je obseg del previjalnice mnogo večji, ker vso prejo, ki gre na dvojenje predhodno elektronsko očistimo in previjemo, s čimer povečamo produkcijo in produktivnost na dvojilnih kapacitetah. Ker kupcu ne zaračunamo 2-krat previjanja, zato evidentiramo samo končno proizvodnjo na križnih navitkih. Ko ho dovolj delovne sile in da si bo le-ta pridobila delovne navade, se bo na zmogljivost kapacitet proizvodnji obseg previte preje še povečal. SESTANEK 10 ROS TEKSTILNIH IN USNJARSKIH DELAVCEV Vsem nam je poznano vprašanje o nočnem delu žena, saj o tem pišemo skoraj v vsaki št. našega glasila. Tako nam je tudi poznano, da ga z novo investicijo še ne bomo odpravili, in da moramo na vsako tekoče leto dobiti soglasje od sekretariata za delo na predlog gospodarske zbornice, inšpektoriata za delo in republiškega odbora sindikata. Za vse to pa moramo izpolnjevati določene pogoje, med ostalim tudi, da nočnega dela žena ne bi povečevali ampak nasprotno, težiti, da bi ponoči, zmanjševalo. Pokazalo se je, da bo v letošnjem letu pri nas okrog trideset žena več na nočnem delu — vzrok za to je ta, da veliko predic odhaja iz naše tovarne, novinke se počasi privadijo na to delo, in zato je na posameznih mestih več posluževalk, da zmorejo vsa opravila. — Humanizacija dela? Približno eno leto pa že delajo v sukalnici efektnih sukancev tudi v treh izmenah. S tem povečanjem števila žena, ki prihajajo na delo tudi ponoči, so bili seznanjeni pri republiškem odboru sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev. Da bi se pobliže seznanili z našimi problemi, da bi se sami se število žena, ki delajo prepričali kako izpolnjujemo pogoje, na podlagi katerih dobivamo soglasja za nočno delo žena, so se sestali na seji 10 republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije, 16. II. 1979 v naši delovni organizaciji. Po ogledu nekaterih naših proizvodnih oddelkov se je pričel prvi del seje na katerem so sodelovali tudi člani 10 00 sindikata predilnice Litija, predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in drugi člani naše delovne organizacije. Po uvodnih razlagah Lojzeta Pavlihe (predsednika konference sindikata), Jože- Udeleženci sestanka IO RO Sindikatov tekstilnih in usnjarskih delavcev ta Mirtiča (glavnega direktorja), Franca Lesjaka (varnostnega inženirja), ki so gostom obrazložili položaj v naši tovarni, se je pričela živahna razprava. Že uvodoma so ugotovili, da je položaj tekstilne industrije precej slab — pod povprečjem v primerjavi z osta-ostalim gospodarstvom v Sloveniji. Še posebno se to pozna prav v naši tovarni, ki je samo predilnica, kjer izdelujemo le polizdelke in tem se cene ne spreminjajo tako pogosto kot drugim, končnim izdelkom višje cene nam odobrava zvezni zavod za cene). Od zadnjega popravljanja cen naših izdelkov je minilo že dve leti, medtem so se pa že večkrat dvignile cene surovin, carinskim dajatvam in ostalemu materialu, ki ga potrebujemo pri naši proizvodnji. Na slabši položaj, v primerjavi z ostalimi tekstilnimi tovarnami, kjer izdelujejo končne izdelke, vplivajo tudi izredno dragi stroji za predenje. Vrednost posameznega delovnega mesta predice presega miljardo starih din, kar pomeni, da moramo od ustvarjenega dohodka po delovnem mestu odvajati precej večja sredstva za amortizacijo — oziroma za razširitev materialne osnove dela, kot drugod. Tako nas ekonomski položaj sili k temu, da izkoriščamo strojne kapacitete maksimalno, da sploh lahko poslujemo na meji rentabilnosti. Zaradi tega si v tem trenutku še ne moremo zamisliti ukinitev nočnega dela žena. Te pa so v tekstilni industriji v večini. Drugi važen problem, ki nas tare je tudi zaposlovanje invalidnih in za delo manj zmožnih delavk. Zdravstveno stanje se jim je poslabšalo zaradi težkih delovnih pogojev v letih, ki so jih prebile v naši delovni organizaciji. Razpravljali smo že v benificirani delovni dobi, kar pa ne pride v poštev zaradi pogojev, ki jih ta zahteva (o tem smo pisali že v lanski 11. številki LP). Pri nas imamo nekaj lažjih delovnih mest, vendar je invalidnih delavcev 3 X več. Razmišljamo tudi o pomožni panogi, kjer bi ti lahko opravljali primerna dela, npr. tapiserije Zanimiv je predlog članice IO RO sindikata iz MTT — Maribora, kjer se srečujejo z istim vprašanjem, da bi lahko tistim invalidnim delavkam, ki jim manjka do upokojitve le nekaj let, delovna organizacija ta leta dokupila. Poleg tega so govorili, še o preventivnih zdravstvenih pregledih, varstvu otrok delavk, ki so na delu popoldan in ponoči, toplem obroku na nočnih izmenah itd. Razprava je trajala skoraj tri ure. M. M. Elektrifikacija železniške proge je pred dobrimi deseti1? leti spremenila panoramo južnega dela tovarniških ot>' jektov. r> vseh, razen pri finančni* sektorju so bile nadure, e8 ostalega, potrebne zara-ki ,nad°meščanja sodelavcev, ^ s° na rednem ali bolni-So 111 dopustu. Poleg tega pa i, *)0sainezni sektorji v nad-pern.delu opravljali: sti|f,ro?Zv°dni sektor: v či- r»iCi 1C1- mikalnici predpredil-9adi n 178 1.809 189 1 .603 201 1 .783 * - • — . „ W°l973 1-063 9.652.5 962__ __?l514 . 927 9.593,5 PERIODIČNI PREGLEDI Da bi se omogočila raba samo varnih delovnih priprav in naprav, in da bi ugotovili nevarna mesta na posameznih strojih, je delovna organizacija dolžna, da sama opravi preglede oziroma preizkuse delovnih naprav in priprav z vidika varstva pri delu. Pri tem je treba določiti tudi roke za preglede, načine in postopke ter katere delovne naprave in priprave je potrebno periodično preiskovati, pregledovati in preizkušati. Tako določata zakon o varstvu pri delu in pravilnik o izdajanju pismenih izjav in strokovnih ocen o upoštevanju varstvenih ukrepov in normativov ter o vsebini navodila za varno uporabo in o načinu preizkušanja ter vzdrževanja delovnih priprav in naprav (Uradni list SRS, št. 16-721/75) Tudi v naši delovni organizaciji bo potrebno, da v kratkem začnemo izvajati omenjene sistematske preglede oziroma preizkuse. V ta namen bomo izdelali metodologijo, po kateri se bodo omenjeni pregledi opravljali. Metodologijo bo treba poslati v presojo in potrditev republiškemu inšpektoratu dela do 30. 3. 1979. Ko jo bo republiški inšpektorat dela potrdil, jo bomo uporabljali za preglede in preizkuse delovnih naprav in priprav. Predlagana metodologija mora vsebovati: 1. Način ugotovitve osnovnih tehničnih podatkov delovne priprave ali naprave — ti podatki se ugotovijo iz strojnih tablic oziroma tehnične dokumentacije ali iz zunanjih ali notranjih izmer; 2. strokovni sestav ekipe, potreben za pregled posameznih vrst — strokovni sestav ekipe mora hiti takšen, da zajema celotno tehnično območje naprave ali priprave; 3. način pregleda tehnične dokumentacije naprave ali priprave; 4. navedba, katere javne listine morajo biti izdane za delovno pripravo ali napravo (npr. atest, certifikat, strokovna ocena, pismena izjava) ter način ocenitve teh listin za varno delo; 5. opis postopka pregleda delovne naprave ali priprave z vidika varstva pri delu — pregledati je treba celotno del. napravo posebno pa še dele, katerim je potrebno posvetiti več pozornosti zaradi večje možnosti okvar, večje občutljivosti delov itd; 6. način pregleda in preizkusa konstrukcije z vidika varstva pri delu; 7. način preizkušanja varnosti pri delovanju delovne priprave oz. naprave glede na varstvo življenja in zdravja zaposlenih — to pomeni preizkus stroja med delovanjem; 8. način ugotavljanja vpliva delujoče naprave na okolje in način preprečevanja škodljivih vplivov na okolje. 9. način ugotovitve skladnosti z zakonitimi predpisi glede odstranjevanja škodljivih snovi, ki nastanejo pri delovanju delovne naprave ali priprave; 10. način meritev in navedba izbranih instrumentov za izvedbo meritev. Pregledi delovnih naprav in priprav so se izvajali že sedaj vendar ne po določeni metodologiji, ki nam omogoča bolj sistematske in s tem tudi bolj temeljite preglede delovnih naprav s področja varstva pri delu. Plan omenjenih pregledov in preizkusov mora izdelati služba za varstvo pri delu. Pregledi pa bi se izvajali tako, da bi se roki pregledov pokrivali s planom čiščenja in vzdrževanja strojev, torej naj bi zaradi ekonomičnosti istočasno izvajali preglede z vidika varstva pri delu in čiščenje oz. vzdrževanje delovnih priprav in naprav. A. K. NIKO STAMATOVSKI, DIREKTOR PROIZVODNEGA SEKTORJA, 0 SEBI Nika Stamatovskega nas večina dobro pozna, saj je zaposlen pri nas od svoje prve zaposlitve, od leta 1951. Njegova življenjska pot je izredno zanimiva. To kar je dosegel on, lahko doseže le marljiv in odločen človek. Veliko truda, trdega dela in ne nazadnje tudi študija ob delu, je za njim. Pričel je kot remontni delavec pri mikal-nikih, 1. februarja letos pa je postal direktor proizvodnega sektorja. Poprosili smo ga, da za nas, na kratko opiše svoje delo. V predilnici Litija sem se zaposlil 3. 8. 1951 na podlagi dekreta, ki sem ga dobil na koncu šolanja v Mariboru od direkcije za tekstilno industrijo. V njem je bilo napisano ime podjetja in datum pričetka dela. Tega leta sem v Mariboru dokončal triletno industrijsko tekstilno šolo. Moja prva zaposlitev je bila pri remontu mikalnikov, kjer sem opravljal različna dela za vzdrževanje mikalnikov; na primer: brušenje, distancira- nje mikalnikov in zamenjava oblog (previjanje mikalnikov). Po potrebi sem nadomeščal brusače (vodje izmene v mi-kalnici) na troizmenskem delu in občasno tudi mojstra mi-kalnice. Od tu sem bil premeščen v tehnično pisarno, kjer sem v glavnem zbiral podatke za normiranje strojev, — hitrosti strojev, pretrgi itd. Leta 1953 smo pričeli s prestavitvami flyerjev. Vključil sem se v skupino, ki je demontirala in montirala le-te. Tu sem delal do odhoda k vojakom. Konec leta 1955 sem se vrnil od vojakov in se ponovno zaposlil — tokrat z lastno prošnjo, ker takrat podjetja niso bila dolžna ponovno sprejeti delavce, ki so se vrnili od vojakov. Sprejet sem bil v tehnično pisarno, kot se je takrat imenovala. Imel sem nalogo, skrbeti za varno delo. Prav v tistem času je bil sprejet zakon, da morajo imeti podjetja z več kot 500 zaposlenimi, posebnega delavca, ki je skrbel za varnost pri delu. Naziv tega delovnega mesta je bil varnostni tehnik. Takrat o tem ni bilo veliko literature, predpisi so prihajali le postopno in tako sem pravzaprav oral ledino na tem področju. Varnostne razmere so bile zelo slabe. Celotna mikalnica, 120 mikalnikov, je obratovala še na transmisijski pogon, jermeni in jermenice na razte-zalkah, flyerjih, predilnih strojih in v čistilnici so bili slabo zaščiteni, ta zaščita ni ustrezala predpisom. Garderob in umivalnic sploh ni bilo. Delavci so se preoblačili kar pri strojih, umivali pa doma. Tla so bila betonska in v zelo slabem stanju, razsvetljava je bila preslaba. Takrat so bili prvi začetki reševanja tega stanja. Leta 1958 sem bil ponovno premeščen v mikalnico za vodjo remonta mikalnikov, in leto kasneje sem postal mojster v mikalnici in čistilnici. Leta 1962 sem bil postavljen za nadmojstra, in leta 1971 za pomočnika direktorja proizvodnega sektorja, kjer sem ostal do imenovanja za direktorja proizvodnega sektorja, pred dvema mesecema. Leta 1959 sem obiskoval in opravil tečaj za visoko kvalificiranega delavca tekstilne stroke, leta 1971 pa sem diplomiral na višji šoli za organizacijo dela v Kranju in si pridobil naziv inženir organizacije dela. Odkar sem v predilnici Litija, so se pri nas zamenjali kar trije direktorji, sedanji je že četrti. Ko premišljujem kako je bilo včasih ugotavljam, da je bilo veliko težkih trenutkov; na primer, da ni bilo denarja za plače, da smo v enem obdobju skoraj popolnoma zaustavili proizvodnjo in se drugič zopet ubadali s prevelikim povpraševanjem po preji. Če se ozrem po predilnici v katerikoli oddelek in primerjam stanje takrat in danes, pa ugotavljam, da so ogromne razlike. Naj jih nekaj naštejem! Omenil sem že, da so bile higienske razmere zelo slabe, pod in razsvetljava prav tako, stroji in naprave so bile zastarele, bilo je zelo veliko prahu, saj nismo imeli odse-sovalnih naprav in pnevmafi-lov. Pogon vreten prstančnih strojev je bil z bombažnimi vrvicami. V predilnici smo imeli okrog 2800 montiranih vreten. Sukalnice skoraj ni bilo. Delali smo v treh izmenah po 8 ur brez odmora, brez možnosti nabave kakršnekoli malice, brez mleka, brez delovnih oblek in še bi lahko našteval. Naj na kratko preletim še dosežke oz. vlaganja v tem obdobju! Čistilnico in predpre-dilnico smo popolnoma obnovili! Zamenjali smo predilne stroje z modernejšimi, tako da imamo v predilnici danes že okrog 59000 vreten! Zgradili smo novo sukalnico z 880 vreteni za previjanje in elektronsko čiščenje preje, 640 vreten za dvojenje preje in okrog 6000 sukalnih vreten, od tega več kot polovico zelo modernih. Že leta 1960 smo vpeljali proizvodnjo umetnih vlaken, danes pa znaša ta proizvodnja že preko 2500 ton letno. Ogromna sredstva smo vložili za izboljšanje pogojev dela. Obnovili smo pode, parket, razsvetljava je v celoti zamenjana. Uredili smo garderobe in umivalnice. Vsa ta velika sredstva, ki so bila vložena za izboljšanje pogojev za delo so si odtegovali tisti delavci, ki so delali v slabih pogojih. Danes me moti, da tega ne znamo ceniti in smo pri čuvanju tega kar imamo popolnoma ravnodušni. Ob tej priliki bi rad povedal, da se vsi skupaj premalo zavedamo, da je od nas samih odvisno, kolikšen kos kruha si bomo odrezali. Ta odvisnost se kaže predvsem v čuvanju strojev in naprav za delo, v čimboljšem izkoriščanju surovin, zmanjševanju oz. odpravi nepotrebnih odpadkov, sortiranja odpadkov, ki nastanejo pri predelavi, odpravi pomešanj različnih prej, skrbi za kvaliteto preje, doseganju predpisanih količin v zadovoljivi kvaliteti, nepotrebnemu pomešanju cevk (za predilne in predpredilne stroje), izkoriščanju delovnega časa (kasnejši začetek, predčasno zapuščanje delovnega mesta, posedanja po garderobah, sprehajanje po oddelkih, prepogoste kadilne pavze itd)-Na koncu bi rad poudaril, da so za doseganje maksimalnih delovnih učinkov pri naši tehnologiji, kjer je eno delo odvisno od drugega, nujni dobri medsebojni odnosi med sodelavci, tesno sodelovanje in pomaganje drug drugemu. Le na ta način bo lahko naš kos kruha večji. PLAN IZOBRAŽEVANJA IZ VARSTVA PRI DELU ZA LETO 1979 Plan izobraževanja iz varstva pri delu za leto 1979 je izdelan na podlagi pravilnika o varstvu pri delu s seznanom delovnih opravil in nalog na katerih morajo delavci opravljati preizkus znanja iz varstva pri delu. Posamezna predavanja so prilagojena troizmenskemu in štirizmenskemu delu in bodo opravljena v dopoldanskem in popoldanskem času. Preizkus znanja za posluževalce strojev bodo med delovnim časom, s sodelovanjem strokovnih delavcev proizvodnega sektorja. Preizkus znanja iz varstva pri delu je v medsebojni povezavi s strokovno usposobljenostjo posluževalcev strojev. Zato lahko opravijo preizkus znanja iz varstva pri delu novo-sprejeti ali premeščeni delavci po končani strokovni usposobitvi, kar dokažejo s posebnim preizkusom znanja, ki je izdelan po programu proizvodnega sektorja. Smoter preizkusov znanja iz varstva pri delu je, da je vsak delavec seznanjen z nevarnostmi na delovnem mestu in da pozna varnostne predpise in normative za klimatske razmere, hrupnosti delovnega okolja, urejenost delovnega mesta in tehnično zaščito strojev. Na podlagi znanja iz varstva pri delu bomo poznali obveznosti, ki jih imamo do varnega opravljanja dela. Poznali bomo tudi pravice, ki jih imamo v zvezi z varstvom Pr! delu. V samoupravni družbi smo delavci nosilci nalog varstva pri delu. Pravico imamo zahtevati, da strokovne službe delovne organizacije odpravljajo P°' manjkljivosti, ki bi kvarn0 vplivale na zdravstveno stanje. Pravico imamo celo odklo-niti delo na posamezne’11 delovnem mestu, če bi bil° zaradi nezadostne zaščite pg' roženo zdravje in življenj6; Zahtev delavcev po uredit^1 delovnega okolja je malo, ka’ naj bi bil dokaz, da imam0 delovne razmere odlično ur0' jene. Napačno je mnenje, d8 varstvo pri delu premalo p°z' namo in se zato posamez’’ pomanjkljivosti odstranjuješ šele po posameznih poškod' bah, ki imajo za posledic invalidnost ali zdravstven okvaro delavcev. Iz gornjih razlogov so P® zakonu o varstvu pri del preizkusi znanja iz varstva P’ delu obvezni. Delavec, ki P opravi tega, ne sme samostoj no opravljati svojega de’ ^ Delovna organizacija ozirom* odgovorne osebe so kaznovan če se preizkusi znanja f) opravljajo v predpisanih rok’ Služba za varstvo pri delu 0 pri izvajanju izobraževalne*, programa iz varstva pri de sodelovala s strokovnimi sip ^ bami in sodelavci, ki so zajet’ • izobraževanje delu. iz varstva P ^ed nastope Navdušene mamice POŽAR NA ROZMANOVEM TRGU 12, V LITIJI PRAZNOVANJE 8. MARCA 8. marec je dan, kot vsi drugi dnevi v letu, a vendar Je drugačen. Povsod šopki rož, razna darilca, ki jih možje, fantje in otroci, po-kljanjajo ženam, dekletom in materam oh njihovem Prazniku. Ne bi govorila o zgodovini Praznovanja dneva žena, ne hi govorila o boju za »enakopravnost«. Tudi delavke v Predilnici smo ta dan praznovale na Poseben način. Že takoj zjutraj so nam sodelavci čestitali ob našem prazniku m vsaki sodelavki podarili nageljček. Posebno pa smo hile presenečene na malici. Mize so bile pogrnjene z helim prtom, na mizah so ‘hli šopki rož. Bilo je pravo Praznično vzdušje. Med ma-hco nas je razvedrila tudi tdasba. Tako smo hile po malici vse še bolj polne ?Jana, delale smo še z večjim zanimanjem, z večjim Navdušenjem kot ostale dni. Zavedale smo se, da je to Praznik delovnih žena. Še bolj pa smo bile presenečene, ko so nam učenci osnovne šole Dušan Kve-der-Tomaž, Litija priredili kratko proslavo. Ob poslušanju različnih recitalov in pesmic, so se marsikateri ženi zalesketale solze v očeh, a vendar so s svojimi domislicami žene spravili tudi v smeh. V tistem trenutku je marsikatera žena pomislila na svoj delavnik, ki traja od zgodnjih jutranjih, do poznih večernih ur. Vsi dobro vemo, da delavko, ki se utrujena vrne iz službe, doma čaka še veliko dela. Skuhati mora kosilo, pomiti posodo, prati, likati in še in še hi lahko naštevala. Deliti pa mora svoj prosti čas tudi z možem in otroki. Ne ni lahko biti dobra gospodinja, žena in še mati. Otroci zahtevajo, da se z njimi igra, da jim pomaga pri domači nalogi ... Ob tem prazniku so se otroci materam zahvalili za njihov trud. Na preprost način, a vendar presunljivo so pripovedovali razne misli o materah. Otroški pevski zbor je zapel nekaj pesmi, ki smo jim vse rade prisluhnile. A vendar so otroci ugotovili, da žena še vedno ni popolnoma enakopravna z moškimi. Največkrat se to vidi na delovnih mestih. Na vodilnih mestih so zaposleni možje, le malokatera žena je tu izjema. Zato menim, da bo moralo preteči še več let, da bomo ženske dosegle enakopravnost z moškimi v pravem pomenu besede. Zato je potrebno, da se vse še bolj prizadevamo, da se dodatno izobražujemo ter dokažemo, da smo tudi me sposobne opravljati odgovornejša dela. Preteči bo moralo precej časa, predno bo med ljudmi zavladalo mnenje, da sta moški in ženska enakopravna, v privatnem kot v družbenem življenju. Naj izkoristim to priložnost, in se v imenu vseh delavk v Predilnici Litija zahvalim učiteljem in učencem za tako prisrčen program in za ves trud, ki so ga vložili za organizacijo te proslave. v p Časovni plan izobraževanja in PREIZKUSA ZNANJA IZ VARSTVA PRI DELU ZA LETO 1979 Vodstveni delavci, dežurni gasilci, delavci v mešalnici, mesec februar, posluževalci čistilnih strojev, posluževalci mikalnikov, posluževalke raz-tezalk in flyerjev, posluževalke česalnih strojev, transportni in drugi delavci v PP, vozniki dvigal, mesec marec, mojstri in vodje izmen, predice in snemalke, čistilke sanitarnih prostorov, sortirke in vlagalke cevk, embalirni in transportni delavci, druge delavke v predilnici, mesec april, dvojilke, sukalke, previjalke, Z N Požar na Rozmanovem trgu 12 v Litiji X,_________________________y 23. februarja je ob 9.30 zatulila sirena na gasilskem domu v Litiji. Takoj smo pohiteli na Rozmanov trg in smo imeli kaj videti. Gost dim, ki se je valil iz ostrešja je dal vedeti, da bo treba čimprej pogasiti požar, ki se je pojavil v kletnih prostorih. Plamen je že krepko švigal proti stopnišču v 5. nadstropje. Gorele so tri drvarnice v katerih so bile tudi avtomobilske gume, kolesa in druga drobnarija. Zaradi tega je bilo veliko gostega dima, tako da stanovalci niso mogli zapustiti stanovanj. Prišlo je do manjše panike. Zaradi hitre intervencije gasilcev je ta popustila, in so stanovalci mirno čakali na balkonih dokler ni bil požar pogašen in hodnik prezračen. Kako je potekala gasilska akcija? Gasilsko društvo Litija je prvo prihitelo na prizorišče, in začelo takoj skozi okno v kleti, gasiti požar z vodo iz hidranta. Ker ni bilo mogoče priti v klet sem poklical na pomoč še gasilce iz predilnice Litija, ki so prišli z dihalnimi aparati. Kasneje je prišlo še Gasilsko društvo Šmartno. Pripeljali so reševalni prt za reševanje ljudi iz višjih nadstropij. Takoj so se opremili z dihalnimi aparati, ki so jih tudi pripeljali, se začeli pomikati skozi vrata v notranjost kleti in začeli z gašenjem iz neposredne bližine, tako da je bil požar kmalu zadušen. Dva gasilca sta šla po stopnišču do podstrešja ter odprla zračnik na strehi, tako da se je dim čimprej razkadil. Na pomoč je tudi prihitela gasilska desetina iz lesne industrije Litija, ki pa zaradi zadostnega števila gasilcev ni bila potrebna in se je kmalu vrnila na svoja delovna mesta. Škodo, ki je nastala na bloku cenijo okoli 10.000 dinarjev. Vzrok požara pa je zopet človeški faktor (cigaretni ogorek), ki je v lanskem letu zakrivil 74 odstotkov vseh požarov v Sloveniji. R. ZUPAN preddelavke na sukalnih strojih, snemalke vlagalke, remontni delavci, delavci v zunanjem transportu, delavci v laboratoriju, delavci na obdelovalnih strojih, kuhinjsko osebje, mesec maj, vratarji, mesec september, električarji, mojstri, varstvo pred požarom, mesec oktober; kotlarji in kurjači, inštruktorice praktičnega dela november. Razen zgoraj planiranih tečajev bo služba za varstvo izobraževala delavce iz varstva pri delu za novo sprejete delavce, delavce ob premestitvah in za delavce, ki bodo premeščeni k novim delovnim strojem. Upoštevajoč nove dosežke tehnike in tehničnega varstva bo služba za varstvo pri delu uporabljala pri predavanjih filme, slike in drugi strokovni material. Po potrebi bodo povabljeni za predavatelje zdravnik medicine dela, in drugi strokovnjaki. V posameznih primerih bodo preizkusi znanja zajemali tudi testiranja, katerega so delovne skupine osvojile, ker je pri testiranju lažje in pravičneje ocenjevanje. Franc L. USPEH MAKEDONSKIH PRIDELOVALCEV BOMBAŽA Z juga naše domovine smo prejeli vest o uspehih pri pridelovanju barvastega bombaža. Tudi nekaj vzorcev bombaža je že na razpolago, kar dokazuje, da so makedonski pridelovalci na dobri poti. Že dolgo časa si namreč strokovnjaki po svetu prizadevajo vzgojiti barvast bombaž; tako pozneje ne bi bilo treba barvati preje in tkanin, da o prednostih, kot je 100 % obstojnost barv, sploh ne govorimo. In kako »dajo« bombažu barvo? Pri tem so zelo skrivnostni, vendar se je le izvedelo, da križajo razne sorte bombaža. Tudi z mešanjem različnih gnojil in spreminjanjem razmerja le-teh je mogoče dosegati razne barvne nianse. Kaj več se ni moglo izvedeti, kar pa niti ni tako pomembno kot to, da bodo tekstilci kmalu predelovali barvast bombaž. Po reviji Pamučar Skopje NOVICE - NOVOSTI V prostoru stare sukalnice bomo namestili brezvretenske predilne stroje. V prizidku oddelka bomo namestili klimatske naprave. Gradbena dela bo opravil Gradmetal Litija, klimatske naprave bo montiralo Industrijsko montažno podjetje Ljubljana. Vertikalni transport med predpredilnico in predilnico bo urejen s pomočjo dvigala. Tozd Gradmetal Litija izvaja investicijska dela v sindikalni dvorani na Stavbah. Dvorana bo temeljito prenovljena. N® novo bodo urejene klimatske naprave, sanitarije in predprostor s teraso. V predilnici 4 bomo namestili prstanske stroje KruSik' Valjavo. Novi stroji bodo imeli napravo za avtomatsk0 snemanje kopsov. EKSPLOZIJE PRAHU IN SAMOVŽIGI V TEKSTILNI INDUSTRIJI Velika nevarnost v tekstilni industriji je eksplozija prahu. Prah tekstilnega materiala, ki je dobro pomešan z zrakom lahko eksplodira že zaradi iskre. Tako je 1975. leta od nastale iskre pri varjenju, nastala eksplozija prahu v čistilnici bombaža. V 3 sekundah je že Rorel bombažni prah v širini 30 m pod stropom oddelka. Pojav eksplozije prahu še ni Popolnoma raziskan. Po dosedanjih ugotovitvah je naravna količina okoli 20 g prahu v kub. m zraka. Pri gašonju Požarov v tekstilnih obratih je 7ato zgrešeno in nevarno gasiti 7 močnim vodnim curkom, ker bi le-ta dvignil prah in povzroči eksplozijo. Zato se sme uporabljati le vodna megla ali Prha, ki prah zmoči in šele ko Prahu ne moremo več dvigniti, lahko uporabljamo vodni curek. Samovžigi so v tekstilni industriji možni in celo pogosti. Vlavna povzročitelja so suši j i-Va olja in pa vpliv mikroorganizmov. Rastlinska olja, ki 'jsehujejo trigliceride nenasilnih maščobnih kislin, kot sta linolova in linoleneva kislina, na zraku hitro oksidirajo. Če se toplota, ki nastaja pri tej notranji reakciji v materialu kopiči, ker je odvod toplote oviran, nastane temperatura, do vnetišča. Posledica je seveda vžig. Pred leti smo odkrili v delovni organizaciji bombažno halo v kateri so tlela bombažna vlakna v notranjosti. Zaradi pomanjkanja kisika je bil požar lokaliziran. Oh ugodnih okoliščinah bi lahko tleča hala povzročila večji požar v skladišču, kjer imamo skladiščenega ca. 1000 ton bombaža. Tudi delovanje mikroorganizmov v bombažnih vlaknih lahko povzroči pod ugodnimi pogoji prekomerno gretje in s tem vžig. Na to vpliva relativno visoka vlaga, pri temperaturi nad 25 — 35 stopinj C. V čistilnici odpadkov so zlasti nevarne za samovžig v balo stisnjene oljne krpe. Zato jih moramo vskladiščiti v poseben prostor, ki je ločen od ostalih tekstilnih vlaken in primerno zračen. F. L. 0b --------—a**--*—^ voh ^u,)ljan8ki cesti imamo črpalno postajo za posebno hh„ Sesalne cevi črpalke so položene več metrov od e8a reke Save. 0*lb,e^tn° omrežie »likalnice bo priključeno na mestno ho Zemeljska dela so končana. Na vrsti je komunal- 0- UJAIL °6čuteiT .Balija »Sf 11 OTOK V KIKLADIH DALMATIN ZEU. IME GLAV NO MESTO. GEORGIJE (ZDA) STAROilDOV-SKI KRALJ DEČEK NA DVORU avtomob- 01UAKA HAKARSKE DUHOVVODjA V JOGI p0jAV HA VOD, PLAVAJOČA H0R5. TRAVA Vt OKRAJ. ZA STAREJŠI BOLGARSKA LUKA fJABLBK.- DELEC °5EBA ,1 8'Slije (Edom) 10 LEVI PRITOK REKE SARTRE (FranciJA) LJUBKOV. MOŠKO IME RASTLINSKI STRUPI 9 SOGLAS- NIK MTATlj El£Meajt Neli j ITAL. PISEC [Coiradol 13 KMEČKO ORODJE 16 avtom. KARAMfcOL UVOj Cfaij ALEŠ NOVAK ELEMENT DUŠIK. PRITRDIL^ NICA VZKLIK DENARIJE NA6RADE ŠUM- NIK NEMČIJA 506- LASNIK GORA V ŠVICI FOSfOH AVT. OZNAKA ITALIJE |ti PIRE NEJ. DRŽAVA IZŽREBANI REŠEVALCI 1. Bogdan Bučar — elektro-delavnica 2. Bogdan Bučar — knjižnica 3. Mira Pavlica — knjigovodstvo OD 4. Rudi Zupan — gasilec 5. Lidija Skubic — spl. sektor SESTAVIL e v. POREDEN OTROK TOV.O- BOLEZEN ZAKADI vdoirA IKER SVILENA TKANINA MNO- ŽINA IOjRALKA RAS Antično IME ZA SPARTO latov- Šč I NA izdelovalec PRVIH UR (Pot er) mesto v PIEMONTU RAZLIČNI ČRKI UDAREC S SEK/RO }GlC,lj$HI SLIKAR. (Ja m e s) HE3t0 p koNGt) NEMŠKI . PISATELJ Ul stol J 35 28 33 27 PR.E BOLEH NIK. 30 SLIKARKA PLESTEN- JAK SRE60Z RASTLINA GRŠKA ČRKA SAŠKI BOG VO/NE OJAČEKAL. svetlobe ICO 5 pohištva SUMERSKI BOS 18 22 IT ALIJAH-iZA MIOM 23 VKUJ/iflA KINE MA-T06RAF BRITANSKI EKONOMIST WiLliam Hanry 1 19 20 2.1 središče GANE GL . MESTO KORZIKE Japonski POLITIK Ml ROBU M1 (mi-m CiLAMM ŠTEVNIK. SREDIŠČE MOLDAVIJE 2A TUJE Z. IME UEKDANJ1 RUSKI VLADAR MLEČNI izdelek. za polton ZNIŽANI 'c" BRIKET fRAMCOS. PISATELJ MESTO v EPIKU CIMOSOV AVTO prijeten VONJ 6RŠKI BOS LJUBEZNI SOK, IZVARER L 'TijSJii PREI)|LEC REMIJU podobna IGRA tlakomer S KOVIN sr PERESOM uebo- JEVUK £L 3AJJAT GOSPOD fANELESKo) zemlje- vid LESKOM C AFRIŠKA DRŽAVA 29 17 hlLAUSliA OPER. H15A 36 petaR RA1MA-N OVI C UOCPE PTICE ISKALEC STEKU - 38 FRAMCOS. REKA 31 FOSFOR JAP. OBLIKA B u DUHA IRSKI BRINOVEC STADION V BUDIMPEŠTI RUŠILI Politik 37 32 GOBEC RADOVAN PAR LOV GRMIČASTA rastlina M A C A- turjan 39 5L. UMETD. 2 6 »DOVIMAR ON A-5 S1S £UGeN£ |0NE££° PRODUKT GotDOV 50 M-iOK nova VRSTA TUJE M. IK6 RAJKO RAUFL ZUPANČIČ OTOK) SPAR- TANSKI ELESIK 2.5 26 BERITE P REDILO A PIŠITE V tlEDILCA Črka "e in" POL- MER. ITALIJA KALU NAS- LOV VETRNI Jopič A 5a50 MISEL Litijski Prcdilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, M0^, Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani k° tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov. ,