Štev. 235. f LMoni, v H dne h. mm 1924. Pcsmtm ft*nm stane V5Q m Leto Ln, Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta ..... „ 120 za celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno « Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60 Cene Inseralom: Enostolpnn petltna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 50. veliki po Din 3*— ln 4'—, oglasi v nredniSkem deJn vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo je v Kopitarjevi nltcl 6/UL Rokopisi se no vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravnlStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 tn 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga In Dunaj 24,797. Zadnji upi. Prejšnja vlada je držav, ugledu doma in na zunaj silno škodovala. Zaupanje v moč in v življensko silo države je med ljudstvom ginilo kot sneg v pomladnem solncu, zunanji opazovalci naših razmer pa so izražali svoje zaupanje Pašiču in in Pribiče-vicu z vedno padajočim kurzom na curiški borzi. Tem temeljitejše pa je znal prejšnji režim skrbeti za svoje strankarske koristi. Pod pretvezo, da je treba ščititi državno in narodno edinstvo, je nasejala prejšnja vlada po vseh uradih kljub raznim uradniškim redukcijam nebroj svojih političnih agentov, braz vsakega ozira na njihovo uradniško usposobljenost in izročila poveljstvo ar-madnih delov samo ljudem, ki so brezpogojno prisegali na edinozveličavnost P.-P. režima. Državni denar so milostno delili samo onim, ki so poljubljali Pašiču roke in ki so krivili svoje hrbtenice pred vsega-mogoenostio g. Pribičeviča. Tako so se bili lepo pripravili za vse slučaje: če pride do volitev, jih bo rešil uradniški aparat, če pride do hujšega odpora, jih bo rešila armada, če pa pride do nove vlade, jih bo rešila sabotaža uradništva in tajni vplivi gospodov generalov. Nenadoma pa se je kolo sreče zaobrnilo in Pašičeva vlada je padla. Ali je padla vsled domačih vplivov in vsled razvoja političnega življenja doma, ali pa so sodelovale tudi druge sile, o tem danes ne govorimo, dovolj je omeniti, da je P.-P. vlada padla. Takoj po padci prejšnje vlade pa se jo začela politična slika propadlih strank nagl!> izpreminjati. Spočetka so bili gospodje ravno z ozirom na svojo zgoraj omenjene priprave silno samozavestni. V nadi na tajno sabotažo dela po uradih s strani partizanskega uradništva in računajoč na gotovo pomoč vojaških krogov so napovedovali padec nove vlade že v treh dneh. Iz treh dni pa so nastali trije tedni in trije meseci. Ker se je stvar vlekla le predolgo in ker je na gospode napovedani zakon proti korupciji silno neugodno vplival, so poskusili z vojaškimi intrigami, s katerimi pa so samo generala Hadžiča pred vsem svetom nesmrtno blamirali, ker se je svet vendar spraševal ,če gospod general za Radiča ni vedel že takrat, ko je v sedanjo vlado vstopili Hadžičevemu odstopu je sledilo redno zasedanje parlamenta s trdno vladno večino. To je bil za Pašiča še hujši udarec in da prepreči v zadnjem hipu obtožnico proti svojim bivšim tovarišem, kateri bi utegnila slediti tudi obtožnica proti njemu samemu, je mož na zboru radikalov dejal, da sicer ne gre rad v koalicijo z radičevci, ampak če bo treba, bo požrl tudi to in je tudi pripravljen za sporazum z radičevci in ne samo za sporazum s takozvanim >ožjim blokom« brez radičevcev. V svojem tisku pa poskuša lansirati misel o neki ^koncentracijski vladi sporazuma«. Ta vlada pa je že tukaj in to je za bivši P.-P. režim najhujši udarec. Mi i m a -m o že vlado sporazuma, in v to vlado so vrata na steza j odprta vsem, ki pošteno mislijo in čutijo. Ne verjamemo pa, da bi sedanja vlada hotela spustiti v ministrsko sobo ljudi, katerim je pošten sporazum samo krinka, da uidejo kleščam zakona proti korupciji in pravični kazni. Če pa so pripravljeni žrtvovati krivce, jim se-danja vlada gotovo ne bo delala težav. KATOLIŠKI SHOD V BUDIMPEŠTI. Budimpešta; 13. oktobra. (Izv.) V nedeljo se je pričel katoliški shod, katerega se je udeležilo nad 100.000 ljudi. Glavni govor je imel v nedeljo gro! Appony. Za tem se je vršila velika evharistična procesija. »Z. R. m.« NA POTU V AMERIKO. Friedrichsboien, 13. oktobra. (Izv.) Zrakoplov »Z. R. III.« jc v nedeljo odplul v Ameriko. PRED VOLITVAMI V ANGLIJL London, 13. oktobra. (Izv.) Volivni govor Mac Donalda bodo objavili radiolonič-nn 13. oktobra zvečer, Baldwinov govor pa 14. oktobra. ANATOL FRANCE UMRL. Vlada stoji in čvrsto. Belgrad, 13. okt, (Izvir.) Na današnji seji narodne skupščine so odgodili delo najdalje do prihodnje sobote. S tem je ustvarjena praznina do 20. oktobra. Ta odlok predsednika narodne skupščine jc bil sklenjen sporazumno, da se more končati delo v odborih. Brez dvoma bo ta čas izkoriščen v vprašanju razpleta političnega položaja. Vsi dogodki poslednjih dni: odstop vojnega ministra, včerajšnji Radičev govor, Pašičeva izjava, vladino stališče z ozirom na celokupni položaj in današnja izjava notranjega ministra, ustvarjajo čvrst do-jem, da je prešel položaj v resno fazo, ker se mora razčistiti vprašanje ne vlade, ampak notranjega položaja, na eni strani vprašanje sporazuma, na drugi vprašanje razmerja med civilno in vojaško oblastjo, Pašič je s svojo izjavo storil korak proti vladi, gotovo v težnji, da zboljša svoj položaj, po katerem bi prišel on do uprave v državi, kakor je bilo to pred nastopom današnje vlade. Pašič jc hotel v svoji izjavi vlado privesti na mehkejša tla in želel je vsaj toliko uspeti, da kompromitira njeno stališče, ki ga zastopa v politik in da dokaže, da je on s tem, da stopa v razgovor z Davidovičem kot zastopnik radikalov vendar nekoliko pripravljen odstopiti od sveje dosedanje politike. To se je najbolje videlo v tem, ker jc Pašič na včerajšnjem sestanku z Jovanovičem, uredil stališče radikalov na ta način, da je vzel položaj v svoje roke in ga na ta način odvzel Jovanoviču. Na drugi strani se vidi iz tega, ker je Pašič od vlade zahteval, da najprej odstopi in preide v ostavko in se šele potem z njim razgo-varja. Tako svoje stališče je Pašič formuliral Jovanoviču, ki ga je predložil vladi v pismu. Vlada sc na te poslednje Pašičeve namere ni ozirala in odgovorila Pašiču, da tisti, ki se razgovarja z vlado, ne sme zahtevati njenega odstopa, ampak mora kot delavec na nasprotni strani pristati na ono, kar je današnja vlada izjavila v svoji deklaraciji, pristati brez omejitve. Vlada je uvidela, da je Pašič dal to izjavo zato, da pokvari njen položaj. Ona se ne more pogajati s Pašičem, ki stoji z nekaterimi radikali pod udarcem njene politike. Pašič je načelno sprejel politiko današnje vlade in naglaša v svojem pismu Jovano- viču, da je za sporazum s HRSS. Vlada v nobenem slučaju ne more storiti tega, da bi svoj današnji položaj žrtvovala v osebno korist radikalov in Pašiča. Splošno se smatra, da je položaj za radikale silno resen. Vlada je mirna in vodi svoje posle normalno; položaj se le komplicira v vrstah radikalov. Vlada jasno uvideva manevre, ki jih delajo radikali. Tej politiki radikalov, ki je jasna, ne bo nasedel niti en član vlade. Za oceno položaja je značilna izjava notranjega ministra, ki je izjavil, da je položaj za vlado kar najbolj zadovoljiv. Minister Pečič je v razgovoru z vašim dopisnikom izjavil: »Pozvali smo radikale na odgovor po želji krone in pričakujemo, kaj bodo storili.« V tem znamenju jc potekel današnji dan, Pašič sc ni javil, ampak se je vrinil v Jovanovičev položaj in hoče s pomočjo svojih in Jovanovičevih radikalov priti naprej, pa na temelju svojih nazorov ne more napraviti stika z današnjo vlado. Skušal je to po Marku Gjuričiču, toda ta je doživel v Zagrebu blamažo, takrat ko je sestavljal protokol z Radičem. Ta poskus, da bi nastopil v pogajanjih v Pašič-evern imenu, je Marko Gjuričič odbil. Nato jc Pašič iskal v ožjem krogu, kot so Jovanovic, Ninčič, Trilunovič, človeka, katerega bi izbral za svojega delegata. Noben radikal noče sprejeli misije v Pa-šičevem imenu, ker poznajo njegove navado in manire. Pašič jc potisnjen v ospredje. Kakor je prej padel pred Jova-novičeva kolena, tako se bo moral sedaj pokloniti današnji vladi. Ne ve se, kako sc bo Pašič zadržal. Radikali tekom današnjega dne niso ničesar storili. Toda računajoč stem, da sc bo Pašič težko odločil pokloniti sc Davi-doviču, posebno zato, ker bi mu ta po-klon ne prinesel nobene koristi, smatrajo politični krogi, cla je poskus za ustvaritev koncentracije vlade z radikali propadel. —Ta teden bo za položaj zelo zanimiv, ker so radikali in samostojni demokrati zelo pobiti in se pripravljajo na največje intrige, da bi pokvarili vladini položaj. Vlada stoji trdno na stališču korektnosti in je prepričana, da so njena tla trdna in čvrsta in da se njen položaj ne more pokvariti. Kdor bo pokvaril položaj, naj nosi odgovornost za posledice. « (Mit® Zagreb, 13. okt. (Izv.) Toliko pričakovani sliod IIRSS v Vrpolju se je vršil v nedeljo v prisotnosti neštevilnih množic kmetskega ljudstva. Shodu je prisostvovalo 8 poslancev HRSS, poslanca Aljanovič in Milkovič, Ferad Draga, demokratski poslanec Gjoka Popovič, za Nemce dr. Tiiubel v imenu Romunov je pozdravil dr. Lupu. Prvi je nastopil g. Radič in jo uvodoma govoril o organizaciji hrvatskega naroda ter ugotovil, da je ves hrvatski narod enotno organiziran in predstavlja permanentno skupščino. Dalje je izrazil, cla vlada, ki se opira na bajonete nima nikdar trdnih lal in če je kaka vlada poštena in dobra, je to vlada sporazuma, ki ima za seboj večino naroda in je nobena sila ne more vreči. Najbolj neumni so pač sabljači in militari-sti, ker ne vidijo nikdar narodove volje in so najbolj slepi, ker se opirajo samo na bajonete. O demisiji generala Hadžiča je izjavil, da se njegove demisije večina srbskih zastopnikov jako veseli in da se nikakor nočejo pomiriti. Ti ljudje so tega generala, ki je sicer pošten človek iu junak, pripravili do tega, da je izstopil iz vlade. Ta človek, ki se ni nikoli bavil s }w>litiko, je najprej vstopil v vlado sporazuma, a sedaj naenkrat izjavlja, da ne more biti v vladi, katero podpira HRSS. Toda no vem, kaj bi bilo, ako obstane trditev, da je nemogoče delati tam, kjer so tudi Hrvati. Nato je govoril Radič o kalvariji srbskega naroda, katerega je izrabljal Pašič in je bil r, narodom samo takrat, kadar ga je potreboval. Tudi sedaj jo družba izprijen cev, ki je ropala državne blagajne, in mora zato v zapor, začela intrigirati in izjavlja, da je celo kralj zato, da se krivci nc zapro. Z ostavko generala Hadžiča jc ho- tela peščica srbskih zastopnikov izzvati krizo vlade, da bi zopet lahko postavila za ministre »tri poštenjake«, Lazo, Kojica in Velizarja. Govoril je nadalje, da brez sporazuma ni bodočnosti niti za Srbe niti za Hrvate. Radikali vedno govore o sporazumu, toda mi jim pravimo: Mi sporazuma no bomo pisali, sporazum so mora samo ustvarjati, iu to tako, da se najprej upostavi vlada, katero priznava ves narod. Tudi srbski kmet in delavec, kakor tudi bogataši v Belgradu niso tako neumni, da bi ne vedeli, kaj pomeni, da iinamo pošteno vlado in da brez sporazuma ni bodočnosti. Mi hočemo skupno življenje, zato pa je potreba sporazuma. Mi ne moremo reči, da nismo republikanci, ker ne moremo trditi, da je nekaj, kar v resnici ni. Nikdo ne more utajiti, da je ves hrvatski narod republikanski. Radi naše mednarodne zajednice je potreba, da je dinastija in potrebno je, da se sporaz-umomo o položaju kralja v tej skupni državi. Nočemo ustvarjati položaja, kakor so ga hoteli ministri-sabljači, kajti mi nočemo osebnega režima, kar znači v Evropi: absolutizem. Radikali plašijo kralja in ga s tem smatrajo za bojazljivca, toda ne moremo reči predvsem o Karadjordjevičih, da so bojazljivci. Ti spletkarji trdijo, da znači naše republikanstvo: doli z monarhijo, toda to ni res. Naše republikanstvo pomeni: Živijo mir, doli z vojno, živel seljnški narod. še manj pa znači republikanstvo: doli s Karadjordjeviči. Naša prva zahteva jo danes, da mora priti do sporazuma. V drugem govoru je govoril o koncentraciji. Rokel je, da nima ničesar proti koncentraciji: koncentrirajte se, toda pazite. Srbi naj se združijo, kot smo se združili Hrvatje za svobodo Hrvatsko v nerazdruž- Ijivi skupnosti s Srbijo na temelju poštenja, svobode in enakopravnosti. »Tako so združite tudi Srbi za poštenje in enakopravnost s Hrvati in Bog naj blagoslovi vašo slogo.' Na koncu govora je Radič izjavil, da bo popustil, toda samo radi srbskega naroda in kmeta. Na shodu so govorili tudi dr. Lupu, Gjoka Popovič, Ferad beg Draga. GROF BEG0UEN V ZAGREBU. Zagreb, 13. okt. (Izv.) Danes je prispel semkaj grof Begouen in je iposetil tudi g. Radiča. Ob (5. je obiskal prostore) HRSS in je ostal tam do 8. zvečer. Petrovič o generalu Haelžiču. Belgrad, 13. okt. (Izv.) Z ozirom na razgovor dopisnika Politikom 7, bivšim vojnim ministrom Hadžičem je danes notranji minister g. Nastas Petrovič ugotovit nakratko sledeče: V tem razgovora so nekatere stvari deloma izmišljene, deloma nepopolne in netočne. Nikakor ne odgovarja resnici, da bi bil g. Radič meni ali kateremu drugemu članu vlade stavil kakršnekoli pogoje o ureditvi države. Te vesti ko širili politični intriganti, ki hočejo kompromitirati idejo sporazuma. — General Hadžič je v razgovoru s sotrudnikom Politike« obelodanil stvari, ki še niso dozorele. 1. Poročila uglednih osebnosti, da se pripravlja puč v vojski, sem sporočil vojnemu ministru, da jih vzame v poštev. Sani nanje nisem verjel. Dvoje teh vesti scmh mu sporočil ustmeno, tretjo pa pismeno, ker sem bil zadržan s potovanjem v Jago-dino. Omenil sem, da niti v to poročilo no verujem. Mislim pa, da to pismo ni moglo biti povod za ostavko. 2. Prvi dogodek, ki ga navaja general Hadžič, misleč pri tem na Zagreb, nii ni znan, v travniški zadevi sem pa itak odredil preiskavo. Če smatra general Hadžič ta dva razloga svoje ostavke za utemeljena, je to njegova stvar. Ta dva dogodka nista dala povoda za ostavko. 3. Dosedaj je bila navada, da so poleg političnih oblasti poročali v politično-sli-an-karskem gibanju tudi generali, čeprav za to niso pooblaščeni. Vojaške oblasti so mi. poročale, da niso razdeljevala orožja gotovim osebam na Hrvatskem in v Sloveniji. Moji organi so pa ugotovili obratno. Katerim poročilom je treba verjeti? Vojnim oblastem nisem verjel, dokler nisem dobit poročila od lastnih organov. Orožje, ki ga je imel Hrvatski konjeniški Sokol, po mnenju armijske oblasti v Zagrebu ni nevarno, saj je kopje leseno, sablje pa so le paradni predmeti. 4. Kakor sem že v komunikeju omenil, o kakem puču v vojski ni govora. Poročilom, ki sem jih dobival o puču, nisem obračal nobene pozornosti, pač pa sem jih sporočil vojnemu ministru. Ves čas svojega sodelovanja v vladi ni Hadžič zahteval od njo nobenih korakov proti sdefeti-stičnemiK delu; šele v ponedeljek, nejpo-sredno pred svojim izstopom, jo zahteval, da se skliče konferenca, na kateri bi se ministrski predsednik, on in jaz razgovar-jali, kake korake je treba podvzeti. Hadžič pa je še pred konferenco odstopil. Odkod torej povest, o kateri ni bilo govora?. ščine. Belgrad, 13. okt. (Izv.) Seja narodne skupščine se je pričela ob 11. Predsednik sporoča, da jc prejel zakonski načrt Voje Laziča o pomoči prebivalstvu, ki trpi od gladu. Dalje odgovarja na vprašanje zem-ljoradnika Vujiča, zakaj ne deluje odbor za razlastitev velikih posestev. Deloval ni zato, ker je bila skupščina odgodena in ker je bil minister za agrarno reformo bolan. Nato poroča, da jc samostojni demokrat Popovič vložil vprašanje o dogodkih' v Stari Pazovi. Za tem se je prešlo na dnevni red. Sprejet je bil predlog, da se poročil o odbora za prošnje in pritožbe, izroči finančnemu odboru. Nato jc bil izvoljen odbor, ki bo razpravljal o zakonskem načrtu o pobijanju korupcije. Izvoljenih jc sedem radikalov, pel radičevcev, dva demokrata, dva člana Jugoslovanskega kluba, 1 musliman, 1 samostojni demokrat, 1 džcmijctovcc, 1 Nemec in 1 zcni-ljoradnik, V odbor za proučevanje invalidnega zakona jc izvoljeno isto število zastopnikov i z, posameznih klubov. Od Jugoslovanskega kluba sta izvoljena v ta odbor J. Gostinčar in Fr. Kremžar. Seja je bila ob 12 zaključena. ANGLEŠKO-TURŠKI SPOR. Angora, 13. oktobra. (Izv.) Angleški poveljnik ob izaški meji je pozval turškega poveljnika, da uredi obmejni spor mešana jcomisija. Komisija se je sestala in obiskala vse obmejne kraje, sklepi komisije pa so še tajni. NAPAD NA VLAK. Rim, 13. okt. (Izv.) »Messagcro« poroča iz Verone, da so neznani roparji napadli iz Verone odhajajoč vlak in pokradli z vlaka velike količine blaga. O storilcih nimajo nobenega sledu. KULTURNI BOJ NA ČEŠKEM? Praga, 13. okt. (Izv,) »Čech« poroča, da se vedno bolj širijo vesti o pripravah za ločitev cerkve od države na Češkem. Z ozirom na te vesti opozarja »Čech«, da bodo vsi taki poskusi imeli za poslcdico kulturni boj in naravno tudi izstop češke katoliško-narodnestranke iz vlade. žirl - Idrija. Slednjič je prišla te dni razmejitvena komisija tudi v ta obmejni odsek Žiri — Idrija Usoda, ld smo se je tako bali in zoper katero smo se borili šest let, nam bo ta komisija zapečatila. To vemo iz izjav gg. Pašiča in dr. Ninčiča. Na popravo meje v našo korist so tu ne misli. Zadnji čas jav-Ijena vest, da bodo naši zahtevali Idrijo za izgubo v reškem vprašanju, tudi ni bila resnična. Naša vlada, ko ji je načelovala dvojica P. P., se je Idriji hladnokrvno odpovedovala, tako temeljito, da je bagateli-zirala tudi vsako izboljšanje meje v tem odseku. Čudno 1 Ni se dobil niti en človek, ki bi bil polagal važnost na idrijski rudnik, na bogate erarične gozdove krog Idrije ali celo na strategiči pomen tega razvodja. Tudi jih niso vzdramili vedni manevri, ld jih imajo Lahi po teh hribih in prelazih. Da se ni oziralo niti najmanj na koristi prebivalstva, je po vsem tem zelo umljivo. Ubogi ljudje, ki bodo ob tej meji živeli, naj si pride kdo ogledat Osojnico, Breznico, Vrsnlk — zlasti pozimi — in potem naj presodi prometne razmere od Žirov odtrganih krajev I Vendar, to bi se še kako preneslo, a ta razmejitev je nenaravna in je prerezala gospodarsko žilo prebivalstvu, ki si jo tekom let ustvarilo tu svojo vrste življenje. Idrija in Žiri so bile gospodarsko tako tesno spojeni, da sta ta dva kraja tvorila neke vrste ekonomično enoto. Nasilna razmejitev se je že v teh letih pokazala s svojimi hudimi gospodarskimi težavami v Zireh. Vrh vsega tega je izgubila občina Žiri svoje najboljšo kraje za žito, živino in les. Ko bi se bila ohranila vsaj neokrnjena občina, ali vsaj župnija I Brez vsakega smisla za krajevne razmere se jo tu določila meja, ki bo kot Prokrustova postelj za obmejno prebivalstvo. Ljudje so tu pred novim problemom: poiskati si bodo morali nov način življenja. Lepa in širna žirovska ravan ima eno napako: vsled ved-nih poplav Sore jo nerodovitna; kdo neki jo bo obdeloval, ko je pa ob vsakem količkaj močnem deževju preplavljena in podobna jezeru na mnogih krajih? Z regulacijo Sore, za kar so načrti že zdavna izdelani, se je vsled malenkostne politike predolg oodlašalo in sedaj, ko bi bilo treba izkoristiti vsako ped zemlje, kar nam je je ostalo po nesrečni razmejitvi, imajo ljudje samo poplavišče. Tu je treba hitre in energične pomoči, ki se bo bogato rentirala. Ako je bil interes vlade, da se vsled Žirov ne razdira »prijateljstvo« z Italijo, je pa sedaj dolžnost vlade, da zasekano rano prizadetemu kraju izceli. Ljudje instinktivno čutijo, da se morajo gospodarsko preorljentirati ;z vso silo so se poprijeli čevljarske obrti in čipkar-stva; z uničenim poljedelstvom se no bodo mogli obdržati. Prevelika razdalja od večjih središč stisko povečuje. p a č a , inž. Š t e b I j a in inž. Štembova ter druge došle goste. Obrazložil je trnjevo pot graditve hidroelektrične centralo in nagla-šal njen gospodarski pomen za širšo in daljno okolico. — Po govoru g. župnika je vrhniški dekan Janko K e t e blagoslovil centralo. Občinstvo si je nato ogledalo stroje in naprave. Pri tej priliki jc podal inž. Š t e b i obšino strokovno poročilo, katero prinesemo jutri. Po izvršenem ogledu jc povzel besedo glavni urednik »Slovenca« Fran Smodej. Nagla-šal jc pomen dneva ne samo za okolico, ampak za celo Slovenijo. Narod naj ve, da tako v gospodarskem, kakor v nacionalnem oziru more' In bo premagal vse ovire in bo prišel do zmage. Dolžnost države pa je, da pomaga Žirovcem z gmotno pomočjo pri elektifikaciji Poljanske doline. Končno je omenjal delo razmejitvene komisije, ki vrši te dni svoje delo v žirovskem sektorju. Govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Nato se je vršila prisrčna in dostojna prosta zabava, med katero so ob nastopu mraka zagorele prve žarnice nove centrale. Žiri, 12. okt. 1924. Danes ob 2. uri popoldne se je slovesno otvorilu tu ob navzočnosti velikanske množice prebivalstva in došlih gostov nova hidroelek-trična centrala Žiri-Fužine, ki bo izredne važnosti za gospodarsko življenje Žirov, Vrhnike in okolice. Predsednik nadzorstvenega odbora električne družbe Žiri župnik Logar je 'kon-statiral, da se je turbina ravnokar zavrtela. Pozdravil je došle goste, in sicer predvsem zastopnika vrhniških odjemalcev dekana Janka Keteja, predsednika gerentstva Mestne hranilnice ljubljanske Vek. Vrt ovc a, predsednika Kranjske hranilnice Drag. Hrlbar-j a , ravnatelja Slovenske banke dr. K 1 -s o v c a , zastopnika trgovske in obrtniške zbornice dr. Pretnarju, Jerneja L o ž a r -j a ln Antona R o j I n o , zastopnika tržaške posojilnice Ulčakarja, glavnega urednika »Slovenca« Franceta Smodej , prijatelja In podpornika električne centrale Jerneja Ko-. Pismo iz Budimpešte. Budimpešta, 12. oktobra. Vsa znamenja kažejo, da se nahaja sistem mažarskega latifundizma, zgrajen zgolj na reakciji in nasilju, v težki krizi. Nič čudnega ni, da so nastali po burni seji narodne skupščine dne 8. t. m. nenavadni pomisleki in množijo se že oni, ki povprašujejo, da-li pomeni Bcthlenova nesigurnost krizo vlade oziroma krizo celokupnega sistema. Formalno je otvoril krizo Bcthle-nove vlade prebrisani vodja stranke malih kmetov Štefan Szabo-Nagyatad, ki je na četrtkovi seji parlamenta na nemalo začudenje vladinovcev izjavil, — odgovarjajoč na baje naročeno interpelacijo posl. Zol-tana Meška — da pritožbe glede zavlačevanja izvedbe ograrne reforme niso tako neutemeljene, kakor se zdi na prvi pogled. Nikdo da se ne sme vmešavati v poslovanje sodnikov, vendar bi le-ti morali uvideti, da nikakor ne kaže dodeliti kmetu veleposestniško zemljišče, oddaljeno 10 do 20 kilometrov od svojega doma, ker bi tako postopanje moralo voditi v odpoved s kmetske strani. Minister Szabo je svoj čas obljubil deputacijam malih kmetov, da bodo agrarna sodišča do jeseni dovršila svoje delo. Ker se to vsled krivde justične. uprave ne more zgoditi — je izjavil minister — ne more izpolniti svoje dane obljube in ne more odgovoriti na stavljena mu vprašanja ... Njegovo zdravje da je rahlo, zato da bo prepustil svoje mesto priprav-nejšemu možu. Demisija kmetijskega ministra ima v resnici drugo ozadje. Gre za ljuto borbo med dvema odličnima reprezentantoma mažarske politike: med aristokratom Be-thlenom in seljakom iz Nagyatada. Bethlen je izrazit fevdalec, odkrit pristaš Habs-burgovcev. Njegov političen cilj je družabna in politična restavracija Mažarske, ki naj bi glede konservativnosti prekašala zamisel pokojnega grofa Tisze. Oktoberska revolucija in Bela Kunov poizkus sta zapustila v duši mažarskega ljudstva neizbrisne sledove. Po polomu komunizma je bilo delavstvo na tleh, zato pa so se začeli zgla-šati s svojimi zahtevami malomeščanski sloji in pa kmetske mase. Prve je vodil demagog Friedrich; kmetje so se vzvrstili okoli izkušenega vodje iz Nagyatada. Tedaj pa so zapustili svoje mišje luknje oholi fevdalci in Bethlen jim je previdno delal pot. Toda Bethlen je moral imeti zaslombo v slojih, ki sta jih vodila Friedrich in Szabo. Friedrich je radi svoje taktične na-spretnosti kmalu izginil iz političnega življenja. Ali Szabo je — kakor izgleda — resnično obtičal Bethlenu v želodcu, »Beli« režim se je hotel maščevati nad udeleženci obeh revolucij, a Szabo je bil minister v kabinetu grofa — Mihaela Karolyja. Kljub veliki priljubljenosti med kmetskim ljudstvom so mu od zgoraj pretili z vislicami in ječo, ako ne dovede svoje politike v sklad z »novim kurzom«, Szabo se jc ustrašil in pripeljal svoje seljake v tabor kontrarevolucijonamih fevdalcev. Izprosil si je le zagotovilo, da se proti ministrom Karolyjeve vlade ne bo sodnijsko postopalo. Bethlen je to željo upošteval, toda veleizdajniški proccs proti Karolyju jo ostal v veljavi. Tako je bil Szabo v prvem hipu v Bethlenovi pasli. V opozicijo ni smel, ker je pokazoval Bethlen ob mnogih prilikah na — sodne akte proti Karolvju. To je bila politika izžemanja in grof Bethlen je iskal sredstva in prilike, kako bi se rešil popularnega kmetskega voditelja. Prišla je afera Eskiltt, Osebni tajnik kmetijskega ministra jc v neki zakotni kavarni »prodajal« raznim interesentom izvoznice in to naj bi pokopalo tudi —• ministra. Govori se, da je Bethlen podkupil Eskdtta, da kompromitira »onega iz Na-gyatada«. Vsekakor čudna je bila razprava, v kateri je govoril Eskiltt štiri ure v najsramotilnejšem tonu o aktivnem ministru. Vladni tisk se je trgal za to »senzacijo«, Ko je Eskiitt končal, jc državni pravdnik takoj odgodil razpravo, dokler sc nc proišče duševno stanje obtožen- ca. Tako Szabo ni imel prilike, na licu mesta odgovorili na Eskiittove klevete. Par dni pozneje se jc zglasil socialistični vodja Julij Peidl — tudi član bivše Karo-lyjeve vlade — pri Szabo-tu in mu je zaupno povedal, da v procesu proti Esktittu ni pričakovati obsodbe, ker gre za to, da se napravi evropski škandal. To je torej pravo ozadje demisije kmetijskega ministra, ki se je odločno dvignil zoper Bethle-na. Značilno je, da jc vsa zbornica sponta- ! no ploskala, ko je Szabo napovedal svojo demisijo. Gombosov pristaš Ulain je celo zakričal: »Szabo bo še vodja mažarske nacije!« ... Današnji mažarski sistem je v razsulu. Uprava in pravosodstvo si ležita v laseh (csongrnjska afera, szolnoški pravorek itd,), vlada nima nobene moči. V vladni stranki poka, in opozicija je začela govoriti v smelejšem tonu. Sedaj se Szabo ne boji več grofa Bethlena. Napočila je ura, ko bo zatirani kmet povrnil oholemu grofu zaničevanje in ponižanje. Kriza je akutna in posledice so nepregledne. Vsekakor bije reakciji in tiraniji nad mažarskim ljudstvom zadnja ura. -f Shod SLS v Škofji Loki. V nedeljo 12, t. m. se je vršil shod SLS v Škofji Loki, na katerem je podal pod predsedstvom g. Sušnika izčrpno poročilo g. prof. M a z o -vec. Nekatere tekoče zadeve je omenjal tajnik SLS g, G a b r o v š e k. Minister KoroSec in Rista Odavič. Slovenski demokratski listi se zaganjajo v dr. Korošca kot psi na verigi, ker je dr. Korošec odslovil iz službe dosedanjega načelnika umetniškega oddelka v ministrstvu za prosveto. Oba, »Narod« in »Jutro«, skušata to zadevo naslikati našemu o srbskih razmerah še mnogo premalo poučenemu svetu kot velikansko, nad velezaslužnim možem zagrešeno krivico. Mi o g, Risti Odaviču nočemo reči osebno nič slabega, ker je zastran nas lahko čisto pošten in dostojen in v belgrajskih radikalskih krogih tudi jako priljubljen mož, ampak vse to, kar smo našteli, še zdavnaj ni zadostna kvalifikacija za tako odgovorno in težavno mesto kot ga je zavzemal g. Rista Odavič, O njegovih uradnih sposobnostih niti slovenski demokratski listi ne vedo drugega povedati kot to, da je prevel nekaj ruskih podlistkov na srbski jezik in da je aranžiral koncert »Ljubljanskega Zvona« v Belgradu. Ta »kvalifikacija« je pa vendar nekoliko premajhna in dr. Korošec je imel čisto prav in ima čisto prav, če je mesto umetniškega referata izpremenil iz navadne strankarske sinekure v uradno mesto, kjer mora sedeti mož, ki zna in razume nekaj več kot prevajati podlistke ali pa aranžirati koncerte. Dopisi. Trbovlje. Prosluli Koren je v svojem listu v posebni izdaji napadel gerenta Forttča. V tem napadu pavšalno obdolžujo gerenta, da je kriv krvoprelitja, ki so ga povzročili Orjunaši ob priliki razvitja orjunake zastave v Trbovljah. Dasi Korena poznamo že iz prejšnjih njegovih afer, vendar si ne bi nikdar mislili, da jo zmožen takih insinuacij. Nimamo namena branili in zagovarjati gerenta Fortiča, vendar jo za vsakega pametnega človeka jasno, da Je on pri takratnih trboveljskih dogodkih bil popolnom nedolžen. Koren se sklicuje na rudarje, češ, da govori 'v njihovem imenu. Rudarji pa so vprašujejo med seboj, kdo bi bil Korena v to pooblastil. Gotovo je, da ima Koren pri tem napadu čisto druge namene. Bo že še vse prišlo ua dan. O stvari bomo še iz-pregovorili, izpregovorilo pa bo tudi sodišče, kjer bo imel g. Koren priliko zagovarjati svoje podle laži. Trcbeluo. 19. oktobra 1924 je na Trebel-nem slovesen blagoslov novoga »Marljlnogu doma«. Ta Dom ,io edon najlepših domov: mizarsko in zidarsko delo je zolo fino. Stavba jo dvonadstropna, dolga 18 m, visoka 12.50 In široka 9 m. Koliko truda in požrtvovalnost jo bilo treba, da so zgradi taka stavba v hribih. 19. oktobra bo ob 9.15 slovesen vhod k sv. maši v cerkov. Ob 1. bodo litanijo ln nato govori na prostem in blagoslov Doma. Po blagoslovu bo v «Domu* orlovska akademija. Nato bo tombola in prosta zabava. Marija Gradec pri Laškem. Občinsko volitve so bile razpisano za 21. junij, pa se niso vršilo, ker jo okrajno glavarstvo listo Gospodarske stranke, vsled ponarejouili podpisov razveljavilo, a listo SLS proglusilo za Izvoljeno. Proti temu odloku okrajnega glavarstva no se naši »gospodarski« demokrati pritožili pri višji infctanei. Celo sl\ar jo preiskovalo poleni sodišče, kakšen jo u^peh, pa ša sedaj no vemo. Zanimiva pa jo na vnuk način lista Gospodarsko stranke; izmed 50 podpisnikov jih je menda 35 žo uradno preklicalo svoje podpise, nekateri niso prav iiič vedoli, kaj so podpisali, dva pn so nista niti podpisala niti privolila, da bi jih kdo podpisal; gloda teh dveh ima opraviti sodišče. Izmed ostalih 15 podpisMilkuv pa jo stvar sledeča: 'lotsilec listo je rekel, da je podpisal zato, ker mu dejo dMladiki« za prilično 50 gojenk. Ponudbe Sprejema mestni gospodarski urad do 25. oktobra 1924. Pogoji so v splošnem nastopni: V internat se sprejemajo slovenske deklice, ki obiskujejo mestno žensko realno gimnazijo aH kako drugo šolo v Ljubljani. Gojenke so redne Sn izredne. Prve stanujejo v internatu in uži-Vajo vso oskrbo, druge so le čez dan v zavodu. Redne plačujejo po 1000 Din, izredne pa 750 Din mesečno. Vsaka redna gojenka mora prinesti s seboj primerno zalogo zaznamovanega perila in drugih potrebnih in tudi zaznamovanih stvari, med drugim n. pr. odejo, 13 rjuhe, 3 odejne prevleke, blazino in 3 prevleke, vse kolikor mogoče preprosto izdelano. Za pouk v glasbi in v rajnih jezikih se določujejo dogovorno s starši posebni honorarji. jPerilo se pere v zavodu, in sicer namizno in posteljno brezplačno, životno pa proti primerni odškodnini. Natančnejši pogoji so na vpogled pri mestnem gospodarskem uradu ined uradnimi urami. lj Ravnateljstvo mestnega dohodarstvene-ga urada ne uraduje za stranke dne 15. in 3.6. oktobra t L radi nujnih popravil v uradnih prostorih. lj Delavska zbornica za Slovenijo se je jpreselila v nove prostore na Poljanski cesti st. <12, pritličje, leva (Ob tramvaju med postajališči Mestni dom in realna gimnazija.) !j Prerigorozno. Prejeli smo in priobčujemo: V nedeljo dne 5, .t m. je zbolela moja hčerka. Poklicani zdravnik jc konstatiral škr-Latinko ter je odredil takojšen prevoz v bol-fcico. Mestni lizikat je razkužil stanovanje in Seveda kontumaciral celo družino, med drugi-fcjni tri šoloobvezne otroke. V bolnici so po natančni večdnevni preiskavi ugotovili, da za skrlatinko ni nobenih znakov in so hčerko v fcoboto 11. t. m. odpustili iz bolnice kot popolnoma zdravo. Ko sem v bolnici zvedel, da hčerka ui obolela za škrlatinko, sem šel na jtaestni iizikat prosit, da bi kontumac preklicali, kakor jc to tudi predlagalo uradno poročilo iz bolnice. G, fizik je meni dovolil, da Smem v službo, medtem ko otroci še danes ne smejo v šolo. Tako postopanje sc mi zdi prerigorozno in v resnici čudno. Iz bolnišnice odpuščeni otrok sme kot popolnoma zdrav v !šolo, radi ugotovljene napačne diagnoze kontumacirani šolarji pa ne — kako je to? lj Svetilni kandelaber je bil na poti šo-ierju Avg. K. S tovornim avtomobilom je zadel vanj in ga podrl. Izvedenec je ugotovil 15.000 Din škode. Cenitev se zdi pretirana, možno je, da je cenilec računal v kronah. lj Samomor dijaka. Manija samomorov divja v Ljubljani z neverjetno hitrostjo, in sega že v plasti našega mladega naraščaja. Na Tr-Jravskem pistanu št. 4 se je dne 12. t. mes. ustrelil dijak 6. razreda realne gimnazije v Ljubljani, Stanko Sitar, rojen 1905 v Mojstrani. Kaj je gnalo mladega dijaka v smrt, je neznano. lj Konji so se splašili dne 13. t. ni. na Go-sposvetski cesti g. Rozmanu iz Št. Vida nad Ljubljano. Na vozu je bila tudi gospa Marija jKramole, učiteljica v Dobrcpolju. Konji so se »plašili vsled brzovlaka in gospa Kramolc jc iz strahu skočila z voza in si pri tem zlomila nago. B3a je takoj prepeljana v bolnišnico. Gospodarju se ni zgodilo ničesar, ker je ostal ia vozu, poškodovan je bi! neznatno le njegov sin. • ]j Neumestna razposajenost. H. in P., oba brezposelna, sta v svoje veliko zaučudenjc dočakala aretacijo. Z aretacijo sta si mogla takoj poklicati v spomin povod aretacije. Pred "dnevi sta iz nepojmljive razposajenosti vrgla v barako branjevke na Martinovi cesti vsak po dva debela kamna. Branjevka, ki stanuje tudi v baraki, se je seveda prestrašila, in mlada zlobneža naznanila in v njihovo potrtost priložila še seznam škode, ki pa znaša 500 Din. Razposajenca se bosta v bodoče gotovo premislila takih s-dovtipov*. Ii Ksndidaiioja smrti. Marija K—r jc dne 12.. t. m. sedela ob železniški progi v smeri proti Dravljam- Vztrajnost ženske je vznemirjala progovnega mojstra in prav lepo prijateljsko jo ie pozval, da naj zapusti progo in se preseli drugam. AK ženska sc ni hotela umakniti, progovni mojster je hil pa Sc bolj razbuv^n, ko mu jc v odgovor izpovedala, da hoče pod vlak. Kaj ie hotel? Ostal je pri njej In v dobri veri hotel rešiti njeno življenje; kajti malo kasneje je vozil gorenjski vlak. Ko je bila obveščena o kandidatinji smrti tudi ^olicija in je žensko zaslišala, jc ona kratko-maJo noiafnila, da je progovnega mojstra samo potegnila in da se je grela samo na solncu. '.Mi *a svojo -potegavščino se bo morah kljub temu zagovarjati lj Drzen vlom. Družina Zemljan aa Erjavčevi cesti 4 je bila odsotna z doma in njeno odsotnost je izrabil neznan uzmovič, vlomil g ponarejenimi ključi v stanovanje in odnese! dežni plašč, zimsko suknjo, žensko ročno torbico in listnico z gotovino 5000 Din- Rafini-ranost tatov presega že vse meje. lj Nepoklican gost v garažL šofer Kreutzer je imel pač smolo, srečo pa neznan obiskovalec garaže. S ponarejenimi ključi je odklenil garažo in jo po svojem uspešnem delu zopet zaklenil Krcutzerja je pa olajšal za suknjič, 3 sajce, 2 para spodnjega perila, 3 samozaveznice, usnja t o denarnico s 700 Din gotovine. Skupna vrednost nad 3800 Din. lj Usodna zaupljivost Trček Alojzij se ie pripeljal z vlakom v Ljubljano in se obložil z zavoji, da sam ni mogel zmagovatL Pri odhodu z vlaka na peron je dal zavoj manufak-turnega blaga neznancu s prošnjo, da mu ga prenese na peron. Neznanec je bil takoj uslužen, ali ko ga je Trček čakal na peronu, neznanca z blagom ni bilo od nobene strani. Trček trpi 3750 Din škode. lj Večerni tečaj za šivilje in nešivilje na od ministrstva za trgovino in obrt koncesioni-rani krojni šoli, Židovska ulica 5, so prične 15. tega meseca. Kro.i je zelo razumljiv in se ga lahko tudi nešivilje tekom tečaja priuče. lj Zaradi opustitve trgovine se v ruanufak-turno-modni trgovini Jos. Bedraf, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 prodaja, dokler traja zaloga, vse blago po vsaki sprejemljivi ceni. lj Neprevidnost. Danes, ko se tatovi zanimajo za vse in njihovi podjetnosti pride vse prav, je previdnost prav posebno potrebna. To si bo zapomnila čisto gotovo Marija Be-zlan iz Savelj. Na Marijinem trgu je pustila voziček in šla po opravkih. Ko se. je pa vrnila, je bil voziček za. nekaj kilogramov lažji in odnesenih je bilo Še nekaj drugih drobnarij. Njena neprevidnost jc bila vsekakor draga. lj Prvovrstni sladek mošt se toči v Škofovi kleti. Jj Policijska kronika. V času od 12. do 13. t. m. so bile vložene sledeče ovadbe! 3 radi tatvine, 1 radi pijanosti, 1 radi kaljenja nočnega miru, 8 radi prestopka cestno-policij-skega reda, 3 radi prekoračenja policijske ure, 2 radi nezgode, 1 radi nevarne grožnje, 2 radi razgrajanja, 1 ridi telesne poškodbe, 1 radi godbe brez dovoljenja, 1 samomor. Dve aretaciji sta bili napovedani radi poškodbe in pijanosti. Prosvefa.- Jrr Umetnostna razstava v Msrihorn Kos—Pimat—Stiplovšek. Kadar razstavijo naši slikarji, tako starejši kakor novejši, v Jakopičevem paviljonu, je zmirom, če že ue prerekanja in burnih debat, vsaj obilo kritike v časopisju. Mariborske razstave — ki imajo vendar svoj pomen, kakor ljubljanske, — pa kar nočejo in nočejo zauhnati širše slovenske javnosti.- Meni se zdi, da je razstava Kos-Pirnat-Stiplovšek vredna svoje ocene, čeprav visi prav malo slik in je malo udobnosti v tisti nesrečni kazinski dvorani, ki nima na nobeni strani primerne svetlobe. Razstavili so trije mladi. Ali videti je na prvi mah, da se gibajo vsi trije v mirnejših vodah smeri in tehnike. Kos je predvsem uvaževanja vreden. Skromen jc in nc sili v ospredje. Vendar bi ne mogel nihče tajiti, da imajo njegovi akvareli ves veliki čar tehnike, pri nas tako mulo rabljene, t Starec:,, »Bolnik« in «Po ljubezni?, so tri slike, ki učinkujejo, ker obvlada Kos popolnoma tehnično stran akvarela iu zna izražati s svojimi barvami prehode in kontraste kakor malokateri drugi. Kot kompozicije so akvareli pokrajin zanimivi in nadvse globoko občuteni. Izmed slik v olju sta pomembni .-Moj oče« in •»Uničen«, poslednja v zvezi z gori omenjenima akvareloma eBolnik* in «Po bolezni«-, silnega doživetja, ki se je končno v slutnji in bojazni izlilo v sliki <:V temni noči«, v kateri je Kos vpodobil svoje hcgohio iskanje, svoj strah in svoje upanje. Vse Ko-sove slike nosijo viden pečat lastnega doživetja iti lastnega hotenja. Zdi se, kakor da. ne gledajo njegove oči navzven na. stvari, temveč da gledajo navznot-ri in da jih notri srečujejo, iz notranjosti oblikujejo. Kot risar zaostaja Kos za Pirnatom, ki je v tem pač v svojem, elementu. Mladi Pirnat bi bil bolje storil, da je razstavil več goldmar-ekov, manj vinarekov. Več bi bil razveselil, če gleda človek to drobnarijo, ki ga kaže spretnega, in za liriko linije in same poezije zelo sprejemljivega risarja ('ilustracije k Pe-iadanovem romanu *Una cum unov) — vprašuje, čemu da, je neki tako malo razstavil. Edino « Portret študenta«, kjer zopet srečujemo gori omenjena, svojstva Pirna-tovc, le da. je v barvah domonotonost.i tih, je v olju izdelana, in manjša slika "Predmestje- . S i i p 1 o v b e k je v polnem razvoju. Razstavljene oljnate slike ga kažejo v zanimivi razvojni bazi: skuša, se namreč rešiti orgijast.ičnega, impr°$inmstionega na met a vanje barv, kaboršnega smo bili spočetka, vajeni pri njem, da. bi prišel do osebnega, iz temelja, enostavnosti izvira jocega. ocenjevanja vrednosti barv. Najbolj je to razvidno iz siibe .-Hiše ob vodi«. kjer stopa lot ri.-ar in plastik boli v ospredje, medtem bo je varčen in premišljen pri vporabl.ianju barv. Tudi ostale slike v olju kažejo /e to stremljenj«, vendar so pa v sriavnom izvedene šo po na-• činu, kakor smo ga pri Lštijpiovšku rajem. Pri tem je zanimivo njegovo nagnjenje, da ovenča svoje predmete z nekako glorijolo, tako n. pr. osvetli neposredno ozadje svojega motiva, pokrajina ali cerkve ali kakorkoli važnega predmeta, kot bi hotel s tem nazna-čiti svoje povzdignjeno občutje za poglavitno točko na sliki. Kot grafik je na najboljšem potu. Njegov red lesorezov «Stari Maribor*, je vsega uvaževanja vredno delo. Zlasti izbora leg in krajev, bakor tudi Izpeljava sta neporečnl in vse nosi tipičen izraz. Poleg tega je razstavil tudi lesorez «Križ« in linoreza »Pokopališče« in ^ Žalostna gora«, kjer srečujemo, tčpot grafično podane, slikarju že od nekdaj priljubljene motive. Razstavljena sta tudi dva ljubljanska razgleda: Cankarjevo nabrežjem in »Pogled na grad«. • • » Zaključek. Definitivnega, osebnostnega dola na razstavi ni. Pač pa je razveseljiv pojav, da se mariborski mladi umetniki z vso resnostjo oklepajo svojega zvanja, pre-vdarno in premišljeno razvijajo, odklanjajoč prebrupno revolucijonarno strujo, za batero niso in ne morejo biti dozoreli. Obisk je nad pričakovanje dober. Marlborsbo občinstvo se bo polagoma privadilo tudi umetnostnim razstavam... Silvester Skerl. pr Praktična perspektiva. Po predavanjih profesorja tehnične srednje šole v Ljubljani ing. arh. Rado Kregarja so izšla sbripta s potrebnimi risbami in naslednjo vsebino: 1 Be-žišče. 2. Pojem bežne črte. 3. Risanje perspektivi čnih slik s pomočjo presečišč. 4. Volitev slikovne ravnine in očesa. 5. Konstrukcija senc v perspektivi. 6. Določitev lege očesa. 7. Merjenje, nanašanje in delitev premic. 8. Risanje perspektivičoih slik na aksonometri-čen način ali prosta perspektiva. 9. Perspeb-tivično risanje kroga in ploskev valja. .10. Ploskve valja. 11. Instrumenti in risarski pripo-moiM za risanje perspektivianih slik. Rokopis je razmnožila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani, kjer se sbripta tudi dobe za ceno 34 D. pr Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani. (Poslopje tehnične srednjo šole.) Poleg oddelkov za figuralno risanje (porire, akt in kostum), za um. obrtno-strokovno risanje (risanje načrtov za sobno slikarstvo, um. vezenje, keramiko in intarzije) in pri pravialnega oddelka (pripravljalni oddelek je v prvi vrsti namenjen učencem in učenkam srednjih šol ki se hočejo izpopolniti v risanju. Pouk v tem pddelku se vrši, kakor razvidno iz urnika na deski za šolske razglase) bodo v letošnjem šolskem letu na tej šoli odprti sledeči specialni tečaji: T. Grafika« V tem tečaju se bode poučeval bakropis vsako sredo od 18. do 20. ure. — II. Fotografija. Ta oddelek je namenjen dijaštvu, učiteljem in učiteljicam, častnikom, turistojn in vsem ljubiteljem narave ter ima namen vzgajali spretne amaterje v fotografični stroki. Pouk (v zvezi z ekskurzijami) sq vrši vsako soboto od 18. do 20- ure. — III. Narodna ornamentika. V tem tečaju sc bode poučevala uporaba narodnih okraskov in vsakovrstnih umetniških obrtnih predmetov v vseh pripadajočih tehnikah, slikanje na steklo itd. Pouk se vrši vsako sredo od 18. do 20. ure. — IV. Mala plastika. Opozarjamo na ta tečaj med drugim p. n. učiteljstvo, kateremu bo posebno služil pri pouku v modelhanju v šolah, kjer sc bo te vrste pouk vršil v vedno večji meri. Pouk se vrši vsak torek od 18. do 20. ure. — V. Usnjerez in umetno knjigoveštvo. Poset tega tečaja se posebno priporoča vsem prijateljem umetno - obrtnega amaterstva na teh poljih. Knjigoveštvo kot domača umetnost se goji v vseh kulturnih krajih. Pouk sc vrši vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. — Redno vpisovanje sc na podlagi urnika podaljša ter se vrši v ponedeljek, torek in sredo (dne 13., 14. in 15, oktobra) od 18. do 19. ure, — Na-daljna vpisovanja in informacijo vsak torek od 18. do 19. ure pri šolskem ravnateljstvu, kakor razvidno na deski za šolske razglase. pr »Nova Evropa <. Izšla je 11. številka (10. knlga) odlične zagebške revije s sledečo vsebino: V. M. Vuklčevic: »Južna Srbija in Ju-goslovanstvc«; P. S. Jovanovič: ? Geografski položaj in komunikacijo Južne Srbije«; Tih. P. Djordjevič: »Čcgavo je slovansko prebivalstvo Južne Srbije«? I. Erdeljanovič: »Et-niški paloSaj Srbov stare Srbije in Makedonije med južnimi Slovani'«; V. Berič: »Pregled naipoglavitncjših svojstev narečij v Južni Srbiji«; SI. Tat.ič: -Strumica in strurnifcka oblast: VI. Zakič: »Pravni red v Južni Srbiji'; Vlad. R, Gjordjevič: -.I? nase narodne glasbe v Juini Srbiji*. Iz te navedbe je. razvidno, da je posvečena cela številka rak-rani na našem narodnem telesu: Južni Srbiji. Narodno iSerlallš^e v LJubljani, DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer, 14. oktobra, torek; Zaprto. 15. oktobra, sreda: Cjnmo de Berjfergc. Red T. Ib. oktobra, četrtek: Firaw P. R, Red B 17. oktobra, petek: P&glavka, Ped E. 1.8. oktobra. aoL --N: Moč teme. Red C- 19. oktobra, nedelja; Sestero oseb išče avtorja. Izven, 20. oktobra* ponedeljek: Paglavka. Red A OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. 14. oktobra, torek: Netopir, Red E. 15. oktobra, sreda. Zaprto,. 16. oktobra, četrtek: Majska noč. Red A. 17. oktobra, petek: Rigoletto. Red D. 18. oktobra, sobota: V vodnjaku. Cavalleria rustkana. Red B. 19. oktobra, nedelja: Carjema nevesta, Ljudska predstava pri znižanih cenah, 20• oktobra, ponedeljek: Zaprto. > Po sveto. sv Pleše ameriških letalcev. Ameriški polet oboli 6veta ima jako čudne nasledke. In sicer, česar ne bi nihče pričakoval, na laseh letalcev. Major Levell Smitli in poročnik Ligh Wade sta zgubila na potovanju vse svoje lase, dočim je plešastemu poročniku Nelsonu začelo poganjati iz razvalin novo življenje. Danes ima zopet tako lepe lase, bakor jih je imel v svojih mladih letih. Časopisi si čudežno poplešenie razlagajo p tem, da sta Smith in Wade pri poletu iz Škotske na Lslandijo padla v vodo in zato izgubila lase, dočim je bila ta grenka usoda Nelsonu prihranjena. Kljub temu si pa ne moremo razložiti, kako je Nel-son spet prišel do staro grive. sv Mednarodno zborovanje društva za' otroško varstvo. Društvo zboruje v Ženevi. —i Predsednik je Georges Werner. Zveza narodov jc sprejela ženevsbo deklaracijo, ki priporoča vsem narodom sprejetje pravic otrok. Pet je vodilnih misli ženevske deklaracije, so pa tele: 1. Vsak otrok sme zahtevati normalen telesni in duševni razvoj. — 2. Lačnemu otroku moramo dati jesti, bolnemu moramo stre-či; skrbeti moramo za duševno zaostale otrobe; zanemarjene otroke moramo spraviti na pravo pot; sirote in zapuščene otroke moramo sprejeti in skrbeti zanje. — 3. V času sile je otrok prvi, ki mu moramo priskočiti na pomoč. 4. Otroka moramo usposobiti, da se sam preživi, obenem ga pa moramo varovati pred vsakršnim izkoriščanjem. — 5. Otrok se mora vzgajati tako, da pomaga človeštvu. »Če nam bodo vsi pomagali, bomo lahko oteli milijone otrob iz teme našega časa, otrobo vsega sveta; pride naj zanje dan rešitve in sv.ethv be.< — Zares, najlepši namen, ki ga moremo imeti. sv Znani romanopisec H. G. WeJls kof časnikar. Romanopisec B. G. Wells se je lotil prod dobrim letom časnikarstva. Ta po-blic pa mu ni ugajah ker jo moral, kakor on pravi, prehitro delati iu ni mogel nibdar dokončati naročenega dela v določenem času. Podjetje pa pravi, da je bil za easnibarja popolnoma nesposoben zato, ker je znal ua račun svoje slave kot romanopisec pač zahtevati visoko plačo, delal pa ni nič. sv Žene zahtevajo osvoboditev "Hilde Ha^ ttika. Državno pravdjaištvo v Brnu je prejelo pismo, bi so ga podpisale mnoge brnske žene in v katerem zahtevajo, da sodna oblast takoj izpusti iz zapora na smrt obsojeno morilko Hildo Hanika. V pismu grozijo, da bodo sicer prišle v velibem številu pred kaznilnico tei jo osvobodile. Pismo je bilo izročeno preiskovalnemu sodnibu, ki bo uvedel proti podpisnicam sodno postopanje. sv Čndna tekma. Med Londonom in Brightonom so priredili vojni slepci tekmo na tek. Zmagal je tekmovalec, ki je prehodil 84 km dolgo pot v 10 urah in 32 minutah. sv Hatvany se vrue na Mažarsko. Rassay jevo glasilo >Esti Kurir« doznava, da se bo st kratkem vrnil iz emigracije znani pisatelj in kritib Ludovik Kaivany. Hatvany se bo v Budimpešti osebno zagovarjaj v procesu proti emigrantom iz obtobersbe revolucije. Po svojem begu iz Mažartke je napisal v na Dunaju izhajajočem listu >Jovo« celo vrsio Člankov o mažarskih razmeraL. ev Dva in pol milijona gladujoMh otrok. Ukrajinska vlada je sporočila vladi Sovjetske zveze, da grozi v Ukrajini lakota poltret.jemu milijonu otrok. Dosedaj dobiva samo 97.000 mladoletnih podporo od države. 15. septembra je bila po poročilih pokrajinskega odbora v Ukrajini 276.000 nepreskrbljenih otrole 52.000 jih je. vlada internirala, druge so pa vsled pomanjkanja sredstev prepustili utodi. Kakšna obsodba 1 Dijaški vestnik. d Seja predsestva Akademske zveze Je danes ob pol 2. v sobi Akad. zveze. Spored je razviden iz razglasa v Akademskem domu. — Predsednik. ftaamk "Ljubljana- prične z rednimi pevrklml vajami v četrtek, 15. t. tn„ ob osmih zvečer v svoji dvorani v II. nadstropju Ljudskega doma. Novi pevci se lahko priglase pred vajo U?ni tečaji, ki iih priredi Slovensko trgovsko druš'tvo > Merkur-: v Ljubljani, prično sredi tega meseca. Kdor želi obiskovati oso-bito višji tefaj nemščine iD italijanščine, naj se prijavi najkasneje do 15. t. m. v društvena pisarni Gradišče 17-1. od 6. do 7. ure zvečer. Železničarji! Danes, v toreb so vrši v Rokodelskem domu v Ljubljani širši sestanek rokodelcev in delavcev glede delavskega pravilnika. Poizvedovanja. Izgubila, sem v soboto od Muzeja po Aleksandrovi cesti da Lingarjeve ulice 200 dinarjev. Ker izgubljen denar težko pogrešam, pro-.-im. da ga posten najditelj vrne proti nagradi. 1 Franc. Maver, postrežnica, muzej, Ljubljana. Gospodarstvo. Ravnatelj Andrej Žmavc, Maribor: Davčne olajšave zemijarini radi uim. V svrho obnove nasada vinogradov s cep-Ijenkami na ameriških podlagah so se dajala siromašnim vinogradnikom v bivših avstrijskih deželah ob gotovih pogojih za več let brezobrestna posojila iz javnih sredstev. To je v veliki meri pripomoglo hitri obnovi obsežnih vinogradov, ki jih je bila trsna u3 opusto-šila. Te olajšave ni več, ker jo že dosegla svoj glavni namen. Pač pa so še v veljavi nekatere davčne olajšave: posestnikom starih, po trsni uši okuženih vinogradov so odpisuje semljiščni davek v izmeri, v koji pada radi tega donosnost vinograda; kdor napravi nov vinograd s trtami, ki so cepljene na ameriško podlago, ne plačuje zorni jarine deset let; ako pa se je nasad ponesrečil ln se mora obnoviti, se ne plačuje zemljiščnega davka od dotične parcele celo petnajst let Ta davčna olajšava velja za vsako, tudi najmanjšo celo prcelo, za del parcele v splošnem pa samo, ako meri najmanj četrt ha, to je 2500 m® ali 095 četvornih sežnjev. Tekom šest tednov po dovršitvi nasada se mora vložiti prošnja za desetletno oprostitev zemljiščnega davka na evidenčni urad zem-ljiščnodavčnega katastra po obrazcu, ki se dobi pri občinskem uradu. Za davčno olajšavo radi padanja donosa, povzročenega po trsni uši, je prositi okrajno glavarstvo — najbolje po občinskem uradu, ki napravi in predloži tak izkaz skupno za vse prizadete vinarje svojega območja. Ako se zniža donos za preko četrtine do polovice, se odpiše 25 odstotkov letne zemljarine, ako je škode radi trsne uši od polovice do tričetrti-ne, se popusti 50 odstotkov, pri škodi nad tn-Črtitine je popusta 75 odstotkov, za popolnoma uničen vinograd pa 100 odstotkov, to je ves zemljiški davek Podatke o Škodi po toči za vse kmetijske kulture zbira skrbna občinska uprava ter jih nemudoma sporoča oblasti radi morebitnih davčnih olajšav in državnih podpor za oškodovane; to velja tudi za druge elementarne nezgode, za škodo po hudih nalivih, plazovih, poplavah Itd. Davčno okrajno glavarstvo v Mariboru j© izdalo dne 24. maja .1924 naslednje navodilo za postopanje radi odpisa zemljarine po toči itd.: »Za odpis zemljarine radi elementarnih nezgod so merodajna določila avstrijske cesarske naredbe z dno 16. marca 1917 drž. zak. 1124 in izvršilne naredbo finančnega ministrstva a dne 25. decembra 191.7 drž. zak. 516. Da se doseže odpis zemljiškega davka, se naj postopa na sledeči način: 1. Tekom osem dni po uimi mora oškodovanec davčnemu okrajnemu oblastvu naznaniti, da mu jo toča (povodenj itd.) napravila škodo ter je treba navesti vse poškodovane parcele in označiti sadeže. Taka naznanila se naj pošljejo davčni oblasti po vsakem neurju, ki je povzročilo upoštevanja vredno škodo. Sprva še ni treba ceniti škode, ker pride za odpis v poštev celoletni pridelek vsega posestva razen gozdov — ne pa pridelek posameznih parcel — in so more zato ceniti škoda šele jeseni. Odpiše so zemljarina le, če iznaša škoda najmanj četrtino letnih pridelkov vsega posestva, naj leži le-to v eni ali več občinah. 2, Ko se spravijo vsi poljski pridelki, naj-kesneje pa do 31. decembra, je treba predložiti prošnjo za odpis zemljarine. Iz te prošnje ali pa iz posebnega izkaza, ki jo prošnji priložen, morajo biti razvidni sledeči podatki: a) ves pričakovani letni pridelek vsega posestva (razen gozdov) po posameznih sadežih; b) resnični pridelek; c) koliko je pridelka manje. Vse to v količinah in po svoji denarni vrednosti. Te podatke morajo torej oškodovanci sami predlagati davčni okrajni oblasti, ker se jo sestava teh izkazov po uradnih osebah, kakor je bilo to pred letom 1918 v navadi, ukinila in bi bila vsaka prošnja, da se odpošlje v občino uradnik za sestavo izkazov, brezuspešna, razen če bi stroške plačali občina ali oškodovanci. V tem slučaju pa bi si občina morala odposlance izposlovati pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani in sicer po okrajni davčni oblasti. Naznanila o uimah iu prošnje za odpis zemljiškega davka lahko vlugajo kot pooblaščenci oškodovanih občinarjev tudi občinski predstojniki, vendar to ni njihova dolžnost. Ti pooblaščenci morajo v naznanilih govedu navesti oškodovane posestnike imenoma, kakor tudi vse poškodovane parcelo In sadeže. Naznanila in prošnje so morajo po tarif, post. ,1; zakona o taksah iu pristojhinah kol-kovatl a kolkom 5 Din, rešitve (odločbe) pa po tarif. post. 5 s kolkom 20 Din. Co podpiše naznanilo ali prošnjo več oseb, se mora prilepiti toliko kolkov po 5 Din, kolikor je podpisov, iu če zahtevajo, tla so o rešitvi vsak posebej obvesti, tudi za vsakega, ki to zahteva, kolek 20 Din. Najbolje .ie torej, če oškodovani občinarji naprosijo svojega občinskega predstojnika, da jih zastopa, ker je v tem slučaju treba le kolek 25 Din. Seveda uioru uaana- nilo ali proSnJo sam župan podpisati. Vsaka priloga se mora kolkovati s kolkom 2 Din. Morebitne dopolnitve naznanil, kakor naknadno poslane sezname posestnikov ali parcel itd., je tudi treba kolkovati s kolkom pet dinarjev.« » » » g Konjereja. V izvlečka referata g. vet Černeta se je vrinila pri odstavku o nabavi potrebnih žrebcev pomota. Poročilo g. referenta ae je glasilo pri tej točki takole: »S toplokrvnimi žrebci je Slovenija zaenkrat še zadostno preskrbljena, pač pa primanjkuje občutno težkih, rarzlolirvnih žrebcev, noriča-nov kakor belgijcev. Večino teh žrebcev se bo dobilo doma, vendar bo pa potrebno, da se radi zboljšanja pasme in regeneracijo krvi nakupi tudi nekaj žrebcev v inozemstvu.« — Naknadno javljamo še, da je po anketi sporočil g. minister dr. F. Kulovec, da je za Slovenijo že dovoljenih in izbranih večje število težkih žrebcev. Ti žrebci bodo zadostovali za prvo silo. g Statistika pomorskega prometa. V letu 1923. je znašal obalni promet naših pristanišč 3837.000 ton (1. 1922. 3719.000 ton in 1. 1922. 3152.000 ton), Celokupni promet v naših jadranskih pristaniščih pa je dosegel lani 12 milij. 734.000 ton, v letu 1922. 12,086.000 ton in v letu 1921. samo 6019.000 ton. g Belgrajsko »Udruženje bnnaka« proti prisilni poravnavi. Iz Belgrada javljajo, da se je obrnilo belgrajsko »Udruženje banaka« na pravosodnega ministra s predstavko, da se popolnoma odpravi institucija prisilne poravnave izven konkurza. g Bombaž t Vojvodini. Letos so poskusili v Banatu a gojenjem bombaža. Čeprav se je rastlina dobro razvijala, vendar rezultati niso zadovoljivi in najbrže zaradi letošnjega preveč molerega vremena. Poskusi se bodo v prihodnjem letu obnovili. g Izplačilo V. kupona 4 odstot. posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni. — Finančno ministrstvo je dalo generalnemu ravnateljstvu državnih dolgov na razpolago pri Narodni banki znesek 2,500.000 dinarjev radi izplačila V. kupona 4 odstot posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921. g Avstrijska avtomobilna industrija. Od leta 1919. pa do konca leta 1923. se je število v prometu se nahajajočih avtomobilov v Avstriji zvišalo od 6163 voz na 14.417 voz. Avstrijska avtomobilna industrija dela tudi za izvoz. Tako se je n. pr. v letu 1922. izvozilo 3146 voz, v preteklem letu 2165 voz. Poleg tega je tudi uvoz avtomobilov v Avstrijo znaten. Približno 25 odetot. vseh avtomobilov v Avstriji je bilo uvoženih iz inozemstva. g Premogovna industrija v Češkoslovaški. V mesecu avgustu t 1. se je v češkoslovaških premogovnikih nakopalo 1,108.000 ton črnega in 1,531.000 ton rujavegn premoga. Zaposlenih je bilo v premogovnikih za črni premog 70 tisoč delavcev, v rudnikih za rujavi premog pa 40.000 delavcev. g Obtok bankovcev v Franciji. Po izkazu »Bonquo de France« je znašal obtok bankovcev dne 9. t m. 40.649 milijonov frankov, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu povečanje za 115 milijonov frankov. g Stroški «a obnovo severne Francijo. Za obnovo porušenih krajev severne Francije je določenih v proračunu za leto 1920, skupaj 6800 milijonov frankov. g Stabilizacija danske krone. Pred kratkim ja dobila Danska za stabilizacijo svoje krono od angleških bančnikov kratkoročno posojilo v znesku 50 milijonov kron. Sedaj poročajo o podaljšanju tega posojila in da bo Danska dobila novo posojilo v isti višini. g Letošnja ameriška žetev pšenice. Kakor poročajo iz Newyorka, cent poljedelsko ministrstvo letošnji pridelek pšenice v severno ameriških Zedinjenih državah na 856 milijonov bušlov (buešl ima 27.216 kg) napram 786 milijonom v preteklem letu. Borze. 13. oktobra 192-1. DENAR. Zagreb. Italija 8.0175 — 3.0475 (8.075), London 812-815 (815), Newyork 68.85—69.85 (70-70.25), Pariz 3.576-8.626, Praga 2.0785 do 2.1035 (2.105), Dunaj 0.098-0.0908 (0.10), Curih 18.35-18.45 (18.50), efekt, dolarji 67.75 do 68.75. Vse čvrsto. Blaga je bilo na razpolago jako malo. Če Narodna banka ne bi intervenirala, bi bilo zelo malo zaključkov. Chrih. Belgrad 7.45 (7.45), Italija 22.77 (22.70), London 23.40 (28.42), Newyork 5.21 (5.21), Pariz 27.30 (28.15), Praga 15.475 (15.55), Dunoj 0.00734 (0.007365). Dunaj. — D e v i z o : Belgrad 1016, Ko-danj 12.480, London 318.500, Milan 3094, New-jv>rk 70.935, Pariz 3717, Varšava 18.600. — Valute: dolarji 700.460 angleški funt 816.500, francoski frank 9685, lira 3065, dinar 1007, češkoslovaška krona 2102. Praga. Devize: Lira 14375, Zagreb --, Pariz 176.75, London 152.30, Newyork 33.95. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. drž. investicijsko posojilo 65 (blago), Celjska posojilnica d. d. Celje 210 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 123—130, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225-233, Prva hrvatska štedionica 910 (denar), Slavenska banka, Zagreb 98 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana .130 do 154, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 380 (blago) Združeno papirnice Vevče 120 (blago), 4 in pol odstot kom. zadolžniee Kranjske deželne banke 88 (blago), Zagreb. Hrv. Esk. banka, Zagreb 107 do 109, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 55 do 57, Jugoslavenska banka, Zagreb 102 do 104, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 220-222, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—917, Slavenska banka, Zagreb 94 (blago), Dloničko društvo za eksplgataciju drva, Zagreb 90—92.50, Hrv. slav. d. d. za ind. še-čera, Zagreb 740-750, Našice 58-60, Guttman 700 (blago), Slavonija 52—54, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 375, 7 odstot. inv. posojilo 62.50, Vojna odškodnina 113-114. Dunaj. Alpine 275.000, Greinitz 135.000, Trboveljska družba 379.000, Hrvatska esk. banka 105.000, Leykam 105,000, Hrvalsko-slav. dež. hip. banka 52.500, Avstrijske tvornice za dušik 145.000, Mundus 670.700, Slave* 150.000, Slavonija 59.000. BLAGO. Ljubljana. —Les: Smrekovi ali jelovi plohi, 12 m dolž., paral, žagani., obr. 30 cm široki, 65 mm debeli, fco meja 865, deske III, fco meja 496, smrekovi hlodi, do 10 odstot. jelovi, fco nakladal, postaja 825, hrastovi plohi, 43 mm, 17—30 cm, od 2.60 do 3 m, fco meja 1840, hrastova drva, suha, .1 m dolžine, fco nakladalna postaja 3 vag. 23, 24, zaklj. 23, bukova drva Ia, eksportno blago, fco nakla- R! INDIAN liMOTOl YCI,E CQ tprU\$fIeld-Mn»8. Pozor P « H e j ""SžSPsM V kratkem priste 0 2'/,-3 HP, 348 ccm, moderno, lahko motorno kolo, kompletno opremljeno s tachometrom in clektrrCno napravo po bressltortl&urenčnl niaalvc! ceni. Vabimo na ogled AMERICAN MOTORS E.TO. LJUBLJANA, ma)t!ca.S»]teat cesta št. 9-12. Telelon Inlernrbim 477. Brzojavli »FORDAUTO*. dalna postaja 29, oglje Ia, vilano, fco meja 115, Bouls hrastovi, foo naklakdalna postaja 1350. — Žito in poljski pridelki ji Pšenica domača, fco Ljubljana 880, pšenica bačka, par. Ljubljanu 425, koruza bačka, par., Ljubljana 330, oves bački, par. Ljubljana 320, laneno seme, par. Ljubljana 690, pšenična men ka bačka, bas. O, fco Ljubljana 615. StroS«' niče, sadje: fižol ribničan, orig., fccii Ljubljana 475, fižol prepeličnr, orig., fco Ljub-* Ijana 430, fižol rnandolon, orig., foo Ljubljani 850, fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 850. Turistika in šport. ŠPORTNI PREGLED. Nogomet. V Zagrebu se jc vršila v ne« deljo zaključna tekma za prvenstvo države. Za finale sta se kvalificirala splitski Hajduk in belgrajska Jugoslavija. Zmagala je potrt; pričakovanju Jugoslavija v razmerju 2:1 te« si pridobila s tem naziv prvaka Jugoslavije* Hajduk je bil sicer tehnično boljše in bolj izglajeno moštvo, toda napadalna vrsta jej Igrala premehko in to je zadostovalo, da jq| odnesla zmago cnergičnejša in hitrejša Jugo« slavija. j Domače prvenstvene tekme so končale 4 sledečimi rezultati: Ilirija—Hermes 5 :1, re* zerve 7 : 0, Primorje—Rapid 3:1, Jadran—« Maribor 2 : 1, Slavija—Korotan 4:1,— Her* mes je podal proti Iliriji zopet enkrat dobro! in požrtvovalno igro. Znal je nc samo onemogočiti dve tretjini igre Iliriji vsak uspeh, tem-i več tudi ostro napadali ter doseči v prvem! polčasu vodilni gol. Ilirija jc igrala precej le-» žerno, dokler sc ni sredi drugega polčasa zna* šla ter dosegla v 20 minutah pet efektnih go« lov. Pri Hermesu je bil jako dober obrambni trio, posebno pa vratar Mihelčič, Krilci sol igrali z veliko ambicijo, toda so proti koncu, opešali, v forvvardu je skazila mnogo situacij leva zveza s tem, da je neprestano stala vi of stdu. Ilirija je imela slabo točko v rezervul desni zvezi. V tekmi rezervnih moštev je Uw rija popolnoma obvladala igrišče in podala) zares lepo igro. — Primorjc je v prvem pol* času znatno nadkriljevalo goste iz Mariborai v pogledu skupne igre, kasneje pa je nekolikol popustilo in moralo prepustiti inicijativo Ra* pidu, ki pa vsled slabe napadalne vrste ni mogel izboljšati rezultata. Forward Primorja! je mnogo pridobil s Pretnarjem kot srednjim napadalcem. — Jadran je v Mariboru zaslu« ženo zmagal nad Mariborom, katerega je nadt kriljeval po koristnejši taktiki in hitrejši igri, — Slavija je potisnila Korotana večji deligrd v defenzivo, pri čemer je naletela na največjo oviro v izvrstnem vratarju Korotana Janši, i Hazena. — Ponovna prvenstvena tekmrt med ženskima družinama Ilirije in Atene j<3 končala tudi to pot s sigurno zmago prvaka Ilirije v razmerju 3 :2. Tekma je bila zanii miva in skozi otvorjena s konstantno lahko premočjo Ilirije, ki je nastopila z dvema ret zervama v napadu. Lahka atletika. — Na prostoru Primorjai so se vršila v soboto in nedeljo lahkoatletska tekmovanja za senlorje ln juniorje, dostopni vsem zveznim klubom, Za prireditev je vla-i dalo žal neznatno zanimanje tako med atleti kakor med publiko. Tekmovala jc polnošte-vilno sekcija Primorja in trije mlajši atlet? Ilirije, Napovedana konkurenca iz drugih krajev je izostala. Izmed doseženih rezultatov je posebno povdariti nov jugoslovanski rekord vj švedski štafeti (100-J-200H-300+400 m), ki jrt je dosegla štafeta SK Primorja \Veibl—Koch—< Perpar—Valtrič v času 2 min, 9 sek„ in nov slovenski rekord O r e h k n (Ilirija) v metu kopja s 44.72 m. Ostali rezultati so: 100 m juniorji: Weibl 11.8; 400 m jun.: Bizjak 57.8; 3000 m: Kumar 10:31.3; troskok: Perpar 11.52r krogla: Podobnik 10,10; kladivo jun.: Zmerzu 20.90; disk: Slamič 30.05; skok v višino jun.j Košnik 143 cm; skok v daljavo; Perpau 570 cm. Učiteljski vestnik. Zborovanje podružnice «Slomškove zve* ze« za ljubljansko okolico, ki sc je vršilo v Mostah, je bilo izredno dobro obiskano. Pred-« sednik Rupret, ki je spretno vodil zborovanje, se je v svojem pozdravnem nagovoru sporni-, njal spremembe terorističnega režima, ki ga je modra politika našega političnega voditelja dr, Korošca vrgla ob tla. Predlagal jc, da naj uBlteljstvo prvemu slovenskemu prosvetnemu ministru izreče svojo udanost ter ga brzojavno pozdravi. Predlog sprejet z velikim navdušen njeitt. Dalje se je spominjal osebnih sprememb v prosvetni upravi v Sloveniji ter je osebno pozdravil navzočega okr. šol. nadz. Iv. Stru-: kija, ki jc imel takoj za tem daljši referat, v katerem je v glavnih obrisih podal tako-rekoč svoj nadzorniški program, česar doslej šo ni storil menda doben nadzornik ob nastopu svoje službe. Odkrilo je povedal, da mu jo bila že doslej in mu ostane tudi poslej, versko-> nravna vzgoja šolske mladine — zvezda vodi niča, To jc njegova kardinalna smcrnica, v ka-tiri pa imata patriotska in socialna vzgoja odlični mesti. Ves vzgojni pouk naj služi staremu in vedno šc veljavnemu načelu. V svojem novem delokrogu bode skušal osvo-. hoditi pouk zastarelih Šablon, mehanizma in verbalizma ter dvigniti pomen in vrednost uči-, teljcvo osubnosti. Novodobne pedag. didakt. in metodiške zahteve, ki »lonc na dognanih psi-; Stran G. SLOVENEC, Hne 14. okfoftna 19iML Atev. 285. holoških eksperimentalnih preizkušnjah, bode zelo uvaževal ter gledal, da pride v vseh predmetih delovni princip do veljave. Za predavanje mu je izreklo učiteljstvo svojo zalivalo in bilo je videti, da je gosp. nadzornik zadel na pravo struno. Razpravljalo je učiteljstvo že o mnogih stanovskih in društvenih zadevah ter končno nabralo precej dinarjev za podporni sklad ^Slomškove zveze«. Prihodnje zborovanje bode na splošno željo v Preski pri Medvodah. In vendar se jasni! Istočasno je zborovalo v I. mestni deški šoli na Ledini tudi liberalno učiteljstvo. Tam pa ni šlo tako gladko, kakor na zborovanju Slomškarjev. Težki očitki so padali na štab iz Učit. tiskarne in do resolucij o kakšni neumni nezaupnici ni moglo priti. [Voditeljem se je samo posrečilo z navzočnostjo gospoda tajnika JDS, t. j. dr. Rapeta, da je učiteljstvo protestiralo proti odslovitvi nadzornikov Gangla in Rapeta. Nekateri so seveda protestirali — s figo v žepu, veliko jih pa sploh na zborovanju ni bilo. Če smo prav informirani, je zanimivo posebno to, da sc je na obeh zborovanjih govorilo o skupni sta-hovski organizaciji. Na zborovanju Slomškarjev je izjavil nadzornik Štrukelj, da jc med drugimi vzroki tudi zato odložil predsedstvo «Slomškove zveze«, ker noče biti na poti idealnemu učit. udruženju. Nasvetoval je tudi bazo, na kateri bi bilo udruženje mogoče in to je: »Slomškova zveza« naj bi opustila vsa stanovsko-materijelna vprašanja ter ostala zgolj kulturna učit. organizacija s krščanskim programom in obratno pa naj bi sedanja UJU izločila iz svojega delovanja in pravil vsa kul-turno-politična vprašanja. Vsi navzoči Slom-škarji so bili za to tezo, kar dokazuje, da na njihovi strani ni ovir za resnično stanovsko strokovno organizacijo. Na zborovanju liberalnega uČiteljstva pa so se, če smo le prav informirani, izgovarjali, da do enotne učiteljske organizacije ne more priti, češ, da je prevzv. gospod škof proti taki učiteljski organizaciji, kakor bi bili že kedaj o tem s prevzvišenim gospodom Škofom razpravljali. In vendar so jim verjeli... Gospodje profesorji imajo tudi skupno stanovsko organizacijo, v kateri so tudi gospodje profesorji duhovskega stanu zraven in jim gospod škof tega ne brani. Res, še je megleno — pa vendar kažejo ti pojavi, da skozi to meglo, ki odeva še učiteljstvo, že prodira solnčni svit, kar nas veseli. Z veseljem tudi pozdravljamo sklep, da «Učit. Tovariš« ne sme odgovarjati na «Slo-venčeve« napade; za to naj sc učiteljstvo poslužuje drugih političnih listov. Še bolj bi pa bili mi zadovoljni, ako bi nam sploh ne bilo treba polemizirati z učiteljskim stanom, čemur mi ne dajemo povoda, ampak UJU jarji in to po «Učit. Tovarišu« in drugih, »Tovarišu so- rodnih« listih, ki jim ni prav nič za učiteljski ugled, temveč le za svoje politične agitatorje. V kolikor je «Slovenec« doslej posegal v šolska in učiteljska vprašanja, niso bili to napadi, ampak samo defenzivni odgovori, izzvani po napadih iz nasprotnih vrst bodisi ž« na ta ali drugi način. Kakor rečeno, nas veselijo treznejši pojavi med učiteljstvpm, dasi nimamo vere v izboljšanje, dokler bodo stal na čelu učiteljstvu štab, prožet do mozga s samo proti-klerikalno gonjo. Učiteljstvo ima veliko bolj hvaležno in plodonosnejše polje, kakor pa pobijanje klerikalizma, ki je samo še v Jelenčevi in njemu sorodnih dušah — med Slovenci ga pa že zdavnaj več ni. Sedaj bomo pa molčali, dokler ne bomo izzvani, le kakšna mala poročila, ki zanimajo javnost v šolskih in učiteljskih zadevah, bomo objavljali, kar se nam menda ne bo štelo v zlo. Usoda Lazičev. Na zadnjem zborovanju okrajnega učiteljskega društva v Ljubljani sta bila odslovljena iz odbora bivša Slomškarja A. in M. Taka je pač usoda — uskokov. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA priporoča za mesec november (vsi svetniki, verne duše, zahv. nedelja) sledeče skladbe: Foerster, 7 pogrebnih pesmi za mešani z^or. Part. Din 10.—. (Lahke in lepe skladbe.) Foerster, Te Deum op. 18 za mešani zbor. Part. Din 4.— glasovi po 50 para, Gerblč, 12 tantum ergo za mešani zbor. Part. Din 12; glasovi po Din 4. (Lahki in me-lodijoznl napevi). Hladnik, Osem tantnm ergo za mešani zbor in orgle. Part. Din 10. Hladnik, Reqniem op. 52 za en glas in orgle Din 6. (Lep in lahek.) Nedved, Bone Dens za bariton solo in orgle; Din 6. (Motet poraben kot ofertorij, posebno za Gospodove praznike; zelo lepa skladba.) Premrl, pesmi svetnikov za mešani zbor. Part, Din 12, glasovi po Din 6. Premrl, Requiem za eu glas in orgle. Din 14. (Zelo lep in primeren rekvijem.) Premrl, 12 Tantum ergo za mešani zbor iu orgle. Part. Din 12. Sattner, Svetniške pesmi II. za mešani zbor, Din 10. (Obsega tudi lep napev od praznika vseh svetnikov.) Sattner, Te Deum za mešani zbor in orglo. Part. Din 6; glasovi po Din 1. (Veličastna in lepa skladba.) * Vsaka drobna vrsčica ffJSn t'50 ali vsnka SjesecSa 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Rar^Zra prenosna, do-MC5I C*J\«1 bro ohranjena, pripravna za prodajo Živil, se poceni proda. - Poizve se v upravi lista pod štev. 63%. Novo zidana enonndstropna , ogelna hiša ha prometnem kraju v Ljuto-tneru, pripravna za trgovino ali obrt, se po ugodni ceni proda. - Ponudbe na stavbenika JANDL v Ljutomeru. Visokošoiec^r! ščino, srbohrvaščino, laščino in francoščino, sprejme pouk v imenovanih jezikih ali in-štrukcije v vseh srednješolskih predmetih. Kot nagrada mu je najljubše stanovanje aii hrana. Pojasnila daje iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod »Inštrukcija«. iičiršE stanovanje v novi hiši oziroma vili, obstoječe iz petih sob. kopalnice in drugih pritiklin za 1. november ozir. kasneje. Ponudbe na upravo lista pod: >Visoka najemnina«. 63S6 Zimski plašč vatiran, za 12 letnega dečka, se proda. Cena 150 Din. — Zrinjskega cesta 5, v trgovini. Opozarjam vsakogar, da nisem za dolgove, ki bi jih event. napravila moja žena, v nobenem slučaju plačnik. Ljubljana 7, dne 13. X. 1024. JOŽEF SLAK, strojevodja, Kavškova cesta. 6397 DražbenS oklic. Dne 21. oktobra 1924 ob cui popoldne se vrši na licu mesta prostovoljna javna dražba graščinskega posestva • Šinkovturn« pri Vodicah. -Izklicna cena za graščinsko in gospodarska poslopja ter za pripadajoča zemljišča v izmeri 7 ha 28 a 52 m- je določena na 175.000 dinarjev. -Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled na licu mesta pri lastniku ali v Rcali-fetni pisarni ^Posesti, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 24. Ogled posestva na dan dražbe od 10. ure dalje. 6393 ftl |C CENA 18 DIN za ULJE. . KILOGRAM - razpošilja proti povzetju v kantah po 20 kg, pri večjem odjemu primeren popust. Po-štarina in embalaža se povzame po lastni ceni. - Naslov: FRANJO LES, trgovec — TlVAT — Boka Kotorska. Lesena baraka nasproti pivovarne »Union« ter zraven igrišča »Ilirija«, se proda. STANDARD OIL COMP., Balkan (Julij Eberi). resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-ONE INTERNAZIONALI TRASPORT1, VIA CAGLI-ARi 44, ROMA. 0379 se sprejme DEČEK od 4 do 7 let, pri dobri družini, proti nizki odškodnini. - Naslov v upravi lista pod štev. 6389. HLAPEC se sprejme takoj, kateri mora biti trezen in vajen pri konjih, dobra plača in hrana. Osebno se je predstaviti do 15. t. m. pri tvrdki IGN. ANDRASIC, Kranj. MIgpiiM trijovine sc v mamifakturno-modni trgovini JOS. BEDRAČ, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, prodaja, dokler traja zaloga, vse blago po vsaki sprejemljivi ceni, 6399 Hromatično HARMONIKO izvrstno, skoraj novo, prodam. Naslov v upravi. 6361 Kupujem po NAJVIŠJI ceni astov želod in nimov zir. KNEZ, Vrhpolje - Moravče. za restavracijo v Maribor SE IŠČE. - Vpraša se: Prisojna ulica štev. 6, vila. 6382 m za manufakfurno stroko, SE KUPIJO. — Ponudbe pod: >STELAŽE