Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 4. OKT. 1962 Leto XIV. — Štev. 38 Cena 20 din
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OLO MURSKA SOBOTA INŽENIRJEM MIRANOM MEJAKOM
Nove investicije v industriji
GLEDE NA NEKATERA MNENJA, ČEŠ, DA SO VSE GLAVNE INVESTICIJE V INDUSTRIJI V NAŠEM OKRAJU ŽE KONČANE, SMO POSTAVILI TO VPRAŠANJE PREDSEDNIKU OLO TOV. INŽ. MIRANU MEJAKU. TA JE V RAZGOVORU MED DRUGIM PREDVSEM POUDARIL, DA INVESTICIJE V INDUSTRIJI ŠE NISO KONČANE. DALJE JE DEJAL DA JE ŽE IZDELAN INVESTICIJSKI PROGRAM ZA IZGRADNJO TOVARNE VEZANIH IN PANELNIH PLOŠČ V MURSKI SOBOTI IN SICER V OKVIRU KMETIJSKO-INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA »POMURKA«. INVESTICIJSKA VREDNOST TE GRADNJE ZNAŠA NEKAJ NAD 800 MILIJONOV DINARJEV, NJENA LETNA PROIZVODNJA PA BO 5000 M3 ŽE PREJ OMENJENIH IZDELKOV. TA GRADNJA JE VAŽNA ZARADI POSEBNEGA POUDARKA NA IZVOZU PANELNIH PLOŠČ.
Prav taka važna je po besedah inž. Mirana Mejaka nadaljnja izgradnja petrokemije pri Proizvodnji nafte v Lendavi. Prihodnje leto bo namreč Proizvodnja nafte postavila iz lastnih sredstev proizvodno enoto za proizvajanje smol in lepil, pri čemer pa pričakuje tudi pomoč investicijskih kre-
ditov. Kot tretje je na vrsti vprašanje izgradnje obrata za proizvodnjo sadnih sokov in koncentratov pri industrijsko-kmetijskem kombinatu »Pomurka« v M. Soboti. Zahtevek za to gradnjo je že vložen pri banki, investicijska vrednost pa bo znašala 300 milijonov dinarjev. Vzporedno s tem je
prav tako važno vprašanje izgradnje obrata za predelavo jajc, perutnine in divjačine. Ta obrat je pomemben še toliko bolj, saj se že gradijo kapacitete (farma), ki bodo dobavljale surovine in sicer v Petrovcih.
Tu je še tudi vprašanje nadaljnega prenosa tekstilnih o-
bratov iz Maribora, — pri čemer bo treba osredotočiti lokalna sredstva pri izgradnji prostorov, — a tudi izgradnja kartonažnega obrata pri »Pomurskim tisku«. Pri slednji gradnji znaša investicijska vrednost okoli 250 milijonov dinarjev. Kolektiv ima sicer lastna sredstva, vendar brez
drugih investicijskih fondov ne bo šlo. Ta gradnja je. kot je znano, važna zaradi proizvodnje »Mure«, razvoja predelovalne industrije in same tiskarne, gre za proizvodnjo škatel, plastičnih mas in litografskih izdelkov.
Kar zadeva gradnjo steklarne v Beltincih, so nekateri elementi še v študiju. Predvsem je tu vprašanje investitorjev, ki bi lahko dali tolikšna sredstva, kot jih banka zahteva. Važno je še tudi nadaljnje investiranje pri gornjeradgonskem »Elradu« in
ljutomerski »Agrotehniki«, ki imata možnost, da usmerita svojo proizvodnjo v izvoz.
Ob koncu razgovora je inž. Miran Mejak menil, da bo okrajni investicijski program kompletiran, ko bodo omenjene stvari končane. Osnova je bila posrečeno zastavljena, izgradnja pa še ni končana tako da so te investicije nujno potrebne tudi zaradi tega, da bi se tempo povečane industrijske proizvodnje v okraju obdržal na primerni višini. V letošnjem letu znaša namreč indeks povečanja proizvodnje v industriji 128.8, kar je vsekakor velika obveznost za vse nas glede na prihodnje leto.
Razumljivo pa je, da so predvidene tudi nekatere manjše investicije v obrti.
Novi prostori Narodne banke v Radgoni
V soboto so v novem poslovno-stanovanjskem poslopju v Gornji Radgoni odprli nove prostore podružnice Narodne banke Gornja Radgona. Skromni svečanosti so med drugimi prisostvovali tudi sekretar OK ZKS Murska Sobota Ivan Ros, predsednik OLO Murska Sobota inž. Miran Mejak, generalni direktor centrale Narodne banke LRS dr. Stefan Soba in predstavniki družbeno-političnih in gospodarskih organizacij radgonske občine.
Gradnjo novih prostorov NB v Gornji Radgoni so narekovali objektivni vzroki. V sedanjih prostorih v zadružnem domu je bilo delo 23 uslužbencev podružnice Narodne banke G. Radgona kvalitetno in ekspeditivno zelo otežkoče-
no. Vemo, da je delo Narodne banke tesno povezano z razvojem gospodarskih organizacij, ki so v radgonski občini močno razvile svoje dejavnosti. Znaten porast prometa zasledimo tudi v trgovini, gostinstvu in turizmu, iz leta v leto
pa se širi tudi tujski promet. Z delom Narodne banke je tesno povezana tud menjalna služba. V ilustracijo lahko navedemo, da se je zamenjava tujih plačilnih sredstev v osmih mesecih letos povečala za 96,7 odst. v primerjavi z tem obdobjem lani. Samo odkup avstrijskih šilingov se je v tem obdobju lani povečal za 125,8 odst., kan je razumljivo zaradi vse večjega obmejnega prometa.
Ves gospodarski razvoj je
tesno povezan s poslovanjem Narodne banke in s službo družbenega knjigovodstva, ki zahteva ažurnost in točnost pri delu. To pa bo Narodna banka lahko dosegla le s kvalitetnim kadrom in pod ustreznimi delovnimi pogoji, kot jih bodo imeli v novih prostorih. Nove prostore Narodne banke v Gornji Radgoni je odprla predsednica ObLO Gornja Radgona, Marija Levarjeva, nakar so si udeleženci otvoritve ogledali notranjo razporeditev prostorov in opremo.
-rj-
VREMENSKA NAPOVED za čas od 4. do 14. oktobra
Padavine z ohladitvijo se pričakujejo okrog 6. in deloma okrog 13. oktobra. V ostalem suho, oziroma lepo vreme
Dr. V, M.
Razgovor s predsednikom okrajnega odbora SZDL tov. Sido Podlesek o jesenski setvi
DOBER UČINEK POLITIČNEGA DELA
KMETOVALCI, KI SO KOLIČKAJ HOTELI VEDETI, ZA KAJ GRE PRAVZAPRAV PRI LETOŠNJI JESENSKI SETVI, SO TO LAHKO ZVEDELI. POLITIČNE ORGANIZACIJE, LJUDSKI ODBORI IN KMETIJSKE ZADRUGE V POMURJU SO SE PRAVOČASNO LOTILE SVOJIH NALOG. ZLASTI POLITIČNE ORGANIZACIJE SO OB PRAVEM ČASU ZAČELE S TOLMAČENJEM IN SO PRI TEM ŠLE TUDI V ŠIRINO.
To je poudarila v začetku razgovora z našim sodelavcem predsednica OO SZDL v M. Soboti tov. Sida Podlesek in nadaljevala, da je bil spričo tega učinek političnega dela zalo dober. Obisk na sestankih je bi zadovoljiv, ponekod pa je bilo po vaseh na sestankih celo preko 100 ljudi. Sestanke je ponekod pripravila in skli-
cala Socialistična zveza, ponekod pa kmetijske organizacije. Poleg političnega tolmačenja, za kaj gre pravzaprav pri letošnji jesenski setvi, so kmetje povsod dobili tudi  potrebno ekonomsko obrazlago agrotehničnih ukrepov, ki sodi  okvir pospeševanja kmetijske proizvodnje.
Okrajna gospodarska zbornica je nudila kmetijskim tehnikom pri tem delu vso pomoč, saj je priredila ustrezen seminar. Izkušnje kažejo, da je bilo marsikje s številčnimi prikazi in diagrami kmete laže prepričati, kot bi jih bilo sicer. Ekonomska in strokovna obrazlaga je pomagala ometom, da so razumeli, kaj kmetijske zadruge hočejo in da bodo z večjimi vlaganja dosegli tudi večji dohodek. Kmetom so pojasnili povsod tudi smisel in namen kooperativnih odnosov, tako, da lahko rečemo, la je seglo politično delo do sleherne vaške hiše.
PRED PRAZNIKOM
RADGONSKE OBČINE
V radgonski občini bodo praznovali občinski praznik v ponedeljek, 15. oktobra. Na dan praznovanja bo v Gornji Radgoni skupna svečana seja občinskega ljudskega odbora in občinskih vodstev političnih organizacij. Proslave v počastitev praznika bodo priredili v vseh večjih središčih. Neposredno ob prazniku bo v radgonski občini gostoval tudi Slovenski oktet. Predvidoma bo nastopil v Gornji Radgoni, Slatina Radencih in pri Vidmu ob Ščavnici.
V nadaljevanju razgovora je tov. Sida Podlesek omenila da je imel kmetijski strokovni kader oporo v Socialistični zvezi povsod tam, kjer so po vaseh odborniki krajevne organizacije ali vaške podružnice SZDL razumeli to akcijo. Še laže je teklo delo tam, kjer je kmetijska zadruga že prej delala s kmetijskimi proizvajalci in so le-ti imeli ekonomske izkušnje. Ob vsem tem je
nedvomno pozitivna ugotovitev, da se je pretežni del kmetijskih kadrov, ki so večinoma mladi, za celotno akcijo zavzel in to z uspehom.
Kar zadeva izvajanje
ODLOKOV O AGROTEHNIČNEM MINIMUMU
so letos občinski ljudski odbori in njihovi sveti za kmetijstvo to osnovno nalogo prav
tako pravočasno opravilu Zlasti dobro so ukrepale tiste občine, ki so določile rok za naročilo semen in umetnih gnojil. Te občine lahko tudi nadzorujejo izvajanje tega odloka, medtem ko bodo v ostalih občinah poklicali na odgovornost zamudnike, ki so ostali gluhi za dobronamerno poslanstvo SZDL, ljudskih odborov in kmetijskih organizacij, (Nadaljevanje na 3. strani)
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA GORNJA RADGONA
UGODNI REZULTATI
osemmesečnega gospodarjenja
V ponedeljek je bila v Slatina Radencih redna seja občinskega ljudskega odbora Gornja Radgona. Na skupni seji obeh zborov so razpravljali o gibanju gospodarstva v osmih mesecih letošnjega leta in poročilu sveta za obrt in industrijo, na ločenih sejah pa so sprejeli tudi več odlokov, med katerimi so vzbudile posebno pozornost nekatere dopolnitve v odloku o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov. Med sejo je zbrane odbornike pozdravila delegacija radenskega pionirskega odreda in ob praznovanju 20-letnice pionirske organizacije izročila predsednici ObLO Mariji Levarjevi lep šopek rož. Po seji so si odborniki ogledali avtomatizirani slatinski obrat v Boračevem, nekatere nove objekte radenskega zdravilišča in vinsko klet na Kapeli.
Gospodarske organizacije v radgonski občini so v glavnem zadovoljivo izpolnile svoje planske obveznosti za prvih osem mesecev letošnjega gospodarskega leta (industrija povprečno za 75, trgovina za 61,4 in obrt za 57°/o letnega načrta. Tudi v kmetijstvu kaže, da bodo družbena posestva dosegla ugodno poslovno bilanco, čeprav bo zabeležen določen izpad zaradi neugodnih vremenskih razmer (predvsem pri pšenici) in spričo zakasnelih investicijskih vlaganj v nekatere ključne objekte, ki so jih pričeli graditi šele proti jeseni.
Med industrijskimi podjetji je na prvem mestu radgonski EDRAD, kjer so izpolnili že 84% letnega proizvodnega načrta in predvidevajo, da ga bedo celo presegli za 100 mi-
lijonov din. To podjetje se dokaj elastično prilagaja potrebam na tržišču in je letos o-
svojilo tudi nekaj novih izdelkov, za katerimi je bilo na tržišču veliko povpraševanje.
Podjetje potrebuje še okrog 32 milijonov din obratnih sredstev, ki mu jih bo potrebno zagotoviti, da bi se lahko še nadalje razvilo v okviru proizvodnih možnosti glede na tržišče. Podjetje naj bi tudi v prihodnosti obdržalo elektroinštalatersko dejavnost in se kot samostojen partner vključilo v ustrezno jugoslovansko poslovno skupnost. Navezali so že potrebne stike s
(Nadaljevanje na 2. strani)
GOSPODARSKI IMPERATIV ŠTEVILKA 1
PRILAGANJE ZAHTEVAM TRGA
Na bližnjem jesenskem zasedanju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije bo v razpravi več zakonskih predlogov, nadalje informacija o nekaterih problemih na področju urbanizma in stanov anjsko-komunal-nega gospodarstva in v zvezi s tem priporočilo o nalogah in ukrepih na tem področju in na področju stanovanjske graditve in poročilo o gibanju gospodarstva v obdobju od. januarja do avgusta letos. V središču pozornosti bo prav gotovo to zadnje poročilo. Nič ni čudnega, da je to naše predstavniško telo že tolikokrat razpravljalo o gospodarstvu v letošnjem letu. Ljudska skupščina je namreč sprejela resolucijo o politiki gospodarskega razvoja v LR Sloveniji za leto 1962 in bo ob dosedanjih in bližnji razpravi ter pokazateljih, hi bodo predloženi ljudskim poslancem, ugotavljala, kako se uresničujejo načela omenjene resolucije.
Kot temeljne naloge je resolucija postavila predvsem:
—	hitro povečanje proizvodnje in produktivnosti dela v skladu s potrebami trga;
—	doseči večjo skladnost med proizvodnjo in potrošnjo;
—	na osnovi večje objektivizacije meril o uspešnosti poslovanja nadalje sproščati ustvarjalne sile in s tem doseči optimalno stopnjo gospodarske aktivnosti.
Resolucija je razen ostalega poudarjala tudi potrebo po hitrem vključevanju vseh gospodarskih in drugih družbenih činiteljev v nove pogoje gospodarjenja in podčrtala potrebo po nadaljnjem razvijanju in izpopolnjevanju gospodarskega sistema.
Zaustavimo se ob nekaterih ugotovitvah, ki bodo razgrnjene pred ljudskimi poslanci na bližnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS.
Elaborat obsega nad 30 strani in zajema gibanje proizvodnje, izvoza, problematiko s področja turizma, potrošnje in finančno problematiko.
Iz splošnega pregleda bo moč razbrati ugotovitev, da je bilo v prvih mesecih letošnjega leta gospodarstvo še pod močnim vplivom sprememb in dopolnitev gospodarskega sistema. Posebno pa je bilo še pod vplivom restriktivnih mer, ki so bile uveljavljene na področju potrošnje, zato da bi dosegli večjo stabilizacijo gospodarstva. V aprilu letos je zaznana značilna preusmeritev v težnjah gibanj. Medtem ko je gospodarstvo od januarja do aprila kazalo tendence stagniranja v primerjavi z minulim letom ter izenačevanja stopenj na sektorju proizvodnje in potrošnje, lahko opažamo od aprila dalje hiter porast proizvodnje in tudi naraščanje potrošnje. Čedalje močnejša aktivnost v obdobju od aprila dalje je pripisana vedno večjemu prilagajanju gospodarstva, in sicer prilagajanju spremembam v gospodarskem sistemu ter občutnej-šemu delovanju subjektivnih sil.
Te splošne ugotovitve so podprte z nekaterimi interesantnimi podatki.
Obseg proizvodnje je na primer v prvih osmih mesecih letos za 6 odst. višji kakor je bil v istem času lani. Obseg industrijske proizvodnje v avgustu letos pa je celo za 14
(Nadaljevanje na 2. strani)
PRILAGAJANJE
ZAHTEVAM TRGA
(Nadaljevanje s 1. strani)
odst. višji kot je bila zabeležena povprečna raven proizvodnje lani.
Glavni problemi, je rečeno, s katerimi se je srečavala industrija v tem letu in ki so posebno v prvih mesecih vplivali na zmanjšan porast proizvodnje, so bili v prvi vrsti posledica sprememb na domačem trgu, ki je postal kritičnejši do kakovosti, do izbora izdelkov n premajhne usmeritve proizvodnih organizacij za izvoz.
Vse težave v zvezi s plasmajem blaga, je rečeno — ki naj bi bil osnovni vzrok relativno nizke proizvodnje v prvih mesecih letošnjega leta
- dejansko lahko ocenimo kot posledico premajhnega upoštevanja konkretnega stanja na tržišču. Dalje proizvajalci so premalo vedeli, kakšne so zahteve tega in premajhna je bila njihova usmeritev proizvodnje za izvoz, le preveč je še bilo zakoreninjeno mnenje, naj bi izvažali samo presežke — torej tisto, kar zaradi takšnega ali drugačnega vzroka ne pokupi potrošnik na domačem trgu.
V priporočilu glede teh in še drugih ugotovitvah je rečeno, da družbeni in gospodarski sistem dajeta vse pogoje, materialna baza pa omogoča, da se v naslednjem obdobju gospodarska aktivnost še poveča ter še pospeši gospodarski razvoj.
V naslednjih mesecih je vsekakor treba usmeriti vse napore v to, da bi povečali izvoz vseh vrst proizvodov, predvsem industrijskih, da bi še hitreje rasla proizvodnost dela in proizvodnja in da bi se le-ta čimbolj prilagajala zahtevam trga. Torej gospodarski imperativ številka ena, v nadaljnjih mesecih je — prilagajanje proizvodnje zahtevam trga.
O drugih ugotovitvah in priporočilih pa v naslednji številki kaj več.	P. D.
Ugodni rezultati osemmesečnega gospodarjenja
(nadaljevanje s 1. strani) kranjsko Iskro, katere strokovnjaki so v podjetju že tudi proučevali proizvodni proces in se pohvalno izrazili o njem. Radgonska opekarna se je kljub neugodnim vremenskim razmeram močno približala časovni izpolnitvi proizvodnega načrta, z izpopolnitvijo ustreznih naprav za proizvodnjo strešnikov pa se bo lahko uspešno vključila tudi v izvoz izdelkov na bližnje avstrijsko tržišče, za kar obstajajo možnosti že sedaj.
V kmetijstvu je zaradi neugodnega vremena zabeležen določen izpad pri pšenicii, vendar izpadov ni bilo na zemljiščih, kjer so pravilno uveljavili vse agrotehnične ukrepe (zato se pridelek pšenice tudi giblje izpod 20 in 40 stoti na ha). Ugodni dosežki in tudi obeti pa so zlasti v živinorejci spričo ugodne krmske baze, ki omogoča večje in tudi kakovostnejšo domačo prirejo iskanih pasem in tipov živine, hkrati pa tudi pomoč južnim pokrajinam, ki jih je
letos močno prizadela suša. Vinogradniška gospodarstva so povsem vnovčila lanski pridelek kakovostnih vin, na radgonskem posestvu pa so se preusmerili s proizvodnje penečih vin na proizvodnjo polpenečih vin, ki zaradi dostopnejše cene presenetljivo gredo v denar na slovenskem vinskem tržišču.
V trgovini sicer niso povsem dosegli, planiranega prometa, vendar kaže, da bodo v jesenski sezoni nadoknadili zamujeno in do konca leta prišli na čisto. Velika pridobitev za potrošnike je v Gornji Radgoni samopostrežna trgovina, ki so jo odprli letos, sedaj urejajo trgovske lokale tudi v Slatina Radencih, prihodnje leto pa bo morala priti na vrsto ureditev trgovskega lokala pri Vidmu.
Tudi v obrti gredo stvari na bolje. V radgonskem Avtoremontu so uspešno prebrodili težave, ki so jih imeli v začetku leta, potrebno pa bo, da podjetje poleg dejavnosti, ki jih že opravlja, osvoji tudi
proizvodnjo kakšnega finalnega proizvoda v kooperaciji s večjim podjetjem. Mlinsko podjetje je v dokajšnjih težavah zaradi iztrošenosti strojnih naprav in zaradi pekarn, ki s svojimi zmogljivostmi več ne zadoščajo potrebam potrošnikov. Za potrebe potrošnikov v vsej občini bodo morali v G. Radgoni čimprej zgraditi večjo pekarno. O lokaciji že razpravljajo. Tudi Mizarstvo v Črncih se je v enem letu prisilne uprave tolikanj opomoglo, da so mu prav na tej občinski seji znova odprli pot v normalno poslovanje z delavskim upravljanjem. Skupen problem vseh obrtnih podjetij pa je pomanjkanje strokovnega kadra. Ta problem bodo morali začeti reševati v podjetjih bolj načrtno in energično.
Zdravilišče Slatina Radenci posluje zelo uspešno kljub nekaterim težavam v zadnjem času. Pri mineralni vodi so izpolnili osemmesečni plan z 98%, pri ogljikovem dioksidu s. 314%, pri nočitvah s 93%,
in pri številu gostov s 106%. Pičel izpad pri mineralni vodi je zaradi vse ostrejše konkurence in s tem tudi cen na tržišču, pri nočitvah pa se občutijo odločitve zavodov za socialno zavarovanje glede plačevanja oskrbnih dni zavarovancem. Razveseljivo pa narašča število gostov, ki obiskujejo Slatina Radence. Podjetje se je uspešno vključilo tudi v izvozna prizadevanja, saj je izvozilo že 518.956 litrov slatine ali za 25% več kot lani v enakem časovnem razdobju predvsem v Italijo.
Na skupni seji obeh zborov ObLO so živahno razpravljali tudi o združevanju podjetij bodisi v občinskem ali širšem merilu. Razprava je nakazala nujnost takega združevanja, vendar pa je potrebno, kot je bilo v razpravi posebej poudarjeno, vsakršno združevanje podjetij poprej dodobra proučiti, predvsem s stališča gospodarskih koristi in doseči tudi absolutno soglasnost prizadetih kolektivov.	-sk
NEKAJ MNENJ FRANCA GRAHA, ČLANA CK LMS O MLADINSKIH KONFERENCAH
NAJNOVEJŠE OBLIKE
IDEJNO-VZGOJNEGA DELA
Letošnje mladinske konference so v posebnem obdobju, saj ne smemo pozabiti, da smo tik pred izidom nove ustave in nekaj, kar je še bolj važno, za nami je VII. kongres LMS, tik pred nami pa VII. kongres LMJ. To obdobje, oziroma ta čas terja od naše mladine še več naporov in prizadevanj za delo, da bi s tem dokazali sposobnost reševanja vseh družbeno-aktivnih in političnih vprašanj.
S katerimi oblikami dela je potrebno našo mladino najbolj zainteresirati?
Poudariti moram, da je potrebno našo mladino zainteresirati z najnovejšo obliko idejno-vzgojnega dela kot so to, n. pr. tribune mladih, klubi mladih proizvajalcev, proizvodne konference, klubi OZN in mladinske ure. Na dosedanjih plenumih občinskega, okrajnega in centralnega komiteja LMS ugotavljamo, da ti še niso v dovoljni meri dosegli svoj namen. Opažamo pa, da so se ponekod zelo dobro obnesli, naprimer proizvodne konference v gospodarskih organizacijah. Ta se je izredno dobro obnesla v tovarni perila »Mura«. Mladinci so namreč imeli v okviru te konference kratka predavanja in posvetovanja kako bi gotove proizvode čimbolje plasirali na trgu itd. Za pozdraviti so po-
nekod tudi klubi mladih proizvajalcev odnosno aktivi mladih zadružnikov. Ti se že sedaj v nekaterih primerih zavzemajo za uvedbo agrotehničnega minimuma, tesnejših oblik sodelovanja oziroma kooperacije ipd. V okviru KZ Puconci so ti najboljši. Krivdo, da ti klubi ponekod še v veliki meri niso dosegli svojega namena, lahko naslanjamo na mladince oziroma vodstva, kakor tudi na KZ in tudi na aktiviste same.
Mladina si najbolj želi zabavnega življenja, ali ji je v zadostni meri dana možnost za to in zanima me, če srednješolska mladina v zadostni meri udejstvuje v mladinskih organizacijah na podeželju?
Mislim, da je mladim ta oblika idejno-vzgojnega dela dana v zadostni meri, toda le ti se ponekod spuščajo v nepravilne odnose in take pri-
reditve ponekod niso zadovoljivo organizirane in pripravljene. Kar pa se tiče udejstvovanja srednješolske mladine na vasi, moram povedati, da je zelo slabo, kajti že nekateri plenumi občanskega komiteja, kakor tudi sestanki aktivov LMS nam pričajo, da srednješolska mladina v okviru svojih aktivov, kjer živi, ni odigrala svoje vloge, kot to od nje pričakujemo oziroma zahtevamo. Vse premalo se zaveda, da jih družba šola, vlaga zanjo precejšnja sredstva, toda ona se odteguje od svoje moralne dolžnosti, katero od nje pričakujemo.
-do-
NOVA MENZA V LJUTOMERU
STANOVANJSKA SKUPNOST V LJUTOMERU JE V PONEDELJEK ODPRLA V PROSTORIH NEKDANJEGA DIJAŠKEGA DOMA ŠE EN OBRAT — OBRAT DRUŽBENE PREHRANE. ZAMISEL, KI JE STARA PRIBLIŽNO TOLIKO KOT TISTA O LJUTOMERSKEM KOPALIŠČU, JE TOREJ KONČNO URESNIČENA
Novi obrat družbene prehrane je odprt, čeprav še v njem ni vse urejeno tako, kot bi bilo potrebno. To pa je razumljivo, saj so bila na razpolago majhna denarna sredstva. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da je že na začetku vse urejeno tako, da se bodo abonenti dobro počutili. V jedilnici je nameščena povsem nova oprema, precej dobro pa so opremili tudi kuhinjo, ki
je bila prej popolnoma prazna.
Kakor smo zvedeli, se je doslej samo za tople malice prijavilo nad 100 članov raznih ljutomerskih kolektivov, precej prijav pa imajo že tudi za ostale obroke, oziroma za celotno prehrano. In kakšne bodo cene? S cenami so zares presenetili kosilo stane 140 din, večerja 100 in topla malica (enolončnica) 60 din. Ker jedilnica ni preveč prostorna,
so se nekateri kolektivi odločili, da bodo imeli malice v svojih prostorih. In še nekaj: obrat družbene prehrane ne bo služil samo stalnim abonentom, ampak tudi raznim sindikalnim podružnicam in ostalim, kit bodo prišli na izlete. Ti bodo lahko dobili hrano po svoji želji, vendar bodo morali to popreje sporočiti.
Na kakšen čisti dohodek v novem obratu sploh ne računajo, saj to tudi ni bil namen. Trudijo se, da bi bile cene primerne za vsakogar, kvaliteta jedil pa ustrezna. Prav zaradi tega so že pred nekaj tedni uredili vrt ter zasadili solato ter ostalo potrebno sočivje, kmalu pa bodo dobili še njivo.
-js-
MLADINSKI AKTIVI SE PRIPRAVLJAJO NA LETNE KONFERENCE
Mladinski aktivi se tudi na območju krajevnega komiteja LMS Moščanci pripravljajo na letne konference. Na svojih predvolilnih konferencah, ki
so prav te dni v okviru teh aktivov, okvirno pripravljajo programe dela za prihodnje leto in pripravljajo teme, ki jih bodo razpravljali na letnih konferencah.
Krajevni praznih v Veliki Polani
Prejšnji teden je potekel v Veliki Polani v znamenju proslavljanja krajevnega praznika in 20. obletnice pionirske organizacije. Krajevno praznovanje se je začelo 27. septembra s slavnostno sejo krajevnega odbora SZDL in ostalih množičnih organizacij. Udeležila sta se je tudi predstavnika občinskega ljudskega obora in občinskega odbora SZDL iz Lendave.
Naslednji večer je bila baklada pionirjev in kresovanje, po njem pa bogat kulturni program v zadružni dvorani, ki so jo zasedli številni odrasli obiskovalci. Glavno pionirsko slavje je bilo v soboto, 29. septembra. Že ob osmih se je začel bogat kulturni program, med njim pa tudi sprejem ciciban v v pionirsko organizacijo. Zbranim pionirjem je spregovoril zastopnik delavskega
sveta industrijskega obrata »Hidromontaže« iz Lendave, ki je prevzel pokroviteljstvo nad odredom. Po lepih in vzpodbudnih besedah je izročil pionirskemu štabu lepo denarno darilo kot znak priznanja za delavnost odreda. Nato je predsednik občinskega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger razdelil priznanja za dosežene uspehe na občinskem atletskem tekmovanju v Len-
davi Odred je na tem tekmovanju zasedel tretje mesto. Po slavnostnem delu sporeda so sledili šaljivi skeči iz šolskega življenja.
Po proslavi so bili vsa pionirji pogoščeni. Večji del sredstev za pogostitev je prispevalo društvo prijateljev mladine Velika Polana. Pogostitvi so sledila medrazredna športna tekmovanja, popoldne ob 16 uri pa so gledali lep vzgojni film »Mož v kratkih hlačah.« Film je prikazal otroka iz sirotišnice, ki išče svojo neznano mater in jo po neštetih težavah zares najde. Žal so se našli tudi starši, ki svojim otrokom niso privoščili tega praznovanja in so jih doma zaposlili. Bilo jih je sicer malo, a bili so vendarle.
Pravo, slavnostno praznovanje krajevnega praznika se je začelo v nedeljo ob 6. uri z budnico. Ob 10. uri se je začelo slavje s političnim govorom ljudskega poslanca Mirana Frančiškina. Govor je posvetil zgodovinski obletnici, nato pa je govoril o nalogah našega kmetijstva in o novi ustavi. Po govoru je bil mimohod gasilcev, pripadnikov TVD »Partizan« in folklorne
skupine prosvetnega društva V. Polana. Nato se je program nadaljeval v zadružni dvorani. Nastopila je folklorna skupina v slikovitih narodnih nošah in odplesala šest narodnih plesov. Pionirski pevski zbor je zapel nekaj partizanskih pesmi, najboljši recitatorji šole pa so recitirali zelo dovršeno pesmi iz NOB. Popoldne je bila odbojkarska tekma med moštvoma TVD »Partizan« Velka Polana in Bistrice. Tekma se je končala z zmago domačinov z rezultatom 2:0. Prav tako so domačini zmagali v nogometni tekmi z nogometnim društvom iz Hotize z rezultatom 2:1. TVD »Partizan« Velika Polana nima nogometnega igrišča, zato so tekmo odigrali na bližnjem travniku ob precejšnjem številu gledalcev.
V okviru krajevnega praznika je bila kmetijska razstava v šolski telovadnici. Razstavljeni pridelki so bili okusno razvrščeni, bilo pa jih je manj kot prejšnja leta, čeprav bi bilo zaradi napredujoče proizvodnje pričakovati ravno nasprotno. Razstava je bila ocenjena in so razstavljalci sprejeli primerne nagrade.
Tako je skušal krajevni praznik zajeti vse panoge življenja vasi, Velika Polana in okolice, zabavni del prireditve pa je tekel pozno v noč.
Franc Križanič
Dvajseta obletnica pionirske organizacije
Te dni so proslavljali vsi pionirji Slovenije svoj pionirski praznik 20. obletnico Pionirske organizacije.
Glavna proslava je bila v Ljubljani, kamor so odpotovali tudi izbrani pionirji Pomurja, kakor tudi dva pionirja Osnovne šole II v Murski Soboti. Ostali pionirji te šole pa so pripravili proslavo v šolski telovadnici, ki je vsebovala recitacijske in pevske točke, ki sta jih pela mlajši in starejši pevski zbor ter govor, ki je pričal o nastanku pionirske organizacije.
leta 1942 in njenem razvoju do danes.
Pionirjem pa so prišli čestitat za njihov praznik tudi cicibani soboškega vrtca in jim podarili lepo sliko.
Da pa bi bil njihov praznik še lepši, so priredili medrazredna prijateljska rokometna srečanja.
Pri pionirjih je osvojila prvo mesto ekipa 7a pred 8a razredom, pri pionirkah pa je zmagala ekipa 8a pred 7b razredom.
Zanimivo je, da so vsa srečanja pionirji vodili sami. -ka
Ob letošnjem tednu otroka
UVELJAVLJANJE PRAVIC VSAKEGA OTROKA JE DOLŽNOST VSAKEGA ČLOVEKA IN VSAKE DRUŽBENE SKUPNOSTI
Iz leta v leto sprejemamo v tednu otroka delovale programe in akcije, ki, spremljajo in zboljšujejo pogoje za življenje, razvoj in vzgoja naše mladine. Ta živi in raste v družbi brez izkoriščanja. Uči se od generacije, ki se je bo-
rila za svobodo. Ta mladina je priča vsakodnevni borbi med novim in starim, borbi za boljše, plemenitejše človeške odnose ter se tako uspešno pripravlja, da sprejme nekoč na svoja ramena in naprej razvija nenehno borbo za bolj humane človeške odnose, za lik novega človeka naše družbene skupnosti. Naša mladina poglablja in z dejanji uresničuje bratstvo in enotnost naših narodov, ljubezen do svoje socialistične domovine Jugoslavije, kateri pomaga z lastnim delom in prizadevanjem pri njeni rasti in napredku.
Zavedamo se progresivne vloge naše mlade generacije. V njej gledamo prihodnost dežele. Zato smo kot roditelji in kot socialistični državljani dolžni dati svojim otrokom in vsakemu otroku največ, kar lahko damo v danem trenutku. Dolžni smo jim ustvariti pogoje, v katerih bodo lahko razvijali svojo osebnost, svoje zmožnosti, in znanje ter osvajali našo socialistično etiko.
Zato je odseval iz vsakoletnih programov tedna otroka duh socialističnega humanizma. Težili smo za tem, da se prizna razvoju in vzgoji otro-
ka posebno mesto v razvoju in izgradnji naše dežele. Iz leta v leto imamo v Pomurju več novih telovadišč, šol, vrtcev, knjižnic in knjig, najrazličnejši šolskih prireditev, pa tudi raznih del z otroki, kjer se ti z veseljem in ustvarjalno udejstvujejo. Vendar je vkljub prizadevanjem naših družbenih skupnosti in poedincev še vedno gotovo število otrok deležno nepravilne, slabe domače vzgoje. Še vedno je precej takih, ki nimajo možnosti zateči se v varstveno-vzgojno ustanovo, bodisi zaradi tega, ker take ustanove v kraju ni ali pa je njena zmogljivost premajhna, ali pa pri starših ni pripravljenosti za to, da bi za otroka žrtvovali prispevek, ki ga ustanova zahteva za svoje nemoteno delovanje.
Tako ugotavljamo tudi letos v naših komunah, podjetjih in stanovanjskih ter krajevnih skupnostih potrebe varstva otrok, ugotavljamo vzgojno zanemarjenost, mladoletno prestopništvo, pa tudi potrebe po telovadnicah, rekvizitih in telesne vzgoje sploh, potrebe po igriščih, skupnih dvoriščih, letovališč in drugih oblikah zbiranja otrok.
Za urejanje in reševanje navedenih vprašanj pa so potrebna sredstva. Ta sredstva obstajajo. Treba jih je samo odkriti v sredstvih komune, podjetij in v samoprispevku državljanov. Treba jih je uporabiti v skladu z najrealneje ocenjenimi potrebami in med najnujnejšimi potrebami komune dati prednost potrebam za varstvo otrok. Ta stališča naj odsevajo iz letošnjih programov za teden otroka.
Miha Veršič
KAKO UKREPAMO
če ne dobimo pravočasno gnojila za jesensko setev
Rž je že skoraj v celoti, pa tudi prvi ha pšenice so že posejani. Izgleda, da nam bo tudi vreme naklonjeno, saj bo po napovedi vremenske službe oktober lep, da bodo tudi koruze dovolj zgodaj dozorele in da bomo lahko pravočasno pripravili zemljo za setev. V glavnem poteka setev normalno, le pri nekaterih kmetijskih organizacijah se je zataknilo zaradi trenutnega po-
manjkanja umetnih gnojil Poraba umetnih gnojil se je letos na našem področju v primerjavi z lanskim letom podvojila, ponekod celo potrojila. Nekatere kmetijske organizacije so pravočasno in pravilno razumele in ukrepale v smislu novih zahtev, ki jih družba postavlja pred nje. Druge pa so z nesigurnostjo in gotovo mero malodušja pristopile k akciji in posledice, da
gnojil niso pravočasno naročile, so se jim hitro maščevale. Toda tudi grosistična trgovska mreža, ki dobavlja gnojila, letos ni kos svoji nalogi. Namreč, gnojil je v Jugoslaviji za jesensko setev dovolj na razpolago, samo transport ki bi pripeljal gnojila iz tovarn v mešalnice in od tod do potrošnikov, je trenutno z ozirom na ogromne količine in delno nepripravljenost problem.
Zaradi tega je možno, da se bo ponekod izdobava umetnih gnojil nekoliko zakasnila. To pa ne sme biti nikakor vzrok, da bi odstopili od setve, sejali stare sorte ali pa mogoče kasneje sejali. Setev se mora pravočasno izvršiti, pa tudi če nimamo trenutno gnojil za osnovno gnojenje. Osnovno gnojenje (NPK) z nitrofoskali po navodilih Kmetijskega inštituta, lahko v takem primeru izvršimo tudi po setvi in to seveda čimprej. Pri tem so sicer malenkostne izgube zaradi premajhne migracije fosforja, kar pa delno nadomestimo s spomladanskim brananjem, tako da je takrat, ko se formira zrno v klasu, fosfor rastlini na razpolago. Ni pa priporočljivo jesensko branamo posevkov zaradi poškodbe rastlinskih vršičkov.
Torej na vsak način, čim nam bo vreme in zemlja dovoljevala, opravimo setev, ne glede na to, če imamo gnojila na razpolago takrat ali ne. Trošenje gnojil pa izvršimo takoj ko nam bodo gnojila na razpolago, vsekakor pa pred nastopom zime.
Inž- Milan Erjavec
POMUPSKI VESTNIK, 4. OKT. 1962
2
Dober učinek političnega dela
(Nadaljevanje s 1. strani) šele  tik pred in ob setvi. V večini primerov, kjer so kmetom pravočasno in temeljito obrazložili setveni program in vse ostalo, ni znakov, da bi kmetje odklonili sprejem odločb, vendar so si po posredoločb o agrotehničnem minimumu. V nekaterih občinah se je dogodilo v nekaj primerih, da so kmetje odklonili sprejem omenjenih odločb, vendar so si po posredovanju SZDL. premislili. Kmetje namreč niso dovolj razgledani, zato jim je bilo treba pomen odlokov o agrotehničnem minimumu podrobneje obrazložiti. Tako ima danes večina kmetijskih zadrug že sklenjene dogovore s kmeti glede gnojil in kooperativnih odnosov. Po nepopolnih podatkih, ki pa niso najnovejši, je sklenjenih v Pomurju 4115 kooperativnih pogodb in sicer za 2340 ha,
Dalje izkušnje kažejo, da se kmetje ne branijo izvrševanja odloka, kar zadeva
NOVA SEMENA IN NOVE
VISOKORODNE SORTE
PŠENICE,
čeprav so ponekod še težnje po udomačeni Ul. Zaradi deževja in močvirnatih tal v prejšnjih
letih so imeli kmetje ponekod sicer pomisleke zaradi večjega gnojenja, vendar jim je kmetijska strokovna služba priporočala, na katerih območjih so taka vlaganja primerna. Pozitivno pa je, da kmetje iščejo tudi strojne storitve, predvsem v oranju. Teh naročil bo naposled toliko, da bodo morale kmetijske zadruge skrbno razporejati svoj strojni park, če bodo hotele zadovoljiti potrebam. Nekatere zadruge se tudi že dogovarjajo s kmetovalci glede setve, da bi odpadli nepotrebni stroški s prevozi in podobnim, kar podražuje proizvodnjo.
Glede
EKONOMSKE VSEBINE
POGODB
pa velja, da v glavnem sklepajo kmetijske zadruge s kmetovalci kooperativne pogodbe na ta način, da kmet vrne zadružna vlaganja s pridelkom pšenice. Manjša kmetijska gospodarstva, ki nimajo nobenih presežkov, pa bodo plačala vlaganja in storitve zadrugi z živino. Glede plačevanja s pšenico so bile določene težave, vendar kmetijske zadruge dosegajo, — kar je naš interes glede na znane vsedržavne
potrebe —, da bo kmet kril svoje potrebe, ki jih ima pri krmi za živino, iz povečanja ostale proizvodnje in s pomočjo močnih krmil.
Ob koncu razgovora je tov. Sida Podlesek omenila še težave z umetnimi gnojili in dejala, da imajo kmetijske zadruge, ki so v poletnem času naročje gnojila, precej le-teh na zalogi. Tiste kmetijske zadruge, ki so z naročili čakale imajo težave z nabavo gnojil, vendar lahko spričo pozne jeseni pričakujemo, da bodo v tem mesecu gnojila prihajala in da bodo potrebe zadovoljene.
Kmetijske zadruge, ki so pravočasno sklenile solidne pogodbe za dobavo umetnih gnojil, jih tudi pravočasno dobivajo, kar, kot že rečeno, zaradi pozne setve nikakor ni prepozno.
B. Š.
ODKUP BI LAHKO POTEKAL ŠE BOLJŠE
Sodeč po višini letošnjega pridelka, bi se morali tržni viški pri krompirju gibati okoli 450 vagonov, približno v enaki višini pa tudi pri jabolkih. Takšna so torej predvidevanja in to bo, tako vsaj kaže, tudi doseženo. Še več. Če bodo zadruge znale dobro voditi jesenski odkup, bodo predvidevanja lahko celo presežena.
Po približnih podatkih so kmetijske zadruge doslej odkupile že nad 100 vagonov krompirja. Odkupljene količine pa bi bile že večje, če ne bi pobiranja krompirja ovira-
lo neugodno vreme. Cena krompirju se je ustalila na 20 dinarjev in na tej višini bo očitno ostala vse do konca jesenskega odkupa.
Letos imamo v našem okraju v povprečju še precej dobro sadno letino, čeprav je nekatere predele opustošila toča, ali pa drevje sploh ni obrodilo. Najbolje so jablane obrodile na območju kmetijskih zadrug Grad in Cankova. Tudi odkup sadja precej hitro in nemoteno poteka, vendar je škoda, da zadruge ne odkupujejo povsod po kvaliteti.. S tem bi namreč lahko dosegle, da bi bili tržni viški še večji.
Industrijsko sadje iz našega okraja bo v glavnem prevzela slovenska predelovalna industrija, medtem ko trgano sadje pošiljajo v vse predele Jugoslavije.
In še nekaj besed o odkupu grozdja. Letos bodo tržni viški grozdja precej manjši kot smo lahko pričakovali še poleti.
GROZDJE BODO
ODKUPOVALI
Kmetijska zadruga v G. Radgoni bo predvidoma okrog 20. oktobra  odkupovala pridelek grozdja od zasebnih vinogradnikov. Čas trgatve bo določil upravni organ ObLO in bo trajala tri dni. V tem času bo vinogradniško gospodarstvo na Kapeli sprejemalo odkupljeno grozdje žlahtnih sort v nadalnjo predelavo in šolanje vin. Kmetijska zadruga sicer ne bo odkupovala vinskega mošta, niti ne bo v nobenem primeru tolerirala odkupa mošta po zasebnih gostilničarjih, bo pa odkupovala mošt šmarnice za industrijsko predelavo.
Z navedenim ukrepom hoče občinski ljudski odbor prispevati k boljši ureditvi razmer na vinskem tržišču in preprečiti vsakršno navijanje cen vinskemu moštu.
Precej vinogradov je namreč uničila toča, razen tega pa tudi preostalo grozdje počasi zori. Letos kmetijske zadruge ne bodo več odkupovale mošta, ampak grozdje. Za žlahtne sorte grozdja bodo plačevale 6 dinarjev za sladkorno stopnjo, za ostale pa 5 dinarjev.
Grozdje bodo letos stiskala vinogradniška gospodarstva v svojih stiskalnicah ter tako že pri zbiranju grozdja poskrbela, da bo kvaliteta  vin kar najboljša.
-js-
V	O D N J A K I
V	PEČAROVCIH
V nedeljo je vaški odbor RK v Pečarovcih svečano predal namenu dva javna vodnjaka. Potreba po teh vodnjakih je bila precejšnja saj je vaški odbor RK že pred leti razpravljal o tem problemu. Vaščani namreč v določenem območju niso imeli v bližini pitne vode in so jo v nekaterih primerih morali nositi celo iz 1000 m oddaljenih vodnjakov. Pomanjkanje vode pa bi utegnilo v primeru požara poslati še bolj problematično vprašanje in je bilo nujno v teh krajih poskrbeti za vodo in tako rešiti ta problem glede požara kakor tudi potrebo po higiensko čisti vodi.
Vaščani omenjene vasi so pokazali zavzetost za rešitev takih vprašanj, saj so vložili nad 1.500 prostovoljnih delovnih ur in sicer 610 ur za prvi studenec, ki so ga morali kmalu zasuti zaradi nepravilnega izvira. V neposredni bližini so izkopali drugega, kjer so spet vložili 534 prostovoljnih ur za vprego, oziroma prevoz raznega materiala. Za drugi odnosno tretji studenec pa so vložili nekaj čez 60 delovnih dni. Poleg omenjenega je za gradnjo vodnjakov občinski odbor RK prispeval 150.000 dinarjev v lanskem letu in znesek z isto vsoto denarja tudi letos.
Občani so zadovoljni s svojim uspehom in so hvaležni vaškemu odboru RK, ki je bil pobudnik te zadeve. Posebno zahvalo pa izrekajo učiteljici Mariji Vogrinčičevi, ki je ob otvoritvi pripravila lep kulturni program v izvedbi pionirjev in mladincev iz te vasi.
NOVICE IZ LENDAVSKIH PODJETIJ
Bred nedavnim so bili v Lendavi razgovori med predstavniki »Marisa« iz Maribora in predstavniki občinskega Ijudskega odbora in Proizvodnje nafte iz Lendave. Po izjavi predstavnikov občinskega ljudskega odbora v Lendavi gre za angažiranje kapacitet livarne in strojne delavnice Proizvodnje nafte v proizvodni program mariborskega »Marisa«. Prav to bi namreč omogočilo hitrejši razvoj omenjene livarne in strojne delavnice.
Celotna stvar je sedaj v fazi proučitve, vendar velja po-
udariti, da bosta ostali livarna in strojna delavnica še dalje v sklopu Proizvodnje nafte ter da bo prišlo le do vključitve njunih kapacitet v proizvodni program »Marisa«. Kaže, da bodo potrebne konkretne proučitve končane ta mesec.
V lendavski Mehaniki je vedno bolj očitna potreba, da bi kazalo prihodnje leto povečati proizvodne prostore. V podjetju namreč ne morejo razširiti nekaterih dejavnosti, za katere imajo sicer vse po-
goje. Kaže, da bodo prihodnje leto zgradili v Mehaniki še eno delovno dvorano.
Po drugi strani pa je težav s plasmanom proizvodnje v lendavski Opekarni konec. Za zdaj je situacija taka, da ne morejo izdelati toliko opeke, kolikor bi jo tržišče potrebovalo.
Tudi v industrija lahke obutve v Turnišču ne morejo zadostiti vsem naročilom. V glavnem gre tu za izvoz, težave pa so v samem proizvodnem procesu.
SETVENI NON-STOP V S0B0ŠKI ZADRUGI
»Napiši reportažo iz zadruge M. Sobota,« so mi naročili na redakcijskem sestanku. Ne preveč vzradoščen sem to nalogo vnesel v tedenski program. V tem času pisati o zadrugi, ko je jesenska setev v najširšem razmahu, ko s setvenimi deli niso zaposleni samo traktoristi, upravniki in tehniki, ampak tudi zadružni kovači in ostali člani zadružnega kolektiva, je res malce težavno. Posebno še, ker nikdo od njih nima časa za razgovore.
Začelo se je v pisarni upravnika soboške poslovne enote, Stanka Babiča. Imel sem srečo, da sem ga našel v pisarni Sicer pa, mimogrede rečeno, sem moral zavrteti telefon najmanj osemkrat, ko sem ga končno našel. Njegova delovna miza je bila prekrita s papirja od kooperativnih pogodb do najrazličnejših formularjev. »Človek ne ve, kje bi prijel,« mi je potožil. In res. Medtem ko mi je pripovedoval o jesenski setvi, je mimogrede opravljal svoje delo ter odpravljal kmetovalce, ki so nenehno prihajali.
Najin pomenek je za nekaj časa prekinil kmetovalec iz Partizanske ulice: »Napiši mi za francosko pšenico . . .« Upravnik. ga je moral razočarati. »Na žalost ste prišli prepozno. Do dvajsetega je bil določen rok za prijave. Na zalogi imamo še leonardo, san pastore in še nekatere druge sorte.« Mož je, kakor mnogi drugi, ki so kljub določenemu datumu na odločbah odlašali, ugotovil, da je setev vendarle treba opraviti tako, kot je določeno. Hitro sta se domenila. Dobil je seme in gnojila ter jo mahnil naravnost na njivo.
Komaj je eden odšel, že naju je zmotil drugi Sreča, da je prišel samo po strokovni nasvet. Tega mu je upravnik, ki je po poklicu kmetijski tehnik, hitro dal. In že je pritisnil na kljuko kmet iz Satahovec. Takrat, ko so zadružni uslužbenci zbirali prijave, je bil slučajno odsoten. Hotel je samo seme francoske sorte. Upravnik mu je pojasnil, da so s tem semenom težave in da je inž. Horvat odšel v Maribor, če ga bo uspel še kaj dobiti.
KOVAČI NAJ POMAGAJO
Bila je sobota in kakor običajno, so nenehno prihajala gnojila. Zadružni delavci so bili vsi do zadnjega zaposleni, posebno še, ker so kmetje ves dan prihajali po gnojila in semena. Pr delu se je malo zataknilo in nekdo je naročil, naj pokličejo kovače iz zadružne
kovačnice, da pridejo pomagat. Pri tovrstnih delih so zaposlili tudi traktoriste, ki so zaradi, tega, ker so bili trije traktorji na tehničnih pregledih, ostal brez svojega dela. Takšna je pač navada. Nihče ne sme ostati brez dela.
TRAKTORJI NA TEHNIČNEM PREGLEDU
Soboška zadruga je za jesensko setev in rezanje silažne krme angažirala vseh 19 traktorjev. Traktoristi se trudijo do večera. Sicer pa je osemurni delovnik v teh dneh  sploh
prišel »iz mode«. Naročil za strojne usluge je veliko.
Prav v tem času, ko je za traktorje največ dela, so jih morali več poslati na tehnične preglede, kjer ostajajo po dva do tri dni. To je vsekakor nepotrebna ovira. Mimogrede naj povem, da teh ovir nimajo samo v soboški zadrugi, ampak tudi v ostalih. To potrjuje tudi ugotovitev, da so imeli minulo soboto na soboškem »Agroservisu« na tehničnih pregledih in popravilih kar 12 traktorjev. (!)
POČASNO ZORENJE KORUZE OVIRA SETEV Letošnji setveni program je na območju soboške občine precej zahteven, saj bodo samo s pšenico zasejali okrog 900 hektarov. Pri pogodbenem sodelovanju se je zadruga dobro odrezala, posebno še v Satahovcih, kjer skoraj ni kmetovalca, ki ne bi imel sklenjene pogodbe. V kolikor je sedaj razvidno, bo setev potekala nemoteno, seveda, če je ne bo oviralo prepočasno zorenje koruze.
NAJDALJŠI DELOVNIK IMAJO TRAKTORISTI V soboto popoldne, ko so mnogi že končali delo, sem
sredi Bakovec srečal traktorista Alojza Ropošo. Zvedel sem, da njegov delavnik še ni končan. Eno dalo je opravil in čakalo ga je drugo. Ko sva se čez krajši čas zopet srečala na njivi, je ravnokar polnil sejalnico. S časom je precej štedil. Izmenjala sva nekaj besed' in že se je s traktorjem zaprašil po pirnati njivi. Pohitel je, da si ne bi brez potrebe podaljšal svojega delavnika
Nedaleč vstran se je s podobnim delom ubadal tudi traktorist Janez Balažič. Svoje delo je sicer za minuli teden končal, vendar je z razumevanjem ugodil še enemu kmetu. Ker je bil zaverovan v svoje delo, ga nismo hoteli motiti.
DELAVNIK DALJŠI
KOT KDAJKOLI
Utrip življenja v soboški zadrugi je bil živahen vse do večera. Traktoristi na vseh treh poslovnih enotah so ustavili stroje pozno popoldne, kopica dela pa je zadržala na delovnih mestih še precej dolgo čez delovni čas tudi upravnike, uslužbence ter tiste, ki so imeli opravka z gnojili in semeni. Sedaj je pač čas setve in to je treba razumeti.
J. Stolnik
Alojz Ropoša, prav tako kot drugi traktoristi soboške zadruge, v tem času ne ustavi traktorja, ko poteče osem ur Njegov delavnik se cesto konča pozno popoldne.
Največ problemov v privatni obrti
Okrajna delovna inšpekcija je prejšnji četrtek sklicala skupno z Gospodarsko zbornico in Okrajnim sindikalnim svetom posvetovanje o delovno-pravnem in higiensko-tehničnem varstvu trgovskih, obrtnih in gostinskih delavcev.
Udeleženci posvetovanja so uvodoma poslušali analizo Okrajne delovne inšpekcije o stanju delovno-pravnega in higiensko-tehniičnega varstva v omenjenih panogah. V analizi je bilo navedeno, da je stanje zlasti kritično v privatnem obrtništvu. Nekateri obrtniki, zlasti še zidarski mojstri, zaposlujejo mnogo več tujih delavcev, kot dovoljujejo predpisi. Razen tega pa v prostem času zaposlujejo tudi nekatere člane kolektivov socialističnega sektorja. V analizi je bilo ugotovljeno, da je delo komisij za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v številnih kolektivih še preveč
odvisno od odločanja in volje direktorjev in ostalih vodilnih uslužbencev podjetij. V analizi pa so tudi prikazali primerjavo nesreč pri delu. Kakor je bilo navedeno, se številk) nesreč pri delu v lanskem letu ni dosti povečalo, znatnejše povečanje pa so lani zabeležili pri nesrečah, ki so se zgodile izven delovnega mesta. Teh nesreč je bilo leta 1980 226, leta 1961 pa že 258. Kakšen izpadi pomenijo nesreče v proizvodnji in narodnem dohodku, dovolj zgovorno povedo naslednje številke: leta 1960 je bilo zaradi nesreč pri delu in izven delovnega mesta izgubljenih samo v obrti,
gostinstvu in trgovini 9534 delovnih dni, leta 1961 pa že 11.258 ...
Če se nad zgornjimi številkami doslej ni nihče zamislil, se bo nedvomno takrat, ko bodo morale delovne organizacije namesto za 7 dni plačevati članom svojih kolektivov bolniško hranarino za 30 dni.
V analizi in razpravi so ugotavljali, da bo v bodoče potrebno posvečati zlasti veliko pozornost zaščiti delavcev, ki delajo na najtežjih delovnih mestih ali celo na prostem. Tem delavcem naj bi v prvi vrsti preskrbela zaščitne obleke in ostala zaščitna sredstva. Nadalje so poudarili, da je treba v večji meri nadzorovati delovni čas vajencev. Nakazali pa so tudi potrebo po načrtnem vključevanju vajencev v uk.	-js-
POMURSKI VESTNIK, 4. OKT. 1962
3
Materialna sredstva
ne zadoščajo za težnje reformirane šole
Stanje učnega kadra na šolah, lahko rečemo, je veliko boljše v primerjavi z lanskim letom in še tudi nekaj let nazaj. Kajti lansko leto ni bilo več takega odtoka učnega kadra v druge kraje, poleg tega pa so še prišli novi. Na šole pa je z letošnjim letom prišlo še okrog 80 praktikantov iz IV. letnika učiteljišča. Le-tem pomagajo starejši učitelji. Ob koncu šolskega leta v mesecu maju bodo ti učitelji — praktikanti prišli polagat diplomo.
Vsebina dela pri pouku se dviga in s tem v zvezi tudi raste učni uspeh učencev in število absolventov, pada pa število ponavljavcev. Ob koncu šolskega leta 1961-62 je v okrajnem merilu izdelalo od 21 tisoč 321 učencev 18.930 učencev ali 89,3 odst, padlo pa je 2.302 učenca ali 10,5 odst. Na izboljšanje uspeha je v precejšnji meri vplivala tudi posebna oblika dela z učenci, kri so napredoval z negativnimi ocenami, kar seveda zakon o osnovni šoli dovoljuje. Iz analize je razvidno, da je od 998 učencev, ki so lansko leto napredovali z eno ali več negativnimi ocenam, ob koncu šolskega leta 1961-62 izdelalo razred le 447 učencev, razred pa ponavlja 193 učencev.
Vzporedno z vsem tem delom pa se spreminja tudi organizacijska struktura šol n sicer tako, da stalno rastejo polno razvite šole. Občinski
ljudski odbori pa ukinjajo nižje organizirane šole. Tako imamo v okraju od 96 šol 13 šol z 1 do 3 razredi, 23 šol z 1 do 4 razredi, 11 šol z 1 do 5 razredov in 29 polno razvitih osemletk, ki se postopoma razvijajo v polno razvite. Nižje organiziranih šol od 1 do 8 razredov je 11.
Materialno stanje se je z novim načinom finansiranja izboljšalo, vendar pa še ne za-
došča. Z novim načinom nagrajevanja in z novo delitvijo sredstev se je procent materialnih izdatkov zvišal od 6 do 10 odst. na 14 do 15 odst. od celokupnih sredstev. Materialna sredstva so se sicer povečala, vendar pa ne zadoščajo za uresničevanje teženj nove — reformirane šole. Oprema učilnic je zastarela in ne dopušča novih oblik pouka. Za tehnični pouk še ni primernih delavnic in orodja, večina šol nima telovadnice. Enako je tudi z gospodinjskim poukom.
Posamezni občinski ljudski odbori so povečali skrb za izgradnjo in opremo šol in učiteljskih stanovanj. V letošnjem šolskem letu je bilo v okraju odprtih pet novih šolskih poslopij in sicer v Bogojini, Turnišču, Gornjih Petrovcih, Stročji vasi ter v Murski Soboti šola za zdravstvene delavce. V gradnji pa so še štiri nova poslopja in to v Dobrovniku, Šalovcih, Križevcih in Kuzmi ter še nekaj učiteljskih stanovanj.
PREDSEDNIK PETER
Tonček je bil svojčas predsednik mladinske organizacije. Tretje let je že opravljal svoj posel. Kako ne bi, saj mu je šlo delo gladko od rok. Dejavnost svoje organizacije je vsklajeval z vsakodnevnimi problemi, ki so se porajali v okviru njihovega aktiva. Bil je član tudi drugih organizacij, v katerih je aktivno sodeloval.
Bližala se je letna konferenca. Treba bo izvoliti predsednika za prihodnje leto... V Majdi se jo porodila zamisel, da je potrebno s to stvarjo drugače in pametno ukrepati. Zakaj bi bil predsednik naše mladinske organizacije vedno Tonček? Potrebno je vendar ma-
lo spremembe. Majda je zaupala svojo skrivnost še Stanku, ki je bil zelo zadovoljen s to pametno idejo. Ni bilo dosti za razmišljati — Peter je priden fant, na vsak način mora on biti predsednik mladinske organizacije. Tako se je tudi zgodilo. Na letni konferenci je bil Peter po vseh pravilih izvoljen za predsednika aktiva — skoraj vsi delegati so polzavestno dvignili roke, le iz ozadja se je slišalo momljanje . . .
Peter je postal, kot se pravi, glava aktiva. Ponosen je bil sam nase in na svojo čast, ki ga je doletela. Začetek je navadno težak, tudi on v začetku ni bil navajen samostojno voditi sestankov, zato je to opravljal sekretar. Sčasoma je to prešlo v prakso in sekretar je kar naprej opravljal ta posel. Prišel je čas, da je bilo treba organizirati to in o-
no stvar, rešiti ta ali oni problem v aktivu, toda Peter je po vseh pravilih bon-tona odstopil in dal prednost sekretarju . . .
Da, Peter je bil tudi kandidat za občinsko konferenco in avtomatično član krajevnega komiteja.
Predsednik krajevnega komiteja je sklical sestanek in tudi predsednik Peter se bo moral udeležiti ...
—	Tovariš sekretar, imam zelo nujni opravek, na sejo boš šel ti.
Na sejo se je odpravil sekretar . . .
Čez čas je bilo spet na vrsti mladinsko posvetovanje.
—	Tovariš sekretar ....
oh ti opravki, ko bi jih imel ti toliko . . . Na mladinsko posvetovanje se je odpravil sekretar sam. V nedeljo bo občinska konferenca LMS .. . Peter je že potrkal na vrata sekretarja z vabilom v roki.. . — ampak zares bi šel, zelo nujna zadeva, grem sestro obiskat
Na občinsko konferenco se je je spet odpravil sekretar . . .
In spet sekretar, in spet sekretar, ko bi on imel toliko opravkov . ..
Peter je imel z dneva v dan več opravkov — saj seje tako ali tako niso važne, mladinska organizacija je obstajala, predsednik pa je le bil Peter . . .
Pretekli so štirje meseci, pretekli so dnevi sestankov, pretekli so dnevi mladinskih plesov ... Kje so dnevi naših uspehov, so se vpraševali mladinci . . .
Vse bi bilo v redu, ko se Peter
enega lepega dne ne bi domislil, da on več ne bo predsednik. Kaj pa sedaj? Sestanek! Takrat pa Je imel glavno besedo predsednik: — . . . zadosti sem delal, štiri mesece je dovolj mojega trpljenja, Jaz več ne bom predsednik . . .
Nato so nekateri mladinci Petra še prigovarjali, naj bo še naprej predsednik in . . . in sestanka je bilo konec.
Čez tri dni zopet sestanek ... izvolite si drugega, jaz več ne bom in ne morem biti. . . Tudi Stane mu je z ostrimi besedami naročil, da mora biti še naprej predsednik .. . Toda Peter je ostal na svojem stališču.
Verjetno bi se sestanki, ki so bili redkost za ta čas, še nadaljevali, če se ne bi prav tedaj pojavil na sestanku Tonček. Vsi so se zazrli vanj in v en glas vzkliknili: Tonček, ti boš še naprej naš predsednik, samo ti poznaš naše probleme, ti si nas že tri leta aktivno vodil in nisi obupal, želi smo uspehe za uspehi, ali več, po čigavi zaslugi visijo pohvale in diplome na steni... ti si bil in boš še naprej naš predsednik, pa konec. Tudi gostobeseda Majda je takrat z nežnim glasom dejala: — Tonček, vsi hočemo, da nas boš še naprej ti vodil, jutri zvečer bo ponovna konferenca in ti boš izvoljen za predsednika . . .
Toda Tončka ni bilo na konferenco. Tudi predsednik ni bil več. . . aktiv je dobil tretjega predsednika . . .
Drago Žido
Pomurski filmski barometer
TILI ULENSPIEGEL — Francosko-nemški barvni film. edini film, v katerem je skušal biti pokojni Gerard Phillippe tudi režiser. Najprej je to skušal skupno z znanim dokumentalistom Yori-
som Evansom, vendar je obema to delo zagrenilo življenje, dokler se nista skregala in razšla. Stara nizozemska zgodba, ki je nastala pred tristo ali štiristo leti po ljudskem izročilu, kot simbol odpora proti španski nadvladi, v svojem prvem stiku s filmom ni imela sreče. Od tistega Tilla, s katerim smo tako prijetno prebili otroštvo, je ostalo zelo malo! Avtorjem ni uspelo, da bi plastično oživeli tako zanimiv in hvaležen ambijent, kakršen je bil prostor, v katerem se je nekoč gibal Till, še manj pa jim je uspelo, da bi ponazorili tisti pronicljiv lokav in blazen Tillov duh. S tem ni rečeno, da zdaj pa zdaj ni lepih kadrov, komponiranih po vzorcu starega flamskega slikarstva, vendar je to le slaba uteha tako za ustvarjalce kot za gledalce, ki vsekakor pričakujejo od filma več, kot jim lahko nudi.
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina »Park« v Murski Soboti.
DNEVNIK ANE FRANK — Ameriški kinemaskopski film režiserja G. Stevansa, ki se je zavedal, ko se je lotil filmske inačice gledališkega dela Goodricha in Hacketta (poznamo ga tudi z uspele odrske uprizoritve v Murski Soboti), nevarnosti, ki jo prinaša adaptacija dela, katerega osnovna vrednost je v avtentičnem, enostavnem in iskrenem tonu. Zato se je odločil spoštovati poglavitno: duh dela in obliko, s tem, da je skušal občasno s komentarjem približati gledalcem element »dnevnika«. S tem, da je zvesto rekonstruiral dekor amsterdamske hiše z njenimi tremi nadstropji, uradi in skrivnim bivališčem, v katerem so se, kot znano, skrivale družine Frank in Van Daan, je Stevens zadovoljil komaj zunanjo formo. Vendar kritika meni, da je ostala Stevensova režija preveč gledališka, da bi lahko bila tisti bistveni iskreni odmev dela. Tudi njegovi napori, da bi nam z obrazom Milile Perkins restituiral Ano Frank, dostojno tiste, ki jo slutimo z njeno prekrasno nepristojnostjo iz sleherne vrstice dnevnika, niso dosegli namena, ker je portret, ki nam ga je dal, preveč površen in brez dovolj prepričljivo doživetih emocij. Po-
leg že omenjene Millie Perkins igrajo v filmu z uspehom tudi Joseph Schildikraut, Richard Beymer Gusti Huber in Shelley Winters, ki je dobila »Oskarja« za postransko vlogo. Navzlic pripombam, ki jih ima kritika k temu filmu, velja, da si ga vsekakor ogledamo.
Film bo sredi tega meseca na sporedu kina »Park« v Murski Soboti.
CARJEVA NOVA OBLEKA — Jugoslovanski film režiserja Anteja Babaje, ob katerem so razlili kritiki po papirju obilo črnila. Film je nastal po znani Andersenovi pravljici, vendar ga je režiser po sodbi kritike nekoliko razvlekel, kar je delu samo v škodo. Vzlic temu pa gledalce ogrejejo pogumna zasnova, bogat dekor (Jagoda Bujić je dobila pred leti v Pulju nagrado za kostume) in bela nevtralna podlaga, iz katere izstopajo grafično ostro začrtani liki carjevih dvorjanov, ki ga vidijo oblečenega, ko je gol, po geslu: kdor ne vidi ničesar, je neumen. Kraguljčki pa dvornega norca ne rešijo pred giljotino: tám konča, ker preglasno zazvončklja, da je njegov car resnično nag. Resnica — kajpak zmaga v gledalčevih očeh. V filmu pa so zavzeto zaigrali Zlatko Madunić, Ana Karič, ki jo poznamo s televizijskih zaslonov, Vanja Drach in Stevo Vujatović. Film je vsekakor vreden ogleda, ker se je režiser lotil v njem s pogumno kritično-
stjo hlapčevstva in še drugih topoumnosti človeške narave in naperil alegorične bodice v njeno hipokrizijo.
Film bo proti koncu tega meseca na sporedu kina »Park« v M. Soboti.
IMITACIJA ŽIVLJENJA — A-
meriški barvni vistavisionski film režiserja Douglasa Sirka, ki je skušal v filmu na poseben način obravnavati odnose med materjo in hčerko, s tem, da je obdelal vzporedno tudi pretresljivo življenje črncev v Ameriki. Tisti del filma, ki obravnava odnose med igralko Loro Meredit (Lana Turner) in njeno hčerko Suzi (Sandra Dee), nas niti ne prizadene kdo ve kaj, pretresljivejši so kadri, ki prikazujejo igralkino služkinjo črne barve Anny Johnson, ki ima hčerko Saro Jane. Le-ta se namreč sramuje (zakaj?) svoje rase, sovraži svojo mater in je nesrečna zaradi tega, ker je njena mati črnka, čeprav je njena koža bela. Zato zapusti mater in odide v nočni lokal dvomljive vrednosti. Lora in Suzi se ostro spreta, ker ljubita istega moškega in šele smrt služkinje Anny ter povratek Sare Jane pomiri duhove. Navzlic vsemu pa nam film ne da dokončnega odgovora na vprašanje, zakaj so tudi še sredi dvajsetega stoletja v Ameriki rasne razlike, ki povzročajo prenekate-
ro nepotrebno življenjsko tragedijo. Ne glede na to je film vreden ogleda.
Film bo sredi tega meseca na sporedu kina v G. Radgoni.
VOLČJA JAMA — Češki film, ki je bil pred leti nagrajen na festivalu v Benetkah z nagrad. Združenja mednarodnega filmskega tiska. Po sodbi nekaterih kritikov je bil ta film najvrednejša ustvaritev na XIX. beneškem filmskem festivalu. Režiral je film znani Jirži Weiss, njegova zgodba pa obravnava usodo mlade Jane, poštenega in naivnega dekleta, ki je po smrti svojih staršev prišla v hišo svojih sorodnikov. V hiši je našla mučno vzdušje neskladnega zakona, ki ji je grenil mladost. Jana ni razumela, čemu njena postarna teta s tolikšno skrbjo in laskanjem obkroža svojega mladega moža, vse dotlej, dokler se ji niso odprle oči. Jana je ljubila svojega strica, hkrati pa se ji je smilil. Bil je namreč prevelik slabič, da bi prekinil vezi z mnogo starejšo ženo, ki je nikoli ni ljubil. Janina teta se je zavedala, kolikšen jez jo loči od moža. Bala se je in drhtela, da ga ne bi izgubila. In bolj ko je čas tekel, bolj je postajala negotova. Svoj strah je prekrivala z masko avtoritete, medtem ko je moža mučila s svojo pretirano skrbjo zanj. Z Jano je postopala kot s kosom pohištva, ker jo je smatrala za tekmico spričo njene mladosti. Ko teta nenadoma umre, pride v mladi Jani do nenadnega preobrata. Preveč utrujena in razočarana zaradi stričeve malodušnosti in oklevanja Jana občuti, da ni ostalo od njene ljubezni do tega človeka ničesar, zato je čimprej odšla od njega in iz te osovražene sredine, v kateri je živela.
Film bo te dni na sporedu kina v Slatina Radencih.
VREŽI NJENO IME S PONOSOM — Angleški vojni, pravzaprav vohunski film o dekletu, ki je po materi francoskega porekla. O ženi, ki je sredi vojne vihre spoznala francoskega oficirja, se z njim poročila, ga po dveh letih čakanja izgubila pri El Alameinu in mu medtem rodila hčerkico. Ko jo angleška obveščevalna služba povabi pozneje k sodelovanju, so odloči zanj globoko prepričana, da je to dolžina zaradi moževe ljubezni in zato, da bi otroci, kot je njena Tanja, živeli v miru. Skratka: film v celoti izžareva ta, iz najosebnejših vzgibov pogojeni patriotizem, ki pozneje preraste v zavestno borbo. Zato ni v njem nobenih lažnih ali nabreklih herojskih potez. Pozneje mlada žena konča šolo za obveščevalce in pri opravljanju svoje naloge konča pred nemškimi puškami. Opozoriti velja, da zasluži igra Virginie MC Kena posebno pozornost. Igralka je tudi po enotnem mnenju kritike ustvarila topel ženski lik, junakinjo z vsemi človeškimi črtami in vrlinami ter tistim mladostnim ognjem, ki spreminja najbolj zoprne, najtežje naloge v najbolj uresničljiva dejanja. Tudi spričo tega velja film priporočiti prav vsem: odraslim in mladim, ker je zares edinstveno doživetje.
Film bo ob koncu prihodnjega tedna na sporedu kina v Slatina Radencih.
KOTA 905 — Jugoslovanski film režiserja Mare Relje, ki se je lotil svojega dela z namenom, da izdela korekten film nad našim povprečjem in da da našim gledalcem tudi NAŠEGA junaka. Kritika sicer očita režiserju, da je delal več z glavo kot s srcem, vendar nam film lepo pripoveduje in opisuje vojne dogodivščine, nudi nam napetost, vznemirljivost, negotovost in marsikaj, kar smo nekoč pri naših filmih pogrešali. Kritikom to ni dovolj. Trdijo, da se je režiser zadovoljil z lepim pripovedovanjem in opisovanjem in da je zato njegov film mnogo bolj vojna kronika kot prava filmska drama. Dalje kritika očita režiserju pomanjkanje poguma ter pomanjkanja zaupanja v samega sebe. Ne glede na to pa je prinesla »Kota 905« veliko odkritje: Dušana Bulajiča, nosilca glavne vloge, saj je njegova kapetan Vladimir brž osvojil gledalce od Triglava do Vardarja. Naj bo tako ali drugače, film si bo vsak gledalec z zanimanjem ogledal ter priznal, da to delo ne dela sramote naši sicer mladi kinematografiji, pa čeprav se ni povzpelo do višin, ki bi je jim režiser ob malce več poguma nedvomno lahko približal.
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina pri Vidmu ob Ščavnici.
NAŠI RAZGLEDI
Osemnajsta številka Naših razgledov prinaša uvodoma sestavek »Perspektive Združenih narodov«. Ko Bogdan Cepuder v kratkih potezah prikaže program in probleme XVII. zasedanja Generalne skupščine ZN, oriše še miroljubne spodbude ter dejstva, ki v svetovni javnosti povzročajo vznemirjenje. Na koncu pravi za Združene narode, da »uveljavljanje na-
čel aktivnega miroljubnega sožitja v njihovem okrilju, zlasti v zadnjih nekaj letih, jim daje nove perspektive v premagovanju moreče krize, po kateri brodi sodobni svet.«
J. Derganc je prispeval sestavek »Industrijska sociologija. V. Mlakar podaja nekaj misli o razvitih in nerazvitih komunah. O problemih kadrovske politike raz-
mišlja V. Pavšek v sestavku »O problemu odhoda kadrov iz podjetja.« S področja zdravstva sta članka »Bolezen v številkah s pripombami« Jožeta Jurača ter »Tuberkuloza v Sloveniji« R. Neubauerja.
Stane Mihelič je objavil odlomek iz referata, ki ga je imel na blejskem zborovanju slavistov. Bavi se s problemi slovenskega jezika in književnosti v reformirani gimnaziji. Sveta Jovanovič podaja v sestavku »Naša gledališka scenografija« nekatere probleme in težave scenografskega dela v naših gledališčih Ferdo Godina je izbral odlomek iz zbirke »Dajmo živeti tudi drugim!« O dveh razstavah (Vladimirja Makuca in Marjana Pogačnika) piše Jože Hudeček v »Kostanju posebne sorte«. Mitja Mejak ocenjuje v književni kroniki »Moška leta našega otroštva« Cirila Zlobca. K problemu mentorske revije podaja nekaj misli Božidar Debenjak, uredništvo naših razgledov pa v sestavku »Iz beležnice uredništva« odpira v zvezi s tem vprašanjem širšo polemiko. Na zadnji strani je še stalna rubrika »O novih knjigah sproti« ter novosti iz tujega revialnega tiska, Narodne in univerzitetne knjižnice in knjižne novosti.
Jože Olaj
KNJIGA 62
Od novitet, ki jih prikazuje dvojna, 8. in 9. številka revije, poglejmo le nekatere:
MARJA BORŠNIK: ŠTUDIJE IN FRAGMENTI. V knjigi so zbrani eseji ter članki o slovenski književnosti. Objavljen je tudi ponatis znanega priročnika in spornega priročnika »Pregled slovenskega slovstva,« ki je izšel leta 1949. Najzanimivejši je prav gotovo tretji, zadnji del knjige, kjer so objavljeni sestavki o delu Aškerca, Glazerja in Kersnika. Nekatere ugotovitve M. Boršnikove bodo prav gotovo vzbudile nasprotovanje in polemiko.
OSKAR HUDALES: MED DVEMA SVETOVOMA. Roman posega v zanimivo in važno razdobje naše zgodovine, v čas, ko je Kocelj bil mejni grof Spodnje Panonije. Težišče dela je na osebni drami kneza Koclja, pri tem pa so orisane tudi druge zgodovinske osebnosti. Dejanje je napeto in bo bralce prav gotovo pritegnilo. Knjiga bo izšla pri Pomurski založbi.
ALBERT CAMUS:	NOVELE.
Slovenski bralci še slabo poznamo tega alžirskega Francoza, ki je leta 1957 dobil za zbirko novel »Izgnanstvo in kraljestvo« Nobelovo nagrado. Camus, dramatik, esejist in pisatelj spada med eksistencialiste. Njegova filozofija je takozvana »filozofija absurda«. Rešitev iz absurda (absurdne, nemogoče situacije, situacije, v kateri je bivanje nesmiselno) išče Camus v uporu. Človek je prav zato, ker mu je dano »nesmiselno« bivanje, dolžan, da se upre z novo etiko, s pogumom in s prevzemanjem odgovornosti.
ILLIES GYULA: LJUDSTVO S PUSTE. Pisatelj nam razkriva bedno življenje najnižjih slojev madžarske puste, berošev, kočijažev,
hlapcev, dninarjev in pastirjev, ki služijo grofom. Odpre se nam popolna zgodovinska, socialna in kulturnopolitična slika fevdalne Madžarske. Knjiga pa nam odkrije tudi nov svet duhovne in materialne kulture ljudstva, v katerem so skriti elementi iz pradavnine, skrivnostna samoniklost in elementamost, ki ju niti tisočletje niti materialno izkoriščanje nista mogla uničiti.
V rubriki »Razgledi« prinaša ta številka Knjige 62 nekaj knjižnih in knjig otroških zanimivosti iz tujine. Tako zvemo, da v Zah. Nemčiji najraje bero dela Thomasa Manna, Ernesta Hemingwaya in M. F. Dostojevskega. V italiji so sprožili široko akcijo za širjenje knjige. Z akcijo hoče oblast vplivati na dvig splošne omike.
Na koncu revije je še običajna mesečna bibliografija, na koncu pa še objavljen knjižni program Pomurske založbe.
Jože Olaj
IZ NAŠIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ — IZ NAŠIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ — IZ N
Brigadirsko srečanje
Dne 29. septembra je bila na SŠTV prva letna delovna konferenca, ki so se je udeležili tudi tov. ravnatelj, predstavniki občinskega ljudskega odbora in nekateri dijaki srednjih šol. Na konferenci so obširno razpravljali o nekaterih dosedanjih problemih, zastavili pa so si tudi obširen program
dela za bodoče leto. Dalje so razpravljali o delu posameznih organizacij in ugotovili velik korak naprej v primerjavi z lanskim letom im to na kulturnem in športnem področju..
Dijaki pa s tem nismo zadovoljni in si prizadevamo, da bi čimbolj dvignili ugled šole. Tako bomo v kratkem izdali tretjo številko svojega glasila, ki se je iz »Brigadirja« preimenovalo v »Trepetliko«. Nekateri pesniški talenti pa so nam zaupali, da se trudijo, da bi izdali zbirko svojih lastnih pesmi in tako poživili kulturno mrtvilo v M. Soboti.
TEŽAVE S PROSTORI ZA PLES
Pred dnevi smo dobili pismo ljutomerske mladine, v katerem nam tožijo o težavah s prostora. Kakor navajajo, imajo največje težave s prostori za ples. Plese so imeli doslej skoraj vsako soboto v domu TVD »Partizan« in jih tudi plačajo. Zadnje čase pa morajo baje pošteno prositi, da jih spustijo v dvorano, čeprav vedno že v naprej pripravijo denar.
Dne 14. oktobra pa bomo sodelovali na brigadirskem srečanju, ko se bodo sešle vse letošnje brigade iz Pomurja. Sodelovali bomo s pohodom z baklami in drugimi točkami.
Rozina Vuk
MLADINSKA KONFERENCA
V PEČAR0VCIH
Mladinski aktiv v Pečarovcih je imel v nedeljo dopoldne svojo letno konferenco. Konferenca je sicer dobro izpadla, ugotavljajo pa, da delo nekam zaostaja s primerjavo prejšnjih let, kar pa bodlo skušali nadomestiti z novim vodstvom.
Zadali so si program dela, ki med drugim zajema rešitev kulturnega mrtvila v tem kraju, saj je ta kraj bil svoj čas znan po svoji kulturno-umetniški dejavnosti. Upajo, da se bo v bodoče, posebno čez zimo, pošteno oprijeli dela, to pomanjkljivost odpravili in delo bo zopet zaživelo.
TEČAJ ZA ŠOFERJE V LJUTOMERU
Avto-moto društvo v Ljutomeru bo v sredini tega meseca začelo s tečajem za šoferje amaterje. Zadnji rok za zbiranje prijav je 8. oktober. Ker se število lastnikov avtomobilov hitro veča, je zanimanje za tečaj veliko.	-js-
KURIRČEK
Izšla je druga letošnja številka mladinske revije »Kurirček«. Prinaša vrsto zanimivih sestavkov.
Od zgodb v nadaljevanjih prinaša »Titove tankiste« Lojzeta Škrabarja v ilustraciji Miligoja Dominka, »Zgodbe kurirja Tinčka« Karla Grabeljška v ilustraciji Milana Bizovičarja, slikanico »Na nevarnih poteh« Josipa Ribičiča z risbami ak. slikarja Sava Sovreta itn.
Ludovika Kalan je spesnila »Mrtev dom«. Iz časa minule vojne je Danilo Gorinšek napisal zanimivo zgodbo »Podrepnik Radoje«. Zanimiv je tudi »Ubežnik« Franca Trampuža. Mile Pavlin je napisal sestavek »Take pečenke ne pustimo«, Lojze Zupanc pa »Prebrisano ženo« Sestavek o Angoli je prispeval Miran Ogrin.
Od stalnih rubrik je zani-
miv »Film«, ki prinaša prispevek »Od votline do dvorane« Ernesta Adlamlča. Jan Makarovič je za rubriko »Spoznavajmo svoj kraj« napisal »Kazavčkove in mezinčkove«. V »Kurirčkovi torbi« je objavljenih več sestavkov dopisnikov, bralcev »Kurirčka«. V novi rubriki »Kurirčkov ciciban« je natisnjena pesem Danila Gorinška »Domovina«.
V tej številki je objavljen tudi razpis nagrad za prispevke o delu in življenju partizanskih kurirjev. Najboljše prispevke bodo nagradili s knjižnimi nagradami to jih objavili pod naslovom »Po kurirskih poteh.«
Jože Olaj
POMURSKI VESTNIK, 4. OKT. 1962
4
MALA KRONIKA
NAŠLI SO MRTVEGA
Železničarja
Predvčeraj okrog 16. ure so našli ob železniški progi v bližini Dankovec mrtvega progovnega čuvaja Belo Kuharja iz Moščanec. Kakor pravijo očividci, se je pokojni Kuhar peljal po progi s trokolesom. Ko je izstopil, se je nenadoma zgrudil in obležal mrtev Kakor je ugotovil zdravnik, je bila vzrok smrti srčna kap.
AVTOMOBILIST POVZROČIL NESREČO
V torek proti večeru je šofer osebnega avtomobila Franc Belovič s Krapja povzročil na cesti v bližini Ljutomera lažjo prometno nesrečo. Ko je peljal mimo vprežnega voza, na katerem je bil Mirko Prelog iz Noršinec, je zadel v konja in nato zapeljal na desno v jarek. V bežnem poročilu, ki smo ga dobili, ni navedena škoda, ki je nastala.
ZALETEL SE JE V MOSTNO
OGRAJO
V nedeljo, 30. septembra se je na mostu pri gasilskem domu v Slatini Radenci težje ponesreči1 mopedist Janez Gjurič iz Slatine Radenec. Ko je pripeljal po cesti iz Kapele, je nenadoma zgubil ravnotežje ter se zaletel v ograjo. Zaradi poškodb na glavi so ga prepeljali v bolnišnico.
MOPEDIST SE JE PONESREČIL
Minulo nedeljo so zabeležili prometno nesrečo tudi v Noričkem vrhu pri G. Radgoni. Tam se je v poznem popoldanskem času zaletel v Anico Hamler mopedist Alojz Rajter iz Idrije. Anica Hamler je dobila lažje poškodbe, medtem ko je bil mopedist težje poškodovan in je več dni ležal v nezavesti.
NEPREVIDNO PREČKANJE
CESTE
Med težje prometne nesreče v minulih sedmih dneh sodi tudi nesreča, ki se je v soboto okrog poldneva pripetila na Partizanski cesti v Gornji Radgoni.
Do nesreče je prišlo, ko je avtomobilistu Antonu Zrimšku iz G. Radgone nenadoma skočila s pločnika pred avto Marija Borko iz Polic. Avtomobilist Zrinšek vozi-
la ni mogel tako hitro ustaviti, da bi lahko preprečil trčenje. Marija Borko je dobila težje poškodbe na glavi in levi nogi, škodo na avtomobilu pa so ocenili na 70.000 din.
NESREČA V LENDAVI 26. septembra je prišlo do manjše nesreče tudi v bližini lendavskih opekam. Zaradi okvare na zračnih zavorah se je traktor s prikolico, ki ga je vozil Evgen Fujs v precejšnji meri poškodoval. Škodo cenijo na 200.000 din.
ROJSTVA
Rodile so: Jožefa Skuhala iz Obratje vasi — dečka, Irena Dün-dek iz G. Radgone - deklico, Vida Čagran iz M. Sobote — dečka, Sidonija Fujs iz D. Slaveč - deklico, Ljudmila Gabr iz Serdice — dečka, Ivanka Novak iz M. Sobote
—	dečka. Ana Štelcl iz Radenec — dečka, Eva Babošek iz M. Sobote
—	deklico, Jožefa Černilc iz M. Sobote — dečka. Ana Lebarič iz Šalinec — dečka, M. Žilavec iz Lendave deklico. Terezija Petek iz Bogojine deklico, Jožefa Recek iz Večeslavec — dečka, Jožefa Munda — dečka. Alojzija Pelc iz G. Radgone — deklico. Ida Bertalanič iz Radovec — dečka, Vladka Mecilošek iz Beltinec — dečka. Marta ver iz Melinec — deklico. Ana Stanko iz Žižkov — deklico. Ana Fridau — deklico in Marija Zver iz Beltinec — deklico.
SMRTI
Umrla sta Rudolf Lotrič, upokojenec iz Murske Sobote (67 let) in Terezija Grandfol iz M. Črnec (66 let).
Mali oglasi
V PTUJU oddam v najem ali prodam dobro idočo čevljarsko delavnico. Obenem prodam posamezne ohranjene čevljarske stroje (dva velika Singer stroja). Jakob Gačar, Jadranska ul. Ptuj.	M-917
OTROŠKO MOŠKO KOLO, do 12. leta starosti, ugodno prodam. Sinko. Lendavska 10/IV. Murska Sobota.	M-915
Čestitka
Gabrijeli in Tončeku Belec ob družinskem prazniku — rojstvo sina — iskreno čestitamo!
Kolektiv ČZP »Pomurski tisk« Murska Sobota.
ČESTITKA
Režici Balažič, ob njenem 21. rojstnem dnevu čestitajo in želijo nadaljnjih uspehov v življenju.
Janez in prijatelji
Pomurski fantje na odsluženju kadrovskega roka v Vranju, V. P. 2406 in 4825, ob Dnevu artilerije, pošiljajo pozdrave vsem svojim domačim, dekletom in fantom. Ivan Žižek iz Gančan, Jože Žerdin, Lipa, Slavko Gyerek in Ludvik Krajčič iz G. Bistrice, Evgen Dani iz Vadarec, Franc Sever iz Sp. Krapja, Janko Markovič iz Cezanjevec, Jože Tušek iz Stročje vasi.
Pomurski fantje, ki služijo kadrovski rok na V. P. 1469 in 1338 v Zagrebu, pošiljajo mnogo lepih pozdravov uredništvu in upravi Pomurskega vestnika, bralcem, delovnim ljudem, svojim domačim, fantom, posebno lepe pozdrave pomurskim dekletom.
Števek Sobočan, Jože Bedernijak, Štefan Ftičar. Jože Ošlaj Avgust Feher, Matija Petkovič in drugi.
PREKLIC! Podpisani Viljem Cör, preklicujem vse neresnične vesti, ki sem jih govoril zoper Irmo Kisilak iz Poznanovec in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Viljem Cör, Kovačevci.
PREKLIC!
Podpisani Karel Žižko, Čepinci 150 preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih govoril zoper Franca Kovača, traktorista iz Čepinec, kot neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Karel Žižko, Čepinci 150.
D-889
Nedelja, 7. oktobra 1962:
Veržej : Planika ml., ob 13. uri, sod. Šadl; Veržej : Planika, ob 15. uri, del. Gomboši, sod. Cak — Šadl, Želodec; Pušča : Bogojina, ob 10. uri, del. Koblencer, sodnik Drvarič — Gašpar, Lukašev; Nafta : Šalovci ml., ob 8.30, sod. Koren; Gradbenik : Šalovci, ob 10.30, del. Lebar, sod. Gerenčer — Benkovič, Koren; Brazda : Beltinci, ob 15. uri, del. Lutar, sod. Bolkovič — Sabo, Vaš; Rakičan : Bakovci, ob 10. uri, del. Vratarič, sod. Šmidlehner — Podlesek. Glavač; Puconci : Sobota II, ob 15. uri, del. Žabkar, sod. Sušec — Kozar, Roudi
Obveščamo vse klube, da bo v ponedeljek 8. oktobra 1962 ob 15. uri sestanek vseh predstavnikov klubov v hotelu Zvezda. Udeležba na sestanku je obvezna.
OKRAJNA ROKOMETNA LIGA
Nedelja, 7. oktobra 1962: igrišče pri Gimnaziji: ob 9.00 Sloga Krog: ob 10.10 Elan : ESŠ; ob 11.15 Grafičar : ESŠ; igrišče osemletke II: ob 9.00 Sloga Beltinci; ob 9.50 SŠTV: ŠZD; igrišče v Lendavi: ob 10.30 Lendava : AgroserV vis, Amrbuš; igrišče v Beltincih: ob 10.00 Beltinci : Tekstilec, Peček: igrišče v Ljutomeru: ob 11.00 Ljutomer : Turist, Janža; igrišče v Gor. Radgoni: ob 10.00 Radgona : SŠTV. Verbančič.
Vse tekme v Ligi članic so izjemno registrirane z rezultatom, doseženim na igriščih, ne glede na zdravniški pregled.
Tekmovalna komisija
POMURSKA ODBOJKARSKA
LIGA
Sobota, 6. oktobra v M. Soboti: Partizan Sobota : Beltinci ob 16 uri, Praček. Nedelja, 7. oktobra pri Vidmu: Videm : Šalovci ob 10. uri. Pevec: v M. Soboti: DD : Moščanci ob 9. uri, Petauer; v Krogu: Krog : Puconci ob 8. uri, Juteršnik; v Apačah: Apače : Radgona : Radgona ob 9. uri, Lang.
Tedenski koledar
Petek, 5 okt. — Dunja Sobota, 6. okt. — Vera Nedelja, 7. okt. Justa Ponedeljek, 8. okt. — Brigita Torek, 9. okt. — Abraham Sreda, 10. okt. — Daniel Četrtek, 11. ok. — Samo
Zdravstvena dežurna služba
5.	okt.	—	dr.	Udovč
6.	okt.	dr.	Anica Gregorc
7.	okt.	—	dr.	Anica Gregorc
8.	okt.	—	dr.	Sedlaček
9.	okt.	—	dr.	Gruškovnjak
10. okt. — dr. Anica Gregorc
11. okt. — dr. Škulj
KINO
MURSKA SOBOTA Od 5.-7. okt. franc.-nemški barvni film: »Till Ulenspiegel«, od 8.-9. okt zahodnonemški barvni film: »Petrograjske noči«, od 10.—H okt. jugoslovanski film: »Sreča pride ob devetih«;
GORNJA RADGONA — 6. in 7. okt. ameriški barvni kinemaskopski film. »Želja za možem«, 10. in 11. okt. čehoslovaški film. »Labakan«;
LJUTOMER — 6. in 7. okt. ameriški barvni kinemaskopski film »Nočni prehod«. 10. in 11. okt. domači film: »Viza zla«; SLATINA RADENCI —	6. in 7.
okt. italijanski barvni kinemaskopski film: »Herkules«, 11. okt. angleški film: »Vreži njeno ime s ponosom«;
KRIŽEVCI PRI LJUT. 6. in 7. okt ameriški film: »Trapez«, 10. okt. ameriški film »Bela divjina«; BELTINCI — 6. in 7. okt. ameriški film: »V senci vešal«; VIDEM OB ŠČAVNICI — 6. in 7. okt. jugoslovanski film: »Kota 905«;
VELIKA POLANA — 6. in 7. okt. vzhodnonemški film: »Trije iz varieteja«.
OMARO ZA OBLEKE v dobrem stanju, prodam za 6000 din. Naslov: M. Sobota, Cankarjeva 26. OTROŠKI VOZIČEK, športni, malo rabljen, poceni prodam. Kidričeva 17, M. Sobota.
M-883
SOBO ODDAM DVEMA DIJAKOMA. Cankarjeva 8, M. Sobota.
M-890
MOPED, TMZ, dobro ohranjen, prodam. Stranjšak, Veržej 39.
M-891
DVE ŽENSKI KOLESI, rabljeni kauč in radioaparat, ugodno prodam. Poizve se: Štefana Kovača 7-II-1 od 10-12 ure v M Soboti.	M-892
POSESTVO malo, lepo, zidano, vseljivo, z drvarnico, vinogradom, sadovnjakom, njivo in gozdom. 15 minut od postaje Ivanjkovcev, prodam. Ogled dnevno Kidričevo, blok 6. Naslov v upravi lista.	M-893
POSESTVO v izmeri 6 ha zemlje, z dvema hišama in gospodarskim poslopjem, prodam. Prodam delno tudi hišo in zemljo. Odkupi se lahko tudi inventar. Cena primerna, kakor tudi plačilni pogoji. Oglasite se pri Vinkotu Kapunu. Kuršinci, p. Bučkovci.	M-895
GOSPODINJSKO pomočnico, pošteno in vestno, ki ima predvsem veselje za kmečka dela, sprejme (lahko ima otroka). Merdaus, Benedikt 15 v Slov. goricah.	M-911
Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« M. Sobota, obrat Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	upravnika delovišča Kramarovci
2.	upravnika delovišča Grad (zaželjen strokov. v sadjar.)
Pogoj: kmetijski tehnik s petletno prakso ali visokokvalificiran delavec z 10-letno prakso — Nastop službe 1 novembra 1962
3.	Materialnega knjigovodje na upravi obrata Rakičan
Pogoj: srednja strokovna izobrazba — Nastop službe takoj — Ponudbe sprejema uprava obrata do 18. oktobra 1962.
AVTO »CARAVAN« 1955-56, generalno popravljen, prodam. Lovrenčič, Križevci pri Ljutomeru.
M-894
HIŠO Z VELIKIM VRTOM v Lendavi, Partizanska 22, prodam.
M-897
TRANZISTOR UKW in gramafonske plošče, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-899 POSESTVO v izmeri 3.5 ha na lepi legi, z novograjenim stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, z vsem inventarjem, prodam. Oddaljeno 200 m od glavne ceste in železniške postaje Žerovinci 10 minut. Cena ugodna. Interesenti naj se javijo pri Štefanu Krameru, Mekotnjak 3 p. Ljutomer.	M-900
DESKE borove, 4 cm 3, suhe, različne dimenzije, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-901
MOTORNO KOLO »Vespa«, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Čopova 6 (za pokopališčem) Murska Sobota.	M-902
POSESTVO v neposredni bližini Maribora. 10 minut od parka. 4 ha zemlje z lepo stanovanjsko vilo, prodam. Naslov v upravi lista.	M-905
DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti kupim. Cenjene ponudbe na upravo lista.	M-906
ZA DVOSOBNO stanovanje v M. Soboti nudim posojilo po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo lista.	M-906-1
KMEČKO STANOVANJE z gospodarskim poslopjem v Tešanovcih nudim zakoncema zastonj — samo, da skrbita za stavbo. Kodila, Maribor, poštni pr. 278.
M-910
SLAMOREZNICO in pogonski jermen, prodam. Karel Huber. G. Slaveči, p. Kuzma.	M-911
TELEVIZOR RR nov, po zelo nizki ceni prodam. Informacije frizerski servis Bakovci ali Ivan Belec, Bakovci 110.	M-912
AVTOMOBIL Fiat-Topolino, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista.	M-913
1.	KOLEKTIVI!
Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk: Vožnja s KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA IN UDOBNA!
2.	KOLEKTIVI!
Po želji vam pripravimo enodnevni izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera. KORISTITE POSEBEN POPUST pri KOMPAS-ovih avtobusih!
3.	KOLEKTIVI!
Zaradi izrednega zanimanja za KOROŠKO IN BENETKE, organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje.
4.	Izlet v BUDIMPEŠTO — pripravljamo 5-dnevno avtobusno potovanje, prijave sprejemamo do zaključnega števila.
5.	LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV!
Za vas organiziramo dvodnevni izlet po ITALIJANSKIH DOLOMITIH-CORTINA d’AMPEZZO-LAGO Dl GARDA-SIRMIONE-BENETKE-TRST, prijave sprejemamo do zaključnega števila.
Priporoča se KOMPAS, CELJE, Tomšičev trg 1 — Telefon 23-50
Šola za zdravstvene delavce v Murski Soboti razpisuje vpis učencev
v šestmesečni tečaj za dodatno kvalifikacijo bolničarjev za medicinsko sestro III. vrste
Pogoji za vpis so: naziv bolničar in osem let službe v zdravstveni ustanovi.
Prošnje, kolkovane s 50 din, naj kandidati vložijo na ravnateljstvo šole do 10. oktobra 1962. Prošnji naj priložijo:
1.	rojstni list
2.	spričevalo bolničarske šole ali tečaja
3.	potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu
4.	potrdilo o delovni dobi in priporočilo ustanove
V tečaj bo sprejetih največ 20 kandidatov. O začetku pouka bodo sprejeti kandidati naknadno obveščeni.______________________________________________
Projektivni biro Murska Sobota, razpisuje nezasedeno delavno mesto
finančnega knjigovodje
Zainteresirani naj vložijo pismeno prošnjo s kratkim življenjepisom, najpozneje do 15. oktobra 1962 na upravo podjetja. — Osebni dohodki so zagotovljeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Komisija za razpis pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota, razpisuje delovno mesto ravnatelj a
v Domu počitka Rakičan s sedežem v Rakičanu
Pogoji: 1. Socialni delavec s končano višjo šolo za socialne delavce in vsaj triletno prakso v zavodu ali v javni upravi; 2. oseba, ki ima 5 Zet prakse v vodstvu drugih organizacij ali v upravni službi.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Avtobusni promet Maribor, poslovalnica Murska Sobota (atvtobusna garaža), razpisuje delovno mesto pomožnega delavca
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.
Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« M. Sobota, obrat Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti, razpisuj e delovno mesto
mezdnega knjigovodje in blagajnika
Pogoji: srednja šola z 2-letno prakso — nepopolna srednja šola z 10-letno prakso.
Nastop službe takoj ali po dogovoru — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov TMP. — Prošnje je dostaviti najkasneje do 10. oktobra t. l. na naslov Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota.
Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« M. Sobota, obrat Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti, razpisuje delovno mesto
glavnega skladiščnika
Pogoji: kvalifikacija trgovske stroke in najmanj 10-letno prakso, ali visoka kvalifikacija trgovske stroke in najmanj 5-letna praksa.
Nastop službe 1. decembra 1962 — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov TMP. — Prošnje je dostaviti najkasneje do 15. oktobra t. l. na naslov Tovarne mlečnega prahu Murska Sobota.
34
Sredi noči jih je prebudilo strahovito bobnenje. Bliskalo je in grmelo, obenem se je tudi vlilo, da so bili v hipu premočeni do kože. Orjaška smreka, pod katero so legli sinoči, jih ni mogla zavarovati pred nalivom. Molčali so, sicer pa bi morebitni govor prekinil vsak čas grom, ki se je izlival že takoj v naslednjega. Sedaj so se stiskali še bolj in strah pred nevarnostjo, ki bi se ji izpostavili, če bi prenočili kje na seniku.
35.
Na srečo nevihta ni trajala dolgo. Razen tega se je že tudi začelo daniti. Premočeni, premraženi, lačni in nejevoljni drug na drugega so se »Amerikanci« odpravili iz gozda. Hiteli so, kolikor so mogli. Vzpodbujala sta jih mraz in lakota. Čez čas so zagledali hišo. Bilo je še zgodaj, zato so še vsi spali v njej. Kljub temu so potrkali. »Kdo je?« se je šele čez nekaj minut oglasilo od znotraj. Angel ni dolgo okleval z odgovorom. Rekel je: »Popotniki«. Notri pa s tem pojasnilom niso bili zadovoljni.
36.
Zato je ponovno vprašal isti glas: »Kakšni potniki?« In zopet je Angel odgovoril prisebno: »Turisti«. To je zaleglo in kmalu je odletel zapah z vrat in na pragu se je pojavil kmet. Takoj je sprevidel, koliko je ura: »Presneti smrkavci! Takoj mi izginite izpod nog!« In še je robantil, ko pa je videl prezeble in očitno povsem izlakotene fante, je nekam mirneje vprašal: »Kaj pa bi radi?« »Malo kruha in mleka,« je spet rekel Angel ponižno. Gospodar je nekaj zagodrnjal v košate brke, vendar jih je povabil v hišo.
37.
V kuhinji so sedli za mizo, kot jim je velel kmet. Potem je preteklo nekaj neprijetnih trenutkov, preden se je pojavila ženska s posodo, polno mleka. Iz kredence je vzela hleb kruha, in vse to postavila pred dečke, ki so se takoj lotili dobrin. Prikazal se je tudi gospodar in jih s praga opazoval, kako se otepajo s črnim kruhom. Pustil jih je, da so se najedli, potem pa jih je začel izpraševati. Hotel je zvedeti vse in precej natančno. Ko so mu rekli, da gredo na izlet na Boč, jih je samo sumljivo gledal, rekel pa je: »No, potem pa hitro zbogom! In glejte, da vas ne ujamejo!«
38.
Hiše že ni bilo več videti, ko so se ustavili. »Moramo se pogovoriti,« je rekel Angel. To je bilo res. Joco in Emil sta bila precej slabe volje zaradi pretekle noči, pa tudi zajtrk pri kmetu ni bil tak, kot sta ga pričakovala. »Siti pa smo le,« je menil Angel in to je bilo res. »Kam pa zdaj?« je vprašal Joco. »Zaobiti moramo Boč, potem pa naravnost po cesti. Angel je privlekel zemljevid na dan. »Vidita, tu smo zdaj,« je kazal s prstom. »In po tej cesti moramo naprej!«
39.
Hodili so ves dan. Proti večeru so bili utrujeni, da so se komaj držali na nogah. Prve sence so se že igrale skrivalnice s prihajajočim mrakom. V bližini se je črtal rob gozda iz teme. »Tu bomo prenočili,« je odločil Angel. Tedaj je vzkliknil Emil, ki je hodil spredaj: »Glejte, tisto hišo!« In že se je obrnil in se spustil v beg. »Kaj mu je?« je vpraševal Angel Joca. »Ne vidiš?« mu je odgovoril tovariš. »To je tista hiša, kjer smo zajtrkovali!« Angel je pogledal natančneje in moral priznati svoj poraz.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6. telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
1-355
POMURSKI VESTNIK, 4. OKT. 1962
5
Pomurska rokometna liga |
VODITA LENDAVA IN GRAFIČAR
V tretjem kolu pomurske rokometne lige je bilo na vseh igriščih izredno borbeno. To velja zlasti za moštvo Lendave, ki je v Krogu le za en gol razlike premagalo domačine. Agroservis, ki je slavil svojo tretjo zaporedno zmago, je brez večjih težav opravil s Partizanom iz Beltinec. V derby tekmi šolskih rivalov Elana in Sloge so gimnazijci pokazali izredno borbenost in visoko premagali nasprotnika. Ekipa ESŠ je tokrat slavila svojo prvo zmago proti Tekstilcu.
Na lestvici prepričljivo vodita Lendava in Agroservis s po 6 točkami pred Krogom, ESŠ in ostalimi, vsi po 2 točki. V nedeljo se obeta najlepša borba v Lendavi, kjer se bosta srečala oba favorita za prvo mesto.
V drugi ligi člani so bili doseženi naslednji rezultati: Radenci : Radgona 32:8 in SŠTV : TURIST 15:16. Partizan iz Radenec je
tokrat zopet potrdil svojo moč in je visok rezultat predvsem zasluga odličnih in uspešnih domačih strelcev. Nasprotno pa je ekipa Radgone, ki je igrala v slabši postavi, igrala slabo in neučinkovito. V drugi tekmi je moštvo SŠTV po zagrizeni borbi prepustilo ves izkupiček Turistu. Čeprav jim je pripadal prvi del igre in vodstvo skoraj do konca tekme, je uspelo nasprotniku tik pred koncem preiti v vodstvo in zmagati. Na lestvici vodita Partizan iz Ljutomera in Radenec s po 4 točke pred SŠTV in Turistom s po 2 in Radgono brez točke.
Prva tekma v ligi članic je bila med Slogo in Grafičarjem; slednja ekipa je tekmo odločila v svojo korist z rezultatom 3:20. Tekma med SŠTV in Beltinci se je končala z rezultatom 12:7. Gostje so igrale učinkovito in so po zaslugi strelke Husarjeve, ki je dosegla 9 golov, tudi zmagale. Na
lestvici je prepričljivo v vodstvu ekipa DŠD Grafičar s 6 točkami pred SŠTV s 4, ESŠ 3 točke itd. Čeprav sta do konca le še dve koli, je malo verjetno, da bi še kdo ogrožal prvo mesto.
ESŠ : TEKSTILEC 19:9 (2:8)
Domačini so začeli v živahnem tempu in so že prve minute pokazale, da bodo gostje doživeli hud poraz. Toda do večje razlike ni prišlo. V drugem delu sta obe ekipi igrali zelo lepo in navdušili gledalce, ki jih je bilo okoli sto. Boljši strelec Tinev 11 zadetkov za ESŠ. Sodil je Ambruš.
KROG : LENDAVA 24:25 (9:14)
Vodeče moštvo v prvi ligi si je na igrišču v Krogu zopet priborilo obe točki. To je tretja zaporedna zmaga Lendave; v tekmi proti Krogu je pokazala, da ima dobre borce, čeprav so zmagali le z go-
lom razlike. Boljši strelci: Perša 9 in Švec 8 golov za Lendavo, Hartman 8 golov za Krog. Sodnik Peček iz Murske Sobote.
SLOGA : ELAN 20:32 (9:14) Tekma dveh šolskih rivalov se je končala z zmago Elana. Domačini tokrat niso bili kos dobro razigranemu nasprotniku, posebno v drugem delu igre. Najboljši strelec je bil Zelko z 10 zadetki. Sodil je Dolgov.
AGROSERVIS : BELTINCI 21:15
Domačini so hitro začeli. Toda po nekaj napadih so gostje uredili svoje vrste in nekaj časa tudi vodili. V drugem delu so zopet domačini takoj prevzeli igro v svoje roke in vzdržali do konca. Najboljši strelec je bil Kureš (Agr.) s 6 zadetki. Sodil je Hartman.
ČLANI I. LIGA
Lendava	3	3	0	0	78:37	6
Agroservis	3	3	0	0	60:38	6
Krog	3	1	0	2	77:71	2
•ELAN	3	1	0	2	62:71	2
ESŠ	3	1	0	2	49:56	2
Tekstilec	3	1	0	2	50:60	2
Beltinci	3	1	0	2	42:51	2
Sloga	3	1	0	2	29:63	2
PO III. KOLU V POMURSKI ODBOJKARSKI LIGI
PRESENEČENJE V ŠALOVCIH
Tudi v tretjem kolu Pomurske odbojkarske lige so razen v dveh primerih zmagali domačini, čeprav niso bili vsi tudi favorit v teh srečanjih; največje presenečenje je vsekakor poraz Radgone v Šalovcih in poraz moštva soboškega Dijaškega doma pri Vidmu ob Ščavnici v srečanju z ekipo tamkajšnjega Partizana. Tek-
ma med moštvoma Puconec in Apač pa še ni registrirana z doseženim rezultatom zaradi vloženega protesta spričo registracije igralcev.
Rezultata v tretjem kolu: Šalovci ; Radgona 3:0, Puconci : Apače 1:3, Beltinci : Krog 3:0, Moščanci : Sobota 0:3, Videm : DD 3:0.
V drugem kolu tekmovanja v okviru pomurske odbojkarske lige so razen v enem primeru pobrali ves izkupiček spet domačini. Izjema je edino moštvo Beltinec, kateremu je uspelo odnesti iz Apač obe tekmovalni točki. Po drugem kolu vodi s 4 točkami moštvo soboškega Partizana, kateremu se že po sedanjih pričakovanjih obeta osvojitev naslova jesenskega prvaka v tem športu.
Doseženi so bili tile rezultati: Radgona : Puconci 3:0, Apače : Beltnci 0:3, Krog : Moščanci 3:0, Sobota : Videm 3:0 Dijaški dom (M. S.) : Šalovci 3:0. Zaostala tekma: Sobota : Dijaški dom 3:0.
PRIJATELJSKO SREČANJE Predzadnjo soboto so rokometni sodniki iz Murske Sobote odigrali v G. Radgoni s tamkajšnjim Partizanom prijateljsko tekmo in zmagali z rezultatom 27:20. Tekma je služila sodnikom kot trening, za prvenstveno tekmovanje. Povratna tekma bo sredi oktobra.
F. R
Ljutomerčani premagali Vuzenico
Minulo nedeljo je bila na igrišču v Vuzenici prvenstvena odbojkarska tekma med članoma republiške odbojkarske lige Ljutomerom in Vuzenico. Na tej tekmi so zasluženo zmagali Ljutomerčani z rezultatom 3:0. V igri sta se odlikovala zlasti Ivo Šumak in Miloš Pušenjak. Sicer pa so tudi ostali igrali dokaj dobro.
ZADNJA NOGOMETNA NEDELJA V POMURJU
Uspešni: Sobota, Nafta, Pušča...
Zadnja nogometna nedelja je bila v glavnem uspešna za naše predstavnike v višjih tekmovanjih. Rezultat je 3:2 v našo korist, čeprav glede na pomurski derby med Nafto in Radgono to ni povsem čisto razmerje. Sobota je imela v gosteh nasprotnika z dnu lestvice v SCL in ga je kljub povprečni igri gladko odpravila . ..
Njena zmaga je bila tudi pričakovana in bi vsakršen drugačen rezultat tega srečanja pomenil vsaj rahlo presenečenje. V' Lendavi je bila bolj uspešna domača Nafta, čeprav je moštvo Radgone prišlo tja vsaj po eno tekmovalno točko. Soboški Grafičar je moral v Kidričevem zopet kloniti v tekmi proti Dravi in se je tako že kar preveč zatrdno usidral na skrajnem dnu lestvice MM lige. S tako igro, kot jo prikazuje v zadnjem času, pa se kaj prida ne bo mogel niti opomoči! Kaže še omeniti, da je napadalec Sobote F. Maučec z 10 goli še vedno na čelu lestvice strelcev SCL pred BajžeIjem (Triglav, Kranj).
Pred vrati Svobode je bila v nedeljo često gneča...
V pomurski nogometni ligi so sodelujoča moštva pripravila nekaj presenečenj. Enajstorica Pušče je v Šalovcih zabeležila svojo prvo zmago v tej tekmovalni sezoni. Na svojem terenu so bili tokrat uspešni tudi nogometaši Veržeja, saj so premagali goste iz Puconec. Tudi v Bakovcih so se v nedeljo veselili zmage domačega
moštva, ki je gladko odpravilo starejšega partnerja v tem tekmovanju — moštvo Brazde iz Dobrovnika. Ostale tekme so se končale z zmagami favoritov.
SOBOTA : SVOBODA (Ljubljana) 2:0 (1:0)
Mlačna in nezanimiva tekma za prvenstvo v SCL. Domačini so bili ves čas tekme boljši nasprotnik in so tudi zasluženo zmagali, čeprav bi lahko bila njihova zmaga tudi izdatnejša, vendar strelci tokrat niso imeli sreče v zaključnih akcijah. Strelec obeh golov je bil Šarotar. Sodnik Golež iz Celja je povprečno opravil svojo nalogo. SOBOTA : SVOBODA (ml.) 5:3
Tudi zmaga mladinskega moštva Sobote je zaslužena, čeprav je doseženi rezultat nekoliko manj ugoden kot pri prvem moštvu. Ta zmaga je bila, mimogrede zapisano, v domačem taboru tudi pričakovana.
NAFTA : RADGONA 3:1 (0:0)
Ta tekma za prvenstvo, lahko bi ji celo rekli majhen pomurski derby domačih v MM ligi, je bila dokaj slaba in tudi nezanimiva. Gostje so prišli tokrat v Lendavo z namero, da odvzamejo domačinom vsaj eno tekmovalno točko, kar bi se jim bilo, če bi vse ostalo tako, kot je bilo v I. polčasu, tudi posrečilo. Kaže, da so domačini podcenjevali nasprotnika in so šele v drugem polčasu malo bolj pritisnili in tudi zasluženo zmagali. Gole za Nafto sta prispevala Horvat in Matičič. Sodnik Horvat iz Maribora je bil dober v svojih odločitvah, sicer pa tudi ni imel težavnega posla.
DRAVA (Ptuj) : GRAFIČAR 2:0
Tekma je bila v Kidričevem. V splošnem slaba in nekakovostna. Obe strani sta zapravili obilo priložnosti za gol. To še posebej velja za napad gostov, ki je bil zelo neučinkovit. Grafičar si je tako spet pokopal upe za osvojitev kakšne zelo potrebne tekmovalne točke v tem razredu. Sodnik Švajger iz Maribora je v splošnem dobro vodil tekmo; v drugem polčasu je izključil iz igre tekmovalca gostov Hajdinjaka.
V nedeljo bo Grafičar imel v gosteh na igrišču NK Sobota enajstorico Mejnika iz Svečine. Tekma se bo pričela ob 15. uri.
BELTINCI : GRADBENIK 3:2 (1:1)
Hitra in ostra igra, vendar v dovoljenih mejah. Domačini so bili boljše moštvo, vendar niso izkoristili številnih priložnosti za gol. Zastreljali so tudi enajstmetrovko. Strelci golov: Maučec 2 in Fras 1 za Beltince, Gabor in Tarandek za Gradbenik. Sodil je Sušec iz Gor. Radgone.
MLADINA: Beltinci : Puconci — 3:1.
VERŽEJ : PUCONCI 3:2 (2:2)
Obe enajstorici sta v prvem polčasu igrali raztrgano in nervozno. domačini so si zmago zagotovili šele v drugem polčasu. Pred 150 gledalci je vodil igro Lukašev s Kapele. Zaradi prigovarjanja je moral sodnik opozoriti dva igralca gostov. Strelci golov: Brunec, Akerman in Novak (11-metrovka) za domače, Sever in Kozic za Puconce.
BAKOVCI : BRAZDA 4:1 (2:1)
Domače moštvo je bilo ves čas tekme v premoči. Sodnik Puhan iz Ljutomera je dopuščal preostro
igro. Občinstvo se je dokaj nešportno vedlo proti sodniku. Goli: Kavčič in Kolar po 1. Fras 2 za Bakovce, Mate za Brazdo.
BOGOJINA : PLANIKA 0:2 (0:2)
Gostje so že v začetku prvega polčasa nadigrali domače moštvo s tehnično boljšo igro in v tem delu tudi dosegli edina gola tekme, precej po zaslugi nezanesljivega vratarja domačinov. Sodnik Kozar iz Murske Sobote je moral odstraniti z igrišča dva igralca. Igra je bila ostra, moštvo Planike pa je imelo niz priložnosti za še večjo zmago. Strelca golov Toplak in Pucko.
SOBOTA B : Rakičan 6:2 (3:0)
Domačini so prevladovali na igrišču, gostje pa so se jim požrtvovalno upirali, kar pa je bilo premalo, da bi lahko izsilili od nasprotnika ugodnejši rezultat. Sicer pa je tekma minila v športnem vzdušju: Maroša 2, Volf, J. Horvat, Benko in Matjašec po 1 za Soboto B, Jančar in Š. Opec za goste.
ŠALOVCI : PUŠČA 0:3 (0:2)
Tekma tehnično ni bila na ugodnem nivoju, obe enajstorici, posebno še Pušča, pa sta se »odlikovali« po ostri igri. Sodil je S. Celec, ki je tudi izključil enega igralca. Strelci: J. Kakaš 2 in B. Horvat l za Puščo.
MLADINA: Šalovci : Radgona — 3:2.
LESTVICA	PO	VII.		KOLU		
Sobota B	7	7	0	0	42:5	14
Beltinci	7	7	0	0	44:9	14
Planika	7	5	0	2	31:10	10
Gradbenik	7	4	1	2	29:16	9
Brazda	7	3	1	3	19:14	7
Bakovci	7	2	2	3	11:23	6
Rakičan	7	2	1	4	21:27	5
Veržej	7	2	1	4	16:33	5
Puconci	7	1	2	4	19:27	4
Pušča	7	1	2	4	9:27	4
Bogojina	7	1	2	4	9:31	
Šalovci	7	0	2	5	1:31	2
MEDDRUŽINSKO TEKMOVANJE V ČAST TEDNA STRELSTVA
Kovinar - ekipno in posamezno
V nedeljo je bilo v Murski Soboti tradicionalno meddružinsko strelsko tekmovanje v počastitev Tedna strelstva. Streljali so z malokalibrsko puško domače proizvodnje z daljave 50 metrov.
V ekipni konkurenci je nastopilo šest ekip iz šestih strelskih družin, v konkurenci posameznikov pa 30 tekmovalcev. Čeprav je to precejšnje število tekmovalcev, prireditelj ni bil zadovoljen z udeležbo, saj bi za praznik strelcev vsekakor moralo nastopiti več družin in posameznih tekmovalcev. Na tekmovanje je namreč prišlo kar pet tekmovalnih skupin nekompletnih, med njimi tudi ekipa soboškega Obrtnika, za katero še posebej ni moč najti nobenega opravičila.
Tudi z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Večina strelcev je namreč streljala pod svojimi možnostmi. Izjema so edinole tekmovalci Kovinarja In
Borca, ki so vsaj delno izpolnili svoje običajne »norme«. Posebno priznanje pa zaslužijo vsekakor tekmovalci Kovinarja; njihov najslabši rezultat je bil tokrat 203 krogov. Strelci te družine so redno trenirali skozi vse leto in tudi nastopili na vseh tekmovanjih, na katera so bili povabljeni.
Čeprav je znano, da je članica ekipe Kovinarja Marta Makari talentirana in perspektivna strelka, nas je tokrat še prav posebno ugodno iznenadila; v konkurenci posameznikov je namreč zavzela prvo mesto in pustila za seboj znane tekmovalce Bagarija, Kučinca, Ščančarja in druge.
Ekipni rezultati: Kovinar M. S. (Marta Makari, Jolanka Sapač, A-
leksander Bagari in Franc Števančec) 916 krogov, Borec M. S. 836 krogov, Boris Kidrič M. S., Rakičan, Gederovci in Polet iz Rankovec. Posamezniki: Marta Makari 242, Aleksander Bagari 237, Jolanka Sapač 234 (vsi Kovinar), Jože Bedič (Borec) 232, Silvo Sušnik (B. Kidrič) 225, Vili Ščančar (Rakičan) itd.
Prvouvrščena ekipa Kovinarja je prejela od prireditelja — občinskega strelskega odbora — v znak priznanja malokalibrsko puško, drugouvrščeni Borec zračno puško in SD Borisa Kidriča kot tretja, strelski material zmagovalka med posamezniki Marta Makari pa zračno puško.
Kap. Ivo Perinič
BELTINČANI Z0PET USPEŠNI
BELTINCI : RADEČE 24:16 (10:6)
Tekma za prvenstvo v vzhodni slovenski rokometni ligi med moštvoma Beltinec in Partizana iz Radeč se je na beltinskem terenu preteklo nedeljo končala z zasluženo zmago domačinov.
Na tej tekmi ni nobeno moštvo pokazalo kaj posebnega. Gostje so bili zlasti v I. polčasu zelo dobri, vendar pa so premalo streljali na gol domačinov, ki so se komaj prav zbrali šele v drugi polovici, čeprav so tokrat prikazali eno slabših iger — vsekakor pa so mnogo slabše zaigrali kot na zadnjih dveh tekmah. Pri gostih je bil najboljši igralec Mrežar z 10 zadetki, pri domačih pa Peterka z 9. Sodil je M. Ajder iz Maribora — dobro, sicer pa tudi ni imel posebno težavnega posla, saj sta obe moštvi igrali športno fair.
Na sliki prizor s prvenstvene odbojkarske tekme med moštvoma Radgone in Puconec.
Košarkarji: samo ena tekma
Pretekli teden se je pričelo tekmovanje v okrajni košarkarski ligi za člane. Prva tekma v I. kolu je bila odigrana že v soboto, druga pa je bila na programu v nedeljo dopoldne.
ESŠ : ELAN 66:61 (37:34)
ESŠ: Avguštin 22, Puškarič 8, Kovač 27, Benčec 4, Šebjan 5.
ELAN: Lainščak 13, Turza 19, Gomboši 12, Firm 2, Rader 2, Vadnal 13.
Tekma je bila zelo zanimiva, o čemer priča tudi pičla zmaga moštva ESŠ. Kljub temu, da igra moštvo Elana v letošnji sezoni dokaj oslabljeno, se je tokrat zelo odločno upiralo močnejšemu in hitrejšemu nasprotniku; v zadnjih minutah igre je imelo celo priložnost za zmago.
Ves čas je bila v vodstvu ekipa ESŠ in je prvi polčas tudi odločila v svojo korist. V drugem polčasu so domačini začeli učinkoviteje ogrožati koš nasprotnika. Višek tekme je bil v zadnjih minutah, ko sta morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče najboljša igralca ESŠ. Tedaj je pričelo moštvo Elana resno ogrožati zmago ESŠ, saj je v 37. minuti igre celo vodilo z rezultatom 61:58. V protinapadu pa so igralci ESŠ dosegli koš, nato še trikrat zadeli v črno in tako dosegli končen rezultat tega razburljivega srečanja.
PARTIZAN M. S. : PARTIZAN LJ. 20:0 (p. f.)
V nedeljo dopoldne se ekipa ljutomerskega Partizana ob sodnikovem žvižgu ni pojavila na iV grišču in je bila tekma zategadelj registrirana z rezultatom 20:0 v korist domačinov.
PRIPIS: Zakaj brez ekipe Ljutomera? Ta je bilo največje presenečenje v I. kolu okrajne košarkarske lige. Tako »nastopanje« v okrajni košarkarski konkurenci je vsekakor potrebno obsoditi, saj izgublja ob taki praksi svoj pravi pomen in privlačnost tudi tekmovanje samo. Po tekmovalnih pravilih bo izločena iz nadaljnjega tekmovanja vsaka ekipa, ki bo predala brez borbe več ko dve tekmi za prvenstvo. To je tudi Ljutomerčanom lahko resen opomin.
Fistra - Pluton - izboljšala državni rekord
Preteklo nedeljo so bile na hipodromu v Stožicah pri Ljubljani letos najelitnejše konjske dirke v Sloveniji z udeležbo številnih tekmovalcev iz naše republike in Hrvaške Naj privlačnejša točka sporeda te športne prireditve je bil jugoslovanski kasaški maraton na 4000m dolgi progi.
Daleč najboljši pasi dneva so bili doseženi v peti dirki — v handicapu za 3—12-letne kasače. Kar pet konj je namreč doseglo kilometrske čase izpod 1:30. Najboljši čas dneva je imela Fistra (Pušenjak) — 1:24,3, saj je samo za
dve sekundi zaostala za dosedanjim državnim rekordom. Enkratno doživetje na teh dirkah je bile tudi tekmovanje konj v dvovpregi. Dvojica Fistra—Pluton I je pomaknila svoj državni rekord z 1:32,3 na imenitnih 1:31,7.
In še nekaj rezultatov pomurskih tekmovalcev: V tretji dirki — tekmovanje za državno prvenstvo 3-letnih kasačev na progi 2200 m je bila tretja Lunca Rantaše iz Bunčan s časom 1:32,2, v peti dirki handicap za 2 -12-letne kasače je bila druga Fidela Sršena iz Veržeja s časom 1:27,5; v šesti dirki handicap za 3-letne in starejše kasače je bila Lunca Rantaše iz Bunčan druga s časom 1:34,1.
Motorne dirke: ugodni časi
23. sept. so bile v okviru sejma tudi motorne dirke za veliko nagrado Pomurskega
sejma. Pred skoraj 4000 gledalci so tekmovali vozači iz jugoslovanskih društev, pa tudi iz sosednje Avstrije.
Najboljša mesta so dosegli naslednji vozači:
V kategoriji solo motorjev do 50 ccm je zmagal FRANC GAJŠEK iz Celja s povprečno hitrostjo 64.9 km/h.
V kategoriji solo motorjev do 125 ccm ANTON MLADOVAN iz Nove Gorice s povprečno hitrostjo 73.4 km/h.
Solo	motorji	do	175 ccm:	A.
MLADOVAN (N. G.) s povprečno hitrostjo 74,3 km/h.
Solo	motorji	do	250 ccm:	A-
LOJZ ŠIFTAR iz Radgone s povprečno	hitrostjo	77,4	km/h.
Solo	motorji	nad	250 ccm:	A-
LOJZ ARČAN iz Celja s povprečno hitrostjo 78,7 km/h.
Prikolice do 1200 ccm sta vo-
zila le dva tekmovalca s sovozači. Zmagal je NORBERT SALOBIR s sovozačem EDOTOM AŽMANOM (povprečna hitrost 77,1 km/h)
V handicap vožnji je zmagal ANTON MLADOVAN iz Nove Gorice.
Avstrijski tekmovalci, ki so dirkali izven konkurence, so dosegli naslednje rezultate:
Rupert Köberl iz Graza v kat. do 125 povprečna brzina 73,9 (neuradno prvo mesto), v kat. do 175 ccm pa 75,4 km/h (prav tako neuradno prvo mesto).
Alojz Iloffer iz Graza je v kat. do 250 ccm dosegel povprečno hitrost 77,2 km h. v kategoriji nad 250 ccm pa 82,4 km/h.
Največjo hitrost dneva je dosegel Ferdinand Unterhuber iz Graza. ki je v kategoriji motorjev nad 250 ccm dosegel povprečno hitrost 84,1 km/h.	IJO
Prizor s sejemskih motornih dirk v Gor. Radgoni Jože O.
DROBNE ŠPORTNE S SEJMA
Dr. Pirc v Radgoni
V okviru radgonskega sejma je velemojster dr. Vasja Pirc odigral simultanko proti 29 šahistom. Proti pričakovanju je zgubil 9 partij, 3 pa remiziral. Proti njemu so zmagali Danilo in Bogdan Hari, Babič, Šiljegovič, Čisar, Koloman Horvat in dva gosta iz Avstrije, Hans Storer in njegov sin Johan.
Šahovski mnogoboj
Predzadnjo nedeljo so se srečala tudi šahovska moštva Radgone, Ljutomera, M. Sobote, Radkersburga in radgonskih pionir-
jev. V mnogoboju je z 28 in pol točke zmagalo moštvo M. Sobote pred Radgono (17) in Radkersburgom (14 in pol točk). Za soboško moštvo so igrali Kos, Babič, Šiljegovič, Gumilar, Horvat, Repič, Danilo in Bogdan Hari in Je-
STRELJANJE NA GLINASTE
GOLOBE
Tekmovanja se je udeležilo precejšnje število strelcev — lovcev. Od 10 možnih zadetkov so dosegli najboljši rezultat 9, več pa jih je bilo tudi z osmimi in sedmimi zadetki. Zmagovalci so dobili lepe praktične nagrade.
V okviru športnega dneva je bilo na soboški I. osemletki tradicionalno tekmovanje za jesensko prvenstvo šole v atletiki. Tekmovalo je 80 pionirjev in pionirk, doseženi rezultati so z nekaj izjemami povprečni v primerjavi z rezultati prejšnjih tekmovanj.
Najboljši rezultati:
PIONIRJI: tek na 60 m: S. Vlaj 7.9; 600 m: S. Vlaj 1:40.5; skok v višino: R. Horvat 1.45; met krogle R. Horvat 14,28; skok v daljino: J. Šiftar 5,00; štafeta 4 krat 60 m: 8 d razred 33,6.
PIONIRKE: 60 m: D. Kikec . 8,9; 400 m: D. Pintarič 1:12,2; višina D. Kikec 1,20; daljina Š. Holsedl 4.21; met žogice: M. Györköš 40.80; štafeta 4 krat 60 m: 8 a razred 36,4.
V ponedeljek so imeli dijaki in dijakinje soboške ESŠ prvi športni dan v novem šolskem letu. Namen športnega dne je bil množično sodelovanje dijakov v vseh športnih panogah.
Tekmovanje je bilo na rakičanskem igrišču. Prvi je bil na vrsti kros za mladince in mladinke. Pri mladincih je zmagal Tinev, pri dekletih pa Hašajeva. V krosu je sodelovalo 150 tekačev, prav vsi dijaki.
V malem rokometu so bile lepe borbe. V finalni tekmi med IV. in III. letnikom je zmagal z rezultatom 3:1 četrti letnik. V streljanju jo bil prepričljivo prvi Franc Roudi z 82 zadetki. Dekleta so se pomerila tudi v igri »Med dvema ognjema«. Najuspešnejši je bil II. letnik.
Na zadnji seji komisije za odbojko pri OZTK so sklenili, da bodo odbojkarsko ekipo Šalovec diskvalificirali in izločili iz nadaljnjega tekmovanja, če ne bo v naslednjem kolu nastopilo na tujem terenu. V tom primeru bo v tekmovanju lahko sodelovala ekipa TVD Partizan Rakičan.
Te dni so se v Murski Soboti pričela tudi tekmovanja sindikalnih ekip v šahu in atletiki. V prvem športu sodeluje 24 moških in 1 ženska ekipa, v drugem pa 10 moških in 2 ženski ekipi.
V prvem atletskem tekmovanju je član tekmovalne ekipe ČZP Pomurski tisk Bela Pavlič dosegel nadpovprečne rezultate v naslednjih disciplinah: 100 m 11,5 sek., višina 167 cm in daljina 5,98 m.
POMURSKI VESTNIK, 4. OKT 1962
6