Jfitulsfia,
A*PRAYICA
GLASILO KOMUNISTIČNE: PARTIJE} SliOVEJNIje:
JZ BA.ITASNJE ŠTKTUKBs
Pismo mladine maršala Tita. — Za svobodo in pravfeo Trsta.
Dopolnilna oskrba sa ndaralhe. — Statut »Socialnega fonda OF«. — Sodba zaradi ■torabe alnibene dolžnosti.
Zadružno reševanje stanovanjskega problem«. — Naša vojska se uči in izgrajuje, m Tekmovalne naloge rudarjev. — Titova Mateta v Zagreba.
Predvollvnl položaj v Italiji. — KP Velike Britanije aa intervencijo pri Franku.
Let* m - Št 1»
Ljubljana, petek’, 24 maja 1946
Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih | Mesečna naročnina Din 45.-
Cena Din
Mlado pokolenje prvič v zgodovini naših narodov gleda pred seboj svetlo bodočnost in ustvarjalno mladost
Pismo mladine s III. kongresa maršalu Titu
Beograd, 22- maja. (Tanjug.) Dele gati III. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije so poslali maršalu Titu naslednje pismo:
»Dragi tovariš Tito!
Naš III. kongres — pregled mladinskih sil nove Jugoslavije, je končal delo. Bil je v dneh, ko je vse naše ljudstvo slavilo obletnico zmage Rdeče armade in vsega svobodoljubnega človeštva nad fašističnim osvajalcem — obletnico popolne osvoboditve naše domovine. Domovina, ki je osvobojena z vojaško pomočjo Rdeče armade ‘in po junaški borbi naše vojske, se dviga s silami vsega ljudstva. Pod Tvojim vodstvom je'naša država doživela že prvo leto po zmagi doslej še nepoznane uspehe. Pri teh uspehih je pomagalo tudi delo naših mladincev in mladink prav tako, kakor je tudi zgodovina osvobodilne borbe naših narodov pretkana s podvigi in prizadevanji mladih borcev.
Naši kongresi so nas prav posebno povezali s Teboj že v času težkih borb. Iz daljnih krajev so prišli mladinci in mladinke, prekoračili nešteto prog in cest, prešli mimo mnogih utrdb, borili so se in padali na poti, da dosežejo Bi-hač ali Drvar, da tam čujejo in vidijo Tebe in da Ti izrazijo v imenu tisočev mladih svojo neomahljivo vero v svobodo. Tudi ta naš kongres v dneh obnove, ki se vrši v znamenju splošnega pregleda^ rezultatov izpolnjevanja onih obvez, ki smo jih dali kot odgovor na Tvoj novoletni poziv za leto 1946, je prav tako neločljiv od Tebe in Tvojih del v dobro ljudstvu. Ti si nam dal pobudo in s svojim vodstvom in zaupanjem v naše sile si nas napravil spo-
dina pripravljala na III. kongres, je dajala obveze in jih izvrševala in pri tem presegla samo sebe in svoje norme. Prav gotovo je to tekmovanje trajalo 4 mesece. Zajelo je mladino z vseh področij življenja in dela naše domovine. Naši mladi delavci v tovarnah in delavnicah, naša mladina na vasi in tovariši po šolah so vsak dan tekmovali pri svojem opravilu. Njihovi slavni bratje — mladinci-vojaki Jugoslovanske armade so poleg izpolnjevanja svojih vojaških dolžnosti tekmovali pri izvrševanju velike delovne zaobljube — opravili so 1,500.000 prostovoljnih delovnih dni.
Ko so naše organizacije odgovarjale na Tvoj novoletni poziv, so še jasneje videle pred seboj smisel svojega dela in vsak mladinec je dal svoje, da bi leto 1946 postalo leto odločilnih zmag na gospodarskem polju. Obveze so bile dane v vsakem kotičku naše domovine, kjer živi in dela mladina. Te obveze so mladinskim organizacijam dale načrtnost in jih naučile večje discipliniranosti in točnosti.
Prišel je kongres in mi smo vsestransko pregledali obveze in njihovo izvršitev ter lahko s ponosom ugotovimo, da je mladina izvršila in izpolnila svoje obljube. 5,700.000 brezplačnih delovnih dni, ki jih je mladina opravila v treh mesecih, še enkrat potrjuje, tovariš Tito, da se našim narodom ni treba bati za bodočnost. V ustvarjalnem delu za obnovo, z izpolnjevanjem obvez ter tekmovanjem je vstalo na tisoče mladih pionirjev dela. Častni naslov udarnikov je bil podeljen velikemu številu mladincev in mladink. Številni naši tovariši so odlični delavci in
sobne, da potem, ko odložimo puško, iznajditelji v proizvodnji. Delegat na primemo za kladivo, plug in knjigo. Na I UL kongresu, mladinka Stana Lončar,
tem našem kongresu si bil med nami prav tako, kakor tudi poprej. Poslušali smo Te in Te dobro razumeli. Zato Ti pišemo v želji,^ da tudi to pot spoznaš v naših srcih in v naši vesti ves naš ponos na tisto, kar je bilo doseženega, da spoznaš našo pripravljenost, da do zadnjega izvedemo vse naloge, ki si nam jih zastavil.
Minuli sta dve leti od prisege, ki smo Ti jo dali na II. kongresu v Drvarju. Danes živimo v svobodi in še močneje občutimo vso resnico Tvojega velikega dela in Tvojega vodstva. V borbi in bratstvu združeni in osvobojeni narodi Jugoslavije izgrajujejo svojo domovino, utrjujejo nezlomljive zveze delavcev in kmetov in izpopolnjujejo svojo ljudsko oblast. Prizadevajo si z vsemi silami, da državo napravijo bolj bogato in bolj urejeno, tako da bo življenje ljudstva postalo boljše. Mladi rod vidi sedaj prvič v zgodovini naše domovine pred seboj svetlo bodočnost in ustvarjalno mladost. Mladina je že za časa vojne delala za obnovo, toda pravi delovni polet in do sedaj še ne poznano navdušenje je nastopilo po Tvojem novoletnem pozivu. Takoj po Tvojem pozivu so se pričele naše priprave za III. kongres. Pobudnik za dajanje obvez pri delu kot odgovor na Tvoj poziv je bila mladina beograjske tekstilne industrije, mladina vasi Sremski Mihaljevci in mladina I. mešane gimnazije v Beogradu. Ko se je mla-
dela na dveh strojih in na obeh prekorači normo. 225 članov mladinske delovne brigade »Evica Delič« iz okrožja Otočac je posulo 3. in 4. marca 360 m3 kamenja na cestah in izkopalo ter spravilo na gradbeno mesto 251 m3 kamenja in končno nasekalo 100 m3 drv za šolo in popravilo 12 km ceste. V zeniški železarni je mladinec Šalih Mujčinovič pospešil s svojo iznajdbo za 3 do 4 krat proizvodnjo plugov. Partizanska gimnazija v Zagrebu je s svojim uspešnim delom v krožkih, V katerih je organizirano 96 % dijakov, dosegla uspehe in povišala povprečno ocene na 3.80. Mladinka Veska Djoševa sodeluje danes pri gradnji proge pri Demir Kapiji, ki jo je nekoč kot partizanka rušila s svojim oddelkom. Mladinka Veska Djoševa je danes povedla mladino iz svojega rojstnega kraja Ji obnovi proge in se odlikuje z neutrudljivim delom. Absolvtnti bhnjaluške srednje tehnične šole so se obvezali, da bodo mesec dni pred časom obvladali potrebno gradivo in tako bo domovina dobila 12 mladih strokovnjakov. Delo pa so opravili 2 meseca pred časom. S pomočjo profesorjev so pokazali zelo dob re uspehe. Mladina podgoriškega okraja množično obnavlja svoje do temeljev porušeno mesto, gospodarsko in prometno središče Crne gore.
Povsod so doseženi lepi uspehi in kongres je nagradil najboljše med najboljšimi. Mladina svobodoljubnega Beo-
Z GRADNJE »MLADINSKE PROGE« DRČK0—RAN0VIČI
mm.
mm
:s!i
Mladinska brigada odboja M delo.
grada in slavna IV. črnogorska brigada je dobila prehodno zastavico kot najboljša, mladini v Liki, Drvarju in I. proletarski brigadi so pa bile izročene zastavice za stalno, ker jih je že na
II.	kongresu dobila za svoje delo in borbe.
Tovariš Tito, mi se pa ne zadovoljujemo s tem, kar smo dosegli. Sklenili smo, da, kakor si nas Ti učil, nadaljujemo naše tekmovanje in da mora ono postati sistem našega dela. Na kongresu so posamezniki, organizacije in vsi skupaj prevzeli še večje obveze. Odločeni smo, da opravičimo zaupanje, ki nam ga izkazuje ljudstvo in da obdržimo in povečamo vero v nas. Ne bo nam žal truda in naporov, da z novimi obvezami v vsakem konkretnem primeru izpolnimo tisto, kar boste od nas zahtevali.
Iz majhnih in velikih obvez je naša skupna največja obveza, naš ponos — izgradnja mladinske proge Brčko— Banoviči. To ni samo delo 24.000 naših tovarišev, ki delajo na progi, ampak je delo in obveza Titove mladine Jugoslavije. III. kongres najboljših mladincev in mladink Jugoslavije se obvezuje, da bo v določenem času, vkljub vsem težavam in naporom, omogočil, da se bo po tej progi prevažal premog iz Bosne v Vojvodino in kruh iz Vojvodine v Bosno. Dali smo besedo in jo bomo tudi to pot častno držali.
Poslušali pa smo tudi Tvoje besede, ki se glasijo: »Naša mladina pa ima poleg tega, da bo delala, še drugo nalogo in mi moramo poskrbeti za njeno kulturno in strokovno izobrazbo.« Popolnoma se zavedamo, da naša domovina ne more postati močna in bogata, če se vsa mlada generacija ne oboroži z zmagovitim orožjem znanja. Zato smo s kongresa poslali poziv mladini in prosvetnim delavcem, da si še bolj prizadevajo v borbi proti nepismenosti in da naše organizacije poskrbijo, da si vsaka vas, s pomočjo zbiralnih akcij nabavi knjižnico! Na kongresu smo si postavili določene naloge tudi v borbi proti nepismenosti mladine in ostalih, v borbi za boljše in hitrejše obvladanje učnega .gradiva na šolah, strokovnega znanja, politične izobrazbe in kulturnega dviga naše mladine. Tova-ris Tito, Ti si nam govoril o fizkul-turi. — Fizkulturni izleti po republi-kflh, štafeta iz vseh krajev domovine, letošnji pomladanski tek čez drn in stm, ki.se ga je udeležilo okoli 300.000 tekačev in številne druge prireditve in manifestacije, — to je odgovor na Tvoj poziv. Vemo, da so to bili prvi koraki. S_ fizkulturo se mora baviti vsak mladinec, pa naj bo na vasi, v mestu, na polju, ali tovarni. V vseh tovarnah, v vseh panogah proizvodnje se naj razvija obrambna sposobnost naše generacije.
Na kongresu smo izbrali tudi osem tovarišev borcev iz osvobodilne vojne in najboljših fizkulturnikov, da Ti 25. maja s štafeto ponesejo pozdrave stotisočev fizkulturnikov in ljudstva iz vseh krajev naše domovine in da Te prepričajo, da bo fizkultura prinesla novega duha v mladinsko življenje — budno pripravljenost, veselje in lepoto.
Soglasno smo sprejeli statut naše organizacije — Ljudske mladine Jugoslavije. O projektu statuta je razpravljala v predkongresnih pripravah mladina iz vseh krajev. Prepričani smo, da bo ta statut, utemeljen na demokratičnih načelih, statut, o katerem je razpravljala in ga sprejela mladina sama, pomagal, da dvignemo našo organizacijo na višjo stopnjo organiziranosti in trdnosti. Naša organizacija bo laže odgovarjala obsežnim nalogam, ki jo čakajo in boljše bo obvladala številne organizacijske nedostatke. Demokratični statut Ljudske mladine bo še bolj razširil njene vrste in ji pomagal, da uspešnejše vrši vlogo učitelja mladih generacij v duhu temeljnih načel, na katerih je grajena naša republika.
Tovariš Tito, Ti si nam na tem kongresu, pa tudi vedno _ poprej govoril, da ne smemo pozabiti in zamolčati tako pred seboj, kot pred ljudstvom niti ene težave ali pomanjkljivosti, ki teži našo mladino in naše ljudstvo. Zavedamo se vseh težav in pomankljivosti, s katerimi se danes borimo, zavedamo se_ pa tudi, da danes ustvarjamo pogoje^ za boljše živ-življenje. Razumljivo je^ da vsi tisti, ki se hočejo učiti, tega še ne morejo, vemo, da je še mnogo nepismenih in da primanjkuje šol, internatov, učil, sanatorijev in učiteljev. ^ VSe to pa liodo naši narodi ustvarili jn zgradili. Trdno smo prepričani in se zavezujemo tako, kot smo to storili v Drvarju, ko smo obljubili, da bomo v borbi za svobodo dali vse naše moči, da bomo ljudskim oblastem nudili vso pomoč V prizadevanjih za ustvaritev boljšega
Za svobodo in pravico Julijske Krajine in Trsta
ZAHVALA LJUDSKE FRONTE ZAGREBA 6ENERALISIMU STALINU
Zagreb, 23. maja. (TanjužJ Ljudska •fronta Zagreba je poslala s svojega sestanka generalisimu Stalinu naslednjo brzojavko:
GeneraKshnu 'Josipa Visarionoviču Stalinu.
Tovariš Stalini Pošiljamo Vam izraze svoje globoke hvaležnosti zaTadi pravičnega stališča Vaše delegacije v Parizu glede vprašanja Trsta in Julijske Krajine ter razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Odločne besede tovariša Molotova pred merodajnim mednarodnim forumom so prišle prav z Vaše strani, s strani brat-
skega sovjetskega ljudstva. Besede tovariša Molotova so podpora naši borbi za uresničenje pravic naših sonarodnjakov, ki so bili desetletja v suženjstvu Italije. Tudi to pot smo ponovno občutili toplo bratsko roko, ki na sščiti. Globoko hvaležnost, ki jo gojimo do Vas in skupno z Vami tudi do vsega sovjetskega ljudstva, bomo večno nosili v svojih srcih.
Živel voditelj Sovjetske zveze — največji zaščitnik resničnih pravic vseh narodov — generalisim Stalin!
Živela bratska Sovjetska zveza — čuvar miru po svetu!
RESOLUCIJA TOVARIŠU EDVARDU KARDELJU
Delavstvo in nameščenstvo tovarne »Hmelj« v Radečah je poslalo tov. Edvardu Kardelju to-le resolucijo:
Zahvaljujemo se Vam, tov. Kardelj, za vaše napore in Vas prosimo, da še nadalje neomajno zastopate naše upravičene zahteve, da se v celoti priključi Julijska Krajina z Istro, Trstom in Gorico k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Te naše upravičene zahteve utemeljujemo s tem, da živijo v Julijski Krajini strnjeno naseljeni Slovenci in Hrvatje v ogromni večini, medtem ko je število priseljencev inozemcev malenkostno. Ta pokrajina je bila od nekdaj slovenska.
Naši bratje v Julijski Krajini so 25 let trpeli pod fašistično Italijo, ki nas je napadla in proti kateri smo se borili na
strani naših zaveznikov Ne moremo razumeti njihovega stališča, ko nam brez osnove odrekajo naše pravice do Julijske Krajine in Trsta, posebno še, ko prebivalstvo Julijske Krajine, Trsta in Gorice soglasno zahteva priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Za to našo sveto idejo smo se borili in smo še pripravljeni boriti se do zadnjega diha pod modrim vodstvom maršala Tita za svobodo in pravice Julijske Krajine in Trsta.
Prav tako zahtevamo Slovensko Koroško, ki je zibelka slovenstva. Julijska Krajina s Trstom in Koroška to je naša pravica, saj ne zahtevamo ničesar tujega, a svojega ne damo.«
Novi generali Jugoslovanske armade
Beograd, 23. maja. (Tanjug.) Na pove-: komandanta Jugoslovanske armade ministra za narodno obrambo maršala Jugoslavije Josipa Broza - Tita z dne 22. maja 1946 so napredovali za generalmajorje: Bajič Vlado, Banina Ante, Drlje-
vič Savo, Holjevac Večeslav, Janič Vlado, Kreačič Otmar, Krdžič Mirko, Lju-bičič Nikola, Martinovič Ratko, Pehaček Radoj, Petovar Rudolf, Sofjanič Ratko, Šiljegovič Boško, Todorovič Mijalko in Žigič Rade.
Drugo zasedanje Sveta zunanjih ministrov bo 17. junija
Pariz, 23. maja. (Tanjug.) Agencija Fr. Presse poroča: Namestniki ministrov za zunanje zadeve Francije, Sovjetske zveže, Velike Britanije in ZDA bodo 27. maja znova pričeli z/ delom v Luxemburški palači v Parizu.
Končati morajo priprave za drugo zasedanje štirih zunanjih ministrov, ki bo pričelo v Parizu 17. junija in ne 15., kot je bilo prej objavljeno.
JAMES BYRNES
o rezultatih pariške konference
New York, 23. maja. (Tanjug.) USIS poroča, da je imel ameriški zunanji mi-
nister Byrnes po radiu govor ameriškemu ljudstvu, v katerem je pojasnil svoje mnenje o rezultatih konference zunanjih ministrov v Parizu.
Byrnes je v svojem govoru med drugim dejal, da so rezultati te konference manjši, kot se je to pričakovalo decembra 1945. leta, ko je bilo po neuspešni londonski konferenci sklenjeno, da se bo Svet zunanjih ministrov znova sestal septembra 1946. leta; toda je dodal, da so rezultati konference v Parizu vendar znatno večji, kot se je predpostavljalo takrat, ko je bilo predloženo, da bo konferenca 25. aprila.
V svojem nadaljnjem obširnem razlaganju je Byrnes pojasnil in opravičil stališče, ki ga je zavzemala na konferenci ameriška delegacija.
Glede mirovne pogodbe z Italijo je izrazil upanje, da bo ta pogodba sklenjena brez večjih težav, čim bo rešeno vprašanje Trsta.
življenja in boljšo bodočnost mlade generacije.
Danes gledamo z gotovostjo, vedri in veseli v našo bodočnost, v dni, ki nain bodo prinesli novih zmag, ker vemo, da je domovina, ki jo godimo naša in naših očetov. Kljub temu pa naše veselje še ne more biti popolno. Naš praznik kali dejstvo, da so naši bratje po krvi v Julijski krajini še vedno ločeni od domovine in da jim ni dana možnost svobodnega življenja in svobodnega razvoja. Naša srca so ogorčena in mi protestiramo, da se naši domovini, potem, ko je doprinesla milijonske žrtve za zavezništvo stvar, hoče krivično odtrgati del telesa. Vsa mladina Jugoslavije podpira enotno stališče naše vlade, da ne bomo popustili v naši prvotni zahtevi, ki je pravična. V tem smislu smo s kongresa poslali protest in zahtevo Svetu ministrov za zunanje zadeve v Parizu. Prav tako sino izrazili globoko in iskreno hvaležnost veliki Sovjetski zvezi generalisimu Stalinu in ministru Molotovu za njihovo požrtvovalno prizadevanje za pravično stvar naših narodov. Ob spominu na žrtve, ki so padle za osvoboditev Julijske krajine, na naše tovariše Nedo Knifič, Gaspa-reviča, Olgo Ban in številne druge, se zaklinjamo, da bomo storili vse, da bosta Trst in Julijska krajina svobodna v naši skupni domovini Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
V dneh III. kongresa, pripravljeni, da do konca izvedemo naloge, ki si nain jih postavil, Ti izražamo globoko zaupanje in ljubezen. V imenu 2 milijonov članov Ljudske mladine, Ti dajemo besedo, da bomo ostali zvesti svojemu narodu v času izgradnje, tako kakor smo bili zvesti v času borbe za svobodo. O predanosti ljudstvu, upornosti in junaštvu se bomo učili pri naših tovariših padlih herojih osvobodilne borbe, kakor so bili Ivo Lola-
Ribar, Joža Vlahovič, Bude Tomovič, Dragica Pravica, Janko Premrl, Lune Milanovič, Sveta Naumov in drugi. Ne bo nam žal sil za izgradnjo domovine in ne bomo verčevali truda, da zgradimo lik ljudskega mladiuca, da se še bolj oplemenitimo s patriotizmom, da bomo takos postali še do-stojnejši zaupanja narodov naše republike.
Ljudska mladina Jugoslavije bo še nadalje častno nosila visoko priznanje — Red narodne osvoboditve, ki ga je dobila za svoja prizadevanja v osvobodilni vojni.
Obljubljamo Ti, da bomo še nadalje napredovali pri proizvodnji in da bomo iz naših vrst dali nove udarnike in mojstre, da bomo množično presegali norme za proizvodnjo. Obljubljamo, da bomo obdelovali naša polja in utrjevali poljedestvo.
Obljubljamo Ti, da se bomo učili in zbirali naše znanje ter da bomo iz naših vrst dajali dobre in predane mlade strokovnjake. Še nadalje bomo ostali pri vsem in povsod opora ljudskim oblastem.
Povsod in z vsemi sredstvi se bomo borili proti sovražnikom ljudstva in domačini izdajalcem.
Bomo dobri in predani borci naše Jugoslovanske armade. Dajemo Ti našo besedo, da bomo čuvali in razvijali enotnost naših narodov, enotnost mladine Jugoslavije.
. ,? našimi ^ plamtečimi mladinskimi željami, da bi se dolgo vodil državo, da bi nasi narodi pod Tvojim modrim vodstvom ustvarili boljše in srečnejše življenje, tako kot so ustvarili svobodo, Ti izražamo globoko zahvalo za vse tisto, kar je Federativna ljudska republika Jugoslavija dala mladini in iVfv^,.za ^ar se ie mladina dolžna oddolžiti svojini narodom in Tebi.
Delegati III. kongresa
Ljudske mladine Jugoslavije.
Uredba o dopolnilni oskrbi
oseb, ki so proglašene za udarnike
Na podlagi 'čl. 1 uredbe o načrtni razdelitvi in potrošnji blaga in čl. 5 pravilnika o načinu in pogojih za proglasitev udarnikov v podjetjih in ustanovah, je minister za trgovino in oskrbo izdal 14. maja naslednja navodila
0 dopolnilni oskrbi oseb, ki so proglašene za udarnike:
1. Da bi se izboljšala oskrba z živežem in industrijskim blagom delavcev in nameščencev, ki se marljivo udejstvujejo pri obnovi in gospodarski graditvi države s tem, da pri delu presegajo navadne delovne norme ter dosežejo prihranek materiala in s svojimi predlogi ter iznajdbami prispevajo za racionalizacijo in napredek proizvodnje — se uvajajo dopolnilne potrošniške nakaznice za udarnike.
2. Udarniki bodo deležni dopolpilne oskrbe na podlagi dopolnilne potrošniške nakaznice za živila in nakažnice za kupovanje industrijskega blaga za udarnike. Dopolnilne potrošniške nakaznice za udarnike bodo veljavne 3 mesece od dneva izdaje.
3. Dopolnilne potrošniške nakaznice za živila, odnosno za industrijsko blago bodo izdajali osebam, ki so proglašene za udarnike, krajevni, odn. mestni ljudski odbori v krajih, kjer je sedež podjetja, odnosno ustanove, v katerih so udarniki zaposleni. Če podjetje ali ustanova ni v kraju, kjer se izdajajo potrošniške nakaznice mestnega tipa (legitimacija za oskrbo in potrošniške knjižice), bo te dopolnilne potrošniške nakaznice izdajal pristojni okrajni ljudski odbor. Podjetja in ustanove bodo predložila ljudskemu odboru seznam oseb, ki so proglašene za udarnike na podlagi čl. 7 pravilnika o načinu in oogojih za proglasitev za udarnika. Na podlagi tega. seznama z vpisom na udarniški izkaznici bodo izdajali ljudski odbori udarnikom dopolnilno nakaznico za živež in nakaznico za kupovanje industrijskega blaga za udarnike. Prejem dopolnilnih potrošniških nakaznic bo potrdil udarnik s svojim podpisom na seznamu, ki ga bo njegovo podjetje ali ustanova poslala pristojnemu krajevnemu, mestnemu, odnosno okrajnemu ljudskemu odboru.
4. Na podlagi izdane dopolnilne potrošniške nakaznice za živež imajo udarniki pravico do nakupa naslednjega racioniranega blaga na mesec:
pšenične krušne moke 2 kg, pšenične bele moke 1 kg, maščob 0.5 kg, sladkorja 0.5 kg,.soli 0.2? kg. l
Razen tega smejo pristojni ljudski odbori izdajati na te nakaznice ostali racionirani živež, če to ‘dopušča jo zaloge, in sicer na posebne kupone z označitvijo »razno«. Količine, izdane mesečno na te nakaznice ne sme,jo presegati količin živil, ki jih PJbTf" majo na mesec imetniki potrošniških nakaznic za težke delavce.
5. Na podlagi nakaznice za kupovanje industrijskega blaga za udarnike bo imel udarnik pravico do nakupa po izbiri do vrednosti 2.000 din naslednje količine in vrste racioniranega blaga:
3.2m sukna s podlogo za obleko, 1 gotovo moško obleko ali ženski kostum, 1 suknjo ali plašč (zimski ali spomladanski). 1 klobuk ali čepico, 1 delavsko obleko. 2 moški srajci ali ženski kombineži, dvoje moških spodnjih hlač ali ženskih hlač, 3 žepne robce, 1 brisačo, 3 pare moških ali ženskih nogavic, 1 pulover, jumper ali pleteni telovnik, 1 hlače, 5 m platna, 5 m blaga za žensko obleko, 5 m lahkega blaga za žensko obleko, 1 enojno odejo ali prešito odejo, t par čevljev,
1 par podplatov. 2 kosa toaletnega mila, 0.5 kg pralnega mila, 1 kv. m drv.vjc
< Jtzmed navedenih predmetov lahko
udarnik kupi samo tisto količino, ki je navedena posamezno v tem seznamu — ki bo odtisnjen tudi na nakaznici —, tako da mu odrežejo toliko enot kolikor jih ustreza številu plačanih dinarjev za kupljeno blago in da mu prečrtajo kupljene količine in vrsto blaga na nakaznici. (Npr. udarnik kupi lahko le 1 par čevljev, ostalo blago do ostanka vrednosti na nakaznici pa samo v količini, ki je navedena v seznamu.) V primeru, da vrednost neke vrste blaga presega vsoto 2.000 din, jo udarnik lahko kupi, toda oddati mora vso nakaznico in od nje ne sme biti odrezan noben kupon. V tem primeru mora udarnik na zadnji strani nakaznice napisati vrsto blaga, ki ga je kupil na ta način in s svojim podpisom potrditi resničnost navedbe.
6. Ljudski odbori v krajih zaposlitve udarnika, pristojni za razdelitev racioniranega blaga neposredne potrošnje, bodo določili trgovska podjetja (državna, zadružna, zasebna), kjer se bo smelo udarnikom prodajati blago na podlagi dopolnilnih potrošniških nakaznic. Glede na približno skupno število udarnikov na svojem področju bodo ljudski odbori dajali tem podjetjem ustrezajoče količine racioniranega blaga. Pri prodaji blaga udarnikom bodo trgovska podjetja (državna, zadružna, zasebna),) ki bodo določena za prodajo tega blaga, odstrigla ustrezajoče kupone dopolnilnih potrošniških nakaznic za živež, odnosno ustrezajoče število enot nakaznic za nakup industrijskega blaga za udarnike. Predložitev izkaza na ta način prodanega blaga bo enaka, kakor je predpisana za blago, ki ga prejemajo ostali potrošniki.
7. V primeru, da udarnik izgubi naslov po čl. 4 pravilnika o načinu in pogojih za proglasitev za udarnika v podjetjih in ustanovah, je podjetje, ki ga je proglasilo za udarnika, dolžno, da mu odvzame neizkoriščeni del dopolnilnih potrošniških nakaznic in ga vrne ljudskemu odboru, ki je to nakaznioo izdal.
8. Dopolnilne potrošniške nakaznice za udarnike bo tiskhlo ministrstvo za trgovino in oskrbo FLRJ po posebnih obrazcih.
Ministrstva za trgovino in oskrbo ljudskih Tepublik bodo prejemala od ministrstva trgovine in oskrbe FLRJ na 3 mesece približno število potrebnih dopolnilnih potrošniških nakaznic za udarnike na podlagi podatkov o šlevilu Udarnikov, ki jih lw»do dSW federalni' odbori Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev posameznih republik. Tako prejete potrošniške nakaznice bodo ministrstva razposlala vsem krajevnim, mestnim odnosno okrajnim odborom, da jih bodo ti razdelili udarnikom na način, ki je predpisan v točki 2.
Izvršni odbori krajevnih, mestnih, odnosno okrajnih ljudskih odborov bodo sporočili ministrstvu za trgovino in oskrbo ljudskih republik do 5. v vsakem mesecu koliko je bilo skupno izdanih dopolnilnih potrošniških nakaznic udarnikom, ministrstvo za trgovino in oskrbo ljudskih republik pa najpozneje do 10, v mesecu ministrstvu za trgovino in oskrbo FLRJ skupno število izdanih dopolnilnih potrošniških
Zvezni svet je sprejel zakon o legalizaciji listin v mednarodnem prometu ter zakon o vsedržavnem gospodarskem načrtu
Beograd, 23. maja. (Tanjug.) Danes se je v veliki dvorani Ljudske skupščino vršila šesta redna seja Zveznega sveta, kjer so soglasno sprejeli zakon o legalizaciji listin v mednarodnem prometu in zakon o vsedržavnem načrtu ter državnih organih za planiranje. Po čitanju in sprejetju zapisnika prejšnje seje je predsednik Vladimir Simič prečital predhodna poročila o identičnosti besedil zakona o amnestiji za gozdne prestopke, zakona o podaljšanju meničnih in čekovnih rokov in zakona o vojnih invalidih, ki so bila sprejeta v Zveznem svetu in Svetu narodov.
Pri nadaljnjem delu so prešli k razpravi o predlogu zakona za legalizacijo listin v mednarodnem prometu, o katerem je poročal poročevalec zakonodajnega odbora dr. Maks Šnuderl. Predlog
zakona je bil skupno z amendementom vlade v členu 4. soglasno sprejet.
Nato je Zvezni svet prešel k razpravi o predlogu zakona o vsedržavnem gospodarskem načrtu in organih za planiranje. Poročevalec Mihajlo Djurovič je po čitanju poročila zakonodajnega odbora imel daljši govor, v katerem je orisal pomen sestave gospodarskega načrta in novega zakona. Načelne diskusije sta se udeležila ljudska poslanca Djuro Salaj in Mi-jalko Todorovič. Po prehodu k diskusiji o podrobnostih je bil prečitan amende-ment vlade o načrtu prvega predloga. Ko je bil tudi ta zakonski predlog soglasno sprejet, so prečitali akte Sveta narodov o sprejemu predloga zakona o legalizaciji listin v mednarodnem prometu in predloga zakona za vsedržavni gospodarski načrt in državnih organih za planiranje. S tem je bila današnja seja končana.
Občni zbor fašističnih novinarjev v Trstu
se je vršil kljub protestu antifašističnih novinarjev Trsta
Trst, 23. maja. Dopisnik Tanjug-a poroča:
Tržaški dnevniki so pred kratkim prinesli poročilo o občnem zboru fašistične novinarske ustanove »Albo dei giornalisti«, ki se je dne 18. maja vršil kljub protestu antifašističnih novinarjev.
Občnega zbora so se udeležili bivši redaktorji fašističnega lista »II Pic-colo«, fašistični cavalieri in commen-datori, ki so v letih fašizma preko svojega časopisa hujskali proti antifašistom, ki so vodili najostrejšo kampanjo proti Slovencem in ki so krivi številnih požigov slovenskih domov, streljanja antifašističnih borcev in vsega trpljenja primorskega ljudstva. Občni zbor novinarjev so sklicali ljudje, Jci bi za svoja dejanja morali odgovarjati pred ljudskim sodiščem, niso pa ga sklicali tisti, novinarji, ki jim je bilo delo v dobi fašizma zaradi njihovega antifašističnega prepričanja onemogočeno, ki so sedeli po ječah in koncentracijskih taboriščih in so v času narodno osvobodilne borbe opravljali novinarski posel po primorskih gorah in gozdovih.
Med imeni, na občnem zboru izvoljenih novinarjev v Izvršni svet te fa-
šistične ustanove, se nahaja ime Silvia Benca, enega najbolj zagrizenih italijanskih iredentistov, neizprosnega sovražnika slovanstva, tipičnega italijanskega ekstremista, ki se še sedaj oglaša v »La voce libera« s članki, polnimi najhujšega šovinizma in vojnega hujskaštva. V Izvršnem svetu je tudi fašist Emilio Marcuzzi, nekdanji redaktor »II Piccola« in sedanji redaktor »La voce libera«, bivši član Direktorija fašističnega novinarskega sindikata.
Med imeni novinarjev, izvoljenih v odbor za vzdrževanje novinarskega registra (Albo dei giornalisti), pa izstopata zlasti imeni Don Gdorgio Beari in Giordano Bruno Tonelli. Don Gior-gio Beari je odgovorni urednik časopisa »Vita nuova«, preko katerega vodi ostro vojno hujskaško kampanjo. Ti ljudje nosijo precejšen del krivde za nemire, ki jih v Trstu povzročajo fašistične skvadre.
Demokratični novinarji Trsta so sestavili poseben pripravljalni odbor, katerega naloga bo, da prepreči delo te fašistične novinarske ustanove in ustvari demokratično novinarsko ustanovo.
Uspehi mladinskih brigad pri gradnji »Mladinske proge"
Tuzlanska, Moravska, Mariborska, Čaianska in Varaždinska brigada so najboljše
Po dosedanjih poročilih iz Brčkega o delu mladinskih brigad na »Mladinski progi* so 20. maja dosegle najboljše uspehe naslednje brigade: prva tuzlanska (Bijeljina), moravska (Jagodina), mariborska, čačanska in varaždinska. Rezultati njihovega dela so naslednji: Prva tuzlanska brigada, ki šteje skup' no 264 mladinceD in mladink, je izkopala, prepeljala in nasula 684 kub. m zemlje, razen tega pa zasula še 148 kub. m. Tistega dne so se odlikovali naslednji člani te brigade iz druge čete: Vato Miloševič, Sadik Vodeničarevič in Gaja Jovanič, ki so izkopali in prepeljali po 4 kub. m zemlje o 6 urah.
Moravska brigada, ki šteje 226 mladincev je izkopala, prepeljala in nasula 30? kub. m zemlje.
Mariborska brigada z 265 mladinci je izkopala, prepeljala in nasula 296 kub. m zemlje. Razen tega je še prepeljala 40 vagončkov zemlje po 1 kub. m in prenesla tračnice v teži 24.000 kg.
čačanska brigada z 23? mladinci je izkopala, prepeljala in nasula 2?6 kub-metrov zemlje. ReLzen tega je položila 214 m tračnic za obratno progo.
Varaždinska brigada z 228 mladinci je naredila 320 kub. m nasipa, očistila 2566 ko. m terena in zgradila propust, za kar je bilo porabljeno 11.5 kub. m gradiva.
V drugi banjaluški brigadi je skupina 4 mladincev, ki jo vodi tov. Živlgo Radič, o 6 urah nakopala, sprala, prepeljala in nasula 1?5 vozičkov gramoza, to je 8.?5 kub. m, medtem ko znaša norma 6 kub. m. Tov. Milan Jekič iz druge čete te brigade, 50% invalid, ki je imel 2? ran, je z dvema tovarišema o 4 urah izkopal 2 velika panja.
Sodba zaradi zlorabe
službene dolžnosti
nakaznic z.a udarnike na področju ljudske republike.
9. Vsaka zloraba dopolnilnih nakaznic za udarnike se bo kaznovala po zakonu o pobijanju nedovoljene spekulacije in gospodarske sabotaže.
10. To navodilo stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« fede-rativne ljudske republike Jugoslavije.
(Objavljeno v »Službenem listu«
17.	maja 1946).
Statut ..Socialnega fonda OF
fff
ff
Na pobudo Izvršnega odbora OF Slovenije je bil ustanovljen jSocial-ni fond OF« z nalogo, da se potom njega koordinirajo in kontrolirajo vse nabiralne akcije v okviru OF. Uprava fonda daje tudi pobudo za ustanavljanje patronatov in drugih socialnih ustanov. Statut »Socialnega fonda OF* ima naslednje besedilo:
I. Za vsestransko množično prostovoljno pomoč ljudski oblasti pri reševanju posebnih in splošnih nalog socialnega skrbstva se ustanovi »Socialni fond OF«.
II. »Socialni fond OF vodijo »Uprave socialnega fonda«, ki se^ na pobudo IOOF ustanove pri njem in pri vseh okrožnih, okrajnih in krajevnih odborih OF.
III. Upravo »Socialnega fonda« pri IOOF sestavljajo po en predstavnik IOOF in množičnih organizacij: ES ZDN, ZMS, AFZ in RKS, ministrstva za narodno zdravje in ministrstva za socialno skrbstvo.
IV. Uprave »Socialnega fonda« pri okrožnih, okrajnih in krajevnih odborih OF sestavljajo po en član okrožnega, okrajnega oz. krajevnega odbora OF, dotični član okrožnega, okrajnega oz. krajevnega ljudskega odbora ki odgovarja za socialno skrbstvo, in oo en zastopnik množičnih organizacij: ESZDNS. ZMS, A F? in RKS. ki delujejo na sedežu dotičnegn odbora OF. Pri »Upravah socialnega fonda«,
pri krajevnih odborih OF lahko član krajevnega odbora OF zastopa istočasno tudi ZMS, AFZ in RKS.
V. Naloga Uprav »Socialnega fonda« je, da:
a) s pomočjo množičnih organizacij zbirajo pri socialno čutečih ljudeh redne mesečne prispevke in organizirajo denarne in blagovne nabiralne akcije ter jih koordinirajo in kontro-
lirajo;	.
b) sprejemajo darila m volila namenjena »Socialnemu fondu OF«;
c) dajejo pobudo za ustanavljanje patronatov in drugih socialnih ustanov, predvsem dnevnih zavetišč.
VI. Okrožne, okrajne in krajevne »Uprave socialnega fonda« so dolžne izvrševati navodila organizacijsko višje »Uprave socialnega fonda«.
VII. Za vsako nabiralno akcijo je poleg dovoljenja pristojne oblasti potrebno, ako izvrši akcijo okrajna ali krajevna »Uprava socialnega fonda«, dovoljenje nadrejene okrožne »Uprave socialnega fonda«, ako pa_ izvrši akcijo okrožno »Uprava socialnega fonda«, dovoljenje »Uprave socialnega fonda« pri IOOF.
VIII. Pri zbiranju in upravljanju sredstev »Uprave socialnega fonda« velja načelo javnosti: nabrana *red' stvo in njili razdeljevanje je treba objaviti v časopisih ali na krajevno običajen način.
IX. »Uprava socialnega fonda« pri IOOF predpiše v sporazumu z lOOr poslovnik o poslovanju »Uprav socialnega fonda».
, Rfed in. zakonitost, vestnost v izvrševanju službe in požrtvovalno delo v korist ljudstva so osnovne lastnosti, ki morajo v naši ljudski republiki odlikovati slehernega državljana, prav posebno pa še vsakega uslužbenca v naši državni upravi in ljudski oblasti. Kljub temu pa se še vedno najdejo ljudje, ki se še niso otresli navad stare korupcionistične in reakcionarne Jugoslavije, ki ne spoštujejo naših novih zakonov in koristi našega ljudstva. Eden takih primerov je Tominc Milan, sodnik okrožnega ljudskega sodišča v Ljubljani.
Sodnik Tominc Milan je 7., 8. in 21. aprila vodil razpravo proti obtoženemu Hočevarju Stanku, belogardističnemu idejnemu pobudniku, organizatorju in propagatorju na Vrhniki. Na razpravi je nastopilo nad 30 prič, ki so to potrdile. Po tridnevni razpravi je Tominc Milan kot predsednik senata okrožnega ljudskega sodišča izrekel nad Hočevarjem Stankom kazen 2 leti odvzema svobode s prisilnim delom in zaplembo nekega laza. Ta sodba je pri ljudstvu iz Vrhnike in okolice vzbudila silno ogorčenje in vtis o pristranosti sodnika Tominca.
Vrhovno sodišče LRS je to sodbo razveljavilo. Na ponovni razpravi v torek,
21.	t. m., je bil obtoženi Hočevar Stanko spoznan za krivega skoraj vseh zločinov, ki mu jih je očitala obtožnica, in obsojen na 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, na 10 let izgube vseh državljanskih in političnih pravic še po prestani kazni, na zaplembo vsega premoženja, 10.000 din povprečnine in na plačilo stroškov izvršitve kazni.
Zaradi suma, da je bil sodnik Tominc Milan na razpravi 21. aprila pristranski in ni upošteval ljudskih koristi, je bila proti njemu uvedena preiskava, ki je kmalu ugotovila, da je bil sum utemeljen.
V torek, 14. t. m., se je pred okrožnim sodiščem v Ljubljani začela proti obtoženemu Tomincu Milanu razprava, ki se je nadaljevala m zaključila v sredo, 22. ,t. m1. Javni tožilec je obtoženemu Tomincu Milami v glavnem očital, da je v izvrševanju svoje službe kot ljudski sodnik pogazil zakon, ker je bil v stikih s svojci obtoženega Hočevarja Stanka, posredoval za njihovo zvezo z obtožencem v preiskovalnemu zaporu in Hočevarju Slavku že vnaprej dejal, da bo njegov obtoženi brat obsojen na 2 leti brez odvzema premoženja. Od njih je prejemal darila, postopal v stvari očitno pristransko in v škodo ljudskih interesov. S tem je nameraval zaščitit; pa-rodnega izdajalca ter ga odtegniti zasluženi kazni.
Ljudsko sodišče je obtoženega Tominca Milana spoznalo za krivega, da je kot sodnik okrožnega ljudskega sodišča v Ljubljani v svojstvu predsednika sveta ljudskih sodnikov v kazenski stvari zoper Hočevarja Stanka in sokrivce v izvrševanju svoje služim pogazil zakon, ker je bil v stikih s soobtoženim Hočevarjem Slavkom, .kateremu je osebno nesel na dom obtožnico zoper brata Hočevarja Stanka. Ob isti priliki ga je povabil, naj pride k njemu v pisarno, kjer
je potem od soobtoženega Hočevarja Slavka dvakrat prejel pismeno obvestilo, nekaj čokolade in zdravil, da to nese obtoženemu bratu v zapor. Pri prvem obisku je od soobtoženega Hočevarja Slavka sprejel v dar tudi steklenico konjaka.
Kratko pred razpravo je brez kakršne koli službene potrebe dvakrat obiskal priprtega Hočevarja Stanka v za-sliševalni celici, mu oddal od brata poslana pismena obvestila ter od priprtega Hočevarja Stanka obakrat prinesel soobtoženemu Hočevarju Slavku pismena in ustna obvestila. Da jih je mogel priprti Hočevar Stanko napisati, mu je sam dal na razpolago papir in svinčnik.
Z neumestnim tolmačenjem zakonskih omejitev pri zaplembi premoženja obtoženca Hočevarja Stanka, kar sta predlagala oba sosodnika. je oba sosodnika zavedel, da sta odstopila od svojega prvotnega predloga na popolno zaplembo premoženja. S tem je dosegel, da je bila izrečena samo zaplemba laza.
S tem je zakrivil kaznivo dejanje zoper službeno dolžnost in je po Čl. i Zvk. obsojen na odvzem prostosti za dobo 2 let, odvzem političnih in državljanskih pravic točka 5.a, b, c za dobo 2 let, na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. V kazen se mu šteje preiskovalni zapor od 22. aprila 1946.
Pri izreku sodbe je sodišče kot ob-težilno upoštevalo, da je obtoženec ljudski sodnik, ki ga je izvolilo ljudstvo za zaščito njegovih interesov, kot olajševalno pa njegovo neoporečnost, skrb za družino in slabo zdravstveno stanje.
N Obtoženec se je pritožil proti odmeri krivde in kazni. Pritožbo zaradi izreka krivde in kazni pa je' vloži! tudi javni tožilec, ker prvostopno sodišče ni osvojilo dejstva,. da je obtoženi Tominc Milan namerno ščitil narodnega izdajalca Hočevarja Stanka v škodo interesov ljudstva. S svojo pristranostjo je obtoženi Tominc Milan tudi dosegel, da je bila nad Hočevarjem Stankom izrečena očitno prenizka kazen, in sicer le v tisti meri, kot jo je obtoženi Tominc že v naprej povedal Hočevarju Slavku. Na pritožbo javnega tožilca bo o tej stvari obravnavalo še Vrhovno sodišče, ki bo izreklo dokončno sodbo.
SEJA VLADE FLRJ
Beograd, 23, maja. (Tanjug.) Danes je bila seja vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije. Seji je predsedoval predsednik vlade FLRJ maršal Tito.
Na seji je bilo prečitano poročilo o delu jugoslovanske delegacije na konferenci Sveta ministrov za zunanje zadeve v Parizu. Vlada FLRJ je sprejela poročilo v celoti in odobrila delo naše delegacije v Parizu.
"MOLOTOV SPREJEL
- britanskega veleposlanika
Moskva, 23. maja- Tass poroča: Minister za zunanje zadeve ZSSR V. M. Molotov je sprejel 21. maja veleposlanika Velike Britanije Sir Morrisa Petersona v zvezi z bližnjo izročitvijo akreditivnih pisem predsedniku Vrhovnega sovjeta ZSSR.
Izjava Trumana
New York, 23. maja. (Tanjug.) Kakor poroča dopisnik Associated Press-a iz Liberty-a, država Missouri, je imel predsednik Truman, ko je prejel naslov častnega doktorja Diwelove univerze, kratek govor, v katerem je izjavil, da bodo ZDA z vsemi silami delale za stvar miru.
Truman je pozval ameriško ljudstvu, naj pomaga ZDA, da postanejo voditelj v miru, kot so bile voditelj v vojni.
Gospodarsko-socialni svet Združenih narodov
New York, 23. maja. (Tanjug.) Agencija France Presse poroča: Generalni sekretariat organizacije Združenih narodov je objavil seznam predstavnikov de--žel — članic Gospodarskega in socialnega sveta.
Češkoslovaško bo predstavljal dr. Jožef Hank, Francijo Alexander Parody, Grčijo Sofokle Venizelos, Indijo dr. Charles Lik, Norveško Ole Kolbjorson, Veliko Britanijo Noel Baecker, ZDA John Wi-nant in Jugoslavijo dr. Andrija Štampar.
Delegaciji Sovjetske zveze in Ukrajine še nista stavili imen svojih predstavnikov.
Argentina za obnovitev diplomatskih odnosov z ZSSR
Buenos Aires, 23. maja. Tass poroča: »Demokracia« piše v uvodnem članku, ki je posvečen odnosom med Argentino in Sovjetsko zvezo, da morajo biti diplomatski odnosi s Sovjetsko zvezo vzpostavljeni v najkrajšem času — da bi bile izpolnjene zahteve skoraj vseh Argentincev, ki jim je do ugleda njihove dežele.
List nadalje zahteva razvoj trgovinskih vezi s Sovjetsko zvezo.
Obsojeni belogardistični špijoni
V sredo, 22. t. m., je bila pred okrožnim ljudskim sodiščem v Ljubljani razprava proti šestim belogardističnim špljo-nom, ki so skušali organizirati špijonažno službo za pobegle narodne izdajalce in vojne zločince v Trstu ter drugih inozemskih zatočiščih reakcije. Pošiljati so jim začeli vse mogoče laži in bajke o razmerah v Jugoslaviji, zlasti pe v Sloveniji, da bf z njimi po reakcionarnem mednarodnem tisku blatili novo Jugoslavijo in njeno ljudsko oblast.
razpravi so obtoženci sprva priznavali samo to, kar jim je sodišče z raznimi dokumenti dokazovalo. Ker pa so v svojih zagovorih prihajali v protislovja, so morali drug za drugim priznavati svoja zločinska dejanja. Po skoraj celodnevni razpravi jih je sodišče obsodilo: Voršt-narja Matka na 10 let, Grilc Vido na 10 let, Jenka Stanislava na 8 let, &majd Marijo na 6 let, Marijo Velikonja na 12 let in Mamit Marijo na 1 leto odvzema
svobode s prisilnim delom; vsakega na štiri leta izgube državljanskih pravic še Organi ljudske oblasti so kmalu za-1 po prestani kazni, na plačilo stroškov sledili” delovanje te vohunske družbe, ki I kazenskega postopanja, izvršitve kazni so jo postavili pred ljudsko sodišče. Na I ter vse tudi na zaolembo premoženja.
Zadružna	sa
pri ustvarjanju stanovanjskega prostora
delež v mesečnih obrokih v višini, kakor
Naša vojska se vztrajno uči in izgrajuje
Dočim je pri naših obnovitvenih zadrugah osredotočena zadružna samopomoč predvsem okoli obnove naselij na podeželju, bo naloga naših 6tanovanj6kih zadrug, da ustvarijo stanovanjske prostore po naših mestih, industrijskih središčih in rudarskih bazenih. Kakor po prvi svetovni vojni, tako je nastalo tudi danes po teh krajih veliko pomanjkanje stanovanj, ker dolga leta nismo ničesar gradili, razen tega pa je vojna opustošila velike stanovanjske komplekse, zlasti v Mariboru in Celju. Že sedaj naglo narašča število prebivalstva Ljubljane in z istim pojavom moramo v bližnji bodočnosti računati tudi drugod po Sloveniji, ker bo verjetno naglo naraščala industrializacija naše ljudske republike.
Pomanjkanje stanovanjskega prostora občutijo predvsem delavci in nameščenci, ki so zaradi tega že po prvi svetovni vojni segli po zadružni samopomoči in si ustanavljali posebne stanovanjske zadruge. Naj večje zanimanje za te zadruge je bilo v Ljubljani, kjer 6mo imeli 26 takih zadrug, od katerih pa je bilo samo 15 aktivnih. Tudi v Celju in Mariboru in po nekaterih drugih posameznih krajih se srečamo s pojavom stanovanjskih zadrug, vendar tam ni hilo to zanimanje tako veliko kakor v Ljubljani. Izkušnje in V6e pozitivne pridobitve iz preteklosti teh stanovanjskih zadrug bomo nedvomno uporabili tudi danes pri snovanju novih stanovanjskih zadrug, obenem pa bomo vključili v delo in v udejstvovanje vse napredne kadre, ki so se udejstvovali v teh zadrugah. V kolikor 60 te zadruge še danes življenjsko sposobne in jih bo mogoče vključiti v novo omrežje stanovanjskih zadrug, se bo to nedvomno zgodilo.
"" Prvenstveno bomo v te zadruge zajeli dolavce in nameščence, ki so zaradi pomanjkanja stanovanjskega prostora najbolj prizadeti. Ne bodo pa seveda izključeni drugi drobni ljudje, ki bi radi prišli preko stanovanjskih zadrug do 6vojih lastnih stanovanj. Ker bodo delavci in nameščenci glavni nosilci stanovanjskih zadrug, se bodo te zadruge najtesneje naslonile na sindikalne organizacije delavcev in nameščencev, ki bodo tako postale naravnost nosilke omrežja stanovanjskih zadrug.
Na področju posameznega mesta, industrijskega središča in verjetno rudarskega bazena bo nastala po ena stanovanjska zadruga, ki bo zajela V6e one delavce, nameščence in drobne ljudi, ki bi si radi z zadružno samopomočjo in ob podpori države zgradili lastna stanovanja. Vsekakor pa *bo organizacijsko omrežje teh zadrug prilagoditi potrebam in pri-
Slovenija je to zimo nudila zavetje 4332 bosanskim otrokom, ki so v vojni ostali brez staršev in brez doma ter njihovi svojci zaradi povojne bede in pomanjkanja niso mogli v zadostni meri skrbeti zanje. Po vseh mestih in vaseh Ljudske republike Slovenije so našli ti otroci pri posameznih družinah topel dom. Svojim rejnikom so se zaradi svoje nadarjenosti in ljubeznivosti tako priljubili, da jih ti le težko puste od sebe. Zbirni bazi za prihajajoče otroke sta
likam terena. V organizacijskem sistemu ne bomojpledili preteklosti, da bi na področju, recimo Ljubljane, ustanovili večje število manjših zadrug, ki so se udejstvovale vsaka zase in brez enotnega načrta. V kolikor so te drobne zadruge doprinesle k večji aktivizaciji članstva, bomo to izkušnjo uporabili na ta način, da bomo v okvirju posamezne stanovanjske zadruge stvorild manjše »stanovanjske družine«, v katere se bodo združevale posamezne skupine članov, ki bodo prevzemale gradnjo kake stanovanjske kolonije, večje stanovanjske hiše ali pa tudi stanovanjskega bloka. Te »stanovanjske družine« bi imele nekako tak značaj, kakor poslovalnice naših NAPROZ in bi imele tudi svoje lastne poslovne odbore. Preko poslovnih odborov, članskih sestankov in skupščin se bo ustvarila najožja notranja povezava v posamezni stanovanjski zadrugi.
Le redkokdaj je stanovanjska zadruga v preteklosti ohranila povezavo svojih članov preko dobe dograditve stanovanjskega prostora. V tem oziru bo naša nova stanovanjska zadruga ohranila stalno povezavo članstva tudi kasneje in bodo upTavni in poslovni odbori prevzeli upravljanje zgrajenih stanovanjskih objektov ter skrbeli za poglobitev medsebojnih odnosov v okviru posameznih »stanovanjskih družin«. V ta namen bodo stanovanjske zadruge poskrbele, da se ustvarijo v okvirju naselbine posamezne »stanovanjske družine« prostori in ustanove, ki bodo omogočili medsebojne stike in medsebojno povezavo članstva.
Ker je ustvarjanje stanovanjskega prostora najožje povezano z gospodarskim načrtom in z razvojem naših mest in industrijskih naselbin, je nujno potrebno, da se bodo te zadruge tudi tesno povezale z ljudskimi odbori svojega področja in z državnimi oblastmi. Potrebno bo zlasti sodelovanje z državnimi kreditnimi zavodi, z ministrstvi za gradnje, finance, delo in socialno politiko ter z Ministrstvom za industrijo, ker bo le tedaj mogoče, da bodo stanovanjske zadruge čim uspešneje vršile svoje naloge.
Naloga stanovanjskih zadrug bo, da bodo zbirale člane med delavci, nameščenci in drobnimi ljudmi in da bodo med temi člani formirale posebne »stanovanjske družine«, ki bodo potem v svojem krogu gradile bodisi posamezne naselbine ali pa večje stanovanjske objekte. Med člani bodo zbirale poslovne in gradbene deleže. To znači, da bo vsak član vplačal svoj poslovni delež in prevzel tudi določeno jamstvo za obveznosti zadruge. Razen tega pa 6e bo posamezni član obvezal plačevati poseben gradbeni
hvaležnost bradi Slovencima, ki so jim po grozotah vojne zopet omogočili povratek v breskrhno veselje.
Naše ljudstvo je pokazalo nešteto lepih primerov bratske ljubezni do teh otrok, ki so jim fašisti ukradli najlepše dneve njihove mladosti. To so občutili tudi Bosančki sami, ko so ob svojem odhodu iz Ljubljane napisali na transparent z veliki rdečimi črkami: »Naše bivanje v Sloveniji je dokaz bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.«
bo to sklenila skupščina. Ne smemo namreč prezreti, da morajo tvoriti osnovna sredstva pni graditvi stanovanjskih prostorov predvsem sredstva članov. Le zadruga in zadružna organizacija, ki sloni na takem načelu, ima kvalitete ustvarjalnosti, samopobudnosti in zadružne samopomoči. Zadruga bo nadalje urejevala odnose med svojimi člani in zastopala njihove interese, vodila bo vso stanovanjsko akcijo, tako glede gradbe stanovanjskih prostorov, kakor tudi glede kontrole gradbenih del. Zadruga pa ne bo posvečala pozornosti samo stanovanjskim gradnjam, marveč tudi stanovanjskim opremam in stanovanjskemu pohištvu. Pribav-Ijala bo potrebne kredite in druga sredstva, skrbela za pribavo gradbenih prostorov, organizirala proizvodnjo in nabavo gradbenega materiala ter najožje sodelovala z ljudskimi odbori pri izvajanju komunalnih del, v kolikor 60 v zvezi z ustvarjanjem stanovanjskega prostora.
Po posameznih krajih je že danes veliko zanimanje za stanovanjske zadruge. Vlada naše ljudske republike je zaradi tega sklicala posebno konferenco, na kateri smo razpravljali o vseh problemih, ki 60 v zvezi z delovanjem stanovanjskih zadrug. Ob tej priliki je prišla konferenca do zaključka, da je nemudoma pristopiti k snovanju takih zadrug in je v ta namen ustanoviti v vseh onih krajih, kjer se nameravajo ustanoviti take zadruge, posebne iniciativne odbore. V te odbore bi bilo pritegniti predstavnike strokovnih organizacij delavcev in nameščencev dotočnega kraja in predstavnike ljudskih odborov s področja, za katero se namerava ustanoviti zadruga. Naloga sindikalnih organizacij pa bo, da bodo sklicevale v takih krajih sestanke onih delavcev in nameščencev, ki se nameravajo združiti v takih zadrugah. Udeleženci teh sestankov bodo izvolili 6 voj e predstavnike, ki bodo tvorili sestavni del teh iniciativnih odborov. Ti odbori so poklicani, da vrše vse organizacijske in druge predpriprave, da se čim prej ustanovi v kraju stanovanjska zadruga. Poudarjamo pa, da pridejo za to v poštev 6amo mesta, industrijska središča in rudarski bazenu
Za uspešno delovanje teh zadrug bodo potrebna znatna sredstva zlasti v prvih letih, ko bodo gradbeni stroški- še visoki. Zaradi tega bo posebno važno, da bodo člani, ki se bodo pripravili k zidanju, znatno prispevali deloma z lastnimi sredstvi, deloma z lastnim delom, kakor je to primer pri obnovitvenih zadrugah. Lastna sredstva bodo obstojala predvsem v plačevanju gradbenega deleža, v morebitnih prihrankih, v zemljišču, s katerim član razpolaga ali pa tudi v gradbenem materialu, ki si ga lahko član na ta ali drug način pridobi in pripravi V znatni meri pa bo morala priskočiti na pomoč država, in 6icer prvenstveno s cenenim zelo dolgoročnim kreditom, 6 stavbenim zemljiščem in z gradbenim lesom. Poleg tega bo treba pristopiti k tipizaciji raznih obrtniških del in inštalacij, da se poceni izdelava. Zadruga bo morala iskati pota in načine, kako bi bilo mogoče čim bolj znižati gradbene stroške. V tem oziru bo treba ustvariti najožje sodelovanje z državnim gospodarskim sektorjem in zadruge zaradi strokovnega vodstva medsebojno najožje povezati. V kolikor bo država tem zadrugam dala na razpolago potrebna zemljišča, bodo seveda ta zemljišča ostala v lasti države.
Glede lastninskih odnosov se bodo ti prilagodili željam članstva. Ker bo v bodoče izključeno, da bi si posamezni član zgradil stanovanjsko hišo, v kateri bi oddajal stanovanja drugim strankam, ki bi mu na ta način plačale ^hišo, bomo imeli samo enodružinske hiše, ki bodo last članov. Te hiše pa bomo povezovali v večje naselbine, obdane z vrtovi, in ohranili medsebojno povezanost lastnikov -takih enodružinskih hjšic. Poleg tega bomo imeli primere večdružinskih poslopij, kjer bodo posamezni člani lahko postali lastniki posameznih stanovanj. Končno pa bomo verjetno imeli tudi primere, ko bo zadruga 6ama ostala lastnica zgradbe.
Nanizali smo nekaj osnovnih problemov, ki so v zvezi s stanovanjskimi zadrugami. Prikazati smo hoteli smer njihovega razvoja in ustroj njihove organizacije. Razume se, da bo mogoč njihov uspeh le tedaj, če bodo člani teh zadrug pokazali zadosten smisel zadružne samopomoči, ki jo bo država s svojimi sredstvi podprla na isti način, kakor je to storila pri obnovitvenih zadrugah.
Dr. Milan Lemež.
Življenje v naši ljudski vojski je bogato prepleteno s kulturno prosvetnim delom. V večjih edinieah skrbe zanj posebne ustanove, vojaški domovi in klubi. Ti imajo različne odseke, tako referat za vzgojo, ki skrbi za izpopolnjevanje šolskega in strokovne-
ga znanja, organizira različna predavanja in vzgojne prireditve. Referat za telesno vzgojo urejuje fizkultumo življenje v vojaških enotah. Poleg teh dveh resorjev skrbi posebni funkcionar za knjižnice, za stenčase, za pobijanje nepismenosti itd.
Značilno za vzgojo borcev Jugoslo-
vanske armade je velika skrb, ki se posveča politični vzgoji. Dnevno se vrše politične ure, na katerih borci spoznavajo vsa politična vprašanja. O dogodkih doma in v svetu zvedo pri »Dnevnih informacijah«, to je referatih o pregledu dnevnega tiska. Te vodijo tovariši sami. Nekdo poda pregled, nakar dobe drugi pojasnila na vsa vprašanja, ki jih zanimajo. Tako je politična vzgoja v vojski nekaka politična šola, v kateri se vsak borec tudi usposobi za politično delo.
Vsaka vojaška edinica ima prostore, ki služijo kulturno-prosvetnemu delu. V manjših edinieah so to s parolami in z umetniškimi slikami borcev opremljene čitalnice, večje edinice pa imajo svoje klubske prostore, ki obsegajo knjižnico, čitalnico, igralnico in cesto primerno dvorano, kjer se vrše predavanja in različne prireditve. V večernih urah se zbirajo v čitalnicah skupine, ki kolektivno čitajo knjige, časopise in brošure. To so sestanki »čitalnik grup«, ki imajo namen, da nauče tovariše pravilno predelovati literaturo, ki je težko umljiva. V čitalnicah se seveda nahaja tudi knjižnica, za katero vlada prav posebno zanimanje. Manjše enote, ki nimajo svojih knjižnic, dobivajo knjige od večjih enot, čim pa prečitajo, jih vrnejo. Tako krožijo knjige po edinieah in je mogoče z razmeroma majhnim številom knjig nuditi velikemu številu borcev primerno čtivo.
»Noben borec ne sme biti nepis-] men!« je geslo tovarišev, ki skrbe za I organiziranje tečajev za nepismene, j V teh tečajih tovariši, ki v stari Jugo-1 slaviji niso imeli možnosti, da bi hodili ! v šolo, dobivajo osnovne poj m? v pisa-| nju in črtanju, z dopisovanjem v sten-. čase in s sodelovanjem v čitalnih grupah pa si to znanje utrjujejo. Tudi za »polpismene«, to je^j tiste, ki so hodili v šole s tujim učnim jezikom, pa so se navadili slovenščine in srbohrva-j ščine samo v govoru, se vrše tečaji.
Stenčasi so ogledalo življenja vojaških ediinic. V njih čitamo, kako borci zasledujejo politično življenje, v člankih poudarjajo vprašanja discipline, budnosti, čuvanja državnega imetja. V stenčasih se često porodi dobra misel, piedlog za izboljšanje kakšnega
dela, katere lahko praktično prenesejo v življenje.
Zelo važno nalogo imajo vzgojna predavanja. Seveda zavzema glavno mesto vprašanje strokovnega znanja, a tudi slovstvena predavanja, predavanja s tehnično vsebino so na dnevnem redu. Dati slehernemu članu JA
neko splošno znanje, to je naloga takih vzgojnih večerov.
Za komandne kadre, ki niso imeli možnosti, da bi si pridobili srednješolsko znanje, se vrše večerni gimnazijski tečaji. Praktično znanje, ki so si ga pridobili v borbi, bodo povečali s teoretičnim znanjem in tako laže obvladali velike naloge, ki se stavijo v moderni vojski
Kulturno-prosvetno delo pa se ne omejuje samo na vzgojo, temveč skrbi tudi za razvedrilo in zabavo. Po vseh edinieah si pomagajo borci samoiniciativno s kulturnimi skupinami, ki v povezavi s terenom nudijo v mnogih krajih s svojimi prireditvami dosti prijetnih ur ne samo svojim tovarišem, ampak tudi civilnemu prebivalstvu.
Poleg splošno izobraževalnega dela pa se v vojski zelo dobro razvija fiz-kultura. Moštva Jugoslovanske armade so dosegla v vseh panogah športa odlične rezultate. Na državnem smuškem prvenstvu so zasedli smučarji iz vojske več prvih mest. Nogometno moštvo doma Jugoslovanske armade »Partizan« spada med naša najboljša nogometna moštva. Pa tudi v lahki atletiki košarki, namiznem tenisu so člani naše ljudske vojske dosegli pomembne rezultate, ki govore, da je fizkultura danes v vojski zajela vse, tako borce kot oficirje.
Dosedanji uspehi dela in naporov naših borcev, ki se žele čim bolj usposobiti za svojo službo domovini, in trud, ki ga vlaga sleherni član Jugoslovanske armade v izgradnjo samega sebe in svojih tovarišev, vse to daje našim borcem vedno novega elana za nadaljnje učenje. Kulturno-prosvetno delo, politična vzgoja, predavanja, prireditve, fizkultura itd., vse to pomeni za naše borce stalno šolo, ki naj bi jim razširila obzorje in jim poleg dnevnega vojaškega pouka pomagala čim temeljiteje osvojiti vojaško spretnost in tehniko.
V Martuljku, enem najlepših krajev v Sloveniji, so Bosančki v brezskrbni igri in veselju pozabljali na strahote vojne, S svojim vzgojiteljem zastav nikom so zaplesali kozaračko kolo,
bili Maribor in Kamnik. Tam so Bosan-čke zdravniško pregledali, registrirali in potem zdrave poslali posameznim družinam, bolehne pa so obdržali v domovih oziroma bolnišnicah. Od skupnega števila je ostalo v domovih 482 otrok.
Po šestih mesecih bivanja pri nas so se bosanski otroci pričeli poslavljati.
Prvi transport je šel že v drugi polovici marca iz Trbovelj, drugi večji transport 250 otrok pa je odpotoval *28. aprila iz baze Kamnik. Zadnje dni je odšel iz baze Kamnik nov transport 300 otrok, včeraj > pa se je poslovilo iz Ljubljane spet 160 ( otrok. Tako se bodo polagoma skupina za skupino zopet vrnili v svojo ožjo domovino.
Otroci odhajajo zdravi, dobro oblečeni in oskrbljeni z vsem potrebnim za na pot. Skrbne »mamice« so jim pripravile | polne zavoje jestvin. Iz Kamnika so odšli vsi otroci v enakih oblekah, ki so jim jih napravile žene.
Bosančki so v Sloveniji obiskovali naše šole in se je večina naučila čitati in pisati latinico in cirilico. Njihova pionirska organizacija bi bila po disciplini in vestnosti lahko vzor vsem pionirskim organizacijam. Posebno se je to pokazalo po domovih. V njihovih Stenčasih je bilo NtBktfh * foUffih izražajo svojo
V
S težkim srcem se »mamice« poslavljajo od svojih rejenčkov, bosanskih otrok, ki se go šestih mesecih bivanja y Sloveniji vračajo v rodno Bosno,
»Mladinci grade nad 90 hm dolgo progo in ta proga bo vozila premog iz Bosne v Vojvodino, a hruli iz Vojvodine v Bosno. Ta proga je velihega gospodarskega pomena in prepričan sem, da bodo naši mladinci to progo zgradili.«
TITO
Bosanski otroci se poslavljajo
od nas
Borci so se zbrali k politični uri. Namesto sobe so si izbrali prostor pod drevesi, ki jih spominja na politične ure v partizanih.
'.A-'-*
mmm
V Jugoslovanski armadi se posveča posebna skrb vzgoji novih kadrov. Oficirji, ki nimajo srednješolske izobrazbe, dobivajo na večernih tečajih tudi potrebno teoretično znanje.
Tekmovalne naloge rudarjev -
zboljšanje kakovosti, povečanje storitve, štednja materiala
Dne 25. in 26. maja bo o Trbovljah konferenca oseh sindikalnih podružnic rudarske industrije Slovenije. Na njej bodo rešeoali probleme naših sindikatov, govorili bodo o organizacijskem, političnem in kulturno prosvetnem delu ter si napravili načrte za bodoče delo- Toda konferenca ne bi dosegla svojega namena, če ne bi posvetila vso pozornost tekmovanju, ki je eden najvažnejših problemov naših sindikatov.
Kako močno je tekmovalni duh zajel naše rudarje, nam dokazuje dejstvo, da so rudarji iz Zagorja in Trbovelj, ki so bili prvi v prvomajskem tekmovanju, pozvali rudaTje Jugoslavije na novo trimesečno tekmovanje. Med rudarji je veliko volje do tekmovanja, toda tekmovalni elan je treba organizacijsko pravilno zajeti. Sindikalne podružnice v rudnikih bodo na podlagi izkušenj, ki so si jih pridobile v prvomajskem tekmovanju, izvedle novo tekmovanje, ki naj pokaže še lepše uspehe.
Vsem točkam tekmovalnega načrta, tako delavni disciplini, varnosti, kulturno prosvetnemu in organizacijskemu delu je treba posvetiti pažnjo in izdelati podrobne načrte, toda vsa pozornost naj velja tehničnemu delu tekmovalnega načrta, ki je za našo obnovo najvažnejši.
V dosedanjih tekmovanjih ie bil glavni cilj, čim bolj dvigniti proizvodnjo, da bomo čim prej prebrodili težko premogovno krizo, da bosta imela industrija in promet zado6ti premoga. S požrtvovalnim in vztrajnim delom so rudarji naših premogovnikov dosegli v prvomajskem tekmovanju takšno produkcijo, da so bile krite potrebe industrije in prometa ter da so bile nižje vrste premoga dane v svobodno prodajo. V tem tekmovanju pa bomo predvsem stremeli za izboljšanjem storitev, da bo vsak delavec storil v delovnem času čim več ter da bodo delovne moči pravilno zaposlene in izkoriščane, nadalje, da dvignemo kvaliteto premoga ter znižamo proizvajalne stroške.
V prvi vrsti je kvaliteta premoga odvisna od odstotkov debelih vrst premoga. S tem so na eni strani zadovoljeni konzumenti, zlasti železnica, na drugi strani pa ima rudnik večje dohodke’, ker imajo debele vrste premoga višjo ceno.
Povečanje odstotkov debelega premoga je mogoče doseči zlasti z manjšo uporabo razstreliva. Zato pa je treba po naših premogovnikih še več smotrnega odkopavanja, zopet bo potrebno uvesti zasekovalne stroje, ki so jih Nemci v največji meri odpravili. Res primanjkuje potrebnih strojev oziroma so pokvarjeni, toda iznajdljivost in sposobnost rudarjev nam je porok, da bomo mogli mnogo za-sekovalnih strojev obnoviti.
Kvaliteta premoga pa je odvisna tudi od odstotkov pepela pri posameznih vrstah premoga. Te odstotke je treba čim bolj znižati s pazljivim ročnim odbiranjem jalovine v jami ter s pravilnim delovanjem naših separacij. Tako bodo potrošniki dobili premog s čim večjo ku-ritno vrednostjo, železnice in kamijoni pa ne bodo skupno s premogom prevažali toliko pepela.
S tem bo naš premog pridobil na svoji vrednosti, premogovniki bodo imeli večje dohodke in možno bo znova poceniti premog.
Višina proizvajalnih stroškov je med drugim odvisna tudi od porabe materiala, n. pr. lesa, razstreliva, pogonskih sredstev in električnega toka. V prvomajskem tekmovanju so posamezni rudniki dosegli že lepe uspehe. Tako je n. pr. rudnik Zagorje zmanjšal potrošnjo razstreliva za 24 odstotkov. S štednjo bodo rudarji nadaljevali in jo v novem trimesečnem tekmovanju še povečali.
Posebno bomo pazili na porabo razstreliva, ki ga dobivamo iz inozemstva. Z manjšo porabo bomo znižali proizvajalne stroške ter hkrati povečali odstotek debelega premoga.
X dosedanjem tekmovanju se je znatno zboljšalo tudi gospodarjenje z lesom. Tudi v bodoče bodo rudarji stre-
meli za tem, da pravilno uporabijo vsak komad lesa, seveda ne na račun varnostnih ukrepov.
Glavne naloge novega tekmovanja so zvišanje storitev, zboljšanje kvalitete premoga in znižanje potrošnje materiala, kar bo vplivalo na znižanje cene premoga in na dvig kupne moči našega denarja ter imelo ugoden vpliv na celokupno naše gospodarstvo.
Rudarji se zavedajo, da bodo mogli svoje naloge izvesti le, če bodo vložili vse svoje sposobnosti v delo, če bodo delali v zavesti, da je od njihovega dela in njihovih uspehov odvisna naša obnova in boljše življenje vsega delovnega ljudstva. Na drugi strani pa se tudi zavedajo, da je od dobrih strokovnih kadrov v veliki meri odvisen uspeh, zato bodo
večali svojo strokovno usposobljenost. Potrebni so tečaji za mladince, ki naj jih vodijo najboljši delavci, potrebni so skupni sestanki, kjer se naj pogovore, na kak način so dvignili storitev ali zmanjšali porabo materiala, tako da bodo tudi drugi delavci delali po njihovem zgledu. Predvsem pa naj starejši rudarji — strokovnjaki — učijo svoje mlajše in manj kvalificirane tovariše pri vsakodnevnem delu na delovnem mestu, na vsakodnevnih primerih naj jim pokažejo, kako se da smotrneje in boljše delati. Tako se bo dvignila usposobljenost delavcev v rudnikih, tgko bomo najlaže vzgojili nove rudarske kadre. Tako pa bomo lahko tudi najbolje izvedli tekmovalni načrt in vse naloge, ki stoje pred našimi premogovniki.
FIZKULTURA
Prihod Titove štafete v Zagreb
Zagreb, 22. maja
Danes ob 16.15 je prispela štafeta LR Hrvatske, ki je krenila iz Podgore v Dalmaciji preko Like in Karlovca v Zagreb. Prav tako so prispele tudi štafete SR Slovenije, Jugoslovanske mornarice, Jugoslovanske armade, štafeta Istre, kakor tudi štafeta iz Kumrovca, rojstnega kraja maršala Tita, in štafeta iz Medjimurja in Zagorja. Štafeto je pričakovala ogromna množica ljudstva, fizkulturna in vojaška godba.
Nosilce štafete je pozdravil v imenu Ljudske fronte Hrvatske Marko Belinič, član izvršnega odbora LR Hrvatske, Milka Lasič, članica Mestnega odbora Ljudske fronte, in v imenu Ljudske mladine Hrvatske Rudolf Car, član Glavnega odbora Ljudske mladine Hrvatske.
Delavci tovarne »Proleter« so pocenili proizvodnjo gipsa za 30°/o, a povišali za 240°/o
V tovarni 'gipsa »Proleter« izdelujejo ■ pričela tovarna proizvajati tudi fir-dve vrsti gipsa — industrijskega iz (než, mast za parkete, oljnate barve,
lake za pohištvo, kit za okna in pasto za čevlje. Teh predmetov ni bilo po osvoboditvi dovolj. Špekulanti, ki so imeli precejšnjo količino firneža, masti, lakov itd., so dvignili njihovo ceno zelo visoko. Zato je pričela tovarna izdelovati nadomestek za firnež, katerega proizvodnja krije potrebe Makedonije. Način proizvodnje firneža je sedaj drugačen. Sedaj izdelujejo firnež iz lanu, katerega kvaliteta je sedaj boljša kot pred vojno. Tovarna bo izdelovala firnež tudi iz tobačnega olja. Barve za čevlje tudi ni bilo na^trgu. Majhno škatlico so prodajali po 25 din, a sedaj jo prodajo po 5 din. Delavci so presegli proizvajalni načrt za prvo tromesečje za 121 odstotkov. Po prvem maju so delavci nadaljevali s tekmovanjem. Njihov proizvajam načrt je ta mesec dvakrat večji kot preje. Delavci so večkrat povišali norme, tako da imajo danes dvakrat večjo normo kot preje.	(Tanjug)
* *
V vasi Medulin je formiran mladinski delovni bataljon
V teku prvomajskega tekmovanja eo na ozemlju okraja Vodnjan v Istri organizirali delovne bataljone v Barvanu in Marcani, 28. aprila pa so organizirali delovni bataljon mladine iz Medulina in okoliških vasi. V bataljonu je okoli 320 mladincev in mladink. Pred nekaj dnevi je mladina tega bataljona delala na državnem posestvu Merler, kjer je okopala 47.000 mJ krompirja. Poleg skupnega nastopa delajo mladinci teh bataljonov tudi posamič v svojih vaseh.
rudnine alabaster in medicinskega iz morfina. Kvaliteta gipsa, izdelanega iz morfina, je najboljša v Jugoslaviji. Čistoča te rude je 99%.
Tovarna je pričela delo z dvemi primitivnimi pripravami za žganje gipsa novembra lanskega leta. Tedaj je izdelovala neznatno količino gipsa, ki ni mogla zadostiti niti potrebam Makedonije. Tovarna ima sedaj razne dobre priprave, tako da je mesečna proizvodnja danes za 240% večja od proizvodnje lanskega leta. Tovarna krije danes potrebe Makedonije in večje količine se sedaj že izvažajo v Beograd, Ljubljano, Maribor, Novi Sad, Niš, Sušak in druga mesta Jugoslavije.
Cena gipsa je danes znižana za 30%. To je bilo doseženo s povečanjem proizvodnje in zmanjšanjem uporabe goriva za pogon za 25%. Poleg rednega izdelovanja gipsa je
Prva delovna obveza naše mladine za gradnjo avtomobilske ceste Beograd—Zagreb
Vodstvo III. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije je danes prejelo brzojavko od mladine iz okraja Bačka Topola, v kateri se je obvezala, da bo odposlala delavni bataljon 120 izbranih mladincev na gradnjo avtomobilske ceste Beograd-Zagreb. Ta odločitev mladine iz okraja Bačka Topola, ki je prišla takoj po govoru maršala Tita, dokazuje še enkrat silo mladinske organizacije.
Nova električna centrala v Valandovu
Te dni je pričela obratovati nova električna centrala v Valandovu. Centralo so pričeli graditi pred petimi meseci in sicer meščani, uprava centrale in federalno električno podjetje Makedonije. Prebivalstvo, ki je zbralo kakih 90.000 din, je prostovoljno sodelovalo.
Po predvidenem načrtu bodo izgradili v valandovskem okraju še eno hidrocentralo na obalah valandovske reke. Nato bodo pričeli elektrificirati vasi. Začeli so že akcijo za zbiranje sredstev za gradnjo centrale.
Kapetan JA Radko Viličič, sekretar Fizkulturne zveze Hrvatske, je pozdravu nosilce štafete v imenu Jugoslovanske armade, Jugoslovanske mornarice in Fizkulturne zveze.
Točno ob 16.36 so na poziv vodstva štafete krenili nosilci štafete LR Hrvatske, LR Slovenije, Jugoslovanske armade in Jugoslovanske mornarice proti vzhodu v Beograd ter so bili burno pozdravljam od zbrane množice ljudstva, ki je kljub dežju prisostvovala v velikem številu.
Na Trgu republike v Zagrebu so prevzeli glavno štafeto: štafeto LR Slovenije mladinec Zdravko Sandel, štafeto LR Hrvatske Tino Lončar, štafeto JA Franjo Manester in štafeto Jugoslovanske mornarice Stjepan Trotič.
Predaja slovenske štafetne palice hrvatski štafeti v Samoboru
:x-x ■
LENIN
KRATEK ORIS ŽIVLJENJA IN DELA
Ljubljanski naročniki knjižne zbirke »Cankarjeve založbe« naj dvignejo knjigo v knjigarni »Cankarjeve založbe«, Miklošičeva cesta št. 16-
DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR
V ponedeljek, 27. maja, bo predaval Mile Klopčič:
VTISI S POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI
Predavanje bo v mali dvorani kina »Matice« ob 8. uri zvečer.
V sredo, 22. t. m., točno ob napovedani uri (14.30) so pritekli slovenski tekači preko hrvatske meje v Samobor, kjer je bila slovesna predaja slovenske štafetne palice hrvatskim tekačem. Palico so prinesli tekači brežiškega fizkul-turnega društva »Razlag«, ki so tekli kot zadnji v Sloveniji. Predstavniku hrvatske fizkulturne zveze jo je izročil 66 letni tovariš Holy, ki je tekel zadnjo progo pred hrvatsko mejo.	_.
Na glavnem trgu v Samoboru se je zbrala velika množica prebivalstva, ki je neprestano vzklikala maršalu Titu in slovensko-hrvatskemu bratstvu. Predstavnik hrvatske fizkulturne zveze je po krajšem nagovoru izročil štafetno palico glavnemu sekretarju FZS tov. Vinku Knolu, ki jo je nato izročil hrvatskim fizkulturnikom, ki so jo ponesli naprej proti Zagrebu.
Začetek nogometnega prvenstva Slovenije
V nedeljo, 20. t. m., se je pričelo prvo koto nogometnega prvenstva Slovenije.
Za presenečenje je poskrbela FD. »Dolnja Lendava«, ki je na svojih tleh premagala ljubljanskega »Železničarja« z rezultatom 2:1. Pri »Lendavi« je bilo najboljša' ožja obramba, dočim je pri »Železničarju« zadovoljija le obramba. Tekmi je prisostvovalo 1500 gledalcev.
'Druga tekma je bila odigrana v Tr-
bovljah med tamkajšnjim »Rudarjem« in mariborskim »Železničarjem«. »Železničar« je bil ves čas v premoči in je sigurno zmagal z 3:1.
V Celju je bila ponovno odigrana kvalifikacijska tekma za sodelovanje v slovenski ligi med FD »Olimpom« in FD »Mariborom«. Zmagal je prepričevalno FD »Olimp« z 3:1 in si s tem priboril pravico igranja v nogometnem prvenstvu Slovenije.
S A H
Dvanajsto kolo turnirja za amatersko prvenstvo Slovenije
Predzadnje kolo je že dalo amaterskega prvaka Slovenije. Germek je z zmago nad Modicem dosegel 10 in pol točke in ga tudi teoretično ni več možno dohiteti. Za ostala mesta bo padla odločitev Sele v zadnjem kolu in se obeta ostra borba. Največje iz-glede za drugo mesto imata Longer in Omladič.
Rezultati ostalih partij so naslednji: Omladič in Slokan sta igrala damski gambit in po enaki igri remizirala. Ketiš je proti ■ Benedičiču napravil grobo napako in se po izgubi figure vdal. Mišura je že v
otvoritvi nadigral Rudolfa in po zajetju figure hitro zmagal. Kukovec je lepo premagal Pogačnika, ki je v trdnjavski končnici izgubil dva kmeta. Od prekinjonih partij je Mlinar dobil s Kukovcem ln Misja-kom, dočim je bila partija Slokan—Mlinar ponovno odložena.
Stanje po dvanajstem kolu:	Germek
10%; Longer 9; Omladič 8%; Slokan 7%: (1); Mlinar 5% (1); Mišura 5%; Ketiš, Kukovec 5; Modio 4; Pogačnik 8%; Misjak, Benedičič 2%; Rudolf 2.	L'	°-
Reportaža o delu na »Mladinski progi«
Pet dni - 1800 kubikov
Pridobivajmo si znanje, her brez znanja ni izgradn je naše domovine!
   m,       mirni«*   »m iiiiii»ii!ii«» ....................................
Na ves glas je zadonelo na obzorju:
»Vstanite!«
Bilo je ob pol petih.
Po visokih stenah lesene kolibe so viseli suknjiči in srajce, na slami pa so se budili izpod pisanih odej Velešani.
Naglo so bili vsi na nogah.
Po cesti vzdolž potoka se je pomikala Četa za četo ter hitela ob sadovnjakih, zasajenih s slivami. Tam se je razvrstila vsa brigada naglo in spretno in v jutranjem svežem zraku se je začela »zarjat-ka« — jutranja gimnastika. Potem je sledilo umivanje na potoku, ob velikem zajetem izviru.
Medtem so kuharji zanetili ogenj pod kotli ter pripravili belo kavo in kruh. Po zajtrku je odšla prva polovica brigade na delo.
Na poti ob vodi se je glasila ubrana, večglasna pesem:
»Hej brigade hitite, novo progo zgradite .. .<
To je bila mariborska brigada, ki je odhajala na novo delovno torišče, da zgradi dovozno cesto. Z rdečimi rutami okrog vratu so korakali Slovenci v štiri-stopih; razmestili so se po grmičastem terenu, izkrčili grmovje in razdeljeni v manjše skupine začeli lomiti skale. Spredaj po dva tovariša z rovnicama. za njima pa po dve tovarišici z lopatami in tako enako razvrščeno znova trni grčasti panji so goreli in se močno kadili — za tako načete bo sedaj zadostovat en
sam udarec, da jih odstranijo. Tako naglo nastaja široka, ravna, v skalovje vse» kana in med grmovje položena cesta.
Ob delovnem torišču sta se posvetovala tehnik in nadzornik Nista pričakovala, da bi bilo to delo končano v treh dneh A glej, končano je bilo že v prvih urah drugega dne. Zdaj morata naitl novo delovno mesto za brigado.
Nadzornik Peter Bukvič, še mlad človek, ki že od mladosti dela na progah in ki je leta 1928 postal nadzornik, je govoril tehniku z vidnim zadovoljstvom: »Delal sem že pri obnovi v Račani ku, Belem potoku, toda tega ne bi verjel, če bi mi kdo pripovedoval! Zdaj pa strmim — saj to je skala, pa so že gotovi.«
Delo je prevzelo ljudi. Kmetje so začutili, da se dogaja nekaj velikega, tudi nje je prevzel zanos ter so sami prišli s svojo vprežno živino, da pomagajo. Spodaj ob cesti, čez plitvo Tinjo, priganjajo počasne vole, ki vozijo polne vozove peska in se ob svojih hišah spuščajo skozi Bijelo. Enega izmed njih je zadrževal otroški glas:
»Hej, kosilo je na mizi!«
Pripekalo je. toda oče je priganjal vole in odgovoril:
»Nič zato, še enkrat bom obrnil!«
In vozili so pesek na progo. Tam so se že zbrale žene, ki so praznile vozove, po pet ali šest na enem vozu, da je delo hitreje napredovalo.
Kamor koli pogledaš, povsod so se mladinci marljivo lotili dela. Ob samem stolpu dela karlovška brigada Položili so dolge ozke tračnice in hitro, toda previdno potiskali železne vagončke, v katerih so prevažali zemljo na nasip. V senci takšnega vagončka, zvrnjenega ob progi, ie sedel v modrem puloverju in temnih hlačah bos petnajstletni Stevo Borovica iz Nove Kušnje-Slunj in nekaj pisal.
»Čuj, fant, točno popisuj!« se je obrnila nanj mlada kmetica, ki je z močnimi rjavimi rokami zvračala zemljo iz vozička. Stevo je zapisal v eno številnih rubrik nekakšno malo številko in dejal:
»Od pol sedmih do devetih je naša četa, prva četa, prevozila 432 vozičkov 1«
»Ali je morda kdo v četi lenuh?«
Molčal je in se praskal po pegastem nosu, nakar ie dejal:
»Zgodi se, toda ne za dolgol Kaj hitro mu izženemo lenobo!«
Na drugem kraju, na pobočju, koplje kragujevška brigada zaseko v hrib. Kakih 100 m naprej od nje v sredi dela požarevska brigada. Na visečem terenu planirajo velik prostor za železniško postajo in za štiri tire.
Ko je prvi dan dela prišla izmena, ki dela popoldne, so začeli kopati na tem odseku velike zaseke. Toda_ najsi so bili še tako marljivi, niso mogli preseči norme.
> Strahinja Rajič, velik, med hojo se
pozibavajoč fant obločen v belo volneno majo, ki je zakrpana na rokavih z rdečimi zaplatami, se je ustavil pred zaseko, globoko približno en meter. Delo
mu je šlo počasi od rok. Pozneje je pripovedoval:
»Gledal sem. kopljemo in kopljemo, toda delo počasi napreduje in tratiš sile. Zaman je, čeprav se ženeš ves dan, zvečer nimaš mnogo pokazati.«
Tri leta je kopal premog v Radenki in Ševici. Sedaj hoče uporabiti svojo rudarske izkušnje, da bi čim več prijio-mogel k čim hitrejši zgraditvi »Mladinske proge«.
Ogledoval je zasekano zemljo in premišljeval, kako bi izboljšal način dela. V globini nad en meter je začel od spodaj in od obeh strani z rovrjico podko-pavati zemljo. Nato se je povzpel na vrh nji rob zaseke, parkrat zarinil rovriico nad podkopano zemljo, in glej, zgodilo se je, kar je pričakoval — zemlja se je odtrgala in ob zamolklem bobnenju se je je zrušilo več kakoT kubični meter.
Za trenutek je zastalo vse delo Bri gadirji so se 'ustavili ter gledali nove Strahinjine zaseke. Takoj so ga začeli vsi posnemati. Zemlja se je jela sesipa-vati. Prvi dan kopanja .je peta četa na kopala 2900 vozičkov zemlje, po novem načinu kopanja in organizacije dela pa je nakopala naslednji dan 3750 vozičkov in tretji dan 5400. Številka raste od dno do dne. Kot najprimernejša delovna skupina se se izkazale delovne petorice: po dva kopljeta, dva nalagata zemljo, eden pa jo odvaža Peta četa in 13 takih pc-toric. Eno izmed njih vodi Strahinja.
ter nabili v nasip pa so 1800 kub. m zemlje.
Kubiki! To je zdaj najpomambnejše! Redno jih računajo po delu, nanje stalno mislijo. Zvečer je po prvem računu statistika najbližji mladinec vzkliknil:
»To je malo! Da nisi slabo izračunal, daj sem papir!«
Toda inženir, ki ima mnogo izkušenj, je srdito zavrnil fanta, ki se mu je zdelo premalo:	•
»Cuj, nikar se ne igraj z kubikom, kakor z nogometno žogo!«
Zvečer, ko je sonce posijalo z rdečim sijem, so se brigade vzpenjale v vas. Na čelu so nosili brigadno zastavo, za njo pa so se vrstili »strelci« — brigadirji z rovnicami ic lopatami, kot »zaščitnica« pa je močno ropotala »motorizacija« — vozički z orodjem.
Spuščal se je mrak, svetloba je ugašala in velike nočne sence so se širilo po planinah. Nekje v spodnjem koncu vasi so se zbrali ob ognjišču na .prostem, slišala se je harmonika in pesem. Tam so bili zbrani Slovenci ob taboriščnem ognju; podali so kratke podatke o rezultatih ter se kritično dotaknili dela pravkar končanega dne. Preden so se odpravili k počitku, so še zaigrali in zaplesali.
Makedonska in srbska brigada sta druga ob drugi — stiki njunega tovarištva so številni in z vsakim dnem so številnejši in močnejši. To pa velja za vse brigade v Bijeli: za tri srbske in
Delovne brigade so v petih dneh svojega dela lahko zabeležile naslednje re-	,.	..	.
zultate: J320 kvadr. m zemlje so očistili po eno makedonsko, slovenske in hrvat-travne ruše, nakopali, naložili, prevozili sko.	Dušan	Popovič	(»Borba«)
PREDVOLIVNI POLOŽAJ V ITALIJI
ANDERSOVA ARMADA mora biti razpuščena
Varšava, 23. maja. (Tanjug) PAP poroča: Med poljsko javnostjo se še vedno kaže živahno zanimanje za vprašanje vojske generala Andersa. »Glos ludu« ponovno posveča temu vprašanju članek, v katerem vprašuje, do kdaj bo še treba čakati na rešitev tega vprašanja. V članku se poudarja, da je iz vseh ukrepov, ki so bili v zadnjem času podvzeti z angleške strani, jasno razvidno, da se stvar namenoma zavlačuje ter da se celo manevrira, da bi se tako imenovana razpustitev Andersovih čet prekrila z navadno fikcijo.
List dalje trdi na temelju vesti iz ameriških virov, da se Andersova vojska v Italiji še vedno vojaško vežba.
List »Glos ludu« z začudenjem sprejema na znanje najnovejšo Reuterjevo vest o premestitvi preko 100.000 Andersovih vojakov v Anglijo zaradi demobilizacije in vidi v tem nov izgovor za rešitev tega vprašanja. »Dovolj nam je že te igre in zahtevamo, da se merodajni faktorji v Angliji končno izrazijo glede tega vprašanja.
Volitve se bodo brezpogojno izvedle 2. junija
Rim, 23. maja. (Tass.) Minister notranjih zadev Romita je v zvezi s poskusi monarho-iašističnih krogov organizirati 24. maja v Rimu zborovanje monarhističnih elementov Italije zaradi sabotaže referenduma in ustavodajne skupščine izjavil naslednje:
»Volitve se bodo brezpogojno izvedle
2.	junija. Vsi poskusi za njih odložitev bodo zavrnjeni; vsako strahovanje bo naletelo na energične protiukrepe. Vlada razpolaga s potrebnimi policijskimi silami za ohranitev javnega reda v vseh pogojih in je podvzela vse potrebno, da se zajamči mir.«
20. maja je policija v Rimu izvedla aretacije med tajnimi fašističnimi elementi, ki so se skrivali v nekem samostanu. Govori se, da je med aretiranimi bivši tajnik fašistične stranke S e r e n a.
Vendar pa monarho-fašistični elemen-ni niso odstopili od načrta »Pohod na Rim« v upanju, da bodo s tem povzročili v Italiji velike nerede. Med monarhisti, ki so se udeležili nedeljskih manifestacij v Rimu, se govori, da bo »med-pokrajinsko zborovanje« monarhističnih agentov najbrž v prestolnici med 24. majem in 2. junijem brez predhodne objave v tisku.
20. maja je bilo v Milanu aretiranih okoli 40 tajnih fašistov. Nekateri aretiranci so izpovedali, da so pripravljali obsežne monarhistične provokacijske demonstracije za 24. maj. Bodoči demonstranti so dobili navodila, naj streljajo na udeležence morebitnih republikanskih protestnih demonstracij. Na ta način izzvani spopadi naj bi po načrtu njihovih iniciatorjev ustvarili vzrok za odlog referenduma in volitev.
Fašisti so imeli prav tako v načrtu, da s pomočjo gotovih monarhističnih listov nato zvalijo krivdo za spopade na komuniste. Omenjeni načrt je predvideval tudi »likvidacijo« nekaterih komunističnih voditeljev in atentate na zavezniške vojake, da se tako ustvari splošna panika.
V rimskih monarhističnih krogih se zadnje čase opaža zagrizena protivladna aktivnost. Monarhisti razširjajo v Rimu propagandne brošure s fotografijami o strahovanju katoličanov, do katerih je baje prišlo v bivši republikanski Španiji ali v sedanji Madžarski, Češkoslovaški in Jugoslaviji. Te fotografije v resnici predstavljajo krvava »junaštva« italijanskih fašistov v Španiji in Jugoslaviji. Domneva se, da so te slike prišle iz arhiva italijanskega vojnega ministrstva.
POLOŽAJ NA DALJNEM VZHODU
»Krasnaja zvezda« o japonski ustavi
Moskva, 23. maja. (Tass.) »Krasnaja zvezda« posveča članek zasedanju japonskega parlamenta, ki bo razpravljal o novem ustavnem osnutku, katerega je predložila vladna' komisija.
Vlada barona Šidehare, piše list, ki je
22.	aprila podala ostavko, a vendar ostala na oblasti do otvoritve zasedanja, je imela namen obdržati nekdanjo ustavo iz leta 1889. Vendar pa je morala upoštevati zahteve demokratičnih sil v državi, ki so zahtevale razveljavljenje te reakcionarne ustave; to tem bolj, ker je te zahteve podpirala svetovna javnost.
Japonska vlada je ustanovila s pristankom glavnega stana generala Mac Arthurja posebno komisijo, kateri je bila poverjena izdelava nove ustave in ki ji je od začetka predsedoval dobro znani vojni zločinec Konoje, po njegovem samomoru pa eden najbolj reakcionarnih ministrov kabineta Matsumoto.
Osnutek, ki ga je predložila vladna komisija, predstavlja poskus, ohraniti reakcionarno bistvo nekdanje ustave. Poudarjajoč, da ostanejo božanske pravice cesarja v tej novi ustavi skoraj popolnoma nedotaknjene in da ni samo ministrski kabinet, ampak celo spodnja zbornica odvisna od cesarjeve volje, piše list;
Drugo poglavje ustave določa, da je vojna kot sredstvo za utilizacijo državne suverenosti za vedno odpravljena in da država ne priznava pravic vojskujoče se stranke. Inozemski tisk posveča temu poglavju veliko pozornost. Tisk in izjave ameriških okupacijskih oblasti v Japonski smatrajo to kot odpoved militarizma in agresije. Vendar pa je jasno, da to »nepriznavanje vojnega 6tanja« nikakor ne pomeni odpoved vojni, predvsem, ako upoštevamo japonsko realnost. _ v
Če na splošno pregledamo japonsko-kitajske odnose od leta 1930 do 1940 in upoštevamo pri tem mnenje japonskega tiska, se nam zdi, da sploh ni bilo vojne, ampak da so bili vse to le brezpomembni incidenti. Miroljubni narodi so že neštetokrat doživeli s strani napadalnih držav zahrbtne kršitve slavnostnih deklaracij in obvez, da ne bodo napadale svojih sosedov.
Vsekakor je nerazumljivo, zakaj bi morale biti demokratične države prepričane, da je formalna odpoved vojni zadostno jamstvo za miroljubnost japonskih imperialistov, ki 60 obdržali v svoji deželi glavne ekonomske in politične osnove za preporod japonske agresije. Različna nadaljna poglavja nove ustave niso nič manj reakcionarna, pač pa še bolj dema-go&ka.
Da bi japonska ustava v resnici odsevala voljo japonskega ljudstva, so de-
mokratične organizacije zahtevale, da se jim dovoli sodelovanje pni izdelavi novega osnutka ter da 6e prične z razpravljanjem o ustavi nekaj pozneje. Kljub temu je vlada barona Šidehare napela vse sile, da bi dosegla ratifikacijo predloženega osnutka že na tem zasedanju.
Samouprava ljudstva v severni Koreji
Moskva, 23. maja. Tass poroča: »Pravda« piše o položaju v severni Koreji: Na podlagi širokega bloka vseh antija-ponskih, demokratičnih strank in organizacij se je ustvarila samouprava ljudstva v severni Koreji.
V teku osmih mesecev svojega obstoja so se ljudski odbori v severni Koreji okrepiti in postali velika politična sila, ki združuje napore korejskega ljud-
stva v njegovi borbi za ustvaritev lastne, neodvisne in demokratične države. Volitve v začasna samoupravna telesa so bile izvršene na podlagi splošne in enake glasovalne pravice.
Vsi državljani, ki so dopolnili 20 let in to ne glede na spol in imovinsko stanje, veroizpoved, izobrazbo, narodnost imajo pravico do glasovanja. Samo Japoncem so bile te pravice odvzete. Centralni organ uprave za severno Korejo je začasni ljudski odbor Severne Koreje.
Obstojala je nujna potreba, da se izvede agrarna reforma v Koreji, v deželi, kjer je poljedelstvo glavni poklic (75% prebivalstva). Začasni ljudski odbor Severne Koreje je izdal 5. marca 1946 zakon o agrarni reformi. Posestva japonskih in korejskih veleposestnikov in izdajalcev korejskega ljudstva so bila zaplenjena in izročena korejskim kmetom v svobodno in trajno uporabo. Korejski kmetje so z navdušenjem sprejeli to reformo.
Priprave za referendum na Poljskem
Varšava, 23. maja. (Tanjug) PAP poroča: Poljski tisk prinaša navodila generalnega komisarja za referendum:
Navodila med drugim določajo, da imajo izmed poljskih državljanov, ki so za časa nemške okupacije sprejeli nemško narodnost, glasovalno pravico osebe, ki so bile pred sodiščem rehabilitirane, kakor tudi one osebe, ki so jih Nemci s silo ponemčili, ki pa so v predpisanem roku podale izjavo o zvestobi demokratični Poljski. To se nanaša tudi na osebe, ki so jih Nemci vpisali v »Volks-listo« na ozemlju Zg. Šlezije, Zapadnega Primorja in nekaterih drugih primorskih okrajev.
Poleg tega je bilo odločeno, da naj se pripadniki poljske vojske in zborov javne varnosti ne vpisujejo v splošne votivne spiske, ampak v spiske, ki jih bodo sestafvile pristojne vojaške komande.
25 letnica vstaje v Šleziji
Varšava, 23. maja. Tass poroča: 19. maja je bila proslava 25 letnice vstaje v Šleziji, ki je izbruhnila leta 1921 pod geslom »Združitve šlezijskih pokraijn s Poljsko«. Svečanosti se je udeležilo preko 150.000 obiskovalcev.
Proslavi so prisostvovali tudi podpredsednik vlade Homulka, maršal Rola Zymierski, generala Zawadski in Topla-ski, kakor tudi predstavnik Vseslovanskega komiteta v Moskyi Močalov.
Ob tej priliki je imel podpredsednik' vlade Homulka govor, v katerem je med drugim rekel: »Pred 25 leti se je ljudstvo Šlezije dvignilo v borbo za osvoboditev svoje dežele izpod nemškega jarma in za priključitev k svoji domovini. Za časa te vstaje je bilo ubitih in ranjenih 2000 vojakov. Toda ta borba takrat ni rodila sadov. Na prigovarjanje Anglije so bile šlezijske pokrajine razdeljene in okrog 600.000 Poljakov iz Šlezije je ostalo pod nemškim jarmom.
Ura narodne osvoboditve je udarila za vse ljudstvo Šlezije šele po vojaškem porazu hitlerjevske Nemčije. Slovanski meč poljskega in sovjetskega vojaka je vrnil Poljski dežele, ki jih je Nemčija odtrgala in stoletja zatirala.«
Repatriacija poljskih državljanov
Varšava, 23. maja. (Tanjug.) PAP poroča: V teku je repatriacija poljskih državljanov z vzhoda in zapada.
Iz Litvanske SSR se je vrnilo v domovino do 13. marca t. 1. skupno 96.568 oseb, iz Beloruske SSR do 10. maja 204.414 oseb, iz Ukrajinske SSR 699.467 06eb, iz notranjosti Rusije pa se je do 2. marca t 1. vrnilo 131.534 oseb.
Z zapada se je do 5. maja t. 1. preko prehodno-zbirnih središč poljskega repa-triacijskega urada vrnilo 859.045 oseb, medtem ko se je 800.000 oseb vrnilo še pred organizacijo posebnih zbirnih mest
S PROCESA V NCRNBERGU
NACISTIČNI ZLOČINEC RADER
je organiziral nemško podmorniško vojno
Niirnberg, 23. maja. Tass poroča: Na zasedanju sodišča 20. maja je predstavnik angleškega tožilstva, Maxwell Fyfe, nadaljeval z izpraševanjem obtoženega Rader j a.
Tožilec je obravnaval nemški napad na Belgijo, Holandijo in Norveško ter sodelovanje obtoženca pri organizaciji napada na Sovjetsko zvezo. Citiral je izvlečke iz dnevnika vojne mornarice o pripravah za hitre akcije proti sovjetskim podmornicam.
Ali smatrate, da je bilo v skladu s pravom, ko ste napadali in brez milosti uničevali sovjetske podmornice 6 dni pred vašim napadom na Sovjetsko zvezo?
Obtoženec cinično odgovarja, da so bile te akcije v skladu s pravom.
Obtoženca je nato zasliševal sovjetski tožilec Pokrovski, ki je spomnil obtoženca na njegov govor v marcu leta 1939., v katerem je hvalil Hitlerja in hitlerjevsko politiko. Rader je bil na podlagi cele vrste vprašanj polkovnika Po-krovskega prisiljen priznati, da je bil načelno ta njegov govor v skladu z njegovim stališčem.
Tožilec: Na dan 29. septembra leta 1941. je dal vaš načelnik štaba admiral Fritsche direktive v zvezi z bodočo usodo Leningrada.
Nato je opisoval Rader na dolgo in široko, kako je interveniral pri Hitlerju — potem, ko je zvedel za bližnje bombardiranje Leningrada —, da bi bombardirali samo pristaniške naprave.
Tožilec: Govora je o uničenju enega
največjih mest Sovjetske zveze in o tem, da se to mesto zravna z zemljo, vi pa
pravite, da je to nepomembno vprašanje.
Tajna fašistična organizacija odkrita v Bolgariji
Sofija, 23. maja. (Ta6S.) Bolgarske oblasti so odkrile fašistično organizacijo, ki si je nadela ime »Tajna narodna organizacija carja Kruma«.
Njen inspirator in organizator je bil polkovnik Anton Kristev, s katerim je sodelovalo tudi nekaj najvišjih oficirjev.' Po načrtu te organizacije, ki je bil izdelan leta 1945, je bil oilj te organizacije borba proti Domovinski fronti in zbiranje preostalih fašističnih elementov.
Na Madžarskem odkrili mo-narhofašistično organizacijo
Budimpešta, 23. maja. (Tass.) Madžarski tisk poroča o odkritju monarhofaši-stične organizacije v kjaju Abony, ki je nameravala izvršiti državni udar. Za izvedbo državnega udara so pripravili člani te organizacije v raznih krajih cela skladišča razstreliva. Na čelu te organizacije je bil madžarski oficir Gerdbardt Andor.
Tisk poroča, da so aretirali 25 članov te organizacije. Pri aretaciji 60 dognali, da je bila ta organizacija v zvezi z nekaterimi klerikalnimi voditelji in desnim krilom stranke malih posestnikov.
Komunistična partija Anglije za intervencijo pri Francu
London, 23. maja. (Tanjug) Kakor poroča Reuter, piše današnji »Daily Woxker«, da je izvršni komitet Komunistične partije Velike Britanije objavil resolucijo, v kateri zahteva naj britanska vlada intervenira pri generalu Francu, da uniči sodbe, katere je
18.	maja izreklo posebno sodišče določenemu številu španskih republikancev.
V resoluciji se zahteva od vlade, naj »nudi zatočišče možem in ženam«, ki so se borili proti Francu.
V resoluciji se dodaja, -da je val protestov, ki je zajel ves svet, prisilil Franca, da je odstopil od svoje namere, da se izvrši smrtna obsodba nad SapiTanijem Alvarezom.
LA PASSI0NARIA o odnosu zapadnih držav do Francove Španije
London, 23. maja. (Tanjug) Reuter prinaša izvleček iz članka sekretarja Komunistične partije Španije Dolores Ibarruri — la rassionarie, ki v listu »Daily Worker« med drugim piše:
»Žalostno dejstvo je, da zavzemata dve veliki demokratični sili — Velika Britanija in Združene države Amerike — napram Francovi Španiji ne samo tolerantno stališče, ampak da celo zavzemata zaščitniško stališče in da izkazujeta pomoč temu režimu. Ni potrebno, da bi spominjali na preteklost one, ki so po zaslugi politike nevme-šavanja krivi, da je španska republika doživela poraz. Ta napaka je bila plačana s strašno ceno — z nacističnim napadom.
V Španiji se danes vodi državljanska vojna. Nadaljevanje Francovega režima vodi samo do nadaljevanja trpljenja španskega naroda in do povečanja mržnje in zagrenjenosti Špancev.«
Blok demokratičnih strank v Romuniji
Bukarešta, 23. maja. (Tass.) Tisk je objavil uradno poročilo o formaciji bloka demokratičnih strank.
Uradno poročilo pravi, da je bilo kot rezultat pogajanj med predstavniki narodne liberalne stranke Tartarescu-ja, poljedelske fronte, socialdemokratske stranke, Komunistične partije, narodne ljudske stranke in narodne caranistične stranke
Alexandrescu-ja sklenjeno, ustanoviti blok demokratičnih strank.
Omenjene stranke 60 popolnoma ohranile svojo ideologijo in program ter 66 sporazumele v vseh vprašanjih programa in predstavništva na poslanski listi bloka vladnih strank. Zaradi enotne administracije v dobi volitev bo ustanovljena centralna volivna komisija, ki bo sestavljena iz predstavnikov šestih strank bloka.
Uradno poročilo 6e končuje z izjavo, da »bodo stranke bloka napele vse sile za dosego zmage na volitvah in zarreali-zacijo skupnega programa«. Uradno poročilo so podpisali: Tartarescu za liberalno stranko, Petru Groza za poljedelsko fronto, Jordescu za socialdemokratsko stranko, Georgiu Dej za Komunistično partijo, Anton Alexandrescu za narodno zaramistično stranko in Niculca za narodno ljudsko etranko.
ROMUNIJA PRIZNALA republikansko vlado Girala
Bukarešta, 23. maja. (Tass.) Tisk prinaša uradno poročilo ministrstva zunanjih zadev, da je romunska vlada priznala Gi-ralovo republikansko vlado.
mmmm * mmmm
Težak položaj delavstva pri Anglo-iranski družbi
Teheran, 23. maja. Tass poroča :»Rah-bar« in »Zafar« objavljata brzojavke iz Khuzestana o položaju v Agadzaru, kjer stavkajo delavci, ki so zaposleni na izvorih nafte, ki jih izkorišča Anglo-iran-ska petrolejska družba.
* mmmm
POSLEDNJE VESTI
Delegacija jugoslovanskih novinarjev je obiskala Plzen.
Ameriška vlada je prevzela upravo nad rudniki črnega premoga v ZDA,
V kanadski vojski se uvaja ameriški 6istem vojaške organizacije, oborožitve in vežbanja.
Splošna delavska sindikalna zveza
v Bolgariji odobrava spomenico vlade Svetu zunanjih ministrov in apelira, da se sklene pravičen mir z Bolgarijo.
Angleška spodnja zbornica je sprejela zakonski načrt o nacionalizaciji industrije premoga.
Spodnja zbornica Velike Britanije je sprejela v načelu načrt zakona o po-državljenju mreže imperialnih brzojavnih vezi.
   	     igmiiiiiii^^
Obnova naše univerze
Med okupacijo je bilo delo ljubljanske univerze prekinjeno. Večina študentov se je priključila osvobodilni borbi in deloma odšla v partizanske enote. Del dijaštva, a tudi osebja univerze, tako profesorjev kot nameščencev, pa je okupator pozaprl. Dve leti je univerza hirala, dokler niso študija sploh ustavili, češ da je ljubljanska univerza »šola za bandite«. Pod Nemci se je v glavno univerzitetno poslopje vselila organizacija Todt in napravila iz univerze skladišče Orodja in tudi orožja, računajoč, da univerze kot kulturne ustanove zavezniki le bodo bombardirali. Tehniko in druge stavbe so zasedle čete nemške vojske. Na poslopje Univerzitetne knjižnice je padlo nemško letalo. Zgorelo je 60.000 knjig, hkrati pa so bili popolnoma uničeni štirje instituti filozofske fakultete.
Funkcija univerze v slovenski družbi se je v ljudski državi znatno spremenila in poglobila.
Naloga univerze je, da goji znanstveno delo in da nudi kadru z vseh področij življenja, od profesorjev do tehnikov, najvišjo strokovno izobrazbo. V prvih desetletjih svojega obstoja je imela ljubljanska univerza v predaprilski Jugoslaviji položaj, ki je znatno oviral njeno delovanje. Morala je stati neprestano na braniku proti poskusom velesrbske čar-šije, ki je hotela ob vsaki priliki demontirati našo šolstvo, zlasti univerzo kot najvišjo slovensko kulturno ustanovo. S tem, da je narodno vprašanje v novi Jugoslaviji rešeno, so odpadle za univerzo
in slovensko kulturo vse take nevarnosti. S tem je izpolnjen eden izmed pogojev, da se more univerza resnično posvetiti svojim pravim nalogam.
Kakšno je stanje obnove na univerzi po enem letu novega državnega življenja?
Odprte so vse fakultete. Medicinska se je osamosvojila od univerze in prešla izpod ministrstva za prosveto pod ministrstvo za zdravstvo. V zadnjih tednih je dobila univerza še novo fakulteto, ki je doslej Slovenci še nismo imeli, gospodarsko.
Vpisi dijaštva so se že v zimskem semestru dvignili nad predvojno stanje. Če odštejemo medicinsko fakulteto, je imela ljubljanska univerza tik pred fašističnim napadom na Jugoslavijo 1998 slušateljev. Med okupacijo je padlo število na 1162. Sedaj je naraslo zopet na 2011 slušateljev.
Med fakultetami vodi tehnika. Število njenega dijaštva se je dvignilo proti predvojnemu stanju za 77.50%, od 634 na 1123 slušateljev. Med okupacijo je padlo njih število na 396. Na drugem mestu je filozofija. Ni še dosegla predvojnega stanja: pred okupacijo je imela 507 slušateljev, 1943 le 293, sedaj jih šteje 438, to je 85% predvojnega stanja. Število dijaštva je padlo v novih razmerah na pravni fakulteti. Pravo je Študiralo leta 1941 666 dijakov, 1943 — 265 in 1946 — 396, kar se pravi, da je padlo število pravnikov proti predvojnemu sta-nhi za 40%. V zadnjem času je znaten del slušateljev s pravne fakultete pre-
stopil na gospodarsko, ki beleži že nad 250 vpisov. Medicinska fakulteta je imela v zimskem semestru 1945-46 566 slušateljev.
Številke jasno izražajo tendence študija mladine. Te tendence se skladajo z vso smerjo javnega življenja in državnih potreb. Sektor, ki terja največ sil, je gospodarstvo, zato se usmerja mladina k tehniškemu študiju in na gospodarsko fakulteto. Prav tako privlačna je popolna medicinska fakulteta, ustvarjena po osvoboditvi. Potrebe po bodočih profesorjih so z novo organizacijo srednjega šolstva, ki res daje možnost izobrazbe najširšim ljudskim slojem, večje, kot pa so sedanji vpisi.
Kader osebja na univerzi, to je učnih moči in ostalega uslužbenstva, je med okupacijo precej padel (skoraj za 20%), a mu manjka danes v celoti le še 5% do predvojne višine. Tu seveda ni upoštevana medicinska fakulteta, ki je s svojo dograditvijo zahtevala večje število moči kot pred vojno.
Izmed fakultet, ki so ostale pri univerzi, je samo tehnika za 23% prekoračila stanje izpred 1941. Zaradi tehnike je celotno stanje sorazmerno povoljno, ostalim fakultetam pa manjka precej do predvojnega stanja osebja: filozofski 15% in juridični 30%. Rektoratsko osebje se približuje predvojnemu stanju, osebje Univerzitetne knjižnice, ki je sicer maloštevilno, se je dvignilo za 40%, vendar ga je premalo za naloge, ki jih zavod opravlja in za vrzeli, ki so nastale ob katastrofi 29, januarja 1944.
0 obnovi univerzitetnih institutov in laboratorijev se sme reči, da je v polnem teku. Tu je bilo opravljenega zares veliko dela.
Prizadeta je bila bolj ali manj vsa univerza; opustošena je bila zlasti tehnika. Okupator je uničil, demoliral. razbil ali ukradel stroje, instrumente, aparature,, pipe, kljuke in instalacije. Laboratoriji so postali stranišča, na parketnih tleh predavalnic so pokurili klopi in delovne mize. Ko so prišli, so vlomili vrata s krampi in sekirami, ko so odhajali, so opremili miznice in predale opustošenih prostorov z ročnimi bombami, ki bi eksplodirale, čim bi se miznice odprle.
Da danes zopet teče delo v vseh oddelkih, je rezultat zglednega sodelovanja dijaštva, nameščencev in profesorjev pri obnovi. Začelo se je prav s težaškim delom čiščenja, ometavanja in beljenja prostorov in nadaljevalo s popravilom inventarja. Knjižnice institutov se obnavljajo. Večina oddelkov je v starih prostorih, z izjemo onih s filozofske fakultete, ki so bili uničeni v poslopju Univerzitetne knjižnice in še niso pod svojo streho.
Pri obnovi je bilo dobro opaziti dve posebno prizadevni fazi: začetno v lanski jeseni in letošnjo v prvomajskem tekmovanju, ki se zdaj razširja še do septembra. Ko je bil izpolnjen prvi pogoj, ureditev prostorov, je bilo mogoče pristopiti k nadaljnjim nalogam: predavanjem, delu v seminarjih in laboratorijih, izboljšanju učnih načrtov, tesnejšemu sodelovanju učnega osebja s študenti, pripravo skript tam, kjer manjka učnih sredstev, poglobitvi študija po potrebah nove dobe, sodelovanju univerze pri obnovi, pri gospodarskih in drugih nalogah ter ljudski prosveti in končno znanstvenemu delu in publiciranju-.
Nove knjige in časopisi
Popotnik. List za vzgojo, prosveto in kulturo. Leto 1945/46, štev. 4-5. Izdaja Zveza prosvetnih delavcev in nameščencev. Ljubljana. (S prilogo »Prosvetni delavec«.)
Vinko Moderndorler: Koroške narodne pripovedke. Zadružna knjižna izdajal. Opremil in slikal akad. slikar Franjo Sti-plovšek. Založila tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celje 1946. Str. 368.
Vinko Moderndorler: Koroške uganke in pripovedke. Zadružna knjižna izdaja 2. Ilustriral Jože Kovač. Založila tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celje 1946. Str. 163.
Stanko Cajnkar: Za svobodo. Drama v štirih dejanjih. Zadružna knjižna izdaja 3. Založila tiskarna Družhe sv. Mohorja. Celje 1946. Str. 101.
Vladimir Dedijer: Dnevnik. Drugi deo (od 28. novembra 1942 do 10. novembra 1943). Svedočanstva iz oslobodilačkog rata 2. Državni izdavački zavod Jugoslavije. V 30.000 izvodih. Beograd 1946. Str. 606. (V hrvaščini.)
Jack London: Čudnovat odlomak, Jev-tina biblioteka 6 »Prosveta«. V 30.000 izvodih. Beograd 1946, Str. 35. (V srbščini.)
Alphonse Daudet: Pripovetka iz fran-cusko-pruskog rata. Jevtina biblioteka 7. — »Prosveta«. V 30.000 izvodih. Beograd 1946. Str. 30. (V srbščini.)
I. Sokolov:' Tečaj lizike. Udžbenik za za srednje škole Deo prvi: Mehanika. Prevod iz ruščine. »Prosveta«. V 20.000 izvodih. Beograd 1946. Str. 220. (V srbščini.)
Stev. 119.
BapliC „<£judski picuaci*
ZGORNJE PIRNIČE
Pismo iz Brčkega
Mladinka Zelnik Marija iz Zgornjih Pirenč, ki je odšla na prostovoljno delo za izgradnjo mladinske proge v Brčkem, je poslala mladini in pionirjem svoje domače vasi naslednje pismo:
»Mladina in pionirji Zgornjih Pirnč!
Ne morem vam opisati, kako sem vesela, ker sem se odločila, da grem na delo v Brčko.
Marsikdo od vas se ni javil na prostovoljno delo za izgradnjo te proge. Morda ga je zadržalo delo, morda se je bal napora. Toda vsak mladinec in mladinka, ki ve, kako neobhodno potrebna je gradnja te proge, bo z veseljem sledil klicu dolžnosti, pustil vse drugo delo in odšel gradit. Na tisoče mladincev iz cele Jugoslavije, ki so bili zaposleni po tovarnah in raznih obratih so zapustili svoja mesta, niso se zbali težav pri gradnji mladinske proge, ampak so pogumno in prostovoljno odšli na delo. Zakaj? Ker so zavedna Titova mladina- Meni ne bo nikoli žal tega koraka, ker sem se do sedaj že mnogo naučila in spoznala kakšno je pravo delo za našo domovino.
Opisala vam bom nekoliko naše vsakdanje življenje. Pri nas je zelo lepo. Tu sem šele spoznala, kaj. je resnično iskreno tovarištvo. Izjem ni.
Kar ima eden imamo vsi. Prepira ne poznamo. Disciplina je stoodstotna. Naučili se bomo marsikaj, kar bi bilo potrebno za vsakega mladinca. Vsak dan vstanemo ob petih, se umijemo, nato sledi fizkultura, zajtrk, razvitje zastave, pospravljanje, politična in čitalna ura, vojaške vaje in zatem južina. Od enih do sedmih delamo na progi. Po končanem dnevnem delu in večerji imamo petje, zvit je zastave in do devete zvečer prosto zabavo, nato pa ležemo k počitku. Nastanjeni smo v mahih preprosto opremljenih hišicah. Tudi ljudje so preprosti in zelo prijazni. Narava je krasna —, zdi se ti, da si na letovišču in ne na delu. Lahko poudarim še enkrat, ali pa neštetokrat, da še nikoli na nobenem izletu nisem bila tako zadovoljna in vesela, kakor tu in nikoli mi ne bo žal, da sem se odzvala klicu dolžnosti. Zato upam, da se bo sleherni od vas zavedel, kaj je njegova dolžnost in ko bodo klicali drugi transport na delo, vem, da bo odziv polnoštevilen. Nikomur ne bo škodovalo, marsikaj si bo s tem delom pridobil.
Sedaj končaml Zelo bom vesela, če mi kaj pišete. Tovariške pozdrave vam pošilja mladinka Marija Zelnik iz Zgornjih Pirnč.«
OBVESTILA
UVEDBA IZLETNIŠKEGA VLAKA NA KAMNIŠKI PROGI
Od nedelje dne 26. maja dalje vezi eb nedeljah in praznikih na progi Kamnik mesto—Ljubljana ialetniški vlak z odhodom iz Kamnika mesta ob 20-20 in s prihodom v Ljubljano ob 21.15 ter na progi Ljubljana—Kamnik (ne Kamnik mesto) vlak z odhodom iz Ljubljane ob 21.40 ter s prihodom v Kamnik ob 22.33.
SPREMEMBA VOZNEGA REDA NA PROGI LJUBLJANA—KOPER
Ljubljana
Planina
Postojna
Razdrto
Koper
prih. 20.35 18.30 17.50 17.20 odh. 14.30
Delavska mladina Zagreba trboveljski mladini
Mladinski pevski zbor »Titovi črni pionirji« iz Trbovelj je z velikim uspehom nastopil v okviru III. kongresa mladine Jugoslavije v zagrebški operi. Med drugim je gostoval tudi v Kulturnem domu mladine delavske četrti V. rajona.
Koncertni program je sestavljala Revija narodno osvobodilne borbe, t. j. zbor pesmi, recitacij, ketere spremlja mladinski orkester. Skupno nastopa pri tem 150 mladincev in pionirjev. Mladina delavske četrti V. rajona iz Zagreba se je zahvalila za obisk »Titovih črnih pionirjev« z naslednjim dopisom:
»Delavska mladina V. rajona se prav prisrčno zahvaljuje mladinskemu pevskemu zboru »Titovi črni pionirji« iz Trbovelj, ki nam je nudil 6 svojim nastopom tako lep večer, kakršnega v našem kulturnem domu še nismo imeli. Na tem večeru smo ob globoko podanih pesmih še enkrat doživljali vso herojsko borbo naših narodov. Ob teh pesmih smo občutili, da nas je v poslednjih štirih letih prelita kri še bolj povezala ter smo slovenski narod še bolj vzljubili.
Na tem večeru smo dobili pogled v bogato kulturno prosvetno delo slovenske mladine, zato bomo z največjo radostjo sledili njihovemu zgledu. Za vsako pesem, s katero so raznetili naše navdušenje, se našim slovenskim tovarišem prisrčno zahvaljujemo. Tudi mi smo ponosni na ta mladinski pevski zbor, kakor je nanj lahko ponosna bratska Slovenija in vsa Jugoslavija.
Delavska mladina V. rajona, Zagreb.«
ZADOBROVA-SNEBRJE
Pomagali smo prebivalcem Sv. Križa
Prebivalci KLO Zadobrova—Snebr-je smo ob obletnici Osvobodilne fronte priredili skupen izlet k Sv. Križu, kjer smo imeli kulturno prireditev.
.Jas Sv. Križ je bila med okupacijo izropana, hiše pa požgane. Na našem izletu smo videli, kako je ljudstvo revno in jim primanjkuje najpotrebnejšega poljedelskega orodja. Zato smo sklenili, da jim po svojih močeh pomagamo, ter da bomo zbrali čim več poljedelskega orodja. Teden dni po našem obisku smo že imeli nekaj plugov, lopat, krampov, sekir in sličnega orodja ter ga poslali prebivalcem vasi Sv. Križ in sosednjih Zagoric.
Prebivalci teh dveh vasi so nam poslali zahvalno pismo, v katerem pišejo, kako so bili orodja veseli in da so takoj naslednji dan že delali z njim. V svojem pismu pravijo med drugim: »Priznamo Vam, da smo bili iznenadeni ob tolikih predmetih, katere smo vedno pogrešali. Za vašo požrtvovalnost se najprisrčneje zahvaljujemo. Obiščite nas še kdaj, vedno nam boste dobrodošli.«
Klešnik Ivan ŠT. JURIJ OB TABORU Obnova ceste in šole
Pred pričetkom del za obnovo naših cest smo se zbrali na množičnem sestanku in se dogovorili o organizaciji prostovoljnega dela za obnovo cest Loke-državna cesta. Iz kamnoloma nad Vranskem, 7 km oddaljeno od delovnega mesta, so naši vozniki vozili gramoz, prebivalci tukajšnjih vasi pa so se pri delu vrstili. — Vsak dan je bila na vrsti ena vas, tako smo se tekom tedna vsi zvrstili. Sorazmerno je napravila največ Ojstriška vas, od posestnikov pa traktorski vodja s svojim traktorjem.
41 voznikov je prepeljalo 102 kub. metrov gramoza. V kamnolomu so nakladali tisti, ki nimajo vprežne živine; skupno so napravili 42 delovnih dni.
Obnova iiole hitro napreduje. Zene so napravile pri teh delih 5240 delovnih ur in pri tem prekosile mladino za 500 ur. Čim dobimo steklo, se bo lahko v dveh razredih že pričel pouk. Za obnovo šole je bila izvedena nabiralna akcija; zbranih je bilo 20.000 dinarjev. Dramatski odsek OP pa je gostoval s Cankarjevo dramo »Hlapec Jernej« v Gomilskem in čisti dobiček prireditve poklonil za obnovo šole, s katerim so bili kriti izdatki za zidarska in mizarska dela. V ta namen bo izveden tudi koncert pevskega odseka OF in pionirskega zbora.	—lj
SLOVENSKE KONJICE Uspehi dela na cestah
V konjiškem okraju so se dela pri obnovi cest udeležili vsi stanovi in poklici. K lepemu uspehu so znatno pripomogli tudi obiskovalci pedagoškega tečaja in vojske, posebno pa se je izkazala organizacija AFŽ in krajevni odbor ZMS Slovenske Konjice. Slednji je v dveh jutrih očistil jaTek skozi trg in trg sam vse nesnage.
Doseženi so bili naslednji uspehi: 1626 oseb je opravilo 12.257 delovnih ur, 562 voznikov je vozilo 2724 ur, 20 kamionov pa 158 ut. Gramoza je bilo pripravljeneg 621 kub. metrov, razvoženega pa 998 kub. metrov. Odstranjenih je bilo tudi nekaj bunkerjev. Vrednost vseh opravljenih del znaša 251.660 din.
To delo je obenem dvignilo zavest naših cestarjev. Star cestar je pri delu dejal: »Sedaj pač vidimo, da za delo poprimejo tudi funkcionarji, dočim so nas v stari Jugoslaviji ti le nadzirali. Danes tudi inteligentu ni nečastno delo na cestah, kot je to bilo nekoč. Prepričan sem, da bodočnost pripada delovnemu človeku.«	J.	Bezovnik
OBVEZNO ZBIRANJE LOJA IN TEHNIČNIH MAŠČOB
Na osnovi odločbe zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo o obveznem zbiranju in oddaji loja in tehničnih maščob (Uradni list DFJ z dne 23. nov. 1945.) morajo vsa podjetja pri zakolu goved ali drugih vrst živali zbirati in oddati vse količine loja.
Zaradi pomanjkanja maščob uporabljamo jedilni loj tudi za prehrano prebivalstva, dočim jo tehnični loj neobhodno potreben v naši industriji. Iz tega razloga predpisuje ministrstvo za trgovino in preskrbo sporazumno z ministrstvom za industrijo in rudarstvo vlade LRS in skladno z navedeno odločbo načelni postopek pri zbiranju loja na področju republike Slovenije.
Navod, tvorniee mesne industrije in kož, ostali obrati i-n zasebni mesarji so dolžni vestno in brezpogojno zbrati loj pri njih zaklanih živali. Pri zbiranju loja morajo
ločiti posebej jedilni loj od tehničnega	,
loja. V predelih, kjer koljejo mesarji v | ™ Potnike iz Kopra za Vipavsko dolino.
lastni režiji, so dolžni krajevni ljudski odbori nadzirati mesarje, da zberejo in oddajo ves loj, ki ga dobe pri zakolu živine.
V tvornieah so odgovorni za točno in pravilno zbiranje loja delegati podjetja, pri podružnicah Navoda pa vodje podružnic.
Tehnična stran zbiranja in prevzema je poverjena za upravno področje mariborskega in celjskega okrožja tovarni »Zlatorog« v Mariboru, za upravno področje novomeškega, ljubljanskega in okrožnega mesta Ljubljana pa Navodu oziroma njegovim podružnicam. Okrožni, okrajni in krajevni ljudski odbori so dolžni določenim podjetjem pri zbiranju loja vsestransko pomagati. Pooblaščeni podjetji bosta zbirali loj, kjer pa to iz tehničnih razlogov ne bo mogoče, bodo mesarji oddajali topljeni loj, o čemer je odločitev za posamezne krgje in primere prepuščena Navodu ali »Zlatorogu«.
Prav tako bosta Navod in »Zlatorog« izdala podrobna navodila o organizaciji loja, in bosta mesečno s točnimi poročili obveščala ministrstvo za trgovino in preskrbo o zbranem jedilnem in tehničnem loju, kakor tudi o zalogah teh dveh vrst loja.
FIZKULTURA
AVTOBATALJON IV. ARMIJE :'ŽELEZNIČAR V KOŠARKI Jutri v soboto 25. t. m. bo na Stadionu FD Železničarja v Sp. Šiški ob 17. uri tekma v košarki med Avtobataljonom in Železničarjem. Moštvi sta enakovredni in bo igra zelo zanimiva.
Opozorilo
Urade in ustanove opozarjamo, da vsa obvestila in objave za »Ljudsko pravico* sprejemamo najkasneje do 12. ure. — Uredništva
5.30 odh.
7.00
7.45
8.11
11.05 prih.
S tem bo vzpostavljena avtobusna zveza v Razdrtem z jutranjo vožnjo za potnike, ki se bodo vozili zjutraj z avtobusom iz Vipavske doline za Koper, popoldne pa
VZPOSTAVITEV AVTOBUSNE PROGE RAKEK —BLOŠKA POLICA—NOVA VAS
Dne S. maja bo vzpostavljena avtobusna proga Rakek — Bloška polica — Nova s. Avtobus bo obratoval vsak dan po voznem redu:
7.40 20.45 odh.	Rakek	prih. 5.05 11.35
8.22 21.23	Bloška polica 4.20 10.45
8.40 21.40 prih. Nova vas odh. 4.10 10.35
UKINITEV AVTOBUSNE PROGE LJUBLJANA — PREZID IN VZPOSTAVITEV PROGE LJUBLJANA — NOVA VAS PRI RAKEKU
Od 25. maja dalje bo obratoval avtobus Ljubljana — Vel. Lašče — Prezid samo do Nove vasi pri Rakeku. Zveza za Prezid bo vzpostavljena preko Rakeka in Starega trga, kamor bo dedeljen večji avtobus. Avtobus na progi Ljubljana—Vel. Lašče— Nova vas pri Rakeku bo vozil po sledečem voznem redu:
15.45 odh. Ljubljana prih. 7.55 16.50	Turjak	6.40
17.05	Vel.	Lašče	6.15
18.10 prih. Nova vas odh. 5.20
Opozarjamo potnike iz Kočevja, da bodo imeli pri popoldanski vožnji v Vel. Laščah zvezo od vlaka (prihod ob 16.58) na avtobus v smeri proti Novi vasi. Pri jutranji vožnji iz Nove vasi pa bo imel avtobus zvezo na vlak proti Kočevju v Vel. Laščah (odhod oh 6.53).
Dnevne vesti
Angleško predavanje. V petek 24. maja bo ob 18. uri predaval v zbornici, glavno poslopje univerze, Mr. A. W. L. Himbury, zastopnik British Councila iz Beograda, o Shakespearu.
RADIO
569 m — 213 m — 46 m
DNEVNI SPORED ZA PETEK 24. V.
6.30 Vsakemu nekaj — pester jutranji spored na ploščah, vmes ob 7. uri napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda —	12.30	Melodije iz znanih baletov
(plošče) — 12.40 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 12.55 Mayh«w Lake: Wiedveft’s Rubato — Wiedveft:	Rubenol«
— Elgar: Ljubavni pozdrav — Drago: Serenada — Izvaja na saksofon Srečko Dražil, spremlja Bojan Adamič, vmes igra: Mav rioo. Pomlad je že prihitela, Samo v sanjah, Horuk v nove čase in Pianolo Lojze Veseljak na klavir — 13.30 Napoved časa. pregled tiska, objave in pregled sporeda —
13.45 Ruski zbori na ploščah — 14 Sehir-man: Sašinka — ruski potpuri — Brodil: Iz naših krajev — Čajkovski j: Barcarola Izvaja Radij. ork. pod vodstvom Uroša Pre-vorška — 14.30 Napoved časa in poročila -
14.45 Sloven. narodne pesmi poje sopran. Majda Stovičkova, spremlja Dana Peruško-va — 15 Poizvedbe — 18 Dovland: Favana
— Bach: Preludij — Sor: Variacije na Mozartovo temo — Paganini: Menuet — Izvaja na kitaro Stanko Prek — 18.20 Nekaj arii iz ruskih oper (plošče) — 18.30 Ruski tečaj društva za kulturno sodelovanje o SZ (prva lekcija) — 18.45 Ruske balade in romance na ploščah — 19 Literarna ura: Iz študijskega programa Akademije za igralsko umetnost — 19-30 Oddaja IZOS-a. Iza Ber-net: O razvoju zadružnega tiska in propagande — 19.45 Napoved časa, poročila, objave in pregled sporeda — 20 Ura plesne glasbe. Sodeluje Plesni orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča — 21 Schumann: Simfonija št. 3 v O-duru — Mendelsohn: Violinski koncert v e-molu. Izvaja New-yorška filharmonija pod vodstvom Dimitrija Mitropoulosa. solist Caroll Glenn — 22 Pesmi slovanskih narodov na ploščah — 22.30 Dvorak op. 106 v G-duru. Izvajajo člani Trž. godal, kvarteta.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA, KODELJEVO: Ameriški film »Zaljubljena prodajalka«, tednik. Ob 20. uri. MATICA: Sovjetski film »Cirkus«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: Ameriški fiilm »Dama tropskih noči«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. UNION: Sovjetski barvani film »Soročinski sejem«. tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15.
PRESKRBA
DELITEV SALAM
Stalni potrošniki, ki prejemajo m oso in mesne izdelke pri mesarjih Abramovič, Sv. Roka o. 8, Breskvar, Cesta na Loko in Lipah Franc, prejmejo pri teh mesarjih v petek 24. t. m. od 14. do 17. ure po 10 dkg salam na odrezek »1—15 maj« ali »III—35 maj« živilskih nakaznic, izdanih od MLO, odseka za preskrbo v Ljubljani. Za zamudnike bodo ob istem času na mesarskih stojnicah na trgu prodajali po 10 dkg salam* na iste odrezke 3 mesarji.
S tem je delitev salam na odrezek »I—15 maj« ali »III—35 maj« zaključena.
DELITEV DROBOVINE ZA STAROSTNE UPRAVIČENO^ IN BOLNIKE
Obveščamo bolnike, ki prejemajo drobovino na posebna dodatna nakazila, da bo prihodnja delitev v petek 24. t. m. Od 14. do 17. ure na mesarskih stojnicah na trgu.
Za bolnike bosta prodajala drobovino dva mesarja.
Istotako prejmejo v petek popoldne starostni upravičenci od črke N do R na nakaznico za mleko odrezek »658 april« ali odrezek »768 april« po 20 dkg jeter, ledvic, src ali po 30 dkg pljuč, vampov.
Drobovino bo prodajalo za te upravičence 7 mesarjev na trgu v Ljubljani.
Za delitev odrejeni mesarji prevzamejo blago na mestni klavnici v petek od 12. do 13. ure.
Ostali starostni upravičenci prejmejo drobovino in telečje glave pri daljnjih delitvah.
MLEKO ZA STAROSTNIKE Pojasnilo
V objavi obrokov mleka za mladino od 10.—14. leta preteklo nedeljo je v pregledu dodeljevanih obrokov raznim starostnim skupinam itd. pri stolpcu starostniki izpadlo pojasnilo, da prejmejo po 4 del mleka trikrat tedensko samo tisti starostniki, ki so dopolnili 65. leto starosti in več, kar s tem pojasnilom dopolnjujemo.
PRESKRBA SEZONSKIH DELAVCEV
Preskrba sezonskih delavcev, zaposlenih v gradbeni, opekarski, gozdni, poljedelski in podobni proizvodnji, z industrijskimi izdelki obleke In obutve se vrši po podjetjih, v katerih ©o to osebe zaposlene in sicer na isti način, kakor se oskrbujejo s temi predmeti ostali stalni delavci, katerim izdajajo nakazila pristojni ljudski odbori na skupno prošnjo podjetja. Delavci, ki prihajajo s področij, v katerih so uvedene legitimacije za preskrbo, nabavljajo potrebno obleko in obutev (sproščeno) na to legitimacije proti vpisu nabavljene količine.
Družinski člani takih delavcev se ne morejo oskrbovati na gori navedeni način, ampak se morajo oskrbovati v kraju svojega stalnega bivališča.
Oddelki za preskrbo pristojnih ljudskih odborov morajo skrbeti za pravilno dodeljevanje povečanih količin industrijskih proizvodov onim podjetjem odnosno krajem, kjer so zaposleni sezonski delavci.
Danes je izšla 9. številka »PAVLIHE«
PROSTA PRODAJA AMONIJAČNE SODE
Na osnovi razpisa zveznega trgovinskega ministrstva se daja v prosto prodajo amonijačno sodo (kristalna soda ostane še nadalje pod načrtnim razdeljevanjem.)
Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo vlade LRS
Amonijačna soda je močnejša kot kristalna soda, ki se uporablja v gospodinjstvu, kar naj gospodinje primemo upoštevajo.
IZDAJANJE BENCINA POTROŠNIKOM
IZ DRUGIH FEDERALNIH ENOT
Ukinjeno je dovoljenje za izdajanje bencina potrošnikom iz ostalih federalnih enot. Vsaka federalna enota dobi redne mesečne kontingente, od katerih more zamenjati potrebno količino z boni, ki veljajo za vso državo. Zato ni več potrebno, da bi se izdajala nakazila za gorivo in mazivo potrošnikom iz drugih federalnih enot s strani organov federalne republike Slovenije.
DELITEV NOVIH TISKOVIN ZA RAZDELJEVANJE IN OBRAČUNAVANJE HRANE
Ministrstvo za trgovino in preskrbo vlade LRS bo razdelilo vsem okrajnim ljudskim odborom In podružnicam Navoda nove tiskovine za razdeljevanje in obračunavanje hrane, zalog itd. po sledečem vrstnem redu:
Dne 25. maja popoldne ob 16. url na sedežu okrožnega ljudskega odbora v Novem mestu za vse okrajne ljudske odbore in za vse podružnice Navoda novomeškega okrožja.
Dne 26. maja dopoldne ob 8. url na sedežu okrožnega ljudskega odbora v Celju za vse okrajno ljudske odbore celjskega okrožja in za vse podružnice Navoda celjskega okrožja.
Dne 26. maja dopoldne ob 11.30 url na sedežu okrožnega ljudskega odbora v Mariboru za vse okrajne ljudske odbore mariborskega okrožja in za vse podružnice Navoda mariborskega okrožja.
Dne 27. maja ob 8. url dopoldne v Ljubljani na ministrstvu za trgovino in preskrbo, soba 21, I. nadstropje za okrajne ljudske odbore Ljubljana-mesto, Ljubljana-okollca, Kamnik, Rakek, Grosuplje in za podružnice Navoda: Ljubljana (obenem za Ljubljano-okolioo), Litija, Vrhnika, Grosuplje, Logatec, Rakek, Domžale, Kamnik.
Dne 27. maja popoldne na sedežu okrajnih ljudskih odborov Jesenice, Kranj, Škofja Loka in za podružnice Navoda Jesenice, Kranj, Škofja Loka (v Škofji Loki ob približno 15., v Kranju ob 16. in na Jesenicah ob 17.30 uri.)
Po tiskovine naj pridejo referenti za prehrano in poslovodjo podružnic Navoda, da bodo ob prevzemu prejeli podrobna ustna in pismena navodila. Nove, poenotene in poenostavljene tiskovine so sestavljene na podlagi predlogov na konferenci referentov za prehrano dne 17. aprila t. 1.
Ta objava velja obenem kot poziv vsem okrajnim ljudskim odborom in vsem podružnicam Navoda. Pismeni pozivi no bodo dostavljeni. Vsi poklicani se morfij o napovedanih sestankov zanesljivo udeležiti.
Iz pisarno ministrstva za trgovino in preskrbo vlade LRS
PODALJŠANJE AVTOBUSNE PROGE RAKEK—STARI TRG DO PREZIDA
Avtobusna proga Rakek—Stari trg bo podaljašana do Prezida. Avtobus bo od 25. maja vozil po sledečem voznem redu:
7.40	15.20	20.45	odh.	Rakek	prih.	5.05	11.45	18.40
8.12	15.53	21.14	odh.	Grahovo	prih.	4.35	1L10	18.02
8.30	16.10	21.31	odh.	Gor. jezero	prih.	4.18	10.53
8.48	16.38	21.50	prih.	Stari trg	odh.	4.00	10.35	17.20
9.25	.prih.	Prezdd	odh.	9.50
V Prezid bo odhajal samo enkrat dnevno, in sicer po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane ob 7.40 ter se vračal k opoldanskem vlaku, ki odhaja ob 12.03 z Ra-kega proti Ljubljani.
Avtobus, ki bo odhajal iz Starega trga ob 1720, bo vozil preko Bloške police.
Jžovensko nahoAtto g£cdaiCice
V LJUBLJANI Drama
Petek, 24. maja ob 20. uri: Nušič: »Pokojnik«. Red B.
Sobota, 25. maja ob 20. uri: Gorbatov: »Mladost očetov«. Premiera. Predstava za ZMS.
Nedelja, 26. maja ob 20. uri: Gorbatov:	»Mladost očetov«. Predstava
za ZMS.
Slavnostna premiera v Drami. Na rojstni dan maršala Tita, dne 25. t. m., bo v Drami premiera igre iz življenja komsomolcev »Mladost očetov«, ki jo je napisal znani sovjetski pisatelj Boris Gorbatov. Delo je nastalo v letu 1944 in je od tedaj stalno na repertoarju sovjetskih gledališč, posebno komsomolskih. Sedanji ljudski mladini, ki se je borila v prvih vrstah proti fašističnemu napadalcu, prikazuje mladost njihovih očetov, komsomolcev iz leta 1918. Uspeh to mladostno sveže igre je pripisati dejstvu, da ni propagandni plakat, ampak topla, človeška, doživeta zgodba, v kateri i so prikazani mladi ljudje v velikem času I revolucije. Gorbatov je tenko prisluhnil duševnosti mladostnika in slika mlado ijud-sko pokolenje, njihove notranje borbe in junaška dejanja, s katerimi so se kot avantgarda vključili v revolucijo. Premiera bo za Zvezo mladine Slovenije, reprize pa za ostalo občinstvo in abonente. Režira in in-scenira Bojan Stupica. Igrajo: Elvira Kraljeva. Vida Levstikova, Alenka Svetolova, Stane Sever, Jože Gale, Drago Makuc, Branko Miklavo in skoraj vsi mlajši igralci Drame.
Opera
Petek, 24. maja ob 20. uri: Puccini: »Madame Butterfly«. Red D.
Sobota, 25. maja ob 20. uri: M. Kozina: »Ekvinokcij«. Red A.
Nedelja, 26. maja ob 20. uri: »Travia-ta«. Gostuje Zlata Gjungjeuac. Sprememba repertoarja v Operi za petek in soboto. Danes, v petek: G. Puccini: »Madame Buttorfly«. Opera v treh dejanjih. Besedilo po J. L. Longu in D. Belascu spisala I. Ulica in G. Giacosa, provedel N. Štritof. Osebe:	Madame	Buttorfly (Co-čo-
san) — V. Heybalova; Suzuki, njena po-strežnioa — M. Radov-Kogejeva; Kate Pin-kerton — Nauborgerjeva; F. P. Pinkerton, poročnik mornarice USA. — J. Lipušček; Sliarpless, konzul USA v Nagasakiju — V. Janko; Goro — M. Brajnik; Prino Jama-dori — S, Smerkolj; Bonee — I. Anžlovar; Komisar — F. Langus; Uradnik rogistra-ture — M. Škabar; Co-čo-sanina mati — P. Skrjančova. — Dirigent: D. Zebre. Službujoči rožiser: II. Leskovšok: Predstava danes je za red D.
V soboto, 25. Imajo abonenti reda A v Operi predstavo Izvirne slov. opere M. Kozine, Ekvinokcij. »Prodana nevesta« z gostom Jankom Šutejem je preložena.
Šentjakobsko gledališče Mestni dom
Petek. 24. maja ob 20.15 uri: »Tugomer«. Gostovanje v Celju v dvorani kina Metropol. Slavnostna predstava na predvečer rojstnega dne maršala Tita.
Sobota, 25. maja bb 10. uri: »Tugomer«. Gostovanje v Celju, dijaška predstava.
Sobota, 25. maja ob 20.15: »Tugomer«. Gostovanje v Rogaški Slatini, slavnostna predstava.
Nedelja, 2b. maja ob 16. uri: »Tugomer«. Gostovanje v Šmarju pri Jelšah.
V CELJU
Petek, 24. maja ob 20.15 uri: »Tugomer«. Gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Slavnostna predstava na predvečer rojstnega dne maršala Tita.
Sobota, 25. maja ob 10. uri: »Tugomer«. Gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Pijaška predstava.
V MARIBORU
Petek. 24, maja ob 20. uri: IL simfonični koncert Red B.
Sobota, 25. maja ob 20. uri: 0*Neill: »Strast pod bresti«. 'Predstava za sindikate.
Nedelja, 26. maja ob 15. uri: Gogolj: »Ženitev«, Izven. Znižane cene od 25 din navzdoL
NA JESENICAH
Sobota, 25. maja ob 20. uri: Zweig: »Siromakovo jagnje«.
Nedelja, 26. maja ob 20. uri: Cesar: »Utopljenca«. Gostovanje na Bledu.
JAVNA BORZA DELA
Ima na razpolago sledeča prosta mesta:
Pri obnovi nafle živinoreje nujno potrebujemo 3 hlapco, ki imajo veselje do kmečkega dola In živali.
Nadi obrtniki potrebujejo 5 avtomehanikov, 2 livarja in 1 kolarja.
Za napravo pohištva in lesnih izdelkov potrebujemo 2 mizarja.
Za gradnjo ceste Brezovica—Log:	In
Ljubljana—Črnuče potrebujemo 150 delav-cev-težakov in 5 tesarjev. Nastop dola takoj. Stanovanje in hrana preskrbljena. Za Jesenice potrebujemo 6 zidarjev.
Imamo na razpolago 1 prooto učno mesto za vajenca modelirja. Interesonti morajo imeti 4 razrede srednje Solo.
Glavni urednik Ivan Bratko, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Naslov uredništva, uprave in tiskarne »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 6 — Telefon 23-62, 23-63, 23-64. — Številka ček. računa 16.690.