Glas zaveznikov
Let« in. st. soi	Im formacijski dhneoinik A. I. S.	c«« si«
TRST, četrtek 13. februarja 1947
UREDNIŠTVO:	Via S. Pelllco S • Telefon št 93854 in 7308
OGLASI: Cena za milimeter višine . r;na ena kolona), trgovski 'u. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni In pravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: U. P. L, Trst, uL 311 v. Pelllco št 4, tel. 940
Cena posamezne številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo.
Delo namestnikov zunanjih ministrov
Mapretloi/anje načrta
avstrijske mirovne pogodbe
Jutri ponovno zaslišanje Jugoslavije in Avstrije
LONDON, 13. februarja — Na sestanku namestnikov zunanjih ministrov za mirovno pogodbo z Avstrijo dne 3. t. m. je aovjetski zastopnik Fedor Gusev ponovil jugoslovansko pritožbo, da zavezniške oblasti v Avstriji niso storile vsega, da bi Paveliča Izročile Jugoslaviji. Ameriški delegat Je predložil, da bi izročali osebe, ki so Jih obtožili vojnih zločinov le, če bodo vsi Štirje načelniki nadzorstvene komisije na Dunaju izjavili, da so obtožbe utemeljene.
»PLEMENITA AMNESTIJA44
ZA VSE JUGOSLOVANE V TUJINI Beograd, 13. februarja Jugoslovanski vladni odbor za socialno pomoč je Izjavil, da bo podeljena »plemenita amnestija« vsem Jugoslovanom v tujini, tudi tistim, ki so bili v vojski bivšega kralja Petra in ki so služili v nemških zasedbenih silah, če se vrnejo v Jugoslavijo.
V odgovor na vprašan)e odposlanstva ustanove UNRRA v Jugoslaviji Je omenlenl odbor Izjavil, da so edina izjema »organizatorji In pobudniki« skupin, ki pripadajo «rnanim ideologijam«.
MARSHALL 0 BEGUNCIH
Atlantic 01ty, 13. februarja
Zunanji minister Združenih držav general George Marshall je izjavil, da Združene države stremijo za tem, da bi skupno z drugimi državami mogle čimprej vrniti ali namestiti razseljene osebe.
Na prvem povojnem zasedanju židovskega laburističnega komiteja so prebrali njegovo poslanico, v kateri general Marshall pravi: «Z vami delim posebno zanimanje za sto tisoče ljudi, ki so v teku vojne morali zapustiti svoje domove zaradi nacističnega terorja, zaradi groženj, rasne pripadnosti, ali pa zaradi vere in političnega prepričanja. Združene države hočejo sodelovati z drugimi državami pri repatriaciji in naselitvi teh ljudi. Neprestano bomo silili vse narode da se bodo čimbolj potrudili, da bo to vprašanje čimprej rešeno.
3 SMRTNE OBSODBE
V BANJALUKI Banjaluka, 18. februarja Vrhovno sodišč* republike Borne in Hercegovine Je izreklo obsodbo nad tremi ustaškiml zločinci, ki »o organizirali množične pokolje nedolžnega prebivalstva na ozemlju Bosne in Hercegovine. Sodišče Je vse trj obtožene« obsodilo na smrt, Viktor Gutift, ki mu je sodišče dokazalo, da je snoval usta-ško organizacijo na ozemlju okoli Banjaluke la izdajal povelja o množičnih pokoljlh Srbov, Je bil obsojen na smrt z obešenjem. Feliks Nčdjelski, poveljnik ustaške mladine, in dr. Nikola Bilogrovlč, župnik, ki je kriv sodelovanja z Viktorjem Gutičem, pa sta bila obsojena na smrt z ustrelitvijo.
TRUMAN KANDIDAT
London, 13. februarja Predsednik ameriške demokratske stranke Robert Hannegan Je naznanil, da so predsednika Trumana vljučili v politični seznam kandidatov za predsedniške volitve v USA za leto 1948.
Skupščina Združenih narodov je sklenila, da je organizacijo IRO imeti za ustanovljeno, ko bo 15 držav pristopilo k načrtu konvencije, toda delavnost se bo lahko pričela, brž ko bodo dobili g podpisov.
Teh 15 držav bi moralo sprejeti, da pokrijejo 75% postavk v prerar čunu, ali z druguni besedami, da si priskrbjo 115 milijonov dolarjev za delo enega leta.
Norveška in Velika Britanija sta deseta in enajsta država, ki gta podpisali ustavo mednarodne begunske organizacije.
•Usmiljenje ln modi'ost zahtevata, da mora Velika Britanija sprejeti poziv bivšega načelnika ustanove UNRRA generala Frederleka Morgana, naj odpre vrata četrt milijonu razseljenih oseb na britanskem zasedbenem Področju v Nemčiji* _ ptse londonski ust «Daily Mali*.
Llst pravi dalje: «Tu imamo ljudi. ki so v glavnem ostanki strokov-n;h delavcev mne^lh držav, katere so pripeljali t Nemčijo ter zasui. njih vojnemu stroju zaradi njčho-vih produktivnih sil. Ali je treba to, kar zahteva Morgan, storiti zdaj? Odgovor je seveda, da Je treba čim več Izmed njih pripeljati v Vel.ko Britanijo, kjer naj bodo zaposleni
Ameriškemu predlogu pa se je silovito uprl sovjetski delegat. Zahteval je, da je treba vojne zločince izročiti takoj, čim ena izmed članic Združenih narodov to zahteva Nadalje je sovjetski zastopnik Gusev izjavil, da je Sovjetska zveza mnenja, da za tako Izročitev dokazi sploh niso potrebni.
Ameriški zastopnik general Mark Clark je v svojem govoru povedal nato naslednje.
»Najprej je treba domnevjiega vojnega zločinca najti, Nato je treba ugotoviti, če je zares državljan države, ki zahteva izročitev. Končno pa Je treba ugotoviti, če je obtožba vojnega zločinstva sploh utemeljena. Sovjetska zveza je na primer ob neki priliki zahtevala iircjlitev 12 oseb, ki naj bi bili vojni zločinci in sovjetski državljani Ko pa so ameriške oblasti začele stvar podrobno raziskovati, se je izkazalo, da so le 3 od omenjenih oseb sovjetski državljani in da je bilo mogoče najti le pri teh treh kako sled o vojnih zločinih.*
Dne 4. t. m. so namestniki preučevali belgijsko spomenico o Avstriji. Naslednji dan so ponovno zasliševali avstrijsko delegacijo, ki je izjavila, da je Avstrija pripravljena dati državljanstvo samo nekaterim beguncem, nikakor pa ne skupinam. Sovjetski delegat Gusev Je naglasil, da je bilo ob koncu vojne v Avstriji 536.000 nacistov, pred «Anschlussom» pa 58.000. Dr. Gru-ber je odgovoril, da so denaflkacij-ska sodišča spoznala samo 423 oseb za nedolžne. Izrekli so 30 smrtnih obsodb, iz služb pa so odstranili 135.000 oseb.
Dne 5. t. m. so namestniki preučili tudi novozelandsko spomenico, ki predlaga, naj ostanejo avstrijske meje nespremenjene.
Dne 6. t. m. je jugoslovanski predstavnik dr. Jože Vilfan zahteval na vpogled avstrijsko argumentacijo o Koroški. Namestniki so odločili, da bodo preučevali skupaj jugoslovanske ln češkoslovaške ozemeljske zahteve.
Britanski delegat Je nato govoril o vprašanju avstrijskega pristopa k ustanovitvi tržaške svobodne luke. Sovjetski delegat se Je temu predlogu uprl.
Dne 7. t. m. so namestniki razpravljali o odgovornosti Avstrije za udeležbo v vojni na strani nacistične Nemčije. Sporazumeli so se
pri delu, ki ga je treba tukaj tako nujno opraviti.*
List nato zaključuje: «Pred tremi stoletji je Velika Britanija pod podobnimi okoliščinami sprejela razmeroma večje število hugenotov ter Je bila za to bogato poplačana. Imejmo pogum spet Isto narediti! Nikoli ne more biti napačno, delati prav.*
Wilson Buie, funkcionar ameriškega poljedelskega ministrstva, Je izjavil, da bodo Združene države predvidoma letos rabile 900.000 tuj .h poljedelskih delavcev. Bule Je govoril pred poljedelskim odborom ameriške poslanske zbornice, ki preučuje priseljevanje poljedelskih delavcev v Združene dr žave.
Večina poljedelskih delavcev, ki so med vojno prihajali v Združene države, da so vzdrževali neobhodno potrebno poljedelsko proizvodnjo. Je bila Iz Mehike in Zahodne Indije.
Predvidevajo, da bo misija bom bazne industrije v kratkem zapustila Veliko Britanijo tep obiskala Avstrijo in Italijo, kjer bo iskala begunce, ki bi bili primerni za zaposlitev v bombažni industriji v Lan-cashdreu. Vstop katerega koli begunca v Veliko Britanijo v omenjenem namenu bo vsekakor podrejen dovoljenju delodajalcev in sindikatov.
o 9 členih, z nekaterimi Izjemami, uvoda k mirovni pogodbi.
Kanadski zunanji minister Louis Sant Laurent je izjavil, da kanadska vlada ne misli poslati posebne spomenice o Avstriji.
Dne 8. t m. je ukrajinska vlada predložila spomenico o Avstriji. Posebno je zainteresirana na vrnitvi vseh oseb ukrajinske narodnosti, ki živijo danes v Avstriji. Izjava pravi:	«Vrnitev vseh razseljenih
oseb je toliko bolj potrebna, v kolikor se med njimi skrivajo mnogi kvislingi in kolaboracionisti ter drugi kriminalci, ki vodijo fašistično propagando ln prevratno delujejo proti sosednjim državam.*
Ukrajinska spomenica nadalje zahteva, da zavezniki zagotovijo, da Avstrija nikoli več ne bo odskočna deska za napade na druge države.
Nadalje so se namestniki zedinili v načelu, da bodo v roku 90 dni po vstopu pogodbe v veljavo umaknili zavezniške četa iz Avstrije.
Končno so preučili še dodatno avstrijsko spomenico o delovanju Avstrijcev med nacistično zasedbo Avstrije. V tej spomenici poudarjajo Avstrijci, da so Nemci izvajali vojaške vpoklice v Avstriji kot v v--eh zasedenih	nemških deželah.
Samo dva avstrijska generala, Rendulič. in Loehr, sta vodila vojaške operacje med vojno. Tretji del spomenice navaja podtalno odporniško gibanje Avstrijcev ter opira svoje trditve (ia izvlečke iz nacističnega tiska o posebnih policijskih ukrepih v Avstriji Doslej so 36.000 Avstrijcem priznali, da so bili nemški politični ujetniki. Avstrijskih prostovoljcev v zavezniških vojskah je bilo okoli 10.000.
Dne 11. t. m. sta se ameriški delegat general Mark Clark in sovjetski delegat Fedor Gusev ostro sporekla zaradi razlage besed «pangermanistična propaganda*. Se prej pa so se namestniki hitro in brez težav sporazumeli o 6 Izmed 10 členov političnega dela avstrijske pogodbe.
Delegati so se nadalje sporazumeli, da bodo v petek zaslišali istočasno jugoslovanske in avstrijske delegate. Na tej seji bodo najprej pozvali Jugoslovane, da razložijo svoje poglede na listine avstrijske delegacije, nato pa bodo dobili besedo Avstrijci. Sklenili so tudi, da bodo naslednji dan namestniki sami razpravljali o vprašanju avstrijskih meja.
Hitro so se sporazumeli o naslednjih šestih členih pogodbe: ustanovitev demokratskih ustanov v Avstriji na podlagi splošnih in svobodnih volitev; garancija človečanskih pravic; avstrijsko priznanje mirovnih pogodb z bivšimi satelitskimi državami Nemčije; avstrijsko priznanje likvidacije določenih mednarodnih ustanov; priobčenje Avstriji v šestih mesecih, katere dvostranske pogodbe Avstrije z eno ali drugo zavezniško silo, sklenjene pred «Anschlussom», naj ostanejo v veljavi; obveznost Avstrije k vrnitvi arhivov, ki so potrebni za vzpostavitev upravnega aparata v Nemčiji.
Nato Je prišlo do nesporazuma zaradi fraze «pangermanlstična propaganda*, ki naj bi bila s pogodbo v Avstriji prepovedana. »Postalo je že običajno, je izjavil general Clark, c’a je sovjetski predstavnik v nadzorstvenem svetu vedno, kadar so v avstrijskih časopisih ali drugje omenili besedo «Nemčija», predlagal, naj nadzostveni svet opomni odgovorne Časopise. In iz tega razlega, je dostavil general Clark, nasprotuje vključitvi fraze o «pan-germanski propagandi* v pogodbo z Avstrijo.
Sovjetski delegat Gusev Je nato izjavil, da odločno zavrača obtožbe generala Clarka, po katerih naj bi se Sovjetska zveza po sklenitvi pogodbe nameravala vmešavati v notranje zadeve Avstrije. Po njegovih mislih je ta določba docela jasna in mora biti vključena v pogodbo.
Lord Hood le posegel v svojstvu predsednika v razpravo in predložil preložitev razprav.
Ratifikacija pogodb
Pet mirovnih pogodb bo stopilo v vsljavo, čini jih bodo rati-
Zenei/sko zasedanje
Mednarodne begunske organizacije
ŽENEVA, 13. februarja — Pripravljalna komisija mednarodne organizacije beguncev (IRO), katero Je sklical načelnik odseka Združenih narodov za begunce sir Rafael Cilento, se Je sestala v Ženevi v Palači Društva narodov. Na zasedanje je poslalo svoje delegacije 10 držav, in sicer Velika Britanija, Združene države, Kanada, Franol-ja, Nizozemska, Norveška, Guatemala, Honduras, Liberija In Dominikanska republika. Nova filipinska republika je sporočila pristop.
Novi ameriški zunanji minister Marshall, ki bo čez tri tetine odpotoval na moskovslao zasedanje štirih zunanjih ministrov, ob koncu svoje misije na Kitajskem. Od leve na desno: ameriški veleposlanik na Kitajskem Stuart (obvlada kitajski jezik), generalisim Cangkajšck in
Marshall
Spor med CSR in
Madžarsko zaradi manjšin
LONDON, 13. februarja. — Pcmofnik britanskega zunanjega ministra Cristopher Mayhew je v britanski spodnji zbornici odgovoril na vprašanje, če je britanskemu zunanjemu ministrstvu znano neprestano deportiranje Madžarov iz Slomške. Mayhewa so tudi vprašali, ali bo britansko zunanje ministrstvo storilo kakšne ukrepe, da pospeši neposredna pogajanja med Madžarsko in Češkoslovaško glede tega vprašanja.
Mayhew je odgovoril: «Zaradi od-
govornosti, katero bi morda pri vprašanju Madžarov, ki so ostali na Slovaškem, v nekaterih ozirih nosil Svet zunanjih ministrov, preučuje zdaj britansko zunanje ministrstvo, kako bi kar najbolj koristno sodelovalo pri rešitvi tega vprašanja.
BudimpeštVinskl radio je javil, da so češkoslovaške oblcsti zaprle mejo z Madlarsko pri Balassagyarma-tu, da «bi tako prikrile nove deportacije Madlarov-s
Radijsko poročilo je pristavilo, da vozijo Madžare do Precesiee. kjer
NASELJEVANJE BEGUNCEV
New York, 13. februarja
Dr. David Lvovič, ki je podpredsednik svetovne zveze društev za obnovo in šolanje beguncev (ustanove ORT), je v New Torku objavil program za poklicno šolanje 10.000 razseljenih oseb v ameriškem področju v Nemčiji; to šolanje bo podpirala svetovna zveza ORT.
Dr. Lvovič, ki se je nedavno vrnil s šestmesečnega nadzorstvenega potovanja po taboriščih razseljenih oseb po Nemčiji in Avstriji, je izjavil upravnemu svetu ameriškega združenja ORT, da nameravajo s tem programom za poklicno šolanje pripraviti razseljene osebe za ponovno naselitev v drugih državah.
Lvovič je odgovoril o obsežni novi naselitvi enega milijona oseb, ki so zdaj v taboriščih za razseljene osebe. Ta številka se nanaša tudi na 250.000 Zidov. Taka velika nova naselitev naj bi predstavljala po mnenju Lvoviča rešitev vprašanja gled razseljenih oseb. Lvovič je tudi dejal, da bo novo naselitev beguncev ola^alo dej6tvo, da so države, ki so se prvotno branile sprejeti razseljene osebe, zdaj pripravljene prevzeti begunce, ker jim primanjkuje delovnih moči.
\VILKINSONOVA UMRLA London, 13. februarja V neki londonski bolnišnici je umrla minister za vzgojo gdč, El-len Wilkinson, edina ženska v britanski vlall.
DESET DNI
PREPOVEDI IZHAJANJA
Damask, 13. februarja Po poročilu agencije «Reuter» Je sirijska vlada za deset dni ustavila izhajanje nekega lista, ker je objavil članke proti Turčiji.
Zaslišanje Jugoslavije
pred preiskovalno komisijo za Balkan v Menah
ATENE, 13. februarja. — Josip Djerdja, ki je razložil svoje stališče pred preiskovalno komisijo Združenih narodov za Balkan, je zahteval od komisije, naj zasliši predstavnike grških
levičarskih in sredinskih strank za Grčijo Buella Mabena.
Pozval je tudi komisijo, naj obi-S6e grška «koncentracijska taborišča in naj preišče posledice prisotnosti britanskih čet pri epod-piranju. sedanjega grškega režima.%
Nadalje je jugoslovanski delegat Josip Djtrdja spodbijal avtentičnost dokumentov, ki jih j« predložila grška vlada v oproro svoje obtoibe, da Jugoslavija podpira grške gveriljce.
Djerdja, ki je začel objašnjevati stališče Jugoslavi je, je zatrdil, da se predloženi dokumenti znatno razlikujejo od tistih, ki so jih prvotno predložili Varnostnemu svetu v Lake Suocessu.
Jugoslovanski delegat je trdil, da celotna grška obrazložitev temelji na uzbirki smešnih in ničevuh falzifikad), ki ne morejo voditi do pazljivega preučevanja ter so v resnici prej bajka, četudi slabega okusa.*
Obtožil je Grčijo, da goji «zahrbtne namere proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albanijis> ter pozval grškega delegata Alexisa Kgrouja, naj predloži dokaze v oporo svoje trditve, da sta Jugoslavija in Bolgarija sklenili tajni sporazum, da bosta med seboj delili dele severne Grčije.
in voditelja ustanove UNRRA
Anglija priznala bolgarsko vlado
LONDON, 13. februarja. ■— Angleška vlada se je odločila, da prizna bolgarsko vlado zaradi podpisa mirovne pogodbe z Bolgarijo. Poudarja pa, da s tem ne odpusti kršitev demokratičnih o snov, ki jih določa jaltski sporazum. V bodoče bo njeno zadržanje do bolgarske vlade tako, kot ga bo narekovalo zadržanje bolgarske vlade same.
Angleški politični predstavnik v Sofiji je izjavil, da se je britanska vlada odločila, da prizna bolgarsko vlado v smislu drugega člena mirovne pogodbe, ki določa, da mora Bolgarija ukreniti vse potrebno, da zagotovi osnovne svoboščine govora, tiska, vere, političnega prepričunja in javnega združevanja vsem osebam pod. bolgarsko jurlsdikcijo brez razlikovanja rase, jezika, stanu in vere.
Britanska vlada resnično leli dobro vsemu bolgarskemu narodu. Prijateljsko bo zasledovala razvoj od-nošajev bolgarske vlade do vhde Njegovega Veličanstva in duha, v katerem bo bolgarska vlada izpolnjevala svoje obveznosti v smislu mirovne pogodbe.
Jaltska deklaracija glede osvobojene Evrope poudarja potrebo, da je treba rešiti gospodarska In politična vprašanja v bivših satelitskih državah na demokratični način, in da jih je treba usposobiti za upo-stavljanje demokratičnih ustanov po svoji izbiri ter za vzpostavitev
ficirali parlamenti podpisanih velesil. Upajo, da bodo pogodb:, ratificirali, kakor hitro bo to po ustavah mogoče, tako da bodo čimprej vzpostavili redne odnoša-Je ter bodo prizadete države lahko čimprej začele z obnovo.
Z zadoščenjem so v Londonu vzeli na znanje dejstvo, da je Jugoslavija razpršila vse dvome glede podpisa mirovne pogodbe z Italijo. Mirovna pogodba z Italijo verjetno ni bolj popularna v Jugoslaviji kot v Italiji, vendar nudi obema državama priložnost, da pretekle raz-l'ke* zamenjata s prijateljskimi od-nošaji.
odgovornih vlad na podlagi svobodnih volitev.
Sinoči so prejeli v Londonu besedilo bolgarskega odgovora na britansko noto. Nota, ki jo je podpisal Dimitrov, priznava «z zadovoljstvom sklep britanske vlade, da je priznala »de jure» bolgarsko vlado.s
Nota nadaljuje: «S podpisom mirovne pogodbe bo bolgarska vlada naravno izpolnila obveznosti člena 1 pogodbe. Glede stališča, ki ga je izrazila britanska vlada do metod, ki jih je uporabljala bolgarska vlada v preteklosti, mora bolgarska vlada žal izjaviti, da ne bo moglo biti bolgarsko ljudstvo istega mnenja ker britanska vlada v svoji izjavi ni upoštevala posebnih okoliščin, ko so po protifašistični in pro-tinemški vstaji 9. septembra 1944 sestavili demokratsko vlado bolgarske rodoljubne fronte, ln niti borbe za izkoreninjene /aiizma in da preprečijo njegov prerod.
«J<tltska izjava določa, da bi morale zavezniške sile omogočiti osvobojenim državam odstraniti zadnje ostanke nacizma in fašizma in vzpostavitev demokratskih ustanov po svoji izbiri. Poleg tega se je Bolgarija v členu 4 mirovne pogodbe, ki so jo nedavno podpisali, obvezala, da bo razpustila vse politične ali vojaške organizacije fašističnega značaja, ki so v njeni državi in da bo preprečila v bodoče obstoj ln delovanje sličnih organizacij, ki bi mogle kratiti prebivalstvu njegove demokratske pravice. Hkrati čuti bolgarska vlada potrebo predočiti britanski vladi., da ima najboljši namen storiti vse, kar je mogoče, da uresniči redne oitnošaje med Bolgarijo in Veliko Britanijo in d« utrdi razvoj prijateljskih oinolajev med obema d, lsaaiiia.»
KANADA ODPIRA
VRATA BEGUNCEM
Ottavva, 13. februarja
Kanadski minister Glen j® izjavil v kanadskem parlamentu, da ja posebni odbor sprejel uredbo, ki dovoljuje Utirim nadaljnjim vrstam izseljencev vstop v Kanado.
Te vrste izseljencev so kmetski delavci in osebe, izurjene v rudarstvu in drvarstvu, ki imajo zagotovljeno zaposlitev v Kanadi, sorodniki kanadskih farmarjev, katere bod svojci zaposlili na svojih farmah, ter hčerke ali sestre zakonitih naseljencev v Kanadi, ki se postale vdove in za katerih preskrbo prevzamejo jamstvo njihovi sorodniki.
Ta uredba je v Kanadi prvi večji korak po vojni za odstranitev ovir »a priseljevanje. Opazovalci menijo, da je to aamo prvi korak za obsežen načrt glede priseljencev.
POLJSKA VLADA
Varšava, 13. februarja Nova poljska vlada je sestavljena te kole: predsednik Jožef Zlrankle-wicz, podpredsednika Vladislav Go-mulka (komunist), ki je obenem minister za novopridobljene pokrajine, ter Antoni Koalčki (vladna kmetska stranka). Zunanje zadeve Zygmond Modzeleivski «komun.st); industrije Hilary M.nc (komunist); javna varnost Stanislav Ridkewlcz (komunist); javna uprava Edward Osubka- Moravvski (bivši socialistični ministrski predsednik); zunanja trgovina in plovba Ludvvig Grosfeldt (socialist); obnova Mihael Kaczoroivskl (socialist); poljedelstvo Jan Dabkociol (vladna kmetska stranka); delo Kazimierz Rusinek (socialist); narodna o-bram.be maršal Mihael Rola Zy-mierski (nestrankar); vzgoja Sta. nislav Skrzesjewsiki (komunist, bivši veleposlanik v Parizu); pravosodno ministrstvo Henrik Swiatkow-ski (socialist); prehrana in trgovi. na Wlodzimierz Lechovvicz (demokrat); pošta Mosey Putsh (vladna kmetska stranka); gozdovi Boleslav Podedworny (vladna kmetska stranka); javno zdravje Tadeusz Mi-chejda (katoliška delavska stran-ka): kultura Stefan Dybowski (demokrat); komunikacije Jan Reba-nowski (demokrat); informacijsko in propagandno ministrstvo Jan Widywirskl (katoliška delavska stranka). Brez listnice sta W.ncen-ty Rzvmovvskl (demokrat) in Wla-dislav Baranowski (vladna kmetska stranka).
ITALIJANI V CSR
Rim, 13. februarja Podpisali go italijans-ko-češkoslo-vaški sporazum za emigracijo 5.000 italijanskih delavcev v Češkoslovaško. Sporazum predvideva emigracijo 2.0p0 poljedelskih in gozdarskih delavcev, 2.000 rudarjev, 500 kovinarjev in 500 zidarskih in ročnih delavcev. Italijanski delavci bodo uživali enake pravice kakor njim odgovarjajoči češkoslovaški delavci.
SELITEV ANGLEŠKIH RUDBIN
Jeruzalem, 13 februarja Evakuacijo britanskih žena, otrok ;n civilistov, ki niso »nujno potrebni v Palestini, so zaključili. Vsega skupaj so primestni iz Palestine v Egipt 1396 družin br.lanske ga ci viinega in vojaškega osebja.
njih prodajajo poljedelskim delodajalcem, tako da dobijo po 500 do 1000 čeških kron za vsakega MadžariD.»
Češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk je v Parizu izjavil, da upa, da se da vprašanje izselitve madžarske manjšine n« Češkoslovaškem, urediti z neposrednimi pogajanji med obema državama.
uKo se bom vrnil v Prago — je dejal Masaryk — upam, da bomo mogli preučiti položaj in najti -pravično rešitev spornega vprašanja. Ne vem, kako so Izvršili ukrepe glede madžarskega prebivalstva. Mogoče je, da so bile napotke, tn če smo jih naredili, bom prvi, ki jih bom priznal tn skušal popraviti.n
Masaryk je zavrnil madžarske izjave, da j o Cehoslovaki grdo ravnali z Madžari na Češkoslovaškem, rekoč: «Mi smo majhen in miroljuben narod visoke kulturne ravni in bedasto je skušati nas prikazati kot trgovce s sužnji,»
Madžarska je poslala noto Veliki Britaniji, Združenim državam, Franclji in Sovjetski zvezi v katerih je prosila za pomoč pri ureditvi vprašanja madžarske manjšine na Češkoslovaškem.
V notah obtožujejo Češkoslovaško, da ni izpolnila madlarsko-češkoslo-vaškega sporazuma iz meseca februarja 1948, ki predvideva izmenjano slovaških prebivalcev na Madžarskem z enakim številom Madžarov, ki živijo na Češkoslovaškem. Madžarska obtožuje poleg tega Češkoslovaško, da enostransko ravna pri premestitvi Madžarov na Slovaškem, to je pod pogoji, ki nasprotujejo človeškemu čiitu
Prašita radijska postaja je obvestila, da je češkoslovaška vlada po-stala dve protestni, noti madžarskemu zunanjemu ministrstvu. V prvi protestira proti vnadžarskim po izkušam, vmešavati se v češkoslovaške notranje zadeve glede prisilnega dela, v drugi pa zatrjuje, da je Madžarska baje kršila sporazum
MADŽARSKA ZAROTA
London, 13. februarja Dopisnik «BBC» sporoča iz Budimpešte, da je zdaj znano, da se bo proces proti osebam, ki so obtožene zarote proti madžarski republiki, vršil Javno, verjetno ob koncu tega meseca.
Dopisnik je dostavil, da predvidevajo, da bo tolitelj zahteval smrtno kazen za tri voditelje, od katerih je enemu do »daj uspelo pobegniti Aretiranih je že 250 oseb.
SCHUSCHNIGGOVE IZJAVE
Hobokcn. 13. februarja Bivši avstrijski kancelar Kurt von Schuschnigg je ob prihodu v Ame riko izjavil: »Nimam nobenega na. mena, da bi se vrnil v politiko.* Izrazil je upanje, da se bo vrnil v Avstrijo ob koncu zavezniške zasedbe. Izjavil je, da bi zdaj vsak poizkus za vrnitev lahko povzročil politično gibanje.
Dejal je, da ima po njegovem mnenju vsaka doba svoje politike: »Mislim, da je moja ura odbila.* Dodal je. da j« sedanja avstrijska koalicijska vlada najboljša, ki jo more Imeti država v sedanjem tre-notku.
VESTI V 1 STAVKU
— Poljska je med vojno izgubila 6,028.000 državljanov; 644.000 jih je padlo v bojih, ostali pa so umrli zaradi nemškega terorja.
— Materialne izgube Poljakov med vojno znašajo preko 258 milijard predvojnih zlotov.
— Za povečanje zmogljivosti dunajske policije bodo uporabili v večji meri zavezniško vojaško policijo.
— Hamburška policija je v zadnjem trenotku preprečila dina-mltardni atentat na prvo konferenco bivših političnih ujetnikov.
— 45-letni francoski častnik Pierre Lapie, ki se je udeležil izkrcanja pri Narviku leta 1940 ter je bil pozneje De Gaulleov guverner ozemlja Čada v Afriki, je postal novi guv&rner francoske Indo-ldne.
— Pietro Nenni Je prevzel vodstvo milanskega socialističnega lista «Avanti».
— Rudarji v essenskih rudnikih so prenehali stavkati.
— Bivši ameriški predsednik, 72-letni Herbert Hoover, je z leta-lom odpotoval v Nemčijo, da bi preu&l prehranjevalni položaj.
— Med 1. avgustom 1946 in 31. decembrom 1946 so židovski teroristi ubili v Palestini 55 britanskih vojakov in častnikov ter 76 ranili; zabeležili so 59 atentatov.
— V Frankfurtu so Američani aretirali bivšega Hitlerjevega tolmača dr. Paula Schmidta zaradi suma, da je vojnj zločinec.
— Maršal Montogomcry j« prispel v Švico na oddih.
— Britanska spodnja zbornica je v načelu odobrila zakonski načrt (s 340 proti 165 glasovom) o podržavljanju vseh električnih podjetij.
— Vietnamski nacionalisti so razširili uporniško delovanje tudi na francosko Kočlnčino.
— Bevln j« izjavil, da so razveljavili ukaz za izgon iz Velike Britanije italijanskih žena članov poljskega zbora.
— V Limburgu v Nemčiji je umrl 73-letni škof dr. Anton Hllfrich.
— Von Papcna «o v Niirnbergu zaprli, ker Je pred denaoifikaclj-skim sodiščem krivo pričal o političnem testamentu bivšega predsednika Nemčije Paula von Hindenburga,
— Avstrijski parlament j« soglasno odobril osnutek denacifika-cijskega zakona.
— V Združenih državah so ustanovili društvo, ki bo zbiralo prispevke za pomoč Avstriji.
— Na danskem parniku «Iaura Maersk* v mariellleskem pristanišču je izbruhnil požar.
— Italijanska ustavodajna zbornica je z veliko večino znova Izvolila Terračinija za predsednika.
— Prvo dejanje novoizvoljenega predsednika poljske republike Bo-leslava Bieruta je bila oprostitev kazni polkovniku Janu Rzepecke-mti, k! je bil nedavno kot poveljnik tajne organizacije «W.LN.» (Svoboda ln neodvisnost) obsojen, na osem let zapora.
— Za novega predsednika finske zbornice so izvolili socialdemokrata Fagerholma; podpredsednika »ta agraren Kekkonen in član ljudske demokratske zveze Kujola.
— Transjordanskt ministrski predsednik Ibrahim Hala paša je odstopil; njegov naslednik je dosedanji zunanji minister Semlr RifaJ pašo.
— Francoska policija je v raznih krajih vzdolž atlantske obale odkrila 25 velikih skladišč eeplozlvov, kf so bila namenjena za nemške sabotažne »kupine, ki naj bi delovale za zavezniškimi črtami za časa vojne.
— Pri Erbachu v Nemčiji je Ren zamrznil v dolžini 40 km.
— Britanski tajnik za kolonije j« izjavil, da Veljka Britanija ns namerava odstopiti Grčiji otoka Cipra, pač pa bo dala otoku liberalnejšo ustavo.
— Skupina 300 gveriljcev, ki je prišla z albanske meje, je napadla grško postojanko pri vasi Nestorios, ki je štela 70 vojakov; pogrešajo 23 vojakov, gverillei pa so se umaknili, ko so prišla grška ojačenja.
— Predsednik Židovske agencije dr. Chaim Weizmann je prispel v Palestino.
— V Švici je v bližini Klostersa snežni plaz zasul 12 smučarjev.
— Ameriška policija v Nemčiji je izpustila iz zapora nemškega in-dustrljca Fritza Thlessena, ker ga niso obtožili kot vojnega zločinca.
— Nemškega dirigenta idr. Furt-wanglerja so povabili v tim, kjer bo priredil dva koncerta.
Vdor v Evropo
1944 ni bil potreben
„ZSSR bi lahko sama premagala Nemčijo*
MOSKVA, 13. februarja. — Kot zatrjujejo v drugi popravljeni izdaji uradnega življenjepisa generalisima Stalina, ki so jo prejšnji teden objavili, bi Sovjetska zveza lahko premagala NemHjo brez invazije britanskih in ameriških sil v Francijo. Knjiga zatrjuje, da je bila invazija šele tedaj, ko se je Churchill zavedel tega dejstva ter je pristal na otvoritev druge fronte.
Izdajatelji so pregledali drugo izdajo življenjepisa, k; je popolnoma merodajen in predstavlja uradno stališče ter so dodali novo poglavje o vojni proti Nemčiji, v katerem predvsem obravnavajo vlogo, Ut jo je imel generalisim Stalin.
Po uspešnem laidu strateškega ničita generalisima Stalina v letu 1944 zatrjujejo, da bi Sovjetska zveza lahko «zasedla vso Nemčijo ter osvobodila Francijo s svojimi silami ter s pomočjo zaveznikov. Ta okoliščina je prisilila bivšega ministrskega predsednika Velike Britanije Churchilla, ki se je dotlej upiral otvoritvi druge fronte v Evropi, da je izvedel invazijo T zali o.!iio Evrope.*
Ko je knjiga pri&la do tega za-
ključka, pravi dalje, da Je genera-lisim Stalin vodil mogočno partizansko g.ban.e za nemškim, črtami, ki je leta 1943 zadalo Nemcem strašen poraz pri Kursku.
»Po mojstrskem Strateškem načrtu generalisima Stalina so sovjetske sile zadale Nemcem deeet uspešnih udarcev ter pregnale sovražne tolpe s sovjetske zemlje. Uspešen izid Stalinovega strateškega načrta leta 1944 je imel velike vojaške in politične posledice. Zaradi udarcev sovjetskih čet so Romunija, Finska in Bolgarska, bi v-še zaveznice Hitlerjeve Nemčije odpadle od NemMje. ter ji napovedale vojno. Na ta način so v giavn<m izvršili «qlacijo Nemčije.*
n*
JUL. KRAJINA
Danes pogreb generala De Wintona
Trst, 13. februarja
Brigadnega generala De V/intona, ki so ga ustrelili v Puliu pri pregledu strdke pred glavnim stanom 13 pehotne brigade, bodo danes ob 15. uri pokopali s vsemi vojaškimi 6astmi na britanskem vojaškem pokopališču v Vidmu.
Generalovo truplo so pripeljali v Trst v ponedeljek popoldne ob 15.30. uri. Truplo sta spremljala generalova soproga Augusta Anne de WitUon in njegov dva in pol meseca stari sinček Vfilliam Andretv de IVinton.
Brigadni general de Winton je bil v Pulju samo nekaj dni. Prispel je tja, ko je njegova brigada zamenjala prejšnjo posadko «24 Guards Brigades. Bil je častnik redne vojske ter s svojimi 38 leti še mlad za tako visok položaj. Nje. govo prvo lastniško mesto je bilo » znamen Škotskem polku «Gor-don Highlanderss, v katerega je stopil leta 1929.
TRŽAŠKA KRONIKA
Teroristični napad na slovensko srednjo šolo
Inšpektor Mizerit ranjen s strelnim orožjem
Vleraj kmalu po 18. uri j« skupina kakih šest italijansko govorečih mladeničev prišla v drugo nadstropje poslopja v ulici Cor-sica 11, kjer je slovenska srednja šoku Najprej so razbili nekaj stekel na vratih, razbili slovenske napise na vratih, nato pa vdrli v ravnateljevo sobo, kjer so oddali strel, ki je ranil 1,1 letnega inšpektorja za slovenske srednje Sole profesorja Edvarda Mizerit a.
Ranjenega profesorja so z avto-
Dodatna nakazila občinam in upravam
Trst, 13. februarja Obveščevalni urad Zavezniške vojaške uprave je objavil ukaz St. 318, ki pooblašča občine in uprave v pokrajini za nakazovanje letnih dodatkov svojim blagajnam za čas od 1. julija 1945 io 30. junija 1947, za kntje zvišanih stroškov, ki so jih imeli po 12. juliju 1945 zaradi povišanja plač ln drugih izdatkov.
mobilom Rdečega krita odpeljali v glavno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima zlomljeno desno ramo in bo potreboval za okrevanje kakih 6 tednov.
Po napadu na prof. Mizerita so neznanci razbili Se nekaj stekel, nato pa vrgli ročno bombo v predsob je. Bom ba je razbila lesena vrata, naredila luknjo v podu ter razbila Se preostala stekla. Nato so neznanci pobegnili.
Po dogodku je prispela polioije ter izvršila preiskavo.
Seja občinskega sveta
OPOZORILO DAVČNE UPRAVE
Tržaška davčna uprava opozarja vse dovkoplačevaloe, ki imajo plačilne roke z zapadlostjo 10. februarja, da ostane ta zapadlost nespremenjena In da imajo čas za plačilo do vključno 18. t. m.
NATEČAJ ZA SODNE PRIPRAVNIKE
Razpisali so natečaj za 164 mest sodnih pripravnikov s položitvijo izpitov, ki so pridržana vojnim povratnikom. Vsa nadaljnja pojasnila dobijo prosilci pri krajevnem državnem pravdništvu.
TRŽIČ
SEDEM ATENTATOV V TREH DNEVIH
Neznanci so izvedli od 8. do 10. t. m. v Tržiču sedem atentatov. Policija sporoča, da v nobenem primeru ni bilo žrtev, temveč le škoda na hišah. V Tržiču so dne 8. t. m. ob 19.30 vrgli dve ročni bombi v vežo železničarske hiše v ulioi Carducci 9. Ob tej priliki sta se razbili le dve šipi. Eno uro in pol pozneje so vrgli dve ročni bombi proti stanovanju GioaeSehina-Visintina v ulici Randaocio 38. Eksplozija Je raznesla eno okno, drugo pa poškodovala.
V Ronkih so okoli 19.40. ure vrgli ročno bombo proti stanovanju Ade-le Lauri v ulici d'Annunz.o 17. Eksplozija je uničila 2 šipi.
Dne 9. t. m. ob 3.30 so vrgli štiri bombe proti stanovanju Olementi Italie, vdove Piocini, v ulici Cosu-lich 3. Zdrobljenih Je bilo nekaj šip. Nekaj ur prej je eksplodirala ročna bomba v bližini obrtne šole v ulici Cerianl 10. Razbitih je 15 Šip Istega dne okoli 21.30. ure je eksplodiral naboj eksploziva v bližini stanovanja Giuseppa Piriavec, v ulici Trieste 30. Eksplozija je zdrobila 25 šip.
Dne 10. t. m. ob 1.40. uri so neznanci vrgli ročno bombo, na cesti Randaccio. Škode ni bilo.
Včeraj se je sestal občinski svet na kratko sejo pod predsedstvom odvetnika Fortija. Med sejo so podali ugodno mnenje glede vseh točk dnevnega reda, ki so obsega, le med drugim zvišanje prispevka občine za 300.000 lir za šolsko leto 1946-47 ustanovi Rittmeyer za vzdrževanje treh tečajev poklicne pripravljalne šole za slepce ter podporo v znesku 400.000 lir mestni knjižnici za leto 1947.
Dne 4. t. m. je bila v občinski palači redna seja o bernskega sveta, na kateri so med drugim pregledali položaj izredn.h del z dne 5. februarja, ki jih je. financirala Zavezniška vojaška uprava. Iz poročila je b.lo razvidno, da je bilo predloženih 169 načrtov za ceste in od teh je bilo financiranih 143 načrtov za 475 milijonov lir. Za stavbe je bilo financiranih 143 načrtov za 475 milijonov lir. Za stavbe je bilo predloženih 221 načrtov, od katerih so jih financirali 192 za 320 milijonov lir. Za kanalizacijo je bilo predloženih 27 načrtov, izmed katerih so jih odobrili 23 za 63 milijonov lir. Za gradnjo gospodarskih hiš so predložili 12 načrtov, izmed katerih so jih odobrili 9 za 998 milijonov lir. En načrt je bil predložen za krožno cesto, in sicer za 200 milijonov lir. Končno je ZVU financirala še nadaljnjih 16 načrtov za manjša dela za približno 30 milijonov lir.
Pogreb policista
ŽRTVE ATENTATA V KOMNU
Danes dopoldne se je izpred glavnega stana civilne policije v ulici XXX. oktobra razvil pogreb kaplarja civilne policije Filippa Larisse, ki je 9. t. m. postal žrtev terorističnega atentata, katerega so izvršili v Komnu na poslopje, v katerem so nastanjeni uradi Zavezniške vojaške uprave in poveljstva civilne policije. Merdtem ko Je v pisarni p sal na pisalni stroj, sta dve krogli zadeli Larisso, ki sta ga smrtno ranili.
Včeraj okrog 17. ure so agenti policije na motornih kolesih spremili truplo iz Komna v Trst, kjer so ga položili v sobi glavnega stana po-licije, ki so jo spremenili v mrtvašnico in v kateri so položili vence Zavezniške vojaške uprave in policije.
PREHRANA
ZA BOLJŠO PEKO KRUHA
Glede na pritožbe, ki jih Je dobil Sepral od nekaterih potrošnikov zaradi slabe peke kruha, sporočajo da je imenovana ustanova predvidela stalno nadzorstvo nad peko, ki bi temeljilo na kemični analizi vzorcev. Četudi se večina pekov zdaj drži zadevnih odredb, vabijo prebivalstvo, naj sodeluje z namenom izboljšati to nadzorstvo, tako da pismeno javi Se-pralu, (ulica Genova št. 9) imena tistih pekov, ki bi prodajali kruh neprimerno pečen ali pripravljen z moko, ki ne odgovarja tačasni razdelitvi.
Kronika v dnevih stavke grafikov
NESREČE	Iko je prihajal v smeri od glavne
V noči na 5. februar se je v Bar- Postaje. Do nesreče je prišlo zaradi
RAZDELJEVANJE ŽIVIL
SEPRAL javlja, da so včeraj 12. t. m. pričeli razdeljevati naslednja živila:
mast: 100 gr na osebo za vse potrošnike glavnega mesta;
mast posebne vrste: 100 gr na osebo za vse potrošnike občin na področju Ozvzemši glavno mesto);
sladkor: 300 gr na osebo za vse potrošnike glavnega mesta in občin področja.
Konec razdeljevanja 28 t. m.; cene: mast in mast posebne vrste 82 lir za kg; sladkor 90 Ur za kg. Razdeljevanje testenin. Danes se je začelo razdeljevanje naslednjih količin testenin za vse potrošnike v mestu ln v občinah pokrajine: 750 gr belih testenin, cena 30 lir za kg;
250 gr riža; cena 70 lir za kg.
kovljah pripetila težka nesreča, katere žrtev je postala 17 letna Romana Scaria iz Pirana. Imenovana se je vozila na zavezniškem avtomobilu, ki se je zaletel v neki osebni avtomobil. Nesrečnici je počila lobanja in je bila na mestu mrtva. Ranjen je bil tudi šofer avtomobila.
Dne 6. t. m. sta na kr.žišču ulic Fabio Severo in Marconi trčila a-menški jeep in angleško motorno kolo. Ranjenih je bilo 5 vojakov, ki so Jih prepeljali v vojaško bol nišnico. Do nesreče je prišlo, ker se je šofer jeepa hotel umakniti civilnemu tovornemu avtomobilu in je pri tem zavozil v motociklista.
V ponedeljek dopoldne je v ulici Nizza agent ciVilne policije z motornim kolesom povozil 70 letno Angelo Saul-Raguseo, ko je stopila izza tovornega avtomobila in hotela prekorač.ti cesto. Ženo so prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili pretres možganov.
PEISKAVE V LONJERU, STRELI, POŽAR...
Mezdni sporazum za grafike in kartotehnicne delavce
ARETACIJA METALCA ROČNE BOMBE
Civilna policija Je aretirala 22 letnega Bruna Coceta, stanujočega v ulici Buonarroti št. 10, in sicer zaradi suma, da Je 7. februarja odvrgel ročno bombo proti stanovanju na Korzu št. 66. Pri eksploziji je popokalo na nišah mnogo šip.
Policija pa ni mogla ugotoviti istovetnosti metalcev ročne bombe ter tistih, ki so streljali z avtomatskim orožjem na stanovanje Vini-cija Fontanota, stanujočega v Ron-kah, ulica 24. maja.
Tel. št. 23
v primerih sile
Od dne 20. februarja 1947 dalje se ne bo moglo občinstvo posluževati dosedanjih policijskih telefonskih številk za policijsko pomoč v primeru sile. Za takojšnji nastop policije Je treba klicati samo št. 23. V nobenem primeru pa ni klicati bivše kvesture za takojšen nastop policije, temveč samo št. 23. To velja samo za tržaško področje, ki ima policijske sedeže v Bar-kovljah, ulici Caprin, ulioi Her-met, ulici dellMstria, ulica Colo-gna in na glavnem stanu v ulici 30. oktobra.
PRIHOD JUGOSLOVANSKIH VOJNIH UJETNIKOV
V torek ob 15. uri je z vlakom iz Benetk prispelo 23 jugoslovanskih vojnih ujetnikov, ki so se vrnili iz italijanskih taborišč. Zavezniška vojaška policija je spremljala vojne ujetnike, ter jih nastanila v Silosu, od koder bodo nadaljevali pot v domovino.
BOMBA PROTI PEKARNI NA TRGU BELVEDERE
Policija poroča, da so na večer 12. t m. ob 23.15 vrgli bombo proti pekarni, ki je last Mario Zafreda. Bomba je uničila 9 šip in poškodovala nekaj predalov. Policija, ki je prišla na kraj, je našla črepinje steklenice, v kateri je bil bencin ter vžigalnik ročne bombe.
Glede na sporno vprašanje poUgrafikov, ki se je v sredo zvečer zaključilo z obnovitvijo dela po enem tednu stavke tiskarjev, smo izvedeli, da so med Združenjem industrijcev ter osrednjim sindikalnim odborom za pogajanja in poligrafskim sindikalnim odborom za pogajanja sklenili naslednje:
Od 1. februarja 1947 bo poligr afskim In kartotehničnim delavcem — z izjemo za nameščence uredniških obratov dnevnikov, za katere se bodo takoj pričela pogajanja za
mezdno izenačitev — priznano neiz-plačljivo nakazilo v merilu enakčm 10 odstotkom zdaj pogodenih minimalnih mezd. To nakazilo bo zapadlo na dan, ko bodo stopile v veljavo nove mezde, ki bodo določene za delavce imenovanih skupin.
Osrednji sindikalni odbor za pogajanja ter poligrafski sindikalni odbor za pogajanja se obvezujeta, da bosta do 11. marca 1947 spoštovala tudi za grafične in kartoteh-nične industrije mezdno premirje, ki velja za vse druge industrijske skupine in da tudi ne bosta stavila zahteve po povišanju veljavnih mezd. dokler se ne bodo sporazumeli za splošne mezdne poviške za krajevno industrijo ali mezdne poviške za grafične ali kartotelhnične kategorije italijanske republike. V tem primeru bodo revidirali zda j veljavne mezde tako, da bodo obdržali nespremenjeno razliko med mezdami, ki so bile določene s pokrajinskimi pogodbami 16. oktobra 1946 ter mezdami, ki so bile določene z državnimi pogodbami 9. novembra 1946 za grafično in kartotehnično industrijo.
Kakor koli pa ostane sporazumno, da bo veljavnost novih pogodenih mezd za grafike in kartotehn.ke ista kot veljevnost tistih mezd, o katerih bi se sporazumeli za krajevno industrijo ali za grafično in kartotehnično industrijo v državnem sedežu.
Tatovi
v skladišču
Ludvik Stubel, stanujoč v ulici Conconello št. 51 je prijavil policiji, da so prejšnjo noč vdrli tatovi s ponarejenimi ključi v njegovo skladišče v ulici Aleardi št. 7 ter odnesli motorno kolo in druge predmete v skupni vrednosti 127.000 lir.
VELIKA TATVINA
Civilna policija poroča, da so dne 10. februarja ponoči neznanci u-kradli na področju Trsta ogromno količino eksplozivnega materiala. Gre za eno tono eksploziva «NobeI,
Na ukaz preiskovalnega sodnika je policija izvedla preiskave v sedmih stanovanjih y Lonjeru, da bi našla predmete oseb, ki so bile ubite v maju leta 1945. V stanovanju Danila Pertota so našli radijski aparat ter nekaj ukradenih namiznih, žepnih in zapestnih ur, ki so Jih zaplenili. V stanovanju Franca Marušiča pa je policija našla celo kuhinjo in spalnico, ki sta pripadali eni izmed žrtev iz leta 1945. Policija 'hi mogla odnesti pohištva, ker ji je grazila skupina žensk.
Več strelov so oddali neznanci na skupino ameriški častnikov v noči na 7. februar, ko so ti šli skozi Lokve. Policijska preiskava do zdaj še ni dala nikak.b pozitivnih rezultatov.
Zaradi kratkega stika je nastal požar v manufakturni trgovin; Milene Udovič na trgu Ponterosso, ki je povzročil okrog en in pol milijona lir škode. Goreti je začelo dne 7. t. m. ob 14.20. uri; takoj so nastopili gasilci z dvema brizgalnama in po dveurnem delu pogasili požar.
Na ameriški ladji «Benefield Vic-tory» sq agenta policije aretirali nemškega vojnega ujetnika Hermanna Bessutija, ki je kot slep: potnik hotel priti v Ameriko.
V zaklonišču pristanišča Duca d’Aosta so našli truplo Marije Germani, vdove Vatta, stanujoče v ulici Milano 25, in ga prepeljali v mrtvašnico spiosne bolnišnice.
Dne 7. t. m. zvecčr sta v ulici Mazzini dva s samokresi oboo žena neznanca napadla šoferja Bruna Defferata, zaposlenega pri finančnem oddelku ZVU, in ga prisilila, da jima je prepustil avtomobil, s katerim sta se nato naglo odpeljala proti trgu Goldoni. Avto je znamke Lancia in ima evidenc-
trženja s tovornim avtomobilom. Ranjen ni bil nihče.
VLOMI IN TATVINE
Med vožnjo iz Padove v Trst je s strehe avtobusa izginil Carlu Orlandinlju kovčeg, v katerem je imel obleko ln druge predmete v vrednosti 100.000 lir.
Dne 4. februarja je policija aretirala 30 letnega Umberta Land ja. in 31 letnega Evgenija Peternela, k* sta osumljena tatvine pletenin in tkanin iz skladišča Rudolfa Vi-dimarija v ulici Valdirivo 19 v vrednosti dveh milijonov lir. Oba s<a zanikala krivdo, toda pri zasliševanju sta prišla v protislovja.
S pena rejenim, ključi eo dne 6. t. m. tatovi vdrli v stanovanje Emilije Fettarinove por. Canciani v ulici Enrico Toti 11 ter Ji odnesli dragocenosti in nekaj gotovine v skupni vrednosti sto tisoč lir.
V	nocj na 6. februar so neznanci ukradli rešilni avto Rdečega križa izpred rešilne postaje na trgu Vittorio Veneto. Avtomobil je naslednji dan našla policija zapuščen na cesti pri Sežani.
Dne 8. t. m. so neznanci izropali zlatarno v ulici S. Sebastiano, od koder so odnesli dragocenosti v vrednosti pol milijona Ur. Tatovi so izkoristili temo zaradi prekinitve toka. Zlatarna je last 27 letnega Giovannija Battilane.
V	odsotnosti gospe Terese Klu-nove so tatovi dne 9. t. m. vlomili v njeno stanovanje v drevoredu XX. septembra 23 in ji ukradli v klavirju skritih 700.000 lir.
Iz stanovanja Alcida ' Zipponija v ulici Trento 9 pa so v nedeljo tatovi odnesli 250.000 lir v gotovini ter dragocenosti za nadaljnjega četrt milijona.
Istega dne eo tatovi obiskali tudi krcjačnico Giovannija Ohileja v ulici Marconi 8 ter mu ukradli plašče, obleko in kose blaga v skupni vrednosti 280.000 Ur.
Dne 9. februarja ponoči so neznanci vdrli v skladišče v ulici Ghega št. 8, ki je last Angele Fab-bro, vdove De Rosa ter odnesli 100 kilogramov sladkorja ter 200 steklenic raznih likerjev v skupni vrednosti 200 tisoč Ur.
GORICA
Opozorilo vozačem
Poveljnik 88 pehotne divizije general Bryant E. Moore je izdal opozorilo glede cestnih nesreč, pri katerih so postali žrtev tako ameriški vojaki kot civilisti.
Taka nesreča se je pripetila 7. februarja 1947 v Vidmu v ulici Vol-tumo. Neki motociklUt-civilist je zadel v vojaški avtomobil in se pri tem uibil. Takoj se je zbralo na kraju nesreče kakih 500 civilistov, ki so skušali napasti vojaka, ne da bi vedeli aa vse podrobnosti nesreče. Vojaška policija je nato razgnala civiliste. General Moore je izjavil, da so uvedli preiskavo in da bodo ameriškega vojaka primerno kaznovali, če bodo ugotovili njegovo krivdo.
Ceste na tem področju so v zelo slabem stanju ter so zdaj zaradi slabega vremena zelo nevarne za avtomobilski promet. Izvajajo vse možne ukrepe, da bi bili vojaki previdni ter bi izpolnjevali prometne predpise. Vendar ni mogoče pripisovati vojakom krivde za vse nesreče, ker so nekateri pešci - civilisti in vozači zelo nemarni. Z njihovim sodelovanjem bi se lahko izognili mnogim nesrečam.
EKSPLOZIJE BOMB
vrste 808, 600 m vžigalne vrvice,
2400 detonatorjev vrste 27, 240 vži-1 tteriiko vTg.Isa galnokov CE in 75 kg strelnega Dne 10 t. m. se je na obali 3. no-bombaža	| vembra iztiril tramvajski voz št. 1,
ARETACIJA ZARADI POSESTI OROŽJA
Zavezniškemu vojaškemu sodišču so prijavili 19 letnega Bertogna Ncrdia iz Beljana zaradi nezakonite nošnje samokresa. Aretiranca so zaprli v zaporih ulice Tigor.
NAJDBA BOMBE V BARKOVLJAH
Včeraj popoldne so delavci našli pod železniškim mostom v Rarkov-ljah bombo za 45 millmeterski mi-nometalec. Poklicali so čistilce min, ki so nevarno orožje razstrelili.
Vprašanje dobav kuriva
Dne 7. t- m. Je bila na pobudo oblasti v občinski hiši tiskovna konferenca, na kateri so pojasnili trenotni položaj dobav oglja in drv mesto Trst. Konferenci je predsedoval poročnik A. A. Monici, častnik za civilne zadeve, prisostvovali pa so ji stotnik Kein ;n stotnik Ryder, dalje predstavniki mesta, agrarnega konzorcija in drugih ustanov.
Poročnik Monici je pojasnil, zakaj ni na razpolago dovolj oglja. Med občino in agrarnim konzorcijem so 24. avgusta sklenili pogodbo po kateri bi slednji moral dobaviti v oktobru 10 tisoč stotov ogjja. Konzorcij pa pogodbe ni izpolnil in je obe.na prejela le 2500 stotov.
Stotnik Kein je poudaril živahno zanimanje občine za pravočasno preskrbo prebivalcev z ogljem. Občina Je razdelila preprodajalcem potrebno količino drv, odgovornost za razdelitev oglja pa je prevzela ogljarska zadruga, ki pa je poslovala zelo počasno. Občina zdaj preučuje razdeljevanje oglja preko svojih prodajalnic.
Predstavnik agrarnega konzorcija je nato izjavil, da je iskati krivdo za neddbavo količine 10 tisoč stotov v okolnostih, da železnica ni dala na razpolago potrebnih vagonov za prevoz in v vremenskih nepriUkah,
Občina je poskušala dobiti oglje
tudi drugje, vendar niti UIVOD niti Centroprom nista mogla dobaviti naročenega blaga. Poročnik Monici je nato pripomnil, da je Zavezniška vojaška uprava ponudila ogljarski zadrugi primerna prevozna sredstva, kar pa so iz nerazumljivih razlogov odbili. Dejal je, da so vprašanje razdelitve oglja v Trstu vodili, monopolistični činiteljl, nasprotni vsakemu demokratskemu načelu. Končno Je poročnik Monici izjavil, da hoče leto, da bi mesto bilo založeno s potrebnim ogljem v tej trdi zimi.
Pod železniškim mostom v Bar-kovljah so delavci dne 4. t. m našli ročno bombo. Ker ni imela varovalke, so jo čistilci min razstrelili na mestu.
Pri čiščenju dna v pristanišču Duca d’Aosta so našli ogromno količino vojnega materiala. Med dru-g.m so našli 24 granat po 381 milimetrov, ter 13 magnetičnih min po eno tono.
Dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer so neznanci vrgli ročno bombo v stanovanje Mirande Bertos, stanujoče v ulici Ospedale 16. Eksplozija Je razb.la nekaj šip in poškodovala vrata: škoda znaša 5000 lir.
V ulici Petronio so dne 7. t. rn. nali ročno bombo «Breda» brez varovalke. Bombo so odstranili čtetil-ci min.
Dne 8. t. m. zvečer so neznane osebe vrgle bombo proti poslopju na Ghiadmo in Monte 240, ki je povzročila lažjo škodo. Pri preiskavi so agenti civilne policije našli v bližini eno neeksplodirano bombo.
Najdba dela dragocenosti, ukradenih vgoriškl sinagogi
Pri hišni preiskavi, ki jo je izvedla civilna policija pred dnevi v stanovanju pouličnega fotografa 56 letnega Salvaitora La Barbara v ul,i-c: Raštel &t. 6, so odkrili del dragocenih predmetov, last sinagoge v ulici San Giovanni, ki so jih neznani tatovi okradli ob koncu leta 1943. Gre za približno 10 kilogramov srebrnih predmetov velike u-metniške vrednosti, ki predstavljajo majhen del opreme goriške sinagoge, ki so jo tedaj ocenili na 30 milijonov lir.
La Barbara, ki so ga zasačili, ko je skušal s pomočjo nekega znanca oceniti enega jzmed ukradenih pred metov, je hotel opravičiti posest, češ da jih je v nedoločenem času kupil za ceno 36.000 lir V pričakovanju izida preiskave so ga pridržali na policiji.
Tri obsodbe
VIŠJEGA ZAVEZNIŠKEGA SODISCA
Višje zavezniško sodišče v Gorici I je dne 6. t. m. obsodilo na eno letol zapora Eligia Pelerina zaradi ne-J zakonite posesti 1600 nabojev, A-dolfa Blanka pa na 60 dni zapora zaradi nezakonite posesti blaga za- ! vezniškega izvora.
Na dve leti zapora je isto sodi- 1 šče obsodilo Albina Cunetta, ker je | ob sodelovanju drugih oseb poma- ! j gal nemškim vojnim ujetnikom f pobegniti iz taborišča v Palmanovi j in jih spremljal do Morganove črte.'
BOJIBA POD TOVORNIM AVTOMOBILOM
Včeraj dopoldne so ob 8.30 našli v ulici Donizetti ročno bombo pod tovornim avtomobilom s številko «GO 327», ki je last Leopolda Do-ljaka, stanujočega na št. 27 v isti ulici. Čistilci min so odstranili bombo. Ob 14.30 so čistilci min odstranili nadaljnjo bombo pri pod-: jetju SELVEG.
EKSPLOZIJE BOMB V GRADIŠČU IN MOSI
Policija sporoča o nadaljnjih 8tl-1 rih eksplozijah bomb v zadnjih dveh. dneh na Goriškem in to v Gradi-I šču in Moši. V ponedeljek ob 21.30' uri so v Moš' neznanci vrgli ročno bombo proti stanovanju 21 letnega| Avrellja Burga v ulici XXX. okto-l ba-a št 29; eksplozija je povzročila] le neznatno škodo. Isti dan so vrgla proti stanovanju 49 letnega Cesa4 reja Bina v ulici XXIV, maja Št. 16 dve bombi, ki tudi nista povzročal znatne škode.
V torek ob 6.30. uri so v Gradišču} neznanci povzročili eksplozijo bom-i be v garaži v ulici Gorica, ki j«} last Francesca Castellana; eksplo-j zija je povzročila škodo na ne k eri! kormonu, ki je bil v garaži.
t
PREHRANA
Prehranjevalni odsek za goriško področje potrjuje, da ostane cena obroka 500 g testenin, katerega razdeljujejo od 10. februarja, še nadalje določena na 26 lir za kg. Testenine je treba dvigniti dc vključno 20. t. m.
PROTIPROGRESISTICNI
LETAKI
Policija poroča, da so včeraj v ulici Rastello našli slovenske letake s protiprogresistično propagando.
P ULJ
ODGODITEV RAZPRAVE PROTI GUELIJU
Zaradi rahle obolelosti predsednika sodišča dr. Roattija so razpravo proti Gueliju in sokrivcem odložili na 20. februarja 1947 ob 9. uri.
GOSPODARSTVO
KORISTEN PRIROČNIK
Založnik Adolfo Peterlin v via Roma 23 je izdal žepni priročnik «Piccola Guida*, v katerem je poleg koledarja polno drugih koristnih podatkov, n. pr. o merah ih utežeh, denarju, poštnih in davčnih tarifah ter naslovi lekarn, zdravnikov, uradov, seznam cest, ulic ln trgov itd. Na koncu je priključen zemljevid. Trsta. Priročnik stane 120 lir.
Predsednik Truman Je od kongresa zahteval, naj vlada podaljša nadzorstvo nad trgovinskim bro-dovjem, da bi s tem zagotovila neprekinjeno pošiljanje premoga in žita iz Amerike v Evropo in poskrbela za prevoz beguncev. Ti vladni ukrepi bi morali prenehati 1. marca tega leta.
Nemški zastopniki angloameriške-ga in francoskega zasedbenega področja Nemčije so sklenili sporazum za izmenjavo blaga v prvem trimesečju tega leta v vrednosti 66 milijonov mark. Podobni sporazum med angloameriškim in sovjetskim področjem je bil objavljen že lansko leto.
PRIHOD ANGLEŠKIH IN AMERIŠKIH DOPISNIKOV Včeraj dopoldne so prispeli v Pulj razni dopisn.ki angleških in ameriških listov, med katerimi so dopisniki listov «Times», «Exchange Te-legraph», «Chroniele», «Express Te-legraptiM, News Chronicle» in «Daily Telegraph».
MLADENIČ Z BOMBO V BLIŽINI LADJE «TOSCANA»
V bližini ladje «Toscana», na kateri se izseljujejo ljudje iz mesta, so v ponedeljek aretirali 18 letnega mladeniča. Poročilo javlja, da je policija pri njem našla ročno bombo ter ga aretirala okrog
VAGON V PLAMENIH
Na železniški postaji Sv. Gora jel 7. februarja ob 22.30. uri v,nekem! železniškem vagonu izbruhnil požar, za katerega domnevajo, da jej bil podtaknjen.
Gasilci so požar takoj pogasili im nastala škoda na pohištvu, ki je' bilo v vagonu, je le majhna.
KULTURA
ZORAN MUSIČ RAZSTAVLJA V BENETKAH V soboto je bila v Benetkah »I «Piccola galleria San Marco», uli-\ ca XXII. marca 2423, otvoritev sl karske razstave znanega sodobnega slovenskega slikarja Zorana Musiča, ki je pred nedavnim razstavljal svoja dela tudi v tržaški «Umetnvt »ki galeriji*.
14 ure.
ZANIMIVOSTI
VINKO BELICI C
4.
POD KRNOM
Po njivah je stala v kopicah koruznica. Vrane ao se preletavale r.ad pustimi koruzišči in krompiri-žfti.
Ali življenje ni zamrlo. Oživela ja gora. Gluhi udarci sekire so odmevali pod previsi. V vasj so rasle skladovnice stavbnega lesa In drv. Ponje »o prihajali veliki tovorni avti in se z d.vjim ropotom in dimom vračali na glavno cesto proti Čedadu in Vidmu. Lesni trgovci in prekupčevalci so v krčmi izplačevali visoke tisočake kmetom. V vas se je stekal denar.
Žica nad vasjo je pela dan za dnem. Po nji so z žvižgajočim zvenom drveli jz naročja strmine zvežnji bukovih drv in se truščem« grmadili ob poti. Ce s« je kak na sredi žice zaustavil, ga Je naslednji s silovitim zaletom zbil na tla, čeprav se Je tudi sam raztreščil in razsul po pobočju.
Sredi vasi je delala mlekarna:
preprosta, ali slovita. Maslo in air sta šla še topla na trg. Kdor je imel dve kravi, je lahko pošteno živel. In ljudje so vedeli, da je v deželi zlati čas, kakršnega še ni bilo in, žal, tudi ne bo vekomaj. Se nikdar se ni zgodilo Cotarju, kar se mu je zgodilo tu: iz ust rdečeličnega, bolj krčmarju nego kmetu podobnega možaka je čul:
♦Zdaj je Življenje res lepo in veselo; zdaj smo lahko zadovoljni; vso je moči prodati po visoki ceni.* Cotar se je glasno zasmejal: »Srčno sem vesel, ko vas slišim tako govoriti. Vendar nekdo, ki je danes zadovoljen!*
Ni hotel pomisliti na svoje razbito življenje, na nemir, ki mu je grenil dneve in noči. Da, morda je preveč razmišljal o svojih težavah, zato so se mu zdele tako bridke: kakor je tudi rana, ako nenehno grebeš po nji, vedno hujša.
Ne : i;v jati! No razmišljati!
Rjavordeče strmo pobočje Ozke nad veliko cesto se je tiho grelo v dopoldanskem soncu. Alj je bilo res čisto tiho? Tu pa tam se je v tišini odluščil kamenček, se stall-kal nekaj metrov n že in obstal. Tišina. V boru je zažgolela sinica, misleč, da se vrača pomlad, in obmolknila. Tišina. Jata žametno črnih kavk se je cvrkutaje preletela nad golimi jeseni in hrastiči in se prenesla dalje. Tišina. Nekje visoko gori se je oglasil kovinski žvižg, čotar je uprl oči v sinjino, v škrbine na vrhu. Nekaj je poševno letelo dol: senca je drsela po pečinah in se večala, žvižg je postajal ostrejši, dokler ni v udušenem udarcu utihnil.
«S te planine torej spravljajo seno.*
Tišina, Da, za nekaj trenutkov. Potem pa je vanj poseglo življenje. December — in vedar povsod življenje! Tudi smrt, ki jo je Cotar gledal v tistih predzimskih dnevih v raznih podobah, je bila le posebna oblika, posebna stopnja življenja.
V mrzlem jutru je šel inženir mimo hiše, kjer so se pravkar spravili na zakol prašiča. Ob prisojni hišni steni je dečica s skrajno napetimi obrazi gledala, kaj se dogaja. Možaki ao že potegnili žival iz
svinjaka. Cotar Je le mimogrede pogledal tja. O prašiču ni bilo moči vedeti, ali hodi še po lastnih nogah ali ga že bolj nesejo. A v slutnji nečesa hudega je vedno pre-sunljiveje cvilil. Nikdar ni Cotar gledal, kako koljejo prašiča. Zato je šel tudi zdaj naglo mimo. Cviljenje je naposled utihnilo. Ta smrt bo celi družini za leto dni olajšala življenje.
Ah, ne razmišljati!
Nad vasjo, tik pod hosto, je stal star mlin, v katerem bi se lahko dogajale vse tiste skrivnostne zgodbe o vračanju mrtvih. V tisti samoti je na vseh straneh šumelo po hudourniških strugah. Na kolo je pritekala voda po žlebu iz ve-
likega zbiralnika tih nad mlinom. Le vsakih šest ur se je kolo zganilo v Vrtenje in kamen je potem mlel poldrugo uro, dokler se ni zbiralnik izpraznil.
«Tu pa bi me bilo strah samemu prebivati,* je občutil Cotar, Stal je ob vodi in gledal proti Krnu. Neusmiljena belo-sinja vez med nebom in zemljo je iz daljav ledeno dihala vanj, ki je nekdaj želel ogreti svet s svojim mladostnim žarom.
Tedaj je zagledal dekle, ki je navkreber po spolzki stezi nesla
na glavi vrečo žita in jo odložila na klop pred mlinska vrata. Vzravnala se je m si popravila ruto, ki ji je zdrsnila s svetlih las. Bila je zardela v obraz, kakor bi se zavedela lepote mladih prsi. Cotar je stopil bliže in se ji smehljal v jasne oči.
«Deklica, bova skup varovala vrečo, dokler ne pride mlinar?*
♦Je ne bo nihče ukradel, gospod.*
♦Ali ti ni ime Kuniča?*
♦Pač.*
♦Kuniča! Kuniča! Ah znaš plesati ?:j
«Ne.» V smehu mu je pokazala bele zobe, zaželela lahko noč in odhitela navzdol v mrak.
Gledal je za njo in neko davno čustvo se mu je oglasilo v srcu. Bolj ko je deklica izginjala,, bolj se je večalo hrepenenje — tako da se je zdrznil. Strmel je v nastopajočo noč, ah Kuničin obraz je bil pred njim ves živ, sramežljivo nasmejan, še pol otroški.
«Kunica!» je šepetal. »Bodi ti moja vodnica iz te sive, hladne praznice življenja! Bodi ti!»
Njen obraz se mu je smehljal iz noči.
Zamišljen se je vrnil Cotar v domačo kuhinjo. Bili so notri vsi starj znanci, ki jim je ob pfjači mineval doigi večerni čas. Neka-
teri med njimi so se vojskovali še v Abesiniji. Znali so povedati o čudovitih dogodivščinah: o preslanih boleznih, o vročini, o kačah, o mučenju, o ženskah. Mnogi med njimi so preživeli leta in lerirna Sardiniji. Spet tega je zaneslo življenje y Polestino h kraljevi armadi, od tam pa v London. Naučil se je angleško in francosko; govori štiri jezike. Onile dobrodušni možak zna tako lepo pripovedovati o Egiptu: videl sem Sfingo in si ogledal piramide. Tale rdečelični, močni fant je bil v Rusiji. Ta zopet, mlinarjev sin, ki je neprenehoma pokrit z jugoslovansko vojaško kapo, je služil v treh vojskah: videl je Grčijo, Srbijo in Dalmacijo.
♦Midva, gospodična,* je rekel inženir, »lepo tiho tolciva orehe in poslušajva te ljudi, ki vedo več nego vi ali jaz. Poslušajva in pijva mleko!*
♦Oni so se učili spoznavati življenje od druge strani ko midva,* je menila.
♦Od druge strani,* je potrdil. ♦Z neposredne strani! Midva pa povečini iz knjig, zvezkov in predavanj... Poglejte, vsi so se vrnili v rodno vas, najsi so bili še tako doleč in še tako blizu smrti, Zdaj kvartajo, pijejo in vzneseno pojo.
(Nadaljevanje prihodnjič).
ZDRAVNIŠKA POMOČ PREKO RADIA
V bolezenskih primerih na ladjah. fc! nimajo zdravnika in ko ne zadostuje ladijska prva pomoč., kahko danes pomaga zdravnik preko radia. Tako novo službo so organizirali in uvedli na poštnih uradih vzdolž britanske obale, kjer sprejemajo radiofonična sporočila z ladij in jih oddajo enemu izmed zdravnikov, ki so noč in dan v službi. Ta naredi diagnozo bolezni na ta način, da sprašuje in daje navodila ladijskemu osebju in tako u-gotovi simptome bolezni. Potem ko zdravnika obvestijo s kakšnimi zdravili in pripravami razpolaga ladja, ta prepiše način zdravljenja, preden morejo bolnika izkrcati m prepeljati v bolnišnico.
RADIO TRST I
263,2 m - 1140 ke
Četrtek, 13. februarja
17.30 ples pri čaju; 18 glasba ia latinske Amerike; 18.30 ženska ura! 19„ P®stra glasba; 19,l0 plesi iz lil riunih oper; 19.20 vokalna glasba sodobnih dunajskih skladateljevi poje sopranistka Margherita Vol* ^£a. na klavi-rju jo spremlja: Valdo Medicus; 19.45 pestra glasbah 19.30 ♦Tema opoldne*; 20 ital. v*-! sti; 20.15 pestra glasba; 20.25 glaafeo iz zahva, izvaja orkester pod -»wd-stvom Gina Campese; 21 «Srwmin na Giacinto Gallina*; 21.15 e&sme-ralda*. enodejanika; nate yiasba vseh narodov; 22.35 orkester Rinal-di; 23 zadnje ital. veofcl; 23.15 nočno zabavišče; 24 zaključek.
RADIO TRST II
276.3 m - teze ko
l
Četrtek, Ik. .ebruarja
17 koncert zm riolo in orkester (prenos iz Videna),
KRAVA, ki DAJE 40 LITROV MLEKA NA DAN
Iz Londona poročajo, da imajo v Veliki Britaniji kravo, ki daje na dan nad 40 litrov mleka, to je vsako leto okrog 14.600 litrov. Tej izredni kravi bo v maju tega leta 9 let in je v vseh devetih letih dala povprečno po 30 litrov mleka nn dan.
Po uradnih ugotovitvah in merjenjih je dajala krava v svoji prvi dobi kot telica po 6000 litrov mir ka na leto, v drugi dobi 6500 litrov, v tretji 17.400 litrov in v četrti nad 14.600 litrov na leto. Čeprav je pred letom dni povrgla dva telička hkrati. daje dane,s še vedno tako količino mleka.
Ta vzor krave mlekarice je ox-fordshirske pasme in jo hranijo s posebno izbrano krmo.
Na letališču v Turinu so preizkusili prvo letalo, ki so ga zamislili in izdelati v Italiji po vojni. Gre za irimotorno letalo Fiat G. P. 12, ki nosi 1,0 potnikov, 4 člane posadke in 1000 kg tovora.
vpicuus jz	solist W)lllam
Primrose, orkester dirigira skladatelj Walton- Ion Dcnanyi: Variacije na Ni*T,eyevi temi, pianist Dohnayi ia londonski simfonični orkester, uarig. Lawrance Colling-w-ood; la zenska ura; 18.30 operne uvertur«, 18.45 slovenska književ-nost. Koroški Slovenci v književ-
lo°15 *rri9K Debuesyjeve skladbe; i-io sodobne osebnosti: Vodja v
“r.^5n')l Afr>ki; 19.30 slavni valčki;
napoved čaaa, vesti v slov.; 7. 6'asba po željah; 20.45 filatelistična oddaja:	Inflacija znamk,
inflacijske znamke; 21 Puccini: «La Boheme*. opera v 4 slikah;
23	napoved časa, vesti v ital.; 23.15 vesti v slov., čitanje sporeda za naslednji dan; 23.30 plesna glasba;
24	zaključek.
6.54
ledar;
ital.;
Petek, 14. februarja
jutranji pozdrav; 6.55 ko-7 vesti v slov.; 7.15 vesti v
7.30 zaključek; 11-30 glasba pri delu (prenos iz Vidma); 12 iz
življenja v Veliki Britaniji; 12.15 češkoslovaške pesmi; 12.30 napoved časa, vesti v slov.; 12.45 vesti v ital.; 13 orkester Oskar Rabin (prenos iz Vidma); 13.30 popoldanski koncert; 14 Novi svet: Ameriške sindikalne šole za umetnost; 14.10 čitanje večernega sporeda,
zaključek.
17.30 glasbeni spored (prenos iz Vidma); 17-45 simfonični koncert
$
(Drenos iz Vidma); Mozart: Sim-
Ofi v T\ n	1__
fonija št. 38 v D -duru (izvaja londonski filharmonični ork., diri-g. St Thcmas Beeeham), Vaighan-Wil-liams: Fantazija na temo Thomasa Tallisa; 18.30 predavanje: O vonju jn okusu pr; živalih; 18.45 lahka glasba; 19 Milčinski: »Ptički b-ez gnezda*, povest v nadaljevanjih; 19.15 komorni zbor pod vodstvom dirig. Ubalda Vrabca; 19.45 napoved časa, vesti v slov.; 20 violinske skladbe; 20.30 klavirski koncert dr. Klasinca Romana (prenos Iz Ljubljane); 21 slovenska, narodna pesem; 21.15 plesna, glasba (prenos iz Vidma 1: 23 napoved časa, vesti v ital.; 23.15 vesti v slov.; čitanip sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 za ključek.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.