AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING. OCTOBER 11, 1949
LETO LI.-VOL. LL
IZ SLO Vt WVJK:
MARIBOR. —Škodic Franc iz Hotinje vasi 'pri Mariboru je bil do 1. 1943 v službi Gestapa. Obiskoval je specialno teroristično šolo in skupaj s pajdašem Klasincem preganjal in u-bijal ljudi ter kradel njihovo premoženje po celem ptujskem polju. Zvest svojim načelom je pribežal kasneje k partizanom, kjer je našel hvaležno polje za svoje udejstvovanje. Bil je soudeležen pri masovnih likvidacijah na Pohorju 1. 1945. Takrat sta se pri delitvi plena sporekla s pajdašem Klasincem. Prišlo j« do obračunavanja in je Klasinec obležal mrtev. Ško-dica je kot preizkušenega in ‘Ograjenega” komunističnega človeka sprejela OZNA, fejer nadaljuje svoje zločinsko početje.
GORICA. — Načelnik prometnega oddelka ljubljanske železniške direkcije je dejal, da je bila težka železniška nesreča v bližini Gorice, pri kateri je zgorela velika količina nafte, namenjene v Jugoslavijo, posledica očitne sabotaže. Naj-novejša^ odkritja preiskovalne komisije so pokazala, da zavore na vagonih sploh niso delo-pke zaivo:
do, aigMipPWBMWPIIwl
minformu ali "reakciji.” LJUBLJANA. — Duhovi komunističnih teoretikov so popolnoma razcepljeni. Profesor Vujič iz Beograda je n. pr. v svojem predavanju na ljubljanski unverzi trdil, da ima človek telo in dušo. To je bilo preveč za pravovernega marksista dr. Kanonija z ljubljanske univerze, ki je profesorja Vujiča v debati ostro napadel meneč, da mora govoriti v imenu vsega materialističnega sveta.
UMRLI SO: Anton Novak v Ljubljani, France Modic na Lahovem, Karel Čerin, prošt v Novem' Mestu, Matija Balantič v Križah na Gorenjskem, Ivana Mravlje v Preserju pri Ljubljani. Jože Kunstelj pa Javorniku na Gorenjskem, Ivan tefanac v Ljubljani, Jakob Miklič v Celju, Janez Baše!j v Kranju,
Rajko Freligoj v D. lju.
M.
Iz Nemčije in Avstrije prihajajo v Ameriko novi
V Avstriji so bili komunisti strahovito poraženi privolitvah
Dobili so komaj kakih 5% vseh oddanih glasov, trdijo poročila
Iskrena zahvala!
Spodaj podpisani te ielim tem potom najujkreneje zahvaliti sem prijateljem v 32. vardi, ki so delovali v zadnjih primarnih volitvah zame in vsem, ki so glasovali zame, da sem prejel tako lepo število glasov. Vaše naklonjenosti, dragi prijatelji, ne bom nikoli pozabil.
John Rožance.
Dunaj. — Pri volitvah zadnjo nedeljo sta'prejeli veliko večino | obe anti-komunistični stranki, kij
Liga katoliških slovenskih'sta v sedanji 3kupni vladi v Av-'	------—
Amerikancev je prejela,obvesti, jstriji. Na tretjem mestu po šte- ||| Q ^ I QROBOVI lo, da dospejo v Ameriko:	vilu prejetih glasov je nova!	w 1» W n I
Jožef Smolič, žena Terezija in stranka, katero so podprli bivši
Vremenski prerok pravi:
ve brez ciganke)
Danes deloma oblačno, hladneje proti večeru. Toplomer včeraj 86,
> Tri m dan
Ali veste, kakšna je razlika med vozom ulične železnice in Tito vino? Naj povemo, da ni nobene. Povsod eni sedijo, eni se pa tresejo.
hči Erika v Celby, Kansas.
Marjeta Višner v Wilder, Minnesota.
Alojz Golob, z ženo Antonijo v Kenmare, North Dakota.
Ignac Resnik v Rock Creek, Ohio.
Jožef Simič v Mt. Iron, Minnesota.
Karlo Lovro v Indiana (East). Terezija Velikonja, v College Mt. St. Joseph, Ohio.
Franjo Gabrenja, v Alpha, Illinois.
Peter Poje, z ženo Marijo in hčerkama Ingeborg in Marijo, v Kansas City, Kansas.
Franc Fric, v Santa Paula, California.
Leo Kristanc, v San Francisco, California.
Gabrijel Zablatnik, v Stillwater, Oklahoma.
Franc Naglič zy ženo Matildo
in otroci Janez, Lovro, Peter, Bernard, ki gredo v Imperial, Pa.
naciji. Na četrtem mestu in da-
Na težkem se bodo zdaj morali vsi užiti ruskega jezika
Ta ukaz velja pa vsem, starim in mladim, pravijo komunisti
Praga. — komunistična češka vlada je ukazala, da se morajo vsi učiti ruščine, stari in mladi. Ker je pa to učenje "nujno,” so komunisti razpisali nagrade za one, ki se bodo najbolje in najhitreje naučili ruskega jezika.
To je menda edini slučaj v zgodovini človeštva, da se mora ves narod učiti tujega jezika.
časopisje po če-
FARMARSKI VODJE V OHIO SO VSI ZA TAFTA
Columbus, 0. — Ohijski senator Taft je zdaj živahno na potovanju po državi Ohio in 3i pridobiva glasove za prihodnje leto. Dvajset najbolj vplivnih far-
Joseph Orehovec
,	Kakor smo že včeraj nakratko
leč zadej je pa komunistična poročali je umrl na svojem do-stranka.	j mu Joseph Orehovec, stanujoč
To so bile prve narodne voli-Jna 8406 Rosewood Ave.. star 72 Komunistično tve v Avstriji od leta 1945. Naj-( let. Doma je bil iz Vasi Boštanj 'škem vpije, da je to potrebno, več glasov je prejela stranka na Dolenjskem, odkoder je pri- ker bo ruščina “jezik bodočno-kanclerja Leopolda Figla, to je šel sem pred 50 leti. Bil je član narodna ljudska stranka, druga'društva Mir št. 10 SDZ in dru-je bila socialistična, ki je anti-'štva Slava št, 173 SNPJ. komunistična, še pred volitvami j Poleg žalujoče soproge Mary
sta se prvi dve stranki dpgov6-jroj. perko, zapušča sinova Mar-rili, da ostanete skupaj v vladi tin in Joseph, hčeri Mary poroč. tudi po teh volitvah.	j Sawyer in Anna Dlugo ter vnu-
Značilen je bil izid volitve v ke, brata Franka, y/ Chicagu se-
sti.” “V bodočnosti ne bo mogel nihče živeti brez znanja ruščine, ne zdravnik, ne trgovec, ne umetnik in ne delavec,” piše list Lidove Noviny.
V vseh šolah -so začeli zdaj učiti ruščino. Prav tako so odprli natečaje za učenje ruščine
poni, ki je pod rusko okupacijo. stro Helen Cheme, v starem kra- v tovarnah in klubih. Vsak uči-
Od 182,361 glasov so jih dobili j ju pa sestri Frenči&o in Anto-komunisti 4,715 ljudska stranka njj0 ter brate Janete.
85,565, socialisti 65,712 in na- Pogreb -bo v četrtek zjutraj
c‘ji6>369-	ob 8:30 iz Louis ferfolia po-
Volitve so potekle mirno in sa- grebnega zavoda inv cerkev sv. mo . nekaj pretepov je bilo med Lovrenca ob 9. |j komunisti in socialisti.
Martha M. . V nedeljo zjut*
tel j ali učiteljica mbra prebrati vsak mesec po eno rusko knjigo ter o njej razpravljati z drugimi učitelji.
Predsednik češke, Klement Gottwaid je razglasil, da bo češka korakala z Sovjetsko zvezo in nobeno drugo, ld je edina,
Rune drobne novice ix Clevelanda in te okolice
Na ples vabijo—
V četrtek bodo imeli v SND na St Clair Ave. “old lajmerji”
marskih voditeljev v državi Ohio plesno veselico, na katere vabijo se je iz ja vilo, da bodo podpirali'stare in mlade. To je Liga neic-senatorja in z vso močjo delali danjih žogometnih igralcev, ka-
za njegovo izvolitev.
V političnih vrstah smatrajo to izjavo za eno najbolj značilnih in važnih v republikanski kampanji. Ker bo organizirano delavstvo solidno proti Taftu bo ta potreboval vso podporo farmarjev, ako hoče biti ponovno izvoljen v senat prihodnje leto.
IZ RAZNIH NASELBIN
FRANKLIN, Kans. - Za srčno hibo je tukaj umrla Teresa Paulin, stara 66 let, doma iz vasi Vrhovo, Radeče pri Zidanem mostu, v Ameriki 38 let. Večinoma je živela v tej naselbini.
Zapušča dva sina in tri hčere.
OAKMONT, Pa. — Tukaj je umrla Barbara Delaš, stara 75 let, doma iz Metlike, Dolenjsko.
Tukaj zapušča sina Franka in
njegovo družino ter več sorod- ,	___________
nikov. Druga je Terezija Pra-[dec, 643 E. 160." St. Mnogim znan*...................
tere predsednik je Louis Slapnik, cvetličar na 6102 St. Clair Ave. župan Burke je obljubil, da bo gotovo prišel. Povabili so tudi svojega nekdanjega člana in igralca, guvernerja Lausche-ta. Le pridite na to veselico, bo prav prijetno.
Glede vremena—
Malokdo je, ki se ne bi zjutraj vprašal: kakšno vreme bo danes. Zato smo uredili, da bo v našem listu vsak dan poročilo vremenskega preroka s primerno sliko. Razume se, da ne garantiramo nič, ali kakor so rekli v starem kraju: brez ciganke se ne ve.
Vabilo na sejo—
Jutri večer ob 8 bo seja podružnice št. 15 SŽZ v SND na 80. cesti, članice naj se udeležijo polnoštevilno.
Iz bolnišnice—
Iz Glenville bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mary Go-
Proiimo režite nas y Ameriko
Pod tem naslovom bomo v bodoče objavljali imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 15316 Barrett Ave. Cleveland, Ohio. Na ta naslov naj tudi piše vsak, ki bi se za koga izmed navedenih zanimal. Lepo prosimo vse naše usmiljene ljudi naj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, naj napravi trden sklep da bo pomagal vsaj enemu.
Franc Strgar, roj. 1903 na Gorjušah v Bohinju, žagar in gozdni delavec, z ženo in hčerama: 15 in 9 left ter sinovoma: 12 in 5 let.
Ivan Bogovič, roj. 1888 v Sromljah pri Brežicah, z ženo in hčeranii: 13, 11 in 6 let,
Rudolf Heferle, roj. 1909 v Starem logu, z ženo in sinovi: 17, 13, 7, 6 in 1 leto.
Janez Osolnik, roj. 1907 Gozdu pri Kamniku, kmet, z ženo in sinovoma: 13 in 4 lete ter hčerami: 11, 9,1, in 1 in pol leti,
Anton Osredkar, roj. 1909, Črni vrh nad Polhovim gradceim kmet in tesar, z ženo in hčerama: 13 in 1 leto ter sinom 2 leti, in nečakom Viktor Lamovec, roj.

va lahko dostavila nadaljna obvestila. Prosiva, da obvestite o tem tudi vse Vaše prijatelje, za katere veste, da niso • naročeni na noben naš list in bi jih zaradi tega to obvestilo ne moglo doseči. — Prof. Vladko Kos, Dr. Peter Urbanc, Apartado 2298, Caracas, D. F.
Modelno letalo ubilo svojega mojstra
West Chester, Pa. — George Hartshome, star 21 let, bivši
letalec v ameriški zračni sili, je let, premogar, ki se nahaja baje
izdelal male letalo, ki je letelo na mal motor. Letalo je privezal na žico in ga spustil v zrak. Zh-delo je ob električno žico in tok je letalca na mestu ubil.
1931, kmetski delavec
Bivša urednica Glasa Naroda j Franc Zorman, roj. 1912 v bo baje začela izdajati nov list.jBobovku pri Kranju, kmet, z že-New York Times se že*trese ra- no in otroci: 15, 11, 6, 6, 4, 2,1, di kompeticije. Vest. je dospela | Aleksander Žakelj, roj. 1906 v
naravnost iz Čičarije.
žirih nad šk. Loko, čevljar, z ženo in otroci: 14, 13, 11, 10, 8, 7, čudno, ampak fakt je, da je 4, 3 lete. dobil Karl Marks, oče komuni- Angela Zaletelj,, roj. 1903 v zma, največ gradiva za svojo/Podbukovju, gospodnja, z sino-“novo vero” v demokratskem1 ci: 25, 22,18, 9 let ter hčerama: britskem muzeju.	117 in 15 let,
Ker imamo tukaj v	v. •	-	-------
že dalj časa namen, da ustanovi-j	» Pennsylvaniji. Poleg si-
mo slovenski klub, prosiva pdd-ina Thomasa tepušča 4 vnuke in pisana, da se vsi Sloveniš v Ve-'2 Pravnuka. Pogreb bd jutri pd-nezueli čimprej javijo na spod- poI?ne ob 3 ® Trdinovega po-nji naslov ter nam sporoče seda- grebnega zavoda, 1053 E. 62. nje točne naslove, kamor jim boJS‘- na Highland park pokopali.
šče.
Poizvedovalni kotiček
Iz Vrhovske vasi, fara Sv. Križ pri Kostanjevici, so se pred prvo svetovno vojno izselili v Ameriko Janez in Franc Pisan-ski, Marija Dornik in pozneje njen brat Franc. Kdor ve za njih naslov je prošen, da ga sporoči na Peter Golobič, 112
Jugoslaviji
Sofija, Bolgarija. — Bolgarska vlada je odpovedala prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. V noti bolgarska vlada pravi, da je titovski režim samo izrabljal prijateljsko, pogodbo, zato, da je pošiljal svoje vohune v Bolgarijo in da je preprečil repatriacijo bolgarskih državljanov.
Državna policjifc ima novo postajo
Državna patrulja v Ohio je odprla novo postajo v North-fieldu blizu Clevelanda. Naha-
ja 3e na cesti št. 8 in bo imela 16, St. N. W. Barterton, Ohio. Patruljo 8 mož.
Jakob Krasna, star okrog 75 Železnica jih je poslala.
domov 350
nekje v Westmoreland Co. naj | Conneaut, O. — Ker ni dovolj piše na naslov Johii Pelhan, 513 prometa je vodstvo Nickel Plate Regent St. Houston. Pa., ki ima železnice poslalo domov za ne-zanj pismo od sorodnikov iz Bu- določen čas 350 delavcev iz svojih delavnic.
Pa ne mUUte, da je to prizor s slovenikih vinskih goric, niti Drenikova prama is Wickliffe, Ohio, nista, ampak je fo pa-rada v sapadnem Berlinu, ko praznujejo “oktoberfest” na 2. oktobra, ki je sezija za varenje piva.
Zopet doma— /
Mrs. Margaret Jarc iz 7009 Hecker Ave. se je povrnila iz bolnišnice. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, rože in darila. Doma -je še vedno pod zdra-
kraju pa sestro.
CHULA VISTA, Cal. — V bolnišnici je 14. sept. umrl Fred Hribar, star 60 let, doma iz Zagradca, občina Slivnica pri Ljubljani. V Californijo Se je preselil pred par leti. V Chulavisti vniško oskrbo, zapušča hčer, poročeno Irene Card party in seja— Giardina, v Ameriki pa več sorodnikov,
CHESWICK, Pa. — Tukaj je naglo umrl za srčno hibo Jože Louše, star 60 let, doma iz Ko-strevnice pri Litiji. Zapušča ženo, dve hčeri in sina. Bil je dober lovec.
Delavsko tajništvo bo nadaljevalo borbo proti faft-Hartleyevem zakonu
V Clevelandu so priredili člani Broderhood of Railroad Trainmen slavnostno večerjo v čast predsednika te strokovne železničarske organizacije Wil-liam-a P. Kennedy. Pri tej priliki je govoril pomočnik delavskega tajnika Mr. John W. Gibson. V svojem govoru je napadel posebno Taft-Hartleyev delavski zakon in izjavil, da borba proti temu zakonu ne bo prenehala dokler ne bo odpravljen. Povdaril je, da je te zakon bistveno okrnil svobodo delavskih organizacij, da je nasproten vsem modernim socijalnim pridobitvam od lete 1933, da vniču-je mesto svobodnega delavca v svobodni demokraciji. Govoril o slogi, ki mora vladati med delavstvom in farmarji, da bi mogla ta dva osnovna stanova družbe uspešno napredovati in podpirati napreden razvoj dežele in naroda.	,
Senator Vandenberg se dobro zdravi
Ann Harbor, Mich. — Michiganski senator Vandenberg se nahaja v bolnišnici University, kjer so ga operirali na pljučih. Stanje se mu vidno boljša, poroča vodstvo bolnišnice.
Nocoj ob 7. ima podružnica št. 18 SŽZ sejo in prijeten card party v navadnih prostorih. Članice naj se udeleže v velikem številu.
K molitvi—
člani druš.tva Najsv. Imena fare Marije Vnebovzete naj pridejo nocoj ob 7:30 v želetov pogrebni zavod na 152. cesti, da pomolijo ob kršti pok. sobrate John Omerza, v sredo naj se pa po možnosti udeleže pogreba.
Za 20. obletnico—
V	sredo ob 7:16 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Simona Verbič v spomin 20. obletnice njegove smrti.
V bolnišnici—
Poznana Mrs. Mary Intihar iz Detroita se nahaja v St. John’s bolnišnici na 7911 Detroit Ave. Obiski so' dovoljeni zvečer od 7:30 do 8.
Pohištvo bi radi—
Mlada zakonca, ki ste prišla iz starega kraja, bi rada dobila kaj pohištva za 2 sobi. če ima kdo kaj in bi jima želel pomagati, naj pokliče IV 0382.
Prva obletnica—
V	četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša
pok. Mary Bricel v spomin prve obletnice njene smrti.
Za I. obletnico—
V	četrtek ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Križa maša za pok. Ignaca Bartol v spomin prve obletnice njegove smrti.
Dodatno poročilo—
Dodatno sc nam poroča, da je bil pok. John Omerza član Najsv. Imena pri župniji Marije Vnebovzete.
-------o------
DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV g KAKIM
am Ameriška Domovih
I Vi I i* K-iri-ilo \t*
(JAMBS DEBEVEC, Editor)	_	.	.
NAROČNINA
Za Zed. države $8.60 na leto; ra pol leta $8.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 nadeto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.60.
SUBSCRIPTION RATES United State* $8.50 par year; $5.00 for 6 month*; $8.00 for 8 month*.
Canada and *11 other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for S months.
pozanimajo za njegqvo zgodovino in bodočnost, škof ne bi v svoji pravi podobi, mogel bolje služiti svojemu narodu kot s tem, da ga predstavlja sedaj v tem prelomu dob, v tem času gigantskih naporov, da se zaustavi zmagovitost pohoda brezboštva v obliki komunizma, ki preti vsemu krščanstvu.
Ameriški katoliški Slovenci bomo spremljali našega škofa ? molitvami in srčnimi željami, da bi bila blagoslovljena njegova potovanja z vsemi uspehi, ki jih ima v svojih namenih in željah.
OCTOBER
CUN MON TVK WED THU F* I SAT
I
2345678
9 IO II 12 13 14 *5 16 17 18 19 20 21 22 262718 29
Ali bodo
..............................*.t***»|
BESEDA IZ NARODA! j
! iiinm 1 m i.. mi »a***—4*«iinin*m«

No. 199 Tues., Oct. 11, 1919
Poper in koprive
Cleveland, 0. — če se komu zdi čudno, da ne stresam modrih in nemodrih opazk k pričakovani največji novici letošnjega leta, da imajo tudi Sovjeti atomsko bombo, mu javno zaupam, da je bilo, je in bo s tem za dogleden čas itak preveč pisarjenja, ugibanja in špekuli ranja. Zaenkrat imam smo e-no pripombo in še ta se ne tiče tega ekspresa na oni svet, temveč Proletarčevega komentarja, da je predsednik Trrurman naznanil to novico “na način,” kot da je vojna radi tega neizbežna in prilil na protisovjetsko histerijo še več petroleja.” Kar bi jaz rad vedel, je, kam je "tovariš Zajac” gledal, ko se mu je
In tako sem rastel, to se pravi živel v milosti in modrosti v le-

Truman prikMal J SW f dobi vojnega hujskača, ki je ra-
zen njega in morda kakšnega ameriškega stalinovca ni videl nihče, niti sovjetska propaganda? Sosed Miha, ki je moj, “morski prašiček” pri merjenju javnega mnepja, pa jaz in z nama pretežna večina razsodnih Amerikancev smo bili — in smo že — pod vtisom, da je predsednik Truman izvršil svojo tvegano in odgovorno nalogo z občudovanja vredno spretnost-
Pot škofa Rožmana v Južno Ameriko
Slovenski škof Dr. Gregor Rožman je na poti proti Južni Ameriki. Gre tja obiskat svoje vernike, ki Jih je sedaj v Argentini preko 7000 in so raztreseni po drugih južnoameriških državah v manjših in večjih skup,nah Potuje kot neumoren dušni pastir, kot apostolski škof, ki mu je usoda dodelila, da v izrednih razmerah preko zgodovinskih časov vodi svojo čredo. Božja previdnost je izbrala prav njega, ki ne pozna mirovanja, ne komodnosti, ki je neugnan v svoji vnemi, neodjenljiv v svoji apostolski gorečnosti in ljubezni do slovenskih ljudi in nepremagljiv v svoj, j eri, da bo Bog končno zmagal tudi med Slovenci m na Slovenskem.
Komaj leto dni je odkar je prišel med nas v Združene države, pa je že obhodil in premisijonaril skoro vse s oven-ske naselbine v Združenih Državah, bil v mnogih krajih že po večkrat in šel obiskat, tolažit in krepit naše rojake v Kanadi. Vsako priliko, ki se mu nudi, izkoristi za svoja misijonska pota, kaipor ga le povabijo tja pride, da utrjujeje duše v veri in srca vnema za življenje po božji postavi.
V Južno Ameriko gre škof posebno in pred vsem ob-' iskat svoje bogoslovce in duhovnike. Med begunci, ki so obdudovanja vredno spretnost-morali zapustiti dom in domovino po drugi svetovni vojni jn da „^<^0 poročilo ni bije bilo tudi skoro celo ljubljansko bogoslovje. Bogoslovci ^ ,.p(jtralej na	marveč
in bogoslovni profesorji so se bili najprej ustavili v severni „„	vodtel Kdor
Italiji blizu Padove. Tam je dekan bogoslovne fakultete ;
Msgr. Alojzij Odar z drugimi bososlovnimi profesorji najprej organiziral začasno slovensko bogoslovno fakulteto:
Z najskromnejšimi sredstvi se je moglo opremiti bogoslovje in učilnice. Ameriški Slovenci ste takrat veliko pomagali.
Naložili ste svoje darove na najbogatejše obresti. Bogoslovje in fakulteta sta dobila odobrenje Sv. Očeta in pod najvišjo oblastjo Vatikana je učni zavod uspešno napredoval. Kljub izrednim težavam so mladi fantje dobili vendar v tem začasnem zavodu najboljšo vzgojo in prvovrstno izobrazbo za svoj dodoči duhovski poklic. Veliko novomasni-kov, ki so peli svoje prve svete maše ali v gornjeitalijanskih vasicah ali tam med pobožnimi Tirolci ali na svetih mestih v Rimu ali pa v skromnih taboriščnih kapelicah po Italiji in Avstriji je kazalo prve neprecenljive uspehe tega velikega dela za’ vzdrževanje katoliškega duhovnega življenja med Slovenci v izgnanstvu.
Kakor za vse druge begunce tako je tudi za bogoslovce in njihove profesorj#prišel kar hitro čas, ko je bilo treba misliti na odhod preko morja. Bogoslovna fakulteta slovensko je bila trn v peti komunističnim mogočnikom v Jugoslaviji in neprestano so ji delali težave. Jasno je bilb, da slovenski bogoslovni zavod v Italiji ne bo mogel dolgo vzdržati.
Kakor se je za druge slovenske izgnance najprej odprla Argentina, tako je bilo tudi za bogoslovje. Tam se je našel dobri škof, ki je naše bogoslovce sprejel v svoj zavod skupno z našimi profesorji, tako, da so tam mogli nadaljevati študije čisto po svojem, od Svete Stolice odobrenem načrtu. Iz družin begunskih Slovencev so se novi mladeniči javili za duhovniške poklice in vstopili v bogoslovje. Zato je bogoslovnica takoj po prihodu svojih članov v Argentini začela s polnim delom.
Škof svojih bogoslovcev in njihovih profesorjev ni videl od spomladi leta 1945. Razumljiva je njegova in njihova srčna želja, da se zopet vidijo. Razumljivo je, da višji pastir mora videti bodoče svoje sodelavce v vinogradu Gospodovem in jih zlasti pripraviti na obnovitveno delo v svoji ško-
f il Škof pa gre tudi med druge slovenske naseljence v Argentini, stare in nove. Povsod, kjer je slovenska duša, tam je polje njegovega dela, tja ga žene srce.
V Argentini se slovenski naseljenci že pripravljajo na slovesen sprejem. Veliko otrok nestrpno čaka, da pozdravi svojega nadpastirja in pridno se pripravljajo na sv. birmo, ki jim jo bo podelil. Okoli njega se bodo zopet zgrinjale množice vernikov slovenskih, da slišijo njegovo besedo, da sc navžijejo moči vztrajnosti in upanja za bodoče življenje in delovanje kot verni kristjani.
Iz Argentine bo šel škof tudi po drugih južno-ameri-ških državah, kamor ,bo le mogel, da obišče kolikor mogoče vse svoje duhovnike in vernike.
Škofova pot pa ni le verskega, je tudi velikega splošno narodnega pomena. Z njim gre slovensko ime, z njim prodira v ušesa najvišjih oblastnikov držav, po katerih potuje, kjer govori in nastopa. Cerkveni in svetni ljudje, ki morda nikoli niso slišali slovenskega imena, zvedo sedaj zanj v izrednih okolnostih, zvedo za mučeniško in junaško pot tega malega naroda, za njegovo usodo, za njegovo deželo in se
n ja? Klerikalci naj bi se držali svojih skupin, napredni tabor naj bi pa vodil svoje pristaše Tako preprosto! čudno, da ni tega nikdo pogruntal, dokler se ni pojavil na našem pozoriš-ču P. C. Vse, kar še čaka pojasnitve, je, kdo naj vodi “sive mase” v naprednem taboru: — marksistično - leninistični in titovski sopotniki na lawndal-skih in šenklerskih alejah, ali demokratični element, ki ga skuša organizirati Ivan Molek? Stvar namreč navsezadnje le ni tako preprosta, kakor se zdi Pi-siju, in boj ni med klerikalci in naprednjaki, temveč med komunističnim in demokratičnim an-tikomunističnim elementom med nami. Kar svojega urednika naj vpraša, pa mu bo povedal, da
navadno “pehanje po slavospevu in častihlepnosti.” Takim apelom, kakršne piše Pi-si, pravijo Amerikanci “idle talk,” Slovenci p<< prazne marnje.
na razburkane vode’
je videl v predsednikovem na
znariilu in načinu, kako je to naznanilo podal, hujskanje na vojno ali proti Sovjetski zvezi, mora biti usodno bolan na očeh, zunanjih in notranjih, in je že skrajni čas, da brž obišče naj-bližjega očesnega dohtarja in še psihijatra zraven, za vsak slučaj! Kje, o kje, je tista slavna objektivnost, s katero se je Proletarec postavljal tako dolga leta in zaradi katere je bil nekaterikrat pohvaljen in ne brez vzroka? Ali je res Prole-tarčeva bolezen smrtna?
Modri Pi-ei se je dotaknil tudi vprašanja beguncev pred titovsko strahovlado in izrazil mnenje, da bi bili ti begunci nemara mnogo na boljem in bi se danes nemara ne vlačili več osovraženi' in osamljeni po begunskih taboriščih, “še bi ne bili nekateri ■vodje’ njih skupin tako zagrizeni.” Ampak Pi-si je v svoji očividni preprostosti in nepoučenosti ali kurji slepoti naslovil svojo pritožbo na napačni naslov! Kar je bilo namreč do danes med nami zagrizenega spotikanja ob naše begunce in kar ga je še, je prihajalo in še prihaja absolutno vse iz sopot-niškega tabora! Naj bo torej tako prijazen in prihodnjič naslovi svoje pritožbe na svoje ti-topotniške kapitane Ha lawndal-skih ozarah in ipri zarjaveli devici. ,
* » •
Pi-si je tudi izrazil upanje, da bodo bodoči Obiskovalci primed Moskvo in r*el-|negli jz jug08iavije “kaj več po-(tatl!ov )amošnjih razmerah.”
ci v obraz? Kajpak, tavati za fato morgano je prijetnejše.
« * •
Ne bodo se še zbrihtali, ne! Ne dokler bosta Adamič in ho, 3tarski maršal tako velika prijatelja kakor pripoveduje Lojz v Prosveti in dokler bo Lojzu migal en sam prst, da bo mogel udrihati z njim po svojem tajp-rajterju! Lojz pravi, da nihče na svetu ne razume Tltovine, ne vzhod ne zahod, razen gene-ralisima—patdon, maršal a! — Tita in njegovega ožjega krožka, v katerega moramo vključiti seveda tudi Lojzeta iz Blata. In vse — malo manj, morda za zrnce manj kot vse — kar je bilo napisanega o Titovi Jugoslaviji v zadnjih petih letih je laž, potvarjanje, zavijanje in polu-resnica. Resnica o “Novi Jugoslaviji” bo prišla na dan šele, ko napiše Lojz svoje tri knjige o nji — čista in gola resnica, kakršna bo sprejemljiva za njegovega pobratima Jožeta Bro-ža Tita! Prva teh knjig bo po Lojzetovem zatrdilu nosila naslov “Tito.” Stavim Štefan cvička, da dični maršal komaj čaka, da' dobi pred oči svoj laskavi portret izpod p:brat:movega peresa!
* * •
Kaj neki bodo rekli naši so-potni “intelektualci” — pa nji-J hov duhovni vodja Adamic —
naši sopotniški kapitani in kor-poraB kdaj spregledali, da jih ni preslepila samo “mati ljudskih demokracij” Moskva, temveč jih je še	bolj nesramno ogoljufal njen	hohštaplerski učenec Tito? Ali je res tako hudo, ^ ^ ^ ________________________
zbuditi -se iz svojega hipnotič- ‘	Regijli) ^ dale« od
nega spanja	in pogledati resni-	^	e(line	Menišije,	da	je	sko-
„i „	Voin«lt tavati za	rQ	njti	^ mislih	ni8em	mogel
doseči, pa ki sem jo tako goreče molil vsak večer, predno sem omagal v postelji. Privadil sem se bil delu, ki ni bilo nič posebnega, in privadil sem se ljudem, ki so me pričeli radi imeti, se mi je zdelo. Strašno učen sem 3e jim zdel, saj sem bil edini na naši cesti, ki sem znal pisati in brati, če ne rajtam naprej, kakor to gre menda. . . Moja gospodinja je za mojim hrbtom raznesla med sosedi, s katerimi je bila v govorečem razpoloženju, da znam prelepo pisati, saj me je .sama videla, kako. sem napisal pismo ter ga poslal čez vso Kanado in široko morje tje nekam v Avstrijo ali kam. Sama svojim očem ni verjela, je rdkla, ko je videla, kako gladko mi drsi pero po papirju in kako da so vr3te ravne. Pa da znam pisati kar iz glave, ne da bi pod piral glavo z obema rokama in tuhtal, pa računal, kj bi zapisal in kako bi zapisal.
Ne vem, kaj vse jim je moja gospodinja natvezila, vsekakor pa celo goro lepih lastnosti, ker
povabi nadškofa Stepinaca
ri“.7Tp^;3 rus, i ks:
to znamenje, da je Tito moz značaj ? Pa še kakšen značaj!
sosede so začele prihajati, pa tudi moški in so mi začeli nositi naslove, na katere naj pišem zanje domov. Kaj vem, zakaj da ni znal nihče ne pisati ne brati. Prišli so menda iz krajev, kjer ni bilo nobenih šol, do-čim smo jih imeli na Slovenskem že v vsaki vasi, ali vsaj v občini za vse okoliške vasi. Vsi srečni so bili, ko so nesli na pošto pismo za stari kraj. Razume se, da je bilo vse to “uradovanje” v nemškem jeziku. Ljudje niso vedeli, če bodo znali doma prebrati, 1» bo že kdo, so rekli, pa naročali to in ono. Pa sem pisal m imel dosti zabave pri tem. Edino to se pa ni primerilo, da bi pisal zaljubljena pisma. Ali so si znali mlajši sami pomagati v taki umetnosti, ali pa niso hoteli zaupati tujemu človeku svojih srčnih tajnosti. Pa kaj bi, saj bi bili lahko tako napravili, kakor tista dva pri vojakih. Eden je bil iz Čičarije, ki ni bil nikoli v šoli. Pri vojakih so mu vlili nekaj črk v glavo, pa vendar ne dovolj, da bi napisal pismo in zlil vanj vse, kar ga je tako tiščalo tam pod rebri, odkar ni videl svoje Mice, ki mu je takrat ob slovesu za gvišno obljubila, da bo čakala nanj, vendar zagotovo ne ve, ker človek nikoli ne ve, kaj se lahko primeri. In vojak bi bil rad razložil v. pismu, kdr drugače ni mogel, kako da jo ima rad ter ji obenem tudi naravnost in brez ovinkov povedal, da bosta orala, kadar pride domov, če se bo ona, Mica,
---------------- drugim.
To in tako bi ji rad povedal, ker' se mu je zdelo, da Mica potrebuje od časa do časa opomina,
yuje UU v-oon uv/	-------
* * *	, _ , ki je avša in rada pozabi na da-
če so baritonist Paul Robson no ibe|gedo Pa kako naj ji p0ve,
m mIaivait! 1/ATY111 ftflAlll TiOkrO- v	. ...l!	n nnn f	A TY1 nul?
če se Tito pobota z Rimom in in njegovi komunistični pokro- ™ pa pisatj ftninsca — I vitelji pričakovali, da jim bomo -
pa morda še škofa Rožmana — | (Dalje m 3. »tnali
Iz maša mstoMmUn soMMn
Lige katol. slovenskih Amerikama« ‘
Razkol ____
gradom je popoln. Hostarski maršal Tito zdaj lahko brez skrbi zapove svoji “ljudski” skupščini, da ga soglasno proglasi za generalisima, da bo Stalinu enak vsaj po šarži, če že ne po moči. En greh več ali manj v Stalinovi črni knjigi ne bo delal nobene posebne razlike. Konec — če bo takšen, kakršen je zapisan v tej knjigi — in Trocky je najvidnejša priča, da je vselej tak — bo tako ali tako zapisan z morilčevim bodalom, kroglo ali cepinom. Brihtni urednik zarjavele device E., ki vodi višek človeške pokvarjenosti v jezuitih in Borgijcih iz romanov, ki smo jih vsi požirali v mlajših letih, dočim mu srce očividno še Vedno vsaj na skrivaj utriplje za mater (ali očeta) “ljudskih demokracij,” ima zdaj krasno priložnost, da spozna človeško hudobnost in moralno propalost v vsej nagoti in globini in smradu: samo na Kremelj naj upira oči. . .
• * •
Devičin “tedenski komentator” P. C. mora imeti navado, da je s česnom začinjene klobase ali slično težko prebavljivo hrano, preden gre spat; zato ga rpuči mora in posledice so sanje, v katerih se objemajo Voleje in ovce. “V mislih imam naše časopisje,” modruje v eni svojih tedenskih “kolon.” “Kaj
______ o ______
“Kaj pa še hoče?” bi rad vedel sosed Miha. “Eno s kijem po buči?”
• • •
V Jugoslaviji se res gode čudne stvari! ’“Slovenski poročevalec” od 16. avgusta prinaša dolgo oceno ruskega romana “Sreča,” ki ga je spisal Peter Andrejevič Pavlenko , in ki dobil Stalinovo rtagsado, najvišje priznanje sovjetskim knji-, ževnikom. Napisala jo je Blanka Jane, ki jo zaključuje 3 sledečimi besedami:
“Pavlenkovo delo ‘Sreča’ presega povprečja niti stilno niti po opisovanju značajev.
Razen tega je docela lokalno, nerazgledano, nestrpno in na duto. še več — lahko ga prištevamo med dela, ki so zaradi svoje nacionalistične, šovinistične miselnosti politično škodljiva,
— in v tem pogledu je ‘Sreča’ kar dragocen prispevek k razumevanju žalostnih dogodkov preteklega leta.”
Z drugimi besedami, roman ni vreden pol zlodja, čeprav je izšel v Sovjetiji in je zavit v zlato peno Stalinove nagrade, ki bi bila še lani sama od sebe začrtovala, da bi roman proglasili za največjo mojstrovino,
in vsakogar, ki bi oporekal, za-_____
prli! Tako odpadajo kakor lus- terloo Rd kine vse “ideološke” VSzi in raz- J Rld
Zapet se je nabrala lista imen blagohotnih in usmiljenih darovalcev za Ligo K. S. A. in sicer:
Neimenovana iz 71. St. je darovala $25.00, in potem še enkrat $10.00. Mr. John, Terček, 1075 E.'64 St. $10.00; Mr. in Mrs. Anton Gregorach, 1176 E. 71 St., $5.00; Mrs. Julia Tomšič $1.50.
Mrs. Ursula Trtnik je ponovno izročila za nabrano članarino; po $2.00 od Mrs. Frances Korencic, Miller Ave., Ed in Frank Gorshe in od Neimenovane, Miller Ave.; po $1.00 pa od Mrs. Caroline Gabrenya, Ivan Ave., Mrs. Frank Smaltlz, Nauman Ave., Frances Smaltz, Nauman Ave., Neimenovana, Mrs. A. Žele, Arbor Ave., Mrs. Bolek, Arbor Ave., Andrew Zdešar, Aibor A(ve., Antonia Trebeč, E. 200 St. Mrs. Ed. Zimperman, Mil ler Ave., Mrs. A. Tekančič, Mrs. A. Glatz, Mrs. Frances Gorshe, John F. Jad-rich, E. 207. St. in Urška Trtnik, Lindberg ‘Ave. Skupaj 20 dolarjev. Na seji podr. št. 14 SŽZ nabrano $3.00 Mrs. Johana ftužar je izročila darove po $1 od Anne Zalar, 1038 E. 70 Sa., Lucille Gnidica E. 70 St. Neimenovana iz Arrowhead je darovala $1. Mr. Matt F. Intihar mi je izročil članarino nabrano po Mrs. Mary Izanec in
155	St., Mr. John Petrich, E.
156	St., Frances Skubic, Lucknow Ave.l' Mr. Joseph Novak,
Lucknow Ave., Mrs. Frances Novak, E. 154 St., Mrs. Rose SL mene, E. 156 St., Gertrude Piz-moht, E. 159 St., Mrs. Mary Co. prich, Gertrude Zaman, 15226 Saranac Rd. Skupaj $30.00.
Od Mr. Matt F. Intiharja sem tudi prejela dosedanji prebitek od “Katoliškega dne” ’ sicer vsoto $1876.65.
Mrs. Jorana Mervar pa mi je _b™ izročila dar od Zapadne Slov.
Zveze, nakazan od konvencije, ki se je vršila v Clevelandu —
$100.00 in predsednik Z. S. Zve-Mr. George Miroslavicih
kc va P.».. ... zna! Ampak njegov prijatelj Matevž pa zna, ki si vse zaupata in bo gotovo ,rad to storilnima spisal pismo
Da bo, je bil takoj pripravljen Matevž ves radoveden, kako mu bo zaljubljeni fant narekoval pismo. Ampk oni je naj-brže tudi vedel, kaij roji Matevžu po glavi, pa mu je iznajdljivo povedal:
“Jaz bom govoril, ti boš pa pisal. In ko boš gotov, mi boš pismo naglas prebral, da bom vedel, če si res tako napisal, kakor sem ti govoril, da ne bi kaj napačnega načečkal ki te poznam, kakšen si. Ampak, d* ne boš ti vedel' kaj je v pismu, ti bom ušesa zamašil, ko mi boš pismo bral. 0, ne, nisem tako neumen, kot ti misliš, da sem.
Tako bi bili lahko tudi meni zaupali fantje in dekleta, pa mi niso. No, radi tega nisem bil brez dela. Vsak večer sem mo-
Denverjafooto, pa^je^aroval,	£
oraiiu 'pv	*•**--.' —	—- *
sicer: po $&00 od Mrs. Žiberna preseljevanja.
.. *	_____(80 AA AfJ	Cllniro
$5.00. ISkuipaj $105.00.
Na j prisrčnejša zahvala vsem darovalcem, ki iz plemenitosti svojega srca otirajo solze trpečim. Hvala vsem, ki ste po-piagaii pri	K ATOLI & K K M
DNEVU, da je imel tako lep u-speh.
Ze veliko število naših trpinov se je rešilo potom Lige, veliko jih je pa se, ki nestrpno čakajo, kdaj .pride vrsta nanje. Da se pa more tudi tem pomagati do boljšegaiživljenj a, je pa odvisno od dobrih usmiljenih slovenskih src, ki so pripravljena se še in še odpreti in ponovno darovati v Ligino blagajno, s katere pomočjo se vrši vse delo
in od Neimenovane; $2.00 od Anton Rudanana; po $1.00 pa od John Lukanca, E. 159 St., Frank Valar, Thames Ave., J. Bratkovič. 2706 Tay Ave., Mary Bratkovič, Tay. Ave., Anton Arico. Ormiston Ave., Frances Krainz, E. 156 §t., Louis Kozel, Holmes Ave., Jermane Humar, E. 147 St., Sebastian Trampuš, Holmes Ave., John Bradach, Miller Ave. Anton Gubane, Wa-Mrs. Gubane, Wa-Mrs. Zalar, 16006
svojih tedenskih kolon. oaj Kine vse	“■* 1 isrioo n«., ■■■ ■■	’
je treba tega večnega preklja- bojniki stopajo pred zgodovino, Waterloo Bd., Mre. Pemus, L.
Dragi Slovenci, le bodite usmiljeni, da boste usmiljenje do. segli. Vsemogočni vam bo gotovo popločal iza vsa vaša dobra dela. Novonaseljencem pa naj da srečo, da se bodo kaj kmalu privadili nam in našim razmeram in se tako kar hitro udomačili v svoji novi domovini.
Clevelandska podružnica se vljudno priporoča za nadaljne darove in se že naprej zahvaljuje in vas pozdravlja
Maria Hochevar.
’*»	1— * '
poldne. Nič nisem računal, saj ni bilo težko delo, pa ljudem sem ustregel; ki so mi toliko zaupali. Ampak mislil pa sem, da ker sem jaz edini človek v tej ulici, kaj se ve, če ne v vsem mestu, ki je hodil kdaj v šolo, imam vso priliko, da to izrabim in zabogatim. Pisarno bom odprl, sem si rekel, in dela bom imel čez glavo. Blagor bratu Jožetu, kd me je toliko zbrcal, da sem vsaj v šole pogledal. Te mi bodo zdaj pomagale, da bom zibogatel. Nič ne ve Blažonova Mica, ki je prerokovala, da ne bo iz mene nič. Bog ji daj zdravje vsaj .toliko časa, da bo mene videla, ko se bom pripeljal iz Kanade v Menišijo v zlati koči-in s tremi pari konj. Kaj vem, ali bi kupil šimelne, ali bi prame, ali bi fukse. Tudi sira-sti so lepi, če imajo lep cajh na sebi. Ob takih lepih sanjah 3em segel v žep in prestol denar, da bi videle koliko mi še manjka do milijona. Seveda, od kraja gre bolj počasi, ampak kadar je pa človek v denarju, tedaj se pa kar sam vsipa od vseh strani, da se ga komaj sproti ubraniš. Saj pravijo, da ima najbolj neumen kmet najdebeiejši krompir. Za repo pa nič ne rečej0(
KANADSKA
^Justice
Ameriška Domovina
i« frn i a :i Mi-iig i mux
AMfltICAN IN WRIT NMMN IN UMUAM ONLY
ilOVCNUN
MORMM MMNNI
Za hip smo Sl pogledal t Kanado
(Nadaljevanje)
Prijetna je bila vožnja med samo teto. Kakor daleč je seglo oko, sama trta, na levo in desno. Križ božji, kako se bo to pilo čez nekaj mesecev, kadar se bo enkrat spametoval in u-miril v sodu! Je pa res, da se ga po slovenskih hišah v Ameriki nič več toliko ne spije, kot se ga je včasih. Pred 40 in 50 leti pa ne verjamem, da bi bila slovenska hiša v Clevelandu, da bi ne prezimovali vsaj par orjakov v kleti. Navadno je kupil gospodar eno tono grozdja in si ga sam stisnil. Tri dobre sode ga je dala stiskalnica, tri in pol, če je malo bolj pritisnil. Joj, kakšno nabijanje obročev je bi-
atavracijo. Ukazal sem sinu, naj ustavi in obme nazaj. Hoteli so vedeti zakaj. Povedal sem jim, da sem jaz gospodar in da mi ni treba vsake stvari obešati na veliki zvon. Mi smo vozili po desni strani ceste, restavracija je bila na levi, torej je bilo treba obrniti in zavoziti na drugo stran ceste. Saj veste : če noče gora do tebe, moraš pa ti do nje, čeprav so rekli na Menišiji: da gora ni nora, ampak tisti je nor, ki gre gor.
Naša Micka se je jezila, da se bomo zamudili in da bi rada vedela, po kaj gremo nazaj, če smo kaj izgubili ali kaj da je. Nič nisem rekel, ker sem vedel, da je tako najbolje. Ali naj se začneva kar tam v tujem mestu sredi ceste špetirati? klepeta, če hočie in kolikor hoče. Ljudje bodo mislili, da nam kaj lepega pripoveduje, ali pa
lo tiste dni v naši naselbini! da ilT>a navado, da sama s seboj
Skoro iz vsakega dvorišča so pritrkavali. Takrat nisi slišal drugih pomenkov, kot: “Ali si ga že naročil? Koliko ga boš? Kakšna je cena letos? Ali boš ohijskega? Ali boš primaknil nekoliko kalifomijčana? Pravijo, da bo od hudnika močan letos.”
Taki in enaki pomenki so bili na dnevnem redu. To se pravi:
je bilo pa slišati zopet drugačne besede, čisto drugačne, kot": “Naš jih že nabija! Kaj vem, priv
‘ Vedno bo imel kakšen “važen” opravek doli. Kakopak! Najprej se ga bo spodaj navlekel, potem ga bo pa še s seboj privlekel dobršno mero. Predno bom dobro pomila črepinje, bo že sam s seboj govoril. In tako bo šlo vso zimo, morda prav tj e do velike noči. Potem bo pa delo v kleti opravljeno in stokrat mu bom lahko rekla, naj mi gre v klet po krompir ali kaj takega, pa ga ne bo več spraviti dol. Vse do jeseni ne, Koliko ga bo pa vaš napravil?”'
Vidite, takih pomenkov zdaj ni več slišati. Malokje ga še dobijo domov v klet. Zdaj se ga
govori.
Tistega obračanja sem se pa priučil takrat, ko sva vozila po svetu s prijateljem Jimom še-picem. Na najini strani nisva nikoli zgrešila vabljivega prostora. Ako sva pa šinila mimo katerega na levi, ga je pa gotovo opazil eden ali drugi, da
domači komunisti 1 1 1 Vsa Slovenija je bila v upanju na konec vojnega klanja, da bo potem dobila mir. Toda po tej vojni niso oživeli naši domovi, pač pa so začeli unjirati, ker so domovino podarili za-padni zavezniki morilskemu samozvanemu maršalu Titu. Pa ni bila dovolj samo domovina, tudi njene branilce so Kar naj prodali, da so morali mučeniš-ko umreti. Klanjamo se njihovemu spominu in obenem preziramo vse, ki kakor koli pomagajo in simpatizirajo z morilci našega naroda.
Nikakor pa se ne moremo načuditi politiki, katero vodi e-dina nositeljica svobode — A-merika. Ona stoji na braniku demokracije in dobro pozna diktatorske, izdajalske, lažnjive in morilske metode komunističnega diktatorja Tita, kateri ni
sva naglo obrnila nazaj in tudi izdal le jugoslovanske narode,
tam poskusila, kakšnega točijo.
med možaki. Med gospodinjami To je bilo, seveda, v tistih sta-
rih dobrih časih.
Ko je naš voznik obmil in u-
stavil, sem krenil v hišo, ne da temu izdajalcu danes pomaga-ovabil svojo družino s
Pa nič! Bom pa sam nekoliko založil, ki sem potreben. Saj bo že skoro dve uri, odkar sem zadnjič.
Pa se nisem še dobro vsedei.
ko so že pridrveli za menoj. Vsi le od njih edine rešitve.
za enega, eden za vse, saj veste, kako je. Da bodo tudi oni,- s O rekli in .začeli naročati, da sem se kar ustrašil, ker sem vedel, da bo šlo vse iz'mojega.
(Dalje prihodnjič) --------o-*----
Dopisi in drago
Tudi v Alberti imamo že jesen
Diamond City, Alta. — Tudi že lahko dobi v vinarnah in go- tukaj smo že pri kraju z žetvijo in mlatvijo; pa tudi pridelki že gredo v zimske shrambe. Je zelo podobno vreme kot pri nas v starem kraju šele koncem novembra. Samo tistega naj lepšega dela kot je bilo v
stilnah na galone, pa se ni treba ukvarjati s stiskanjem, s sodi in tudi na čevljih se pri-hrapi, ko ni treba vsak večer skozi vso zimo dol in gor po stopnicah. Zdaj tudi ne gre več
sladko pijačo in razne druge stvari. Vinogradnikom je to ljubše, ker pridejo prekupčevalci kar z velikimi truki, nalo-že grozdje in pošljejo- čeke za robo. Farmar -nima drugega dela kot da grozdje obere in pripelje domov na svoje dvorišče. Kolikor ga ima, toliko mu ga odvzamejo, cena je pa povsod enaka. Prej je moral pa farmar čakati, da so prišli kupci iz mesta, ali pa je moral sam voziti grozdje v mesto, včasih čakati za denar, katerega je včasih iztirjal, včasih pa ne.
toliko grozdja za vino kot za tem žasu pri nag ldo,ma pa & metio parkrat potegnem po
sobi, da niso vse smeti sam(j na enem kupu. Med tem pa je že kar toplo v sobi in skuham sin zajtrk- Po zajtrku se kar veselo Oddahnem: "Hvala Bogu, da nimam bpljše ipolovico!” Sicer ne vem, kako bi bilo če bi v hiši našel vse v takem redu. To vem, da bi govorila oba, poslušal bi pa. farmar, sosed je pač predaleč. Saj pravijo, da dokler sta oba “ledig,” eden govori, drugi posluša. Ko pa sta zvezana In medeni tedni minejo, potem pa" oba govorita in sosedje pa poslušajo.
Po tej jutranji gimnastiki, pa jo zapet poberem nazaj na njivo, treba je namreč še nastopiti in se utrditi. Za to pa pripomorejo temu primerne vile, s katerimi je treba vso peso na-
tukaj — namreč trgatve. Te pa zelo, zelo pogrešamo, ker trgatev je bilaJuit nekak praznik in ipri t^Jpn delu največ razigranega veselja.
Tukaj ni tistih prijaznih vinskih goric, posejanih z belimi hišicami pritisnjenih v breg in za njimi pa vinogradi s polnimi trtami sladkega grozdja. Ni Ob večerih petja in ukan ja ralz-igranih trgačev, ki se vračajo domov ter škripanja težkih voz s polnimi sodi. Tukaj ne ropočejo pozno v noč grozdni mlini in iz velikih kadi ne polni go-
Ko smo se vozili preko držav:	godov s sladkim sokom.
Ohio, Pennsylvania in New York, smo videli vsepovsod ob csti same vinograde. Prav tako, ko smo se vožili potem od Niagarskih slapov po državi Ontario v Kanadi. Seveda, vmes pa sadonosnike, kjer je sadje prelepo kazalo letos. Ve. je so se kar šibile pod težo žlahtnega sadja. Da bi le zdravo dozorelo!
V malem mestecu sem zagledal na levi strani ceste malo re-
Tako je to\lo nekoč jesensko razpoloženje doma. Vse do tedaj, ko je fašistična zver predrla naše meje, začela požigati in moriti in ko se je na izdi-
Narocnikom v Kanadi!
Knjigo “Črna mala” lahko naročite pri Mili Anici Dolenc, 1007 Lakeihore Rd., New Toronto, Ontario.
pač pa celo svojega “boga” Stalina. Ni še dolgo tega, ko jih je javno napadel kot jih še danes — Amerikance. In prav
skrbi. Lepo vreme, to je vsa naša skrb. Kar je pri vsem tem najbolj važno j« to, da nam ni treba gledati na uro, kdaj je treba začeti ali končati z delom. In kako je prijetno čist zrak, da hi ga prav rad poslal nekaj tja v Toronto, gjlco bi ga mogel spraviti v vreče. To bi prav z veseljem poslal Tončku, Janezu in drugim tam na Grandy S. 92. Gotovo bi jim prav prišel ln bi se lahko še bolj zavrteli ob večernih lirah.
Kako neki Se počutijo naši novi Clevelandčani? Jernej, ni dolgo, kar je prišel tja; Jože Smolič z družižno tudi. Nedavno pa setfn čital v Almeriški Domovini, da je prišel tudi g. Peter Trpin s soprogo, bivši gostilničar pri “Kroni.” Kaj neki bodo počeli ti naši ubogi koroš« ki Slovenci? Vse izgubljajo: mlekarje, gostiln)^afje, ratene druge obrtnike in kar je naboij hudo — hlapce in dekle. Kdo jim bo pa zdaj delal?
Kot san čital, je tudi umrl komunistični “Vestnik.” Najbliže se je izdajatelj, dr. Zwit-ter, ustrašil da ne bo imel več kaj pisati, ko nas “'belih” ne bo več tam. Pa kako nas je blatila ta rdeča “solata.” Hvala Bogu, da so Korošci zelo -pa-i metni ljudje in niso poslušali tega trobila. Pa še prav radi smo se imeli in najmanj za 50t let smo poživili slovensko življenje tam. Ko smo odhajali
podpisani hrvatski duhovnik v Ottawi, sem vas pred 9 meseci naprosil, da bi pošiljali Ameriško Domovino na naslov bolnega slovenskega dekleta, ki se je nahajala v sanatoriju v Cornwall, Ontario. Vi ste se takrat odzvali in gdč. Bela Bercieri je več kot 9 mesecev relno prejemala vaš list, ki ji je bil nadvse mil in drag, v največjo duševno in moralno pomoč v njeni težki bolezni. Bog vam poplačaj za to.
Zdaj imam pa zopet eno prošnjo do vas. Slovensko dekle, Frančiška Smerdel, je zbolela takoj, ko je dospela v Ottawo ter se nahaja že več kot 4 mesece v Civic bolnišnici v Ottawi. Mi jo redno, obiskujemo, ampak ona je najbolj vesela, kadar ji njeni prijateljice prinesejo A-meriško Domovino, katero prebira z naj večjim užitkom. Toda
vse njene prijateljce so odšle zdaj v Toronto in Frančiška je zdaj osamljena, tudi Ameriške Domovine ji nima kdo prinesti.
Zato bi jaz prosil lastništvo Ameriške Domovine, da bi ji začeli pošiljati list, ker ji bo to ; v veliko tolažbo v bolezni. Saj so vsi novi naseljeni kot izgubljeni, dokler se ne privadijo, zlasti pa še, če ne dobivajo A-meriške Domovine, ki jim je tako ljuba in draga še iz taborišč. Zahvaljujem se vam že naprej
mladih idealistov, Milana in Olge, čijih hrepenenje stremi za človeka vrednejšim svobodnim življenjem. Roman se odigrava v današnji Jugoslaviji, v Ljubljani in Trstu. Knjiga, ki bo štela nad tri sto strani, je že eno tretjino dotiskana. če bo šlo tako naprej, bo roman v decembru že na trgu. In verjemite mi, da je novi roman tako na. pet in dramatičen, da ga boste kar “požirali”, ko ga dobite roke, čeprav ne bo dobil ne Stalinove ne Titove nagrade za književnost!	/
Peter Kopriva.
Vse ji nadomestni« moža, kaj bi?
“Zakaj se prav za prav ne poročite, gospodična Betka?” “Veste, moje živali imi popolnoma nadomeekujejo moža: —• Peg renči ves d*n, papiga preklinja od jutra do večera in mačka ne pride nobeno noč domovi*
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, 3 na tretjem nadstropju, 2 garaži, cementni dovoz, 2 furneza na plin. Se lahko takoj vselite. Nahaja se na 1237 E. 172. St. Pokličite KE 1088. —(201);
Sobe iščeta v
Mlad, trezen zakonski par bi rad dobil 3 ali 4 neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 9629.
—(202)
Hiša naprodaj
Prazna, za 1 družino 4 spalne sobe, v jako dobrem stanju, se mora videti, da se jo ceni, lep lot, garaža, cementni dovoz, sadno drevje, se proda zaradi zapuščine, se nahaja na 166. cesti, severno od St. Clair Ave. v župniji Marije Vnebovzete. Se pokaže po dogovoru. Pokličite RE 0838.	(201);
Rabite postrežbe?
ZADOVOLJNI boste, če se obrnete na. tvrdko:
AUGUST K0LLANDER
6419 St. Clair Ave.	Tel HE. 4148
Cleveland 3, Ohio
POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena.-
PRODAJAMO karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah.
AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah.
ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino, če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrd-
zavedajo, ali si samo oči pred dejstvom, da s tem pomagajo kopati grobove de-settisočim protikomunističnim Jugoslovanom, ,ki pričakujejo
Na teh prostranih poljih, ki smo jih zamenjali z nekdaj našimi vasmi in jesensko trgatvijo, smo pa začeli pospravljati sladkorno peso. Tukaj se pa ne sliši petja in smeha, saj se še niti do soseda ne sliši, pa če bi ne vem kako kričal. Komaj se začne daniti, že telovadim po njivi. Vedno gre z eno in isto taktiko, brez poveljevanja. Do sedmih zjutraj je že popolnoma dovolj tega treniranja. Želodec tudi že prične kričati, da mu nekaj manjka. Ko pa pridem v hišo že tako ves nataknjen, pa je že zopet tam vse narobe.	,
Najprej zakurim v štedilniku, potem zagrnem posteljo in
hajočo Slovenijo spravil še ložiti na voz. Pa tudi tukaj nič Kajnov sin komunist, da je še ne pomaga teorija, le praksa je
on zasadil nož v hrbet svojemu narodu. Takrat so zaspale naše gorice, onemele so zidanice ob pogledu na goreče vasi pod njimi, ki jih niso požigali
v navadi. Pri našem farmarju so pač Še vil* na ročni pogon tista “mafiinerija” za nakladanje. Drugod imajo že večino-matstroje za to delo. Tako mine
samo okupatorji, pač pa tudi dan brez kakih posebnih večjih
Tisti rdeči kričač, ki je za
nas imel toliko lepih imen, da nas je kar naprej in naprej i, menoval izdajalce, se je pa ravno pri tem -sam dr. Zwitter naj, bolj ugriznil v jezik.—Isti dr. Zwitter je bil nekdaj Hitlerjev of idr (baje celo gestapo v Ljut bljani), ki pa je ob razsulu na, cizma se prelevil v' internacionalnega kamunista. Ta pa je videl, da še ne bo tako' hitro stolčka, jo je ucvrl za Titom, Ta nesrečni siromak bo pa zo, pet ob stolček, kot izgleda. —. Najbrže je utihnil zato, da bo skočil zopet nazaj k svojim prvim ljubljencem — nacionalistom, ki se skrivajo pod imenom “Oesterreichische Volks-partei.” Ako še ni kdo zasedel stolčka in bodo odpustili greš. niku, bo .postal zopet patrioti, čen Avstrijec. Vsi bivši nacisti sedijo zopet po uradih in vladajo Avstriji. Ubogi koroš, ki Slovenci so zopet prodani narodnemu izumiranju.
Upam, da se naši znaci prav dobro počutijo v Clevelandu. To je najbrž precej velika vas, baje celo malo večja od koroš, kega Velikovca. G. Trpin, u-pam da se me še spominja, namreč tistega, ki je svoj čas vlekel kaj kosmatega brez glave a-li pa tudi že brez kože iz mestne klavnice mimo “njegove” gostilne.
Prav lepo pozdravljam brata Jerneja, strica Andreja Slaka in družino, g. in go. Trpin, družino Jožeta Smolič, č. g< Naceta Brgleza v Pueblo, Co, lo., ter vse naše znance in pri, jatelje, š katerimi smo svoj svoj čas živeli v Velikovcu in Podjuni na Koroškem. Ce se bo kateri izmed teh ženil, pro, sim, da ne pozabi name, ker sem še vedno prijatelj veselja, Cvetko.
♦ ♦ ♦
Duhovnik poroča o bolni rojakinji
Ottawa, Kanada. — Spodaj
222 Bree^ehill Ave., Ottawa, Ont. Canada. Naslov gdč. Smerdel je pa: Miss Frances Smerdel, Civic Hospital, Ottawa, Ont. Canada. --------------o------
Poper in koprive
(NtdaUavule « t. staid)
Clevelandu delali takšno reklamo kakor razburjeni veterani v Peekskillu, N. Y., so se korenito urezali. Pri nas smo že prej pokazali, da ne gremo na takšne limanice, na primer ko je prišel k naril gobezdat in sejat svoj strup zloglasni Gerald K. L. Smith. V Clevelandu se držimo pravila, da je za takšne tiče najboljše in najučinkovitejše zdravilo, da se jih pusti pri miru kakor bi jih ne bilo na svetu. Boste videli, da zdaj Ro-besona ne bo več zlepa v Cleveland, ker vidi, da' se pri nas nočemo razburjati zaradi takšne žlahte. A tega skoro gotovd ni bilo v računih njegovih pokroviteljev.
* * *
V tiskarni Ameriške-Domovine pridno delajo na romanu — JUTRO BREZ SONCA, ki sli- , ka ljubezen in razočaranje dveh
m&mrmm mam VITAMINS?
POMAGAMO
SODELUJEMO
mycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV; nudimo pomoč potnikom, pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi BEGUNSKIH zadev. OPRAVLJAMO NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in dAga naročila potom naše tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko
A. HOLLANDER \
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KR AH JSKO-SLOVEItSK A KATOLIŠKA JEBNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 56. leto
Članstvo 42,000	V
Premoženje nad $7,500,000 V '
Solventnost K. St K. Jednote znaša 126.94% A
“Razumite vendar”, je dejal Weiss ter ponovil svojo gesto, razprostrl roke in udari] z dlanjo ob dlan, “takole >se bo zgodilo, če vaši generali ne bodo pazili, za norca
A izražal se je slabo in zmedeno, in poročnik ,ki ni poznal okolice, ga ni mogel razumeti. Nestrpno je zmignil z ramami, poln zaničevanja do tega oča-V Bazeilles-u vas imajo 11 ar j a-civilista v svršniku, ki je hotel vedeti bolje nego maršal

MARY A. SVETEK
LICENZIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St.
KE 3177
sam'. Nejevoljen, ker ga je slišal trditi vedno iznova, da napad na Bezzeilles morda nima drugega namena kakor prevarati pozornost in prikriti pravi načrt je vzkliknil naposled:
| “Pišite nas pri miru! . . . . ITako jih poženemo v Meuso, j vaše Bavarce, da boste videli, kdo nas ima za norca!”
! “Že nekaj časa se je zdelo, da so se sovražni strelci približali; krogle so z medlim šumom udarjale v opečno steno 'bar-varnice; in skriti za nilzkim zidom dvorišča, so zdaj vojaki odgovarjali okenj. Vsako sekundo se je slišalo kratko, ostro pokanje chassepotk.
“Vreči jih v Meuso, da, da”, je zamrmral Weiss, "kajipada, nato pa ii čez njihove trebuhe v Carignan, to ne bi bilo slabo!’’
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH
Ambulančna postrežba noč in dan
NOTARY PUBLIC
Caretaker Wanted
'S. N. D. in Maple Heights, O., reports that the position of Caretaker of the National Home is open. Stockholders have the preference. Any stockholder who is interested in this position, should send a written application to the secretary, listing his qualifications for such a position. All applications should be sent to the secretary by October 14th. <
FRANK LEGAN, 5120 STANLEY AVE., MAPLE HEIGHTS - BEDFORD, 0.
preko mesta, da so udarjale nanje,ter jih vrgli nazaj. Isti la.
med čete 7. armadnega ri>ora na Floinški planoti. Weiss je s prestrašeno tesnobo gledal te bregove, ki jih je ljubil 'n vrsto gričev, ki jo je imel vedno le za pašo oči, ker je v daljavi s tako veselim zelenjem sklepala dolino; vse je bilo mahoma izpremenjeno v grozno, ogromno trdnjavo, pripravljeno, da zdrobi nerabne utrdlbe iSedana.
Usipanje ometa ga je opozorilo, da je dvignil glavo. Krogla je bila okršila vogal njegove hiše, ki mu je preko mejnega zidu kazala svoje pročelje'. Zelo se je razjaril in zarentačil:
“Ali mi jo hočejo razrušiti, tolovaji?”
Toda osupil ga je drug, ne-glasen šum iza njegovim hrbtom. In‘ko se je obrnil,je videl
manever se je ponovil dvakrat, z enakim uspehom. V majhni hiši na vogalu neke uličice je bilo ostalo troje ženskih; mirno so gledale škozi okno, smejale se z veselimi obrazi ter ploskale, kakor da so v gledišču.
“Ah, vraga, je dejal Weiss nenadoma, “pozabil sem zakleniti klet in vzeti ključ s seboj . . Počakajte me, v trenotku se vrnem.”
Ta prvi napad se je zdel odbit, in Delahercheju, ki ga je zopet grabila radovednost, se je manj mudilo. Stal je pred barvamico in govoril z vratarico, ki je za hip stopila na prag pritlične sobe, kjer je stanova-
“Uboga Francoise, vi bi morali z nama. Ženska, pa sama sredi te grozote, to je nekaj strašnega 1”
Ona je dvignila drhteče roke.
“Ah, gospod, gotovo bi se bUa spravila odtod, če bi ne bil moj mali Charles bolan. Stopite bliže, gospod, poglejte ga.”
Vstopil ni, le vrat je iztegnil in zmajal 'z glavo, ko je videl dečka, ki je ležal v beli pošte-ljici, obraz rdeč od vročice, in gledal mater s slepo plamenečimi očmi.
“To že”, je povzel, “toda zakaj ga ne nesete odtod? Ce hočete, vas spravim pod streho v Sedanu . . Zavijte ga v toplo
odejo in pojdite z nama.”
“Ah ne, gospod, to ni mogoče. Zdravnik je dejal, da bi ga umorila s tem . . če bi bil vsaj njegov ubogi oče še živ! Toda' zdaj sva sama, morava se čuvati drug za drugega. . . In vrhu tega Prusi menda vendar ne bodo storili žalega osamljeni ženski in bolnemu otroku.”
Ta hip se je zopet prikazal Weiss, ves zadovoljen, da je po-zaprl vso svojo hišo.
“Kdor bo hotel vanjo, bo moral yse razbiti . . A zda j n a ipot! Lahka reč ne bo, tiščiva se hiš, da česa ne izteknevp.” (Dalje prihodnjič)
Nato se je obrnil k DDel&her- vojaka, ki. je padel znak, zadet
il
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
che-u, ki se je za vodnjakom skrival ;pred kroglami:
“Bodisi kakorkoli, pravi načrt je bil ta, da se že sinoči pomaknemo na Mezieres; in jaz na njih mestu bi bil rajši tam . . . Zdaj seveda se je treba biti, ker umikanje ni več mogoče.”
“Ali že odhajate?” je vprašal Delaherche, ki je prebledeval vzlic svoji goreči radovednosti. “Ako se obotavljava še dalje, ne moreva več nazaj v Sedan.”
"Samo minuto še, pa pojdem z vami.”
Vzlic nevarnosti seje vzravnal, hoteč za vsako ceno razpoznati položaj. Na desni so varovali mesto travniki,, poplavljeni na guvernerjevo povelje; bilo je široko jezero, ki se je širilo od Torey-a do Baiana, ne-žnomodra vodna ploskev, nepremično ležeča v jutranjem soln-cu. Toda proti vhodu v Bazeil-les se je voda nehavala in Bavarci so se zares pomikali preko travnikov, izkoriščaj e vsak najipHtkejši jarek in vsako naj-
v srce. Noge so kratko vzdrge-tale, Obraz pa je ostal mlad in miren, kakor da ga je ubila strela. To je bil prvi mrtvec; a Weissa je presunil predvsem ropot njegove ch^ssepotke, ki je odletela po dvoriškem tlaku.
“Ne, jaz se izmažem”, je je-knil Delaherche. “Če vi ne marate, pa pojdem sam.”
Poročnik, ki sta ga delala nervoznega, je pritrdil:
"Zares, gospoda, bolje bi bi, lo, da gresta . . Vsak trenotek smo lahko napadeni.” -	l|
Weiss je nato sklenil iti za tovarnarjem; še enkrat se je ozrl proti travnikom, kjer so prihajali Bavarci vedno bliže. Toda pred odhodom je hotel dvakrat zakleniti svojo hišo na drugi strani ulice; in pravkaf se je bil pridružil tovarišu, ko se je razigraj nov prizor in prikoval obadva na mestu.
Na koncu ceste, kakšnih tristo metrov daleč, je v tem tre-, notku močna kolona Bavarcev pridrla z Douzy-ske ceste
rs* m »■
pet sto metrov od tod; In kar je presenečalo Weissa, je bila počasnost njihovega gibanja, potrpežljivost, s katero so pridobivali ozemlje, izpostavljaje se kolikor mogoče malo. 'Sicer pa jih je podpiralo mogočno topništvo, in granate so žvižgale po svežem, čistem Izraku. Dvignil je oči in videl, da baterija v Pont-Maugis-m ni edina, ki ob-streljava Baizeilles, dve drugi, postavljeni na sredi Liry-evega pobočja, sta bili otvorili ogenj in sta merili na vas in celo čez, škropeči gola Moncellska polj a, kjer so stale rezerve 12. armadnega zbora, tja do goznatih bregov Daignyskih, .zajedenih od ene divizije 1. zbora. Kmalu se je bliskalo tudi z vseh drugih vrhov na levem bregu. Zdelo ,se je, da rasto topovi iz tal kakor pas, ki se brez pre-stanka vleče v daljavo: ena baterija v Noyersu, ki je streljala na Balan, ena baterija v Wadelincourtu, ki je merila na Sedan, ena baterija v Frenoisu pod Marfeeo, strašna baterija, ki je pošiljala svoje granate
je bila poverjena obramba trga, je za hip navidezno ponehal ' streljanj«, 'kakor da hoče pu-' stiti Bavarce bliže. Nato pa, mahoma, ko so 'bili ti ravno nasproti, nabrani v gosti masi, se že zgodil nenavaden in nepričakovan manever:	vojaki so se
stisnili po obeh straneh ulice, mnpgo jili;-je tudi leglo na tla; in v odprtem prostoru, ki je nastal na ta način, so krogljeme-ti, postavljeni na drugem koncu kot baterija, bruhnili točo svinca, ki je kar pometla bavarsko kolono. 'Z enim skokom so bili vojaki na nogah in so planili iz naperjenim bajonetom na razkropljene Bavarce, udarili
Say il wilh Flowers
METEfTOA
SBTUBDRY
0CT.15th
Z (ILICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZUUCH. went
Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohiitvo.
IVanhoe 4«l 18115 NEFF RO A f>
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio

1880
1949

sr
JVaznanilo in Zahvala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjam vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul moj ljubljeni soprog
John Gnidica
*
ki je previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 11. septembra 1949. Moj dragi soprog je bil rojen dne 28. avgusta 1880 v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem. Pogreb dragega pokojnika se je vršil 14. septembra 1949 iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče .Kalvarija ter tam položeno k zemeljskemu počitku.
K
Moja iskrena zahvala v prvi vrsti
gre č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti in mu podelil sv. Popotnico, opravil zanj sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve ter ga , spremil iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo pokopališče vse do njegovega groba. Za vse to Rev. Baragi prav iskrena hvala in Bog plačaj!
Dalje se iskreno zahvalim vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnika ter ga tako ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru.
Enako se iskreno zahvalim vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Dalje se 'prisrčno zahvalim vsem, ki so dali na dan pogreba na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se udeležili pogreba^ ,
Moja iskrena zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit ter molit
ob krati pokojnega tor v*em oni«
so se udeležili pogreba zlasti pa sv. maše ter ga potem spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba.
Iskrena zahvala društvu Naprej št. 5 SNPJ ter društvu Carniola Tent št. 1288 T. M., za vso pomoč in naklonjenost in za pogrebce.
Moja iskrena zahvala Mrs. Jennie Lužar, Mrs. Annie Zalar in Mrs. Mary Može, za vso pomoč, ko so mi tako vneto pomagale v tej težki uri.
Moja iskrena zahvala vsem dobrim sosedom za vso pomoč in naklonjenost ob smrti, mojega dragega soproga; prav tako vsem za izraze sožalja bodisi pismeno ali ustmeno.
Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in pa prvovrstno po-slugo, ki so jo dali ob tej zame tako grenki uri.
Končno zahvala prav vsem, ki so mi na en ali drugi način kaj pomagali ob smrti mojega dragega pokojnika.
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
šopke In cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje
Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd.—IV 3200
A Ti preljubljeni soprog, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želim. Bo Ti daj sveti raj, enkrat pa nam vsem na veselo svidenje onkraj groba.
!	1	Enkrat glas Odrešenikov'
nas iz groba zbudil bo, in poklical pred Sodnika našo dušo in telo.
I
Tvoja žalujoča soproga	v
LUCIA GNIDICA
, Tu zapušča sestro Johano Belec, v stari domovini pa sestro Mary Nosan in brata Anton Gnidica
Cleveland, Ohio, 11. oktobra 1949.