Poštnina ol.t.n. , so.ovlnl Leto LV>. y Ljubljani. V soboto, dne 6. oktobra 1928 Št. 229. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevno Izdala za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D S£OVEMEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 In Z D,vet|l oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večiem □ Izide ob 4 z(utra) ---- _ dneva'po prazniku JJrertnM/M) /e v Kopitarjevi ulici St. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, netranlclrana pisma se ne sprefemalo Lirednlšlva telefon SI. 2050, upravnlštva St. 232S 1 Političen list sz a slovenski narod | 1 Uprava le vKopllarlevl ul.Sl.d - Čekovni račun: Clubllana Slev. 10.650 ln 10.349 za Inserale, Sarajevo SI. 7563, Zagreb 1 it. 39.011, Praga ln Dunaj St. 24.797 h senzacif - prevara r Belgrad, 5. oktobra. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na »senzacijo« »Jutra« o bivanju predsednika vlade v Sloveniji, je g. dr. Korošec dal sledečo izjavo: »Kar se tiče senzacionalno vesti ljubljanskega »Jutra« o nekakem poskusu, da se sestanem z g. dr. Mačkom, "Vas prosim, da počakate na Mačkov odgovor, kateremu je o tem sigurno več znano, nego meni.« Graški »Volksblatt« je z dne 3. oktobra prinesel vest, datirano iz Zagreba, ki se glasi: »Popolnoma nepričakovano je prišel v soboto zvečer v Ljubljano ministrski predsednik dr. Korošec. Takoj nato je odšel v Maribor, kjer je imel zaupna posvetovanja z nekaterimi! svojimi prijatelji. Zvedelo se je, da hoče s posredovanjem nekaterih nevtralnih slovenskih politikov priti v stik s Hrvati, ki potujejo preko Maribora v Gradec na gospodarsko razstavo.« Ko je bil ta list iz Gradca še Isti dan v Ljubljani, je prineslo ljubljansko »Jutro« z dne 4. oktobra senzacijonelno odkritje, da sta šla v Gradec na razstavo dr. Maček in Predavec (ista številka »Volksblatta« prinaša namreč na prvi strani tudi razgovor z dr. Mačkom!) in se je na poti v Maribor hotel z njima sestati sam dr. Korošec. Oba hrvatska politika pa da sta energično odklonila Koroščevo ponudbo. Običajna ugibanja »Volksblatta« so dala — da se varuje originalnost »Jutra« — včerajšnjemu »Slov. Narodu« povod, da se je sam sebe razveselil in zapisal: »Razkritja »Jutra« o pravem namenu dr. Koroščevega nedeljskega izleta v Slovenijo so izzvala v Belgradu ogromno senzacijo. — Dr. Korošcu očitajo nelojalnost in napovedujejo — čujte in strmite! — razkol v SLS!« Kajti dr. Brejc. Sta-novnik, Gabrovšek itd. Na drugem mestu prinašamo izjavo češkoslovaškega zdravstvenega ministra dr. Tisa, ki izrecno priznava, da je kot duhovnik in kot zastopnik slovaške ljudske stranke v vladi imel mnogo interesa zvedeti, kaj je resnice na tatarskih vesteh, ki jih opozicija širi iz naše kraljevine v inozemstvo. Dr. Tiso je bil mnenja, da je jugoslovanski episkopat že posadil dr. Korošca na zatožno klop. V resnici pa je v osebnih razgovorih prišel ravno do nasprotnega prepričanja in dognal kot hij državljan, a minister bratske češkoslovaške države, da so bile te vesti enostavna laž. Vzeli smo dva slučaja: »preplonkan« graški »Volksblatt« in iz trte izvito nasprotstvo med dr. Korošcem in jugoslovanskim episko-patom, da na najnazornejši način pokažemo, koliko je še dati na politiko in poročila demokratskega časopisja. Odpravili bi ga v vsakem slučaju s potezo peresa in zlasti ugibanja o Koroščevem bivanju v Ljubljani so tako čudovito prikrojena zmožnostim organov iz Knafljeve ulice,' da ne zaslužijo niti stavka resne polemike. Za kar nam gre, je to, da v tolažbo tistih, ki so usojeni na politično izobrazbo in vzgojo take vrste, povemo, da so politične smernice naše notranje politike pač take: Intrigirati zoper dr. Korošca in SLS je danes boj, ki ne zaleže več. Daleč za nami je že doba, ko se je na nekaterih vplivnih strankarskih in državnih mestih dvomilo v lojalnost, državotvornost in državništvo šefa SLS in sedanje vlade. Državno življenje mora končno preboleti krizo, v kateri žanjejo de-nuncijanti in intriganti in iti na ustvarjajoče delo s tistimi, ki so s srcem in razumom pri domači zemlji in domačem ljudstvu. Če zoper te može ruje SDS iz Ljubljane, lahko zaupamo njenim pristašem, da je ta glas resnično — glas vpijočega v puščavi. Kajti končno: V Ljubljani se ne odloča o državni politiki, drugod je SDS doigrala! Nadalje naj vedo, da izven sedanje vladne kombinacije, zlasti pa njenega radikalnega dela, ni dana podlaga, na kateri bi se moglo pristopiti k direktnim pogajanjem z Radičevo etranko. Tisti motivi, ki so pa privedli do de-mokrfltsko-radičevskega kluba in zveze, pa gi-nevajo iz dneva v dan in samostojni demokrati se bodo le prekmalo zavedli, da so zopet — nepotrebni. Naj nam SDS navede le eno sedanjo vladno skupino, ki bi se hotela z njo podajati in naj nam pristaši te stranke odkrito izpovedo, ali so v svojih listih, takih poročil tako strastno žejnih, čitali lo eno veselo oznanilo? Končno še: Politika je realno življenje. Umetno stvarjanje političnega duševnega razpoloženja se ne da dolgo držati nikjer, kjer je narod vsaj poprečno zrel. Ali ne zadostujeta že navedena slučaja za dokaz, da SP?. sploh nima za slovenski narod, kaj šele za njegovo inteligenco dostojne politike? Razgooor z ministrom dr. Tiso Ljubljana, 5. oktobra. Danes je sprejel češkoslovaški zdravstveni minister dr. Tiso našega urednika in mu dovolil daljši razgovor. Izvajal je: »Namen mojega potovanja v Jugoslavijo je bil ta, da pregledam Vaše zdravstvene ustanove, posebno pa toplice. Hotel sem navezati osebne stike in priti skupaj z merodajniini čHtelji. Smatram, da je zelo velikega pomena, če sc bosta bratski državi odslej v tem oziru spopolnjevali. Ustanovil naj bi se stalni strokovni odbor za izmenjavo medsebojnih skušenj in misli. Mnenja sem, da sta obe državi, zlasti kar se tiče toplic, na najlepši poti, da postaneta privlačna točka za svojce in za tujce in se razvije čim največji tujski promet. S svojim obiskom sem popolnoma zadovoljen. Z veseljem moram ugotoviti, da zdravstvene ustanove pri vas sijajno napredujejo in da je tako srednjim kot pokrajinskim vladam veliko ležeče na srcu, da se zdravju naroda posveti čim največji skrb. Kar se tiče mojega mišljenja o političnem sporu med vami, ki sem ga imel pred prihodom in ki ga imam po odhodu, lahko izjavim, da so poročila, ki krožijo in se razpošiljajo v inozemstvo, skrajno pretirana. Jugoslavija ima, tako kot vse druge države, svoje notranje težave, vendar pa je skupnost usode in državotvornost vseh treh narodov tako močna, da se moram poročilom, ki jih nekdo Iansira v svet in ki naj bi napovedovale razpad države, le čuditi. Mi v Pragi res nismo takoj razumeli vloge g. predsednika dr. Korošca, ko je prevzel predsedstvo vlade. Morda je res da je bila tudi naša stranka napačno informirana. V tem oziru je brezdvoma tudi »Slovak«, naše glavno glasilo, pisal na podlagi napačnih informacij. Skrbel bom, da se to odslej ne bo dogajalo več. Vloga dr. Korošca je izrazito državotvorna, vzvišena nad vsako malenkostjo in zgodovina Slovenske ljudske stranke je trden dokaz, da se je usoda države zaupala v prave roke. Kako napačne informacije se pošiljajo v svet, se vidi iz tega, da smo mi bili res prepričani, da je jugoslovanski episkopat proti dr. Korošcu. Na svojem potovanju sem se prepričal, da je ravno nasprotno res. Na Vaše vprašanje, če je računati s koncentracijo češkoslovaških strank, Vam morem odgovoriti le to, da je vprašanje zelo težko. Naša slovaška ljudska stranka se je oprijela konstruktivnega dela na državi in bo ostala v vladi. Ceršfse orača o Francijo v Pariz, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Finančna komisija jo imela izredno važen dan. Poincare je ponovno zahteval, da se proračun sprejme tako kot je predložen, ker bo sicer odstopil. Debata je bila izredno živahna, ker je šlo za to, ali naj so verske združbe zopet dovolijo v Franciji. Finančni zakon po novem Poincarejevem načrtu dovoljuje misijonskim hišam in tistim rodovom, ki sc ukvarjajo z bolniško oskrbo in oskrbovanjem onemoglih ljudi, pravico naseljevanja, ki pa je siccr krajevno omejena. Zastopniki levice so se sklicevali na laične zakone, na zakon o ločitvi Cerkve od 'ržave, ki prepoveduje državno vtikanje v verske zadeve. Vendar pa so bili pri glasovanju preglasovani. Levica je vznemirjena in je takoj sklicala klubsko sejo, v kateri je ostro protestirala zoper Poincarejovo • postopanje. Čl. 70. finančnega zakona dovoljuje štirim redovom pravico naseljevanja v Franciji, in sicer frančiškanom, dominikancem, benediktincem in belim bratom. ČL 71. finančnega zakona pa določa, da dobijo redovi. ki se povrnejo, nazaj premoženje, ki jim je bilo nekoč odvzeto. Smatra se, da je nova zakonodaja plod napredovanja katoliško mislečih politikov, zlasti Marinovc skupine, in da bo prišlo, čc bo zakon sprejet, do nadaljnjih odprav laičnih postav. Iz diplomatskih krogov se trdi, da je nova zakonodaja tudi posledica razgovorov med Briandom in Vatikanom. Korošca su hoteli umoriti r Belgrad, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Pribičevičev sin Stojan je nedavno napisal v »Politiki« članek pod naslovom »Nekulturna psihoza«," v katerem dokazuje, da je belgrajsko prebivalstvo odobravalo zločin 20. junija. Za ta članek mu danes odgovarja znani bivši voditelj in ustanovitelj Orjune dr. Ivo Mogo-rovič, ki jc pozneje izstopil iz Orjune radi njenih nastopanj. V daljšem članku odgovarja med drugim na vprašanja Stojana Pribičeviča, kdo je kriv nekulturne psihoze ter pravi, da naj to vprašanje stavi svojemu očetu Pribičeviču. »Po mojem globokem prepričanju jc Pribičevič najkompetentnejši, da da na postavljeno vprašanje svojemu sinu natančen odgovor. Neresnica jc, da nosijo odgovornost za psihozo umorov, v kolikor so bili ne samo v Belgradu in v Srbiji, marveč tudi v prečanskih krajih, srbski politiki, marveč nasprotno, odgovornost za to nekulturno psihozo nosi izključno opozicij, dom. okolica. Danes že ni več nobena tajnost, da je bil v prejšnjih letih že trikrat napravljen načrt, da se Stjepan Radič umori. Znano je tudi to, da pri teh načrtih nikdar ni sodeloval noben srbski politik ali javni delavec. Nasprotno, izključno srbskih politikov je zasluga, da Stjepan Radič takrat ni bil ubit. Znan je načrt, po katerem bi so moral ubiti dr. Korošec ob priliki evharističnega kongresa v Novem Sadu, dr- Spaho pa istočasno v Sarajevu. Končno jo znano, da so to načrte skovali Prihičevičevi pristaši. Znano je tudi to, da so se ti uniori preprečili po zaslugi ravno Belgrada na intervencijo srbskih javnih delavcev. Ko sva so s tovarišem vračala z nekega gotovega kongresa 1. 1923 v Belgrad, sva na državni moji naletela na dvojico dvajsetletnih dijakov, ki sta mi bila znana že iz Belgrada. Ker mi je bilo njuno bivanje na meji sumljivo, sem tamošnjo obmejno policijo opozoril na ta dva mladeniča. Po kratki preiskavi rSlov.<) Podpredsednik romunske narcdne skupščine Valzan, ki je zastopal Romunijo na konferenci za avtorsko pravo, sc jo vrnil v Bukarešt. V nekem bukareškem listu objavlja vtise iz Belgrada ter naglaša, da je načrt zakona o zaščiti avtorskih pravic, ki je bil v razpravi na mednarodnem kongresu in ki se bo skoro predložil narodni skupščini, eden najboljših zakonov te vrste. Valzan je očaran nad tem, kar je videl r Bel-gradu. Močna volja za uspehom prihaja do te-raza v vsakem oziru. Belgrad je skoro najmodernejše mesto vzhoda. Povsod so monumen-tabie zgradbe. Nato Valzan govori o sprejemu pri g. dr. Korošcu, ki sedaj osredotočil je vso svojo energijo za napredek in ojačenje svoje države. Resnica je. (La so nekateri člani opozicije zapustili skupščino. Zdi se, da ta način borbe, ki ni ničesar več novega, ne napravlja posebnega vtisa. Dr. Korošec deluje zelo pomirljivo. Z velikim optimizmom presoja sedanji položaj, nadeiajoč se, da bo izvedel ve« vladni program za konsolidacijo Jugoslavije. Povest o „napredn!akar- inteššgencš ski" »h Slovenska »napredna« inteligenca potrebuje posebne vrste duševne brane. Je posebne vrste inteligenca, zato mora biti tudi posebne vrste duševna hrana zanjo. Nobena druga hrana zanjo ni prebavljiva, samo slovenska napredna kulturna hrana je zanjo tečna in sprejemljiva. To je pravilno: za posebne ljudi morajo biti tudi posebni leki. Prvi tak lek za razpaljene in razbičane možgane slovenske napredne inteligence je predvsem treba dan za dnevom velika in opojna doza »antiklerikalizma«. 0 čem naj bi slovenska >napredna< inteligenca razmišljala, ako ne bi v svojem dnevnem »inteligenčnem« žurnalu dobivala močne protistrupe proti kle-rikalizmu? Kako naj si razlaga razne kata>-strofe. ali vremenske ali zemeljske, ako ne bi gledala oa vse te naravne prikazni z očali antiklerikalizma! Gotovo je to, da ne bi imela zadostne razlage niti za ameriški tornado, niti za požar v španskem gledališču, ako ne bi bila pravilno poučena in strokovno izobražena o vprašanju klerikalizma. Še manj bi mogla pravilno gledati na vprašanje centralizma m centralistične ustave ter na očetovstvo teh pojavov v državnem življenju brez primerne izobraženosti v klerikalizmu. Zagonetno bi bilo tej napredni inteligenci brez dvoma ba-tinanje hrvatskih kmetov skozi dolgo vrsto let po najizrazitejših predstavnikih SDSarjev, ravno tako zagonetno in nerazumljivo dejstvo, da so g. Radiča vlačili po ječah, ga psovali z norcem, šibali njegovo republiko, monarhijo in politiko, ako zopet ne bi imeli vso to zmedo mastno zabeljeno s klerikalizmom in klerikalci. Pravi pristni slovenski napredni inteli-gent iz jutrove dežele ne more in ne sme gledati na nobeno stvar in misliti o nobeni stvari in nobenem pojavu, ako ni v tem edinem in bistvenem dobil temeljite izobrazbe. In to ima: nauk o klerikalizmu je zanj alfa in ornega njegovega znanja in njegove izobrazbe.. Ker ima to, zato je inteligenit, zato naprednjak, zato predvsem slovenski naprednjak in inteligent. Iz tega prvega načela pravega slovenskega naprednjakarstva in pristne slovenske in-teligenčnosti sledi seveda vse drugo. Sledi predvsem dosledna in nepremagljiva vera slovenskega naprednjakarstva v vse, predvsem v vse in največje gorostasnosti in napredne budalosti. Le kdor je dO skrajnosti vtrjen v misterijih klerikalizma, ki jih podaja napredno inteligentno časopisje, je tudi usposobljen, da prenese vse, se zavzema za vse, veruje vse, hvali vse in brani vse. Napredni inteligenčni tisk je pripovedoval leta in leta, da je radi-čevska politika največja budalost na svetu. Vsi »inteligentk so seveda to sprejemali in branili, kajti bili so antiklerikalni. Tedne in mesece poje sedaj ravnoisti tisk slavospeve na radičevsko politiko, češ, da predstavlja višek duševnosti in modrosti ter državotvornosti, in pravi prisint naprednjakarji sprejemajo tudi to in verujejo v dno svoje duše, kajti so antiklerikalni in prepojeni s to modrostjo. Zato predstavlja njihova sodba višek inteligentnosti, nezmotljivosti in seveda tudi inteligenčne značajuosti. Dve leti napoveduje naprednjakarski tisk, ki je visoka in edjna šola pravega naprednja-karskega inteligenta, da bo vlada padla in sicer že jutri. Dve leti skoraj bere cvet slovenskega naprednjakarstva te blagovesti in seveda to tudi sveto veruje. Vsak dan znova veruje, ker je vsak dan znova napoved v listih naprednjakarstva. Ta vera je vztrajna, ker je tudi inteligenca slovenskega naprednjakarstva visoka in osoljena s pravo pristno soljo klerikalizma in antiklerikalizma. S padcem vlade sledi seveda vsak dan tudi propad in razpad SLS ter sijajne izolacije SLS. Tudi ta napoved sledi točno dan za dnevom. Vera je trdna, stalna in stanovitna in slovenski naprednja-ški, pristni inteligent si vsak dan zjutraj dobro zmenca oči in v veseli veri vzklikne vsak dan znova: SLS, pardon, bolje: klerikalci so vendar razpadli, propadli, izginili s sveta. Drugi dan, ko zopet to veselo oznanilo bere, zopet radostno vzklikne: Hvala Bogu, klerikalci so izginili, propadli, razpadli, ni jih več! Pridejo neusmiljene številke, nepodkupljive in ne-omahljive številke, n. pr. iz šmihel-stopiške občine, a slovenski inteligent ima vera in vzklikne: Klerikalcev ni več! In kako bi bilo I drugače mogoče: saj je vendar naprednjakar-I ski inteligent, ki mora zaradi svoje inteligenč-nosti verovati, kar se mu servira. To gre leta in leta, inteligenčnost slovenskega naprednjakarstva raste od leda do leta, in zdi se, da se bliža kulminaciji. Zdi se, da je dosegla že tisto višino, da bi z hvaležnostjo kvitiralo in s spoštovanjem sprejelo tudi Ju-trovo vest n. pr., da je solnce dne 4. oktobra izšlo na zahodu in zašlo na vzhodu. Taki vesti so vsaj slične prelekcije, ki jih daje včerajšnje »Jutro« svoji naprednjakarski inteligenci pod vsevednim naslovom: »Kaj je delal dr. Korošec v nedeljo v Sloveniji?«. Naprednjakarski inteligent je to-le s slastjo bral, z osladnostjo premišljeval, kak tič je ta dr. Korošec, ki je skrbno pazil, kdaj bo skočil g. dr. Maček v vlak, da bo potem on sam urnih krač skočil na orient-ekspres in hitel in hitel, da bi kje dohitel dr. Mačka in oprezoval, kako bi prišel z njim v razgovor. In spet je vzkliknil napred-njakar: To so pa tiči, ti klerikalci! Klerikalna barka se potaplja, vlada pada, pa že mislijo, kako bi sedeli na dveh stolčkih, kako bi izdajali na levo in desno. Ja, klerikalci so pa propadli! Tako je, to je pisano danes, bo jutri in pojutrišnjem, moramo verovati, saj smo naprednjakarji, če je tudi tok dogodkov in stanje dejstev drugo, mi smo naprednjakarji! Tako je. In glej, kako se klerikalci boje! Ali ni pisano? Da, mi smo naprednjakarji! Zato živelo, slovensko naprednjakarstvo! Bolj usmiljenja, pa tudi zaničevanja vrednega stvora ni na božjem svetu. Največja neumnost je tukaj poosebljena z največjo zlobnostjo. Kulturni ljudje bodo ta nestvor kmalu iskali na vseh straneh, da ga ohranijo potomstvu v muzejih. To je še edina tolažba. Sicer bi človek obupal nad človeško pametjo. Grško-turška pogodba? v Atene, 5. okt. (Tel. »Slov.«) »Ethnos« doznava iz Pariza: Radi angleškega in italijan-skega vplivanja v Angori se bo pospešil dopis j grško-turške pogodbe, ki je ravno tako kakor | jugoslovansko-grška v ozki zvezi z grško-bol-| garsko pogodbo. Italija bo tudi v Sofiji vplivala v tem smislu, ker ne želi izolacije Bolgarske. Venizelos je izjavil, da upa skleniti pogodbo s Turčijo v dveh mesecih, na kar se bodo začela pogajanja z Bolgarsko. Albanija je pristala na sankcijo treh dogovorov, med njimi dogovora o izročitvi tolp, ki prekoračijo mejo. Opozicijski list »Katimorini« objavlja danes vest, ki jo Vaš dopisnik podaja samo s pridržkom, da jo sklenitev grško-turške pogodbe po italijanskem posredovanju sklenjena stvar. v Rim, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Dr. Marinko-vičevi trije pariški razgovori z Venizelosom in tozadevni komentarji francoskih listov so vznemirili italijanski tisk. Kolikor so tudi v Rimu hvaležno sprejeli vest, da je Venizelos najprej prekrižal francosko namero, da se ustvari grško-j jugoslovanska zveza kot protiutež, katero je | Venizelos odklonil kot direktno naperjeno proti Italiji, tako malo so sedaj razveseljeni radi v Parizu doseženega sporazuma med Atenami in Belgradom. čeilsd v Dunaj, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Iz Dunajskega Novega mesta se poroča, da so v tamoš-nji bolnici priredili novih 300 zasilnih postelj in da so pozvali v zdravstveno službo večje število zdravnikov. Varnostna straža je oborožena z manlihericami Ln pomnožena s 3000 orožniki z jeklenimi čeladami. Ze sedaj je mesto podobno vojnemu taborišču. Povsod je videti oborožence z jeklenimi čeladami. V soboto opoldne bodo čete in orožništvo zasedle nevtralni pas mesta, kamor ne bo smel nihče. Mnoge trgovine so svoje izložbe ;;abile z deskami. Sobotni trg je odpovedan. Mnogo ljudi je že zapustilo mesto ali pa se pripravljajo na odhod. Tudi gostilne 'e bodo v soboto popol- ! dne zaprle. V Badenu, ki leži na pol pota med i Dunajem in Dunajskim Novim mestom, je I zbranih 500 orožnikov, ki se bodo večinoma ' porabili za straženje železniške proge. Kole- I sarski in motorski oddelki vojske so na razpolago za službo v okolici. Dunajska posadka je bila poslana v Dunajsko Novo mesto, na Dunaj pa pride posadka iz Welsa. Heimwehrov-ci so izdali oklic na prebivalstvo Dunajskega Novega mesta, naj okrasijo hiše z zastavami. Nedvomno pa je, da bo velika večina hiš razobesila rdeče zastave, ker je prebivalstvo po večini v taboru socialne demokracije. V Badenu je bilo pretiranih devet članov tako zva-nega komunističnega »Abwehrkommando« in izročenih sodišču v Dunajskem Novem mestu radi suma veleizdaje. Včeraj so imeli komunisti v Badnu shod. Kadi hujskajočih govorov so bili govorniki aretirani in izročeni sodišču. V Weissenbachu pri Dunajskem Novem mestu so Heimwehrovci imeli zborovanje s huj-skajočimi govori. Socialisti so z noži ranili heimwehrovca Kubaneka, bivšega socialno de-mokraškega župana v tem kraju. Dr. Steudle, voditelj heimwehr®vcev, je izjavil zastopnikom listov, da nastop v Dunajskem Novem mestu ni zadnji, temveč da je že na dan 14. oktobra določen velik nastop Heimwehra v Lincu, na dan 21. oktobra pa v Bischofshofnu. Izjavil je, da Heimwehr ni zato tu, da bi rabil silo, pač pa, da bi odbil vsako silo, da hoče svobodo. — Dunajska kriminalna policija je danes prijela tajnika komunistične stranke Koplenika in izvršila v prostorih sti^mke hišno preiskavo, pri kateri je zaplenila sedem letakov, ki so bili pripravljeni za izdajo. Tudi komunistični list »Rothe Fahne« je bil ponovno zaplenjen. Levoradikalni »Abend« poroča danes z velikimi črkami, da je bil v zadnjih dneh italijanski poslanik Auriti trikrat pri državnem kanclerju dr. Seiplu. List izjavlja, da je zvedel iz zanesljivega vira, da je italijanski poslanik pri tej priliki stavil dr. Seiplu ponudbo, da je italijanski fašio pripravljen, nuditi mu svojo pomoč, če bi jo potreboval, da zavaruje »avtoriteto države«. Kakor list dalje trdi, so v istem času bivali na Dunaju tudi zastopniki rimskega fašija, ki so stopili v stike z voditelji IIeimwehra s posredovanjem krščansko-socijalnega narodnega svetnika dr. Henrika Mataja in avstrijskim fašistom prinesli pozdrave italijanskih bratov ter jim v vsakem oziru ponudili pomoč. Kakor doznava Vaš dopisnik, je italijanski poslanik Auriti v zadnjih dneh sicer res obiskal zveznega kanclerja, ni pa stavil ponudbe, kakor gori omenjeno. Ta obiska ni bil v nobeni zvezi z dogodki v Dunajskem Novem mestu. Tudi vest, da so zadnje dni bivali na Dunaju zastopniki rimskega fašija in da so stopili v zvezo z voditelji avstrijskega Heimvvehra, se na pristojnih mestih odločno zanika. med Italijo v Pariš, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Ker so nekateri listi objavil zaupnoi okrožnico Quai d' Or-saya o vsebini francosko-angleške mornariške pogodbe, objavlja danes »Echo de Pariš« očividno iz uradnega vira razkritja o predzgodo-vini pogodbe. List objavlja točne podatke o treh notah, ki so doveclle do sklenitve pogodbe: 1. noto angleškega poslanika Creweja na Quai d' Orsay od 28. junija 1928, 2. odgovor političnega oddelka ua Quai d'Orsayu od 20. julija 1928 in 3. ponovni odgovor angleške vlade od 28. julija. Prva angleška nota omenja, kakor navaja njeno vsebino »Echo de Pariš«, da je francoski delegat pri razorožitveni komisiji Društva narodov privatno predlagal angleškemu admiralu Kellyju, da se od ladijskih enot številčno omejijo samo one, ki so oborožene s topovi nad 20 cm. V svoji noti od 20. julija Briand najprej ponavlja vsebino angleške note in pri tem predvsem citira mesto glede rezerv francoske vojske. Briand izjavlja, da je v duhu sprave pripravljen, sprejeti angleški predlog, da pa seveda mora staviti tri pogoje: Za 10.000-tonske križarke, ki naj spadajo pod omejitev, se mora vsem državam naložiti maksimalna tonaža, t. j. da se mora vsaka država obvezati, da bodo take križarke gradile samo do gotove skupne tonaže. Isto pravilo mora veljati tudi za podmornice; tu pa se mora napraviti razlika: omejitvi smejo pripadati samo podmornice nad 600 ton. Na ta način, smati i Briand, se je lahko ogniti debatam, ki bi mogle dati povod za velike težkoče. Končno predlaga Briand, da sc dogovor predloži Italiji, AmeriKi in Japonski, ker upa, da ga bodo te tri države mogle sprejeti. Če ne, potem je nujna potreba, da Francija in Anglija kljub temu dalje sodelujeta, bodisi da na drug način piv da se njun predlog sprejme, ali da se v slučaju neuspeha skupno branita. V svojem odgovoru od 28. julija pravi angleški minister, da bi rajši videl, da bi se obe državi držali prvotne formule, t. j. da se ne bi delala razlika med podmornicami pod in nad 600 ton; Anglija mora dvomiti o tem, ali bo moglo obveljati razlikovanje francoskega admirala Violleta o ofenzivnih in defenzivnih podmornicah. Navzlic temu, da Anglija tudi s svoje strani pokaže pripravljenost, izjavlja, da sprejme ponudbo. Dalje angleška nota točko za točko razvija program za pomorsko razorožitev, kakor je razviden iz zadnjih francoskih predlogov, katerim se je r ' 'ružila tudi Anglija. »Echo de Pariš« nadaljuje: Samo ta zadnji odstavek angleške note, ki torej vsebuje sir^matični razpored fran-cosko-angleških razorožitvenih predlogov sta Francija in Anglija dne 2. odnosno 3. avgusta predložili v vednost ostalim pomorskim silam Ameriki, Italiji in Japonski. Ta cds'-vek tvori tudi bistveno vsebino zaupne okrožnice Quai d'Orsaya, ki so jo objavili gori navedeni listi. Se le, ko j,- ameriški državni departement v \Vashigtonu vprašal, ali pogodba ne vsebuje še drugih določb, se je v zadnjem tednu sep- ffmt-ir-l cn/irnj:;!. i-,.!.- —-j- ,, —........uiui nv.ija nuia z »navedbo vsebine«. in v Rim, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Iz zanesljivega vira doznava vaš dopisnik, da je imelo potovanje francoskega poslanika v Rimu Beaumar-chaisa v Pariz, ki je bil v zadnjih dneh pri Briandu, namen, da odstrani sovražne točke stikov med Francijo in Italijo, ki je posebno veljalo vprašanju narodnosti Italijanov v Tunisu. Razgovori stoje neposredno pred uspešnim zaključkom. Domneva se, da se bo določilo, do katere črte morejo v Tunisu bivajoči Italijani ohraniti svoje državljanstvo. Sinovom priseljenih Italijanov se bo najbrže priznalo opcijsko pravo. Korektura meje, ki jo zahteva Italija med Tripolisom in Tunisom, pa se zaenkrat ne bo obravnavala 60.000 Poljakov stavka v Varšava, 5. oktobra. (Tel. »Slov.«) Delavci tekstilne industrije v Lodzu so stopili v stavko. Enako so sklenili rudarji v Dombrovi in krakovskih revirjih, da prenehajo z delom. Vsled stavke so že vse večje tekstilne tovarne tamošnjega okraja zaprte. Število stavkajočih se ceni že na nad 60.000 delavcev in je verjetno, da se bo število tekom dknagnje.ra dne še povišalo. Poskusi poljske vlade za poravnavo spora so ostali dosedaj brezuspešni. Romunsko poslaništvo v Parizu demanti- ra vesti, da je princ Nikolaj v sličnih okelnosčih zapustil Romunijo, kakor princ Kari, ter dostavlja da se bo princ Nikolaj povrnil v Romunijo. Romunski princ Nikolaj, ki je zares in-kognito bival v Parizu, se je včeraj z orijeut-ekspresom zopet vrnil v Bukarešt. K poslo-vitvi je prišel na kolodvor tudi njegov starejši brat bivši prestolonaslednik Kari. V bližini Milana je včeraj pogorela velika tovarna orožja. Dasi so ognjegasci in vojaštvo takoj prišli na pomoč, je tovarna popolnoma pogorela. Ognjegasci so imeli velik trud, da so vsaj zabranili, da požar ni posegel tudi na okolico. Stvarna škoda znaša 3 milj. lir. V Pirenejih je včeraj ponesrečilo poštno letalo na progi Pertignon—Casablanca. Letalo je bilo preveč obteženo, tako da se ni moglo zadostno dvigniti in se je zaletelo v skale. Aparat se je užgal in je zgorel. Trije potniki in pilot so mrtvi. KOVINE v London, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Baker: per kasa 64.1875-64.875, tri mesece 65.3125 do 65.25, Elektrolit 71.25—71.75, "Best Selected 68—69.25, Strong 96. Cin: per kasa 218.625 do 218.875, tri mesece 217.375—217.5. Svinec: bližnji 22, tuji71.75. Cink: bližnji 24, tuji24.25. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Anti-mon red.:59.5—60. Bela pločevina 18.25. Živo srebro 23.5-24. Nikel: tuzemski 175, inozemski 175. Wolfram 15.875. Platina: surova 17 Srebro 26.75—26.8125. Zlato 84.115. Novosadska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme v celi državi. Na severu in v Primorju bo tudi deževalo. Koncert StaHei,-5šo*terHeJ!gren Snoči jc bil v JJnionu koncert članice dunajske lj. opere K. Sfaller, Stottererjeve in člana dr opere v Stockholniu K. Ilellgrena. O. HelUrren ie pel tri nordijske skladatelje in dva Straussa ter nekaj starejših opernih arij, Stallerjeva pa Brahmsa, Schuberta Uagnerja, Meyerbeerja in dve Lajov-čevi (bvetla noc, Spleen). a Hellgren je solidno šolan operni bariton, ima čisto izgovorjavo, čisto ha no glasu, je zrno. zen finih liričnih, še bolj pa drainatskih povdarkov. Njegovo podajanje je brez patosa, nekam neprisi-ljeno-naravno, a smiselno in učinkovito; publiko ie navdušili, dasi nima kdovekaj obsega v višino Oa Stotterieva ima topel, liričnobarvan glasek, njeno |>ctje pa kaže številni partamenti sentimentalnega značaja in negloboko podajanje. V ostalem je Li-jovcevo Svetlo noč in Brahmsa še dokaj primerno odpela; vendar g. Hellgren je poslušalstvo bolj prevzel. Koncert ni bil bogvekaj obiskan. Vi Gospa Curie znamenita francoska učenjak inja, rodom Poljakinja, ki je odkrila pred 30 leti radium in dobila zato 1. 1903. Noblovo nagrado. Njeno odkritje je prevažno zlasti za zdravniško vedo. Posledice strašnega tornada v Ameriki. Silen tornado, ki je divjal nedavno v Ameriki, je napravil ogromno škodo. Sedaj prihajajo v Evropo neprestano slike, ki kažejo njegove učinke. Današnja nam kaže majhen parnik, ki ga je vrgel tornado na breg. Admiral Arvid Lindmann novi švedski ministrski predsednik. Njegov kabinet ima zmerno desničarski značaj. Lindmann jo bil ministrski predsednik že od 1. 190(3—1911. Svež v slika »Skrivnostni voz« cestne železnice na čikaških ulicah. Katastrofalna eksplozija v španski utrdbi v Maroku. Te dni se je pojavil na čikaški cestni železnici voz brez voznika. Vodili so ga s pomočjo radia in Nedavno je zletela zaradi eksplozije v zrak ena najvažnejših španskih utrdb v Naku to je Melilla poskusi so se obnesli izborno. Ustavilse je brez ovir na vsakem postajališču. Smrtnih žrtev je zahtevala 40, ranjencev je bilo pa nad 200. Utrdba je porušena do tal. Frederic Mistral: Montežanka i V Monteuxju, kjer posebno vneto časte sv. Janeza, je svoje dni živela deklica zlatolaska, ki ji je bilo ime Roža. Bila je hčerka gostilničarja in odlikovala se je s poštenim, vzglednim življenjem. Ker je imela kristalno čist glas, jo je monteški župnik izbral za prvo pevko v župni cerkvi. Na dan velikega monteškega praznika, ob sv. Janezu, je Rožin oče najel pevca. Pevca, ki je bil še mlad, je lepota zlatolaske kar očarala. Pa tudi deklica se je razgledala v brhkega mladeniča in tako sta se nekega dne poročila dva ljubimca, ki se nista c'olgo iskala. Mala Roža je dobila zdaj ime: gospa Bordas. Zbogom Monteux! In sta odpotovala. Ah, kako divotno je bilo življenje mlademu paru. Bila sta svobodna kot ptič v zraku, mlada kot vodni vali. Oba brez skrbi, vdana le drug drugemu v medsebojni ljubezni, s petjem pa sta si služila vsakdanji kruh. Prvi praznik, ko je Roža spet zapela, je bil na dan sv. Agate, ki ji je v varstva izročeno mestece Maillane. Tega dogodka se še tako živo spominjam, kot da se je zgodil snoči. Bilo je v glavni kavarni. Dvorana nabito polna. r )ža jc stala na odru, pa brez strahu ki i ■ vrabček na vrbi, zlatolasa, goloroka. Njen mož jo je spremljal s kitaro. Ali je bilo opojno! Poslušal' so jo 'metjc iz Gravesona, Saint Remyja, d'Eragneja in iz Maillana. Nihče ni črhnil omalovažujoče besede Slišal si le: »Kako je ljubka! Poje kot orgije na koru! Pa, saj je naša soseda... iz Monteuxja je doma!« O, Roža je pela le lepe pesmi. Pesmi c domovini, o praporih, o bitkah, o svobodi, o slavi. Pela je toli strastno in ognjevito, da so trepetala srca vseh ljudi. Ko je dovršila, je vzkliknila: »Zivio sv. Janez!« Pa so ji ploskali tako burno, da sc je tresla vsa dvorana. Ona pa je šla od mize do mize. Novec za novcem je žvenketal na leseni krožnik in ona jih je sprejemal vzhičeno in vsa odušev-jena, kot da jo obsipajo s tisočaki. Prgišče nabranih novcev je stresla možu v kitaro, rekoč: »Glej. Mnogo je! Ce bo šlo tako, kmalu obogativa!« II. Ko se je gospa Bordas udeležila praznovanj v naši okolici, se ji je pa zahotelo po mestu. Tudi tu je lepa Montežanka uspevala kot na kmetih. Pela je o Poljski, vihteč trobojnico. V pesem je vdihnila toiiko srčnih trepetanj, da je izzvala obče občudovanje. Vse okrog so jo častili: v Avignonu, v Cetteu, v Toulouseu, v Bor-deauxju. Ohrabrena po vseli teh zmagah se je s: »Zdaj pride na vrsto Pariš!« In dospela je v Pariz. Pariz je lijak, ki vsrka vase vse. Ali prav tako kot drugod, jo je tudi tu množica vzljubila in jo začela oboževati. Bilo je v zadnjih dneh cesarstva. Gospa Bordas je zapela marseljezo. Še nikoli doslej ni nobena pevka pela te himne s tako ognjevitostjo in s tolikim oduševljenjem! Barikadnim delavcem se je zazdelo, da je pričarala pred nje čudežni sijaj rastoče svobode. Tony Revillon, poet pariških buljvarjev pa je napisal sledeče stihe: K nam iz Provanse je prišla, tam pevajo vetrovi morja, tam živi jezik je doma, vsa mlada, zroča v vsa obzorja. Stotisoč rok se dviga k njej! Pozdravljena lepota Ti, Za tabo vsi na pot brez mej! O, zbogom kraj opojnosti! Na mejo nas odvedeš Ti. Le reci in sledimo vsi! Le brat nam bodi narod vsak in vsak tiran je naš sovrag! III. Ah! Na mejo! V trenotku je bilo treba dri-niti na mejo! Vojna, prevrat, prekucija, zmaga — vse v mrzlični naglici. Potem pa je zavladala komuna z vso svojo besuostjo. Vznesena Montežanka je bila v tem vrtincu kot ptica v nevihti in zapela je, prevzeta od hvale, slavja in oguia burnih dni, lepo »Marijano« z žarom malega demona. Še v vodi bi je ne zapustila ognjevitost, kaj šele v ognju. Nekega dne jo je val množic zanesel kot slamnato bilko v tilerijsko palačo. Zmagovito ljudstvo je otvorilo v "ladarskili dvoranah veliko slavje. Od smodnika očrnjene roke so pograbile »Marijano« — kajti gospo Bordas so odslej imenovali Marijana — in posadili so jo na prestol, obdan z rdečimi zastavami. >Poj nam!« so ji zaklicali, »poj nam poslednjo pesem, ki jo bodo čuli ti prekleti, tiranski oboki!« In mala Montežanka z rdečo čepico na glavi, je zapela... Ob poslednjih zvokih jc buknil strašen krik: »Živela republika!« Samo slabotni glas; ki pa je v šumu in hrumu razpenjenih množic usahnil, je bil odpev: »Živel sv. Janez!« Montežanka ni videla nič več okrog sebe. V sinjih očeh sta ji zablesteli dve solzi in po licih se ji je razlila mrtvaška bledota. »Odprite okna! Zraka! Zraka!« so vpili vsevprek, ko so videli, da se je pevka onesvestila Ah, uboga Roža! Ni ti manjkalo zraka, ampak pogrešala si Monieux in sv. Janeza v gorovju in nedolžno veselje provausalskih praznikov. Princezinja Aleksandra Cantacuzeno, predsednica romunske delegacijo na kongresu intelektualcev v Pragi. Princezinja je ena najdelav nejših romunskih žena* in predsednica Ženske male antante. Dr, Spina, češkoslovaški delovni minister, slavi 5. t. m. svojo 60-letnico. K jutrišnjemu kritičnemu dnevu v Avstriji. Danes se vrši v Dunajskem Novem mestu zborovanje obeh velikih avstrijskih oboroženih organizacij. Vsa Avstrija in tudi inozemstvo že dalje časa s skrbjo čaka na rezultat Slike nam kažejo od leve na desno: dr. Steidleja, štajerskega dež.glavarja; dr. Bauerja, vodjo socialistov; dr. Deut-scha, vodjo »Schutzbunda« in dr. Soipla, ministrskega prezidenta. / / aj je novega Koledar , Sobota, 6.oktobra: Bruno, Vera (Fides). 280. dan v letu. Lunina sprememba: Zadnji krajec ob 6.06 zjutraj. Po Herschlu se napoveduje spremenljivo. — Jutri: Justina. Zgodovinski dnevi 6. oktobra: 1878 so naslovili slovenski poslanci na avstrijskega cesarja adreso zaradi združitve slovenskih pokrajin. — 1848 je izbruhnila na Dunaju vstaja. Cesar Ferdiuand je zbežal v Oloniuc. — 1914 je umrl v Pragi vseučiliški profesor, podpredsednik državnega sodišča dr. Anton vitez Randa. — 1891 je umrl vodja irske opozicije Pomell. — 1908 so se v Belgradu nadaljevale protiavstrijske demonstracije. — 1628 je umrl francoski lirik Francois de Malherbe. — 1804 se je rodila igralka in pevka Wilhelmine Schroder-De-vrient. — 1849 se je rodil alpinist Ludvig Purt-scheller. — 1870 se je cerkvena država pri-klopila italijanski državi. — 1892 je umrl angleški pisatelj Alfred Tennyson. — 1905 je umrl geolog in geograf Ferdinand baron Richt-hofen. — 1S63 se je ljubljanska realka povečala v šestrazredno višjo realko. Osebne vesti •k Za načelstvenega ravnatelja v Zadruž ni zvezi v Ljubljani je imenovan gospod Fran Oabrovšek. * Odlikovan je z redom Sv. Save IV. r. Lambert Budan, načelnik železniške postaje Jesenice; z redom sv. Save V. r. pa Ferdo Žužek, načelnik železniške postaje Lesce-Bled, in Franc Majer, načelnik železniške postaje Bled-Jezero. k Umrla je na Viču pri Ljubljani gospa Marija Mehle, soproga vpokojenega poštnega sprevodnika. •k šolske vesti. V ministrstvu prosvete — srednješolski oddelek — je nastopil službo profesor Ivan Sivee iz Kočevja. V oddelek za Slovenijo za osnovno in meščansko šolstvo je premeščen Lovro Traven, učitelj v Vlasi, okraj caribrodski. — Premeščeni so: k prosvetnemu oddelku velikega župana v Mariboru Irma Komavli, učiteljica v Hajdini; k Sv. Jakobu v Slovenskih goricah Aua Kotnik, učiteljica pri Sv. Ani; v Vučjo vas, okraj Ljutomer, Frančiška Sen čar, učiteljica v Radovici (Murska Sobota); v Drago (Kočevje) Matilda Kordiš, učiteljica v Travi; v Čatež ob Savi Adalbert Potočnik, učitelj v Kostanjevici; v Toplo Reber (Novo mesto) Martin Marinž, učitelj v Fari; v Senovo Marija Jančie, učiteljica v Sv. Lenartu (Laško). * Srebrna poroka. Dne 5. oktobra sta obhajala g. Alojzij Slatner v Sevnici in njegova gospa soproga 25 letnico poroke. V naše državljanstvo so sprejeti Karel Ferluga. pravnik iz Ljubljana; Josip Jandej-sek, tiskarski strojnik iz Ljubljane; Alojzij Šantelj, mehanik iz Ljubljane; Alojzij Dolgan, učitelj iz Trbovelj in Franc Mercina, nad-učitelj iz Grahovega pri Cerknici. k Dr. Camilo Morocnlti, okrožni zdravnik v št. Ilju, je odpuščen iz oblastne službe. Ostale vesti •k Župnijskim uradom lavantinske škofije. Dne 8. oktobra ob desetletnici prebitja solunske fronte se naj v vseh župnijskih cerkvah služi tozadevna zahvalna slovesnost, to je Te Deum in molitev za Nj. V. kralja Aleksandra. Državni uradi se naj o tem obvestijo. — La-vantinski kn.-.šk. ordinarijat. ir Odbor za razstavo »TISK« je pričel z razpošiljanjem permanentnih vstopnic za razstavo »TISK«, ki dajejo posetnikom razstave ugodnost polovične vožnje po železnicah SHS. Permanentna vstopnica Din 15. Opozarjamo vse one, ki se bodo poslužili te ugodnosti, da dajo žigosati vstopnico že takoj na odhodni postaji, na razstavišču in na postaji pri odhodu iz Ljubljane. Voznega listka naj pri prihodu v Ljubljano ne oddajo, ker velja za brezplačno vožnjo domov. ■k Visoki gostje v Skofji Loki. K nedeljskemu odkritju spomenika vojnim žrtvam so poleg drugih odličnih osebnosti prijavili svoj obisk tudi zastopnik nemškega poslanika v Belgradu g. dr. KCsterja g. poslaniški svetnik Windecker; romunski konzul iz Zagreba g. Milan Milič; češkoslovaški konzul v Ljubljani g. Ressl; ogrski poslaniški ataše g. Petrovič; dalje zastopnik komandanta Dravske divizij-ske oblasti itd. ir Odkritje spomenika vojnim žrtvam v Skofji Loki se vrši v nedeljo 7. oktobra ob vsakem vremenu, na kar opozarjamo vse poset-nike. Ogromne predpriprave so završene. Grobišče je lepo prenovljeno in vsi grobovi so zasajeni z rdečimi rožami. Ljudstvo, ki bo sodelovalo, je samo pripomoglo z olepšanjem pokopališča. Obeta se ogromna udeležba, zlasti s strani obeh dolin. Posebno svečan bo slavnostni žalni sprevod, v katerem sodelujejo vsa društva brez izjeme, narodne noše, šolska mladina, lovci itd. Opozarjamo, da bodo k vsem vlakom na razpolago avtozveze z mestom in kolodvorom. x Radio — Ljubljana. Radi obolelosti g. vseuč. prof. dr. Vebra predava danes ob 18.30 v Kadio g. dr. Alma Sodnikova: »Platonova estetika«. Napovedano predavanje »Analitična (razstavna) pot v duševni svet« bo prihodnjo soboto, dne 13. oktobra. ■k Nove šole in vzporednico. S šolskim letom 1929-30 se ustanovi nova štirirazrednica osnovne šole v Radincih, okraj Ljutomer. — Vzporednice se otvorijo na šolah: I. dekliška meščanska šola v Mariboru (2), dekliška meščanska šola v Celju (1), osnovna šola v Dolenji vasi (1), osnovna šola v Velikih Laščah (1), osnovna šola na Studencu-Ig (1). Enoraz-rednica v Cernečah, okraj Dravograd, se razširi v dvorazrednico. S tem je sistem iziranih 11 novih učnih mest. k Opozorilo hribolazeem. V dvornem lovišču v Krmi pri Mojstrani so jeleni v sedanjem času, ko se parijo, nevarni, posebno, če se hodi za njimi, jih skuša fotografirati itd. Hribolazeem se priporoča, da vzamejo, če hočejo iti v Krmo, seboj enega dvomih lovcev in se tozadevno oglase pri dvornem nadlovcu Janezu Rabiču v Mojstrani, da dodeli spremstvo. •k Prepovedani in dovoljeni listi. »Svijet«, ki izhaja v Ameriki, je v naši državi prepovedan, dovoljena pa sta zopet »Klagenfurter Zeitung« in pa »Makedonija«. govskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani. 9618 * Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahi-tisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je izborilo pomožno sredstvo odvajanje na črevo, kar se doseže z vporabo naravno »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s »Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. •k V delikatesni trgovini Jane vsak dan sveže kuhane krače, jp drugo samo v Židovski ulici 1/ 9020 Grafika priredi o soboto 6. oktobra o veliki dvorani hotela Uirion ob priliki 60 letnice tiskarske organizacije vokalni kakor tudi odpadanje las odpravlja ie po drugi in tretji porabi GAMMA, sredstvo za lase. Pri daljši porabi zrastejo lasje na plešasti glavi. Zdravniško v 600 slučajih uspešno preizkušeno. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. k Zahrbten zločin v Sremu. V vasi Martinih pri Sremski Mitrovici se je zgodil te dni grozen zločin. Soseda Runtič in Koptalič sta živela v hudem sovraštvu med seboj. Koptalič se je zvečer vračal iz službe na železnici ter je na poti srečal Runtiča, katerega je naprosil, naj prepove svoji ženi Ruži, da bi ga vedno zmerjala. Ko je še govoril, je prihitela za njegovim hrbtom Ruža s sekiro v roki tor ga dvakrat krepko udarila po glavi. Koptalič je padel vzuak, pa to še ni bilo dovolj Qavi Runtiču, ki je vzel svoji ženi sekiro iz rok in še parkrat z vso silo udaril Koptaliča po glavi. Nato sta oba odšla, brat in žena Koptaliča pa sta ranjenca prenesla v bolnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Runtič je bil aretiran in izročen sodišču, Runtičeva žena pa je začasno še na svobodi. k Železniška nesreča. V sredo se je pripetila na postaji Stari Vukovar v Sremu huda železniška nesreča, pri kateri je izgubil življenje strojevodja Atnel na tovornem vlaku s 30 vagoni sladkorja, ki sta ga vlekli dve lokomotivi. Pri postaji Stari Vukovar je ta vlak trčil v lokalni vlak, ki vozi med VukoVarjem in predmestji. Ta vlak je bil prazen in se jo pri trčenju iztiril kakih 40 metrov daleč. V trenutku, ko sta vlaka trčila, je sedel strojevodja Amel v praznem vagonu in jedel s svojo ženo. Pri trčenju se je smrtno ponesrečil, njegova žena pa je dobila hujše poškodbe. Nesrečo ja povzročila napačno postavljena kretnica. Materijalna škoda znaša okoli 100.000 dinarjev. O nesreči je uvedena preiskava. k Silna nevihta v Liki. V okolici Gospi-ča je divjala te dni silna nevihta. Trije gimnazijci, ki so se vračali z vlaka iz Gospiča domov, so se pred neurjem zatekli pod malo hišico ob poti, v kateri je že vedrilo nekaj pastirjev. V hišico pa je udarila strela. Vsi pastirji in dijaki so omedleli. K sreči je prišel mimo z vozom neki poštar, ki je pričel dečke drugega za drugim buditi z umetnim dihanjem k življenju, kar se mu je posrečilo pri vseh, razen pri 15 letnem dijaku Marku Prpiču, ki je bil že mrtev. k Kačaška nadloga ob albanski meji. Iz Novega Pazarja poročajo, da je večja tolpa ku-čakov prekoračila albansko mejo ter se pojavila pri Rožaju in v okolici Raške. Naše oblasti so pričele tolpo takoj zasledovati. Gre najbrže za tolpo krvoločnega in proslulega kača-ka Salkoviča, ki je pobegnil v Albanijo, odkoder je že parkrat vpadel na naše ozemlje. Mesto šampona uporabljajte za izmivanje las. Ogromno razliko boste spoznali že po prvi porabi. Dobiva se povsod. •k Industrijskim in veletrgovskim firmam v prevdarek. Razne tvrdke zaposlujejo kot potnike ali zastopnike iz raznih vzrokov osebe, ki prvotno niso bile v trgovini, ampak so se učile raznih obrtov ali izvrševale razne druge poklice. Marsikateri takih potnikov ali zastopnikov s svojim nastopanjem in s svojim načinom poslovanja kvari naš ugled in povzroča m zaupanje in nenaklonjenost trgovcev-od-jemalcev proti nam vsem. Vsi taki posili-pot-niki in zastopniki morajo ven iz našega po- ' klica, ker ga ue razumejo in ga ne znajo či- j sluti. Korist vsake prizadete firme jn, da ta | naš migljaj ovažuje brez oklevanja. Mi hočemo ščititi ugled in koristi svojega stanu, pa ! bomo v to porabili vsa zakonito dovoljena sredstva. Naša trdna volja je, da t':,j svoji na- i meri pornoreino do polnega in vsestranskega i uvaževanja. Vse tovariše pa prosimo, da nam tanOj sporoče naslove firm, ki zaposlujejo vpokojone železničarje kot potnike, kakor tudi naslove lakih potnikov. — Odbor društva tr- Efublfmia Nočna služba leitarn Nočno službo imata Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. 0 Minister dr. Tiso v Ljubljani. Včeraj dopoldne si je češkoslovaški zdravstveni minister dr. Tiso v spremstvu dr. Breclja iu dr. Pirca ogledal zdravstvene ustanove v Ljubljani. Zelo živahno se je zanimal za higienski zavod, kjer je našel stvari, katere bo, kakor ja zatrjeval, presadil tudi v svojo domovino. Po obisku bolnice si je ogledal stalno higiensko razstavo na velesejmu, o kateri se je s svojim strokovnim spremstvom vred kar naj-priznalnejše izrazil. Poudaril je v razgovoru z našim urednikom, da je tako pregledna, a vendar preprosta razstava tudi na Češkoslovaškem potrebna in je v tem oziru Ljubljana pred Prago. Minister je nato obiskal zastopnika velikega župana, vladnega svetnika Andrejko, nato pa se odpeljal na Grad. kjer se je odkritosrčno divil lepi legi in porastu bele Ljubljane po vojni. Na obisku pri škofu Jegliču so se obudili spomini na skupen sestanek na Vele-hradu. Nato pa je minister odpotoval s spremstvom in češkoslovaškim konzulom dr. Res-loni ter oblastnim predsednikom dr. Natlače-noin v Rogaško Slatino, odkoder se preko Celja odpelje na Dunaj, kjer je za daues dopoldne zgovorjen sestanek s kanclerjem dr. Seip-lom. Sestanek ima povsem značaj vljudnosti brez političnega ozadja. © Prosiava 10 letnice prebitja solunske fronte. Dne 8. oktobra se bo na slovesen način praznovala deselletnica prebitja zavezniških armad na solunski fronti. V tukajšnji stolnici se bo darovalo slovesno cerkveno opravilo dne 8. oktobra ob 8 zjutraj. Svečani pregled čet ljubljanske garnizije prične ob 9.45 dopoldne na velikem garnizijskem vežbališču v Mostah. Svečani pravoslavni obred se vrši istotam ob 10 dopoldne. Po obredu se bo vršila revija in parada ljubljanskih garnizijskih čet. V evangelijski cerkvi se bo vršila slovesna služba božja istega dne ob 8 zjutraj. Na dan 8. oktobra državni uradi ne poslujejo. Na poslopjih državnih uradov in oblastev naj se razobesijo na ta dan državne zastave. Obrtna in trgovinska podjetja morajo biti zaprta med slovesnimi cerkvenimi opravili in proslavo, torej od 8 zjutraj do 11 dopoldne. O Mestni magistrat bo dne 7. in 8. oktobra razobesil na svojih poslopjih zastave v proslavo desetletnice prebitja na solunski fronti. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da okrasi svoja poslopja z narodnimi in državnimi zastavami. — Župan dr. Dinko Puc. O Otvoritev razstave »TISK« se vrši v nedeljo 7. oktobra ob pol 11 dopoldne na velesejmu pred paviljonom »K«. Vhod na razstavni prostor je iz Laittermannovega drevoreda. Dnevne vstopnice so po 5 Din, permanentne po 15 Din ter se dobe pri »Putniku« in pri dnevni blagajni. Za društva in šole, ki poselijo razstavo skupno, je vstopnina po 3 Din za osebo. V nedeljo ob 3 popoldne na sejmišču promenadni koncert godbe Dravske divizije. O Nova industrija v Spodnji Šiški. V zadnjih letih je postala naša država, zlasti Slovenija, prav dobra odjemalka avtomobilske industrije. Posebno veliko povpraševanje je po avtobusih. Zaradi tega se je znana avstrijska tvrdka »Steyr« odločila, da ustanovi lastno tovarno v Ljubljani. V ta namen je že kupila od tvrdke »Slograd* nekdanje Keršičeve delavnice v Frankopanski ulici v Spodnji Šiški. Tvrdka »Steyr« bo tu izdelovala avtomobilske Sasije, karoserije in kolesa, torej razen motorjev in strojnih delov vse, kar je pri avtomobilih in avtobusih potrebno. Z novo »Stey-rovo« tovarno pridobi Spodnja Šiška novo industrijo, v kateri bo našlo mnogo delavstva svoj zaslužek. © Českoslnvenska obec v Lublani V nodšli 7. t. m. odhulen hude na pamet parllym a vc Škof-ja Loče odpočtvajfcim vojaktim pomnik. Me/.j ni:ni spi svuj vččny sen i celfi rada Cechfl, kr.iia.Mi. — Siifcistnrmeg s« proto !6lo pieinf oslav> v počtu co nSJvf-IMni. — CMjezd . — Na cesti proti Snebrjam sia se zadela.s kolesi de-lovka Angela Hribar in kovač Franc Zaje. Pri padcu sta se precej |X)tcIkla. Angeli pa se je pokvarilo kolo. — Na Miklošičevi cesti je vozil s kolesom sluga Lojze H. po levi strani in se je zadel v kolo sluge Ignaca Klančnika, ki je vozil po desni. Klan-čnik se ie pri padcu hudo potolkel in zlomil levo lopatico. O Katera krščanska družina bi hotela na stanovanje ali morda tudi na brano sprejeti revnega dijaka-visokošolca, ki bi za usluga inštru-iral domače sinove in hčere v vseh sred ':ih predmetih. Naslove sprejema Jugoslovai ro- kovna zveza, Stari trg 2/1. Vlažno vreme povečava ne" prehlade. Od te opasnosti obvarujejo okusne : OSt Vas DRa.vjNDERl O Skrbna mati ne daje otrokom prave kave, temveč jim kuha redno Žiko. Ve, da je Žrka izdelana iz rženega slada, ki je kol hranilo neprecenljive vrednosti za rast človeka. O Domače jetrne klobase danes in jutri v gostilni »Pri fajmoštru«. 9672 © Vsako soboto in nedeljo pristne domače krvavico ter se točijo pristna dolenjska in štajerska "vina. Vsak večer »Radioc-koncert domače in vseh inozemskih postaj. Ker sem gostilno prevzela v lastno režijo, se cenjenim gostom najtopleje priporočam. — Ana '1'urk. NAROD! Jutri 7. oktobra vsi na odkrile spomenika vojnim žrtvam v Sprejem čehoslovakov. Včeraj popoldne je prispelo s praškim br-zovlakom v Maribor 20 odličnih zastopnikov češkoslovaškega naroda, ki se udeleže velikih slavnosti, ki se vrše te dni v Belgradu ob priliki proslave desetletnice prebitja solunske fronte. Prispeli so predstavniki češkoslovaške vojske z generalom g. Njefkovskim na čelu, zastopniki Češkoslovenske oberi legionarjev iz Prage, Češkoslovaške uezavisne legionarske enote ter Zveze bivših srbskih legionarjev (češke). Na kolodvoru so jih pričakovali zastopniki državnih, samoupravnih in vojaških oblasti .— vladni svetnik g. dr. Stare kot zastopnik velikega župana, mestni poveljnik g. general Dimitrije Spasič, oblastni predsednik g. dr. Leskovar, mestni župan g. dr. Juvan, zastopniki češkoslovaško-jugoslovanske lige ter mnogoštevilno občinstvo. Mestna občina jim je priredila v kolodvorski restavraciji zakusko. Najprej je izrekel dragim gostom iskreno dobrodošlico mestni žup. • g. dr. Juvan. Nato pa so s* vrstile napitniee, in sicer so spregovorili bivši češkoslovaški minister g. dr. Ivan Markovič, g. Ruskovič, g. dr. Pivko in g. general Njcf- Za jesen Din 169 VOIMA Krekov trg kovski. Po zakuski co nadaljevali gostje z brzo-vlakom pot proti Belgradu v spremstvi dveh odposlancev državnega pripravljalnega odbora za proslavo desetletnice prebitja solunske fronte g. majorja Susiča in g. Ruskoviča, ki sta se pripeljala gostom nasproti do Maribora. * □ Zahvalno bogoslužje v prcc';.vo desetletnice prebitja solunske fronte bo v ponedeljek, 8. oktobra, ob v tukajšnji stolnici. □ Slavnostno predavanje. V č:'rtek ob 20. se je ob lepi udeležbi vršilo v avli tukajšnjega bogoslovja siavnostno nastopno predavanje docenta dr. Jakoba Aleksiča o »Mistični bitnosti Cerkve ter nje odnosu do osebnosti in občestva«. Predavanje so posetili med drugim prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karliri, prevzvišeni škof dr. Ivan Tomažič, prosvetni šef dr. F. Kutnik, stolni prost dr. Martin Matek, oblastni odbornik Marko Kranjc, gimn. ravnatelj dr. J. Tominšek in mnogi odlični gostje — kleriki in lajiki. Po otvoritvenih pozdravnih besedah ravnatelja bogoslovja dr. Cukale, ki je zlasti pozdravil oba pre-vzvišena škofa, je sledilo globoko znanstveno, po načinu izvajanja simpatično in radi dovršene erudicije ter velikega bogoslovnega znanja im-ponujoče predavanje dr. J. Aleksiča, ki ga je mnogoštevilno zbrano poslušalstvo sprejelo s toplim aplavzom. □ Akademska maša bo jutri v frančiškanski cerkvi ob pol 12; poje pevski zbor akad. kon-gregacije. Točno ob četrt na 12 je slavnostna otvoritvena propoved prevzvišenega škofa dr. Ivana Tomažiča. □ Izsrcdnjcšolske službe. Od ženskega učiteljišča na moško je premščen profesor dr. Franjo 2geč. □ Večerna nižja gimnazija. Pri Jugoslovanski Strokovni zvezi se je javilo za večerno gimnazijo lepo število reflektantov. Da bi se pa mcgel znižati mesečni prispevek na 125, oziroma 100 Din, je potrebno, da se jih priglasi še več. Prijavite se do pondeljka v tajništvu jugoslovanske Strokovne zveze na Aleksandrovi cesti. □ Podprimo invalide s tem, da kupimo karte za veliko javno tombolo, ki io prirede verni invalidi jutri na Trgu Svobode ob 14. Glavni dobitki so razstavljeni v izložbah' trgovine pohištva K. Preis v Gosposki ulic?.. □ Tujski premet tekom julija, avgusta in septembra v Mariboru kaže sledečo sliko: v vseh Mariborskih javnih in privatnih hotelih se je javilo 10.326 tujcev, odjavilo pa 9.063. □ Iz mestnega avtobusnega prometa. Proga 3 proti Pobrežiu ie z današnjim dnem zopet otvorjena. □ Ljudsko gibanje v Mariboru tekom avgusta in septembra. Smrtnih slučajev ie bilo 09 in sicer 17 v stolni, 11 v frančiškanski in 71 v magdalenski župniji. Rojstev 160 — 85 v stolni. 26 v frančiškanski in 49 v magdalenski župniji. Porok pa je bilo 8 v stolni, 27 v frančiškanski in 23 v magdalenski župniji. Visok odstotek rojstev v stolni župniji gre na račun porodnišnice, visok odstotek smrtnih slučajev v magdalenski župniii pa na račun bolnišnice. □ Delo dobe takoj pri tukajšnji Borzi dela trije čevharji, dva usnjarja in en slaščičar. □ Kombinirane nočne vaie ie imela ponoči mariborska garnizija na Teznu. Mariborčani se niso seveda prav nič prestrašili, ker so bili na to opozorjeni. □ Radi točnosti v poročevanju spopolnjujemo naše včerajšnje poročilo o pogrebu pok. M. Stanislave Voh še v toliko, da se je udeležilo pogreba tudi mnogoštevilno zastopstvo tukajšnjega moškega učiteljišča z g. ravnateljem dr. Potočnikom na čelu. □ Od doma ie pobegnil 16 letni Franc Šober, vajenec stanušoč v Koroščevi 21. Fant je srednje postave, ima na sebi kratek površnik in suknjo modre barve. □ V bolniški halji po Mariboru. V Dvorakovi ulici se je predvčerajšnjim popoldne pojavil izreden pasant — v bolniški halji. Stražnik je takoj spoznal, Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem otvori] na Vodikovem trgu 5 trgovine špeceiije in delikates ter «e priporočam za obilen obisk. Bogomir Motoh. Nassnanila CfuMjansko gledališče Vse predstave se vrBe v dramskem gledališču. Sobota, 6 oktobra: KUKULI. Premijerski abonma. Nedelja, 7. oktobra ob 15. uri popoldne: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Izven. Ob 20. uri zvečer: KROG S KREDO. Izven. Ponedeljek, 8. oktobra: Zaprto. Novi zastori (popolna garnitura), ki jih je uprava pred kratkim naročila, so včeraj prispeli iz Nemčije. Zastorji so iz krasnega oranžno-rume-nega baržuna in bodo prvikrat uporabljeni pri nedeljski predstavi Klabundovega »Kroga s kredo«, kar bo scenični blesk četrtega dejanja (cesarska dvorana) gotovo v izdatni meri dvignilo Mariborsko gledališče Sobota, 6. oktobra ob 20. uri: HLAPCI ab A. Pre- mijera. Otvoritvena predstava. Nedelja, 7. oktobra ob 20. uri: MOJ OCE JE IMEL PRAV. Premijera. Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plaiati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Društvo državnih oestarjov kraljevine SHS. Jutri se bo vršil redni letni občni zbor ob 9. uri dopoldne v zadnji sobi konsuniske kleti, Kongresni trg 2. Ako bi ob 9. uri občni zbor ne bil sklepčen se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem Številu prisotnih Članov. — Ob 8. uri zjutraj se vrši istotam seja društvenega odbora in nadzorstva, katere naj se vsi tovariši zanesljivo udeleže. — Načelstvo. za kaj gre in se je hotel pasantu približati. Ta je pa pobegnil; pričel se je lov za pobeglim bolnikom po Valvazorjevi in Smoletovi ulici, dokler ga niso končno ujeli. Čudak je 18 letni Franc B., ki je izginil iz bolnice bosonog, razoglav in v bolniški halji. Stražniku je skrivnostno razodel, da je pobegnil za to, ker ie slišal druge, kako so se pogovarjali, da bodo uiegf usmrtili. Revežu se je omracil um. □ Dinarček v avtomat, iz avtomata — nič. Bridke tožbe naših malčkov. Na Glavnem trgu je pred neko trgovino avtomat. Vržeš dinarček, čokolade pa pričakuješ zaman. Ljudje postajajo in so ne-voljni. Kaj je s to zadevo? Najlepša pSašže zadnjih novosti dobijo dame in deklice le pri t«rdi(i FRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ulica Oglejte si pred nakupom našo bogato zalogo' Celje & G. dr. 5chwab g. Poljšaku. Gospod Poljšak je v svojem zagovoru, objavljen v »Slovencu z dne 30. oktobra t. 1., čutil potrebo, da se obregne tudi ob mene. Na to odgovarjam: V svojem postopanju v zadevi g. Poljšaka sem se ravnal po predpisih, ki so zame merodajni in kojih natančno izvajanje je temeljem mojega strokovnega znanja moja dolžnost. — V Celju, dne 4. oktobra 1928. — Okrajni sanitetni referent: dr. Anton Sc' b, ). r. .& Športni dan v - 1 revi se prično v Celju športne slavnosti. Drevi . nočni tek skozi mesto, jutri dopoldne velika štafeta dam in gospodov raz-n i h športnih klubov, popoldne na Glaziji lahkoai'et-ski meetiiig, hazena in nogometna tekma, zvečer pa klubski večer v Celjskem domu. Ljubitelji športa se na to obširno športno prireditev opozarjajo. Nadaljevanje stanovanjske akcije. Pri zadnji seji socialno-politienega in iinančno-gospodar-skega odseka mestne občine so se dodelile iz delavske stanovanjske akcije enodružinske hišice še nastopnim reflektantom: Valeriji Proselc, Tereziji Kolarič, Frančiški Jcšt in Ivanu Maku. Pri prejšnji plenarni seji je bila hišica dodeljena tudi Francu Weglehneru. S to zadnjo dodelitvijo je delavski stanovanjski fond po Din 1,000.000 popolnoma izčrpan in bi bile nove prošnje za dodelitev hišic iz tega fonda torej po 4% obrestovanju odslej brez- Najboljši, najizdatnejši, zato najcenejši premog! Angleški premog, 8000 kalorij, 720 Din za tono. Družba Ilirija, Vilharjcva cesta, za glavnim kolodvorom. - Telefon 2820. predmetne. Pač pa je še čez Din 400.000 na razpolago za istotake hišice iz fonda spiošne gradbene akcije, t. j. jx> 8% obrestovanju. Doslej dodeljene hišice bodo predvidoma, če bo le količkaj ugodno vreme, do zime pod streho. Stavbeno delo za novo-dodeljene hiše se bo oddalo stavbeniku g. Jezer-niku. -f? Uršulin sejem v Celju. Ker je na dan sv. Uršule dne 21. oktobra nedelja, se bo vršil v Celju letni živinski in kramarski sejem v ponedeljek, dne 22. oktobra. Jesenice Javen shod priredi Jugoslovanska strokovna zveza jutri ob 9 dopoldne v Kat. del prosv. društvu. Dnevni red: Poročilo o mednarodnem kongresu strokovnih organizacij. —- Položaj delavstva v splošnem in zadnji dogodek pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Trbovlje Pomanjkanje vagonov. V četrtek je pri tukajšnjem rudniku zopet zmanjkalo vagonov, vsled česar se ponoči ni obratovalo. Muljava pri Stični. Starinski oltar na Muljavi je g. Miloš Hchnjec, kipar iz Celja, srečno obnovil. Delali so skoraj 4 mesece trije delavci Obnovljen oltar je res prava krasota in ena največjih cerkvenih umetnin .v Sloveniji. V nedeljo dne 7. oktobra pride škof g. dr. J e g 1 i č na Muljavo in bo ob 10 maševal. Cerkev je prostorna. Pridite na Muljavo! — Jurčičeva rojstna hiša na Muljavi je deloma vže popravljena. Ne zamudite znatnega popusta na vsa oblačila, pri J os. Rojina, s* zveza i Vičem in s Si Vsa znamenja kažejo sedaj, da bo končno le rešeno vprašanje, ki je toliko časa bilo aktualno, katerega pa se je poprej le rekdo kdo lotil: prihodnjo spomlad prično graditi v Ljubljani dve važni in nujno potrebni tramvajski progi, prvo med Glavno pošto in Vičem, drugo pa med Dunajsko cesio in Šiško. Prva proga je zaenkrat projektirana od Glavne pošte po Šelenburgovi ulici, Gradišču, Rimski in Tržaški cesti do cerkve na Viču. Proti temu projektu so se pojavile že razne ovire. O protestu hišnih posestnikov in trgovcev v Šelenburgovi ulici in Gradišču smo že poročali. Po zagotovilu, ki smo ga dobili na odločilnem mestu, je pa popolnoma izključeno in nemogoče, da bi proga tekla kje drugje, kot po Šelenburgovi ulici. Vsako prometno sredstvo in tudi cestna železnica se izplača le 4edaj, če teče in veže močno obljudene in prometne kraje. Zato je tudi odpadla tramvajska varianta Dunajska cesta—Gajeva ulica—Bleivveis-sova cesta. Pač pa je treba resneje sprejeti protest Gradišča in zelo verjetno je, da bo nova tramvajska proga šla najbrže mesto skozi Gradišče od uršulinskega samostana čez Kongresni trg, po Vegovi ulici, Valvazorjevem trgu na Rimsko in Tržaško cesto. Vzrok, da tramvaj ne bi tekel po Gradišču, je treba iskati v ozkem prehodu med Lukmanovo in Kavčičevo hišo ter v ostrem ovinku ob Rimski cesti. Že sedaj, ko vozi avtobus, je prišlo na teh dveh nevarnih mestih do karambolov in bo najbrže treba uvaževati tudi predlog, da naj avtobusi vozijo po Vegovi ulici in ne skozi Gradišče. Cestna železnica bi pa s progo preko Vegove ulice pridobila mnogo večji kompleks prometnih ulic, tako Gosposko ulico, dober del Trnovega in Krakovega, obenem pa ba tekel mimo univerze in realke, na Rimski cesti pa v bližini Tehnične srednje šole. Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima drevi svojo običajno odborovo sejo. Na veliko trgatev groadja vabi Prostovoljno gasilno društvo Barje jutri v gostilno Cešnovar na Dolenjski cesti. Gasilno društvo Laverca vabi na vinsko trgatev, ki bo 7. oktobra pri Ivanu Ogrimu, Laverca. Maribor. Trgatev. Pridite k vinski trgatvi izobraževalnega društva v Krčevini. Sodeluje godba Omiadi-ne. Začetek ob 15. Nižji poštni uslužbenci imajo jutri v restavraciji Dravograd trgatev s pestrim zabavnim sporedom. Vstop prost. Krekova godba ima danes ob 18 pri Drofe-niku v Studencih trgatev. Pester spored. Cerkveni vestnih Spodnja Šiška. Slovesno praznovanje cerkvenega in farnega patrona sv. Frančiška Asiškega in prvo obletnico posvečenja cerkve bomo obhajali jutri (7. oktobra). Sv. maše bodo: ob 5. uri tiha, ob 6. uri pridiga in maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, ob 7. uri tiha, ob 8. uri šolska s pridigo, ob pol 10. uri pridiga in slovesna sv. maša. — Popoldne ob 3 uri blagoslovitev novega bronastega kipa Matere božje nad glavnimi vrati zunaj cerkve, nato v cerkvi pridiga in rožen-venska pobožnost. Ob 6., pol 10. in popoldne bo darovanje za cerkve. Častivci sv. Frančiška pridite jutri v Šiško! Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožefu ima v nedeljo, 7. t. m. ob pol 7. uri zjutraj skupno sv. mašo in obhajilo, ob pol 11. uri odborovo sejo, ob 11. uri dopoldne pa svoj redni shod. Druga proga bo vezala Šišl o z Ljubljano. Začetna postaja bo pred kavarno Evropo, proga bo pa šla izključno le po Gosposvetski, oziroma po Celovški cesti. Končna postaja bo zaenkrat v Zgornji šiški pri Kovaču, oziroma pred gostilno Križ, torej prav pri zadnjih hišah v šiški. Edina ovira, ki je tu uvaževanja vredna, je prehod tramvajskih tračnic preko železniške proge. V zvezi z napravo teh dveh novih tramvajskih prog bodo položili na Dunajski cesti od pošte do kavarne »Evrope« še drugi tramvajski tir. Da se bosia obe novi progi i-entirali, je prav gotovo. Vsako prometno sredstvo pa postane šele tedaj rentabilno, če je spojeno s čim večjim in gostejšim omrežjem. Da preskrbi za čim ugodnejšo prometno zvezo med starima in novima progama, namerava mestna občina kupiti poleg dosedanjih dveh velikih avtobusov še šest malih. Ti bodo tvorili kolo-barno zvezo vmes med vsemi štirimi progami, to je Zaloško in Dolenjsko cesto, Vičem in Šiško. Sprva bo uveden le en tak kolobar, pozneje pa tudi drugi. Kakor rečeno, prično s polaganjem prog že v zgodnji spomladi prihodnjega leta. Vsi stroški novih prog so proračunani na 18 do 19 milijonov dinarjev. Delo je že oddano in sicer tvrdki Siemens in Halske. Ta tvrdka se je zavezala, da mora pri delih, ki jih je mogoče doma izvršiti, uporabljati le domače obrtnike, domače delavstvo in domač materijal. Na obeh progah bodo obratovali novi, veliki vozovi v mnogo modernejši izdelavi kot dosedanji. Vprašanje remize ne bo delalo tež-koč, ker bo dosedanja zadostovala in če bo treba, jo bodo lahko razširili, zakar je cestna električna železnica že kupila sosednjo hišo. Vprašanje gonilne sile pa bo rešeno z modernizacijo mestne elektrarne iu z napravo nove parne turbine s 3000 konjskimi silami. Razširjena cestna električna železnica nikakor ne bo konkurirala avtobusnemu prometu, temveč ga bo na onih progah, kjer še ne bo cestne železnice, le pospeševala in kmalu ne bodo dosedanji avtobusi zadostovali več. Posredno pa bo cestna železnica znatno vplivala na ublažitev stanovanjske bede. Saj se je že od leta 1923 vedno poudarjalo, da je za rešitev stanovanjskega vprašanja potrebna naprava novih tramvajskih prog. Pospešila bo gradnjo novih stanovanjskih hiš na periferiji Ljubljane, s tem pa bo privabila nov dotok delavstva v mesto, obenem z razširjenjem mestne elektrarne vplivala ugodno na razvoj industrije v Ljubljani. Dr. Ivan Hubad, zobozdravnik v 8KOFJI LOKI ne ordinira od 8. do 20. X. 1928. Izpred sodišča Ljubezen je minljiva stvar. Naravnost blazno jo bila zaljubljena lepa Silva v Se lepšega Stankota. Oba sta Se mlada in njuna ljubezen je gorela, kaj gorela, naravnost plamtela je obojestransko. Bili so lepi večeri, sprehodi, izleti, zabava, joj, tisoč »reč je sijalo Silvi in btankotu. Toda vse na svetu mine, pa je minula tudi ljubezen teh dveh mladih zaljubljencev. Skregala sta m nekeg« Hnp in od takrat dalje je Stanko s prezirom srečaval Slivo na promenadi; uboga | Silva pa se je z gnusom obračala prof, kadar bi imela srečati njega, ki ji je bil nekoč vse. Taka je agodovina, ki je adaj točno zabeležena v soduih VSAK DAN 8-12 2-6 lahko poravnate na-ročniuo, naročite in-serat ali mali oglas v Inseratnem oddelku »Slovenca« paviljon pri Unionu na Miklošičevi cesti spisih za spomin in za morebitno uporabo tistim, ki se pečajo s pisanjem romanov in novel. Zakaj skregana ljubimca sta po bridkih potih razdora in mržinje priroinala končno pred sodnika. Nekoč sta namreč padla skupaj v neki ljubljanski kavarni. Stanko je sum sedel pri mi/.ici in srkal čaj, tedaj pa je vstopila v tisto kavarno Silva ter njen brat in sestra. Silva je nekaj časa z grozno ner-voznostjo prelistavala revije in podobno reč, potlej pa je mahoma raplamtela in ni mogla nič več zdržati. Njena jeza je prikipeia do vrha. Tedaj jq butnila Silva Izza mizice in pohitela naravnost do Stanka k sosedni mizici. Z vso hrabrostjo, kar jo premore zaljubljena in obenem jezna ženeka, jo skočila v Stanka, ga začela obdelovati s pestmi iu praskali po obrazu. Pri tem delu sta ji tudi vneto pomagala Silvin brat in sestra. Stanko seveda ni držal križem rok in se je branil, kakor je vedel in mogel in znal. Zraven je Silvo še grdo ozmerjal in jo obkladal s priimki, ki sicer niso v navadi med kavalirji, v kavarni še zlasti ne. Gostje so to obračunavanje mladih ljudi nekaj časa začudeni gledali, potem pa so kajpak poklicali stražnika. Konec cele zadeve je bil v sobi 28 na okrajni sodniji. Kaznovana je bila vsa četvorica: vsak 200 Din globe bo plačal. Nekdo izmed prič Je umestno pripomnil, da toliko pač ni vredna vsa ljubezen mladih ljudi... Točno! Rcnovirana gostilna T. MENCINGER, St. Petra cesta št. 43, toči novo dalmatinsko vino. Odprto do polnoči. — Nizke cenel — Točna postrežba! Programi "Radio-Ljubljana Sobota. (1. okt.: 12: Reproducirana glasba ln borzna poročila. — 17.30: Delavska ura. — 18: Nemščina, poučuje dr. Piskernikova. — 18.80: »Platonova estetika«, predava gospa dr. Alma Sodnikova. — 20: Moderna zborova pesem, koncert ufii-teljskega zbora. —• Čelo koncert (g. Feršnik, član kr. opere). — 21.30: Lahka godba in poročila. m. llmar Polde "rk se preseli a II). oktobrom iz Koblerjeve hiše v Oblakovo. — Sprejema stranke od 9—12 in v po-pol lauskih urah do 6 zvečer. Spori JUTRIŠNJE NOGOMETNE TEKME V SLOVENIJI. V Ljubljani izvede jutri 7. t. m. LNP zaključno pokalno tekmo v korist fonda za zavarovanje igralcev proti nezgodam in lil. kolo prvenstvenega tekmovanja v 1. razredu. Pcškodbeui prehodni pokal brani SK Ilirija. Za drugega finalista se je letos čisto nepričakovano kvalificirala SK Svoboda s tem. da je v izločilnih tekmah zmagala nad Slovanom in llermesom. Tema dvema uspehoma Svobode se je pridružil v zadnjem času še rezultat 6:1 proii celjskemu prvaku SK Celju, dočim jo v Mariboru proti SSK Mariboru podlegia samo z dvema enajstkama v razmerju 3 :5. Svoboda jo dvignila kvaliteto svojega moštva s tem, dn je tekom leta prevzela celo vrsto dobrih igralcev iz drugih klubov. Gotovo je, da bo hotela dokazati svoj stalni napredek tudi jutri proti nasprolniku kot je Ilirija. Tekma se vrši ob 14 na prostoru SK Ilirije. V III. kolu ljub. prvorazrednega prvenstva se srečajo jutri Primorje in Slovan ter Hermes in Jadran. Važnejša je tekma Primorje : Slovan, ker bo neposredno vplivala na položaj na čelu prvenstvene tabele. I'o dosedanjem poteku prvenstvenega tekmovanja sicer nima Slovan mnogo izgledov na pozitiven rezultat, gotovo pa je, da bo nudil Primorju najostrejši odpor. Tekma Hermes: Jadran se vrši ob 15.45 nn prostoru Ilirije, rezervi igrata ob 10.15 dopoldne na prostoru Primorja. Obe tekmi Primorje : Slovan se vršita na prostoru Primorja; rezervi nastopita ob 14., I. moštvi ob 16. Igra se ob vsakem vremenu. V Mariboru se odigrajo jutri prve jesenske prvenstvene tekme. Nasprotniki so Rapid : Ptuj. Najcenejši nakup vseh šoiskih potrebščin in šotskih knjig M. TiCar, tjubljana Juniorski meeling SK Ilirije se vrši v nedeljo dne 14. t. m. in ne kot je bilo včeraj pomotoma javljeno dne 7. t. m. SK Ilirija — lahkoatletska sekcija. Danes ob pol 7 se vrši v klubovi sobi v kavarni Europa sestanek vseh članov; udeležba je posebno važna za juniorje, ki startajo na jun. ineetingu. Obenem se sprejemajo novi člani. Drobne športne vesti. Fogl II., znani branilec v madjarski reprezentanci, kateri bo tudi te nedelje nastopil proti Austriji, namerava zapustiti Budimpešto, in bo dobil mesto trenerja pri nekem vodilnem italijanskem klubu. Jutri se bo odločilo, kdo si bo osvojil nogometno prvenstvo Poljske. Nasproti si stojita Warla in VVisla. Po doseženih rezultatih ima boljše šanse Warta. V lahkoatletskem mittingu v Dalrenu na Japonskem je Francoska izgubila z 78:72. Kakšno zanimanje za šport vlada v deželi solnca, priča dejstvo, da je tekmovanjem prisostvovalo 50.000 ljudi. Še bomo boksali. Rekel je seveda, da ne bo več boksal, Tun-ney namreč. Pa bo. Saj bi bil tudi nespameten, če ne bi. Sedaj je odprl svoja sicer bolj molčeča usta in je dejal nekemu italijanskemu Časnikarju, da nikakor ne misli stopiti v boksni pokoj; samo na vrednega nasprotnika čaka. Deinpseya je dvakrat premagal; če hoče Tex Ric-kard. ga bo še enkrat, zahteva pa za to dvojno svo^o. Z drugim nasprotnikom bi boksal za manjšo švoto, >a jaz poznam obveznost, ki mi jo nalaga moj naslov svetovnega prvaka. Nočem pa biti samo orodje v Rik-kardovih rokah za njegovo tovarno miljonov.c — Tako je zmeraj. Da te nese. In Tunneyu veliko nese. Sicer bi nikdar ne bil zlezel v kroge »viSjih desetih tisoče. / / ve/a iMGDiGir? vrvenjem Kako se izobrazuje angleški delavec Anglija je še do nedavna bila dežela, kjer so bile ljudske množice najbolj zapuščene, zanemarjene in nevedne. Še ne polnih 50 let imajo tam zakon, ki sicer ne proglaša šolske obveznosti, pač pa pravico vsakega otroka do obiskovanja šole. Pismenost še do danes ni popolnoma prodrla in je mnogo takih, ki so se šele v poznejših letih naučili brati in pisati. Posebno vneto in uspešno razširjajo izobrazbo med ljudskimi sloji delavske organizacije, ki prirejajo številne izobraževalne tečaje. Angleško delavstvo — kakor vsako drugo v civiliziranih deželah — pa žeja tudi po višji izobrazbi, ki je zlasti na Angleškem spričo silno dragega študija na univerzah za revnejše sloje skoraj nedosegljiva. Ustanovila se je organizacija za izobrazbo delavstva: Wor-kers Educational Association (W. E. A.), pri kateri sodelujejo država, občine in vseučilišča. Tečaji, ki jih prireja, so popolnoma demokratično organizirani; učc-: Kuga v Pireju. V Atenah in Pireju so ugotovili več slučajev črne kuge. Bolnike so takoj oddali v kužno bolnico. Električni pogon za zvonove so uvedli v monakovski Gospejni stolnici. Ko so prvič zvonili z vsemi tremi najtežjimi zvonovi, se je veliki stolp vidno zibal, kar pa se zgodt vselej, kadar zvone z vsemi zvonovi. Nadvojvoda kot tujski vodnik. Bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Salvator-Wolf-ling si je poizkušal služiti svoj kruh že kot filmski igralec, pisatelj in branjevec; nič se mu ni obneslo in sedaj hoče voditi tujce po dunajskih gradovih, kjer je prej igral vse drugo vlogo. Novo zvezdarno zgrade v Sultsjobadenu pri Stockholmu, ki bo opremljena z najmodernejšimi instrumenti. Za zgradbo je prispevala neka zasebna ustanova 1 mil. šved-! skih kron (približno 10 milijonov dinarjev). Umetnost ne nese. Mednarodna glasbena j razstava v Frankfurtu in z njo zvezane glasbene prireditve so kljub raznim podporam končale z gmotnim primanjkljajem v znesku 1,180.816 mark. Besedo nazaj. Sodnik: »Obtoženec, Miha Lešnik, šc enkrat vas vprašam, ali vzamete nazaj besedo »magarac«, s katero ste razžalili soseda Jožeta Troho?« Obtoženec: »Pa naj bo, če vam je že toliko na tem. Tedaj: Magarac, nazaj!« • * * Nemogoče »Včeraj sem tri ure sedel v vlaku na dežju; okno je bilo odprto in ves čas mi je padal dež naravnost v obraz!« — »Pa kaj nisi mogel s kom menjati prostora?« — »Nemogoče Bil sem sam v vagonu.« Takt. »Torej na skorajšnje svidenje, gospod.« — »Ali midva se še ne poznava!« — »Seveda se ne, toda vi ste oblekli moj površnik!« Se tudi ne razumeta. »No, ker je bilo »mav« (mačka), vam bom nekaj manj računal,« pravi natakar gostu. — »Ce je bilo »mav« (malo), je bilo pa dobro!« odvrne gost in vesel plača. Oče je vzel seboj sinka, da gresta v me-nežarijo. »No, Mirko, ali si videl vse živali?« je vprašala mati, ko sta se vrnila domov. »Ne, vseh pa nisem videl. Ko sva prišla do »Leva«, »Slona« in »Belega volka,« je ata vsakokrat rekel naj zunaj počakam.« * >v Neki tujec je hotel iz Medvod v Ljub. ljano peš. Ker se pa v kraju ni spoznal, jo je mahal proti Kranju. Na poti je srečal domačina in ga vprašal kako daleč je tod do Ljubljane. Medvodčan se je nasmehnil ter dejal: »Ako greste dalje v tej smeri kot sedaj, bo okoli 40.000 kilometrov, ako se pa zasučete, bodete pa v dveh urah v Ljubljani.« rt it t> Solnce je že zatonilo tam za Rožnikom, a mlad skavt še ni nobenega dobrega dela storil ta dan. Ko stoji pred pošto in gleda naokoli, opazi staro damo na vogalu pri Slonu, ki opazuje živahni promet. Stopi k nji ter jo prijazno vpraša:. »Ali smem z vami v tem vrvenju onkraj ulice?« — »Zakaj pa ne,« je odvrnila prijazna dama. Ko sta bila na nasprotni strani, je dama vprašala: »Ubožec, koliko časa si pa že čakal, da bi te kdo spremil čez ulico?« Zobozdravnik: »Ne odpirajte ust tako na stežaj, saj ostanem zunaj I« Princ regent Taiari Makonnen, prestolonaslednik, diktator, ministrski predsednik in zunanji minister abesinskega kraljestva, ki mu je njegova teta vladajoča cesarica Judita podelila kraljevo dostojanstvo ter bo 7. t. m. kronan. Kralj Tafari je star 37 let in je zadnjih 11 let dejanski gospodar Abesinije. pa hirajo predvsem na dvojem: Prvič manjka primernih učiteljskih moči, drugič se pa Anglež sploh le nerad peča s teoretičnimi nauki. Velikega pomena je Ruskinov kolegij v Oxfordu, internat, ki ga vzdržujejo razne delavske organizacije ter drugi dobrotniki. V kolegij sprejemajo posebno nadarjene delavske dijake, da študirajo tamkaj 1—2 leti. Iz tega zavoda je izšlo doslej že več voditeljev odnosno poslancev delavske stranke. Skrivnostna spremljevalka Po londonskih ulicah hodi v zadnjem času mlad mož v spremstvu starejše ženske. Par vzbuja pozornost, ker je ženska nekam nemo-rlerno oblečena. Druuejra posebnega pa nn Pri nekaterih so našli, da gredo na številke. Zlasti je nesrečna številka 13. Večina hotelov je morala to številko odpraviti. Mnogo pa jih je, ki hočejo spati ravno na številki 7, oziroma na drugi določeni številki. Razstava nudi sliko tisoč in tisoč malenkosti, ki dokazujejo, da prazuovernih ljudi ne bo nikoli zmanjkalo. Mesto igralcev — orožnik V Selztalu v Avstriji je bila napovedana predstava dunajskih prvovrstnih igralcev. Mnoge izmed njih so plakati označili za bivše dvorne igralce. Mestece je smatralo ta obisk za posebno čast in je pokupilo vse vstopnice. Začetek pa se je kljub popolni razprodaji odlašal in odlašal. Namesto znamenitih igralcev se je končno prikazal na odru orožnik in povedal strmečemu občinstvu, da se predstava ne bo vršila, ker je dunajska policija ravnokar zaprla direktorico in koncesionarko napovedane skupine. Ravnateljico je iskalo že več sodišč več mesecev, ker so ji dokazali najrazličnejše goljufije. Preteklo leto je bila izdana za njo radi tatvine celo tiralica. V Selztalu jo je spoznal neki orožnik, ko je bila že našminkana in pripravljena za nastop ter jo enostavno zaprl. svee Ludovik von Pastor Orjaško letalo »Rohrbach - Romar« na mednarodni zrakoplovni razstavi »Ila«, ki se otvori 7. t. m. v Beriinu. 30. septembra tega leta je umrl v Inomostu eden največjih zgodovinarjev XIX., oziroma XX. stoletja Ludovik von Pastor, ki je v neumornem in velikanskem delu duha dosegel starost 75 let. Ludovik von Pastor je bil rojen 31. januarja 1854 v Aachenu iz bogate trgovske rodbine. O Je je bil protestant, mati pa globoko verna katoličanka, ki je otroku že zgodaj vcepila ljubezen do Cerkve. L. 1860. so se Pastorjevi preselili v Frank-furt, kjer je imel Ludovik za učitelja slovitega zgodovinarja nemškega naroda, Janeza Jansena, ki je poslal tudi njegov prijatelj in ga navdušil za zgodovinsko vedo. Tukaj so bili početki monu-mentalne zgodovine papežev, s katero je pozneje Pastor obdaril svet. Razmere v Nemčiji, Id je takrat stala sredi ljutega kulturnega boja, za tako delo niso bile ugodne. Pastor se ni mogel v svoji domovini zadosti uveljaviti. Zato se je podal v Innsbruck, kjer je 1. 1880. habilitiral za privatnega docenta. Tu je začel študirati italijanske arhive in kopičil gradivo za svoje življensko delo. Papež Leo XIII. je baš zaradi Pastorja odprl dotedaj zaklenjene pa-peške arhive, da omogoči mlademu učenjaku proučevanje tega tako važnega dela zgodovine krščanskega sveta. L. 1901. je bil imenovan Pastor za ravnatelja avstrijskega instituta v Rimu, kjer je ostal do izbruha vojne, a se 1. 1920. povrnil v večno mesto kot poslanik avstrijske republike pri sv. Stolici. Pastor, ki je razpolagal naravnost z ogromno delovno močjo ni nabral samo iz rimskih in italijanskih arhivov materiala za svojo zgodovino, nego iz arhivov cele Evrope. Ni pa bil kakšen suhoparen prebiralec in podajalec aktov, nego je bil umetniški duh, ki je napisal zgodovino, katero lahko vsak z največjim užitkom bere. Papežev ni opisal samo z biografske in politične strani, kakor n. pr. protestant Ranke, v katerega delo se ja bil Pastor že kot 19 letni mladenič vglobil, nego je opisal tudi socialne, literarne in kulturne razmere vsake dobe. Njegova zgodovina papežev se začenja z renesanso in naj bi se končala z dobo francoske ervolucije in prosvetljenstva ter obsegala 16 zvezkov. Smrt je zatekla velikega zgodovinarja ravno, ko se je dotiskala prva polovica XIII. zvezka, toda tudi druga polovica je ze v tisku, in ostali trije zvezki so že v toliko zaključeni, da potrebujejo samo še zadnje predelave. Tako je Pastor zaprl svoje oči v zavesti, da je svojo nalogo na zemlji končal Pastorjevo življenje je bilo po začetnih težavah znanstvene kariere polno uspehov in priznanj. Leta 1899. je postal dvorni svetnik leta 1908. ga je cesar Franc Jožef povzdignil v dedno plemstvo, pozneje v barona, akademije v Zagrebu, Mo-nakovu, Pragi, Rimu, Parizu, Budimpešti m na Dunaju so ga izvolile za svojega člana in leta 1924. so zastopniki vsega znanstvnega sveta praznovali njegovo 70 letnico v Rimu na način, kakršnega ie deležen le malokateri znanstvenik. Katoliški svet pa bo slavil v njem enesa svojih največjih kulturnih delavcev. O literarnih razmerah na Holandskem Kako se morajo vsi manjši narodi s skrajno stopnjevanim naporom boriti za materialne po- . goje kulturnega ustvarjanja zlasti na umetniškem polju (katerih usodnosti se pri nas vse premalo I zavedamo), dokazuje tudi Holandska. ( Edina domača knjiga, ki je doživela sedaj i i 100.000 naklade, pomeni nezaslišan knjigotrški I uspeli lo jp roman »Merijntje Gvzeus .Tougd ki ' ga je napisal A. M. de Jong, podlistkarski urednik I socialističnega dnevnika »Het Volk« v Ainsterda-mu. Ta visoka naklada je prinesla avtorju tudi dotlej se nikdar doseženi honorar 86.000 goldinarjev. Ta uspeh pa je, kakor rečeno, edinstven v holandskem knjigotrštvu. ki deluje z majhnimi nakladami in še z manjšimi avtorskimi honorarji. Zelo veliko je že bilo, da je neka pisateljica zasluzila pri svojem romanu 6000 gld., kolikor potrebuje človek na leto za življenje. Celo avtorji »VVereldbibliotheke«, ki so razmeroma najvišje plačani, ker more biblioteka z gotovostjo računati na takojšen znaten odjem svojih organiziranih članov, se ne morejo ponašati s takimi dohodki. Avtor internacionalnega slovesa kakor umrli Louis Couperus nikakor ni mogel živeti od svojih knjig-glavni zaslužek mu je donašalo sodelovanje pri časnikih; njegova vdova je dobivala, ker je zapustil toliko kot nič, častno pokojnino. Pisatelji na Holandskem težko živijo. Niti eden se ne more opirati zgolj na dohodke od svojega literarnega delovanja. Pri tem pa je številc čitalcev na Holandskem enatno; vendar knjig večinoma ne kupujejo, marveč si jih izposojajo v javnih knjižnicah. Poleg tega je pa še velika konkurenca nemških, francoskih, angleških, španskih in italijanskih novo izišlih knjig. Ker Holandec rad čila tuje knjige v izvirniku, mu zaradi tega ne preostaja niti denarja niti časa, da bi se mogel posvetiti čitanju domačih pisateljev. Pesniške zbirke se izdajajo povprečno v na. kladi 500 izvodov (torej v tem oziru ni veliko boljše kot pri nas!). V. večini slučajev krije avtor sam stroške naklade. Celo slavni liriki kot Kloos, Boutens. Verwey smejo biti liriki le v postranskem poklicu; gospodarsko eksistenco nudi Kloosu uredništvo, Boutensu instrukcije v grščini in latinščini, Verweyu profesura na visoki šoli v Leydenu. Za natisk dram se holandsko založništvo zanima le v najredkejših slučajih. Produkcija ho-landskih pisateljev komadov ostane večinoma v rokopisnem stanju. Razen Heyermansa in Fabri-ciusa si noben dramski pisatelj ni pridobil naklonjenosti občinstva. Do 100 vprizoritev in repri* dosežejo samo francoski in amerikanski senzacii-ski komadi. ' V dnevnem časopisju zavzemajo prostor za literaturo pod črto cesto inozemski avtorji, pri katerih imajo časniki to prednost, da odpravijo Co-pyright in prevodne pristojbine. Holandski pisatelj komaj pozna prednost, da bi prodal svoj romin, predno izide v knjigi, časnikom v prednntis. Sam na sebi je honorar velikih časnikov slab. Za Co-pvright angleških romanov plača eden največjih listov povprečno 6 funtov, za manjše 100 gld. Pavšalni nakupi rokopisov se izvršijo zelo redko. Založnik izplača avtorju pač preduiem vendar pa se po možnosti izogiba vsakega rizika na ta način, da se ravna višina honorarja po prodaji. 1 Holandski pesniki in pisatelji izvršujejo za-radi tega svoj literarni poklic redno le postrani. Nekateri si služijo kruh kot založniki, predavatelji (n. pr. Frederic van Eeden), kot uredniki (n. pr. Dirk Coster), novinarji, knjigarnarji, učitelji, v senzacijski propagandi. Morebiti odgovarja ta položaj skrivni nagnjenosti holandskoga človeka po mnenju, dn se namreč sme umetnosti posvetiti samo človek v za-sigurani poziciji in z zadostnimi dohodki Ta temeljna naklonjenost meščanski veljavnosti je tudi vzrok, da očituje holandska literatura nekai umerjenega in umirjenega. Slučaj, da je holandski pi-satelj radi svojega umetniškega poklica stavil v nevarnost meščanski ugled, udobnost in mesečne dohodke, se je pripetil samo enkrat. To je slučaj Multatuliiev. (p0 ^Frkf IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 30. septembra 1928 (vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. sept) Aktiva: kovinska podlaga 333.3, (-- 3.8), posojila: menična 1.444.3, lombardna 253.7, skupaj 1.698.1 (+ 44.3), saldo raznih računov 636.9 (— 64); j:.;siva: bankovci 5751.3 (+ 168.1), drž. terjatve 223.1 (- 143.1), obveznosti: žiro 401.4, razni računi 246.8, skupaj 648.4 (— 48.4); ostale postavke neizpremenjene. — Iz tega izkaza je razvidno, da se je devizni zaklad zelo zmanjšal, kakor tudi državne terjatve, :: adi večjih potreb ob četrtletnem ultimu. Narastel je obtok bankovcev. * Naša industrija in -posojilo v Nemčiji. Dne 4. t m. se je vršila v Belgradu konferenca pri Centrali industrijskih korporacij glede stališča industrije k novemu posojilu v Nemčiji za materialne nabave. Iz Slovenije je bil na konferenci ravnatelj žebljarske in železeobrtne zadruge v Kropi g. Gašperšič. Industrija stoji na stališču, da bi se velik del nabav iz tega posojila dal izvršiti doma, tako n. pr. vagonov, raznega železniškega materiala. Prizadete so tu velike slovenske železarske industrije, strojna, itd. Francoski kapital v naši državi. S' -časno smo že poročali o ustanovitvi d. d. »Franci jugo-slovenski zavod za trgovinu i industriju« v . :lgra-du, katere kapital znaša 15 milijonov Din. Sedaj do-znavamo, da je glavni delničar nove družbe francoska tvrdka Thomson-Houston (cel naslov: »Compa- fiie Fran^aise pour Pexploitation des procčdes homson-Houston). Kapital znaša 300.milj. frankov ln družba izdeluje elektrotehnični material, predvsem elek. lokomotive. Sodeluje z veliko ameriško tvrdko Gcr.eral Electric Co., ki je največji izdelovalec na sveiu. Skupno z »Socieie Aisacienne de con-struetion Mčcanique« je družba T. H. ustanovila nov družbo, ki ima 24 let v zakupu vse tvornice obeh podjetij. Nove delniške družbe. Na Sušaku je bila po-tokolirana tvrdka »Jugopromet«, jugoslavensko prometno d. d. (za trgovske posle)). Kapital znaša 1 milijon Din. — Češkoslovaški »narodni dom v Zagrebu, kapital 2 milijona Din; »Suzana«, tovarna kož v Zagrebu, kapital 1 milijon Din; »Dunavski most«, d. d. v Somboru, kapital 15 milijonov Din. Znižanja kapitala. »Prva hrvatska tvornica li menih i bravarskih proizvoda i pocincaona, d. d.« v Zagrebu-Zavrtnica izkazuje v računskem zaključku za 1927 izgubo v znesku 0.7S mili. Din (za 1926 0.37 milj.) in to pri kapitalu 1.5 milj. Din in rezervah 0.4 milj. Din. Zato je občnemu zboru dne 15. t. m. predloženo znižanje kapitala. Podjetje spada v koncem Jugoslov. esk. in hip. banke v Zagrebu. Borsa 5. okt. 1928. DENAR. V soboto, 6. t m. ljubljanska borza posluje, ker zaradi državnega praznika odpade borzni sestanek v ponedeljek 8. t. m. Devizni promet je bil danes prav velik; večino povpraševanj je krila Narodna banka; privatno blago je bilo zaključeno v manjših količinah v devizah: Newyork(.Pariz in Trst. Izmed izprememb v tečajih je omeniti učvrstitev Trsta, dočim so devize: Dunaj, Pariz in Praga popustile. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 5. oktobra 1928. povpraš. iion. srednji sr. 4 X. Amsterdam — 2282.75 — — Berlin 1354.50 1357.5U 1356'-. 1356.- Bruselj — 791.24 — — Budimpešta — 993.27 — — Curih 1094-10 1097.10 1095.61 1095.61 Dunaj 799.64 S02.64 801.14 801.54 London — 276.C9 — — Newyork 56.S4 57.04 56.94 56.94 Pariz 221.40 223.40 222.40 — Praga I68.J2 169.12 168.72 168.77 Trst '96.90 298.90 297.9! i 297.77 Zagreb. Berlin 1354.50-1357.50; Curih 1094.10 do 1097.10; Dunaj 799^4—802.64, London 275.68— 276.48; Newyork 56.813—57.013; Pariz 221.558— 223.58; Praga 168.32-169.12; Trst 296.95-298.95. Belgrad. Berlin 13.5410—13.87, Budimpešta 9,9177—9.9477, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 7.8964 do 8.0269, London 275.68—270.48, Newyork 56.88 do 57.03, Pariz 221.(50—228.60, Praga 168.82 do 160.12, Bruselj 7.8974- 7.9274. Curih. Berlin 123.73; Budimpešta 90.50; Bukarešt 3.15; Dunaj 73.09; London 35.19; Newyork 519.60; Pariz 20.31; Praga 15.395; Trst 27.1925; Varšava 58.20, Belgrad 9.13. Dunaj, Devize: Belgrad 12.485. Trst. Zagreb 33.61-33.63, London 92.78 do 92.84, Pariz 74.75—74.85, Newyork 19.09—19.10, Curih 368.45—368.55. VKEDN0XTNI PAPIRJL Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 158 den., Prašiediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 105 den., Ruše 265—285, Kranj. ind. 295 den., Stavbna 56 den., Sešir 105 den. Zagreb, vojna škoda ar. 486 50—437.50. kasa 487—437.50. termini: 11. 442.50-444, 12. 446.50 do 447.50, 7 odst. inv. pos. 85.75—86,-agrari 56.75—56, Hipo 58—59, Poljo 17.50—18, Hrv. 55, Kred. 85, Jugo 88—88.50, Lj. Kr. 126— J 30, Nar. 69.50—70.50, Prašted. 920—925, Srpska 151—152, Zem. 18(1 do 140, Etno 160-180, Obrt. 38-39, Kat. 36, Gut-mann 190—195, Slavonia 4—4.50, Danica 140 -155, Drava 545—590, Šečerana 480—485, Osj. Ijev. 160 do 170, Brog. vag. 80—84, Union 260, isis 26, Ra-gusea 475—485, Trbovlje 470—480, Vevče 110 do 110.50, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 300, Mlin 19.50. Belgrad. vojna odškodnina 430-50—437, 7 odst. inv. pos. 85.25--S5.50, agrnri 55.25—55.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.05, Zivno 122, Hipo 7, Alpine 43.95, Le.vkam 9.30, Trbovlje 60.70, Gutmann 24, Slavonija 0.55. Žitni trg Položaj je radi višjih notacij v Ameriki in Bivdimpešti danes še fivrstejši. Pšenica se išče po 252.50, baška postaja, vendar skoro ni ponudbo. Izredno čvrsta je koruza, umetno sušena; za prom, ptno dobavo notira 295 nakl. post Vredno je zabeležiti, da se je trgovala laplafska koruza za Novi Sad po 330, iz tega je razvidno, kako nezdrav je sedanji položaj v naši žitni trgovini. Tudi oves je poskočil na 250 Din bačka nakl. post. Mlevski izdelki so neizpremenjeni. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo prvovrstno, slov. post., dob. prompt., plač. 30 dni): pšenica bč. 78—£0 kg 2% 292.50—295, okt. 297.50—300, nov. 305—307, moka Og 430—435, rž 73—74 kg uz. bi. 295-207.50, oves bč. 275—230, koruza 347.50—350, laplatska 310 do 312.50, ajda 300—305, ječmen bč. 305 -307.50. Zakli- 3 vagone korure. Tendenca neizpremeniena. Nori Sad. Pšenica: bč., gr. bč., bč pot. 247.50 do 250, bn. in bn. Vršac in sr. 242.50—250. Oves: si., bč. 245—2-17.50. Ječmen- 245—KO. pol. 280 do 260. Koruza: 310—315. Fižol: 830—850. Seno: bč. post. 115—117.50, bes. post. 102 50—107.50. Moka: 00 gg 350-385, št. 2 330-345, št. 5 310 -320, St. 6 265—275. št. 7 235—245, št. 8 200—210. Otrobi: bč. 182.50—187.50, bn. 180—185. Promet: 161 vagonov pšenice, 5 ovsa, 20 koruze, 19 moke, skupaj 103. Budimpešta. Tendenca medla Pšenica: oktober 26.36—26.40, zakli. 26.40—26.42, marec 29.10 flo 29.06, zaklj. 29.04—2.9/Hi, maj 29.76—29.74, zaklj. 29.74—29.76. Rž: oktober 25.44—25.48, zaklj. 25.46 do 25.48, marec 27.88—27.80, zaklj. 27.80—27.82. Koruza: maj 30.— do 30.18, zakli. 30.18—80.22, julij 29.30—29.50, zaklj. 29.52—29.54. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 4 vagoni hrastovih plohov. Tendenca je neizpremenjena. Kože in usnje Tendenca za goveje in telečje kože je slaba. Cene za goveje kože, lahke so cirka 19—20 Din, težje 20—21 Din. Telečje kože stanejo (z glavo, dolgonoge) 38—39 Din za kg. Zadnje dni se je v Nemčijo izvozilo nekaj vagonov telečjih kož in pitling-v. Prima konjske kože se plačujejo po 220 Din in več, slabše po 180—190; ovčje kože so v ceni popustile in notirajo 26—27 Din; kozje notirajo 35—40 Din za komad. Hmelj Žalee, 5. okt. (Izv.) Dočim je vladala doslej popolna stagnacija v hmeljslti trgovini, je opažati zadnje dni malo ve? zanimanja. Kupuje se po najrazličnejših cenah. Dočim ponuja eden kupec le 10—15 Din, plača drugi še tisto uro 25—30 Din za cD akepet ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le i£ isto blago. Silno se občuti pomanjkanje zadružne prodajne organizacije, ki bi bila hmeljarjem v pomoč pri prodaji. Vsak dan pošiljajo hmeljarji po več vagonov svojega blaga v komisijsko prodajo in dosegajo tako v Žatecu kot tudi v Strassburgu po kakovosti 35—42 Din po odbitku vseh stroškov čistih za kilogram. Zatec, (C. S. R.) 2. oktobra. Zadnje dni se je začelo znatnejše nakupovanje, ki pa je tudi že deloma popustilo. Napram preteklemu tednu so cene za žateški hmelj 1928 popustile in se gibljejo med 2000 do 2250 Kč za 50 kg. Do 1. okt. je bilo v Zatcu baliranih 595 bal, t. j. 14,271 starih stotov pridelka 1928 ter tudi signiranih. Cenitev produkcije. Srednjeevropski hmeljski urad v Miinchenu je pod 25. sept. izdal naslednjo cenitev letošnjega pridelka (v stotih po 50 kg): Nemčija 159—161.500, CSK 152.000—155.800, Jugoslavija 107.000—118.000 (kongres v Novem Sadu je cenil na 120.000—125.000 stotov, površina 10.S00 ha), Avstrija 2000—2500, Poljska 10.000 in Alzacija 38.000. Skupilo ceni svetovno letino na 1,178.500—1,195.800 stotov. Potreba najboljšega hmelja znaša cirka 500 tisoč stotov in bo komaj krita. Letina najboljših kvalitet je slaba. Cene se tvorijo umetno, ker jih trgovina tlači. Zato priporoča urad producentom, naj hmelj zadržujejo. Dosedaj je prodanih: v Hallertau 50 odstotkov, v Spalt nad 90 odstotkov, v ostali Nemčiji cirka 50 odstotkov, v Češkoslovaški cirka 50 odstotkov letošnjega pridelka. Vsžvolod Iv&nov: Povratek Buddhe (Povest.) 4 »Kaj pa me imate za norca, tovariš Anisimov? Saj je rekel: pridem čez pol ure. Letel sem po profesorja v Viborški okraj.2 Vojak z aktovko tako stisne profesorju roko, kakor da njegovi prsti ne morejo priti do sape. Skoči nazaj, si vrže aktovko pod pazduho in naglo govori: »Kakor vedno, tovariš Dievel, ne koordinirate dejstev. Pravkar so mi zvonili, češ, da ni to stvar Narkomprosa", temveč Komisarijata za nacionalne zadeve. Čemu mi je potem Lunačarskijl Govor bo imel narkomnac4 Tako ne gre, tovariši, da bi podili sem in tja revolucijske voditelje.« »Preden boste govorili take besede, tovariš Anisimov . . .« »Ne, vi tako govorite, tovariš Dievel...« »Ce je tako, potem nisem sploh odgovoren za zborovanje. Jaz... Oprostite, državljan profesor, lahko greste domov.« Tovariš Anisimov ogorčen dvigne nad glavo svojo aktovko. Ima velikanska usta. Kriče sproži kakor aktovka debele besede: »Kako to, tovariš Dievel, lahko greste domov? Povzročiti hočete prepir med uradi 1 Ostanite, profesor ...« / Suknja narodi ostro usnjeno kretnjo. »Dovolile, da ponovim. Profesor, vas je pozval prosvetni komisarijat. Zdaj ta poziv odpade. Naj si sami poiščejo izvedence. Nisem teka'- <'•; i iskal * Petrograjsko predmestje. ■ Prosvetnega komisarijata. * Komisar za nacionalne zadeve. profesorje za Nacionalni Komisarijat. Imam lastno nujno delo.« Zdaj vlečeta profesorja za rokav: aktovka — v dvorano, usnjena suknja — proti izhodu. Čokatemu je aktovka na poti. Kmalu se utrudi. Suknja hitro odpelje profesorja. Anisimov strese telefon: »Halo! Stražnica? Govori komandant palače Anisimov. Čuiete? Kaj? Da, da! Jaz, jaz. Pridržite pri izhodu profesorja Safonova, a drugi, Dievel, naj gre. Kaj? Aretirati? Da, da!« Profesor se spotakne v rogoznico in v zadregi mrmra v pleče usnjeni suknji: »Ne, rajši ostanem, državljan.« »Suknja dvigne tenki prst, z njim hitro zažuga in kriči: »Vse naznanim tovarišu Lunačarskemu.« »Še Leninu lahko naznaniš. Spletkarji, prištulili so se k naši stranki I Pojdi, pojdi, preden te dam zapreti...« Tovariš Anisimov stisne aktovko pod pazduho in ves potan steče naprej v dvorano; dolga ruta mu nagaja, ker se zatika med škornje. »Počakajte tu, državljan profesor, pridem takoj ... Pozvonim nacijam, naj se požurijo.« »Halo, al jo I1 Že zopet smrčite? Aljot« Profesor pričakuje v naslonjaču. Ogleduje v zadregi pohištvo in omare. Povsod visijo nove številke in zastori so zaznamovani s kredo. Anisimov zmerja v telefonu šoferja. V sobi zraven mrzlo potrkava pisalni stroj. »Ali ste zapisali, Vitalij Vltaljevič?« Profesor se obrne v naslanjaču. Za njim sloji v umazanem vojaškem plašču in razmršeni ovčji kučmi Dava-Dorčži. »Pozabil sem vam dodati še zgodbo S"etišča, ki širi Mir. Spada sicer v poznejšo dobo, vendar pa * Anisimov zamenja balo In fr&nc. allezl je neposredno vezana na dogodke okoli burhana Buddhe. Ampak Tušutu-khana je bil v dobi dinastije ...« Profesor se besno odkrije, se hoče s kučmo udariti po kolena, toda jo zopet globoko porine na glavo. Reče ogorčeno: »Nemara ste vi, državljan, civiliziran človek, in niste pijan revolucijskega navdušenja ... Dava-Dorčži prikima. Potem bi vas prosil, da mi pomagale priti odtod. Imam jako malo časa in ne utegnem, da bi ogledoval vse po revolucionarjih zavzete palače. Profesor pogumno laže: >Zapisal sem vašo legendo in sem vam jako .. .« Zdaj steče mimo brez sape tovariš Anisimov, spotakne se ob rogoznico, izpusti aktovko in vpije: »Tovariši delegati... Tovariš profesor ... Prosim! Tovariš Cviladze je tu.« Dava-Dorčži sledi profesorju in reče polglasno: »Vse to bo hitro končano. Cviladze — namestnik narkoma za nacionalnost je siccr ognjevit človek, kakor se spodobi Gruzinu, a je moder za svojo starost. Sem, Vitalij Vitaljevič, sem ...« Rogoznice so vržene na kup. Tolpa ~rnili ljudi s široko koščenimi obrazi v vojaških plaščih in prešitih suknjah. Goslo diši po vojašnici — menda po kislem kruhu in zelju. Razen tega je v zraku rahel duh po ovčjih kožah ali po vodi. Stepe , si misl: profesor in pazno motri ozkoglede obraze. A njih oči nc motrijo profesorja in menda tudi ne zastavnega narkoma Cviladzeja. Nepremično gledajo onega, ki ga vidi začudeni profesor za narkomovim hrbtom. Na mramornem, nad 3 metre visokem podnožju sedi on, pozlačen in vlit. z visoko krono. Na stopalih in dlaneh ima lotose, ob sencih — nakit v obliki pahljače. Profesor so spominja: »Pob njegove obleke je okrašen z zlaio žico kakor ludi nohti.« =III£W a B « 3 3 ? 2: S T .O * a a ST ■ I s 3! F iš » N M fe o > < I " se S t. cr II (r -■ F * r 111=111= mia^ Pletiljke (zurjenih, deset, sprejme takoj za stalno. — Ciril Vajt, Kranj. Pomočnik se sprejme za veletrgovino špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov, kateri ima veselje do potovanja ter pozna Gorenjsko; pogoj: simpatičen, trezen, zanesljiv, agilen, fin nastop, ter dober prodajalec, obenem tudi izložbeni aranger, vojaščine prost, starost do 25 let; je lahko tudi začetnik. Plača po dogovoru. Nastop s 1. novembrom tega leta; ponudbe je poslati do 10. t. m. pod »Trajno in ugodno« štev. 9564. Samostojni ključavničarji «;a izdelavo pločevinastih štedilnikov in pečnikov, se sprejmejo. Informacije daje »Željezno-prometno d. d., Bistrica pri Lim-bušu«. Mesar, pomočnika dobrega, rabim za izdelavo raznih klobas. Na- sop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9539. Šiviljo za dežnike sprejmem. Pogoj: spretna in poštena. Nastop takoj. — Pism, ponudbe do 10. okt. na upravo »Slov.« pod: »Šivilja za dežnike«. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najman|£i znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaoglasesfro-go trgovskega in reklamnega rnačaja vsaka vrslica20irt.Najmanjši znesekiODiet. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na_ pismena vprašanja odgovarjamole.če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328. danes Elektromonterja za inštalacije sprejme Občinska elektrarna v Mostah. Zglasi naj se v občinski pdsarni. posluje inseratni oddelek „S!ovenca" v svojem paviljonu poleg „Uniona" kot običajno, t. j. od 8. do 12. in od 2. do 6. Telefon 30-30 Vajenca za krojaško obrt in konfekcijsko trgovino sprejme takoj Jos. Rojina, Ljubljana, Peč na plin skoraj novo, prodam. — Posredovalnica Ogrinc - Miklošičeva cesta 28. Več spalnic iz jesenovega, češnjeve-ga, orehovega in hrastovega lesa, prodam po zmerni ceni. - Ivan Napast, mizarstvo, Vižmarje pri Ljubljani. Kupim registrirno blagajno. Ponudbe: S. Tičar, Jezdar-ska 19, Maribor. Službo dobi kuharica spretna samostojna gospodinja, srednje starosti, v Ljubljani sredi mesta. Nastop 1. novembra, plača po dogovoru. Pismene ponudbe do 13. oktobra na upravo »Slovenca« pod »Poštena kuharica« št. 9635. Ščipalca na stroj fMaschinen Zvvicker) za gocdyear - in mackay -blago z dolgoletno prakso išče pod dobrimi pogoji za trajno zaposlenje Zagrebačka tvornica ci-Dela d. d., Zagreb, Nova ves 11. vs> Izurjene šteparice ki so že bile zaposlene v mehaničnem obratu, se sprejmejo v trajno zaposlenje pri finem blagu pri Zagrebački tvornici ci-pela d. d., Zagreb, Nova ves 11. jlum iscejo Zaslužek Upraviteljstvo hiš v Ljubljani ali kako drugo opravilo v popoldanskih urah prevzame uradnik, verziran v vseh davčnih poslih. Ponudbe pod »Upravitelj 500« na upravo Slovenca. Provizij, zastopnik zgovoren, sc išče za Slovenijo. Prilika za dober zaslužek. - Ponudbe na; Zagreb, Vlaška ulica 72 C./III., desno. Učenec s potrebno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod »Trgovina« št. 9668 na upravo Slovenca. Kroj. pomočnika za stalno delo sprejme takoj Josip Furlan no Igu št. 29. Prodajalka s triletno trgovsko gre-mijalno šolo išče mesta v galanter. trgovini. Najraje v Ljubljani. Dopise poslati na upravo »Slovenca« nod »Marljiva« štev. 9625. Mlinar samski, išče službe. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mlinar« štev. 9651. Kdo sprejme dekle iz dobre hiše s trgovsko izobrazbo kot pomoč v pisarni, trgovini, gospodinjstvu? - Ponudbe je poslati: Bernatovič, Jesenice, Gor., posterestant. »Dober zaslužek« Iščejo se agenti (ice) iz cele Slovenije za razpredajo vrednostnih predmetov, z malo kavcijo. -Mesečna plača 1300 Din in 10 odst. provizije. Javiti se pri Josipu Lahu, Maribor, Vodnikov trg 3. Stanovanja Stanovanje se takoj dobi: ena soba, kuhinja, shramba. Laze, blizu postaje. Roko. Zakonca z denarjem ki sta vajena vseh kmet-skih del, iščeta posestvo pri starih ljudeh brez otrok. — Poizve se v .upravi »Slov.« pod šifro '»Pomoč starim št. 9660«. Na stanovanje in hrano se sprejme sostanovalec, tudi dijak. Naslov pove uprava lista pod št. 9678. Lep lokal na Celovški gesti št. 50 se odda. Lokal z dvema sobama se odda v najem takoj v sredi mesta na prometni ulici. Primerno za brivca ali pisarno. Naslov se dobi pri upravi »Slovenca« pod št. 9586. Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine itd. po profesorjih dotičeih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. — Prijave samo: Kralja Petra trg 8/1. Posestva Kupim hišo z malim posestvom na prometnem kraju ali večji vasi na Sp. Štajerskem, primerno za gostilno in krojaško obrt, za ceno ca 50.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Obrt« št. 9623. Prodamo Puhasto perje kg 38 Din. razpošiliarr po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imarn tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio na perja. Zagreb, llica 82 Kočije in druge vozove tet konjske opreme — prodamo vsled nabave avtomobila. - Tozadevno se izve v vinski trgovini Bolafio, Ljubljana. Okrasne letvice za oprave Vam najceneje nudi izdclovalnica Ivan Dovžan, Ljubljana VII, -Zahtevajte vzorce in cenike! Trgovska hiša s prostim lokalom na deželi, se proda. Ponudbe na inseratni odd. »SIov.«t pod štev. 9617. Pletilni stroj št. 8 ugodno naprodaj. -Istotam se prodajo skoro nove citre in malo rabljena violina Naslov se izve v uprtvi štev. 9389. Stoječo uro za jedilnico, skoro novo, prodam. — Ponudbe pod »Uro št. 9496«. Proda se spalnica iz trdega lesa. Cena 3000 Din. Naslov pove uprava lista pod št. 9674. Izjava. Podpisana obžalujem o-čitke, ki sem jih izrekla napram ned. Mariji Mal-nar iz Šmartna in Mariji Malnar st. - Šmartno, dno 4. okt. 1928. Mar. Pajsar. Dnevnik •Slovenec naibolie informirani list! Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cegta 25. Darujte Podpornemu društvu sle« pib, Ljubljana, "^oHova ulica 81. 121 Kašo. jošprenj, ajdovo moko vedno svež oddam Q» debelo veletrgovina A. VOL« LJUBLJANA Resljeva cesta 21 Kupimo Krompirja la belega in roza bi vzel vsak teden 3 vagone v komisijo ali tudi manjše količine. Cenj. ponudbe pod »Zagreb« št. 9626 na upravo lista. Stroj za izdelovanje cementne opeke rabljen, z vsemi pritikli-nami, se kupi. Ponudbe na Anton Cimperman, zid. mojster, Topol pri Cerknici. D»namo stroj dobro ohranjen, od 5 do 40 koniskih sil, tudi z akomulatorjem, kupim. -Franc Šmon. posestnik žage, Rodica, Domžale VACLAV SCHRAMM LASTNA IZDSLOVAlMICA GODBENIK INSTRUMENTOV Specialna trgovina za Popravila vseh vrst go- godala vseh vrst in oj^fegfefl^ dal se izvršujejo točno godalnih potrebščin. strogo slrokovnjaško strun itd. in poceni SPECiJALEST ZA MEDENA GODBENA GLASBiLA tast-a izdeiovai .na CELJE, KRALJA PETRA CESTA 14 Volna iD bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po nainižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4. Novo otvorjeni in najmodernejše urejeni če-salni salon za dame in gospode Josip Holy , Brcžice — Narodni dom izvršuje kodre (z Mayer-jevim aparatom), vodno londulacijo, barvanje las, ! pranje glave, manicure, ondulacijo in najmodernejše striženje las na bu-bi, izdelovanje vseh lasnih del ter stalna zaloga vseh vrst gledališ. lasulj. Se priporoča Josip Holy, frizer za dame in gospode Konjsko meso se dobi vsak dan kakor ludi različne salami, klobase, hrenovke, safalade, najfinejše izdelane pri Ivan Marinšek, mesar, Prečna ul. 6 v Ljubljani. Kupujem tudi konje za klanje. Preselitveno naznanilo Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj brivski in dam-ski česalni salon iz Gregorčičeve v Igriško ulico. Zagotavljam točno postrežbo ter se priporočam. — Jakob Hočevar, brivec. Otomane v različnih vzorcih, po 550. 600 ui 680 Din. oto-n.anska pregrtniala, modroce itd kupite najboljše Rudoll SEVER, tapetništvo, Marijin trg Z Pazite na obleke ker si veliko veliko lahko prihranite, 'e to daste "•istiti in barvati v ke inično pralnico k.ier ,te cena nalnižjn in najbnli solidna postrežba Afffon Doc I luht 'ann sclenburffova nllca 4. tovarna: Vit-GLINCE Suhe gobe (jurčke) Kupuje po najvišjih ceuali V. H. Rohrmann L ublana Sv. Petra uasip št 27. Telefon nter 2^15. Klavirji prvifj. svetov, znamk! ALFONZ BREZNIK LJubljana. Mestni trg S Na man ši obroki Zaloga id izpoHo.icvalnlca najboljših klavirjev, pi anmov in harmonijev Stelnway. Blisendorfer. Fiirster, Hiilzl, Hormnn. Original Stli gl. Popravila in uglaševame naj eenejfie. - Najbogatejša Izbira vseh ostalih glas-Pen b instrnm in strun Najboljše kolo Grifzner vam priporočamo po znižani ceni ter najboljši Oubied pletilni stro.i samo pri Josip Peteline LJubljana Ob vodi poleg Prešernovega spomenika - Telefon 2913 Bukove hlode hupi za industrijsko vporabo domača tvrdka v vsaki množini. Zahteva se lepa, zdrava, ravna, okrogla in negrčava kvaliteta brez ali z malo rudečega srca. Ev. pride v poštev ludi nakup stoječega lesa. Plačilo v gotovini takoj po prevzemu, dobava od oktobra 1928 do marca 1929. Ponudbe z natančno navedbo množine, kvalitete in na katero postajo se les postavi, naj se naslovijo na upravništvo »Slovenca" pod št. 9519/20. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naš ljubi sin, brat in stric Aloizij Kastrevc dne 1. oktobra 1928 z Bogom spravljen, preminul. Priporočamo ga v molitev in blag spomin! Žalujoči ostali. V nedeljo 7. oktobra t. 1. otvoriva kavarno in gostilno v hiši Ljudske posojilnice v Vojniku. Pri tej priliki izražava iskreno zahvalo za naklonjenost, ki sva je bila od cenj. gostov deležna kot najemnika gostilne Ratej. Potrudila se bova, da bova tudi v novih prostorih zadovoljila cenj. goste v vsakem oziru in se zato iskreno priporočava. Franc in Frančiška Kaš SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. MODI PO IZllEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE SEMENSKO RŽ ftupite najceneie pri Gospoda ski zvezi lam Konjsko meso Naznanjam, da bom otvoril na Celovški cesti št, 50 v Šiški podružnico za prodajo konjskega svežega mesa, kakor tudi klobas in salam vseh vrst. Za obilen obisk se priporoča Pušnik Rudolf konjski mesar Ljubljana, Rimska cesta 19. $oia za mm po Dcrlitzovi metodi Francoščino, angleščino, llnlljnnščlno. nemščino 1.1, d. poučujejo snno Izprašani profesorji dotlčnlh dcfel In sicei edinole v njih materinščini. Pojasnila Iri pr glasitve: vsak dnn od 10. dopoldne do !i. zvečer Kralja Pefra (rg 8/1. Za Jugoslovansko tiskarno * Liubliam; Kare) Ceč. Zastopstvo za celo Slovenijo oddam seriozni agenturni poslovalnici v svrho prodaje patentirane naprave za re- zanje kvasa, ki je potrebna vsaki ludi najmanjši špecerijski trgovini. Potrebno je obiskavati tudi manjše kraje. Na Hrvatskem je bilo tekom 3 mesecev proda- j —-------------j ----v/ IIIV-ohl v uua- nih nad 2000 komadov. Ponudbe na: Vilim Detoni, Križevci, Hrvatska. Zahvala Vsem, ki so nam kakorkoli izrazili svoie sočutje, posebno pa sorodnikom, znancem in prijateljicam, ki so naši blagi rajnki FINI ■zrl»jateli. di. F«. Koloveb v obilnem duhtečem cvetju poslali svoj poslednji pozdrav, nji v slovo in nam v tolažbo, sporočamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, 5. oktobra 1928. Družina Bele, Potrti globoke boli naznanjamo, da jc Vsemogočni Oče poklical k sebi našo dobro, preskrbno soprogo, ljubečo sestro in teto Marijo Meh!e soprogo upokojenega poštnega pomožnega kondukterja po trudapolnem življenju v svojo nebeške višave. Pogreb nepozabne najboljše žene se vrši v soboto 6. oktobra ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, C m J' 39, na Pokopališče na Viču. Maše zadušnice se bero v župni cerkvi sv. Antona na Viču. Vič, dne 5. oktobra 1928. Žalujoči ostali. Urednik- ffranc Teraeglavi