Štev. 1686.	VI.	1927.
Oglasnik
lavantinske škofije.
Vsebina. 43. God sv. Terezije od Deteta Jezusa. — 44. Instructio circa Missas in Oratione XL horarum celebrandas. — 45. Solutio dubii circa Missam coram Sanctissimo Sacramento in pyxide exposito. — 46. Sveta maša pod milim nebom. — 47. Misijonski praznik predzadnjo nedeljo v oktobru. — 48. Seznam šoloobveznih otrok. — 49. Poroke vojakov. — 50. Slovstvo. — 51. Osebna naznanila.
43.
God sv. Terezije od Deteta Jezusa.1
(3. oktobra).
Na prošnjo mnogoštevilnih častivcev Male Cvetke, sv. Terezije od Deteta Jezusa, so sveti Oče zapovedali, da naj se njen god po vsem katoliškem svetu praznuje dne 3. oktobra vsakega leta. Dotični odlok slove:
Urbis et Orbis. Ex quo caelitum honores Sanctae Teresiae a Iesu Infante, Virgini, Apostolica Sedes, suo supremo indicio, anno millesimo nongentesimo vigesimo tertio, tribuendos esse decrevit, magna erga beatam Virginem ubique invaluit devotio; quae, innumeris beneficiis miraculisque, vel uti rosarum imbre, foe-cundata, in dies magis mirifice crebrescit. Ea de causa, complures Sacrorum Antistites, imo vel ipsi Romanae Ecclesiae Purpurati Patres magnopere sibi in votis esse pandidcrunt, ut Sanctae Teresiae a Iesu Infante honor et cultus, per Officium et Missam, a Suprema Auctoritate, in toto catholico orbe decernatur: quod postulatum Summo Pontifici Pio Papae XI. suaviter arrisit. Quare ad iuris tramitem et ad normam Decreti 20. Februarii 1926 concinnatum Officium et Missam, prouti in inferiori exemplari prostat, per Eminentissimum Dominum Cardinalem Sacrae Rituum Congregationi Praefectum una cum R. P. D. Sanctae Fidei Promotore generali, diligenter revisum, ab eodem Cardinali subsignata die Sanctissimo Domino fuit exhibitum, simulque oblata supplicatio ut festum S. Teresiae a Iesu Infante, Virginis, ad universam extenderetur Ecclesiam. Sanctitas vero Sua, supra-dictum Officium cum Missa in omnibus approbare dignata est, mandavitque ut ab utroque Clero, in universa Ecclesia, die 3. Octobris, sub ritu duplici minori, festum S. Teresiae a Iesu Infante, Virginis, quotannis recolatur: servatis de cetero rubricis. Contrariis quibuscumque non obstantibus.
Die 13. Iulii 1927.
-F A. Card. Vico, Ep. Portuen, et S. Rufihae,
S. R. C. Praefectus.
L. >F 8.	Angelus	Mariani,	Secretarius.
Officium: Die 3. Octobris. N. Teresiae a lesu Infante, Virginis. Duplex: Omnia de Communi Virginis tantum praeter sequentia.
In I. Vesperis.
Pro Commemoratione : Ant. Veni, Sponsa Christi. $f. Spècie tua.
Oratio. Dòmine, qui dixisti : Nisi efficiamini sicut parvuli, non intrabitis in regnum caelórum : da nobis, quaesumus ; ita beatae Terésiae Virginis in humilitate et simplicitate cordis vestigia sectari, ut praemia consequamur aeterna: Qui vivis.
In II. Nocturno.
Lectio IV. Terésia a lesu Infante, Alensónii in Gallia, honestis parentibus, singulari et assidua erga Deum pietà conspicuis, orta est. Inde a prima aetate, Spiritu praeventa, religiosam vitam àgere cupiébat. Sèrio autem promisit, se nihil Deo denegaturam, quod ipse ab ea pètere videretur: quam promissionem fideliter usque ad mortem servare sategit. Quinto aetatis anno, matre amissa, Dei providentiae se totam commisit sub vigilanti custòdia amantissimi patris, sororümque natu maiórum: quibus magistris, Terésia ad currendam perfectiónis viam ut gigas exsultavit. Novennis virginibus ex Ordine sancti Benedicti Lexoviis excolenda traditur, ibique in rerum divinarum cognitióne excellere visa est. Dècimo aetatis anno, arcänus et gravis morbus eam diu cruciävit, a quo, prout ipsa enarrat, ope Beatissimae Virginis, quae eidem subridens apparuit, et quam, sub titulo Dominae Nostrae a Victoria, per novendialia invocare studuit, divinitus fuit liberata. Tunc angelico fervóre repléta, ad sacrum convivium, in quo Christus sumitur, se diligentissime praeparare curavit.
Lectio V. Ut primitus eucharistico pane fuit refécta, insatiabilem caeléstis huius cibi famem haurire visa est: unde, vel ut inspirata, Iesum rogabat, ut omnem mundanam consolatiónem in amaritudinem sibi verteret. Inde tenerrimo in Christum Dóminum et in Ecclésiam amóre exaestuans, nihil antiquius habuit, quam Carmelitärum Excalceatórum Ordinem ingrédi, ut sui abnegatióne. suisque sacrificiis, sacerdótibus, missionäriis totique Ecclésiae opem afferret, et innumeras animas Iesu Christo lucrifäceret: quod, iam morti próxima, apud Deum se facturam pollicita est. Propter aetatis defectum, multas ad religiósam vitam amplecténdam nacta est difficultätes, quibus tamen incredibili animi fortitudine superätis, quindecim annos nata, Lexoviénsem Carmelum feliciter ingrèssa est. Ibi mirabiles Deus in Terésiae corde ascensiónes dispósuit, quae, Mariae Virginis vitam ab-scónditam imitata, quasi hortus irriguus, flores ómnium virtutum germinavit, praecipue vero eximiae in Deum et in próximum caritatis.
Lectio IV. Quo magis Altissimo pläccret, quum in Sacris Scripturis móni-tum illud legisset: Si quis est pärvulus, véniat ad me; parvula in spiritu esse vóluit, et inde filiàli fiducia Deo, tamquam patri amantissimo, se perpètuo tràdi-dit. Hanc spiritualis infantiae viam, secundum Evangéli! doctrinam, älios dócuit, speciätim novitias, quas ex obediéntia ad religiosarum virtutum studium informandas suscépit, atque ita apostòlico zelo repléta, mundo, supèrbia inflato et va-nitätes diligènti, evangélicae simplicitatis iter patefécit. Sponsus autem Iesus eam patiéndi desidèrio, tam in anima, quam in córpore, pénitus inflammàvit. Insuper Dei caritätem undéquaque negléctam animadvértens, summo dolóre aflécta, duóbus ante óbitum annis Dei miserentis Amóri se victimam óbtulit. Tunc, ut ipsa refert,
caelestis ignis flamma vulnerata est: unde carità consumpta, in écstasim rapta, ferventissime ingeminans: Deus meus, te diligo; viginti quätuor annos nata, die trigèsima Septémbris, anno millèsimo octingentesimo nonagésimo séptimo, ad Sponsum evolavit. Quod autem móriens promiserat, se perènnem rosarum pluviam in terram demissuram, hoc, in caelum recepta, innumeris miraculis reapse adimplevit et in dies adimplet Quare Pius Undécimus, Pontifex Maximus, die vigésima nona Aprilis, anno millèsimo nongentésimo vigèsimo tértio, eam inter beatas virgines adscripsit: quam novis fulgéntem prodigiis, biènnio post, iubiläeo mäximo rccurrénte, dècimo sexto kaléndas Iünias, solémniter sanctorum fastis accènsuit; ac dein eius festum ad universam exténdit Ecclesiam.
Vesperae de sequenti, Commemoratio praecedentis.
Missa Dilexisti, de Communi Virginum praeter Orationem: Dòmine, qui dixisti, ut in Officio.
V Direktoriju za leto 1927 se dne 2 oktobra (na str. 90) izprcmcni: In 2. Vcsp. coni, seq et SS. Angelorum Custodum. — Dne 3. oktobra: Fer. 2. S. Teresiae a Icsu Infante, Virg. dupl. c. a. G; In M. Gl. — Vesp. (Ps. fer.) de seq. com. praec. — Obrazci za brevir in Mišale naj se naročajo pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
44.
Instructio circa Missas in Oratione XL horarum celebrandas.1
Ut ea, quae in Clementina Instructione atque in Decretis huius Sacrae Rituum Congregationis iam praescripta fuerant circa Missas tempore Orationis XL horarum celebrandas, novis Missalis Romani Rubricis omnino respondeant, eadem Sacra Rituum Congregatio, audito specialis Commissionis suffragio, haec declaranda censuit, nimirum.
I. Missa votiva solemnis de Sanctissimo Sacramento vel pro Pace permittitur iisdem diebus, quibus Missa votiva solemnis pro re gravi et publica simul causa celebrari potest, iuxta novas Missalis Romani Rubricas, tit. II, n. 3. Diebus autem quibus huiusmodi Missa impediatur, in Missa solemni diei currentis sub unica conclusione cum prima Oratione addatur Commemoratio de Missa votiva impedita; sed Oratio de Sanctissimo Sacramento, ob identitatem Mysterii, omittatur in Festis Passionis, Crucis, Sanctissimi Redemptoris, Sacratissimi Cordis Icsu et Pretiosissimi Sanguinis, iuxta Decretum n. 3924 ad IV, diei 3. Iulii 1896.
II. In eadem Missa votiva solemni de Sanctissimo Sacramento vel pro Pace, necnon in Missa solemni quae illius Missae votivae impeditae locum tenet, fiant tantummodo Commemorationes quae praescribuntur in Missa votiva solemni pro re gravi et publica simul causa, iuxta novas Missalis Romani Rubricas, tit. II, n. 3, et tit. V, nn. 3 et 4.
III. In, Missa votiva solemni pro Pace et in Missis privatis quae triduo expositionis celebrantur," addatur Collecta-de Sanctissimo Sacramento, etiam occurrentibus Festis solemnioribus universalis Ecclesiae, numquam autem sub unica conclusione cum Oratione Missae, sed post Orationes a Rubricis praescriptas; haec tamen Collecta omittatur, si Missa vel Commemoratio in Missa occurrens sit de identico Domini Mysterio, et in Missis quae in Commemoratione omnium fidelium defunctorum celebrentur.
IV.	In Missa votiva solemni pro Pace, etiamsi extra Dominicam celebretur, Symbolum addatur, iuxta novas Missalis Romani Rubricas, tit. VII, n. 3 et Decretum n. 3922, tit. II, § 3, die 30. Iunii 1896.
Facta autem Sanctissimo Domino nostro Pio Papae XI, per infrascriptum Cardinalem Sacrae Rituum Cogregationi Praefectum, relatione, Sanctitas Sua praefatam Instructionem circa Missas in Oratione XL Horarum celebrandas adproba-vit, eamque adhibendam decrevit, contrariis non obstantibus quibuscumque.
Die 27. Aprilis 1927.
•F A. Card. Vico, Ep. Portuen. et 8. Rutinae,
X. R. C. Praefectus.
L. S.	Angelus	Mariani,	Secretarhis.
45.
Solutio dubii
circa Missam coram Sanctissimo Sacramento in pyxide exposito.1
Sacrae Rituum Congregationi propositum fuit sequens dubium:
„An liceat Missam cum cantu vel lectam celebrare coram Sanctissimo Sacramento velato vel in pyxide exposito, intra vel extra tabernaculum ?“ Et quatenus Negative:
„Utrum huiusmodi usus saltem tolerari possit?“
Et Sacra eadem Congregatio, audito specialis Commissionis suffragio, respondendum consuit : „Negative ad utrumque“.
Hac nacta occasione ipsa Sacra Rituum Congregatio decreta N. 3448, Xo-cietatis Iesu, 11. Maii 1878, et N. 4353, Marianopolitana, 17. Aprilis 1919, circa Missam et sacram Communionem in Altari expositionis Sanctissimi Sacramenti, adhuc in suo robore manere declarat; eorumque observantia a Reverendissimis locorum Ordinariis peculiari studio curanda est.
Atque ita rescripsit ac declaravit, die 27. Iulii 1927.
A. Card. Vico, Ep. Portuen. et S. Rufinae,
X. R. C. Praefectus.
L. 4* S.	Angelus Mariani. Secretarius.
V tej rešitvi navedena odloka se glasita:
Nr. 3448. Dubium I: Quid sentiendum de usu in dies scraper invalescente celebrandi Missas coram Sanctissimo Sacramento publice exposito in Ecclesiis, in quibus non desunt alia Altaria ; item et distribuendi sacram Communionem in iisdem Missis et extra Missas in eodem Altari ?
Resp. „Ad primam partem: Non licere sine necessitate, vel gravi causa, vel ex speciali indulto; ad secundam partem: Negative“.
Nr. 4353. Quaestio: „In nonnulis ecclesiis et oratoriis publicis vel semipu-blicis, ubi Sanctissimum Eucharistiae Sacramentum legitime asservatur, usus qui-
dam introductus est, ut Missae cantatae vel lectae coram Sanctissimo Sacramento solemniter exposito in- Altari celebrentur, atque intra vel extra Missas in eodem Altari, durante expositione, Sacra Communio Christifidelibus administretur. Hinc idem Archiepiscopus postulavit: Utrum hic usus permitti, vel tolerari possit?“
Resp. „Ad primam partem, praefatum usum non licere, sine necessitate, vel gravi causa, vel de speciali indulto; et ad secundam partem negative, iuxta Decreta, et detur Decretum n. 3448 Societatis lesu, 11. Mali 1878, ad I.“
46.
Sveta maša pod milim nebom.
Škofijskemu ordinariatu prihajajo vedno bolj pogostne prošnje za dovoljenje službe božje pod milim nebom ob raznih slavnostih in prireditvah. Rešitev takih prošenj ne more biti v vseh slučajih enaka, ker je po kan. 822 § 4 cerkvenega zakonika ordinariju prepuščena razsodba, so li vzroki za takšno dovoljenje zadostni ali ne. Ker se ti vzroki ne priobčujejo, se različnost v rešitvah v javnosti često krivo presoja.
Zato se čč. gg. dušni pastirji vnovič opozarjajo na tozadevne cerkvene določbe, objavljene v Oglasniku lavantinske škofije 1924, IX. 56, str. 53, po katerih se sme sveta maša pod milim nebom dovoliti le iz naj višjih ozirov na službo božjo in na duhovno korist vernikov, ne pa ob priliki posvetnih spominskih slavnosti ali v povzdigo slovesnosti političnega značaja.
Da bodo izostala neljuba nesoglasja, naj gg. dušni pastirji prijazno poučijo prosilce za omenjeno dovoljenje o cerkvenih določbah, in naj takšnih prošenj ne sprejemajo in ne predlagajo na višje mesto, razen, če bi obstojala resna nevarnost duhovne škode.
Pripomni se, da se vse druge cerkvene funkcije, govor, blagoslovitev itd., morejo vršiti na prostem, le sveta maša bodi super altare consecratum et in ecclesia vel in oratorio (Can. 822, § 1), torej v cerkvi, zlasti če je dovolj prostorna, ali vsaj v kapeli z mašno licenco. S tem naj se prosilci zadovoljijo.
47.
Misijonski praznik predzadnjo nedeljo v oktobru.
V Oglasniku lavantinske škofije 1926, XII, odst. 64, je določeno, da veljaj vprihodnje za misijonski praznik (ne Svečnica, ampak) predzadnja nedelja v oktobru, letos 20. nedelja po binkoštih. Ta dan naj bi se praznoval po načrtu, kakor je priobčen v Oglasniku 1926, I. odst. 4.
Ker je letos 1100 letnica rojstva sv. Cirila ter se vršijo vsepovsod tozadevne slovesnosti in tabori, se za leto 1927 posebne misijonske prireditve prepustijo prosti razsodbi čč. gg. dušnih pastirjev. Služi naj se pa slovesna votivna maša „Pro propagatione fidei“ — ali pa se pri vseh svetih maštth uvrsti vsaj dotična kolekta. V nedeljski pridigi naj se verniki poučijo o važnosti misijonskega dela,1 priredi naj se darovanje vprid misijonom med neverniki (darovi so seveda popolnoma prostovoljni), vpisujejo naj se novi člani DŠV, prejšnji pa naj se izpod-
1 Primerne snovi bodo pridigarji našli v Oglasnikih lav. škofije (prim. Oglasnik 1926, I., odst. 5, alin. 1), v knjižici „Misijonski govori in predavanja“, ki jo je lani razposlala Unio cleri missionaria, in v knjižici „M i s i j o n s t v o doma in drugod“, ki jo bodo župnijski uradi prejeli v bližnjih tednih in katero morejo plačati iz zbirke tega misijonskega praznika.
bujajo, da vztrajajo v svoji vnemi za sodelovanje pri širjenju svete vere Kristusove.
Ta dan nabrani misijonski darovi (odštevši 10 Din za knjižico, omenjeno v opombi na prejšnji strani) naj se čimprej vpošljejo po dekanijskih uradih, za katere se v ta namen tej številki Oglasnika priložijo položnice Misijonske zveze.
Župnijskim uradom, ki so se glasom seznama v Oglasniku 1927, II, odst. 16, zavzeli za DŠV, se bodo pravočasno doposlale nove nabiralne pole, drugi pa se s tem ponovno vabijo, da se pridružijo od svetega Očeta tako zelo priporočenemu in z odpustki obdarovanemu misijonskemu delu ter si potrebne tiskovine naročijo pri škofijstvu.
48.
Seznam šoloobveznih otrok.
Uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole z dne 2. maja 1927 O. N. br. 28.037 (Uradni list št. 55/222) določa v členu 7, da krajevni šolski odbor začetkom maja vsakega leta izvrši popis sposobnih šolskih obvezancev po seznamku živih otrok, ki ga izdelajo krajevna verska oblastva.
Z ozirom na to določbo je oblastni šolski odbor v Mariboru v dopisu z dne 31. julija 1927 št. 9/1 prosil, naj škofijski ordinariat napoti podrejene župnijske urade, da dado krajevnim šolskim odborom v svrho popisa šolskih obvezancev izvleček iz krstne knjige z vsemi potrebnimi podatki (ime otroka, rojstne date, ime in poklic staršev ali njih namestnikov, bivališče, pristojnost) brezplačno in takse prosto na razpolago, tako da izpolnijo posamezne rubrike v tozadevnem seznamu, ki se jim predloži od strani krajevnih šolskih odborov.
To se da župnijskim uradom v vednost in ravnanje. Lavantinski škofijski ordinariat je v odgovoru na gornji dopis naprosil oblastni šolski odbor, naj izda k predmetu potrebna navodila, zlasti da predložijo krajevni šolski odbori župnijskim uradom seznam, katerega rubrike je treba izpolniti, vsaj do 1. aprila vsakega leta; ako spada v župnijo več krajevnih šolskih odborov, naj se ob enem z dopošiljatvijo seznama natančno označi, za katere kraje naj se iz krstne knjige izpolni seznam.
49.
Poroke vojakov.
Ministrstvo ver kraljevine SHS je v dopisu z dne 23. marca 1927 V. K. Br. 725 opozorilo na slučaj, da je bil neki narednik kaznovan in odpuščen iz službe, ker je bil poročen brez odobrenja pristojne vojaške oblasti, ter dne 22 junija 1927 V. K. Br. 2219 vposlalo „Uredbo o ženitbi oficira, podoficira, morna-ričldh vodja, mo mara I. klase, kaplara, m omara II. klase i redova, vojnih činov-nika i činovnika gradjanskog reda na službi u Vojsci i Mornarici“, izdano dne 19. novembra 1923 Dj. Br. 50.866.
Po tej uredbi se določa :
1.	Oficirji se morejo ženiti, ako so dovršili štiri leta oficirske službe, zrakoplovu! oficirji pa, ako so vrh tega dovršili 30. leto starosti, in jim pristojni starešina odobri ženitev.
Oficirji stroke s fakultetsko ali tej enako izobrazbo morejo se ženiti ali biti oženjeni tudi brez gornjih pogojev.
Rešitev o odobrenju ženitve izda:
a) Minister vojske in mornarice za generale, admirale in vse oficirje izven sestava armi j skifi oblasti ter za one, ki so mu neposredno podrejeni.
b) Poveljniki armijske oblasti za vse oficirje v sestavu armije.
c) Načelnik oddelka za mornarico ministrstva vojske in mornarice za vse mornarske oficirje.
2. Narednikom vodnikom in mornarskim vodjam se dovoljuje ženitev, narednikom šele po petletni naredniški službi. Vsi ti, ako se oženijo, ne morejo postati oficirji.
Rešitev o odobrenju ženitve izda narednikom vodnikom poveljnik armijske oblasti, za mornarske vodje načelnik oddelka za mornarico, za mornarske narednike poveljnik mornarske komande, za narednike v sestavu divizije poveljnik divizije in za narednike izven divizijskega sestava predstojnik v činu divizijskega poveljnika.
3. Podnaredniki, kaplari, mornarji I. in II. razreda in redovi se ne morejo ženiti, dokler so v stafnem kadru. Ako pa se ti nahajajo na začasnem odpustu, morejo se ženiti brez od obre nj a, dokler so na začasnem odpusiu.
Predpisi te uredbe za ženitev podoficirjev, kaplarov in redov ne veljajo za podoficirje, kaplare in redove policijske žandarmerije, obmejne straže, in vojne godbe.
4. Vojaški uradniki in civilni uradniki v službi vojske in mornarice potrebujejo ženitvenega odobrenja od predstojnikov, ki so pristojni za ženitev oficirjev.
Po členu 18 navedene uredbe se bodo morali duhovniki, ki bi brez ženitvenega odobrenja poročili katero izmed omenjenih vojaških oseb, od pristojnih oblasti kaznovati zaradi prekrška omenjenih predpisov.
Druga navodila za poroke vojakov so podana v lavantinske škofije uradnem listu 1919 str. 90 in 1920 str. 20. Po teh navodilih morajo vsi aktivni vojaki in vojaški uradniki izročiti potrebna odobrenja in morebiti potrebne izpreglede pred oklici. Oklicani morajo biti pri pristojnem vojnem duhovnem uradu, ki mora v slučaju, da izvrši poroko civilni župnijski urad neveste, izjaviti, da je bil k vojni duhovni oblasti pripaddjoči ženin oklican in da z vojaškega stališča ni nobenih ovir za izvršitev poroke.
Ker se podnarednikom, kaplarom in moštvu zabranjuje ženitev, dokler so v aktivni službi, morajo ti pred oklici predložiti posebno dovoljenje vojaške oblasti ali pa izjavo, da je dotični že doslužil vojaški rok. Vojaki, ki so odpuščeni začasno ali na nedoločen čas, ne potrebujejo vojaškega dovoljenja, pač pa naj se od njih zahteva potrdilo, da so resnično odpuščeni na ta način in jim zato vojaškega dovoljenja ni treba. Oklici vojakov, ki ne služijo prezentno, to je tistih, ki so na trajnem dopustu, vrše se pri civilnem duhovnem uradu.
Žandarmerija kakor tudi državna policija, bodisi militarizirana ali ne, pripada k civilni duhovni oblasti. Orožniki in finančni stražniki potrebujejo poročno dovoljenje od svojega poveljstva. Drugi državni uslužbenci naj se pri zapisovanju vprašajo, ali po posebnih predpisih potrebujejo kakšno poročno dovoljenje, in se odgovor zabeleži v zapisniku, oziroma se zahteva predložitev dovoljenja.
50.
Slovstvo.
Taschenkalender und kirchlich-statistisches Jahrbuch für den katholischen Klerus, 1928. Izdala knjigarna G. J. Manz, Regensburg. Cena kartoniranemu izvodu M. 2" — (približno Din. 28'—). Ta 50. (jubilejni) letnik prinaša, kot nadalje-
vanje iz prejšnjih, dobro razlago V. knjige Cerkvenega zakonika. Priporoča ga popolni seznam svetnikov po rimskem martirologiju pri vsakem dnevu, in točnost osebnih podatkov o škofijah tudi v Sloveniji.
51.
Osebna naznanila.
Odlikovan je bil od Nj. Veličanstva kralja Aleksandra z redom sv. Save IV. stopnje, g. konzist svet. Anton Cestnik, vp. profesor veronauka v Celju.
Imenovana za kn. šk duhovna svetovalca sta bila g. Jakob Gasparič, župnik v Trbovljah (14. julija 1927) in g. Franc Sai. Gomilšek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor. (31. avgusta 1927).
Promoviran je bil bogoslovni profesor g. dr. Vinko Močnik doktorjem kanoničnega prava na juridični fakulteti rimskega seminarija pri sv. Apolinariju dne 5. julija 1927.
Umeščeni so bili gospodje : Franc Letonja, župnik pri Sv. Ani na Krembergu, kot župnik pri Sv. Antonu na Pohorju, in Konrad Šeško, župnik pri Sv. Antonu na P., kot župnik pri Sv. Ani na Kr. (1. julija 1927); Vincencij Razgoršek, župnik v Širjem, kot župnik v Črni (I. septembra 1927) in Janez Bosina, župnik v Podčetrtku, kot župnik pri Sv. Juriju v Slov. gor. (s 15. septembrom 1927).
Dovolilo se je g. Tomažu Ulaga, II. kapelanu pri Sv. Križu na Slatini, da začasno odide v nadškofijo Beograd (s 15. septembrom 1927); ra njegovo mesto pride g. Alojzij Drvodel, II. kapelan pri Sv. Juriju ob juž. žel.
Postavljeni so bili: Titi. g. Andrej Fišer, kn. šk. duhovni svetovalec in župnik v Ribnici na Pohorju, za upravitelja Vuzeniške dekanije in g. Anton Špari, kapelan v Vuzenici, za provizorja istotam (27. julija 1927); g. Franc Ks. Osterc, profesor veronauka na drž. ženskem učiteljišču v Mariboru, za škofijskega voditelja „Associationis perseverantiae sacerdotalis“ v lavantinski škofiji (10. avgusta 1927); g. Janez Kupčič, II. prefekt v kn. šk. dijaškem semenišču v Mariboru, za I. in g. Jakob'Aleksič, dosedaj kapelan v .Gornjcmgradu, za II. prefekta imenovanega zavoda (s 16. avgustom 1927); g. Mihael Šket, župnik v Loki pri Zidanem mostu, za soprovizorja v Širjem (s 26. avgustom 1927); stolni kapelan g. Avguštin Špari za stalnega kateheta na I. dekliški meščanski ozir. osnovni šoli v Mariboru (z novim šolskim letom) in g. Andrej Pirce, kapelan v Dobovi, za provizorja v Podčetrtku (s 15. septembrom 1927).
Nastavljeni so bili gospodje: Franc Molan, II. kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, kot I. in tamošnji III. kapelan Vinko Munda kot II. (s 1. avgustom 1927); Jožef Krošl, I. prefekt kn. šk. dijaškega semenišča,v Mariboru, kot kapelan v Gornjcmgradu (s 16. avgustom 1927); Martin Kozar, provižor v Črni, kot II. kapelan v Vojniku (1. septembra 1927).
Prestavljeni so bili gg. kapelan! : Anton Cafuta, iz Celja (II) k Sv. Magdaleni (III), Janez Granfola iz Griž v Celje (II) in Miroslav Štruc iz Guštanja v Griže (s 1. avgustom 1927); Franc Kren s Pilštanja k Sv. Trojici v Halozah in Alojzij Zdolšek od Sv. Trojice v H. v Selnico ob Dravi (z 20. avgustom ozir. s 1. septembrom 1927); Jožef Hauko iz Gornje Lendave v Dolnjo Lendavo, Stanislav Lah iz Apač (II) v Gor. Lendavo in Jožef Šketa iz Vojnika (II) v Apače (II) (1. septembra 1927).
Dopust zaradi bolezni je dobil g. Lavrencij Schlamberger, kapelan pri Sv. Vidu na Planini (7. julija 1927). — Kaplanske službe v Selnici je razrešen g. Anton Medved (20. avgusta 1927).
Začasno prazna ostanejo mesta kapetanov: v Guštanju, na Pilštanju, pri Sv. Vidu na Planini, v Vuzenici in pri Sv. Juriju ob juž. žel. (II).
Umrla sta: Titi. g. Štefan Pivec, kn. šk. duhovni svetovalec, dekan in nadžupnik Vuzeniški, dne 10. julija 1927, v 64. letu starosti in g. Pavel Holcman, I. kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, dne 17. julija 1927, v 39. letu starosti. R. i. p.!
Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru,
dne 10. septembra 1927.
Izdaje lavantinski škofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.